EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31979L0490

Direktiva Komisije z dne 18. aprila 1979 o prilagoditvi tehničnemu napredku Direktive Sveta 70/221/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o posodah za tekoče gorivo in zaščiti pred podletom od zadaj pri motornih in priklopnih vozilih

UL L 128, 26.5.1979, p. 22–28 (DA, DE, EN, FR, IT, NL)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (EL, ES, PT, FI, SV, CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO, HR)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/10/2014; implicitno zavrnjeno 32009R0661

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1979/490/oj

31979L0490



Uradni list L 128 , 26/05/1979 str. 0022 - 0028
finska posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 9 str. 0251
grška posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 8 str. 0133
švedska posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 9 str. 0251
španska posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 10 str. 0094
portugalska posebna izdaja poglavje 13 zvezek 10 str. 0094


Direktiva Komisije

z dne 18. aprila 1979

o prilagoditvi tehničnemu napredku Direktive Sveta 70/221/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o posodah za tekoče gorivo in zaščiti pred podletom od zadaj pri motornih in priklopnih vozilih

(79/490/egs)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil [1], kot je nazadnje spremenjena z Direktivo 78/547/EGS [2], zlasti členov 11, 12 in 13,

ob upoštevanju Direktive Sveta 70/221/EGS z dne 20. marca 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o posodah za tekoče gorivo in zaščiti pred podletom od zadaj pri motornih in priklopnih vozilih [3],

ker je sedaj na podlagi pridobljenih izkušenj in najsodobnejše tehnologije mogoče zahteve poostriti in jih prilagoditi dejanskim preskusnim pogojem;

ker se naprave za zaščito pred podletom od zadaj že tržijo tako samostojno kot tudi že vgrajene na vozilu; ker se njihov prost pretok, če jih je mogoče preskusiti pred vgradnjo na vozilu, lahko olajša z uvajanjem EGS-homologacije za takšne naprave kot samostojne tehnične enote v smislu člena 9a Direktive 70/156/EGS;

ker so določbe te direktive skladne z mnenjem Odbora za prilagajanje tehničnemu napredku direktiv, namenjenih odpravi tehničnih ovir pri trgovinski menjavi na področju motornih vozil,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 70/221/EGS se spremeni kakor sledi:

1. Člena 2 in 2a se nadomestita z naslednjim besedilom:

"Člen 2

1. Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije za določeno vozilo zaradi razlogov v zvezi s posodami za tekoče gorivo, če to vozilo ustreza zahtevam, določenim v Prilogi za posode za tekoče gorivo.

2. Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije za določeno vozilo zaradi razlogov v zvezi z zaščito pred podletom od zadaj, če to vozilo ustreza zahtevam, določenim v Prilogiza zaščito pred podletom od zadaj, ali če je takšno vozilo opremljeno z napravo za preprečevanje podleta od zadaj, ki je bila homologirana kot samostojna tehnična enota v smislu člena 9a Direktive 70/156/EGS in ki je bila vgrajena skladno z zahtevami točke II.5 Priloge.

3. Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije za napravo za preprečevanje podleta od zadaj, če takšna naprava, ki šteje za samostojno tehnično enoto v smislu člena 9a Direktive 70/156/EGS, ustreza zahtevam, določenim v Prilogi.

Člen 2a

1. Nobena država članica ne sme zaradi razlogov zvezi s posodami za tekoče gorivo, zavrniti ali prepovedati prodaje, registracije, začetka uporabe ali uporabe vozila, če to vozilo izpolnjuje zahteve, določene v Prilogi za posode za tekoče gorivo.

2. Nobena država članica ne sme zaradi razlogov v zvezi z zaščito pred podletom od zadaj zavrniti ali prepovedati prodaje, registracije, začetka uporabe ali uporabe vozila, če takšno vozilo izpolnjuje zahteve, določene v Prilogi za zaščito pred podletom od zadaj, ali če je na vozilu vgrajena naprava za preprečevanje podleta od zadaj, ki ji je bila podeljena homologacija kot samostojni tehnični enoti v smislu člena 9a Direktive 70/156/EGS in ki je bila vgrajena na vozilu skladno z zahtevami, določenimi v točki II.5 Priloge.

3. Nobena država članica ne sme prepovedati dajanja na trg naprave za preprečevanje podleta od zadaj, ki se šteje za samostojno tehnično enoto v smislu člena 9a Direktive 70/156/EGS, če je skladna s tipom, ki je bil homologiran v smislu člena 2(3)."

