v členu 2 se odstavka 5 in 6 nadomestita z naslednjim:

člen 3 se spremeni:

v členu 4 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:

člen 8 se spremeni:

v členu 9 se dodata naslednja odstavka:

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Poslovni načrt, organizacijska struktura in ureditev upravljanja

v členu 14 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

v členu 18 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

vstavita se naslednja člena:

„Člen 21a

Odobritev finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov

Če odobritev finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga poteka hkrati z oceno iz člena 22, se pristojni organ za namene navedenega člena po potrebi usklajuje s konsolidacijskim nadzornikom in, če sta različna, pristojnim organom, v državi članici, kjer je sedež finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga. ►C1  V tem primeru se obdobje ocenjevanja iz drugega pododstavka člena 22(2) prekine za več kot 20 delovnih dni, dokler se ne zaključi postopek, določen v tem členu. ◄

Finančni holdingi ali mešani finančni holdingi, izvzeti iz odobritve v skladu s tem odstavkom, niso izključeni iz obsega konsolidacije, kot je določena v tej direktivi in Uredbi (EU) št. 575/2013.

Nadzorniški ukrepi iz prvega pododstavka lahko vključujejo:

Skupna odločitev je ustrezno dokumentirana in utemeljena. Konsolidacijski nadzornik o skupni odločitvi obvesti finančni holding ali mešani finančni holding.

V primeru nestrinjanja konsolidacijski nadzornik ali pristojni organ v državi članici, v kateri je sedež finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ne sprejme odločitve in zadevo predloži EBA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010. EBA sprejme odločitev v enem mesecu od prejema predložitve EBA. Zadevni pristojni organi sprejmejo skupno odločitev v skladu z odločitvijo EBA. Po koncu dvomesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti EBA.

Odločitev o odobritvi ali zavrnitvi odobritve se v vsakem primeru sprejme v šestih mesecih od prejema vloge. Zavrnitvi se lahko po potrebi doda kateri koli ukrep iz odstavka 6.

Člen 21b

Vmesna EU nadrejena oseba

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka je v primeru, da nobena od institucij iz odstavka 1 tega člena ni kreditna institucija ali da je treba v povezavi z investicijskimi dejavnostmi vzpostaviti drugo vmesno EU nadrejeno osebo, da se zagotovi skladnost z obvezno zahtevo iz odstavka 2 tega člena, vmesno EU nadrejeno podjetje ali drugo vmesno EU nadrejeno podjetje lahko investicijsko podjetje, ki ima dovoljenje v skladu s členom 5(1) Direktive 2014/65/EU in za katero velja Direktiva 2014/59/EU.

Pristojni organi zagotovijo, da vsaka institucija v njihovi jurisdikciji, ki je del skupine iz tretje države, izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

▼C1

▼B

Komisija po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog na podlagi priporočil EBA.

v členu 23(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

člen 47 se spremeni:

člen 56 se spremeni:

v členu 57(1) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

vstavi se naslednji člen:

„Člen 58a

Posredovanje informacij mednarodnim organom

v členu 63(1) se doda naslednji pododstavek:

„Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi zahtevajo zamenjavo osebe iz prvega pododstavka, če ta oseba krši svoje obveznosti iz prvega pododstavka.“;

člen 64 se spremeni:

v členu 66(1) se doda naslednja točka:

v členu 67(1) se doda naslednja točka:

člen 74 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 74

Notranje upravljanje ter načrti za sanacijo in reševanje

Politike in prakse prejemkov iz prvega pododstavka so nevtralne glede na spol.

EBA izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 v zvezi s politikami prejemkov, nevtralnimi glede na spol, za institucije.

V dveh letih po datumu objave smernic iz drugega pododstavka in na podlagi informacij, ki jih zberejo pristojni organi, EBA izda poročilo o izvajanju politik prejemkov, nevtralnih glede na spol, v institucijah.“;

v členu 75 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

člen 84 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 84

Tveganje spremembe obrestne mere, ki je posledica dejavnosti iz netrgovalne knjige

EBA Komisiji predloži osnutek navedenih regulativnih tehničnih standardov do 28. junija 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

EBA te smernice izda do 28. junija 2020.“;

v členu 85 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

v členu 88(1) se doda naslednji pododstavek:

„Države članice zagotovijo, da se podatki o kreditih članom upravljalnega organa in njihovim povezanim osebam ustrezno dokumentirajo in dajo na voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo.

