1.   Elektronski sistem nadzora uvoza 2 (ICS2) se uporablja za:

2.   Datumi razvoja in začetka uporabe zaporedne uvedbe elektronskega sistema iz te priloge so datumi, določeni v projektu sistema nadzora uvoza 2 v okviru carinskega zakonika Unije (ICS2) v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2019/2151 (1).

Po pričakovanjih naj bi bile pogodbenice pripravljene hkrati na vsako objavo na začetku časovnega okvira. Pogodbenice lahko, če se to šteje za primerno, gospodarskim subjektom omogočijo, da postopoma preidejo na sistem do konca časovnega okvira za začetek uporabe, določenega za vsako objavo. Pogodbenice objavijo roke in navodila za gospodarske subjekte na svojih spletiščih.

3.   Gospodarski subjekti uporabljajo harmoniziran vmesnik za gospodarske subjekte, ki ga pogodbenice sporazumno oblikujejo, za predložitve, zahtevke za spremembe, zahtevke za razveljavitve, obdelavo in hrambo navedb v vstopnih skupnih deklaracijah ter za izmenjavo povezanih informacij s carinskimi organi.

4.   Carinski organi pogodbenic lahko dovolijo, da se trgovinski, pristaniški ali prevozni informacijski sistemi uporabljajo za vložitev navedb na vstopni skupni deklaraciji pod pogojem, da taki sistemi vsebujejo potrebne navedbe in da so te na voljo v rokih iz člena 7.

1.   Vstopna skupna deklaracija in obvestilo o prihodu morskega plovila ali zrakoplova vsebuje navedbe, določene v naslednjih stolpcih Priloge B k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2446 (2):

Navedbe v vstopni skupni deklaraciji so skladne z ustreznimi oblikami, oznakami in s številom elementov v nizu, določenimi v Prilogi B k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447 (3), in se sestavijo v skladu z opombami v navedenih prilogah.

2.   Navedbe v vstopni skupni deklaraciji se lahko predložijo z vložitvijo več kot enega nabora podatkov s strani več kot ene osebe.

3.   Elektronski sistem iz člena 1(1) se uporablja za vložitev zahtevka za spremembo ali razveljavitev vstopne skupne deklaracije ali navedb v njej.

Kadar več kor ena oseba zahteva spremembo ali razveljavitev navedb v vstopni skupni deklaraciji, lahko vsaka od teh oseb zahteva samo spremembo ali razveljavitev navedb, ki jih je predložila.

4.   Carinski organi pogodbenice, ki je registrirala vstopno skupno deklaracijo, o svoji odločitvi glede registracije ali zavrnitve nemudoma obvestijo osebo, ki je vložila zahtevek za spremembo ali razveljavitev.

Če spremembe k navedbam v vstopni skupni deklaraciji ali njihovo razveljavitev vloži oseba, ki ni prevoznik, carinski organi prav tako uradno obvestijo prevoznika, če je ta zaprosil za tako obvestilo in ima dostop do elektronskega sistema iz člena 1(1).

5.   V skladu s členom 9c(8) tega protokola lahko pogodbenice do datuma začetka uporabe tretje objave sistema iz člena 1(1) te priloge izvajajo analizo tveganja za varnostne in varstvene namene na podlagi tranzitne deklaracije, vložene v novi informacijsko podprti tranzitni sistem (NCTS) v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku (4), vključno z izmenjavo informacij v zvezi z analizo tveganja med zadevnimi pogodbenicami za blago, ki se prevaža po morju, notranjih plovnih poteh, cesti in železnici. Novi informacijsko podprti tranzitni sistem je elektronski sistem, ki omogoča komunikacijo med pogodbenicami ter med pogodbenicami in gospodarskimi subjekti za namene vložitve carinskih tranzitnih deklaracij ter tudi vseh navedb, ki se zahtevajo za vstopno ali izstopno skupno deklaracijo in obvestila v zvezi z navedenim blagom.

Pred začetkom uporabe tretje objave sistema iz člena 1(1) te priloge pogodbenice ocenijo, ali lahko po navedenem datumu carinski organi še naprej izvajajo analize tveganja na podlagi tranzitne deklaracije, ki vsebuje navedbe v vstopni skupni deklaraciji, vloženi v novi informacijsko podprti tranzitni sistem (5), Sporazum pa po potrebi spremenijo.

1.   Vstopna skupna deklaracija se ne zahteva za naslednje blago:

2.   Vstopna skupna deklaracija se ne zahteva v primerih, določenih z mednarodnim sporazumom, sklenjenim med pogodbenico in tretjo državo na področju varnosti, če je bil opravljen postopek iz člena 9b(3) tega protokola.