2. Doda se naslednji člen:

"Člen 2b

Država članica, ki podeljuje homologacije, sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da je obveščena o spremembah posameznih delov ali značilnosti, navedenih v točkah II.2.1 in II.2.2 Priloge. Pristojni organi te države članice odločijo, ali je treba na spremenjenem tipu opraviti nove preskuse in sestaviti novo poročilo. Če ti preskusi pokažejo, da zahteve te direktive niso izpolnjene, se sprememba ne odobri."

3. Priloga k Direktivi Sveta 70/221/EGS se spremeni in dopolni skladno s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Po 1. januarju 1980 nobena država članica ne sme zaradi razlogov zvezi z zaščito vozil pred podletom od zadaj:

- zavrniti podelitve EGS-homologacije ali izdaje certifikata na podlagi zadnje alinee člena 10(1) Direktive 70/156/EGS ali podelitve nacionalne homologacije za določen tip vozila ali

- prepovedati začetka uporabe vozil,

če deli za preprečevanje podleta od zadaj na tem tipu vozil ali na teh vozilih ustrezajo določbam Direktive 70/221/EGS, kot je nazadnje spremenjena in dopolnjena s to direktivo.

2. Države članice po 1. oktobru 1980:

- ne izdajajo več certifikata na podlagi zadnje alinee člena 10(1) Direktive 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 za določen tip vozila, katerega deli za preprečevanje podleta od zadaj ne ustrezajo določilom Direktive 70/221/EGS, kot je nazadnje spremenjena s to direktivo,

- lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije za določen tip vozila, katerega deli za preprečevanje podleta od zadaj ne ustrezajo določilom Direktive 70/221/EGS, kot je nazadnje spremenjena s to direktivo.

3. Države članice po 1. oktobru 1981 lahko prepovedo začetek uporabe vozil, katerih deli za preprečevanje podleta od zadaj ne ustrezajo določilom Direktive 70/221/EGS, kot je nazadnje spremenjena s to direktivo.

Člen 3

Države članice sprejmejo določbe potrebne zaradi uskladitve s to direktivo do 1. januarja 1980 in o tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 18. aprila 1979

Za Komisijo

Étienne Davignon

Član Komisije

[1] UL L 42, 23.2.1970, str. 1.

[2] UL L 168, 26.6.1978, str. 39.

[3] UL L 76, 6.4.1970, str. 23 in UL L 65, 15.3.1979, str. 42.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Besedilo točke II se nadomesti z naslednjim besedilom:

"II. ZAŠČITA PRED PODLETOM OD ZADAJ

II.1 Splošno

Vozila, za katere velja ta direktiva, morajo biti konstruirana tako, da zagotovijo učinkovito zaščito pred podletom od zadaj za vozila kategorij M1 in N1 [1].

II.2 Definicije

II.2.1 Tip vozila glede na zaščito pred podletom od zadaj

Izraz "tip vozila glede na zaščito pred podletom od zadaj" označuje vozila, ki se ne razlikujejo v naslednjih glavnih značilnostih:

II.2.1.1 širini zadnje osi, strukturi, merah, obliki in materialih zadnjega dela vozila, če le-ti vplivajo na zahteve iz točk od II.5.1 do II.5.4.5.5;

II.2.1.2 značilnostih obesitve koles, če le-te vplivajo na zahteve iz točk od II.5.1 do II.5.4.5.5.

II.2.2 Tip naprave za preprečevanje podleta od zadaj

Izraz "tip naprave za preprečevanje podleta od zadaj" označuje naprave, ki se ne razlikujejo v naslednjih glavnih značilnostih:

II.2.2.1 obliki,

II.2.2.2 merah,

II.2.2.3 pritrditvi,

II.2.2.4 materialih.

II.3 Vloga za podelitev EGS-homologacije

II.3.1 Vloga za podelitev homologacije za določen tip vozila glede na zaščito pred podletom od zadaj.

II.3.1.1 Vlogo za podelitev EGS-homologacije za določen tip vozila glede na zaščito pred podletom od zadaj mora posredovati proizvajalec vozila ali njegov zastopnik.

