PRILOGA I

SEZNAM LESA IN LESNIH PROIZVODOV, ZA KATERE SE IZDA DOVOLJENJE FLEGT

Za naslednji les in lesne proizvode se izda dovoljenje FLEGT, če so namenjeni izvozu v Unijo. Vendar če zakonodaja Slonokoščene obale prepoveduje izvoz določenega lesa ali lesnih proizvodov, ti niso upravičeni do dovoljenja FLEGT.

Oznake HS	Poimenovanje
4403	Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan)
4406	Leseni železniški ali tramvajski pragovi
4407	Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali vzdolžno spojen ali ne, debeline nad 6 mm
4408	Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa), za vezan les ali podoben laminiran les in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne, prstasto spojen ali ne, vzdolžno spojen ali ne, debeline do vključno 6 mm
4409	Les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), kontinuirano oblikovan (s peresom in utorom, brazdan, s posnetimi robovi, spojen na utor in pero (V-spojen), profiliran, oblikovan, zaobljen ali podobno) vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne, ali vzdolžno spojen ali ne
	ex ex 4409 21
4410	Iverne plošče, plošče z usmerjenim ploščatim iverjem (OSB) in podobne plošče (npr. oblatne plošče) iz lesa in drugih lesnih materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi
4412	Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les
	ex ex 4412 10
4415	Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa
4417	Orodja, jedra za orodje, držaji za orodje in lesene osnove in držala za metle in ščetke; lesena kopita za obutev
4418	Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle
	ex ex 4418 73
	ex ex 4418 91
4419	Lesena namizna in kuhinjska posoda in pribor
	ex ex 4419 11
	ex ex 4419 12
	ex ex 4419 19
4420	Marketerija in intarzija iz lesa; skrinjice in škatle za nakit, za jedilni pribor in podobni leseni izdelki; leseni kipci in drugi leseni okraski; izdelki za notranjo opremo, ki se ne uvrščajo v poglavje 94, iz lesa
4421	Drugi leseni izdelki
	ex ex. 4421 91
9403 30	Leseno pisarniško pohištvo
9403 40	Leseno kuhinjsko pohištvo
9403 50	Leseno pohištvo za spalnice
9403 60	Drugo leseno pohištvo
9403 91	Deli iz lesa
9406 10	Montažne zgradbe lesene

PRILOGA II

OPREDELITEV ZAKONITO PROIZVEDENEGA LESA

PRILOGA III

OPIS SISTEMA PREVERJANJA ZAKONITOSTI

KAZALO

1.	Splošne določbe

2.	Sestavni deli sistema preverjanja zakonitosti

3.	Področje uporabe sistema preverjanja zakonitosti 3.1 Viri lesa, zajeti v sistemu preverjanja zakonitosti 3.2 Trgi, zajeti v sistemu preverjanja zakonitosti 3.3 Deležniki, vključeni v sistem preverjanja zakonitosti 3.4 Dejavnosti, zajete v sistemu preverjanja zakonitosti

4.

Nadzor in preverjanje 4.1 Nadzor 4.1.1 Nadzor zakonitosti 4.1.2 Nadzor sledljivosti 4.2 Preverjanje 4.2.1 Cilji preverjanja 4.2.2 Agencije za preverjanje 4.2.3 Priročnik za preverjanje 4.2.4 Pogodba o nadzoru 4.2.5 Načrt in dejavnosti preverjanja 4.2.6 Uvodni sestanek 4.2.7 Dejavnosti nadzora 4.2.8 Zaključni sestanek 4.2.9 Poročilo o nadzoru 4.2.10 Sprejetje odločitve o zakonitosti 4.2.11 Sprejetje odločitve o sledljivosti 4.2.12 Posebni in dodatni pregledi

5.	Priznavanje zasebnih in javnih potrdil

6.	Sistem upravljanja podatkov

7.	Obravnavanje primerov neskladnosti

8.	Izdajanje dovoljenj FLEGT in potrdil o zakonitosti

9.	Neodvisni nadzor

10.	Neodvisno opazovanje

11.	Sistem obravnavanja pritožb

1.   Splošne določbe

Namen sistema preverjanja zakonitosti Slonokoščene obale je zagotavljati zakonitost lesa in lesnih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: les). Za vsak izvoz lesa v države Unije je treba pridobiti dovoljenje FLEGT na podlagi seznama proizvodov iz Priloge I. Za druge države se izda javno potrdilo, ki dokazuje zakonitost in sledljivost lesa v skladu z zahtevami sistema preverjanja zakonitosti.

Sistem preverjanja zakonitosti temelji na veljavni nacionalni zakonodaji. Vključuje tudi državni sistem nadzora v vsaki fazi dobavne verige, tj. pri dodelitvi pravic, sečnji, prevozu, predelavi, izvozu in uvozu ter trženju na nacionalnem trgu.

Sistem preverjanja zakonitosti je bil razvit v okviru večstranskega postopka, v katerem so sodelovali zadevni organi ter predstavniki organizacij civilne družbe in zasebnega sektorja ter lokalnega prebivalstva prek plemenskih poglavarjev.

2.   Sestavni deli sistema preverjanja zakonitosti

Sistem preverjanja zakonitosti vključuje naslednje:

(a)

Opredelitev zakonito proizvedenega lesa iz Priloge II k temu sporazumu vsebuje zakonske in regulativne zahteve, ki jih je treba upoštevati, da se lahko za les izda dovoljenje FLEGT oziroma javno potrdilo o zakonitosti. V Prilogo II so vključeni tudi kontrolni seznami za preverjanje zakonitosti, v katerih so opredeljena načela, merila in kazalniki, s katerimi se preveri upoštevanje pravnega in regulativnega okvira;

(b)

cilj nadzora zakonitosti in sledljivosti je po eni strani zagotoviti, da so gospodarski subjekti zakonito ustanovljeni in so pridobili dovoljenje ter da so njihove dejavnosti zakonite, po drugi strani pa slediti lesu od kraja sečnje do mesta trženja ali izvoznega mesta. Ta dejavnost zajema nadzor, ki ga izvajajo pristojne državne strukture, kot je predvideno v pravnem okviru in upravnih dokumentih z navedbami podrobnih postopkov o državnem nadzoru;

(c)

preverjanje zakonitosti in sledljivosti dopolnjuje nadzor zakonitosti in sledljivosti, ki prispeva k zagotavljanju zakonitosti lesa, ki se trži in izvaža. Preverjanje ni osredotočeno le na dejavnosti gospodarskih subjektov, temveč tudi na dejavnosti pristojnih državnih struktur za izdajanje uradnih listin in nadzor. To fazo bodo zagotavljale ena ali več zasebnih agencij za preverjanje, ki jih je odobrila gozdna uprava;

(d)

organ za izdajanje dovoljenj izda dovoljenja FLEGT le za pošiljke lesa, namenjene na trg Unije v skladu s postopki iz Priloge V ter po preverjanju zakonitosti in sledljivosti, kot je opisano v tej prilogi. Zakonitost lesa za izvozne trge zunaj Unije ali nacionalni trg pa je potrjena s posebnimi javnimi potrdili, ki jih prav tako izda organ za izdajanje dovoljenj po preverjanju zakonitosti in sledljivosti, kot je opisano v tej prilogi;

(e)	neodvisni nadzor sistema, katerega pristojnosti in naloge so povzete v Prilogi VI, oceni delovanje, verodostojnost in učinkovitost sistema preverjanja zakonitosti. Ta nadzor izvede neodvisna struktura, ki jo je izbrala Slonokoščena obala v posvetovanju z Unijo;

(f)	neodvisno opazovanje je sestavni del sistema preverjanja zakonitosti. Izvedejo ga organizacije civilne družbe ter obvešča deležnike o uporabi zakonskih in regulativnih zahtev za boljše upravljanje sektorja;

(g)

sistem obravnavanja pritožb je mehanizem, ki omogoča evidentiranje pritožb ali zahtev v zvezi s preverjanjem zakonitosti lesa in njihovo obravnavo, da se v predhodno določenem roku sprejmejo nadaljnji ukrepi v zvezi z njimi. Ta sistem različnim udeležencem ali deležnikom, na katere vpliva sistem preverjanja zakonitosti, na podlagi dialoga omogoča, da vložijo pritožbo v zvezi z izvedbo nadzora in preverjanja zakonitosti in sledljivosti ter shemo izdajanja dovoljenj FLEGT.

Sestavni deli sistema preverjanja zakonitosti so lahko prikazani tako:

3.   Področje uporabe sistema preverjanja zakonitosti

3.1   Viri lesa, zajeti v sistemu preverjanja zakonitosti

Sistem preverjanja zakonitosti zajema vse proizvode iz Priloge I k temu sporazumu iz:

(a)

gozdnih zemljišč v lasti pravnih oseb zasebnega prava, kar vključuje: (i) gozdna zemljišča v lasti države, sestavljena iz gozdov, razvrščenih v kategorije, kmetijsko-gozdarskih sistemov, in gozdov, ki jih je pridobila ali zasadila država na podeželskih območjih, ter (ii) gozdna zemljišča v lasti lokalnih organov, sestavljena iz gozdov v lasti lokalnih organov, gozdov, za izkoriščanje katerih je koncesijo podelila država, in gozdov, ki so jih na podeželskih območjih pridobili ali zasadili lokalni organi;

(b)	gozdna zemljišča v lasti pravnih oseb zasebnega prava, sestavljena iz naravnih gozdov ali gozdov, ki so jih te osebe zasadile na redno pridobljenih zemljiščih, ali gozdove v lasti lokalnih organov;

(c)

gozdna zemljišča v lasti fizičnih oseb, kar vključuje: — naravne gozdove na zemljiščih, na katerih imajo te osebe lastninsko pravico ali običajne pravice v skladu z zemljiškim pravom Slonokoščene obale, — gozdne nasade, zasajene na zemljiščih, na katerih imajo te osebe lastninsko pravico, običajne pravice ali ki jih imajo v zakupu;

(d)	naravna drevesa in drevesa, zasajena zunaj gozdov;

(e)	uvožen les. Vendar se uvožen les z dovoljenjem FLEGT ali CITES samodejno prizna za zakonit, kot je določeno v točki 5 te priloge;

(f)	krčenje in čiščenje gozdov ter zasežene gozdne vire. Sistem preverjanja zakonitosti pa zajema tudi les, pridobljen pri krčenju ali čiščenju gozdov, ter zasežen ali odvzet lesa, ne da bi bilo zanj treba pridobiti dovoljenje FLEGT.

Sistem preverjanja zakonitosti ne zajema lesa v tranzitu, saj ta les s poreklom iz tretje države pod carinskim nadzorom vstopi na ozemlje Slonokoščene obale in ga zapusti v enaki obliki, pri čemer ohrani svoje poreklo in se ne predeluje ali trži. Les v tranzitu je torej ločen od dobavne verige, zajete v sistemu preverjanja zakonitosti, pri njem se ne opravi preverjanje zakonitosti prek navedenega sistema in ni zajet v shemi izdajanja dovoljenj FLEGT. Sistem preverjanja zakonitosti prav tako ne zajema končnih proizvodov, uvoženih v Slonokoščeno obalo in ponovno izvoženih.

3.2   Trgi, zajeti v sistemu preverjanja zakonitosti

Sistem preverjanja zakonitosti zajema naslednje trge:

(a)

trg Unije: s sistemom preverjanja zakonitosti je mogoče preveriti, ali je bil les, namenjen za odpremo ali trženje na trgu Unije, zakonito proizveden, vključno z uvoženim lesom. Ta sistem vključuje tudi postopke in preglede skladnosti za zagotovitev, da les nezakonitega ali neznanega porekla ne vstopi v dobavno verigo proti Uniji. Dovoljenje FLEGT se izda po preverjanju pravne skladnosti lesa, namenjenega na trg Unije;

(b)	trge zunaj Unije: s sistemom preverjanja zakonitosti je mogoče preveriti, ali je bil les, namenjen za izvoz na trge zunaj Unije, zakonito proizveden, vključno z uvoženim lesom. Javno potrdilo o skladnosti se izda po preverjanju pravne skladnosti lesa, namenjenega na trge zunaj Unije;

(c)	nacionalni trg: s sistemom preverjanja zakonitosti je mogoče preveriti, ali je bil les, namenjen za domačo porabo, zakonito proizveden, vključno z uvoženim lesom. Javno potrdilo o skladnosti se lahko izda po preverjanju pravne skladnosti lesa, namenjenega na ta trg.

3.3   Deležniki, vključeni v sistem preverjanja zakonitosti

V sistemu preverjanja zakonitosti morajo sodelovati naslednji deležniki:

(a)	skupni odbor za izvajanje Sporazuma je izvedbena struktura, ki jo pogodbenici tega sporazuma vzpostavita v skladu s členom 19 in Prilogo X k temu sporazumu;

(b)

državni sistem nadzora zagotavljajo javni organi, vključno s strukturami, ki delujejo pod njihovim okriljem in so pooblaščene za izvajanje dejavnosti nadzora zakonitosti in sledljivosti ter so pristojne za zagotavljanje spoštovanja zakonodaje iz Priloge II k temu sporazumu (glej točko 4.1 te priloge);

(c)

Slonokoščena obala med izvajanjem tega sporazuma vzpostavi nacionalni odbor za upravljanje gozdov, ki mu stalni tehnični sekretariat zagotovi služba za zakonitost in sledljivost lesa. To službo imenuje gozdna uprava, ki ji zagotovi sredstva za delovanje, da ji omogočajo neodvisnost. Nacionalni odbor za upravljanje gozdov ter služba za zakonitost in sledljivost lesa, ki mu zagotovi sekretariat, bosta nastali iz preoblikovanja sedanjega tehničnega odbora za pogajanja o sporazumu o prostovoljnem partnerstvu FLEGT in njegovega sekretariata. Nacionalni odbor za upravljanje gozdov poleg pristojnosti, predvidenih v zvezi z izvajanjem nacionalne strategije za ohranjanje, sanacijo in razširitev gozdov, opravlja naloge usmerjevalnega odbora sistema preverjanja zakonitosti in sistema upravljanja pritožb, povezanih s sistemom preverjanja zakonitosti. Slonokoščena obala zagotovi, da so vanj vključeni različni deležniki, zlasti javni in zasebni sektor, civilna družba in plemenski poglavarji, ter da učinkovito izpolnjujejo svoje naloge, povezane s sistemom preverjanja zakonitosti. Služba za zakonitost in sledljivost lesa je stalna struktura, ki nacionalnemu odboru za upravljanje gozdov pomaga pri usmerjevalnih nalogah in obravnavanju pritožb, upravlja sistem upravljanja podatkov in olajšuje dialog med različnimi upravnimi službami, povezanimi s sistemom preverjanja zakonitosti, zlasti prek delovne skupine, v kateri so zastopane;

(d)	organ za izdajanje dovoljenj je struktura, ki deluje pod okriljem ministrstva za gozdove (glej točko 8 te priloge in Prilogo V k temu sporazumu);

(e)	ena ali več agencij za preverjanje, ki so zasebni subjekti in ki jih v ta namen med izvajanjem tega sporazuma odobri gozdna uprava, izvaja preverjanje (glej točko 4.2.2 te priloge);

(f)

sistem preverjanja zakonitosti zajema vse gospodarske subjekte, udeležene v celotni vrednostni verigi lesa. Kontrolni seznami za preverjanje zakonitosti iz Priloge II k temu sporazumu so oblikovani glede na tri vrste gospodarskih subjektov, in sicer: (i) gozdarska podjetja so pravne ali fizične osebe, ki od ministrstva za gozdove pridobijo dovoljenje za sečnjo. Za dejavnosti sečnje se štejejo sečnja, obdelovanje in prevoz lesa ter vsako drugo tržno pridobivanje lesa; (ii) predelovalci lesa združujejo proizvajalce materialnega blaga, ki predelujejo in uveljavljajo les kot surovino. Odgovorni so tudi za dejavnosti prevoza lesa med obrati za predelavo; (iii) trgovci z lesom na nacionalnem trgu, uvozniki in izvozniki lesa združujejo gospodarske subjekte, ki tržijo, uvažajo ali izvažajo les;

(g)

civilna družba je v sisteme preverjanja zakonitosti vključena kot neodvisna opazovalka. Omogoča interakcijo z drugimi deležniki in gospodarskimi subjekti v sistemu preverjanja zakonitosti, sodeluje kot opazovalka pri dejavnostih preverjanja in ima dostop do informacij, potrebnih za neodvisno opazovanje (glej točko 10 te priloge);

(h)

neodvisni nadzornik oceni dobro izvajanje in učinkovitost sistema preverjanja zakonitosti (glej točko 9 te priloge in Prilogo VI k temu sporazumu). Neodvisni nadzor zajema naloge in dejavnosti deležnikov, kolikor se nanašajo na sistem preverjanja zakonitosti. Da bi se ugotovilo, ali so med preverjanjem pri nadzoru in na terenu dejansko ugotovljeni morebitni primeri neskladnosti, neodvisni nadzornik pregleda ustrezne dejavnosti: — organov za izdajanje dovoljenj za sečnjo, predelavo in trženje lesa in lesnih proizvodov, — organov, pristojnih za preglede zakonitosti in sledljivosti, — gozdarjev, predelovalcev, izvoznikov, uvoznikov in trgovcev.