3.   Vstopna skupna deklaracija se ne zahteva v primerih, kadar blago med prevozom po morju ali zraku med dvema točkama navedenih carinskih območij in brez postanka v tretji državi začasno zapusti carinska območja pogodbenic.

1.   Vstopna skupna deklaracija se vloži v carinskem uradu, ki je pristojen za carinski nadzor v kraju na carinskem ozemlju ene od pogodbenic, kamor prispe prevozno sredstvo, ki prevaža blago, ali, kjer je primerno, kamor je namenjeno iz tretje države ali s tretjega ozemlja (v nadaljnjem besedilu: carinski urad prvega vstopa).

2.   Kadar je vstopna skupna deklaracija vložena z vložitvijo več kot enega nabora podatkov ali z vložitvijo minimalnega nabora podatkov, oseba, ki vlaga delni ali minimalni nabor podatkov, to stori v carinskem uradu, ki bi moral biti po njenem vedenju carinski urad prvega vstopa. Če ta oseba ne pozna kraja na carinskih območjih pogodbenic, kamor bo po pričakovanjih prevozno sredstvo, ki prevaža blago, najprej prispelo, se lahko carinski urad prvega vstopa določi na podlagi kraja, kamor je blago poslano.

3.   Carinski organi pogodbenic lahko dovolijo, da se vstopna skupna deklaracija vloži pri drugem carinskem uradu, če ta urad potrebne navedbe takoj sporoči ali jih da na voljo v elektronski obliki carinskemu uradu prvega vstopa.

1.   Carinski organi vsako vložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji po prejemu registrirajo, o tem pa nemudoma obvestijo deklaranta ali njegovega zastopnika in mu sporočijo glavno referenčno številko vložitve in datum registracije.

2.   Od datuma začetka uporabe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1), kadar vstopno skupno deklaracijo vloži oseba, ki ni prevoznik, carinski organi o registraciji nemudoma obvestijo prevoznika pod pogojem, da je navedeni prevoznik zaprosil za tako obvestilo in da ima dostop do tega elektronskega sistema.

1.   Kadar se blago vnese na carinska območja pogodbenic po morju, se vstopna skupna deklaracija vloži v naslednjih rokih:

2.   Kadar se blago vnese na carinska območja pogodbenic po zraku, se čim prej vložijo popolne navedbe v vstopni skupni deklaraciji, v vsakem primeru pa v naslednjih rokih:

3.   Od datuma uvedbe prve objave elektronskega sistema iz člena 1(1) izvajalci poštnih storitev in hitri prevozniki čim prej vložijo vsaj minimalni nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji, najpozneje pa, preden je blago natovorjeno na zrakoplov, s katerim bo vneseno na carinska območja pogodbenic.

4.   Od datuma uvedbe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1) gospodarski subjekti, ki niso izvajalci poštnih storitev in hitri prevozniki, čim prej vložijo vsaj minimalni nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji, najpozneje pa, preden je blago natovorjeno na zrakoplov, s katerim bo vneseno na carinska območja pogodbenic.

5.   Od datuma uvedbe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1) se v rokih iz odstavka 2 tega člena predložijo druge navedbe, če je bil v rokih iz odstavkov 3 in 4 tega člena predložen le minimalen nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji.

6.   Do datuma uvedbe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1) se minimalen nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji, vloženi v skladu z odstavkom 3 tega člena, šteje za celotno vstopno skupno deklaracijo za blago v poštnih pošiljkah, katerih končni namembni kraj je ena od pogodbenic, in za blago v hitrih pošiljkah, katerih realna vrednost ne presega 22 EUR.

7.   Kadar se blago vnese na carinska območja pogodbenic po železnici, se vstopna skupna deklaracija vloži v naslednjih rokih:

8.   Kadar je blago vneseno na carinska območja pogodbenic po cesti, se vstopna skupna deklaracija vloži najpozneje eno uro pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen carinski urad prvega vstopa.

9.   Kadar je blago vneseno na carinska območja pogodbenic po celinskih plovnih poteh, se vstopna skupna deklaracija vloži najpozneje dve uri pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen carinski urad prvega vstopa.

10.   Kadar je blago vneseno na carinska območja pogodbenic na prevoznem sredstvu, ki se samo prevaža na aktivnem prevoznem sredstvu, je rok za vložitev vstopne skupne deklaracije rok, ki velja za aktivno prevozno sredstvo.

11.   Roki iz odstavkov 1 do 10 se v primerih višje sile ne uporabljajo.

12.   V skladu s postopkom iz člena 9b(3) tega protokola se roki iz odstavkov 1 do 10 tega člena ne uporabljajo, kadar mednarodni sporazumi o varnosti med pogodbenico in tretjimi državami določajo drugače.