Za namene tega člena pojem „povezana oseba“ pomeni:

v členu 89 se doda naslednji odstavek:

Komisija na podlagi posvetovanja z EBA, EIOPA in ESMA do 30. junija 2021 Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o oceni iz tega odstavka in jima po potrebi predloži zakonodajni predlog.“;

člen 91 se spremeni:

člen 92 se spremeni:

člen 94 se spremeni:

člen 97 se spremeni:

člen 98 se spremeni:

v členu 99(2) se črta točka (b);

člen 103 se črta;

člen 104 se spremeni:

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 104a

Dodatna kapitalska zahteva

Pristojni organi dodatne kapitalske zahteve iz točke (a) člena 104(1) naložijo le za pokrivanje tveganj, ki jih imajo posamezne institucije zaradi svojih dejavnosti, vključno s tveganji, ki odražajo učinek nekaterih gospodarskih ali tržnih gibanj na profil tveganosti posamezne institucije.

Za namene prvega pododstavka pristojni organi ob upoštevanju profila tveganosti vsake posamezne institucije ocenijo tveganja, ki jim je izpostavljena institucija, vključno s:

Kolikor za tveganja ali elemente tveganja veljajo prehodne ureditve ali predhodno veljavne določbe iz te direktive ali iz Uredbe (EU) št. 575/2013, ti ne štejejo za tveganja ali elemente takšnih tveganj, ki so verjetno podcenjeni, kljub izpolnjevanju veljavnih zahtev iz delov tri, štiri in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013 in iz poglavja 2 Uredbe (EU) 2017/2402.

Za namene prvega pododstavka kapital, ki šteje za ustreznega, krije vsa tveganja ali elemente tveganj, ki štejejo za pomembne na podlagi ocene iz drugega pododstavka tega odstavka ter niso pokriti ali niso v zadostni meri pokriti s kapitalskimi zahtevami iz delov tri, štiri in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013 in iz poglavja 2 Uredbe (EU) 2017/2402.

Tveganje spremembe obrestne mere, ki izhaja iz pozicij iz netrgovalne knjige, lahko šteje za pomembno vsaj v primerih iz člena 98(5), razen če pristojni organi pri pregledovanju in ovrednotenju ugotovijo, da institucija ustrezno upravlja tveganje spremembe obrestne mere, ki izhaja iz dejavnosti iz netrgovalne knjige, in da institucija ni prekomerno izpostavljena tveganju spremembe obrestne mere, ki izhaja iz dejavnosti iz netrgovalne knjige.

Kadar se zahteva dodatno potrebni kapital za obravnavanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ki ni v zadostni meri pokrito s točko (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, pristojni organi določijo raven dodatno potrebnega kapitala, ki se zahteva v skladu s točko (a) odstavka 1 tega člena, kot razliko med kapitalom, ki šteje za ustreznega na podlagi odstavka 2 tega člena, in relevantnimi kapitalskimi zahtevami iz delov tri in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013.

▼C1

Institucija zahtevo po dodatno potrebnem kapitalu, ki jo naloži pristojni organ na podlagi točke (a) člena 104(1) za obravnavanje tveganj prevelikega finančnega vzvoda, izpolni s temeljnim kapitalom.

Z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka lahko pristojni organ od institucije zahteva, da po potrebi izpolni dodatno kapitalsko zahtevo z večjim deležem temeljnega kapitala ali navadnega lastniškega temeljnega kapitala, pri čemer upošteva posebne okoliščine institucije.