II.3.1.2 Vlogi je treba priložiti naslednje dokumente v trojniku in naslednje podatke:

II.3.1.2.1 opis vozila glede na merila, navedena v točki II.2.1, skupaj z merskimi risbami in fotografijo ali eksplozijsko risbo zadnjega dela vozila. Navesti je treba številke in/ali simbole za identifikacijo tipa vozila;

II.3.1.2.2 tehnični opis delov, ki zagotavljajo zaščito pred podletom od zadaj, z dovolj podrobnimi podatki;

II.3.1.2.3 tehnični službi, pristojni za opravljanje preskusov, je treba oddati v postopek vozilo, ki je predstavnik tipa, ki mu je treba podeliti homologacijo.

II.3.2 Vloga za podelitev EGS-homologacije za napravo za preprečevanje podleta od zadaj, ki se šteje za tehnično enoto.

II.3.2.1 Vlogo za podelitev EGS-homologacije za napravo za preprečevanje podleta od zadaj, ki se šteje za tehnično enoto v smislu člena 9a Direktive 70/156/EGS, mora vložiti proizvajalec vozila ali proizvajalec naprave za preprečevanje podleta od zadaj oziroma njuna zastopnika.

II.3.2.2 Za vsak tip naprave za preprečevanje podleta od zadaj je treba vlogi priložiti:

II.3.2.2.1 dokumentacijo v trojniku z opisom tehničnih značilnosti naprave;

II.3.2.2.2 vzorec tipa naprave. Če pristojni organ meni, da je to potrebno, lahko zahteva še en vzorec. Na vzorcih je treba jasno in neizbrisno označiti tovarniško ime ali oznako vložnika in oznako tipa.

II.4 EGS-homologacija

II.4.1 Certifikatu o EGS-homologaciji za določen tip vozila je treba priložiti prilogo po enem od naslednjih vzorcev:

II.4.1.1 za vlogo po točki II.3.1 po vzorcu iz Dodatka 1;

II.4.1.2 za vlogo po točki II.3.2 po vzorcu iz Dodatka 2.

II.5 Zahteve

II.5.1 Vsa vozila morajo biti konstruirana in/ali opremljena tako, da po vsej širini zagotavljajo učinkovito zaščito pred podletom od zadaj vozilom kategorij M1 in N1 [2].

II.5.2 Za vozila kategorij M1, M2, M3, N1, O1 ali O2 [3] se šteje, da izpolnjujejo pogoj, opredeljen v točki II.5.1, če zadnji del šasije ni oddaljen od tal po vsej širini ali glavnih delov nadgradnje več kot 55 cm.

Ta zahteva mora biti izpolnjena najmanj na vodoravni razdalji 45 cm, merjeno od skrajnega zadnjega dela vozila.

II.5.3 Za vozila kategorij N2, N3, O3 ali O4 [4] se šteje, da izpolnjujejo pogoj iz točke II.5.1, če:

- je vozilo opremljeno s posebno napravo za preprečevanje podleta od zadaj skladno z zahtevami iz točke II.5.4 ali

- je zadnji del vozila konstruiran in/ali opremljen tako, da se njegovi sestavni deli zaradi oblike in lastnosti lahko štejejo za dele, ki nadomeščajo posebno napravo za preprečevanje podleta od zadaj. Šteje se, da sestavni deli, katerih skupno delovanje izpolnjuje zahteve iz točke II.5.4, tvorijo napravo za preprečevanja podleta od zadaj.

II.5.4 Naprava za preprečevanje podleta od zadaj, v nadaljevanju "naprava", je praviloma sestavljena iz prečnega nosilca in veznih elementov, ki so povezani z vzdolžnimi nosilci šasije oziroma z elementi, ki jih nadomeščajo.

Naprava mora imeti naslednje lastnosti:

II.5.4.1 naprava mora biti vgrajena čim bližje zadnjemu delu vozila. Pri neobremenjenem vozilu [5] razdalja med spodnjim robom naprave za preprečevanje podleta od zadaj in tlemi ne sme biti večja od 55 cm;

II.5.4.2 naprava za preprečevanje podleta od zadaj ne sme biti v nobenem primeru širša od zadnje osi vozila, merjene na skrajnih zunanjih točkah pnevmatik, pri čemer se ne upoštevajo izbokline pnevmatik v bližini točke dotika pnevmatike s podlago, ravno tako pa ne sme biti za več kot 10 cm krajša na vsaki strani. Če je zadnjih osi več, je treba upoštevati širino najširše zadnje osi;

II.5.4.3 profil prečnega nosilca zaščite pred podletom od zadaj ne sme biti nižji od 10 cm. Stranski robovi tega nosilca ne smejo biti zakrivljeni nazaj in ne smejo imeti ostrih robov; šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če so zunanji robovi prečnega nosilca zaobljeni s polmerom, ki ni manjši od 2,5 mm;