1.   Analiza tveganja se dokonča pred prihodom blaga na carinski urad prvega vstopa, če je bila vstopna skupna deklaracija vložena v rokih iz člena 7, razen če je ugotovljeno tveganje ali pa je treba izvesti dodatno analizo tveganja.

Brez poseganja v prvi pododstavek tega odstavka se prva analiza tveganja za blago, ki se vnese na carinska območja pogodbenic po zraku, izvede čim prej po prejemu minimalnega nabora podatkov v vstopni skupni deklaraciji iz člena 7(3) in (4).

2.   Carinski urad prvega vstopa dokonča analizo tveganja za varnostne in varstvene namene po naslednji izmenjavi informacij prek elektronskega sistema iz člena 1(1):

3.   Kadar carinski urad prvega vstopa zahteva dodatne informacije o navedbah v vstopni skupni deklaraciji za dokončanje analize tveganja, se navedena analiza dokonča po predložitvi teh informacij.

V ta namen carinski urad prvega vstopa zahteva te informacije od osebe, ki je vložila vstopno skupno deklaracijo, ali, če je to primerno, osebe, ki je predložila navedbe v vstopni skupni deklaraciji. Če ta oseba ni prevoznik, carinski urad prvega vstopa obvesti prevoznika pod pogojem, da je prevoznik zaprosil za tako obvestilo in da ima dostop do elektronskega sistema iz člena 1(1).

4.   Kadar ima carinski urad prvega vstopa utemeljene razloge za sum, da bi blago, ki bi prispelo po zraku, pomenilo resno grožnjo za varnost v letalstvu, je treba pošiljko pred natovarjanjem na zrakoplov, namenjen na carinska ozemlja pogodbenic, v skladu s členoma 66h in 66hf točke VI dela I Priloge XIII k Sporazumu EGP, ki določata podrobne ukrepe za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost v letalstvu, pregledati kot tovor ali pošto z visokim tveganjem.

Carinski urad prvega vstopa uradno obvesti naslednje osebe, če imajo dostop do elektronskega sistema iz člena 1(1):

Po tem uradnem obvestilu oseba, ki je vložila vstopno skupno deklaracijo, ali, kjer je to ustrezno, oseba, ki je predložila navedbe v vstopni skupni deklaraciji, carinskemu uradu prvega vstopa predloži rezultate tega pregleda in vse druge povezane ustrezne informacije. Analiza tveganja se dokonča šele po zagotovitvi teh informacij.

5.   Kadar ima carinski urad prvega vstopa utemeljene razloge za domnevo, da bi blago, ki bi prispelo po zraku, ali tovor v zabojnikih, ki bi prispel po morju, kakor je navedeno v členu 7(1)(a), pomenila tako resno grožnjo za varnost in varstvo, da je potrebno takojšnje ukrepanje, odredi, da se blago ne naloži na zadevna prevozna sredstva.

Carinski urad prvega vstopa uradno obvesti naslednje osebe, če imajo dostop do elektronskega sistema iz člena 1(1):

To uradno obvestilo se pošlje takoj po odkritju zadevnega tveganja in, v primeru tovora v zabojnikih, ki bi prispel po morju, kot je navedeno v členu 7(1)(a), najpozneje v 24 urah po prejemu vstopne skupne deklaracije ali, kadar je to primerno, navedb v vstopni skupni deklaraciji s strani prevoznika.

Carinski urad prvega vstopa poleg tega takoj obvesti carinske organe pogodbenic o tem uradnem obvestilu in jim da na voljo ustrezne navedbe v vstopni skupni deklaraciji.

6.   Če je ugotovljeno, da pošiljka pomeni grožnjo take narave, da je potrebno takojšnje ukrepanje ob prihodu prevoznega sredstva, carinski urad prvega vstopa sprejme te ukrepe ob prihodu blaga.

7.   Po zaključku analize tveganja lahko carinski urad prvega vstopa prek elektronskega sistema iz člena 1(1) priporoči najprimernejši kraj in ukrepe za izvedbo nadzora.

Carinski urad, pristojen za kraj, ki je priporočen kot najprimernejši za nadzor, odloči o nadzoru in rezultate te odločitve prek elektronskega sistema iz člena 1(1) da na voljo vsem carinskim uradom pogodbenic, ki bi jih gibanje blaga lahko zadevalo, in sicer najpozneje ob predložitvi blaga na carinskem uradu prvega vstopa.