▼B

Kapital, ki se uporabi za izpolnjevanje dodatne kapitalske zahteve iz točke (a) člena 104(1) te direktive, ki so jo pristojni organi naložili za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, se ne uporabi za izpolnitev česar koli od naslednjega:

Kapital, ki se uporabi za izpolnitev dodatne kapitalske zahteve iz točke (a) člena 104(1) te direktive, ki so jo pristojni organi naložili za obravnavanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ki ni v zadostni meri pokrito s točko (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, se ne uporabi za izpolnitev česar koli od naslednjega:

Člen 104b

Napotek o dodatno potrebnem kapitalu

Na podlagi teh pregledov pristojni organi za vsako institucijo določijo skupno raven kapitala, za katero menijo, da je primerna.

Napotek o dodatno potrebnem kapitalu predstavlja kapital, ki presega relevanten znesek kapitala, zahtevan na podlagi delov tri, štiri in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013, poglavja 2 Uredbe (EU) 2017/2402, točke (a) člena 104(1) in točke 6 člena 128 te direktive ali na podlagi člena 92(1a) Uredbe (EU) št. 575/2013, kot je ustrezno, in ki je potreben, da se doseže skupna raven kapitala, za katero pristojni organi štejejo, da je primerna na podlagi odstavka 2 tega člena.

Kapital, ki se uporabi za izpolnitev napotka o dodatno potrebnem kapitalu, sporočenega v skladu z odstavkom 3 tega člena, za obravnavanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda, se ne uporabi za izpolnitev kapitalske zahteve iz točke (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, zahteve iz člena 104a te direktive, ki jo pristojni organi naložijo za obravnavanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ter zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda iz člena 92(1a) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Člen 104c

Sodelovanje z organi za reševanje

Pristojni organi uradno obvestijo zadevne organe za reševanje o dodatni kapitalski zahtevi, ki je naložena institucijam na podlagi točke (a) člena 104(1), ter o kakršnih koli napotkih o dodatno potrebnem kapitalu, sporočenih institucijam v skladu s členom 104b(3).

v členu 105 se črta točka (d);

v členu 108 se črta odstavek 3;

člen 109 se spremeni:

člen 111 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 111

Določitev konsolidacijskega nadzornika

Če je nadrejena oseba nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici ali EU nadrejeno investicijsko podjetje in nobena od njenih podrejenih družb ni kreditna institucija, izvaja nadzor na konsolidirani podlagi pristojni organ, ki nadzira to nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici ali to EU nadrejeno investicijsko podjetje na posamični podlagi.

Če je nadrejena oseba nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici ali EU nadrejeno investicijsko podjetje in je vsaj ena od njenih podrejenih družb kreditna institucija, izvaja nadzor na konsolidirani podlagi pristojni organ kreditne institucije ali, če je kreditnih institucij več, kreditne institucije z največjo bilančno vsoto.

Z odstopanjem od točke (c) odstavka 3 je v primeru, da pristojni organ na posamični podlagi nadzira več kot eno investicijsko podjetje v skupini, konsolidacijski nadzornik pristojni organ, ki na posamični podlagi nadzira eno ali več investicijskih podjetij v skupini, ki imajo skupaj največjo bilančno vsoto.

člen 113 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 113

Skupne odločitve o bonitetnih zahtevah, specifičnih za posamezno institucijo

V skupnih odločitvah iz odstavka 1 tega člena se prav tako ustrezno upošteva ocena tveganja podrejenih družb, ki jo opravijo ustrezni pristojni organi v skladu s členi 73, 97, 104a in 104b.

Skupne odločitve iz točk (a) in (b) odstavka 1 se navedejo v dokumentih, ki vsebujejo popolno utemeljitev in ki jih konsolidacijski nadzornik predloži EU nadrejeni instituciji. V primeru nestrinjanja se konsolidacijski nadzornik na zahtevo katerega koli zadevnega pristojnega organa posvetuje z EBA. Konsolidacijski nadzornik se lahko z EBA posvetuje na lastno pobudo.