Naslednji diagram prikazuje medsebojni vpliv različnih deležnikov:

3.4   Dejavnosti, zajete v sistemu preverjanja zakonitosti

Sistem preverjanja zakonitosti zajema vse dejavnosti gospodarskih subjektov iz gozdno-lesnega sektorja, in sicer od dodelitve dovoljenj, sečnje, predelave, trženja na domačem trgu do izvoza in uvoza proizvodov iz Priloge I. Zajema tudi dejavnosti pristojnih državnih struktur za izdajanje uradnih listin in nadzor.

Sistem preverjanja zakonitosti temelji na opredelitvi zakonito proizvedenega lesa (glej Prilogo II), kar je podlaga za oceno pravne skladnosti vseh dejavnosti, povezanih s proizvodnjo in trženjem lesa.

Ta sistem zajema raven okrepljenega nadzora z ravnjo preverjanja, da se zagotovi upoštevanje zahtev o zakonitosti in sledljivosti ter odkrije vsako njihovo neizpolnjevanje.

4.   Nadzor in preverjanje

Sistem preverjanja zakonitosti se izvaja v dveh fazah. Prva zajema nadzor, ki ga izvajajo pristojne upravne službe (državni nadzor). Druga pa se nanaša na preverjanje, ki ga izvedejo ena ali več zasebnih agencij za preverjanje, ki jih je odobrila gozdna uprava in katere dejavnosti so pod nadzorom službe za zakonitost in sledljivost lesa.

4.1   Nadzor

Namen nadzora zakonitosti je zagotoviti, da so gospodarski subjekti zakonito ustanovljeni in so pridobili dovoljenje ter da so dejavnosti v celotnem gozdno-lesnem sektorju zakonite.

Namen nadzora sledljivosti je slediti lesu od kraja sečnje ali mejne točke (vstopa lesa v Slonokoščeno obalo) do mesta trženja na domačem trgu ali izvoznega mesta ter pri tem zagotavljati odpornost dobavne verige.

Ta stopnja zajema redne preglede, ki jih izvajajo pristojne državne strukture, kot so predvideni v pravnem okviru in priročnikih o nadzoru. Pregledi so torej osredotočeni na vse gospodarske subjekte v sektorju: gozdarje, predelovalce, izvoznike, uvoznike in trgovce.

4.1.1   Nadzor zakonitosti

Nadzor zakonitosti zajema vse dejavnosti pooblaščenih upravnih služb, odgovornih za zagotavljanje skladnosti s pravnimi in regulativnimi zahtevami iz Priloge II (glej preglednico z naslovom: „Najpomembnejše države strukture, vključene v nadzor zakonitosti glede na vrsto gospodarskega subjekta“).

Preglednica: Najpomembnejše države strukture, vključene v nadzor zakonitosti glede na vrsto gospodarskega subjekta
	Kontrolni seznam 1: gozdarsko podjetje	Kontrolni seznam 2: predelovalec	Kontrolni seznam 3: izvoznik/uvoznik (trgovec)
Načelo 1: ustanovitev in dovoljenja	nadzor, ki ga izvajajo zlasti pristojna sodišča (gospodarsko sodišče, sodišče prve stopnje ali poseben senat sodišča), zavod za socialno zavarovanje ter davčna, poslovna in gozdna uprava	nadzor, ki ga izvajajo zlasti pristojna sodišča (gospodarsko sodišče, sodišče prve stopnje ali poseben senat sodišča), zavod za socialno zavarovanje ter davčna, poslovna in gozdna uprava	nadzor, ki ga izvajajo zlasti pristojna sodišča (gospodarsko sodišče, sodišče prve stopnje ali poseben senat sodišča), zavod za socialno zavarovanje ter davčna, poslovna in gozdna uprava
Načelo 2: pravica dostopa do gozdnih virov	nadzor, ki ga izvajata zlasti gozdna in geodetska uprava	se ne uporablja	se ne uporablja
Načelo 3: izvajanje dejavnosti v skladu z veljavnimi predpisi	nadzor, ki ga izvajata zlasti gozdna in davčna uprava	nadzor, ki ga izvajata zlasti gozdna in davčna uprava	nadzor, ki ga izvajajo zlasti gozdna, davčna in carinska uprava
Načelo 4: prevoz lesa	nadzor, ki ga izvaja zlasti gozdna uprava	nadzor, ki ga izvaja zlasti gozdna uprava	nadzor, ki ga izvajata zlasti gozdna in carinska uprava
Načelo 5: okoljske obveznosti	nadzor, ki ga izvajata zlasti gozdna uprava ter uprava za okolje in prostor	nadzor, ki ga izvajata zlasti gozdna uprava ter uprava za okolje in prostor	nadzor, ki ga izvajajo zlasti gozdna in kmetijska uprava ter uprava za okolje in prostor
Načelo 6: socialne obveznosti	nadzor, ki ga izvajajo zlasti gozdna uprava ter zavodi za socialno zavarovanje, varnost in zdravje pri delu in za zaposlovanje	nadzor, ki ga izvajajo zlasti gozdna uprava ter zavodi za socialno zavarovanje, varnost in zdravje pri delu in za zaposlovanje	nadzor, ki ga izvajajo zlasti gozdna uprava ter zavodi za socialno zavarovanje, varnost in zdravje pri delu in za zaposlovanje

Dejavnosti v tej fazi zajemajo zlasti izdajanje dokumentov, nadzor dokumentacije (veljavnost in točnost dokumentov, skladnost podatkov itd.), nadzor na terenu in vse druge nadzorne dejavnosti, ki jih izvajajo pristojni organi.

Podrobnosti o postopkih in ureditev pristojnosti na področju nadzora zakonitosti in sledljivosti se redno razvijajo, da odražajo politične prednostne naloge, organiziranost ministrstev ter prehod na digitalne postopke in dokumente za upravni nadzor. Slonokoščena obala zagotovi, da so vsi priročniki, smernice in drugi upravni dokumenti s postopki nadzora, ki ga izvajajo različni organi, javno dostopni, zlasti s tem da jih objavi na spletnem mestu, namenjenem temu sporazumu. Zajemajo zlasti:

—	priročnike o postopkih organov, vključenih v sistem preverjanja zakonitosti,

—	tehnična pravila in standarde, ki jih določijo organi, vključeni v sistem preverjanja zakonitosti.

4.1.2   Nadzor sledljivosti

Z nacionalnim sistem sledljivosti je mogoče vsemu lesu slediti od kraja sečnje ali mejne točke (vhoda lesa v Slonokoščeno obalo) do mesta trženja ali izvoznega mesta, prek faz prevoza in predelave. Za učinkovito sledljivost lesa v celotni dobavni verigi ta sistem omogoča, da se zagotovita veljavnost podatkov, prijavljenih v vsaki fazi, in njihova skladnost iz faze v fazo.

Nacionalni sistem sledljivosti se dokonča med izvajanjem tega sporazuma. Nadzor sledljivosti se izvaja po naslednjih glavnih fazah:

0. faza: poznavanje meja gozdnega zemljišča

1. faza: iskanje/popis

2. faza: sečnja in označevanje štorov in debel

3. faza: pakiranje (razrez v gozdni coni)

4. faza: natovarjanje hlodov

5. faza: prevoz hlodovine proti skladiščem hlodovine v tovarni

6. faza: sprejem hlodovine v skladiščih hlodovine v tovarni

7. faza: priprava hlodovine (razporeditev-razred)

8. faza: vstop v predelovalno verigo

9. faza: predelava

10. faza: spremljanje proizvodnje (vključno po potrebi z dobavnico)

11. faza: spremljanje trženja

Gozdna uprava Slonokoščene obale pripravi priročnik za nadzor in sledljivost lesa ter ga objavi na svojem spletišču.

4.2   Preverjanje

4.2.1   Cilji preverjanja

Fazi nadzora se za zagotovitev zakonitosti in sledljivosti lesa, ki se uvozi, trži ali izvozi, pridružuje faza preverjanja. Preverjanje torej ni osredotočeno le na gospodarske subjekte, temveč tudi pristojne državne strukture za izdajanje uradnih listin in nadzor.

Preverjanje zakonitosti se načeloma izvede po gospodarskem subjektu ali dovoljenju za sečnjo z določenim obdobjem veljavnosti in možnostjo podaljšanja, preverjanje sledljivosti pa se izvede po pošiljki. V posebnih primerih, opisanih v priročniku o preverjanju iz točke 4.2.3, pa je mogoče preverjanje zakonitosti izvesti po pošiljki ali preverjanje sledljivosti po gospodarskem subjektu.

4.2.2   Agencije za preverjanje

Preverjanje izvajajo ena ali več zasebnih agencij, ki jih je odobrila gozdna uprava (v nadaljnjem besedilu: agencija). S to odobritvijo je agencija pooblaščena za preverjanje zakonitosti in sledljivosti v okviru sistema preverjanja zakonitosti. Po tem ko posvetovalna komisija z več deležniki v odprtem in preglednem postopku izda svoje mnenje, se odobritev dodeli za določen čas in jo je mogoče obnoviti.

Agencija mora za odobritev dokazati naslednja znanja in spretnosti:

—	dokazano strokovno znanje in izkušnje z nadzorom in ocenjevanjem skladnosti na področju gospodarjenja z gozdovi, predelave in sledljivosti lesa, prevoza, logistike, carine in sistemov upravljanja dobavne verige,

—	dobro poznavanje notranje, podregionalne (Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav – CEDEAO) in mednarodne trgovine z lesom in lesnimi proizvodi ter poslovnega gozdarskega sektorja,

—	dobro poznavanje gozdno-lesnega sektorja v Slonokoščeni obali,

—	sposobnost odličnega pisnega in ustnega komuniciranja v francoščini,

—	dokazano zmožnost za delo s širokim razponom deležnikov.

Poleg tega mora agencija izpolnjevati naslednje zahteve:

—	dokazati mora nepristranskost do gozdarskih subjektov ali organov, vključenih v sistem preverjanja zakonitosti, ter v razmerju do njih ne sme imeti nasprotnih interesov ali nezakonitega deleža v podjetju ali organizaciji,

—	pridobiti mora usposobljeno osebje z izkušnjami na področju pregledov.

Njene glavne naloge so med drugim:

—	preverjanje dokumentacije na prvi ravni,

—	preverjanje dokumentacije na drugi ravni,

—	preverjanje na terenu,

—	organiziranje uvodnega in zaključnega sestanka,

—	priprava poročil o preverjanju in njihovo evidentiranje v sistem upravljanja podatkov.

Agencija mora:

—	vedno in v vseh okoliščinah izkazovati strokovnost in integriteto,

—	svoje ugotovitve utemeljiti z dejstvi in dokazi, pridobljenimi zlasti iz preiskav na terenu in analiz dokumentacije,

—	opraviti posvetovanja z vsemi deležniki, zlasti organizacijami, dejavnimi na področju neodvisnega opazovanja na področju gozdov,

—	upoštevati postopke in prakse iz priročnika za preverjanje (glej točko 4.2.3).

Služba za zakonitost in sledljivost lesa gozdne uprave nadzoruje dejavnosti agencij za preverjanje.

4.2.3   Priročnik za preverjanje

Nadzor za preverjanje (v nadaljnjem besedilu: nadzor) obsega sklop dejavnosti preverjanja zakonitosti in sledljivosti iz pogodbe o nadzoru med gospodarskim subjektom in agencijo. Da bi se zagotovile enotne zahteve za preverjanje, Slonokoščena obala v okviru postopka sodelovanja pripravi upravni in tehnični priročnik za preverjanje (v nadaljnjem besedilu: priročnik za preverjanje), v katerem so opredeljena dokazila. Vanj so vključeni tudi pristojnosti in naloge, podrobni postopki in orodja za preverjanje, ki obsegajo različne naloge preverjanja. Odobri ga skupni odbor za izvajanje Sporazuma in objavi Slonokoščena obala.

4.2.4   Pogodba o nadzoru

Gospodarski subjekt sklene pogodbo z agencijo ter pri tem določi obseg preverjanja. Preverjanje zakonitosti lahko zajema vse dejavnosti gospodarskega subjekta ali le del teh dejavnosti, jasno opredeljenih iz naslova pravic dostopa do vira (na primer dejavnosti, povezane s posebno koncesijo). Preverjanje sledljivosti pa lahko obsega le pošiljke lesa, ki izvirajo od gospodarskih subjektov ter iz pravic in dejavnosti s preverjeno zakonitostjo.

Pred začetkom dejavnosti preverjanja morata gospodarski subjekt in agencija skleniti pogodbo o nadzoru, v kateri so opredeljeni obseg, stroški in pogoji preverjanja. Organom in neodvisnemu nadzorniku se izvod pogodbe zagotovi s tem, da se evidentira v sistem upravljanja podatkov. Neodvisni opazovalci lahko dostopajo do obsega, stroškov in pogojev preverjanja.