8.   Carinski uradi dajo rezultate svojih varnostnih in varstvenih carinskih kontrol na voljo drugim carinskim organom pogodbenic prek sistema iz člena 1(1), kadar:

Pogodbenice v sistemu iz člena 9e(3) tega protokola izmenjajo informacije o tveganjih, omenjenih v točkah (a) in (b).

9.   Kadar je blago, za katero se obveznost vložitve vstopne skupne deklaracije v skladu s členom 3(1)(c) do (f), (h) do (m), (o) in (q) opusti, vneseno na carinska območja pogodbenic, se analiza tveganja izvede ob predložitvi blaga.

10.   Blago, predloženo carini, se lahko prepusti takoj, ko se izvede analiza tveganja, ter rezultati analize tveganja in po potrebi sprejeti ukrepi to dopuščajo.

11.   Analiza tveganja se izvede tudi, če se navedbe v vstopni skupni deklaraciji spremenijo v skladu s členom 2(3) in (4). V tem primeru se brez poseganja v rok iz tretjega pododstavka odstavka 5 tega člena za tovor v zabojnikih, ki prispe po morju, analiza tveganja dokonča takoj po prejemu navedb, razen če je ugotovljeno tveganje ali je treba izvesti dodatno analizo tveganja.

1.   Od datuma, določenega za uvedbo druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1), se v primerih, v katerih je isto blago, ki se prevaža z letalskim prevozom, za katero je ena ali več oseb, ki niso prevozniki, sklenila eno ali več pogodb o prevozu, vključeno v enega ali več letalskih tovornih listov, uporabljajo naslednja pravila:

2.   Od datuma, določenega za uvedbo druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1), se v primerih, v katerih izvajalec poštnih storitev navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo poštnih pošiljk, ne da na voljo prevozniku, ki mora vložiti preostale navedbe deklaracije prek navedenega sistema, uporabljajo naslednja pravila:

3.   Od datuma, določenega za uvedbo druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1), se v primerih, v katerih hitri prevoznik navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo hitrih pošiljk, ki se prevažajo z letalskim prevozom, ne da na voljo prevozniku, uporabljajo naslednja pravila:

4.   Od datuma, določenega za uvedbo tretje objave elektronskega sistema iz člena 1(1), se v primerih, v katerih je isto blago, ki se prevaža po morju, celinskih plovnih poteh ali zraku, za katero so ena ali več oseb, ki niso prevozniki, sklenile eno ali več dodatnih pogodb o prevozu, vključeno v eno ali več nakladnic, uporabljajo naslednja pravila:

1.   Od datuma, določenega za časovni okvir za začetek uporabe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1), če je zrakoplov preusmerjen in najprej prispe na carinski urad v državi, ki v vstopni skupni deklaraciji ni navedena kot država, prek katere poteka prevoz, dejanski carinski urad prvega vstopa prek navedenega sistema pridobi navedbe v vstopni skupni deklaraciji, rezultate analize tveganja in priporočil na podlagi kontrol, ki jih je opravil pričakovani carinski urad prvega vstopa.

2.   Od datuma, določenega za časovni okvir za začetek uporabe tretje objave elektronskega sistema iz člena 1(1), če je morsko plovilo preusmerjeno in najprej prispe na carinski urad v državi, ki v vstopni skupni deklaraciji ni navedena kot država, prek katere poteka prevoz, dejanski carinski urad prvega vstopa prek navedenega sistema pridobi navedbe v vstopni skupni deklaraciji, rezultate analize tveganja in priporočil na podlagi kontrol, ki jih je opravil pričakovani carinski urad prvega vstopa.

1.   ICS2 podpira komunikacijo med gospodarskimi subjekti in pogodbenicami za namene izpolnjevanja zahtev vstopne skupne deklaracije, analize tveganja, ki jo izvajajo carinski organi pogodbenic, in za varnostne in varstvene namene ter carinske ukrepe, katerih cilj je zmanjšati takšna tveganja, vključno z varnostnimi in varstvenimi carinskimi kontrolami, in komunikacijo med pogodbenicami za namene izpolnjevanja zahtev vstopne skupne deklaracije.

2.   ICS2 sestavljajo naslednje skupne komponente, razvite na ravni Unije:

3.   Norveška razvije nacionalni vstopni sistem kot nacionalno komponento, ki je na voljo na Norveškem.

4.   Norveška lahko razvije nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte kot nacionalno komponento, ki je na voljo na Norveškem.

5.   ICS2 se uporablja za:

6.   ICS2 se uporablja za podporo spremljanju in ocenjevanju izvajanja skupnih meril tveganja za varnost in varstvo ter skupnih varnostnih in varstvenih standardov, pa tudi za kontrolne ukrepe in prednostna kontrolna območja iz člena 9e tega protokola.