II.5.4.4 naprava je lahko izdelana tako, da jo je mogoče pritrditi na zadnji del vozila v več različnih legah. V tem primeru mora obstajati način, da je naprava v svoji pravilni delovni legi zavarovana pred nenamernim premikanjem. Sila, potrebna za premaknitev naprave v drugo lego, ne sme biti večja od 40 daN;

II.5.4.5 naprava mora nuditi zadosten odpor silam, ki delujejo vzporedno z vzdolžno osjo vozila in mora biti v delovnem položaju povezana z vzdolžnimi nosilci šasije oziroma z elementi, ki jih nadomeščajo.

Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če preskus pokaže, da med preskusom s silami in po njem vodoravna razdalja med zadnjim robom naprave v točkah P1, P2 in P3 in skrajnim zadnjim robom vozila ni večja od 40 cm. Pri meritvi te razdalje se ne upoštevajo tisti deli vozila, ki so pri neobremenjenem vozilu več kot 3 m nad cestiščem;

II.5.4.5.1 Točki P1 sta oddaljeni 30 cm od vzdolžnih ravnin, ki se dotikajo zunanjih robov koles na zadnji osi; točki P2, ki se nahajata na črti, ki veže točki P1, sta razporejeni simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila na medsebojni razdalji 70 do 100 cm; njuno natančno lego lahko določi proizvajalec. Proizvajalec mora določiti oddaljenost točk P1 in P2 od cestišča znotraj vodoravnih mejnih črt naprave. Vendar višina ne sme presegati 60 cm pri neobremenjenem vozilu. P3 je na sredini črte, ki veže točki P2;

II.5.4.5.2 V obeh točkah P1 in v točki P3 je treba zaporedoma delovati z vodoravno silo, ki je enaka 12,5 % največje tehnično dovoljene teže vozila, vendar ne presega 2,5 x 104 N;

II.5.4.5.3 Na obe točki P2 je treba zaporedoma delovati z vodoravno silo, ki je enaka 50 % največje tehnično dovoljene teže vozila, vendar ne presega 10 x 104 N;

II.5.4.5.4 S silami, omenjenimi v točkah II.5.4.5.2 in II.5.4.5.3, je treba delovati ločeno. Zaporedje delovanja sil lahko določi proizvajalec;

II.5.4.5.5 Pri izvajanju praktičnega preskusa za preverjanje skladnosti z zgoraj navedenimi zahtevami morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

II.5.4.5.5.1 naprava mora biti povezana z vzdolžnimi nosilci šasije vozila oziroma z elementi, ki jih nadomeščajo;

II.5.4.5.5.2 predpisane sile morajo delovati na napravo vzporedno z vzdolžno srednjo ravnino vozila preko pritisne plošče, ki ni večja kot 25 cm v višino (točno višino mora navesti proizvajalec) in 20 cm v širino z zaokroženjem pritisne plošče na navpičnih robovih s polmerom 5 ± 1 mm; pritisna plošča mora biti gibljivo povezana (npr. s kardanskim zglobom), njeno središče je treba nastaviti zaporedoma na točke P1, P2 in P3.

II.5.5 Z odstopanjem od navedenih zahtev ni potrebno, da vozila naslednjih kategorij ustrezajo zahtevam te priloge glede zaščite pred podletom od zadaj:

- vlečna vozila za polpriklopnike,

- priklopna vozila za prevoz hlodovine in drugih zelo dolgih predmetov,

- vozila, pri katerih je zaščita pred podletom od zadaj nezdružljiva z njihovo uporabo."

[1] Kategorije po mednarodni klasifikaciji, navedeni v opombi (b) Priloge I k Direktivi Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic, o homologaciji motornih in priklopnih vozil.

[2] Kategorije po mednarodni klasifikaciji, navedeni v opombi (b) Priloge I k Direktivi Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članico homologaciji motornih in priklopnih vozil.

[3] Kategorije po mednarodni klasifikaciji, navedeni v opombi (b) Priloge I k Direktivi Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članico homologaciji motornih in priklopnih vozil.

[4] Kategorije po mednarodni klasifikaciji, navedeni v opombi (b) Priloge I k Direktivi Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članico homologaciji motornih in priklopnih vozil.

[5] Po definiciji iz točke 2.6 Priloge I k Direktivi 70/156/EGS.

--------------------------------------------------

Top