4.2.5   Načrt in dejavnosti preverjanja

Agencija po podpisu pogodbe o nadzoru pripravi načrt preverjanja, ki obsega imenovanje skupine, program preverjanja in časovni načrt dejavnosti. Ta načrt je predložen gospodarskemu subjektu, o datumih dejavnosti preverjanja pa se dogovori na uvodnem sestanku iz točke 4.2.6.

4.2.6   Uvodni sestanek

Na uvodnem sestanku agencija v prisotnosti gospodarskega subjekta obravnava cilj, obseg, časovni načrt in metodologijo nadzora, tako da se lahko zadnjenavedeni pozanima o metodah in izvajanju dejavnosti preverjanja. Če se gospodarski subjekt strinja, sta zapisnik sestanka in načrt preverjanja organom, neodvisnim opazovalcem in neodvisnemu nadzorniku na voljo s tem, da se evidentirata v sistem upravljanja podatkov.

4.2.7   Dejavnosti nadzora

Da bi se zbirali dokazi o upoštevanju zahtev glede zakonitosti, opredeljenih v kontrolnih seznamih za preverjanje zakonitosti iz Priloge II, agencija opravi preverjanja na več ravneh:

(a)

preverjanje dokumentacije na prvi ravni: preveriti je treba obstoj in skladnost vseh dokumentov, opredeljenih v priročniku za preverjanje. Vključuje:(i) preverjanje obstoja vseh dokumentov o zakonitosti v sistemu upravljanja podatkov. Če dokumenti manjkajo, agencija gospodarski subjekt in po potrebi zadevni organ pozove, naj dopolni manjkajoče elemente; (ii) preverjanje skladnosti dokumentov, zlasti skladnosti žigov, podpisov, datumov in drugih elementov obrazca, in veljavnosti podatkov iz njih ter (iii) preverjanje notranjega sistema sledljivosti gospodarskega subjekta z uporabo funkcij sistema upravljanja podatkov;

(b)

preverjanje dokumentacije na drugi ravni: nadzor, ki temelji na analizi tveganja, vključuje temeljito preverjanje verodostojnosti, skladnosti in veljavnosti dokumentov. To temeljito preverjanje dokumentacije vključuje: (i) preverjanje verodostojnosti dokumentov pri organih in strukturah, ki so zadevne dokumente izdali; (ii) preverjanje spoštovanja postopka izdaje dokumentov, vključno s postopkom izdajanja dovoljenj za sečnjo, predelavo in trženje; (iii) temeljito preverjanje podatkov iz dokazil, zlasti z navzkrižnim preverjanjem podatkov s podatki iz drugih dokumentov, ter (iv) temeljito preverjanje notranjega sistema sledljivosti gospodarskega subjekta;

(c)	preverjanje na terenu: vsak nadzor, ki temelji na analizi tveganja, zajema enega ali več obiskov na terenu, da se preveri, ali obstoj in skladnost dokazil dejansko ustrezata temu, da so na terenu izpolnjeni pogoji glede zakonitosti iz opredelitve zakonito proizvedenega lesa iz Priloge II.

Analizi tveganja iz točk (b) in (c) opravijo agencije. Pri tem upoštevajo rezultate prejšnjih preverjanj (v okviru istega ali prejšnjega nadzora), informacije, sporočene ali objavljene v okviru neodvisnega opazovanja, pritožbe, prejete v sistemu obravnavanja pritožb, morebitna zasebna potrdila in elemente, ki so jih organi, nacionalni odbor za upravljanje gozdov, skupni odbor za izvajanje Sporazuma ali neodvisni nadzornik v ta namen opredelili kot pomembne. To pomeni, da se lahko dejavnosti in časovni načrt preverjanja, o katerih sta se med uvodnim sestankom dogovorila gospodarski subjekt in agencija, na podlagi elementov, odkritih ali sporočenih po tej fazi, dopolnijo z dodatnimi dejavnostmi in nalogami. V priročniku za preverjanje je podrobno opisano, kako lahko agencija opravlja te analize tveganja na različnih stopnjah nadzora. Služba za zakonitost in sledljivost lesa v sistemu upravljanja podatkov opredeli in redno posodablja podatke, ki jih je treba upoštevati pri analizi tveganja.

4.2.8   Zaključni sestanek

Med zaključnim sestankom agencija gospodarskemu subjektu predstavi rezultate in ugotovitve preverjanja, zlasti vse ugotovljene težave. Gospodarski subjekt lahko takrat zastavi vprašanja o rezultatih preverjanja in odgovori ali pojasni elemente, ki jih je predstavila agencija. Zapisnik sestanka je organom, neodvisnim opazovalcem in neodvisnemu nadzorniku na voljo s tem, da se evidentira v sistem upravljanja podatkov.

4.2.9   Poročilo o nadzoru

Agencija pripravi poročilo o nadzoru na podlagi predloge iz priročnika za preverjanje, ki obsega opis morebitnih ugotovitev o neskladnosti in predlog ugotovitve o skladnosti ali neskladnosti gospodarskih subjektov in pošiljk, opredeljenih v pogodbi o nadzoru. To začasno poročilo o nadzoru se pošlje gospodarskemu subjektu, ki lahko navede pojasnila ali odgovore.

Po obravnavanju odgovorov gospodarskega subjekta so končno poročilo in po potrebi pripombe, prejete od gospodarskega subjekta, organom, neodvisnim opazovalcem in neodvisnemu nadzorniku na voljo s tem, da se evidentirajo v sistem upravljanja podatkov.

4.2.10   Sprejetje odločitve o zakonitosti

Služba za zakonitost in sledljivost lesa lahko na podlagi ugotovitev in priporočil agencije sprejme odločitev o skladnosti ali neskladnosti ter gospodarskemu subjektu, kakor je ustrezno glede na obseg opravljenega preverjanja, v sistemu upravljanja podatkov da dovoljenje ali prepoved (glej točko 4.2.4).

Obstajata dve možnosti:

—

Če gospodarski subjekt ne ugovarja ugotovitvam ali priporočilom iz poročila o nadzoru, služba za zakonitost in sledljivost lesa sprejme svojo odločitev najpozneje v sedmih (7) koledarskih dneh. Če se služba za zakonitost in sledljivost lesa odloči za prepoved (neskladnost), sta agencija in gospodarski subjekt v sistemu upravljanja podatkov obveščena o razlogih za to odločitev.

—

Če gospodarski subjekt ugovarja ugotovitvam ali priporočilom iz poročila o nadzoru ali iz katerega koli drugega razloga, ki se zdi službi za zakonitost in sledljivost lesa pomemben, lahko ta služba določi podaljšanje roka za sprejem odločitve. Služba za zakonitost in sledljivost lesa ta podaljšani rok najpozneje v sedmih (7) koledarskih dneh sporoči gospodarskemu subjektu v sistemu upravljanja podatkov ali pisno.

Zoper odločitev te službe se je mogoče pritožiti v sistemu obravnavanja pritožb, opisanem v točki 11 (interna pritožba pri službi za zakonitost in sledljivost lesa, ki ji, če je primerno, sledi pritožba pri nacionalnem odboru za upravljanje gozdov).

Gospodarski subjekt lahko v primeru neskladnosti (prepoved), ko odpravi težavo z neskladnostjo, z agencijo znova sklene pogodbo za poseben nadzor za preverjanje, da potrdi, da je primer neskladnosti rešen. Če pa tega, da je primer neskladnosti rešen, ni treba potrditi z novim preverjanjem na terenu, ga lahko služba za zakonitost in sledljivost lesa potrdi, ne da bi bilo gospodarskemu subjektu treba opraviti poseben pregled.

Skladnost (dovoljenje) je veljavna eno leto, po poteku katere mora gospodarski subjekt skleniti pogodbo za nov nadzor, pri kateri se bodo upoštevali rezultati prejšnjega nadzora.

Služba za zakonitost in sledljivost lesa lahko skladnost med obdobjem veljavnosti začasno prekine ali prekliče, po potrebi na podlagi odločitve nacionalnega odbora za upravljanje gozdov, po tem ko se obravnava primer pritožbe. O začasni prekinitvi ali preklicu se odloči na podlagi novih informacij, pritožb, posebnih pregledov (glej točko 4.2.12) ali drugih pomembnih elementov. Gospodarski subjekt je v sistemu upravljanja podatkov obveščen o razlogih. Če sistem upravljanja podatkov ne deluje, je gospodarski subjekt o tem obveščen pisno.

4.2.11   Sprejetje odločitve o sledljivosti

Ker lahko agencija sledljivost pošiljk lesa v različnih fazah dobavne verige preveri le ob nadzoru, poročilo zajema ugotovitve in priporočila o globalni sledljivosti dejavnosti, veljavne le ob nadzoru.

Služba za zakonitost in sledljivost lesa po prejemu vloge za izdajo dovoljenja FLEGT s sistemom upravljanja podatkov preveri sledljivost pošiljke, ki jo zajema vloga, pri čemer upošteva poročilo agencije.

Služba za zakonitost in sledljivost lesa lahko od gospodarskega subjekta zahteva dodatne informacije ali pa poseben ali dodaten pregled, kot je določeno v točki 4.2.12.

4.2.12   Posebni in dodatni pregledi

Zadevni gospodarski subjekti morajo med obdobjem, za katero je bila preverjena skladnost, službo za zakonitost in sledljivost lesa obvestiti o vsaki pomembni zadevni spremembi lastninske pravice, struktur, gospodarjenja ali dejavnosti. Ta služba lahko od gospodarskega subjekta zahteva, naj na podlagi teh informacij ter vseh drugih elementov, ki se ji zdijo pomembni, opravi poseben ali dodaten pregled.

Dodaten pregled ustreza novemu pregledu, kot je opisan v točkah 4.2.4 do 4.2.11 in v katerem se upoštevajo pomembni rezultati prejšnjega pregleda. S posebnim pregledom se lahko preverijo posebne točke za dopolnitev rezultatov prejšnjega pregleda (ki je torej izveden manj kot 12 mesecev pred njim). Potrdi se lahko tudi, da so primeri neskladnosti, opredeljeni med prejšnjim nadzorom, rešeni. Vendar so rezultati posebnega pregleda veljavni le preostali čas veljavnosti prvotnega pregleda, ki ga dopolnjuje. V priročnik o preverjanju je vključena podrobna ureditev teh dodatnih in posebnih pregledov.

5.   Priznavanje zasebnih in javnih potrdil

Da bi se priznale dobre prakse v gozdarstvu, se lahko v okviru postopka ocenjevanja tveganja uporabljajo zasebne sheme potrjevanja, ki zajemajo preverjanje skladnosti z veljavno zakonodajo.

Slonokoščena obala zasebne sheme potrjevanja v ta namen oceni v skladu z zahtevami sistema preverjanja zakonitosti in izdela seznam zasebnih shem potrjevanja, priznanih, da bi se upoštevale med analizo tveganja. Ta seznam se sporoči skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma in objavi na spletišču ministrstva za gozdove. Seznam priznanih shem se znova oceni in po potrebi redno posodablja.

Slonokoščena obala lahko oblikuje postopke, ki omogočajo, da se nadzor v okviru priznanega zasebnega potrjevanja, kot je predvideno v drugem pododstavku, uporablja tudi pri nadzoru za preverjanje. Ti postopki se morajo podrobno opisati v priročniku za preverjanje.

Uvožen les z dovoljenjem FLEGT in/ali dovoljenjem CITES se samodejno prizna za zakonit. Zasebne ali javne sheme potrjevanja se lahko uporabljajo tudi za zakonito poreklo uvoženega lesa.

6.   Sistem upravljanja podatkov

Slonokoščena obala vzpostavi centraliziran nacionalni sistem za dokumentiranje, nadzor in preverjanje zakonitosti in sledljivosti.

Sistem upravljanja podatkov upravlja služba za zakonitost in sledljivost lesa. Gospodarski subjekti in pooblaščeni organi dostopajo do sistema, da v njem evidentirajo podatke in dokumente, s katerimi se preveri zakonitost. Organi so prav tako pooblaščeni za potrjevanje podatkov v sistemu. V posebnih primerih se lahko dokumenti organom predložijo ali pošljejo pisno. Če sistem upravljanja podatkov ne deluje, se kopije dokumentov, ki morajo biti vanj evidentirane, organu predložijo pisno, vpogled vanje pa je omogočen za neodvisno opazovanje in neodvisen nadzor. Ko sistem znova deluje, se zadevni dokumenti evidentirajo, kot je predvideno v priročniku za preverjanje.

Agencije za preverjanje lahko dostopajo do sistema upravljanja podatkov, da v okviru svojih nalog opravijo preverjanje dokumentacije, nimajo pa pravice za spreminjanje. Agencije lahko tudi evidentirajo različne dokumente, ki so rezultat preverjanja, kot je predvideno v točki 4.2.

Neodvisni nadzornik in organizacije civilne družbe, vključene v neodvisno opazovanje, imajo dostop do sistema upravljanja podatkov za pridobitev vpogleda v vse pomembne in ustrezne informacije, dokumente in podatke, na podlagi katerih se ocenita dobro izvajanje in učinkovitost sistema preverjanja zakonitosti, nimajo pa pravice za spreminjanje.

Slonokoščena obala ustvari in objavi pogoje in postopke za pridobitev pravic dostopa do sistema upravljanja podatkov ter opredeli podatke, ki so na voljo splošni javnosti.

7.   Obravnavanje primerov neskladnosti

V različnih fazah preverjanja se lahko ugotovijo in obravnavajo primeri neskladnosti. Gospodarskemu subjektu in po potrebi zadevni službi organa se sporoči vsak primer neskladnosti, ugotovljen med preverjanjem, da je mogoče zagotoviti dodatne elemente in popravne ukrepe za njegovo obravnavanje.

Agencija za preverjanje službi za zakonitost in sledljivost lesa in zadevni upravni službi v sistemu upravljanja podatkov sporoči primere neskladnosti, ki zajemajo pristojne državne strukture za izdajanje uradnih listin in nadzor. Delovna skupina, v kateri so zastopane različne službe organov, vključenih v sistem preverjanja zakonitosti, pomaga obravnavati in reševati primere neskladnosti ter lahko oblikuje priporočila v zvezi s tem za zadevne službe. Sekretariat za to delovno skupino zagotovi služba za zakonitost in sledljivost lesa.

8.   Izdajanje dovoljenj FLEGT in javnih potrdil o zakonitosti

Z dovoljenjem FLEGT se potrdi, da je les zakonito proizveden in mu je mogoče slediti. Dovoljenje FLEGT se izda po preverjanju pravne skladnosti in sledljivosti lesa za izvoz v Unijo.

Za vsak izvoz lesa v države članice Unije je treba pridobiti dovoljenje FLEGT na podlagi seznama lesa in lesnih proizvodov iz Priloge I. Izda ga organ za izdajanje dovoljenj, ki ga imenuje ali ustanovi ministrstvo za gozdove in ki deluje pod njegovo pristojnostjo.

Postopek izdaje in tehnične specifikacije dovoljenj FLEGT so povzeti v Prilogi V.