7.   Avtentikacija in preverjanje dostopa gospodarskih subjektov za namene dostopa do skupnih komponent sistema ICS2 se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa (v nadaljnjem besedilu: UUM&DS) iz člena 13.

8.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uradnikov pogodbenic za namene dostopa do skupnih komponent sistema ICS2 se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Unija.

9.   Usklajeni vmesnik za gospodarske subjekte je v skladu s členom 1 vstopna točka v ICS2 za gospodarske subjekte.

10.   Usklajeni vmesnik za gospodarske subjekte mora biti interoperabilen s skupnim repozitorijem ICS2 iz odstavkov od 12 do 14.

11.   Usklajeni vmesnik za gospodarske subjekte se uporablja za predložitev, zahtevke za spremembe, zahtevke za razveljavitev, obdelavo in shranjevanje navedb v vstopnih skupnih deklaracijah in obvestilih o prihodu, pa tudi za izmenjavo informacij med pogodbenicami in gospodarskimi subjekti.

12.   Skupni repozitorij ICS2 pogodbenice uporabljajo za obdelavo navedb v vstopnih skupnih deklaracijah, zahtevkih za spremembe, zahtevkih za razveljavitev, obvestilih o prihodu, informacij v zvezi s predložitvijo blaga, informacij v zvezi z zahtevki za analize tveganja in njihovih rezultatov, s priporočili na podlagi opravljenih kontrol, odločitvami o kontrolah ter rezultati kontrol in informacij, izmenjanih z gospodarskimi subjekti.

13.   Skupni repozitorij ICS2 pogodbenice uporabljajo v statistične namene in za namene ocenjevanja ter za izmenjavo informacij vstopne skupne deklaracije med pogodbenicami.

14.   Skupni repozitorij ICS2 je interoperabilen z usklajenim vmesnikom za gospodarske subjekte, nacionalnimi vmesniki za gospodarske subjekte, če so jih pogodbenice razvile, in z nacionalnimi sistemi vstopa.

15.   Carinski organ ene od pogodbenic uporablja skupni repozitorij za posvetovanje s carinskim organom druge pogodbenice v skladu s členoma 9c in 9e tega protokola in to prilogo pred dokončanjem analize tveganja za varnostne in varstvene namene. Carinski organ ene od pogodbenic uporablja skupni repozitorij tudi za posvetovanje z drugo pogodbenico glede priporočenih kontrol, odločitev, sprejetih v zvezi s priporočenimi kontrolami, ter glede rezultatov varnostnih in varstvenih carinskih kontrol v skladu s členoma 9c in 9e tega protokola in to prilogo.

16.   Nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte, če so ga pogodbenice razvile, je v skladu s členom 1 vstopna točka v ICS2 za gospodarske subjekte, če je vloga naslovljena na pogodbenico, ki upravlja nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte.

17.   V zvezi s predložitvami, spremembami, razveljavitvijo, obdelavo, shranjevanjem navedb v vstopnih skupnih deklaracijah in obvestilih o prihodu, pa tudi v zvezi z izmenjavo informacij med pogodbenicami in gospodarskimi subjekti, lahko slednji izbirajo med uporabo nacionalnega vmesnika za gospodarske subjekte, če je razvit, ali usklajenega vmesnika za gospodarske subjekte.

18.   Nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte, če je razvit, je interoperabilen s skupnim repozitorijem ICS2.

19.   Če Norveška razvije nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte, o tem obvesti Unijo.

20.   Nacionalni sistem vstopa uporabljajo carinski organi pogodbenic za izmenjavo navedb v vstopni skupni deklaraciji, pridobljeni iz deklaracij iz člena 9c tega protokola, za izmenjavo informacij in obvestil s skupnim repozitorijem za informacije v zvezi s prihodom morskega plovila ali zrakoplova, informacije v zvezi s predložitvijo blaga, z obdelavo zahtevkov za analizo tveganja, izmenjavo in obdelavo informacij v zvezi z rezultati analize tveganja, priporočili na podlagi opravljenih kontrol, odločitvami o kontrolah in njihovih rezultatih.

21.   Nacionalni sistem vstopa se uporablja tudi v primerih, v katerih carinski organ pogodbenice od gospodarskega subjekta zahteva in prejme več informacij.

22.   Nacionalni sistem vstopa je interoperabilen s skupnim repozitorijem.

23.   Nacionalni sistem vstopa je interoperabilen s sistemi, razvitimi na nacionalni ravni za pridobivanje informacij iz odstavka 20.

1.   Skupne komponente razvija, preskuša, uvaja in upravlja Unija. Nacionalne komponente razvija, preskuša, uvaja in upravlja Norveška.