Odločitev o uporabi členov 73, 86 in 97, točke (a) člena 104(1) ter členov 104b in 105 te direktive na posamični ali subkonsolidirani podlagi sprejmejo ustrezni pristojni organi, odgovorni za nadzor podrejenih družb EU nadrejene kreditne institucije ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, pri čemer ustrezno upoštevajo stališča in pridržke, ki jih izrazi konsolidacijski nadzornik. Če je kateri koli zadevni pristojni organ ob izteku katerega koli časovnega obdobja iz odstavka 2 tega člena zadevo predložil EBA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010, pristojni organi odložijo svojo odločitev in počakajo na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19(3) navedene uredbe sprejme EBA, nato pa sprejmejo odločitev skladno z odločitvijo EBA. Časovna obdobja iz odstavka 2 tega člena se štejejo kot obdobja za spravo v smislu navedene uredbe. EBA sprejme odločitev v enem mesecu od prejema predložitve zadeve EBA. Po izteku štirimesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti EBA.

Odločitve se navedejo v dokumentu, ki vsebuje popolno utemeljitev ter upošteva oceno tveganja, stališča in pridržke, ki so jih drugi pristojni organi izrazili v časovnih obdobjih iz odstavka 2. Konsolidacijski nadzornik pošlje ta dokument vsem zadevnim pristojnim organom in EU nadrejeni instituciji.

V primeru posvetovanja z EBA vsi pristojni organi upoštevajo mnenje EBA in pojasnijo kakršno koli bistveno odstopanje od tega mnenja.

Skupne odločitve iz odstavka 1 tega člena in vse odločitve, sprejete v odsotnosti skupne odločitve v skladu z odstavkom 3 tega člena, se posodabljajo vsako leto ali v izjemnih okoliščinah, če pristojni organ, odgovoren za nadzor podrejenih družb EU nadrejene institucije ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, vloži pisno in v celoti utemeljeno zahtevo pri konsolidacijskem nadzorniku za posodobitev odločitve o uporabi točke (a) člena 104(1) ter členov 104b in 105. V teh izjemnih okoliščinah se lahko posodobitev obravnava dvostransko med konsolidacijskim nadzornikom in pristojnim organom, ki je vložil zahtevo.

EBA osnutke teh izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. julija 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;

v členu 115 se doda naslednji odstavek:

člen 116 se spremeni:

v členu 117 se dodata naslednja odstavka:

EBA lahko pristojnim organom v primeru spora v zvezi z usklajevanjem nadzorniških dejavnosti na podlagi tega člena pomaga na lastno pobudo v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010.

v členu 119 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

v členu 120 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

v členu 125(1) se doda naslednji pododstavek:

„Kadar konsolidacijski nadzornik skupine z nadrejenim mešanim finančnim holdingom, na podlagi člena 111 te direktive, ni koordinator, določen v skladu s členom 10 Direktive 2002/87/ES, konsolidacijski nadzornik in koordinator sodelujeta za namene uporabe te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 na konsolidirani podlagi. Za spodbujanje in vzpostavitev učinkovitega sodelovanja konsolidacijski nadzornik in koordinator skleneta pisne dogovore o usklajevanju in sodelovanju.“;

v členu 128 se za prvim odstavkom vstavijo naslednji odstavki:

„Institucije navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga vzdržujejo za izpolnjevanje zahteve po skupnem blažilniku iz točke 6 prvega odstavka tega člena, ne uporabljajo za izpolnjevanje zahtev iz točk (a), (b) in (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, dodatnih kapitalskih zahtev, naloženih na podlagi člena 104a te direktive za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, in napotkov, sporočenih v skladu s členom 104b(3) te direktive, za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda.

Institucije navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga vzdržujejo za izpolnjevanje enega od elementov zahteve po skupnem blažilniku, ne uporabljajo za izpolnjevanje drugih ustreznih elementov zahteve po skupnem blažilniku.

Institucije navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga vzdržujejo za izpolnjevanje zahteve po skupnem blažilniku iz točke 6 prvega odstavka tega člena, ne uporabljajo za izpolnjevanje komponent, ki temeljijo na tveganjih in so določene v členih 92a in 92b Uredbe (EU) št. 575/2013 ter v členih 45c in 45d Direktive 2014/59/EU.“;

člena 129 in 130 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 129

Zahteva po vzdrževanju varovalnega kapitalskega blažilnika

Odločitve o uporabi izvzetja iz prvega pododstavka so v celoti utemeljene, vključujejo razlago, zakaj izvzetje ne ogroža stabilnosti finančnega sistema države članice, ter vsebujejo natančno opredelitev malih in srednjih investicijskih podjetij, ki bodo izvzeta.