Zakonitost lesa za izvozne trge zunaj Unije pa je potrjena s posebnimi javnimi potrdili, ki jih Slonokoščena obala izda po preverjanju zakonitosti in sledljivosti, kot je opisano v tej prilogi. Javno potrdilo o skladnosti se lahko za les, namenjen za domačo porabo, izda po tem, ko se v sistemu preverjanja zakonitosti preveri, ali je bil les zakonito proizveden.

9.   Neodvisni nadzor

Pri neodvisnem nadzoru se ocenjujeta dobro izvajanje in učinkovitost sistema preverjanja zakonitosti. Omogoča tudi, da se opredelijo vrzeli in pomanjkljivosti pri izvajanju sistema preverjanja zakonitosti ter predlagajo priporočila skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma.

Vrzeli in pomanjkljivosti pri izvajanju sistema preverjanja zakonitosti, ki jih ugotovi neodvisni nadzornik, se, če je primerno, upoštevajo med postopkom preverjanja, zlasti pri analizah tveganja, s katerimi se opredelijo potrebe po preverjanju v drugi fazi in preverjanju na terenu.

Pristojnosti in naloge v okviru neodvisnega nadzora so navedene v Prilogi VI.

10.   Neodvisno opazovanje

V sistem preverjanja zakonitosti je vključeno neodvisno opazovanje, ki ga izvajajo organizacije civilne družbe. Neodvisno opazovanje je nedržavna misija za opazovanje gozdarskih in kmetijsko-gozdarskih dejavnosti, ki je določena v zakonodaji Slonokoščene obale in jo izvajajo organizacije civilne družbe zaradi zbiranja in izmenjave verodostojnih in preverljivih informacij o gospodarjenju z gozdovi, da bi se izboljšalo upravljanje na področju gozdov. Gre torej za dejavnost, ki se izvaja stalno ali med trajanjem mandata. Neodvisni opazovalec je lahko zunanji ali pooblaščen.

V okviru sistema preverjanja zakonitosti se neodvisno opazovanje nanaša zlasti na naslednje dejavnosti:

—	organizacijo samostojnih neodvisnih opazovalnih misij,

—	sodelovanje kot opazovalec pri nalogah nadzora in preverjanja na terenu,

—	ugotovitev nepravilnosti, kazalnikov, primerov kršitev predpisov, ki se uporabljajo za gozdarske dejavnosti, in priprava poročil o neodvisnem opazovanju,

—	opozarjanje deležnikov na opažene nezakonite dejavnosti.

Organizacije, ki izvajajo dejavnosti neodvisnega preverjanja, lahko dostopajo do sistema upravljanja podatkov.

Poročila o neodvisnem opazovanju se evidentirajo v sistem upravljanja podatkov in upoštevajo med postopkom preverjanja, zlasti pri analizah tveganja, s katerimi se opredelijo potrebe po preverjanju v drugi fazi in preverjanju na terenu ter potrebe po posebnih ali dodatnih pregledih.

Organizacije, ki izvajajo dejavnosti neodvisnega opazovanja, lahko z lastnimi sredstvi spremljajo naloge nadzora, pri čemer se upošteva zaupnost poslovnih skrivnosti.

Neodvisne opazovalne misije so usmerjene na gospodarske subjekte in njihove dejavnosti, pa tudi na delovanje pristojnih državnih struktur, zlasti na področju izdajanja uradnih listin in nadzora, ter dejavnosti agencij za preverjanje.

11.   Sistem obravnavanja pritožb

V sistemu preverjanja zakonitosti je za različne vključene deležnike predvidena možnost vložitve pritožb v zvezi z nadzorom, preverjanjem zakonitosti in sledljivosti ter izdajanjem dovoljenj FLEGT.

Sistem obravnavanja pritožb v okviru sistema preverjanja zakonitosti je mehanizem, pri katerem se z dialogom preprečujejo in rešujejo spori in pravde, ki so povezani s preverjanjem zakonitosti lesa. Deležnikom v sistemu preverjanja zakonitosti tako omogoča, da vložijo pritožbe, zahteve, ugovore ali vse druge oblike zahtevkov za pravice pri pristojnih strukturah.

Za obravnavanje pritožb sta pristojna služba za zakonitost in sledljivost lesa in nacionalni odbor za upravljanje gozdov.

Naloge in pristojnosti službe za zakonitost in sledljivost lesa na področju obravnavanja pritožb so naslednje:

—	prejemanje in evidentiranje pritožb in predložitev v ustni in pisni obliki v registru pritožb sistema upravljanja podatkov,

—	obravnavanje internih pritožb, če se pritožba nanaša na katero od njenih odločitev,

—	izvajanje potrebnih raziskav, zbiranja informacij ali posvetovanja,

—	oblikovanje priporočil za nacionalni odbor za upravljanje gozdov,

—	priprava in predložitev rednih poročil o obdelavi in obravnavanju pritožb nacionalnemu odboru za upravljanje gozdov,

—	zagotavljanje, da se rešitve pritožb izvršijo v določenih rokih.

Naloge in pristojnosti nacionalnega odbora za upravljanje gozdov na področju obravnavanja pritožb pa so naslednje:

—	oblikovanje potrebnih navodil in smernic za izvajanje sistema obravnavanja pritožb,

—	zagotavljanje spremljanja in ocenjevanja izvajanja sistema obravnavanja pritožb,

—	obravnavanje pritožb zoper odločitve, ki jih sprejme služba za zakonitost in sledljivost lesa po neuspešno rešeni interni pritožbi,

—	priprava in predložitev rednih poročil o obdelavi in obravnavanju pritožb skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma.

Za čim večjo dostopnost sistema obravnavanja pritožb je mogoče pritožbe vložiti anonimno. Pritožbo lahko v imenu lokalnih skupnosti oziroma delavcev vložijo tudi organizacije civilne družbe, plemenski poglavarji in organi ter sindikati delavcev.

Postopek obravnavanja pritožb, vključno z roki za pritožbe, so določeni v priročniku za preverjanje.

PRILOGA IV

POGOJI ZA SPROSTITEV LESA IN LESNIH PROIZVODOV, KI SO IZVOŽENI IZ SLONOKOŠČENE OBALE IN ZA KATERE JE BILO IZDANO DOVOLJENJE FLEGT, V PROSTI PROMET V UNIJI

1.   Splošni okvir

Določbe te priloge temeljijo na Uredbi (ES) št. 2173/2005 in njeni izvedbeni uredbi (ES) št. 1024/2008 Komisije z dne 17. oktobra 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2173/2005 (1), ki urejata pogoje za vstop lesa in lesnih proizvodov, za katere je bilo izdano dovoljenje FLEGT, s poreklom iz države partnerice na trg Unije.

2.   Obdelava dovoljenj FLEGT

Dovoljenje FLEGT se predloži pristojnim organom države članice Unije, v kateri je pošiljka, za katero je bilo izdano, prijavljena za sprostitev v prosti promet. To se lahko opravi elektronsko ali na drug hiter način.

Pristojni organi iz prvega odstavka v skladu z veljavnimi nacionalnimi postopki o tem obvestijo carinske organe takoj, ko je dovoljenje FLEGT priznano.

3.   Nadzor dokumentacije za dovoljenja FLEGT

Dovoljenja FLEGT v papirni obliki so skladna s predlogo opisano v Dodatku 1 Priloge V. Dovoljenje FLEGT, ki ne izpolnjuje zahtev in specifikacij iz Priloge V, je neveljavno.

Dovoljenje FLEGT se šteje za neveljavno, če je predloženo na datum po roku veljavnosti, navedenem v dovoljenju.

Na dovoljenju FLEGT ne sme biti izbrisov ali naknadnih popravkov.

Podaljšanje veljavnosti dovoljenja FLEGT se prizna le, če ga je potrdil organ za izdajo dovoljenja.

Dvojnik ali nadomestno dovoljenje FLEGT se prizna le, če ga je izdal in potrdil organ za izdajanje dovoljenj.

4.   Zahteve po dodatnih informacijah

V primeru dvoma o veljavnosti ali verodostojnosti dovoljenja FLEGT, dvojnika ali nadomestnega dovoljenja lahko pristojni organi od organa za izdajanje dovoljenj zahtevajo dodatne informacije.

Skupaj z zahtevkom se lahko predloži izvod zadevnega dovoljenja FLEGT, dvojnika ali nadomestnega dovoljenja FLEGT.

5.   Preverjanje ujemanja dovoljenja FLEGT s pošiljko

Če je potrebno nadaljnje preverjanje pošiljke, preden lahko pristojni organi odločijo, ali se dovoljenje FLEGT prizna, se lahko izvedejo pregledi, da se ugotovi, ali se zadevna pošiljka ujema z informacijami iz dovoljenja FLEGT in arhivi v zvezi z zadevnim dovoljenjem FLEGT, ki jih hrani organ za izdajanje dovoljenj.

Če se količina ali teža lesa in lesnih proizvodov v pošiljki, deklarirani za sprostitev v prosti promet, ne razlikujeta za več kot 10 % od količine ali teže, navedene v ustreznem dovoljenju FLEGT, se šteje, da se pošiljka ujema z informacijami iz dovoljenja FLEGT glede količine in teže.

Zadevni pristojni organ lahko v primeru dvoma o tem, ali se pošiljka ujema z dovoljenjem FLEGT, zaprosi organ za izdajanje dovoljenj za dodatna pojasnila.

Organ za izdajanje dovoljenj lahko pristojni organ pozove, naj pošlje izvod zadevnega dovoljenja FLEGT ali nadomestno dovoljenje FLEGT.

Organ za izdajanje dovoljenj po potrebi prekliče dovoljenje FLEGT in izda izvod, popravljen v skladu s pravili iz Priloge V.

Če pristojni organ ne prejme odgovora v 21 koledarskih dneh od datuma zahteve za dodatna pojasnila, dovoljenja FLEGT ne prizna ter ukrepa v skladu z veljavno zakonodajo in postopki.

Dovoljenje FLEGT se ne prizna, če je bilo po morebitni predložitvi dodatnih informacij v skladu s točko 4 ali po nadaljnjem pregledu v skladu s to točko ugotovljeno, da se ne ujema s pošiljko.

6.   Preverjanje pred prispetjem pošiljke

Dovoljenje FLEGT se lahko predloži pred prispetjem pošiljke, za katero je izdano.

Dovoljenje FLEGT se prizna, če izpolnjuje vse zahteve iz Priloge V in niso potrebna dodatna preverjanja v skladu s točkama 4 in 5 te priloge.

7.   Razno

Stroške, nastale med preverjanjem, krije uvoznik, razen če veljavna zakonodaja in postopki zadevne države članice Unije ne določajo drugače.

V primeru trajnih nesoglasij ali težav pri preverjanju dovoljenj FLEGT se lahko zadeva predloži v obravnavo skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma, organ za izdajanje dovoljenj pa je o tem obveščen.

8.   Sprostitev v prosti promet

V okencu 44 enotne upravne listine, ki se uporabi za carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet, se navede številka dovoljenja FLEGT za les in lesne proizvode, ki so predmet carinske deklaracije.

Če se carinska deklaracija naredi elektronsko, se to navede v ustreznem okencu.

Les in lesni proizvodi se lahko v prosti promet sprostijo šele, ko se končajo postopki iz te priloge.

---

(1)   UL L 277, 18.10.2008, str. 23.

PRILOGA V

POSTOPEK IZDAJE IN TEHNIČNE SPECIFIKACIJE DOVOLJENJ FLEGT

1.   Splošne določbe za dovoljenja FLEGT

Z dovoljenjem FLEGT se v skladu s členom 6 tega sporazuma potrdi, da so les in lesni proizvodi zakonito proizvedeni in jim je mogoče slediti v skladu z določbami iz Priloge III.

Pridobitev dovoljenja FLEGT je obvezna za vsak izvoz lesa in lesnih proizvodov v države članice Unije s seznama proizvodov iz Priloge I. Za druge države se izda javno potrdilo, ki dokazuje zakonitost in sledljivost lesa v skladu z zahtevami sistema preverjanja zakonitosti.

Dovoljenje FLEGT se izda za posamezno pošiljko posameznega izvoznika v Unijo.

Podrobne zahteve in postopki za izdajo, obnovitev ali podaljšanje veljavnosti, preklic, nadomestitev in upravljanje dovoljenj FLEGT so določeni v priročniku za preverjanje, navedenem v točki 4.2.3 Priloge III.

2.   Organ za izdajanje dovoljenj

Organ za izdajanje dovoljenj je struktura, ki deluje pod okriljem ministrstva za gozdove.

Njegova sestava, pooblastila in delovanje so opredeljeni v predpisu.

Organ za izdajanje dovoljenj je pristojen za izmenjavo informacij o vprašanjih, povezanih z dovoljeni FLEGT, med Slonokoščeno obalo in pristojnimi organi.

3.   Postopek izdajanja dovoljenj FLEGT

Dovoljenje FLEGT se izda po preverjanju pravne skladnosti in sledljivosti lesa in lesnih proizvodov za izvoz, kot je določeno v Prilogi III.

Pridobi se po naslednjem postopku:

—	1. korak – prejem vloge: Izvoznik izpolni in vloži vlogo za dovoljenje FLEGT na obrazcu, ki ga določi organ za izdajanje dovoljenj.

—	2. korak – pregled vloge: Organ za izdajanje dovoljenj se prepriča, da je bila skladnost proizvodov iz lesa preverjena v skladu s Prilogo III.

—	3. korak – odločitev o izdaji dovoljenja: — v primeru skladnosti organ za izdajanje dovoljenj zadevnemu izvozniku izda dovoljenje FLEGT, — v primeru neskladnosti pa zavrne vlogo zadevnega izvoznika in ga o tem obvesti. Postopek za obravnavanje primerov neskladnosti je opisan v Prilogi III.

Vloge za dovoljenje FLEGT se vložijo in obdelajo elektronsko prek sistema upravljanja podatkov. V primeru okvare sistema pa se lahko vložijo in obravnavajo ročno. Ročno vloženi vlogi za dovoljenje FLEGT je treba priložiti potrdilo o zakonitosti in sledljivosti, ki ga izda služba za zakonitost in sledljivost lesa v skladu s postopki iz Priloge III.

Organ za izdajanje dovoljenj lahko prekliče vsako dovoljenje FLEGT, ki vsebuje napako, in izda popravljeno dovoljenje z oznako „Autorisation corrigée“ (Popravljeno dovoljenje), overovljeno z žigom in podpisom organa za izdajanje dovoljenj.

Za izdajo dovoljenja FLEGT se plača pristojbina, katere znesek in pogoji plačila so določeni v predpisu.

4.   Splošne značilnosti dovoljenj FLEGT

Dovoljenje FLEGT je lahko izdano v papirni ali elektronski obliki.

Dovoljenje FLEGT vsebuje informacije iz Dodatka 1 in se izpolni v skladu z navodili za izpolnjevanje iz Dodatka 2.

Za kompleksne pošiljke, za katere ni mogoče vključiti vseh zahtevanih informacij iz prve predloge v Dodatku 1, se priloži priloga z naslovom „Dodaten opis blaga, priložen dovoljenju FLEGT“. Ta priloga vsebuje kvalitativne in kvantitativne informacije v zvezi z opisom pošiljke, kot je natančno določeno v Dodatku 1. V tem primeru ustrezna okenca na dovoljenju FLEGT ne vključujejo informacij o pošiljki, ampak sklic na odobreno prilogo.

Dovoljenje FLEGT začne veljati na dan izdaje.

Dovoljenje FLEGT je veljavno šest mesecev in ga je mogoče obnoviti ali podaljšati za največ tri mesece. Datum poteka veljavnosti je naveden na dovoljenju FLEGT.

Po poteku veljavnosti je dovoljenje FLEGT neveljavno.

Če so bili zadevni les in lesni proizvodi uničeni, dovoljenje FLEGT preneha veljati, o čemer gospodarski subjekt obvesti organ za izdajanje dovoljenj.

5.   Značilnosti dovoljenja FLEGT v papirni obliki

Dovoljenja FLEGT v papirni obliki ustrezajo obrazcu iz Dodatka 1.

Dovoljenje FLEGT se izda v formatu A4.

Dovoljenje FLEGT se izda v šestih izvodih, pri čemer se označijo na naslednji način:

—	izvod z oznako „ ORIGINAL “ (IZVIRNIK) je namenjen pristojnemu organu države članice Unije, v kateri je pošiljka, za katero je izdano dovoljenje, deklarirana za sprostitev v prosti promet,

—	izvod z oznako „ AUTORITÉ DOUANIÈRE DE L'UNION EUROPÉENNE “ (CARINSKI ORGAN EVROPSKE UNIJE) je namenjen carinskemu organu Unije,

—	izvod z oznako „ EXPORTATEUR “ (IZVOZNIK) je namenjen vlagatelju vloge za dovoljenje FLEGT,

—	izvod z oznako „ AUTORITÉ DOUANIÈRE DE LA CÔTE D'IVOIRE “ (CARINSKI ORGAN SLONOKOŠČENE OBALE) je namenjen carinskemu organu Slonokoščene obale,

—	izvod z oznako „ AUTORITÉ DE DÉLIVRANCE DES AUTORISATIONS FLEGT “ (ORGAN ZA IZDAJAJE DOVOLJENJ FLEGT) zadrži organ za izdajanje dovoljenj,

—	izvod z oznako „ ARCHIVES “ (ARHIV) je namenjen arhivu pri ministrstvu za gozdove Slonokoščene obale.

Dovoljenja FLEGT se izpolnijo s pisalnim strojem ali računalnikom. Po potrebi se lahko izpolnijo ročno. Organ za izdajanje dovoljenj pri zapisu količine uporabi metodo, ki onemogoča naknaden vnos številk ali oznak.

Organ za izdajanje dovoljenj vsak izvod dovoljenja odobri s fizičnim podpisom in svojim žigom, vtisnjenim s suhim žigom.

Dovoljenje FLEGT vsebuje referenčno številko in črtno kodo. Na obrazcu ne sme biti izbrisov ali naknadnih popravkov.

Dovoljenja FLEGT so natisnjena in izpolnjena v francoščini.

Vsi drugi izvodi, razen izvodov za arhiv pri ministrstvu za gozdove in organu za izdajanje dovoljenj, se predložijo vlagatelju, ki zadrži svoj izvod, druge pa pošlje njihovim naslovnikom.

6.   Izgubljeno ali uničeno dovoljenje FLEGT

Izvoznik ali njegov zakoniti zastopnik lahko v primeru izgube ali uničenja enega od izvodov iz točke 5, tretji pododstavek, od organa za izdajanje dovoljenj zahteva, naj mu izda nadomestno dovoljenje FLEGT. Imetnik dovoljenja FLEGT ali njegov pooblaščenec prošnji priloži prijavo izgube zadevnega izvoda, ki jo izda državna policija ali državna žandarmerija Slonokoščene obale.

Organ za izdajanje dovoljenj FLEGT v 48 urah po prejemu prošnje izvoznika izda nadomestno(-a) dovoljenje(-a) FLEGT.

Nadomestna dovoljenja FLEGT vsebujejo informacije in oznake, navedene na dovoljenju FLEGT, ki ga nadomeščajo, vključno s številko dovoljenja.

Nadomestna dovoljenja FLEGT imajo oznako „Autorisation de substitution“ (Nadomestno dovoljenje), overovljeno z žigom in podpisom organa za izdajanje dovoljenj.

Z izdajo nadomestnega dovoljenja FLEGT postane prvotno dovoljenje neveljavno. V primeru ponovne pridobitve izgubljenega ali ukradenega dovoljenja je treba tega uničiti ali ga vrniti organu za izdajanje dovoljenj.

7.   Dvomi o veljavnosti dovoljenja FLEGT

V primeru dvoma o veljavnosti dovoljenja FLEGT ali nadomestnega dovoljenja FLEGT lahko pristojni organi od organa za izdajanje dovoljenj zahtevajo dodatna preverjanja.

Organ za izdajanje dovoljenj lahko po potrebi pristojne organe pozove, naj mu pošljejo izvod zadevnega ali nadomestnega dovoljenja FLEGT.

Organ za izdajanje dovoljenj lahko po potrebi dovoljenje FLEGT prekliče in izda popravljen izvod z oznako „Autorisation corrigée“ (Popravljeno dovoljenje), overovljen z žigom in podpisom organa za izdajanje dovoljenj, ter ga pošlje pristojnim organom.

Če je veljavnost dovoljenja FLEGT potrjena, organ za izdajanje dovoljenj o tem nemudoma obvesti pristojne organe, po možnosti elektronsko, in vrne izvode dovoljenja FLEGT. Tako vrnjeni izvodi imajo oznako „Validé le“ (Potrjeno dne), overovljeno z žigom in podpisom organa za izdajanje dovoljenj.

Če zadevno dovoljenje FLEGT ni veljavno, organ za izdajanje dovoljenj o tem obvesti pristojne organe, po možnosti elektronsko.

8.   Tehnične specifikacije v zvezi z elektronskim dovoljenjem FLEGT

Dovoljenje FLEGT je mogoče izdati in uporabljati prek računalniških sistemov.

Državam članicam Unije, ki niso povezane z računalniškim sistemom, se dovoljenje predloži v papirni obliki.

9.   Terminologija

Pojmi iz dodatkov so za Slonokoščeno obalo opisani v nadaljevanju:

(a)	„trgovsko ime lesa ali lesnih proizvodov“: opis narave proizvodov;

(b)	„prevozno sredstvo“: način prevoza iz izvoznega mesta: „pomorski“/„zračni“/„kopenski“;

(c)	„splošno ali znanstveno ime“ običajna trgovska ali znanstvena imena kategorij lesa, uporabljenih v proizvodu. Uporaba domačega imena je odsvetovana, če to ni običajno priznano v mednarodni trgovini;

(d)	„država sečnje“ država porekla lesa in zadevne lesne proizvode.

Dodatka

1.

Predloga dovoljenja FLEGT in predloga dodatnega opisa blaga, priloženega dovoljenju FLEGT

2.

Navodila za izpolnjevanje

PRILOGA VI

PRISTOJNOSTI IN NALOGE NEODVISNEGA NADZORNIKA

1.   Načela

Neodvisen nadzor se izvede v skladu s členom 10 tega sporazuma. Ta nadzor zajema sistem preverjanja zakonitosti, s katerim se zagotavlja, da so proizvodi iz Priloge I, ki se posekajo, prevažajo, predelajo, izvažajo, uvažajo ali prodajajo, skladni z merili zakonitosti in sledljivosti. S sistemom preverjanja zakonitosti se zagotavlja tudi, da organ za izdajanje dovoljenj izdaja dovoljenja le za pošiljke, skladne z njegovimi zahtevami.

Pristojnosti in naloge, ki jih obravnava ta priloga, opisujejo cilje, naloge in metodologijo neodvisnega nadzora ter postopke za pripravo poročil neodvisnega nadzornika. V tej prilogi so prav tako navedeni glavni viri informacij ter poziv pogodbenicama, naj spodbujata in olajšujeta dejavnosti neodvisnega nadzornika, zlasti glede dostopa do informacij. Pristojnosti in naloge, v katerih so opisane potrebne usposobljenost in izkušnje, so podlaga za izdelavo podrobnejše razpisne dokumentacije ob najemu neodvisnega nadzornika.

2.   Cilji

Cilj neodvisnega nadzora je oceniti dobro izvajanje in učinkovitost sistema preverjanja zakonitosti.

3.   Naloge

Naloge neodvisnega nadzornika morajo neizčrpno zajemati naslednje elemente:

(a)

izdelava priročnika o nadzoru, v katerem so natančno navedene vse faze nadzora, vključno z metodami in orodji za zbiranje informacij, ocenjevanja ustreznih podatkov in priprave poročil. V priročniku o nadzoru so prav tako navedeni način obravnavanja pritožb ter postopki za zagotavljanje neodvisnosti in zaupnosti dela nadzornikov;

(b)

nadzor nad sistemom preverjanja zakonitosti: neodvisni nadzornik preveri, ali sistem preverjanja zakonitosti deluje učinkovito in skladno z zahtevami iz tega sporazuma. V nadzor so, natančneje, vključeni naslednji elementi: — sistem izdajanja dovoljenj za sečnjo, predelavo in trženje, — sistem nadzora in preverjanja zakonitosti (prilogi II in III), — sistem nadzora in preverjanja sledljivosti (Priloga III), — sistem izdajanja dovoljenj FLEGT (Priloga V), — sistem odpravljanja primerov neskladnosti v okviru sistema preverjanja zakonitosti (Priloga III), — delovanje organov za preverjanje in izdajanje dovoljenj FLEGT (prilogi III in V);

(c)	opredelitev vrzeli in pomanjkljivosti pri vzpostavitvi (1) in med operativno fazo (2) sistema preverjanja zakonitosti ter podajanje priporočil skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma;

(d)	ocena izvajanja popravnih ukrepov, o katerih je odločil skupni odbor za izvajanje Sporazuma, za odpravo vrzeli in pomanjkljivosti, opredeljenih v poročilih o nadzoru in preverjanju;

(e)	priprava poročila iz ugotovitev in priporočil skupnega odbora za izvajanje Sporazuma, ki redno objavlja povzetek teh poročil;

(f)	izvedba vseh drugih anket, analiz ali študij, ki jih zahteva skupni odbor za izvajanje Sporazuma, za še večjo podporo neodvisnemu nadzoru.

4.   Metodologija

Neodvisni nadzornik mora:

—	vedno in v vseh okoliščinah izkazovati strokovnost in integriteto,

—	ravnati v skladu z dobrimi nacionalnimi in mednarodnimi praksami ter pri tem upoštevati standarda, kot sta standard ISO 19011 (3) in 17021, (4) ali enakovredne standarde,

—	svoje ugotovitve utemeljiti z dejstvi in dokazi, pridobljenimi zlasti iz preiskav na terenu in pregledov dokumentacije,

—	opraviti posvetovanja z vsemi deležniki, zlasti organizacijami, dejavnimi na področju neodvisnega opazovanja dejavnosti sečnje.

Skupni odbor za izvajanje Sporazuma prouči in odobri priročnik o nadzoru iz točke 3, ki ga predlaga neodvisni nadzornik, preden ta začne izvajati dejavnosti nadzora v skladu z odobrenim priročnikom.

4.1   Časovni načrt dela

Neodvisni nadzornik v prvem letu delovanja sistema preverjanja zakonitosti pripravi priročnik o nadzoru in načrt nadzora ter ju predloži skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma, izvede pa tudi začetni pregled. Med tem pregledom mora organizirati uvodni sestanek, med katerim se prepriča o tem, ali različne skupine deležnikov (civilna družba, plemenski poglavarji, zasebni sektor, ministrstva in druge vladne strukture) enotno razumejo njegove pristojnosti in naloge. Ta sestanek je tudi priložnost za zbiranje pričakovanj in priporočil udeležencev glede tega pregleda. V naslednjih letih neodvisni nadzornik najmanj štiri leta izvaja letne preglede. Nato to pogostost prouči skupni odbor za izvajanje Sporazuma. Neodvisni nadzornik lahko na zahtevo pogodbenic in po odobritvi skupnega odbora za izvajanje Sporazuma izvede tudi nenapovedane in naključne preglede.

Po vsakem pregledu organizira sestanek, na katerem povzame rezultate za različne deležnike. Ob tej priložnosti se predstavi zbirno poročilo, ki ga odobri skupni odbor za izvajanje Sporazuma.

4.2   Področje dela

Dejavnosti neodvisnega revizorja zajemajo vse naloge iz točke 3 v skladu s priročnikom o nadzoru.

Neodvisni nadzor lahko med izvajanjem tega sporazuma in pred polnim delovanjem sistema preverjanja zakonitosti zajema podpisnike tega sporazuma, ki jih opredeli skupni odbor za izvajanje Sporazuma.

Neodvisni nadzor med operativno fazo zajema vse dejavnosti, povezane s preverjanjem: sistem preverjanja zakonitosti in sledljivosti, sistem izdajanja dovoljenj FLEGT, sistem odpravljanja primerov neskladnosti v okviru sistema preverjanja skladnosti ter dejavnosti organov za preverjanje in izdajanje dovoljenj FLEGT.

Da bi se ugotovilo, ali so med preverjanjem pri nadzoru in na terenu dejansko ugotovljeni morebitni primeri neskladnosti, neodvisni nadzornik izvede tudi nadzor ustreznih dejavnosti:

—	organov za izdajanje dovoljenj za sečnjo, predelavo in trženje lesa in lesnih proizvodov,

—	organov, pristojnih za preglede zakonitosti in sledljivosti,

—	gozdarjev, predelovalcev, izvoznikov, uvoznikov in trgovcev.

Neodvisni nadzornik izbere ustrezne dejavnosti na podlagi analize tveganja in po potrebi upošteva prednostne naloge, ki jih opredeli skupni odbor za izvajanje Sporazuma.

4.3   Zbiranje in obdelava podatkov

V priročniku za nadzor morajo biti opisani postopki in načini zbiranja dokazov, vključno s pregledi na terenu, preiskavami, razgovori in pregledom dokumentacije. Opisan mora biti tudi način odzivanja neodvisnega nadzornika na pritožbe glede njegovega dela. Zbrani podatki se obdelajo objektivno (na podlagi pravne analize, poznavanja sistema upravljanja podatkov, ob upoštevanju etičnih meril, ki se uporabljajo za upravljanje teh podatkov, itd.).

4.4   Sistemi nadzora

Neodvisni nadzornik na podlagi dokumentiranih in arhiviranih ugotovitev in dokazov nadzora, pridobljenih s pregledom dokumentacije, razgovori, obiski na terenu in zbiranjem podatkov, opredeli:

—	primere neskladnosti, ugotovljene med preverjanjem zakonitosti in sledljivosti, ter popravne ukrepe za obravnavanje takih primerov,

—	prednosti in pomanjkljivosti sistema preverjanja zakonitosti (ki jih je treba obravnavati kot priložnosti za izboljšanje) za usmeritev na ukrepe za izboljšanje delovanja in učinkovitosti sistema preverjanja zakonitosti.

4.5   Ustrezni viri in dovoljenja

Neodvisni nadzornik ima zadostne vire in potrebna dovoljenja za opravljanje svojega dela.

4.6   Dokumentiran sistem upravljanja

Neodvisni nadzornik ima ustrezen dokumentiran sistem upravljanja za zagotovitev, da imajo njegovi zaposleni ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje za učinkovit nadzor ter izvajanje potrebnega spremljanja in notranjega nadzora.

5.   Poročila in razširjanje

Neodvisni nadzornik upošteva sestavo in pristope iz priročnika o nadzoru za pripravo poročil, kot so bili dogovorjeni s skupnim odborom za izvajanje Sporazuma. Neodvisni nadzornik:

—	poroča o dejavnostih v skladu z načrtom dela, dogovorjenim s skupnim odborom za izvajanje Sporazuma,

—	pripravi priročnik o nadzoru in načrtu nadzora in ga pred izvedbo nadzora predloži v odobritev skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma,

—	pripravi poročila v skladu z mednarodno priznanimi načeli nadzora in načeli, kot so opredeljena v priročniku o nadzoru,

—	predloži predhodno poročilo skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma, ki v zvezi z njim predloži pripombe,

—	skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma predloži končno poročilo (na podlagi prejetih pripomb o predhodnem poročilu in zbranega dokaznega gradiva), ki vsebuje vse ustrezne informacije o programu nadzora in delovanju sistema preverjanja zakonitosti,

—	pripravi zbirno poročilo, ki ga skupni odbor za izvajanje Sporazuma potrdi za razširjanje splošni javnosti. V zbirnem poročilu, ki temelji na popolnem poročilu, so povzeta glavna priporočila in ugotovitve, tudi o ugotovljenih pomanjkljivostih in prednostih sistema preverjanja zakonitosti.

6.   Sredstva in viri informacij

Glavna sredstva dostopa do informacij vključujejo:

—	pregled dokumentov in evidenc (poročila, načrti, registri, obrazci, fascikli, seznami, spletišča, podatkovne zbirke in drugo),

—	obiske na terenu,

—	razgovore z udeleženci sistema preverjanja zakonitosti in drugimi osebami z znanjem in izkušnjami na tem področju,

—	posvetovanja in sestanke z zadevnimi deležniki.

Neodvisni nadzornik mora imeti ob obiskih na terenu dostop do območij, kjer se gozdni viri sekajo, prevažajo, predelujejo in prodajajo, ter do uvoznih in izvoznih mest.

Slonokoščena obala neodvisnemu nadzorniku zagotavlja popoln dostop do vseh pomembnih ali ustreznih informacij, dokumentov in podatkovnih zbirk, da se ocenita dobro izvajanje in učinkovitost sistema preverjanja zakonitosti. Če se pojavi dvom o pomenu, ustreznosti ali zaupnosti informacije za neodvisni nadzor, se vprašanje predloži v presojo skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma. Dostop do informacij zajema informacije, ki jih ima ministrstvo za gozdove, in informacij, ki jih imajo druga ministrstva in vladni organi, vključeni v sistem preverjanja zakonitosti. Neodvisni nadzornik ima zlasti dostop do informacij iz sistema preverjanja zakonitosti, njegovih sestavnih delov in drugih virov, kot so pregledi, ki jih objavijo druge države z vzpostavljeno shemo izdajanja dovoljenj FLEGT.

Ustrezne informacije lahko zagotovijo naslednji udeleženci:

(a)	državni akterji: — ministrstvo za gozdove ter drugi ministrstva in vladni organi, vključeni v sistem preverjanja zakonitosti. Vsi organi se obravnavajo kot glavni vir informacij za obveščanje neodvisnega nadzornika;

(b)

nedržavni akterji: — organizacije civilne družbe (zlasti tiste za neodvisno opazovanje) ter mednarodne NVO, ki delujejo v sektorjih, povezanih s sistemom preverjanja zakonitosti, — organizacije, pristojne za zasebne prostovoljne sheme potrjevanja skladnosti in sledljivosti, — zasebni gospodarski subjekti (gozdarska podjetja, predelovalci, izvozniki in drugi), — plemenski poglavarji, — svetovalna podjetja, osebe z znanjem in izkušnjami na tem področju ter strokovnjaki.

7.   Potrebne kvalifikacije

(a)

Neodvisni nadzornik mora dokazati naslednja znanja in spretnosti: — dokazano strokovno znanje in izkušnje z nadzorom in ocenjevanjem skladnosti na področju gospodarjenja z gozdovi, predelave in sledljivosti lesa, carine in sistemov upravljanja dobavne verige, — dobro poznavanje notranje, podregionalne (CEDEAO) in mednarodne trgovine z lesom in lesnimi proizvodi ter poslovnega gozdarskega sektorja, — dobro poznavanje gozdno-lesnega sektorja v Slonokoščeni obali, — sposobnost odličnega pisnega in ustnega komuniciranja v francoščini, — dokazano zmožnost za delo s širokim razponom deležnikov, — certificiranost vsaj v skladu s standardom ISO 9001 (5), — dobro poznavanje standardov ISO 19011 in 17021 ali enakovrednih standardov.

(b)

Neodvisni nadzornik mora izpolnjevati naslednje zahteve: — ne sme biti v nasprotju interesov, ki bi izhajalo iz organizacijskega ali poslovnega odnosa, kot se zahteva s standardoma ISO 19011 in 17021 ali enakovrednimi standardi, — ne sme imeti neposrednih interesov pri sečnji, predelavi lesa, trgovini z lesom ali zakonodaji na področju gozdarstva ter drugih sektorjev dejavnosti, na katere se nanaša sistem preverjanja zakonitosti, — pridobiti mora usposobljeno osebje z izkušnjami na področju nadzora, — imeti mora lasten sistem nadzora, podoben standardom ISO 9001, 19011 in 17021 ali enakovrednim standardom.

(c)	Poleg tega mora biti neodvisni nadzornik sposoben: — vzpostaviti pregleden mehanizem za obravnavanje pritožb v povezavi z neodvisnim nadzorom.

8.   Izbirni postopek in institucionalna ureditev

Postopek javnega razpisa je odprt za vse institucije, ki imajo ustrezne zmogljivosti, vključno z neprofitnimi organizacijami, visokošolskimi ustanovami in raziskovalnimi središči.

Ocenjevanje ponudb je pregledno, uporabljena merila pa so objavljena. Izbirni postopek neodvisnega nadzornika se izvaja s potrebno skrbnostjo do konkurenčnih subjektov v skladu s standardi, ki jih določi skupni odbor za izvajanje Sporazuma. Poročilo o oceni ponudb se objavi.

Podrobnejša razpisna dokumentacija, pripravljena na podlagi te priloge ob najemu neodvisnega nadzornika, je predložena v odobritev skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma. Slonokoščena obala dokonča postopek najemanja neodvisnega nadzornika, ko skupni odbor za izvajanje Sporazuma predloži mnenje o neobstoju ugovora zoper njegov izbor.

9.   Financiranje neodvisnega nadzora

Pogodbenici se nazadnje dogovorita o mehanizmu financiranja neodvisnega nadzora, s čimer hkrati zagotovita njegovo neodvisnost.

---

(1)  Pojem „vzpostavitev“ je treba tu razumeti kot fazo gradnje sistema preverjanja zakonitosti.

(2)  Pojem „operativna faza“ je treba tu razumeti kot fazo, ki sledi potrditvi sistema preverjanja zakonitosti.

(3)  Smernice za presojanje sistemov upravljanja.

(4)  Zahteve za organe, ki izvajajo nadzor nad sistemi upravljanja in jih potrjujejo.

(5)  Sistemi vodenja kakovosti.

PRILOGA VII

MERILA NEODVISNEGA OCENJEVANJA SISTEMA PREVERJANJA ZAKONITOSTI

1.   Splošne določbe

S sistemom preverjanja zakonitosti Slonokoščene obale se zagotavlja zakonitost lesa in lesnih proizvodov. Sistem preverjanja zakonitosti se pred začetkom veljavnosti sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za izvoz lesa in lesnih proizvodov iz Slonokoščene obale v Unijo neodvisno oceni. V tej prilogi so natančneje določena merila neodvisnega ocenjevanja tega sistema v skladu s členom 12 tega sporazuma. Cilj te priloge je opredeliti pravilno delovanje in verodostojnost sistema preverjanja zakonitosti, da bi se lahko pogodbenici odločili o začetku uporabe operativne faze sheme izdajanja dovoljenj FLEGT. Neodvisna ocena se torej razlikuje od neodvisnega nadzora. Medtem ko se neodvisni nadzor med izvajanjem tega sporazuma izvaja stalno, se neodvisna ocena opravi le pred začetkom uporabe sheme izdajanja dovoljenj FLEGT.

2.   Namen ocene

Da bi se podprlo odločanje pogodbenic o začetku uporabe operativne faze sheme izdajanja dovoljenj FLEGT, je namen ocene proučiti:

—	delovanje, verodostojnost in učinkovitost sistema preverjanja zakonitosti,

—	morebitne popravke sistema preverjanja zakonitosti, izvedene po sklenitvi tega sporazuma,

—	zmogljivost deležnikov, vključenih v sistem preverjanja zakonitosti, da opravijo naloge v okviru svojih pristojnosti, kot je določeno v tem sporazumu in prilogah k njemu.

3.   Metodologija za izvajanje ocene

Sistem preverjanja zakonitosti se oceni s postopnim pristopom. Vrzeli in pomanjkljivosti sistema, opredeljene med ocenjevanjem, se postopno odpravijo z načrtovanim izvajanjem popravnih ukrepov, kot se o njih dogovorita pogodbenici med sestankom skupnega odbora za izvajanje Sporazuma, dokler ni dosežena raven, ki je po njunem mnenju zadovoljiva.

Pri oceni sistema preverjanja zakonitosti se upošteva prejšnji neodvisni nadzor, ki ga izvedeta pogodbenici sistema preverjanja zakonitosti, ki ga je opredelil skupni odbor za izvajanje Sporazuma, kot je predvideno v Prilogi VI.

O pristojnostih in nalogah neodvisnega ocenjevanja se Slonokoščena obala in Unija dogovorita na sestanku skupnega odbora za izvajanje Sporazuma. Merila za ocenjevanje iz te priloge so temelj teh pristojnosti in nalog.

4.   Merila za ocenjevanje

4.1   Opredelitev zakonito proizvedenega lesa

Zakonito proizveden les je opredeljen v členih 1 in 7 ter Prilogi II k temu sporazumu, to opredelitev pa dopolnjuje priročnik za preverjanje, v katerem so opredeljena dokazila. Opredelitev zakonito proizvedenega lesa je jasna, objektivno preverljiva in operativno izvedljiva ter se nanaša vsaj na ustrezne določbe na naslednjih področjih:

—	pravice do sečnje: dodelitev koncesij za izkoriščanje gozdov in drugih pravic dostopa za sečnjo lesa v pravno opredeljenih mejah,

—	gozdarske dejavnosti: spoštovanje pravnih in tehničnih predpisov na področju gospodarjenja z gozdovi ter izvajanje gozdarskih dejavnosti, zlasti skladnost z veljavno socialno in okoljsko zakonodajo,

—	pristojbine in davki: skladnost s pravnimi zahtevami v zvezi z davki, pristojbinami in dajatvami in vsemi drugimi sistemi prihodkov, neposredno povezanimi s sečnjo lesa in pravicami do sečnje,

—	drugi uporabniki: če je primerno, spoštovanje zakonitega lastništva posesti ali pravic do uporabe zemljišč in drugih virov drugih strank, ki bi lahko bile prizadete zaradi pravic do sečnje lesa,

—	trgovina in carina: skladnost s pravnimi zahtevami za trgovinske in carinske postopke.

Ocenjevanje se na tem področju loteva naslednjih ključnih vprašanj:

—	Ali so v opredelitvi zakonito proizvedenega lesa pravne določbe jasno opredeljene?

—	Ali je mogoče jasno opredeliti pravni instrument, na katerem temelji posamezen element opredelitve zakonito proizvedenega lesa?

—	Ali so načela, merila in kazalniki, s katerimi je mogoče preskusiti skladnost s posameznim elementom opredelitve zakonito proizvedenega lesa, natančno določeni?

—	Ali dokazila, ki se uporabljajo za preverjanje skladnosti z načeli, merili in kazalniki opredelitve zakonito proizvedenega lesa, pravno temeljijo na dokumentirani pravni podlagi?

—	Ali so dokazila jasna, objektivna in operativno izvedljiva? Ali so dokazila primerna in ustrezna za potrditev skladnosti s kazalnikom?

—	Ali opredelitev zakonito proizvedenega lesa zajema glavne pravne pogoje iz veljavnih zakonov in predpisov na področjih, opredeljenih v prvem podostavku?

Če se opredelitev zakonito proizvedenega lesa po začetku veljavnosti tega sporazuma spremeni, so glavna dodatna vprašanja naslednja:

—	Ali so bila v zvezi z izvedenimi spremembami opravljena posvetovanja z deležniki in ali so bila njihova priporočila upoštevana?

—	Ali je jasno navedeno, kateri zakoni in posebni predpisi se uporabljajo za vsak novi element opredelitve zakonito proizvedenega lesa?

—	Ali so dokazila, ki ustrezajo morebitnim prilagoditvam opredelitve zakonito proizvedenega lesa, jasno opredeljena?

—	Ali so bile spremembe izvedene v skladu s tem sporazumom?

4.2   Področje uporabe sistema preverjanja zakonitosti

Sistem preverjanja zakonitosti zajema proizvode iz Priloge I in vire lesa iz točke 3.1 Priloge III. S tem sistemom je pred začetkom veljavnosti sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za izvoz lesa iz Slonokoščene obale v Unijo mogoče vsaj preveriti, da so les in lesni proizvodi za pošiljke ali trženje na trgu Unije zakonito proizvedeni.

Ocenjevanje se na tem področju nanaša na naslednja ključna vprašanja:

—	Ali so vsi proizvodi iz Priloge I k temu sporazumu, ki so vključeni na področje uporabe, zajeti v sistem preverjanja zakonitosti?

—	Ali sistem preverjanja zakonitosti zajema različne vire lesa iz točke 3.1 Priloge III k temu sporazumu?

—	Ali je les, pridobljen pri krčenju in čiščenju gozdov, opredeljen v celotni dobavni verigi, zajet v sistemu preverjanja zakonitosti in izključen iz zahteve za pridobitev dovoljenja FLEGT?

—	Ali so les v tranzitu in uvoženi končni proizvodi iz lesa ločeni od dobavne verige in izključeni iz zahteve za pridobitev dovoljenja FLEGT?

—	Ali lahko deležniki, vključeni v sistem preverjanja zakonitosti, opravijo svojo nalogo, kot je določeno v tem sporazumu in prilogah k njemu?

4.3   Nadzor

Namen nadzora zakonitosti je zagotoviti, da so gospodarski subjekti zakonito ustanovljeni in so pridobili dovoljenje ter da so dejavnosti v celotnem gozdno-lesnem sektorju zakonite. Namen nadzora sledljivosti je slediti lesu od kraja sečnje do mesta trženja in/ali izvoznega mesta ter pri tem zagotavljati odpornost dobavne verige.

Ta stopnja zajema redne preglede, ki jih izvedejo pristojne državne strukture, kot so predvideni v pravnem okviru in priročnikih o postopkih. Ti pregledi so osredotočeni na vse gospodarske subjekte v sektorju: gozdarje, predelovalce, izvoznike, uvoznike in trgovce.

Z ocenjevanjem se torej zagotovi, da nadzor zakonitosti in sledljivosti, kot je izveden, temelji na jasnih, podrobnih in dostopnih postopkih ter da je izveden tako, da omogoča preverjanje zakonitosti in sledljivosti. Da bi se dognalo, ali so med preverjanjem pri nadzoru in na terenu dejansko ugotovljeni morebitni primeri neskladnosti, ocenjevanje zajema ustrezne dejavnosti:

—	organov za izdajanje dovoljenj za sečnjo, predelavo in trženje lesa in lesnih proizvodov,

—	organov, pristojnih za preglede zakonitosti in sledljivosti,

—	gozdarjev, predelovalcev, izvoznikov, uvoznikov in trgovcev.

Ocenjevalec izbere ustrezne dejavnosti na podlagi analize tveganja in po potrebi upošteva prednostne naloge, ki jih opredeli skupni odbor za izvajanje Sporazuma.

Ocenjevanje se na tem področju nanaša na naslednja ključna vprašanja:

—	Ali so pristojni organi jasno opredelili postopke nadzora zakonitosti in sledljivosti?

—	Ali se dokazila redno izdajajo?

—	Ali dokazila pravočasno in v ustreznem formatu arhivirajo vsi zadevni ali pristojni deležniki, da se omogoči njihovo preverjanje?

—	Ali so kritične kontrolne točke dobavne verige opredeljene in opisane tako, da je mogoče preveriti sledljivost lesa in lesnih proizvodov?

—	Ali so količinski podatki evidentirani tako, da je mogoče količine pravočasno uskladiti glede na kritične kontrolne točke predhodne in poznejše faze v dobavni verigi?

—	Ali so vsi priročniki, smernice in drugi upravni dokumenti s postopki nadzora, ki ga izvajajo različni organi, javno dostopni?

4.4   Preverjanje

Fazi nadzora se za zagotovitev zakonitosti in sledljivosti lesa in lesnih proizvodov pridružuje faza preverjanja. Preverjanje torej ni osredotočeno le na gospodarske subjekte, temveč tudi pristojne državne strukture za izdajanje uradnih listin in nadzor.

Z ocenjevanjem se zagotovi, da je preverjanje zakonitosti in sledljivosti, kot je izvedeno, dovolj natančno in učinkovito, da je mogoče ugotoviti vsako neizpolnjevanje zahtev sistema preverjanja zakonitosti ter zagotoviti, da les nezakonitega ali neznanega porekla ne vstopi v dobavno verigo ali se izvaža v Unijo.

Ocenjevanje se na tem področju nanaša na naslednja ključna vprašanja:

—	Ali je vzpostavljen nacionalni odbor za upravljanje gozdov, ki lahko usmerja izvajanje sistema preverjanja zakonitosti in opravlja svoje naloge v sistemu obravnavanja pritožb v zvezi s sistemom preverjanja zakonitosti?

—	Ali lahko služba za zakonitost in sledljivost lesa, ki jo je imenovala gozdna uprava, pomaga nacionalnemu odboru za upravljanje gozdov in opravlja naloge, ki so ji dodeljene v tem sporazumu?

—	Ali je gozdna uprava eni ali več agencijam izdala dovoljenje za izvajanje dejavnosti preverjanja v odprtem in preglednem postopku, ki je skladen z zahtevami iz Priloge III?

—	Ali je bil priročnik za preverjanje pripravljen v okviru postopka sodelovanja ter ga je odobril skupni odbor za izvajanje Sporazuma in objavila Slonokoščena obala? Ali zagotavlja enotne zahteve za preverjanje, kot je predvideno v Prilogi III?

—	Ali so za vsak kazalnik in dokazilo jasno opredeljene naloge in pristojnosti vseh deležnikov in subjektov za preverjanje?

—	Ali so agencije za preverjanje zmožne izvajati preverjanje, kot je predvideno v Prilogi III in priročniku za preverjanje?

—	Ali je v priročniku za preverjanje opredeljena analiza tveganja, na podlagi katerega agencije za preverjanje ocenijo potrebe po preverjanju v drugi fazi in preverjanjih na terenu s celovitimi in praktičnimi postopki?

—	Ali lahko služba za zakonitost in sledljivost lesa na podlagi poročil o nadzoru agencij za preverjanje, dopolnjenih z drugimi podatki iz sistema upravljanja podatkov, sprejme odločitve o skladnosti ali neskladnosti zakonitosti in sledljivosti?

—	Če so bili vzpostavljeni postopki za priznavanje zasebnih potrdil, ali delujejo in so vključeni v priročnik za preverjanje?

—	Ali je vzpostavljen delujoč sistem upravljanja podatkov, ki je skladen z zahtevami iz Priloge III?

—

Ali so bili ustvarjeni in objavljeni pogoji in postopki za pridobitev pravic dostopa do sistema upravljanja podatkov ter opredelitev podatkov, ki so na voljo splošni javnosti? Ali imajo deležniki, vključeni v sistem preverjanja zakonitosti, ustrezne pravice dostopa in pravice za spreminjanje v sistemu upravljanja podatkov?

—	Ali se primeri neskladnosti, ugotovljeni med preverjanjem, sporočajo, da je mogoče zagotoviti dodatne elemente in popravne ukrepe za njihovo obravnavanje?

—

Ali je delovna skupina, v kateri so zastopane različne službe organov, vključenih v sistem preverjanja zakonitosti, ki pomaga obravnavati in reševati primere neskladnosti ter oblikovati priporočila v zvezi s tem za zadevne službe, vzpostavljena in lahko opravlja naloge, ki so ji dodeljene v Prilogi III?

—	Ali je mogoče s sistemom odpravljanja primerov neskladnosti zagotoviti, da les nezakonitega ali neznanega porekla ne vstopi v dobavno verigo ali se ne izvozi v Unijo?

4.5   Izdajanje dovoljenj in potrdil

Slonokoščena obala je na organ za izdajanje dovoljenj prenesla pristojnosti v zvezi z dovoljenji FLEGT in javnimi potrdili o zakonitosti. Dovoljenje FLEGT je izdano za vsako pošiljko, izvoženo v Unijo, javno potrdilo o zakonitosti pa je sestavljeno za vsako pošiljko na izvozne trge, ki niso trg Unije.

Ocenjevanje bi se moralo na tem področju lotiti naslednjih ključnih vprašanj:

—	Ali je ministrstvo za gozdove imenovalo ali ustanovilo organ za izdajanje dovoljenj?

—	Ali je organ za izdajanje dovoljenj vzpostavil postopke za izdajanje dovoljenj FLEGT? Ali so ti postopki, vključno s pristojbinami, ki se uporabljajo, dostopni javnosti?

—	Ali organ za izdajanje dovoljenj izdaja dovoljenja FLEGT le za les in lesne proizvode, ki so bili preverjeni in se štejejo za zakonite, kot je določeno v tem sporazumu?

—	Ali se vodijo popolne evidence dodeljenih dovoljenj FLEGT in javnih potrdil o zakonitosti in zavrnjenih vlog?

—	Ali so zahteve za izdajanje dovoljenj FLEGT jasno opredeljene in sporočene izvoznikom in deležnikom?

—	Ali postopki, uvedeni za organ za izdajanje dovoljenj, omogočajo, da lahko pristojni organi dobijo pojasnila o dovoljenjih FLEGT, izdanih v Slonokoščeni obali?

4.6   Neodvisno opazovanje in preglednost

V sistem preverjanja zakonitosti je vključeno neodvisno opazovanje, ki ga zaradi zbiranja in izmenjave verodostojnih in preverljivih informacij o gospodarjenju z gozdovi izvajajo organizacije civilne družbe, da bi se izboljšalo upravljanje na področju gozdov in delovanje navedenega sistema.

Ocenjevanje se na tem področju nanaša na naslednja ključna vprašanja:

—	Ali lahko organizacije civilne družbe, ki izvajajo neodvisno opazovanje, to nalogo opravljajo, kot je določeno v tem sporazumu, zlasti Prilogi III?

—	Ali se poročila o neodvisnem opazovanju evidentirajo v sistem upravljanja podatkov in upoštevajo med postopkom preverjanja, zlasti pri analizah tveganja?

—	Ali je organizacijam, ki izvajajo dejavnosti neodvisnega opazovanja, dovoljeno spremljati naloge nadzora za preverjanje, ki ga izvajajo agencije za preverjanje, pri čemer se upošteva zaupnost poslovnih skrivnosti?

—	Ali je zagotovljen dostop do dokumentov, kot je določeno v tem sporazumu, zlasti Prilogi IX?

4.7   Sistem obravnavanja pritožb

Obstaja ustrezen mehanizem obravnavanja pritožb in sporov, ki nastanejo pri izvajanju sistema preverjanja zakonitosti. V njegovem okviru se lahko obravnavajo vse pritožbe v zvezi z delovanjem sistema preverjanja zakonitosti.

Ocenjevanje se na tem področju nanaša na naslednja ključna vprašanja:

—	Ali je sistem obravnavanja pritožb opisan, vzpostavljen in ga vsi deležniki poznajo?

—	Ali ta sistem različnim deležnikom, vključenim v sistem preverjanja zakonitosti, omogoča, da vložijo pritožbo v zvezi z nadzorom, preverjanjem zakonitosti in sledljivosti ter izdajanjem dovoljenj FLEGT?

—	Ali sistem obravnavanja pritožb deluje in je verodostojen?

5.   Imenovanje, profil in naloge neodvisnega ocenjevalca

Neodvisno ocenjevanje izvaja neodvisni organ, ki ga Slonokoščena obala imenuje na podlagi preglednega in konkurenčnega izbirnega postopka, po tem ko skupni odbor za izvajanje Sporazuma poda mnenje o neobstoju ugovora zoper njegovo imenovanje.

Neodvisni ocenjevalec mora dokazati naslednja znanja in spretnosti:

—	dokazano strokovno znanje in izkušnje z ocenjevanjem skladnosti na področju gospodarjenja z gozdovi, predelave in sledljivosti lesa, carine in sistemov upravljanja dobavne verige,

—	dobro poznavanje gozdno-lesnega sektorja v Slonokoščeni obali,

—	dobro poznavanje akcijskega načrta FLEGT in postopka pogajanj ter izvajanja sporazumov o prostovoljnem partnerstvu,

—	dokazano zmožnost za delo s širokim razponom deležnikov,

—	dobro poznavanje standardov ISO 19011 in 17021 ali enakovrednih standardov.

Neodvisni ocenjevalec je izbran v skladu z naslednjimi zahtevami:

—	ocenjevalec mora biti imenovan v preglednem postopku,

—	pravila za imenovanje ocenjevalca morajo biti jasna in javno dostopna,

—	ocenjevalec mora biti neodvisen in nevtralen,

—	ocenjevalec ne sme biti v nasprotju interesov, ki bi izhajalo iz organizacijskega ali poslovnega odnosa, kot se zahteva s standardoma ISO 19011 in 17021 ali enakovrednimi standardi,

—	ocenjevalec ne sme imeti neposrednih interesov pri sečnji, predelavi lesa, trgovini z lesom ali v gozdni upravi ter drugih sektorjih dejavnosti, na katere se nanaša sistem preverjanja zakonitosti,

—	neodvisni ocenjevalec ne sme biti vključen v organ za izdajanje dovoljenj niti v nadzorne organe,

—	neodvisni ocenjevalec mora imeti sistem za nadzor kakovosti svojega dela in utemeljiti ustrezne izkušnje pri opravljanju podobnega dela.

Glavne naloge neodvisnega ocenjevalca so:

—	pridobivanje usposobljenega osebja z izkušnjami na področju nadzora in s sposobnostjo odličnega pisnega in ustnega komuniciranja v francoščini,

—

izdelava priročnika o postopkih, v katerem so natančno navedene vse faze ocenjevanja, vključno z metodami in orodji za zbiranje informacij, ocenjevanje ustreznih podatkov in pripravo poročil. V njem so prav tako navedeni način prejemanja in obravnavanja pritožb ter postopki za zagotavljanje neodvisnosti in zaupnosti dela njegovih zaposlenih,

—	predložitev priročnika o postopkih in časovnega načrta njegovih dejavnosti v odobritev skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma pred dejanskim začetkom izvajanja ocenjevanja,

—	izvedba ocenjevanja v skladu z merili in zahtevami iz te priloge,

—	ugotovitev, ali sistem preverjanja zakonitosti, na katerem temelji shema izdajanja dovoljenj FLEGT, ustrezno izpolnjuje svoje naloge.

Pogodbenici se nazadnje dogovorita o mehanizmu financiranja neodvisnega ocenjevanja, s čimer hkrati zagotovita njegovo neodvisnost.

PRILOGA VIII

PODPORNI UKREPI

Za učinkovito izvajanje tega sporazuma v Slonokoščeni obali je treba določiti spremljevalne ukrepe za zadevne institucije in deležnike.

Potrebni viri za izvajanje tega sporazuma se zagotavljajo v skladu s postopki Unije in njenih držav članic na področju načrtovanja programov sodelovanja s Slonokoščeno obalo ter proračunskimi postopki navedene države.

Spremljevalni ukrepi so določeni na podlagi posvetovanj z deležniki, ugotovitev in priporočil, pridobljenih pri terenskih preskusih, ter priporočil iz različnih projektov in študij v zvezi z gozdarstvom v Slonokoščeni obali.

Pogodbenici opredelita spremljevalne ukrepe, potrebne za izvajanje tega sporazuma. Opredelitev spremljevalnih ukrepov zajema:

—	načrtovanje proračuna za izvajanje tega sporazuma z natančno določitvijo podpore, zagotovljene s sredstvi Slonokoščene obale, ter podpore, ki jo zagotovijo Unija in drugi razvojni partnerji,

—	priporočilo o potrebi po skupni ureditvi, s katero se uskladita financiranje in tehnična pomoč Evropske komisije in držav članic Unije.

Skupni odbor za izvajanje Sporazuma vključi spremljevalne ukrepe v časovni načrt izvajanja tega sporazuma ter okvir spremljanja in ocene napredka. Spremljevalni ukrepi obsegajo vsaj naslednje kategorije in strateške ukrepe:

(a)	vzpostavitev izvedbenih struktur ter okrepitev upravljanja in usklajevanja med javnimi institucijami in drugimi zadevnimi deležniki;

(b)	razvoj sistema preverjanja zakonitosti;

(c)

okrepitev zmogljivosti, zlasti: — pomoč za okrepitev tehničnih in operativnih zmogljivosti organizacij civilne družbe za učinkovito izvajanje neodvisnega opazovanja, — pomoč za okrepitev tehničnih in operativnih zmogljivosti uprave in zasebnega sektorja za učinkovit razvoj in skladnost s sistemom preverjanja zakonitosti, — okrepitev zmogljivosti deležnikov za zbiranje sredstev za izvajanje projektov in programov, povezanih z izvajanjem tega sporazuma;

(d)	pomoč pobudam, ki prispevajo k upravljanju na področju gozdov in trajnostnem gospodarjenju z gozdovi;

(e)

obnova gozdnih površin, vključno z obnovo zalog lesa, primernega za sečnjo, zlasti: — pomoč za obnovo gozdnih površin s hitro rastočimi in sadnimi gozdnimi drevesnimi vrstami, ki imajo za skupnosti ekonomski interes; — pomoč za obnovo gozdnih površin z lokalnimi gozdnimi vrstami za obnovitev in povečanje ekosistemskih storitev gozdov in biotske raznovrstnosti;

(f)	nadaljevanje reform ter okrepitev regulativnega in pravnega okvira;

(g)	pomoč pri: — izdajanju potrdil o zemljiščih gozdnih območij, — evidentiranju gozdov in gospodarjenju z njimi, — popularizaciji besedil in postopkov o gozdarstvu in zemljiščih;

(h)	upoštevanje vidika enakosti spolov pri izvajanju tega sporazuma in upravljanju na področju gozdov;

(i)	nadaljevanje reform, ki se nanašajo zlasti na: — domači trg lesa in lesnih proizvodov, — izvoz lesa in lesnih proizvodov, — uvoz lesa in lesnih proizvodov, — preverjanje zakonitosti lesa in lesnih proizvodov, izvedeno s sistemom preverjanja zakonitosti;

(j)	preglednost in obveščanje.

PRILOGA IX

JAVNO DOSTOPNE INFORMACIJE

1.   Cilji, načela in pravne podlage

Za izvajanje tega sporazuma je treba objaviti dokumente in informacije o gospodarjenju z gozdovi in izvajanju predpisov, ki se uporabljajo v gozdarstvu. Z objavo dokumentov in informacij na področju gozdov se poenostavljata izvajanje in spremljanje sheme izdajanja dovoljenj FLEGT ter spodbuja dobro upravljanje gozdarstva.

Javni organi in institucije morajo obveščati javnost. Pravica do informacij javnega značaja izhaja iz veljavne zakonodaje Slonokoščene obale (1). Ta obveznost poleg tega temelji na naslednjih načelih: (i) informacije so na voljo brezplačno ali po razumni ceni; (ii) javnosti je dostopen seznam razpoložljivih javnih dokumentov; (iii) informacije so točne in se redno posodabljajo; (iv) informacije so na voljo stalno ali pravočasno; (v) informacije se zagotovijo v ustreznih formatih za objavo; (vi) ovaditelji, priče, strokovnjaki, žrtve in njihovi bližnji, informatorji in člani visokega organa za dobro upravljanje uživajo posebno zaščito države pred vsemi morebitnimi povračilnimi ukrepi ali ustrahovanjem.

Informacije, k objavi katerih se zavezujeta pogodbenici, so bile opredeljene po posvetovanju z vsemi deležniki in razvrščene v seznam s po desetimi kategorijami informacij, predstavljene pa so v točki 2. Informacije iz točke 2(a) objavi odbor za izvajanje Sporazuma. Informacije iz točke 2, (b) do (i), objavi Slonokoščena obala. V točki 2(j) je seznam informacij, ki jih objavi Unija.

2.   Javno dostopne informacije in dokumenti

(a)

informacije o izvajanju tega sporazuma: — besedilo tega sporazuma z vsemi prilogami in naknadnimi spremembami, — seznam in povzetki projektov v podporo tega sporazuma v Slonokoščeni obali, — poročila o izvedenih projektih v Slonokoščeni obali v zvezi s tem sporazumom, — uradni dokument o ustanovitvi, dodeljevanju, organizaciji in delovanju organov za izvajanje sistema preverjanja zakonitosti ter poslovnik skupnega odbora za izvajanje Sporazuma in, če je primerno, arbitražni postopki, — kratki pregledi sestankov skupnega odbora za izvajanje Sporazuma, — letna poročila, ki vsebujejo zlasti naslednje informacije: — napredek pri izvajanju tega sporazuma, — sestava in delovanje skupnega odbora za izvajanje Sporazuma, — število dovoljenj FLEGT, ki jih je izdala Slonokoščena obala, — število zavrnjenih vlog za izdajo dovoljenja FLEGT, — primeri neskladnosti, ki jih je obravnavala služba za zakonitost in sledljivost v gozdarstvu, ter ukrepi, sprejeti za rešitev takih primerov, — letne količine lesa in lesnih proizvodov, izvožene v Unijo, — število dovoljenj FLEGT, ki jih je prejela Unija, — količine lesa in lesnih proizvodov, ki jih je Unija uvozila na podlagi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT, po državi članici Unije, v katero so bili les in lesni proizvodi uvoženi, — količine lesa in lesnih proizvodov, ki jih je uvozila Slonokoščena obala, ter lesa in lesnih proizvodov, ki so na ozemlju te države v tranzitu, — pristojnosti in naloge, postopki, programi in poročila o neodvisnem nadzoru in neodvisni oceni, — poročilo o oceni predloženih stališč za neodvisni nadzor;

(b)	zakonite informacije: — mednarodne konvencije in sporazumi, ki jih je podpisala in ratificirala Slonokoščena obala, povezani z gospodarjenjem z gozdovi, — zakon o zakoniku o gozdovih in njegovi izvedbeni predpisi, — druga zakonodajna in regulativna besedila v zvezi s tem sporazumom;

(c)

informacije o dodelitvi pravic: — postopki odobritve gozdarskih dejavnosti, — seznam družb, ki so pridobile dovoljenje, po vrsti dovoljenja, — postopki in stroški dodelitve različnih pravic za sečnjo, predelavo in trženje gozdnih proizvodov, — informacije o razvrstitvi gozdov in kmetijsko-gozdarskih sistemov v kategorije ter informacije in rezultati dela medministrske komisije v zvezi s koncesijo za gospodarjenje z gozdnim območjem v lasti države, — posebne pravice in specifikacije po koncesiji za izkoriščanje gozdov;

(d)

informacije o gospodarjenju z gozdovi: — seznam gozdov na območju v lasti države in v lasti lokalnih organov z gozdnogospodarskim načrtom ali brez, — seznam, zemljevid in površina svetih ali drugače zaščitenih gozdov, — seznam, zemljevid in površina gozdov v lasti pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, — seznam, zemljevid in površina zavarovanih območij, — seznam in pristojnosti služb, vključenih v gospodarjenje z gozdovi in kmetijsko-gozdarskimi sistemi, — upravni in tehnični postopki za izdelavo in potrditev gozdnogospodarskih in poenostavljenih gozdnogospodarskih načrtov za gozdove in kmetijsko-gozdarske sisteme ter načrtov gospodarjenja z njimi, — poročilo o predhodnem posvetovanju z lokalnim obrežnim prebivalstvom, — rezultati dela komisije za odobritev gozdnogospodarskih načrtov, — odobreni gozdnogospodarski načrti in poenostavljeni gozdnogospodarski načrti za gozdove in kmetijsko-gozdarske sisteme, načrti gospodarjenja z njimi in tehnične specifikacije, — zemljevidi z zarisanimi koncesijskimi območji gozdov, — pogodbe o partnerstvu, koncesijske pogodbe in pogodbe o sečnji, — letna poročila uprave za pogozdovanje in gozdni kataster, površine in zemljevidi izvedenega pogozdovanja, — poročila o stanju gozdov (nacionalni popis gozdov, atlas gozdov, drugo);

(e)

informacije o sečnji: — seznam gozdov, razvrščenih v kategorije, kmetijsko-gozdarskih sistemov in gozdov v lasti pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, — seznam zaščitenih drevesnih vrst, — seznam drevesnih vrst, ki jih ni dovoljeno sekati, — seznam, zemljevidi z zarisnimi območji in površine obstoječih koncesij, — seznam, zemljevidi z zarisnimi območji in površine koncesij v okviru pogodbe o upravljanju, — seznam, zemljevidi z zarisnimi območji in površine koncesij, na katerih je sečnja dovoljena, — seznam koncesij, ki se opravljajo, — seznam, zemljevidi z zarisnimi območji in površine gozdov, razvrščenih v kategorijo, v kateri je sečnja dovoljena, — seznam, zemljevidi z zarisnimi območji in površine gozdov in gozdnih nasadov v lasti lokalnih organov, — seznam, zemljevidi z zarisnimi območji in površine gozdov in gozdnih nasadov v lasti pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, v katerih je sečnja dovoljena, — seznam gozdov, razvrščenih v kategorije, kmetijsko-gozdarskih sistemov in gozdov v lasti pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb za osmim vzporednikom, — statistični podatki o posekanih količinah po drevesnih vrstah, družbah in dovoljenjih ter površina in zemljevid državnega pogozdovanja na nacionalni ravni, — letna poročila uprave za gozdarsko proizvodnjo in industrijo;

(f)

informacije o predelavi lesa: — seznam, zmogljivosti in lokacije predelovalnih enot v obratovanju, — letne količine predelanih hlodov po drevesnih vrstah, — letne količine po prvi predelavi, — letne količine po drugi predelavi, — letne količine predelanega lesa, danega na nacionalni trg, — letne količine po tretji predelavi,

(g)

informacije o trženju lesa: — seznam gospodarskih subjektov, ki so pridobili dovoljenje za izvoz in uvoz lesa, — količine izvoženega lesa in lesnih proizvodov po družbah, vrstah proizvoda (oznaka HS), drevesnih vrstah, mestih odpreme (razvrstitev glede na stopnjo predelave) in po namembnih krajih, — količine izvoženega lesa in lesnih izdelkov z dovoljenji FLEGT (vrste proizvodov in namembni kraji), — količine ali volumni uvoženega lesa in lesnih proizvodov po vrstah proizvoda, drevesnih vrstah in poreklu, — količine lesa in lesnih proizvodov, namenjenih za domači trg, — letne količine zaseženega lesa, ki je bil prodan na javnih dražbah in podarjen, — prispevek gozdarstva v BDP Slonokoščene obale, — število zaposlenih v gozdarskih podjetjih;

(h)

informacije o davčnem prispevku gozdarstva: — seznam različnih davkov in pristojbin na področju gozdarstva, — razdelitev različnih davkov in pristojbin na področju gozdarstva, — letni zneski davkov na prodajo lesa v hlodih, — letni zneski davkov iz naslova dodelitve površin, — letni zneski pristojbin za javna dela, — zneski pristojbin, povrnjeni lokalnim organom in skupnostim po regiji ali kraju, — zneski kazni, ki izhajajo iz sporov (vključno z neizvedenim nadomestnim pogozdovanjem) in transakcij na področju gozdarstva;

(i)

informacije o sistemu preverjanja zakonitosti in izdajanju dovoljenj FLEGT: — seznam izdanih javnih potrdil o zakonitosti (ime družbe, datum izdaje, datum poteka veljavnosti itd.), — seznam izdanih dovoljenj FLEGT, — priročnik za preverjanje, ki vsebuje: — postopke za priznavanje zasebnih shem in organov za potrjevanje, — postopke preverjanja zakonitosti, — postopke izdaje potrdil o zakonitosti, — opis sistema sledljivosti lesa v Slonokoščeni obali, — opis sistema nadzora gozdov, — postopke nadzora nad dobavno verigo lesa, — postopke izdaje dovoljenj FLEGT, — seznam zasebnih shem in organov za potrjevanje zakonitosti/trajnostnosti, ki jih na podlagi sistema preverjanja zakonitosti priznava Slonokoščena obala, — poročila o nalogah izvajanja nadzora nad gozdarskimi dejavnostmi, — letne količine zaseženega lesa, — poročila o neodvisnem opazovanju in informacije o spremljanju priporočil, ki izhajajo iz teh poročil, — poročila neodvisnega nadzornika in informacije o izvajanju opredeljenih popravnih ukrepov;

(j)

informacije, ki jih objavi Unija: — količine lesa in lesnih proizvodov, ki jih v okviru sheme izdajanja dovoljenj FLEGT uvozi Unija po poreklu, — število dovoljenj FLEGT Slonokoščene obale, ki jih je prejela Unija, — seznam evropskih držav uvoznic lesa iz Slonokoščene obale z dovoljenjem FLEGT, — seznam pristojnih organov držav članic Unije, odgovornih za izvajanje Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (2), in Uredbe (ES) št. 2173/2005, — predpise Unije o lesu in njihova nadaljnja besedila, — seznam dovoljenj FLEGT, ki so jih pristojni organi zavrnili, in razlog za zavrnitev, — količina lesa z dovoljenji FLEGT s poreklom iz Slonokoščene obale, ki so ga pristojni organi zasegli, — namembni kraji in uporabe proizvodov iz lesa z dovoljenji FLEGT s poreklom iz Slonokoščene obale, ki so ga pristojni organi zasegli, — poročila neodvisne opazovalne skupine za trge lesa pri Mednarodni organizaciji za tropski les.

3.   Dostop do informacij in dokumentov ter njihova objava in razširjanje

Uprava za gospodarjenje z gozdovi je pristojna za dostop do informacij javnega značaja na področju gozdarstva.

Pogoji za dostop do javnih informacij in dokumentov so določeni v veljavni zakonodaji Slonokoščene obale (3), vendar je dostop do informacij, navedenih v tej prilogi, brezplačen in enostaven. Te informacije so namreč razpoložljive in dostopne na spletišču o tem sporazumu.

Za razširjanje informacij se uporabljajo različni kanali, navedeni v okviru komunikacijske strategije Slonokoščene obale.

Minister za gozdarstvo imenuje uradno osebo za dostop do informacij in dokumentov javnega značaja.

4.   Mehanizem za vlaganje in obravnavanje pritožb

Pravna sredstva iz veljavnih predpisov na področju dostopa do informacij javnega značaja so: pritožba, pritožba pri komisiji za dostop do informacij javnega značaja in javnih dokumentov in pravno sredstvo. Vendar je pravno sredstvo vložniku na voljo šele, ko je izčrpan postopek za pritožbe pri komisiji za dostop do informacij javnega značaja in javnih dokumentov. Vloži se lahko pri pristojnem upravnem sodišču v roku, predvidenem v veljavnih besedilih.

V okviru ministrstva za gozdove se vzpostavi odbor za dostop do informacij javnega značaja, ki prejema in evidentira pritožbe v zvezi z dostopom do informacij na področju gozdarstva, preden se vloži pritožba pri komisiji za dostop do informacij javnega značaja in javnih dokumentov. Z odlokom ministra za gozdove se določijo naloge, sestava in način delovanja odbora, v katerem sodelujejo predstavniki civilne družbe in zasebnega sektorja.

---

(1)  Zakon o dostopu do informacij javnega značaja; odlok o preprečevanju korupcije in povezanih kaznivih dejanj ter boju proti njim; zakon o okoljskem zakoniku.

(2)   UL L 295, 12.11.2010, str. 23.

(3)  Zakon o dostopu do informacij javnega značaja.