2.   Norveška zagotovi interoperabilnost nacionalnih komponent s skupnimi komponentami.

3.   Unija izvaja vzdrževanje skupnih komponent, Norveška pa izvaja vzdrževanje svojih nacionalnih komponent.

4.   Pogodbenice zagotovijo nemoteno delovanje elektronskih sistemov.

5.   Unija lahko spreminja skupne komponente elektronskih sistemov, da popravi okvare, doda nove funkcionalnosti ali spremeni obstoječe.

6.   Unija Norveško obvešča o spremembah in posodobitvah skupnih komponent.

7.   Norveška Unijo obvešča o spremembah in posodobitvah nacionalnih komponent, ki bi lahko vplivale na delovanje skupnih komponent.

8.   Pogodbenice javno objavijo informacije o spremembah in posodobitvah elektronskih sistemov v skladu z odstavkoma 6 in 7.

9.   V primeru začasne odpovedi ICS2 se uporablja načrt neprekinjenega poslovanja, ki ga določijo pogodbenice.

10.   Pogodbenice se medsebojno obveščajo o nerazpoložljivosti elektronskih sistemov, ki je posledica začasne odpovedi.

11.   Unija nudi Norveški podporo pri uporabi in delovanju skupnih komponent elektronskih sistemov z zagotavljanjem ustreznega učnega gradiva.

1.   Sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali UUM&DS omogoča komunikacijo med sistemi pogodbenic za upravljanje identitete in dostopa iz odstavka 6 za namene zagotavljanja varnega dostopa pooblaščenih uradnikov in gospodarskih subjektov pogodbenic do elektronskih sistemov.

2.   Sistem UUM&DS sestavljata naslednji skupni komponenti:

3.   Sistem UUM&DS se uporablja za avtentikacijo in preverjanje dostopa:

4.   Pogodbenice vzpostavijo sistem upravljanja dostopa za potrjevanje zahtevkov za dostop, ki jih predložijo gospodarski subjekti v sistemu UUM&DS, in sicer prek interoperabilnosti s sistemi pogodbenic za upravljanje identitete in dostopa iz člena 6.

5.   Pogodbenice vzpostavijo sistem za vodenje administracije za upravljanje pravil za avtentikacijo in izdajo dovoljenj, ki omogočajo potrjevanje identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov, da se jim dovoli dostop do elektronskih sistemov.

6.   Pogodbenice vzpostavijo sistem za upravljanje identitete in dostopa, da zagotovijo:

1.   Pogodbenice zagotovijo, da podatki, registrirani na nacionalni ravni, ustrezajo podatkom, registriranim v skupnih komponentah, in da so ažurni.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 pogodbenice zagotovijo, da naslednji podatki ustrezajo podatkom v skupnem repozitoriju ICS2 in da so ažurni:

3.   Do podatkov v skupnih komponentah ICS2, ki jih gospodarski subjekt sporoči skupnemu vmesniku za gospodarske subjekte ali ki so v njem registrirani, lahko navedeni gospodarski subjekt dostopa ali jih obdeluje.

4.   Do podatkov v skupnih komponentah ICS2:

5.   Do podatkov v skupni komponenti ICS2, ki jih Unija registrira v skupnem repozitoriju, lahko dostopajo pogodbenice. Te podatke lahko obdeluje Unija.

6.   Sistemski lastnik skupnih komponent je Unija.

7.   Sistemski lastnik nacionalnih komponent je Norveška.

8.   Unija zagotavlja varnost skupnih komponent, Norveška pa zagotavlja varnost svojih nacionalnih komponent.

9.   V ta namen pogodbenice sprejmejo vsaj ukrepe, ki so potrebni za:

10.   Pogodbenice se medsebojno obveščajo o dejavnostih, ki bi lahko vodile do kršitve ali domnevne kršitve varnosti elektronskih sistemov.

11.   Pogodbenice pripravijo varnostni načrt, ki se nanaša na vse sisteme.

12.   Podatki, registrirani v komponentah ICS2, se shranjujejo najmanj tri leta po njihovi registraciji. Pogodbenice lahko to triletno obdobje po potrebi podaljšajo z ustrezno nacionalno zakonodajo.

1.   Izstopna skupna deklaracija se vloži z uporabo tehnike obdelave podatkov. Trgovinske, pristaniške ali prevozne listine se lahko uporabljajo, če vsebujejo potrebne navedbe.

2.   Izstopna skupna deklaracija vsebuje navedbe, ki jih za tako deklaracijo določata stolpca A1 in A2 poglavja 3 Priloge B k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2446 ter so skladne z njihovimi ustreznimi oblikami, oznakami in številom elementov v nizu, določenimi v Prilogi B k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447. Sestavi se v skladu z opombami v navedenih prilogah. Izstopno skupno deklaracijo overi oseba, ki jo sestavi.

3.   Carinski organi dovolijo vložitev izstopne skupne deklaracije v papirni obliki ali katerega koli nadomestnega sredstva, o katerem so se dogovorili carinski organi, le v eni od naslednjih okoliščin:

4.   Vsaka od pogodbenic opredeli pogoje in načine, v skladu s katerimi lahko oseba, ki mora predložiti izstopno skupno deklaracijo, spremeni eno ali več navedb v tej deklaraciji po tem, ko je bila vložena.

1.   Izstopna skupna deklaracija se ne zahteva za naslednje blago:

2.   Izstopna skupna deklaracija se ne zahteva v primerih, določenih z mednarodnim sporazumom, sklenjenim med pogodbenico in tretjo državo na področju varnosti, če je bil opravljen postopek iz člena 9b(3) tega protokola.

3.   Pogodbenice ne zahtevajo izstopne skupne deklaracije za blago v naslednjih primerih:

1.   Izstopna skupna deklaracija se vloži pri pristojnem carinskem uradu na carinskem območju pogodbenice, na katerem se opravijo formalnosti ob izstopu blaga, ki je namenjeno v tretje države. Vendar se izvozna carinska deklaracija, ki se uporabi kot izstopna skupna deklaracija, vloži pri pristojnem organu pogodbenice, na carinskem območju katere se opravijo formalnosti v zvezi z izvozom blaga, ki je namenjeno v tretjo državo. Pristojni urad v enem ali drugem primeru na podlagi podatkov, vsebovanih v tej deklaraciji, opravi analizo tveganja za varnostne in varstvene namene ter tudi varnostne in varstvene carinske kontrole, za katere meni, da so potrebne.

2.   Kadar blago, namenjeno v tretjo državo, zapusti carinsko območje ene od pogodbenic in pri tem prečka carinsko območje druge pogodbenice ter se po opravljenih izvoznih formalnostih opravi v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku tranzitni postopek, se za posredovanje informacij iz člena 18(2) pristojnim organom druge pogodbenice uporablja novi informacijsko podprti tranzitni sistem.

V takšnem primeru carinski urad prve pogodbenice da carinskemu organu druge pogodbenice na voljo rezultate svojih varnostnih in varstvenih carinskih kontrol, če:

Pogodbenice v sistemu iz člena 9e(3) tega protokola izmenjajo informacije o tveganjih, omenjenih v točkah (a) in (b) tega odstavka.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1, ko blago, namenjeno v tretjo državo, zapusti carinsko območje ene od pogodbenic in pri tem prečka carinsko območje druge pogodbenice ter se po opravljenih izvoznih formalnostih tranzitni postopek ne opravi v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku, se izstopna skupna deklaracija vloži neposredno pri pristojnem carinskem uradu izstopa druge pogodbenice, kjer blago končno izstopi v tretjo državo.

1.   Izstopna skupna deklaracija se vloži v naslednjih rokih:

2.   V naslednjih primerih kot rok za vložitev izstopne skupne deklaracije velja rok, ki se uporablja za aktivno prevozno sredstvo, uporabljeno za zapustitev carinskih območij pogodbenice:

3.   Roki iz odstavkov 1 in 2 se v primerih višje sile ne uporabljajo.

4.   Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko vsaka od pogodbenic določi drugačne roke:

1.   Šteje se, da je merilo iz člena 1(a) izpolnjeno, če:

2.   Lahko pa se šteje, da je merilo iz člena 1(a) izpolnjeno, če carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, kršitev obravnava kot zanemarljivo glede na število ali obseg povezanih postopkov, in carinski organ ne dvomi o dobri veri vložnika.

3.   Če ima oseba iz odstavka 1(b)(3) tega člena, ki ni vložnik, sedež ali stalno prebivališče v tretji državi, carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, oceni izpolnjevanje merila iz člena 1(a) na podlagi evidenc in podatkov, ki so mu na voljo.

4.   Če so od vložnikove ustanovitve pretekla manj kot tri leta, carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, oceni izpolnjevanje merila iz člena 1(a) na podlagi evidenc in podatkov, ki so mu na voljo.

1.   Šteje se, da je merilo iz člena 1(c) izpolnjeno, če vložnik izpolnjuje naslednje pogoje:

2.   Če je bil vložnik ustanovljen pred manj kot tremi leti, se njegova finančna solventnost iz člena 1(c) ocenjuje na podlagi razpoložljivih evidenc in podatkov.

1.   Šteje se, da je merilo iz člena 1(d) izpolnjeno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.   Če je vložnik imetnik varnostnega in varstvenega potrdila, izdanega v skladu z mednarodno konvencijo, mednarodnim standardom Mednarodne organizacije za standardizacijo ali evropskegim standardom Evropskega organa za standardizacijo, se to potrdil upošteva pri preverjanju izpolnjevanja meril iz člena 1(d).

Šteje se, da so merila izpolnjena, če se ugotovi, da so merila za izdajo potrdila enaka ali enakovredna tistim iz člena 1(d).

3.   Če je vložnik regulirani agent ali znani pošiljatelj na področju varovanja v civilnem letalstvu, se merila iz odstavka 1 štejejo za izpolnjena v zvezi z lokacijami in operacijami, za katere je vložnik pridobil status reguliranega agenta ali znanega pošiljatelja, če so pogoji za izdajo statusa reguliranega agenta ali znanega pošiljatelja enaki ali enakovredni pogojem iz člena 1(d).

1.   Kadar pooblaščeni gospodarski subjekt za varnostne in varstvene namene v svojem imenu vloži izstopno skupno deklaracijo v obliki carinske deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz, se ne zahtevajo nobene druge navedbe razen tistih, ki so objavljene v navedenih deklaracijah.

2.   Kadar pooblaščeni gospodarski subjekt za varnostne in varstvene namene vloži izstopno skupno deklaracijo v obliki carinske deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz v imenu druge osebe, ki je prav tako pooblaščeni gospodarski subjekt, se ne zahtevajo nobene druge navedbe razen tistih, ki so objavljene v navedenih deklaracijah.

1.   Pri pooblaščenih gospodarskih subjektih se fizični pregledi in varnostni pregledi dokumentov izvajajo bolj poredko kot pri drugih gospodarskih subjektih.

2.   Kadar pooblaščeni gospodarski subjekt vloži vstopno skupno deklaracijo ali je pooblaščen za vložitev carinske deklaracije ali deklaracije za začasno hrambo namesto vstopne skupne deklaracije ali kadar je pooblaščeni gospodarski subjekt pooblaščen za uporabo trgovinskih, pristaniških ali prevoznih informacijskih sistemov za predložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji iz člena 10(8) Sporazuma ter člena 1(4) Priloge I, pristojni organ pooblaščeni gospodarski subjekt obvesti, če je bila pošiljka izbrana za carinsko kontrolo. Navedeni carinski organ obvesti pooblaščeni gospodarski subjekt pred prihodom blaga na carinsko območje pogodbenic.

O tem obvesti tudi prevoznika, če se razlikuje od pooblaščenega gospodarskega subjekta iz prvega pododstavka, če je prevoznik pooblaščeni gospodarski subjekt in je povezan z elektronskimi sistemi, ki se nanašajo na deklaracije iz prvega pododstavka.

Navedeno obveščanje se opusti, če bi lahko ogrozilo načrtovane kontrole ali njihove rezultate.

3.   Kadar je pošiljka, ki jo prijavi pooblaščeni gospodarski subjekt, izbrana za fizično kontrolo ali kontrolo dokumentov, se navedene kontrole izvajajo prednostno.

Na zahtevo pooblaščenega gospodarskega subjekta se lahko kontrole opravijo na kraju, ki ni kraj predložitve blaga carini.

1.   Pristojni carinski organ odločbo o podelitvi statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta zadrži, če:

2.   V primeru iz točk (b) in (c) odstavka 1 imetnik odločbe obvesti carinski organ o ukrepih, ki jih bo sprejel za zagotovitev izpolnjevanja pogojev ali obveznosti, ter času, ki ga potrebuje za sprejetje ukrepov.

Kadar zadevni gospodarski subjekt v skladu z zahtevami carinskih organov izvede potrebne ukrepe za izpolnjevanje pogojev in meril, ki jih mora izpolnjevati pooblaščeni gospodarski subjekt, carinski organ izdajatelj prekliče zadržanje.

3.   Zadržanje ne vpliva na carinske postopke, ki so se pričeli že pred datumom zadržanja in se še niso končali.

4.   Imetnik odločbe se o zadržanju obvesti.

1.   Pristojni carinski organ odločbo o podelitvi statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta odpravi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.   Imetnik odločbe se o odpravi obvesti.

3.   Odprava začne učinkovati na dan, ko je začela učinkovati prvotna odločba, razen če je v skladu s carinsko zakonodajo v odločbi določeno drugače.

1.   Pristojni carinski organi odločbo o podelitvi statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta razveljavijo, če:

2.   Razveljavitev začne veljati naslednji dan po obvestilu.

3.   Imetnik odločbe se o razveljavitvi obvesti.