Države članice, ki se odločijo uporabiti izvzetje iz prvega pododstavka, o tem izvzetju uradno obvestijo ESRB. ESRB ta uradna obvestila nemudoma posreduje Komisiji, EBA ter pristojnim in imenovanim organom zadevnih držav članic.

Člen 130

Zahteva po vzdrževanju posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika

Odločitve o uporabi izvzetja iz prvega pododstavka so v celoti utemeljene, vključujejo razlago, zakaj izvzetje ne ogroža stabilnosti finančnega sistema države članice, ter vsebujejo natančno opredelitev malih in srednjih investicijskih podjetij, ki bodo izvzeta.

Države članice, ki se odločijo uporabiti izvzetje iz prvega pododstavka, o tem izvzetju uradno obvestijo ESRB. ESRB ta uradna obvestila nemudoma posreduje Komisiji, EBA ter pristojnim in imenovanim organom zadevnih držav članic.

člen 131 se spremeni:

člen 132 se črta;

člena 133 in 134 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 133

Zahteva glede vzdrževanja blažilnika sistemskih tveganj

Če je institucija, za katero velja ena ali več stopenj blažilnika sistemskih tveganj, podrejena družba, katere nadrejena oseba ima sedež v drugi državi članici, pristojni organ ali imenovani organ uradno obvesti organe te države članice.

Kadar stopnja blažilnika sistemskih tveganj velja za izpostavljenosti v tretjih državah, pristojni organ ali imenovani organ, kakor je ustrezno, uradno obvesti tudi ESRB. ESRB to uradno obvestilo nemudoma posreduje nadzornim organom zadevnih tretjih držav.

V tem uradnem obvestilu je natančno navedeno naslednje:

Če se zaradi odločitve o določitvi stopnje blažilnika sistemskih tveganj predhodno določena stopnja blažilnika zmanjša ali se ne spremeni, pristojni organ ali imenovani organ, kakor je ustrezno, ravna zgolj v skladu s tem odstavkom.

Za namene tega odstavka se priznavanje stopnje blažilnika sistemskih tveganj, ki jo določi druga država članica v skladu s členom 134, ne upošteva pri pragu 3 %.

Če je mnenje Komisije negativno, pristojni organ ali imenovani organ, kakor je ustrezno, države članice, ki uvede blažilnik sistemskih tveganj, upošteva to mnenje ali poda razloge, zakaj ga ne bo upošteval.

Če je institucija, za katero velja ena ali več stopenj blažilnika sistemskih tveganj, podrejena družba, katere nadrejena oseba ima sedež v drugi državi članici, pristojni organ ali imenovani organ v uradnem obvestilu, predloženem v skladu z odstavkom 9, zaprosi za priporočilo Komisije in ESRB.

Komisija in ESRB v šestih tednih po prejemu uradnega obvestila predložita vsak svoje priporočilo.

Če se organi podrejene družbe in nadrejene osebe ne strinjajo s stopnjo oziroma stopnjami blažilnika sistemskih tveganj, ki se uporabljajo za to institucijo, ali pa sta priporočili Komisije in ESRB negativni, lahko pristojni organ ali imenovani organ, kakor je ustrezno, zadevo predloži EBA in zahteva njeno pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010. Odločitev o določitvi stopnje oziroma stopenj blažilnika sistemskih tveganj za te izpostavljenosti se začasno odloži, dokler EBA ne sprejme odločitve.

ESRB v šestih tednih po prejemu uradnega obvestila iz odstavka 9 tega člena Komisiji predloži mnenje o tem, ali se blažilnik sistemskih tveganj zdi primeren. Tudi EBA lahko Komisiji v skladu s členom 34(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 predloži svoje mnenje o blažilniku sistemskih tveganj.

Komisija v treh mesecih po prejemu uradnega obvestila iz odstavka 9 in ob upoštevanju ocene ESRB in EBA, če je to ustrezno ter če meni, da stopnja oziroma stopnje blažilnika sistemskih tveganj ne povzročajo nesorazmernih negativnih učinkov na celotni finančni sistem ali njegove dele v drugih državah članicah ali v vsej Uniji, ki bi ovirali ali povzročili ovire za nemoteno delovanje notranjega trga, sprejme akt, s katerim se pristojni organ ali imenovani organ, kakor je ustrezno, pooblasti za sprejetje predlaganega ukrepa.

Če bi objava informacij iz točke (d) prvega pododstavka utegnila ogroziti stabilnost finančnega sistema, se navedene informacije ne vključijo v objavo.

Če uporaba omejitev razdelitev vodi do nezadovoljivega izboljšanja navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije glede na zadevno sistemsko tveganje, lahko pristojni organi sprejmejo dodatne ukrepe v skladu s členom 64.

Člen 134

Priznavanje stopnje blažilnika sistemskih tveganj

člen 136 se spremeni:

v členu 141 se odstavki 1 do 6 nadomestijo z naslednjim:

Kadar se uporablja prvi pododstavek, institucija pred izračunom MDA ne sme izvesti nobenega od naslednjih dejanj:

▼C1

▼B

Spodnja in zgornja meja vsakega kvartila zahteve po skupnem blažilniku se izračunata na naslednji način:

pri čemer je:

Qn = zaporedna oznaka oziroma številka zadevnega kvartila.“;

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 141a

Neizpolnjevanje zahteve po skupnem blažilniku

Šteje se, da institucija ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku za namene člena 141, kadar nima kapitala v zadostnem znesku in v kakovosti, da bi hkrati izpolnila zahtevo po skupnem blažilniku in vsako od naslednjih zahtev iz:

Člen 141b

Omejitev razdelitev v primeru neizpolnjevanja zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda

Kadar se uporablja prvi pododstavek, institucija pred izračunom L-MDA ne sme izvesti nobenega od naslednjih dejanj:

▼C1

▼B

Spodnja in zgornja meja vsakega kvartila zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda se izračunata na naslednji način:

pri čemer je:

Qn = zaporedna oznaka oziroma številka zadevnega kvartila.

Člen 141c

Neizpolnjevanje zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda

Šteje se, da institucija ne izpolnjuje zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda za namene člena 141b te direktive, kadar nima temeljnega kapitala v zadostnem znesku, da bi hkrati izpolnila zahtevo iz člena 92(1a) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter zahtevo iz točke (d) člena 92(1) navedene uredbe in točke (a) člena 104(1) te direktive za obravnavanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ki ni v zadostni meri pokrito s točko (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.“;

v členu 142(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

v členu 143(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

člen 146 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 146

Izvedbeni akti

V skladu s postopkom pregleda iz člena 147(2) se z izvedbenimi akti sprejmejo spremembe višine ustanovnega kapitala, predpisanega v členu 12 in naslovu IV, da se upošteva razvoj na gospodarskem in monetarnem področju.“

za členom 159 se vstavi naslednje poglavje:

„POGLAVJE 1A

Prehodne določbe glede finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov

Člen 159a

Prehodne določbe o odobritvi finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov

Nadrejeni finančni holdingi in nadrejeni mešani finančni holdingi, ki že obstajajo 27. junija 2019, zaprosijo za odobritev v skladu s členom 21a do 28. junija 2021. Če finančni holding ali mešani finančni holding ne zaprosi za odobritev do 28. junija 2021, se sprejmejo ustrezni ukrepi na podlagi člena 21a(6).

Pristojni organi imajo med prehodnim obdobjem iz prvega odstavka tega člena vsa potrebna nadzorniška pooblastila, ki so jim podeljena s to direktivo v zvezi s finančnimi holdingi ali mešanimi finančnimi holdingi, za katere je za namene konsolidiranega nadzora potrebna odobritev v skladu s členom 21a.“;

v členu 161 se doda naslednji odstavek: