02018R1139 — SL — 25.07.2021 — 001.003

---

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (EU) 2018/1139 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (Besedilo velja za EGP) (UL L 212 22.8.2018, str. 1)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1087 z dne 7. aprila 2021	L 236	1	5.7.2021

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 205, 5.8.2019, str.  34 (2018/1139)
►C2	Popravek, UL L 458, 22.12.2021, str.  540 (2018/1139)

---

▼B

UREDBA (EU) 2018/1139 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 4. julija 2018

o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91

(Besedilo velja za EGP)

POGLAVJE I

NAČELA

Člen 1

Predmet urejanja in cilji

Člen 2

Področje uporabe

V zvezi s točko (a) države članice zagotovijo, da se dejavnosti in storitve, za katere se uporabljajo zrakoplovi iz navedene točke, izvajajo ob ustreznem upoštevanju varnostnih ciljev te uredbe. Države članice po potrebi zagotovijo tudi, da so ti zrakoplovi varno ločeni od drugih zrakoplovov.

Brez poseganja v obveznosti, ki jih imajo države članice na podlagi Čikaške konvencije, se lahko zrakoplovi, zajeti v Prilogi I k tej uredbi in registrirani v državi članici, upravljajo v drugih državah članicah, če s tem soglaša država članica, na ozemlju katere poteka upravljanje. Taki zrakoplovi se lahko tudi vzdržujejo in njihovo projektiranje se lahko spremeni v drugi državi članici, če se take spremembe projektiranja in take dejavnosti vzdrževanja izvajajo pod nadzorom države članice, v kateri je zrakoplov registriran, in v skladu s postopki, določenimi v nacionalnem pravu navedene države članice.

Ta uredba ter delegirani in izvedbeni akti, sprejeti na podlagi te uredbe, se za zadevni tip zrakoplova uporabljajo od datuma, na katerega je bil izdan certifikat tipa ali, če je primerno, od datuma, na katerega je bila predložena izjava. Določbe v zvezi z oceno vloge za certifikat tipa in izdajo certifikata tipa s strani Agencije pa se uporabljajo od datuma, na katerega je bila vloga prejeta.

Od datuma, določenega v navedeni odločitvi, zadevne dejavnosti, osebje in organizacije urejajo izključno določbe zadevnega oddelka ali oddelkov ter določbe te uredbe v zvezi z uporabo navedenih oddelkov.

Zadevna država članica o svoji odločitvi brez odlašanja uradno obvesti Komisijo in Agencijo ter jim zagotovi vse ustrezne informacije, zlasti o:

Kadar Komisija po posvetovanju z Agencijo meni, da pogoj iz prvega pododstavka ni izpolnjen, v ta namen sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo njeno odločitev. Po uradnem obvestilu o takih izvedbenih aktih, poslanem zadevni državi članici, zadevna država članica brez odlašanja sprejme odločitev, s katero spremeni ali prekliče svojo prejšnjo odločitev iz prvega pododstavka tega odstavka ter o tem obvesti Komisijo in Agencijo.

Država članica se lahko brez poseganja v četrti pododstavek tudi kadar koli odloči, da spremeni ali prekliče svojo prejšnjo odločitev iz prvega pododstavka tega odstavka. V takih primerih o tem brez odlašanja obvesti Komisijo in Agencijo.

Agencija v odložišče iz člena 74 vključi vse odločitve Komisije in držav članic, o katerih je uradno obveščena v skladu s tem odstavkom.

Komisija, Agencija in pristojni organi zadevne države članice sodelujejo za namene uporabe tega odstavka.

Od datuma, določenega v navedeni odločitvi o izjemi, projektiranja, vzdrževanja in obratovanja zadevnega aerodroma, opreme za zagotavljanje varnosti ter storitev zemeljske oskrbe in upravljanja ploščadi na tem aerodromu ne urejajo več ta uredba in delegirani in izvedbeni akti, sprejeti na podlagi te uredbe.

Zadevna država članica brez odlašanja uradno obvesti Komisijo in Agencijo o svoji odločitvi o izjemi in razlogih za njen sprejem.

Kadar Komisija po posvetovanju z Agencijo meni, da taka izjema, za katero se odloči država članica, ne izpolnjuje pogojev iz prvega pododstavka, v ta namen sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo njeno odločitev. Po uradnem obvestilu o takih izvedbenih aktih, poslanem zadevni državi članici, zadevna država članica brez odlašanja spremeni ali prekliče odločitev o izjemi ter o tem obvesti Komisijo in Agencijo.

Države članice tudi uradno obvestijo Komisijo in Agencijo o izjemah, ki so jih odobrile v skladu s členom 4(3b) Uredbe (ES) št. 216/2008.

Države članice vsako leto preučijo podatke o prometu na aerodromih, ki so jih izvzele v skladu s tem odstavkom ali členom 4(3b) Uredbe (ES) št. 216/2008. Če ta pregled pokaže, da v treh zaporednih letih na enem od teh aerodromov promet šteje več kot 10 000 potnikov komercialnega zračnega prevoza letno ali več kot 850 premikov, povezanih s tovorom, letno, zadevna država članica prekliče izjemo za navedeni aerodrom. V tem primeru o tem obvesti Komisijo in Agencijo.

Agencija v odložišče iz člena 74 vključi vse odločitve Komisije in držav članic, o katerih je uradno obveščena v skladu s tem odstavkom.

Vendar države članice, kar zadeva kategorije zrakoplovov iz prvega pododstavka, ne morejo sprejeti take odločitve glede zrakoplova, za katerega je bil izdan ali se šteje, da je bil izdan certifikat v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 ali s to uredbo oziroma za katerega je bila dana izjava v skladu s to uredbo.

V vseh certifikatih, izdanih za zrakoplove, za katere se uporablja odločitev o izjemi, sprejeta v skladu z odstavkom 8, se jasno navede, da navedeni certifikat ni izdan na podlagi te uredbe, temveč na podlagi nacionalnega prava države članice, ki izda certifikat. Druge države članice lahko sprejmejo take nacionalne certifikate, toda le če so tudi same sprejele ustrezno odločitev v skladu z odstavkom 8.

Država članica, ki je sprejela odločitev o izjemi v skladu z odstavkom 8, o tej odločitvi brez odlašanja uradno obvesti Komisijo in Agencijo ter jima posreduje vse ustrezne informacije, zlasti datum, od katerega se ta odločitev uporablja, in kategorijo zrakoplovov, ki jih odločitev zadeva.

Država članica se lahko odloči, da spremeni ali prekliče svojo odločitev o izjemi, sprejeto v skladu z odstavkom 8. V takih primerih o tem brez odlašanja obvesti Komisijo in Agencijo.

Agencija v odložišče iz člena 74 vključi vse odločitve držav članic, o katerih je uradno obveščena v skladu s tem odstavkom.

Odločitev o izjemi, ki jo sprejme država članica v skladu z odstavkom 8, se uporablja tudi za organizacije in osebje, ki izvajajo dejavnosti projektiranja, proizvodnje, vzdrževanja in upravljanja, za katere se ta odločitev uporablja.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

▼C2

▼B

Člen 4

Načela za ukrepe, sprejete na podlagi te uredbe

POGLAVJE II

UPRAVLJANJE VARNOSTI V LETALSTVU

Člen 5

Evropski letalski varnostni program

Evropski letalski varnostni program opisuje tudi postopek za pripravo, sprejetje, posodobitev in izvajanje evropskega načrta za varnost v letalstvu iz člena 6, pri čemer tesno sodelujejo države članice in ustrezni deležniki.

Člen 6

Evropski načrt za varnost v letalstvu

Člen 7

Državni varnostni program

Člen 8

Državni načrt za varnost v letalstvu

POGLAVJE III

TEMELJNE ZAHTEVE

ODDELEK I

Plovnost in varstvo okolja

Člen 9

Bistvene zahteve

Te bistvene zahteve za okoljsko sprejemljivost, določene v Prilogi III k tej uredbi, se uporabljajo tudi za izdelke, dele in nenameščeno opremo, kolikor določbe Čikaške konvencije iz prvega pododstavka tega odstavka ne vsebujejo zahtev glede varstva okolja.

Organizacije, ki projektirajo, proizvajajo in vzdržujejo izdelke iz točk (a) in (b) člena 2(1), izpolnjujejo točko 8 Priloge III k tej uredbi.

Člen 10

Skladnost

Člen 11

Projektiranje izdelkov

Projekt izdelka je treba certificirati in zanj izdati certifikat tipa. Tudi spremembe tega projekta je treba certificirati ter nato izdati certifikat o spremembah, vključno z dodatnimi certifikati tipa. Projekte popravil je treba certificirati ter zanje izdati odobritev.

Za podatke o operativni ustreznosti, povezane s projektom tipa, se izda odobritev. Ta odobritev se vključi v certifikat tipa oziroma certifikat tipa z omejitvami iz točke (b) člena 18(1).

Ta certifikat tipa, ta certifikat o spremembah, ta odobritev projektov popravil in ta odobritev podatkov o operativni ustreznosti se izdajo na podlagi vloge, ko vlagatelj dokaže, da je projekt izdelka skladen z osnovo za certificiranje, določeno v skladu z delegiranimi akti iz točke (b)(i) oziroma (ii) člena 19(1), in da projekt izdelka nima značilnosti ali lastnosti, zaradi katerih bi bil okoljsko nezdružljiv ali nevaren za uporabo.

►C2  Ta certifikat tipa, ta certifikat o spremembah, to odobritev projektov popravil in to odobritev podatkov o operativni ustreznosti lahko tudi brez takšne vloge izda organizacija, odobrena v skladu s členom 15, ◄ ki ji je bil podeljen privilegij za izdajo navedenih certifikatov ali odobritev v skladu z delegiranim aktom iz točke (k) člena 19(1), kadar se navedena organizacija prepriča, da projekt izdelka izpolnjuje pogoje iz tretjega pododstavka tega odstavka.

Za projekt motorjev in propelerjev, ki so bili certificirani kot del projekta zrakoplova v skladu s tem členom, ni potreben ločen certifikat tipa.

Člen 12

Projektiranje delov

Razen če z delegiranimi akti iz člena 19 ni določeno drugače, je treba projekt delov certificirati in zanj izdati certifikat.

Ta certifikat se izda na podlagi vloge, ko vlagatelj dokaže, da je projekt dela v skladu z osnovo za certificiranje, določeno v skladu z delegiranimi akti iz točke (b)(iii) člena 19(1).

Ta certifikat lahko tudi brez take vloge izda organizacija, odobrena v skladu s členom 15, ki ji je bil podeljen privilegij za izdajo navedenih certifikatov v skladu z delegiranim aktom iz točke (k) člena 19(1), kadar se navedena organizacija prepriča, da je projekt dela v skladu z osnovo za certificiranje, določeno v skladu z delegiranimi akti iz točke (b)(iii) člena 19(1).

Za projekt delov, ki so bili certificirani kot del projekta izdelka v skladu s členom 11, ni potreben ločen certifikat.

Člen 13

Projektiranje nenameščene opreme

Kadar delegirani akti iz člena 19 tako določajo, je treba projekt nenameščene opreme certificirati in zanj izdati certifikat.

Ta certifikat se izda na podlagi vloge, ko vlagatelj dokaže, da je projekt nenameščene opreme v skladu z osnovo za certificiranje, določeno v skladu z delegiranimi akti iz točke (b)(iii) člena 19(1).

Ta certifikat lahko tudi brez take vloge izda organizacija, odobrena v skladu s členom 15, ki ji je bil podeljen privilegij za izdajo navedenih certifikatov v skladu z delegiranim aktom iz točke (k) člena 19(1), kadar se navedena organizacija prepriča, da je projekt nenameščene opreme v skladu z osnovo za certificiranje, določeno v skladu z delegiranimi akti iz točke (b)(iii) člena 19(1).

Člen 14

Posamični zrakoplov

Navedena certifikata se izdata na podlagi vloge, ko vlagatelj dokaže, da je zrakoplov skladen s projektom, certificiranim v skladu s členom 11, ter da je zrakoplov v stanju, ki zagotavlja varno in okoljsko sprejemljivo obratovanje.

Člen 15

Organizacije

Prvi pododstavek pa se ne uporablja v primerih, v katerih kot posledica sprejema izvedbenih aktov iz točke (b) člena 17(1) ob upoštevanju ciljev in načel iz členov 1 in 4 ter zlasti narave in tveganj zadevne dejavnosti, take odobritve niso potrebne.

Odobritve iz tega odstavka se izdajo na podlagi vloge, ko vlagatelj dokaže skladnost z izvedbenimi akti iz člena 17, sprejetimi za zagotovitev skladnosti z bistvenimi zahtevami iz člena 9.

Člen 16

Osebje

Ta licenca se izda na podlagi vloge, ko vlagatelj dokaže izpolnjevanje določb izvedbenih aktov iz člena 17, sprejetih za zagotovitev skladnosti z bistvenimi zahtevami iz člena 9.

Člen 17

Izvedbeni akti glede plovnosti

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

Člen 18

Odstopanja

Dovoljenje za letenje lahko tudi brez take vloge izda organizacija, odobrena v skladu s členom 15, ki ji je bil podeljen privilegij za izdajo navedenih dovoljenj v skladu z delegiranimi akti iz točke (k) člena 19(1) ali z izvedbenim aktom iz točke (e) člena 17(1), pod pogojem, da se navedena organizacija prepriča, da je zrakoplov sposoben za varno izvedbo osnovnega leta.

Za dovoljenje za letenje se lahko uvedejo ustrezne omejitve, določene v delegiranih aktih iz točke (f) člena 19(1), in zlasti omejitve za zagotovitev varnosti tretjih oseb.

Člen 19

Prenesena pooblastila

ODDELEK II

Letalska posadka

Člen 20

Bistvene zahteve

Piloti in kabinsko osebje, ki so udeleženi pri upravljanju zrakoplovov iz točke (b) člena 2(1), razen brezpilotnih zrakoplovov, ter naprave za simulacijo letenja, osebe in organizacije, ki usposabljajo, preizkušajo, preverjajo ali opravljajo zdravniške preglede navedenih pilotov in kabinskega osebja, izpolnjujejo bistvene zahteve iz Priloge IV.

Člen 21

Piloti

Licenca pilota in zdravniško spričevalo pilota se lahko spremenita, tako da se dodajo ali odpravijo privilegiji v skladu z izvedbenimi akti iz točke (c) člena 23(1).

Člen 22

Kabinsko osebje

Člen 23

Izvedbeni akti glede pilotov in kabinskega osebja

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

Komisija pri sprejemanju teh izvedbenih aktov zagotovi skladnost z bistvenimi zahtevami iz člena 20 te uredbe in ustrezno upošteva mednarodne standarde in priporočene prakse, zlasti tiste iz Priloge 1 k Čikaški konvenciji.

Če je primerno, ti izvedbeni ukrepi vključujejo določbe za izdajo vseh vrst licenc in ratingov za pilote, potrebnih v skladu s Prilogo 1 k Čikaški konvenciji. Ti izvedbeni akti lahko vključujejo tudi določbe za izdajo drugih vrst licenc in ratingov za pilote.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

Člen 24

Organizacije za usposabljanje in zdravstveni centri za letalsko osebje

Člen 25

Naprave za simulacijo letenja

Člen 26

Inštruktorji in izpraševalci

Ti certifikati se lahko spremenijo, tako da se dodajo ali odpravijo privilegiji v skladu z izvedbenimi akti iz točke (a) člena 27(1).

Člen 27

Izvedbeni akti glede usposabljanja, preizkušanja, preverjanja in zdravniških pregledov

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

Člen 28

Prenesena pooblastila

ODDELEK III

Operacije v zraku

Člen 29

Bistvene zahteve

Upravljanje zrakoplovov iz točke (b) člena 2(1), razen brezpilotnih zrakoplovov, izpolnjuje bistvene zahteve iz Priloge V in, če je primerno, iz prilog VII in VIII.

Člen 30

Operatorji zrakoplovov

Člen 31

Izvedbeni akti glede operacij v zraku

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

Člen 32

Prenesena pooblastila

ODDELEK IV

Aerodromi

Člen 33

Bistvene zahteve

Aerodromi, oprema aerodromov za zagotavljanje varnosti, obratovanje aerodromov ter zagotavljanje storitev zemeljske oskrbe in storitev upravljanja ploščadi na aerodromih iz točke (e) člena 2(1) izpolnjujejo bistvene zahteve iz Priloge VII in, če je primerno, Priloge VIII.

Člen 34

Certificiranje aerodromov

Člen 35

Oprema aerodroma za zagotavljanje varnosti

Člen 36

Izvedbeni akti glede aerodromov in opreme aerodroma za zagotavljanje varnosti

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

Člen 37

Organizacije

V certifikatu so navedeni privilegiji, podeljeni organizaciji, in obseg certifikata.

Člen 38

Varovanje okolice aerodromov

Člen 39

Prenesena pooblastila

ODDELEK V

ATM/ANS

Člen 40

Bistvene zahteve

Člen 41

Izvajalci ATM/ANS

Kadar namerava država članica odobriti tako izjemo, o svoji nameri uradno obvesti Komisijo in Agencijo ter jima posreduje vse ustrezne informacije.

Komisija po posvetovanju z Agencijo sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo njeno odločitev, ali so pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka izpolnjeni. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 127(2). Ti izvedbeni akti se objavijo v Uradnem listu Evropske unije in jih Agencija vključi v odložišče iz člena 74.

►C2  Zadevna država članica odobri izjemo samo, če izvedbeni akti iz tretjega pododstavka vsebujejo pozitivno odločitev. ◄ Izjemo prekliče, kadar zlasti z rednimi pregledi iz točke (e) prvega pododstavka ugotovi, da pogoji iz prvega pododstavka niso več izpolnjeni. Komisijo in Agencijo brez odlašanja obvesti o vseh odobritvah izjem, če je ustrezno pa tudi o rezultatih vseh takih pregledov in morebitnih preklicih.

Člen 42

Organizacije, ki projektirajo, izdelujejo ali vzdržujejo sisteme ATM/ANS in sestavne dele ATM/ANS

Člen 43

Izvedbeni akti glede izvajalcev ATM/ANS in organizacij, ki projektirajo, proizvajajo ali vzdržujejo sisteme ATM/ANS in sestavne dele ATM/ANS

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

Člen 44

Izvedbeni akti glede uporabe zračnega prostora in projektiranja struktur zračnega prostora

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

Člen 45

Sistemi ATM/ANS in sestavni deli ATM/ANS

Ta certifikat se izda na podlagi vloge, ko vlagatelj dokaže, da ti sistemi in sestavni deli izpolnjujejo podrobne specifikacije, določene v skladu z delegiranimi akti iz člena 47, sprejetimi za zagotovitev skladnosti z bistvenimi zahtevami iz člena 40.

Z odstopanjem od prvega pododstavka in kadar tako določajo delegirani akti iz člena 47, lahko organizacije, ki projektirajo, proizvajajo ali vzdržujejo sisteme ATM/ANS in sestavne dele ATM/ANS, predložijo izjavo, da navedeni sistemi in sestavni deli izpolnjujejo podrobne specifikacije, določene v skladu z delegiranimi akti iz člena 47, sprejetimi za zagotovitev skladnosti z bistvenimi zahtevami iz člena 40, in da so navedeni sistemi in sestavni deli primerni za uporabo.

Člen 46

Projektiranje struktur zračnega prostora

Države članice zagotovijo, da so strukture zračnega prostora pravilno projektirane, nadzorovane in potrjene, preden so uvedene in jih zrakoplovi lahko uporabijo v skladu s podrobnimi pravili, ki jih sprejme Komisija na podlagi točke (b) člena 44(1).

Člen 47

Prenesena pooblastila

ODDELEK VI

Kontrolorji zračnega prometa

Člen 48

Bistvene zahteve

Kontrolorji zračnega prometa, vključeni v zagotavljanje ATM/ANS iz točke (g) člena 2(1), ter osebe, organizacije in naprave za letalsko usposabljanje, vključene v usposabljanje, preizkušanje, preverjanje ali zdravniške preglede navedenih kontrolorjev zračnega prometa, izpolnjujejo bistvene zahteve iz Priloge VIII.

Člen 49

Kontrolorji zračnega prometa

Člen 50

Izvedbeni akti glede kontrolorjev zračnega prometa

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

Člen 51

Organizacije za usposabljanje kontrolorjev zračnega prometa in zdravstveni centri za letalsko osebje

Člen 52

Inštruktorji, ocenjevalci in zdravniki za letalsko osebje

Člen 53

Izvedbeni akti glede usposabljanja, preizkušanja, preverjanja in zdravniških pregledov

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

Člen 54

Prenesena pooblastila

Glede kontrolorjev zračnega prometa ter oseb in organizacij, ki izvajajo usposabljanje, preizkušanje, preverjanje ali zdravniške preglede kontrolorjev zračnega prometa, ter glede naprav za letalsko usposabljanje, se za izpolnitev ciljev iz člena 1 na Komisijo v skladu s členom 128 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi v potrebnem obsegu spremeni Prilogo VIII, kadar je to potrebno zaradi tehničnega, operativnega ali znanstvenega razvoja ali varnostnih dokazov v zvezi z organizacijami za usposabljanje in kontrolorji zračnega prometa.

ODDELEK VII

Brezpilotni zrakoplovi

Člen 55

Bistvene zahteve za brezpilotne zrakoplove

►C2  Projektiranje, proizvodnja, vzdrževanje in upravljanje zrakoplovov iz točk (a) in (b) člena 2(1), kadar zadeva brezpilotne zrakoplove ter njihove motorje, propelerje, dele, nenameščeno opremo in opremo za njihovo daljinsko upravljanje, pa tudi osebje, ◄ vključno s piloti na daljavo, in organizacije, ki izvajajo te dejavnosti, izpolnjujejo bistvene zahteve iz Priloge IX, ter, kadar tako določajo delegirani akti iz člena 58 in izvedbeni akti iz člena 57, bistvene zahteve iz prilog II, IV in V.

Člen 56

Skladnost brezpilotnih zrakoplovov

Člen 57

Izvedbeni akti glede brezpilotnih zrakoplovov

Da bi zagotovila enotno izvajanje in upoštevanje bistvenih zahtev iz člena 55, Komisija za upravljanje zrakoplovov iz točk (a) in (b) člena 2(1), kadar zadeva brezpilotne zrakoplove, pa tudi osebje, vključno s piloti na daljavo, in organizacije, ki izvajajo te dejavnosti, ter na podlagi načel iz člena 4 in z namenom, da se dosežejo cilji iz člena 1, sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobne določbe v zvezi s:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

Člen 58

Prenesena pooblastila

ODDELEK VIII

Zrakoplovi, ki jih na letih v Unijo, znotraj Unije ali iz nje uporablja operator tretje države

Člen 59

Veljavna pravila

Brez poseganja v točko 1 Priloge VIII in pravila, sprejeta na podlagi točke (a) člena 44(1), zrakoplovi iz točke (c) člena 2(1) ter njihove letalske posadke in operacije izpolnjujejo veljavne standarde ICAO.

Kolikor takih standardov ni, navedeni zrakoplovi ter njihove letalske posadke in operacije izpolnjujejo:

Vendar se drugi pododstavek ne uporablja, kadar so navedene bistvene zahteve v nasprotju s pravicami tretjih držav v skladu z mednarodnimi konvencijami.

Člen 60

Skladnost

To dovoljenje se izda na podlagi vloge, ko vlagatelj dokaže, da je sposoben in da ima na voljo sredstva za izvajanje odgovornosti, povezanih z uporabo navedenih zrakoplovov v skladu z bistvenimi zahtevami iz člena 59. V dovoljenju se navedejo privilegiji, podeljeni operatorju, in obseg operacij.

To dovoljenje se izda na podlagi vloge, ko vlagatelj dokaže, da je sposoben in da ima na voljo sredstva za izvajanje odgovornosti, povezanih z uporabo navedenih zrakoplovov v skladu z bistvenimi zahtevami iz člena 59.

V dovoljenju so navedeni privilegiji, podeljeni operatorju, in obseg operacij.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se lahko, kadar tako določajo delegirani akti iz člena 61, operatorjem zrakoplovov iz točke (c) člena 2(1), ki izvajajo operacije, ki niso namenjene komercialnemu zračnemu prevozu, omogoči, da predložijo izjavo, da so sposobni in da imajo na voljo sredstva za izvajanje odgovornosti, povezanih z uporabo navedenih zrakoplovov v skladu z zahtevami iz člena 59.

Člen 61

Prenesena pooblastila

POGLAVJE IV

SKUPNI SISTEM ZA CERTIFICIRANJE, NADZOR IN IZVRŠEVANJE

Člen 62

Certificiranje, nadzor in izvrševanje

Agencija je za te naloge odgovorna, kadar so ji bile dodeljene v skladu s členi 77 do 82 ter kadar so bile te naloge nanjo prenesene v skladu s členoma 64 in 65.

Kadar pa država članica odobri izjemo v skladu s členom 41(6), se točka (a) člena 80(1) ne uporablja več in ta država članica postane odgovorna za nadzor nad zadevnim izvajalcem ATM/ANS in za izvrševanje ukrepov za zadevnega izvajalca ATM/ANS, kot je določeno v zadevni izjemi.

Pristojni nacionalni organ države članice, v kateri se nahaja aerodrom, je odgovoren za zadevne naloge, ki se nanašajo na certifikate za aerodrome iz člena 34(1) in certifikate za operatorje aerodromov iz člena 37(1).

Navedeni pristojni nacionalni organ je odgovoren tudi za naloge nadzora nad organizacijami, odgovornimi za zagotavljanje storitev zemeljske oskrbe ali storitev upravljanja ploščadi na aerodromu, in za izvrševanje ukrepov v zvezi z navedenimi organizacijami.

V vseh drugih primerih je za izvajanje teh nalog odgovoren pristojni nacionalni organ države članice, v kateri ima fizična ali pravna oseba, ki vlaga vlogo za certifikat ali predloži izjavo, glavni kraj poslovanja oziroma – kadar ta oseba nima glavnega kraja poslovanja – prebivališče ali sedež, razen če jih je treba zaradi učinkovitega izvajanja nalog v zvezi s certificiranjem, nadzorom in izvrševanjem, dodeliti pristojnemu nacionalnemu organu druge države članice v skladu s podrobnimi pravili iz točke (d) odstavka 14.

Kadar pa tako določajo izvedbeni akti iz odstavka 15:

Zadevne države članice najpozneje do 12. marca 2019 uradno obvestijo Komisijo in Agencijo o svoji odločitvi o skupni odgovornosti ter jima zagotovijo vse ustrezne informacije, zlasti o sporazumu iz točke (a) in sprejetih ukrepih za zagotovitev učinkovitega opravljanja teh nalog v skladu s točko (b).

Kadar Komisija po posvetovanju z Agencijo meni, da pogoji iz prvega pododstavka niso izpolnjeni, v ta namen sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo njeno odločitev. Po tem, ko Komisija o tem izvedbenem aktu uradno obvesti zadevne države članice, te države članice brez odlašanja spremenijo ali prekličejo svojo odločitev o skupni odgovornosti ter o tem obvestijo Komisijo in Agencijo.

Agencija v odložišče iz člena 74 vključi vse odločitve Komisije in držav članic, o katerih je uradno obveščena v skladu s tem odstavkom.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

Člen 63

Skupina evropskih letalskih nadzornikov

V ta namen Agencija v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi opredeli potrebne profile kvalifikacij in izkušenj, na podlagi katerih ti organi in Agencija glede na razpoložljivost imenujejo kandidate, ki v funkciji evropskih letalskih nadzornikov sodelujejo pri mehanizmu za sestavo skupine za izmenjavo.

Ta organ lahko odloči, da bo to pomoč financiral s pristojbinami, ki jih na podlagi pravil, določenih v skladu s točko (c) odstavka 6, zaračuna in pobere pri pravni ali fizični osebi, pri kateri so ti evropski letalski nadzorniki izvedli dejavnosti certificiranja in nadzora.

V tem primeru ta organ zbrani znesek nakaže organu, ki je zagotovil pomoč.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

Člen 64

Prenos odgovornosti na prošnjo držav članic

Potem ko Agencija ugodi taki prošnji, postane pristojni organ, odgovoren za naloge, ki jih zajema prošnja, država članica prosilka pa je razrešena odgovornosti za te naloge.

Za izvrševanje te odgovornosti za te naloge s strani Agencije se uporabljata poglavji IV in V.

Potem ko država članica ugodi taki prošnji, postane odgovorna za naloge, ki jih zajema prošnja, država članica prosilka pa je razrešena odgovornosti za te naloge.

Za izvrševanje odgovornosti za naloge, ki so bile prenesene v skladu s tem odstavkom, se uporabljata poglavji II in IV ter člena 131 in 132, pa tudi ustrezne določbe nacionalnega prava države članice, ki je ugodila prošnji.

Agencija in zadevna država članica oziroma države članice zagotovijo, da se prenos odgovornosti za naloge opravi v skladu s temi podrobnimi dogovori.

Agencija upošteva prenos odgovornosti za naloge pri izvajanju inšpekcijskih pregledov in drugih dejavnosti spremljanja v skladu s členom 85.

Kadar država članica v skladu s tem členom prenese odgovornost za naloge, ki so ji naložene s Čikaško konvencijo, uradno obvesti ICAO, da Agencija ali druga država članica v njenem imenu izvaja funkcije in naloge, ki so ji bile dodeljene s Čikaško konvencijo.

Člen 65

Prenos odgovornosti na prošnjo organizacij, dejavnih v več kot eni državi članici

Tako prošnjo lahko predložita tudi dve ali več organizacij, ki so del enega samega poslovnega združenja ter od katerih ima vsaka svoj glavni kraj poslovanja v drugi državi članici in vsaka certifikat za isto vrsto letalske dejavnosti ali lahko za tak certifikat zaprosi v skladu s poglavjem III.

Agencija in zadevni pristojni nacionalni organi se po prejemu te prošnje brez nepotrebnega odlašanja posvetujejo med seboj in po potrebi organizacije, ki so dale prošnjo, zaprosijo za dodatno mnenje. Agencija in pristojni nacionalni organi v teh posvetovanjih obravnavajo tudi možnost uporabe nadzornikov in drugega osebja, ki je na voljo zadevnim pristojnim nacionalnim organom, v primeru dogovora o prenosu.

Če Agencija ali zadevni pristojni nacionalni organ po teh posvetovanjih meni, da bi prošnja negativno vplivala na njegovo zmožnost učinkovitega izvajanja nalog certificiranja, nadzora in izvrševanja v skladu s to uredbo ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, ali bi kako drugače negativno vplivala na delovanje organa, v največ 180 dneh od prejema prošnje obvesti zadevne organizacije, da meni, da bi imela prošnja tak negativen vpliv, in jim predloži utemeljitev. To pismo z obvestilom se posreduje tudi drugi strani. V tem primeru se šteje, da je bila prošnja zavrnjena.

Agencija in zadevna država članica oziroma države članice zagotovijo, da se odgovornost za naloge prenese v skladu s temi podrobnimi dogovori. Agencija za izvajanje teh dogovorov v največji možni meri uporabi nadzornike in drugo osebje, ki je na voljo v zadevnih državah članicah.

Člen 66

Mehanizem za podporo nadzora

Zadevna država članica je med izvajanjem programa tehnične pomoči še naprej odgovorna za naloge certificiranja, nadzora in izvrševanja v skladu s členom 62(2). Agencija krije stroške, ki jih ima z zagotavljanjem pomoči zadevni državi članici.

Če je glede na naravo pomanjkljivosti ustrezno, zadevna država članica pri izvajanju programa tehnične pomoči uporabi skupino evropskih letalskih nadzornikov, vzpostavljeno na podlagi člena 63, usposobljene subjekte iz člena 69 in možnosti za usposabljanje, predvidene v členu 92.

Člen 67

Veljavnost in priznavanje certifikatov in izjav

Od datuma, ko začne navedeni izvedbeni akt učinkovati, zadevni certifikat ali izjava, z odstopanjem od odstavka 1, nista več veljavna in priznana v vseh državah članicah.

Komisija sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo to odločitev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 127(2). Komisija v ustrezno utemeljenih nujnih primerih, povezanih z varnostjo v letalstvu, po postopku iz člena 127(4) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo nemudoma uporabljati.

Člen 68

Priznavanje certificiranja tretjih držav

Člen 69

Usposobljeni subjekti

Agencija in pristojni nacionalni organi, ki uporabljajo usposobljene subjekte, brez poseganja v odstavek 4 vzpostavijo sistem za navedeno akreditacijo in oceno, ali usposobljeni subjekti izpolnjujejo ta merila, ki se opravi ob akreditaciji in nato stalno nadaljuje.

Usposobljeni subjekt akreditira Agencija ali pristojni nacionalni organ, ali pa ga skupaj akreditirata dva ali več pristojnih nacionalnih organov ali Agencija in en ali več pristojnih nacionalnih organov.

▼C2

▼B

Vendar Agencija in pristojni nacionalni organi niso zavezani k uporabi akreditacije, ki jo je podelil drug pristojni nacionalni organ ali Agencija, v celotnem obsegu, prav tako pa niso zavezani k uporabi celotnega obsega privilegijev, ki jih je navedenemu usposobljenemu subjektu podelil drug pristojni nacionalni organ ali Agencija v skladu z odstavkom 3.

Člen 70

Zaščitne določbe

V takem primeru zadevna država članica o sprejetih ukrepih, njihovem trajanju in razlogih za njihovo sprejetje nemudoma uradno obvesti Komisijo, Agencijo in druge države članice prek odložišča, vzpostavljenega na podlagi člena 74.

Kadar Agencija meni, da so navedeni pogoji izpolnjeni, brez nepotrebnega odlašanja presodi, ali lahko odpravi težavo, ki jo je ugotovila država članica, s sprejetjem odločitev iz prvega pododstavka člena 76(4), tako da ukrepi, ki jih je sprejela država članica, niso več potrebni. Kadar Agencija meni, da lahko odpravi težavo na ta način, v ta namen sprejme ustrezno odločitev ter o tem obvesti države članice prek odložišča, vzpostavljenega na podlagi člena 74. Kadar meni, da težave tako ni mogoče odpraviti, Komisiji priporoči, da spremeni delegirane ali izvedbene akte, sprejete na podlagi te uredbe, kot je po njenem mnenju potrebno zaradi uporabe odstavka 1 tega člena.

Kadar Agencija meni, da navedeni pogoji niso izpolnjeni, Komisiji brez nepotrebnega odlašanja izda priporočilo na podlagi rezultata te presoje. Agencija vključi navedeno priporočilo v odložišče, vzpostavljeno na podlagi člena 74.

Zadevna država članica po prejemu uradnega obvestila o izvedbenem aktu, ki potrjuje, da ti pogoji niso bili izpolnjeni, nemudoma prekliče ukrep, sprejet v skladu z odstavkom 1.

Člen 71

Določbe o prožnosti

V takem primeru zadevna država članica o odobreni izjemi, njenem trajanju, razlogu za njeno odobritev in, kadar je to primerno, uporabljenih potrebnih ukrepih za zmanjšanje tveganja nemudoma uradno obvesti Komisijo, Agencijo in druge države članice prek odložišča, vzpostavljenega na podlagi člena 74.

V tem primeru Komisija ob upoštevanju navedenega priporočila presodi, ali so ti pogoji izpolnjeni. Kadar Komisija meni, da navedeni pogoji niso izpolnjeni, ali če se ne strinja z rezultatom presoje Agencije, v treh mesecih od datuma prejema tega priporočila sprejme izvedbeni akt, ki vsebuje njeno odločitev o tem. Ti izvedbeni akti se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, Agencija pa jih vključi v odložišče, vzpostavljeno na podlagi člena 74.

Zadevna država članica po prejemu uradnega obvestila o izvedbenem aktu, ki potrjuje, da ti pogoji niso bili izpolnjeni, nemudoma prekliče izjemo, odobreno v skladu z odstavkom 1 tega člena.

V tem primeru Agencija Komisiji brez nepotrebnega odlašanja izda priporočilo o tem, ali zahteva države članice izpolnjuje pogoje iz prvega pododstavka. Če je potrebno zaradi uporabe tega odstavka, Komisija brez odlašanja in ob upoštevanju navedenega priporočila preuči možnost spremembe zadevnega delegiranega ali izvedbenega akta.

Člen 72

Zbiranje, izmenjava in analiza informacij

V podrobnih pravilih iz prvega pododstavka tega odstavka se upošteva potreba po:

Člen 73

Zaščita vira informacij

Prvi pododstavek se ne uporablja v primerih namernega neustreznega ravnanja ali v primerih očitnega, hudega in resnega neupoštevanja očitnega tveganja ter hude opustitve poklicno odgovornega in očitno potrebnega ravnanja v danih okoliščinah, zaradi česar nastane predvidljiva škoda za osebo ali na premoženja ali je resno ogrožena raven varnosti v civilnem letalstvu.

Prvi pododstavek se ne uporablja v primerih namernega neustreznega ravnanja ali v primerih očitnega, hudega in resnega neupoštevanja očitnega tveganja ter hude opustitve poklicno odgovornega in očitno potrebnega ravnanja v danih okoliščinah, zaradi česar nastane predvidljiva škoda za osebo ali na premoženju ali je resno ogrožena varnost v letalstvu.

Člen 74

Odložišče informacij

Navedeno odložišče vključuje informacije o:

▼C1

▼B

Kadar je to ustrezno, lahko Komisija in Agencija razširjata določene informacije iz odložišča, razen informacij iz odstavka 2, med zainteresirane strani ali jih objavita.

Agencija v vsakem primeru objavi informacije glede:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

POGLAVJE V

AGENCIJA EVROPSKE UNIJE ZA VARNOST V LETALSTVU

ODDELEK I

Naloge

Člen 75

Ustanovitev in funkcije Agencije

Člen 76

Ukrepi Agencije

▼C1

▼B

Agencija lahko odobri izjeme za vse pravne ali fizične osebe, ki jim je izdala certifikat, v okoliščinah in v skladu s pogoji iz člena 71(1).

V takem primeru Agencija o odobrenih izjemah, razlogih za njihovo odobritev in, kadar je to primerno, uporabljenih potrebnih ukrepih za zmanjšanje tveganja nemudoma uradno obvesti Komisijo in države članice prek odložišča iz člena 74.

Kadar je bila izjema odobrena za več kot osem zaporednih mesecev ali je Agencija enako izjemo odobrila večkrat in njeno skupno trajanje presega osem mesecev, Komisija presodi, ali so pogoji iz člena 71(1) izpolnjeni. Kadar Komisija meni, da pogoji niso izpolnjeni, v ta namen sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo njeno odločitev. Ti izvedbeni akti se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, Agencija pa jih vključi v odložišče, vzpostavljeno na podlagi člena 74.

Agencija ob uradnem obvestilu o navedenem izvedbenem aktu izjemo nemudoma prekliče.

Glede točke (b) pristojni nacionalni organi Agencijo brez nepotrebnega odlašanja obvestijo o sprejetih ukrepih za izpolnitev teh varnostnih ciljev, ki jih je določila Agencija. Če težava prizadene več kot eno državo članico, zadevni pristojni nacionalni organi poleg tega sodelujejo z Agencijo, da bi bilo zagotovljeno usklajeno sprejemanje potrebnih ukrepov za izpolnitev teh varnostnih ciljev.

Člen 77

Certificiranje glede plovnosti in okoljske sprejemljivosti

Člen 78

Certificiranje letalske posadke

Člen 79

Certificiranje opreme aerodroma za zagotavljanje varnosti

Agencija za opremo aerodroma za zagotavljanje varnosti iz člena 35:

Člen 80

ATM/ANS

Člen 81

Certificiranje organizacij za usposabljanje kontrolorjev zračnega prometa

Agencija je odgovorna za izvajanje nalog certificiranja, nadzora in izvrševanja v skladu s členom 62(2) za certifikate za organizacije za usposabljanje kontrolorjev zračnega prometa iz člena 51, če imajo te organizacije glavni kraj poslovanja zunaj ozemelj, za katera so odgovorne države članice v skladu s Čikaško konvencijo in, kadar je to ustrezno, njihovo osebje.

Člen 82

Nadzor operatorjev zrakoplovov iz tretjih držav in mednarodne varnosti

Člen 83

Preiskave, ki jih izvaja Agencija

Kadar je to potrebno za ugotovitev, ali oseba, ki ji je Agencija izdala certifikat ali ki je Agenciji predložila izjavo, izpolnjuje določbe te uredbe ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, je Agencija pooblaščena tudi za izvajanje pooblastil iz prvega pododstavka v zvezi s katero koli drugo pravno ali fizično osebo, za katero se lahko razumno pričakuje, da ima v lasti informacije, pomembne za navedene namene, ali dostop do njih. Pooblastila iz tega odstavka se izvajajo v skladu z nacionalno zakonodajo države članice ali tretje države, v kateri poteka preiskava, ob ustreznem upoštevanju pravic in legitimnih interesov zadevnih oseb ter v skladu z načelom sorazmernosti.

Kadar je v skladu z veljavnim nacionalnim pravom za vstop v zadevne prostore, na zemljišče in v prevozna sredstva, kot je določeno v točki (c) prvega pododstavka, potrebno predhodno dovoljenje sodnega ali upravnega organa zadevne države članice ali tretje države, se navedena pooblastila izvajajo šele po pridobitvi takega predhodnega dovoljenja.

Člen 84

Globe in periodične denarne kazni

Znesek glob ne presega 4 % letnega prihodka ali prometa zadevne pravne ali fizične osebe. Znesek periodičnih kazni ne presega 2,5 % povprečnega dnevnega prihodka ali prometa zadevne pravne ali fizične osebe.

Člen 85

Spremljanje držav članic

Agencija poroča Komisiji o inšpekcijskih pregledih in drugih dejavnostih spremljanja, ki jih izvaja v skladu s tem odstavkom.

Kadar je to potrebno za ugotovitev, ali država članica izpolnjuje določbe te uredbe ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, je Agencija pooblaščena tudi za izvajanje pooblastil iz prvega pododstavka v zvezi s katero koli drugo pravno ali fizično osebo, za katero se lahko razumno pričakuje, da ima v lasti informacije, pomembne za navedene namene, ali dostop do njih.

Pooblastila iz tega odstavka se izvajajo v skladu z nacionalnim pravom države članice, v kateri potekajo inšpekcijski pregled ali druge dejavnosti spremljanja, ob ustreznem upoštevanju pravic in legitimnih interesov zadevnih organov in oseb ter v skladu z načelom sorazmernosti. Kadar je v skladu z veljavnim nacionalnim pravom za vstop v zadevne prostore, na zemljišče in v prevozna sredstva, kot je določeno v točki (c) prvega pododstavka, potrebno predhodno dovoljenje sodnega ali upravnega organa zadevne države članice, se navedena pooblastila izvajajo šele po pridobitvi takega predhodnega dovoljenja.

Agencija pred inšpekcijskim pregledom pravočasno obvesti zadevno državo članico o vsebini in namenu dejavnosti, datumu njenega začetka ter o identiteti članov svojega osebja in vseh drugih strokovnjakov, ki izvajajo to dejavnost.

Kadar pravna ali fizična oseba ne sodeluje z Agencijo, pristojni organi zadevne države članice zagotovijo Agenciji potrebno pomoč, tako da lahko izvede inšpekcijski pregled ali drugo dejavnost spremljanja.

Člen 86

Raziskave in inovacije

Agencija izvaja dele okvirnega programa za raziskave in inovacije, ki so povezani s civilnim letalstvom, kadar jo je za to pooblastila Komisija.

Člen 87

Varstvo okolja

Agencija se pri pripravi poročila opira predvsem na informacije, ki so že na voljo institucijam in organom Unije, pa tudi na javno dostopne informacije.

Agencija v oblikovanje tega poročila vključi države članice in se posvetuje z ustreznimi deležniki in organizacijami.

Pregled vsebuje tudi priporočila za izboljšanje ravni varstva podnebja na področju civilnega letalstva v Uniji.

Člen 88

Soodvisnost med varnostjo in varovanjem v civilnem letalstvu

Agencija pred sprejetjem ukrepov iz točk (a) in (b) prvega pododstavka pridobi soglasje Komisije in se posvetuje z državami članicami. Kadar je mogoče, Agencija pri teh ukrepih izhaja iz ocen skupnih tveganj za Unijo ter upošteva, da je v nujnih primerih potreben hiter odziv.

Člen 89

Soodvisnost med varnostjo v civilnem letalstvu in socialno-ekonomskimi dejavniki

Člen 90

Mednarodno sodelovanje

Agencija lahko deluje kot regionalna organizacija za nadzor varnosti v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva.

Države članice te informacije uporabljajo pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz člena 38 Čikaške konvencije in pri zagotavljanju informacij ICAO v okviru ICAO programa univerzalne presoje nadzora varnosti.

Člen 91

Krizno upravljanje v letalstvu

Člen 92

Usposabljanje na področju letalstva

Člen 93

Izvajanje enotnega evropskega neba

Kadar ima Agencija ustrezno strokovno znanje, Komisiji na zahtevo zagotovi tehnično pomoč pri izvajanju enotnega evropskega neba, ter v ta namen zlasti:

ODDELEK II

Notranja struktura

Člen 94

Pravni status, sedež in lokalni uradi

Člen 95

Osebje

Člen 96

Privilegiji in imunitete

Za Agencijo in njeno osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU.

Člen 97

Odgovornost

Člen 98

Naloge upravnega odbora

Zaradi izjemnih okoliščin lahko upravni odbor s sklepom začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in pooblastil, ki jih je ta prenesel naprej, ter jih izvaja sam ali pa jih prenese na enega od svojih članov ali člana osebja, ki ni izvršni direktor.

Člen 99

Sestava upravnega odbora

Člen 100

Predsednik upravnega odbora

Člen 101

Sestanki upravnega odbora

Člen 102

Pravila glasovanja v upravnem odboru

Člen 103

Izvršni direktor

Za namen sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem Agencijo zastopa predsednik upravnega odbora.

Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, pred njegovim imenovanjem pristojni odbor Evropskega parlamenta pozove, da predloži izjavo in odgovori na vprašanja njegovih članov.

Člen 104

Naloge izvršnega direktorja

Člen 105

Pooblastila odbora za pritožbe

Člen 106

Člani odbora za pritožbe

Člen 107

Izločitev in ugovor

Člen 108

Odločitve, zoper katere se lahko vloži pritožba

Člen 109

Osebe s pravico do pritožbe

Vsaka fizična ali pravna oseba se lahko pritoži zoper odločitev, ki je sprejeta zanjo, ali zoper odločitev, ki jo neposredno in posamično zadeva, čeprav je sprejeta za drugo osebo. Stranke v postopku so lahko stranke v pritožbenem postopku.

Člen 110

Rok in oblika

Pritožba se skupaj z utemeljeno obrazložitvijo vloži v pisni obliki pri tajništvu Agencije v dveh mesecih potem, ko je bila zadevna oseba o ukrepu uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je bila seznanjena z ukrepom.

Člen 111

Vmesna sprememba

Člen 112

Preučevanje pritožb

Člen 113

Odločitve o pritožbi

Kadar odbor za pritožbe ugotovi, da pritožba ni dopustna ali da razlogi za pritožbo niso utemeljeni, pritožbo zavrne. Kadar odbor za pritožbe ugotovi, da je pritožba dopustna in da so razlogi za pritožbo utemeljeni, zadevo preda Agenciji. Agencija sprejme novo obrazloženo odločitev ob upoštevanju odločitve odbora za pritožbe.

Člen 114

Tožbe pred Sodiščem

ODDELEK III

Metode dela

Člen 115

▼C1

Postopki za oblikovanje mnenj, certifikacijskih specifikacij in drugih podrobnih specifikacij, sprejemljivih načinov zagotavljanja skladnosti in smernic

▼B

▼C1

▼B

Člen 116

Postopki odločanja

V teh postopkih se zlasti zagotovi:

Člen 117

Načrtovanje letnega in večletnega programa

Načrt virov je posodobljen vsako leto. Načrtovanje strateških programov je posodobljeno po potrebi, zlasti zaradi upoštevanja rezultatov ocenjevanja iz člena 124.

Člen 118

Konsolidirano letno poročilo o dejavnostih

Člen 119

Preglednost in obveščanje

ODDELEK IV

Finančne zahteve

Člen 120

Proračun

Upravni odbor na podlagi tega osnutka sprejme začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto. Začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije se pošlje Komisiji vsako leto do 31. januarja.

Kadar Evropski parlament ali Svet izda uradno obvestilo o svoji nameri za izdajo mnenja, svoje mnenje predloži upravnemu odboru v šestih tednih od datuma uradnega obvestila o projektu.

Člen 121

Izvrševanje in nadzorovanje proračuna

Člen 122

Boj proti goljufijam

Člen 123

Varnostni predpisi za varovanje tajnih in občutljivih netajnih podatkov

Agencija sprejme svoja varnostna pravila, ki so enakovredna varnostnim predpisom Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov, kot so določeni v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 ( 17 ) in (EU, Euratom) 2015/444 ( 18 ). Pravila Agencije o varovanju med drugim zajemajo določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi takih podatkov.

Člen 124

Ocenjevanje

Člen 125

Finančna pravila

Upravni odbor po posvetovanju s Komisijo sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo. Pravila ne odstopajo od Delegirane uredbe (EU) št. 1271/2013, razen če je tako odstopanje posebej potrebno za delovanje Agencije in je Komisija dala predhodno soglasje.

Člen 126

Pristojbine in dajatve

Vse pristojbine in dajatve so izražene in plačljive v evrih.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 127

Postopek v odboru

Člen 128

Izvajanje prenosa pooblastila

Člen 129

Sodelovanje evropskih tretjih držav

Agencija je odprta za sodelovanje evropskih tretjih držav, ki so pogodbenice Čikaške konvencije in so z Unijo sklenile mednarodne sporazume, na podlagi katerih so sprejele in uporabljajo pravo Unije na področjih, ki jih zajema ta uredba.

Ti mednarodni sporazumi lahko vključujejo določbe, ki opredeljujejo zlasti naravo in obseg sodelovanja evropskih tretjih držav pri delu Agencije, vključno z določbami o finančnih prispevkih in osebju. Agencija lahko v skladu s členom 90(2) sklene delovne dogovore s pristojnim organom zadevne evropske tretje države za uveljavitev teh določb.

Člen 130

Sporazum o sedežu in pogoji delovanja

Člen 131

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 132

Obdelava osebnih podatkov

Člen 133

Spremembe Uredbe (ES) št. 2111/2005

V členu 15 Uredbe (ES) št. 2111/2005 se odstavki 1 do 3 nadomestijo z naslednjim:

Člen 134

Spremembe Uredbe (ES) št. 1008/2008

Uredba (ES) št. 1008/2008 se spremeni:

Člen 135

Spremembe Uredbe (EU) št. 996/2010

Člen 5 Uredbe (EU) št. 996/2010 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Obveznost preiskave

Člen 136

Spremembe Uredbe (EU) št. 376/2014

V členu 3 Uredbe (EU) št. 376/2014 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

Vendar se ta uredba ne uporablja za dogodke in druge informacije v zvezi z varnostjo, ki vključujejo brezpilotne zrakoplove, za katere se ne zahteva certifikat ali izjava v skladu s členom 56(1) in (5) Uredbe (EU) 2018/1139, razen če dogodki ali druge informacije v zvezi z varnostjo, ki vključujejo take brezpilotne zrakoplove, povzročijo smrt ali hudo poškodbo osebe ali vključujejo zrakoplove, ki niso brezpilotni.

Države članice lahko odločijo, da se ta uredba uporablja tudi za dogodke in druge informacije v zvezi z varnostjo, ki vključujejo zrakoplove, za katere se Uredba (EU) 2018/1139 ne uporablja.

Člen 137

Spremembe Direktive 2014/30/EU

V členu 2(2) Direktive 2014/30/EU se točka (b) nadomesti z naslednjim:

Člen 138

Sprememba Direktive 2014/53/EU

V Prilogi I k Direktivi 2014/53/EU se točka 3 nadomesti z naslednjim:

Člen 139

Razveljavitev

Člen 140

Prehodne določbe

Člen 141

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

PRILOGA I

Zrakoplovi iz točke (d) člena 2(3)

---

PRILOGA II

Bistvene zahteve glede plovnosti

1.   INTEGRITETA IZDELKA

Integriteto izdelka, vključno z zaščito pred tveganji za varnost informacij, je treba zagotoviti v vseh pričakovanih pogojih letenja med obratovalno dobo zrakoplova. Skladnost z vsemi zahtevami je treba dokazati z ocenjevanjem ali analizami, ki jih po potrebi spremljajo testi.

1.1   Strukture in materiali

1.1.1

Zagotoviti je treba integriteto strukture, vključno s pogonskim sistemom, v celotni operativni ovojnici zrakoplova in z zadostno rezervo zunaj nje ter jo vzdrževati med vso obratovalno dobo zrakoplova.

1.1.2

Vsi deli zrakoplova, katerih odpoved bi lahko zmanjšala integriteto strukture, morajo izpolnjevati naslednje pogoje, ne da bi pri tem prišlo do škodljivih deformacij ali odpovedi. To vključuje vse dele z veliko maso in sredstva za njihovo pritrditev. (a)  Treba je upoštevati vse kombinacije obremenitev, ki jih je mogoče razumno pričakovati v okviru mas, obsega območja težišča, operativne ovojnice in obratovalne dobe zrakoplova ter z zadostno rezervo zunaj tega okvira. To vključuje obremenitve zaradi sunkovitega vetra, izvajanja manevrov, vzdrževanja zračnega tlaka, premičnih površin, sistemov za krmiljenje in pogonskih sistemov med letom in na tleh. (b)  Upoštevati je treba obremenitve in verjetne odpovedi, ki bi jih povzročili zasilni pristanki na kopnem ali na vodi. (c)  Kot je ustrezno za vrsto operacije, morajo biti v odzivu strukture na take obremenitve zajeti dinamični učinki, pri čemer je treba upoštevati velikost in konfiguracijo zrakoplova.

1.1.3

Na zrakoplovu ne sme priti do nikakršne aeroelastične nestabilnosti in prekomernih vibracij.

1.1.4

Rezultat postopkov proizvodnje zrakoplova in materialov, ki se pri tem uporabljajo, morajo biti znane in ponovljive strukturne lastnosti. Upoštevati je treba vse spremembe v obnašanju materiala, povezane z operativnim okoljem.

1.1.5

V največji možni meri je treba zagotoviti, da učinki cikličnih obremenitev, degradacije okolja ter naključnega in prikritega vira poškodbe ne zmanjšajo integritete strukture pod še sprejemljivo raven preostale trdnosti. V zvezi s tem je treba objaviti vsa potrebna navodila za zagotavljanje stalne plovnosti.

1.2   Pogon

1.2.1

Integriteto pogonskega sistema (tj. motorja in, če je ustrezno, propelerja) je treba dokazati v celotni operativni ovojnici in z zadostno rezervo zunaj nje ter jo vzdrževati med vso obratovalno dobo pogonskega sistema, pri tem pa upoštevati vlogo pogonskega sistema v celotnem varnostnem konceptu zrakoplova.

1.2.2

Pogonski sistem mora v okviru deklariranih mej proizvajati potisk ali moč, ki se od njega zahteva, v vseh obveznih pogojih letenja, pri čemer je treba upoštevati okoljske učinke in pogoje.

1.2.3

Rezultat postopka proizvodnje pogonskega sistema in materialov, ki se pri tem uporabljajo, morajo biti znane in ponovljive strukturne lastnosti. Upoštevati je treba vse spremembe v obnašanju materiala, povezane z operativnim okoljem.

1.2.4

Učinki cikličnih obremenitev, degradacije okolja ali degradacijo delovanja in verjetne poznejše odpovedi delov ne smejo zmanjšati integritete pogonskega sistema pod še sprejemljive ravni. V zvezi s tem je treba objaviti vsa navodila, ki so potrebna za zagotavljanje stalne plovnosti.

1.2.5

Objaviti je treba vsa navodila, informacije in zahteve, potrebne za varno in pravilno povezavo med pogonskim sistemom in zrakoplovom.

1.3   Sistemi in oprema (razen nenameščene opreme):

1.3.1

Zrakoplov ne sme imeti nobenih projektivnih značilnosti ali podrobnosti, za katere so izkušnje pokazale, da so nevarne.

1.3.2

Zrakoplov, vključno s tistimi sistemi in opremo, ki so zahtevani za oceno projekta tipa ali na podlagi operativnih pravil, mora v svoji celotni operativni ovojnici in z zadostno varnostno rezervo zunaj nje ter v vseh predvidljivih pogojih delovanja delovati, kot je predvideno, pri čemer je treba upoštevati operativno okolje sistema ali opreme. Drugi sistemi ali oprema, ki niso zahtevani za certifikacijo tipa ali na podlagi operativnih pravil, ne glede na to, ali delujejo pravilno ali ne, ne smejo zmanjšati varnosti in ne smejo ogrožati pravilnega delovanja drugih sistemov ali opreme. Sisteme in opremo mora biti mogoče upravljati brez izjemne spretnosti ali moči.

1.3.3

Letalski sistemi in oprema, obravnavani ločeno in v medsebojni povezavi, morajo biti projektirani tako, da zaradi ene same odpovedi, ki ne velja za izjemno neverjetno, ne pride do popolne odpovedi, verjetnost odpovedi in resnost njenega učinka na zrakoplov in osebe na njem pa morata biti v obratnem sorazmerju. V zvezi z zgornjim merilom glede ene same odpovedi je sprejemljivo, da se predvidi toleranca za velikost in splošno konfiguracijo zrakoplova ter da zaradi tega lahko pri nekaterih delih in nekaterih sistemih na helikopterjih in manjših letalih pride do neskladja s tem merilom.

1.3.4

Posadki oziroma vzdrževalnemu osebju je treba na jasen, dosleden in nedvoumen način zagotoviti informacije, ki jih potrebujejo za varno izvedbo leta, in informacije o nevarnih razmerah. Sistemi, oprema in krmila, vključno z znaki in obvestili, morajo biti projektirani in nameščeni tako, da se čim bolj zmanjšajo napake, ki bi lahko prispevale k nastanku nevarnosti.

1.3.5

Sprejeti je treba projektivne varnostne ukrepe za čim večje zmanjšanje nevarnosti, ki jih za zrakoplov in osebe v njem predstavljajo razumno verjetna tveganja, vključno s tveganji za varnost informacij, tako znotraj kot tudi zunaj zrakoplova, med drugim ukrepe za zaščito pred možnostjo večje odpovedi ali motnje delovanja katere koli nenameščene opreme.

1.4   Nenameščena oprema

1.4.1

Nenameščena oprema mora zagotavljati svojo varnostno funkcijo ali funkcijo, pomembno za varnost, kot je predvideno v vseh predvidljivih pogojih delovanja, razen če je navedeno funkcijo mogoče zagotoviti tudi z drugimi sredstvi.

1.4.2

Nenameščeno opremo mora biti mogoče uporabljati brez izjemne spretnosti ali moči.

1.4.3

Nenameščena oprema, ne glede na to, ali deluje pravilno ali ne, ne sme zmanjšati varnosti in ne sme ogrožati pravilnega delovanja druge opreme, sistema ali naprave.

1.5   Stalna plovnost

1.5.1

Da bi zagotovili ohranitev plovnostnega standarda za določen tip zrakoplova in vse pripadajoče dele med celotno obratovalno dobo zrakoplova, je treba pripraviti in dati na voljo vse dokumente, tudi navodila za stalno plovnost, ki so za to potrebni.

1.5.2

Zagotoviti je treba sredstva, ki omogočajo inšpekcijske preglede, nastavitev, mazanje, odstranitev ali zamenjavo delov in nenameščene opreme, če je to potrebno za zagotovitev stalne plovnosti.

1.5.3

Navodila za stalno plovnost morajo biti v obliki priročnika ali priročnikov, kot je ustrezno glede na količino podatkov, ki jih je treba zagotoviti. Priročniki morajo obsegati navodila za vzdrževanje in popravilo, informacije o servisiranju, postopke za odpravljanje napak ter postopke inšpekcijskih pregledov v obliki, ki omogoča praktično uporabo.

1.5.4

Navodila za stalno plovnost morajo vsebovati plovnostne omejitve, ki določajo čas obvezne zamenjave, intervale med inšpekcijskimi pregledi in s tem povezane postopke inšpekcijskih pregledov.

2.   PLOVNOSTNI VIDIKI DELOVANJA IZDELKA

2.1

Dokazati je treba, da je bilo za zagotovitev varnosti oseb v zrakoplovu ali na tleh v času delovanja izdelka obravnavano naslednje: (a)  določiti je treba vrste operacij, za katere je zrakoplov potrjen, ter omejitve in informacije, potrebne za varno delovanje, vključno z okoljskimi omejitvami in okoljsko uspešnostjo; (b)  zrakoplov mora biti mogoče varno upravljati in manevrirati z njim v vseh predvidljivih pogojih delovanja, tudi po odpovedi enega ali, če je ustrezno, več pogonskih sistemov, pri čemer je treba upoštevati velikost in konfiguracijo zrakoplova. Upoštevati je treba moč pilota, ureditev pilotske kabine, delovno obremenitev pilota in druge človeške dejavnike ter fazo leta in njegovo trajanje; (c)  iz ene faze leta v drugo mora biti mogoče gladko prehajati, ne da bi bili v katerem koli od verjetnih pogojev delovanja za to potrebni izjemna spretnost pilotiranja, zbranost, moč ali delovna obremenitev; (d)  zrakoplov mora biti dovolj stabilen, da pilot glede na fazo leta in njegovo trajanje ni preobremenjen; (e)  določiti je treba postopke za običajne operacije, primere odpovedi in izredne razmere; (f)  poskrbeti je treba za opozorila ali druga odvračalna sredstva, s katerimi se prepreči preseganje običajne obremenitvene ovojnice, kot je ustrezno za posamezen tip zrakoplova; (g)  lastnosti zrakoplova in njegovih sistemov morajo biti takšne, da omogočajo varen izhod iz skrajnih točk obremenitvene ovojnice, v katerih se lahko znajde zrakoplov.

2.2	Članom posadke morajo biti na voljo operativne omejitve in druge informacije, ki so potrebne za varno delovanje.

2.3

Delovanje izdelkov mora biti zavarovano pred nevarnostmi, ki so posledica neugodnih zunanjih in notranjih pogojev, vključno z okoljskimi pogoji. (a)  Zlasti – in kot je ustrezno za vrsto operacije – ne sme priti do nobenih nevarnih razmer zaradi izpostavljenosti pojavom, kot so med drugim neugodno vreme, strele, trki s pticami, polja z visokofrekvenčnim sevanjem, ozon itd., ki jih je ob upoštevanju velikosti in konfiguracije zrakoplova mogoče razumno pričakovati med delovanjem izdelka (b)  Potniške kabine morajo, kot je ustrezno za vrsto operacij, potnikom zagotavljati ustrezne potovalne pogoje in ustrezno zaščito pred vsemi pričakovanimi nevarnostmi, do katerih lahko pride med letalskimi operacijami ali zaradi izrednih razmer, vključno z nevarnostjo požara, dima, strupenih plinov in hitrega padca tlaka, pri čemer je treba upoštevati velikost in konfiguracijo zrakoplova. Poskrbeti je treba, da imajo potniki vse razumne možnosti, da se izognejo resnim poškodbam in hitro zapustijo zrakoplov, ter da so varni pred učinki sil pojemka v primeru zasilnega pristanka na kopnem ali na vodi. Zagotoviti je treba jasne in nedvoumne oznake ali obvestila, da bi osebe na krovu informirali o ustreznem varnem vedenju, mestih, na katerih se nahaja varnostna oprema, in njeni pravilni uporabi. Zahtevana varnostna oprema mora biti zlahka dostopna. (c)  Prostori za posadko morajo biti, kot je ustrezno za vrsto operacij, urejeni tako, da omogočajo lažje izvajanje letalskih operacij, tudi z omogočanjem situacijskega zavedanja, ter obvladovanje vseh predvidljivih okoliščin in izrednih razmer. Prostori za posadko s svojo ureditvijo ne smejo ogrožati sposobnosti posadke, da opravlja svoje naloge, zasnovani pa morajo biti tako, da onemogočajo motnje med operacijami in napačno uporabo krmil.

3.   ORGANIZACIJE (VKLJUČNO S FIZIČNIMI OSEBAMI, KI SE UKVARJAJO S PROJEKTIRANJEM, PROIZVODNJO, ZAGOTAVLJANJEM STALNE PLOVNOSTI ALI VZDRŽEVANJEM)

3.1

Kot je ustrezno za vrsto dejavnosti, se organizacijam izdajo odobritve, ko so izpolnjeni naslednji pogoji: (a)  organizacija mora imeti na voljo potreba vsa sredstva za izvedbo dela v predvidenem obsegu. Ta sredstva med drugim vključujejo objekte in naprave, osebje, opremo, orodja in material, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence; (b)  organizacija mora, kot je ustrezno glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvaja, in njeno velikost, uvesti in vzdrževati sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge, obvladovati varnostna tveganja in si prizadevati za nenehno izboljševanje tega sistema; (c)  organizacija po potrebi sklene dogovore z drugimi ustreznimi organizacijami, da zagotovi stalno skladnost z bistvenimi zahtevami za plovnost iz te priloge; (d)  organizacija kot del sistema upravljanja iz točke (b) in ureditve iz točke (c) uvede sistem poročanja o dogodkih, s čimer pripeva k izpolnjevanju cilja nenehnega izboljševanja varnosti. Sistem poročanja o dogodkih je skladen z veljavnim pravom Unije.

3.2	Pogoji iz točk 3.1(c) in 3.1(d) ne veljajo v primeru organizacij za usposabljanje na področju vzdrževanja.

3.3	Fizične osebe, ki opravljajo vzdrževalna dela, morajo pridobiti in ohranjati raven teoretičnega znanja, praktičnih spretnosti in izkušenj, ki so ustrezne za tovrstne dejavnosti.

---

PRILOGA III

Bistvene zahteve glede okoljske sprejemljivosti izdelkov

---

PRILOGA IV

Bistvene zahteve za letalsko posadko

1.   USPOSABLJANJE PILOTOV

1.1   Splošno

Oseba, ki se usposablja za pilotiranje zrakoplova, mora biti dovolj zrela, tako glede izobrazbe kot fizičnih in psihičnih sposobnosti, da lahko pridobi, ohrani in pokaže ustrezno teoretično in praktično znanje.

1.2   Teoretično znanje

Pilot mora pridobiti in ohranjati raven znanja, ki ustreza nalogam, ki se izvajajo na zrakoplovu, in je v sorazmerju s tveganji, povezanimi z vrsto dejavnosti. Tako znanje mora vključevati najmanj naslednje:

1.3   Dokazovanje in ohranjanje teoretičnega znanja

1.3.1

Pridobitev in ohranjanje teoretičnega znanja je treba dokazovati s stalnim ocenjevanjem med usposabljanjem in, če je to ustrezno, z opravljanjem izpitov.

1.3.2

Pridobljeno teoretično znanje je treba ohranjati na ustrezni ravni. Usposobljenost je treba dokazovati z rednim ocenjevanjem, izpiti, testi ali preverjanji. Pogostnost izpitov, testov ali preverjanj mora ustrezati ravni tveganja, povezanega z dejavnostjo.

1.4   Praktične spretnosti

Pilot mora pridobiti in ohranjati ustrezne praktične spretnosti za izvajanje svojih nalog na zrakoplovu. Take spretnosti morajo biti sorazmerne s tveganji, povezanimi z vrsto dejavnosti, in morajo, če je to ustrezno glede na naloge, ki se izvajajo na zrakoplovu, zajemati naslednje:

1.5   Dokaz in ohranjanje praktičnih spretnosti

1.5.1

Pilot mora izkazati, da lahko izvaja postopke in manevre na ravni usposobljenosti, ustrezni nalogam, ki se izvajajo na zrakoplovu, in sicer z: (a)  upravljanjem zrakoplova v okviru njegovih omejitev; (b)  ustrezno razsodnostjo in veščino pilotiranja; (c)  uporabo letalskega znanja; (d)  ohranjanjem nadzora nad zrakoplovom v vsakem trenutku, tako da je zagotovljen uspešen izid postopka ali manevra; in (e)  netehničnimi spretnostmi, tudi s prepoznavanjem in obvladovanjem tveganj in napak, ob uporabi ustrezne metodologije za njihovo ocenjevanje v povezavi z oceno tehničnih spretnosti.

1.5.2

Pridobljene praktične spretnosti je treba ohranjati na ustrezni ravni. Usposobljenost je treba dokazovati z rednim ocenjevanjem, izpiti, testi ali preverjanji. Pogostnost izpitov, testov ali preverjanj mora ustrezati ravni tveganja, povezanega z dejavnostjo.

1.6   Znanje jezikov

Pilotovo znanje jezikov mora biti na ravni, ki ustreza nalogam, ki jih opravlja na zrakoplovu. Tako znanje vključuje:

1.7   Naprave za simulacijo letenja

Če se naprava za simulacijo letenja (FSTD) uporablja za usposabljanje ali dokazovanje, da je bila praktična spretnost pridobljena ali ohranjena, mora ta naprava ustrezati določeni ravni uspešnosti na tistih področjih, ki so pomembna za izvedbo zadevne naloge. Predvsem pa morajo replikacija konfiguracije, značilnosti upravljanja, zmogljivost zrakoplova in obnašanje sistemov ustrezno predstavljati zrakoplov.

1.8   Program usposabljanja

1.8.1

Usposabljanje mora potekati po programu usposabljanja.

1.8.2

Program usposabljanja mora izpolnjevati naslednje pogoje: (a)  za vsako vrsto programa je treba pripraviti učni načrt in (b)  program usposabljanja mora biti razčlenjen na teoretični in praktični del poučevanja letenja (vključno z usposabljanjem na simulatorju), če je to ustrezno.

1.9   Inštruktorji

1.9.1   Teoretično poučevanje

Teoretično poučevanje morajo izvajati ustrezno kvalificirani inštruktorji. Ti morajo:

1.9.2   Poučevanje letenja in usposabljanje na simulatorju letenja

Poučevanje letenja in usposabljanje na simulatorju letenja morajo izvajati ustrezno usposobljeni inštruktorji, ki imajo naslednje kvalifikacije:

Inštruktorji letenja, ki izvajajo usposabljanje na zrakoplovu, morajo biti hkrati pooblaščeni za opravljanje funkcije vodje zrakoplova na zrakoplovu, o katerem poučujejo, razen v primeru usposabljanja za nove tipe zrakoplovov.

1.10   Izpraševalci

Osebe, odgovorne za ocenjevanje usposobljenosti pilotov, morajo:

2.   ZAHTEVANE IZKUŠNJE ZA PILOTE

Oseba, ki deluje kot član letalske posadke, inštruktor ali član izpitne komisije, mora pridobiti in ohranjati zadostne izkušnje za naloge, ki jih izvaja, razen če je v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe, določeno, da se usposobljenost dokaže v skladu s točko 1.5.

3.   ZDRAVSTVENA SPOSOBNOST PILOTOV

3.1   Zdravstvena merila

3.1.1

Vsi piloti morajo redno dokazovati zdravstveno sposobnost za zadovoljivo izvajanje svojih nalog ob upoštevanju vrste dejavnosti. Sposobnost je treba dokazati z ustreznim pregledom, opravljenim na podlagi dobre prakse letalske medicine in ob upoštevanju vrste dejavnosti ter morebitnih zmanjšanih psihičnih in fizičnih sposobnosti zaradi starosti. Zdravstvena sposobnost, ki zajema fizično in psihično sposobnost, pomeni stanje brez bolezni ali invalidnosti, ki bi pilotu onemogočala: (a)  izvajanje nalog, potrebnih za upravljanje zrakoplova; (b)  izvajanje dodeljenih nalog ob katerem koli času ali (c)  pravilno zaznavanje njihovega okolja.

3.1.2

Kadar zdravstvena sposobnost ni v celoti dokazana, je mogoče izvesti ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki zagotavljajo enakovredno varnost letenja.

3.2   Zdravniki za letalsko osebje

Zdravnik za letalsko osebje mora:

3.3   Zdravstveni centri za letalsko osebje

Zdravstveni centri za letalsko osebje morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

4.   ČLANI KABINSKEGA OSEBJA

4.1   Splošno

Člani kabinskega osebja:

4.2   Program usposabljanja

4.2.1

Če je to ustrezno za vrsto operacije ali privilegija, mora usposabljanje potekati po programu usposabljanja.

4.2.2

Program usposabljanja mora izpolnjevati naslednje pogoje: (a)  za vsako vrsto programa je treba pripraviti učni načrt in (b)  program usposabljanja mora biti razčlenjen na teoretični in praktični del poučevanja (vključno z usposabljanjem na simulatorju), če je to ustrezno.

4.3   Inštruktorji kabinskega osebja

Poučevanje morajo izvajati ustrezno kvalificirani inštruktorji. Ti inštruktorji morajo:

4.4   Izpraševalci kabinskega osebja

Osebe, odgovorne za izpraševanje kabinskega osebja morajo:

▼C2

▼B

5.   ORGANIZACIJE ZA USPOSABLJANJE

Organizacija za usposabljanje pilotov ali kabinskega osebja mora izpolnjevati naslednje zahteve:

---

PRILOGA V

Bistvene zahteve za operacije v zraku

1.   SPLOŠNO

1.1

Leta ni dovoljeno opraviti, če člani posadke in po potrebi vse drugo osebje, ki sodeluje pri njegovi pripravi in izvedbi, niso seznanjeni z veljavno zakonodajo, predpisi in postopki, ki veljajo za izvajanje njihovih nalog in so določeni za območja, ki naj bi se prečkala, za aerodrome, ki naj bi se po načrtih uporabili, ter za letalska navigacijska sredstva, ki so z njimi povezana.

1.2	Let je treba izvesti ob upoštevanju operativnih postopkov za pripravo in izvedbo leta iz letalskega priročnika ali – če je tako zahtevano – iz operativnega priročnika.

1.3	Pred vsakim letom je treba opredeliti vloge in naloge vseh članov posadke. Vodja zrakoplova mora biti odgovoren za upravljanje in varnost zrakoplova ter varnost vseh članov posadke, potnikov in tovora na krovu.

1.4	Na nobenem zrakoplovu ni dovoljeno prevažati predmetov ali snovi, ki lahko pomenijo veliko tveganje za zdravje, varnost, premoženje ali okolje, kot so nevarne snovi, orožje in strelivo, razen če so uporabljeni posebni varnostni postopki in navodila za ublažitev s tem povezanih tveganj.

1.5	Vsi podatki, dokumenti, zapiski in informacije, potrebni za evidentiranje izpolnjevanja pogojev iz točke 5.3, morajo biti shranjeni za vsak let ter na voljo in zaščiteni pred nedovoljenim spreminjanjem najmanj v obdobju, ki ustreza vrsti operacije.

2.   PRIPRAVA LETA

Leta ni dovoljeno začeti, če ni z razumnimi razpoložljivimi sredstvi ugotovljeno, da so zanj izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

3.   LETALSKE OPERACIJE

Pri letalskih operacijah je treba upoštevati vse naslednje pogoje:

4.   ZMOGLJIVOST ZRAKOPLOVA IN OPERATIVNE OMEJITVE

4.1

Zrakoplov je treba upravljati v skladu z njegovo dokumentacijo o plovnosti ter vsemi s tem povezanimi operativnimi postopki in omejitvami, kot je navedeno v odobrenem letalskem priročniku za zrakoplov ali enakovredni dokumentaciji, odvisno od primera. Letalski posadki mora biti na voljo letalski priročnik ali enakovredna dokumentacija, ki jo je treba za vsak zrakoplov posodabljati.

4.2	Ne glede na točko 4.1. se za operacije s helikopterji lahko dovoli trenuten let skozi območje omejene višine in hitrosti pod pogojem, da je zagotovljena varnost.

4.3	Zrakoplov je treba upravljati v skladu z veljavno okoljsko dokumentacijo.

4.4

Leta ni dovoljeno začeti ali nadaljevati, če pri načrtovani obratovalni masi in ob upoštevanju vseh dejavnikov, ki pomembno vplivajo na njegovo raven zmogljivosti, načrtovana zmogljivost zrakoplova ne dopušča izvedbe vseh faz leta v okviru ustreznih razdalj/območij in brez ovir. Dejavniki zmogljivosti, ki pomembno vplivajo na vzlet, fazo letenja na potovalni višini in prilet/pristanek, so zlasti: (a)  operativni postopki; (b)  tlačna višina aerodroma; (c)  vremenske razmere (temperatura, veter, padavine in vidljivost); (d)  velikost, nagib in stanje vzletnega in pristajalnega področja ter (e)  stanje konstrukcije zrakoplova in pogonskih sistemov ob upoštevanju možnega poslabšanja.

4.5	Take dejavnike je treba upoštevati neposredno kot operativne parametre ali posredno z odstopanji ali rezervami, ki se lahko predvidijo pri načrtovanju podatkov o zmogljivosti, kot je ustrezno za vrsto operacije.

5.   INSTRUMENTI, PODATKI IN OPREMA

5.1	Zrakoplov mora biti opremljen z vso navigacijsko, komunikacijsko in drugo opremo, potrebno za načrtovani let, ob upoštevanju predpisov letalskega prometa in pravil letenja, ki veljajo za vse faze leta.

5.2	Ko je potrebno, mora biti zrakoplov opremljen z vso potrebno varnostno in medicinsko opremo ter opremo za evakuacijo in preživetje, pri čemer je treba upoštevati tveganja, povezana z območji letenja, načrtovanimi potmi letenja ter višino in trajanjem leta.

5.3	Vsi podatki, ki jih potrebuje letalska posadka za izvedbo leta, morajo biti posodobljeni in na voljo na krovu zrakoplova, pri čemer je treba upoštevati veljavne predpise letalskega prometa, pravila letenja, višino leta in območja letenja.

6.   STALNA PLOVNOST IN OKOLJSKA SPREJEMLJIVOST IZDELKOV

6.1

Zrakoplov je dovoljeno uporabljati samo, če: (a)  je ploven in v stanju, ki zagotavlja varno in okoljsko sprejemljivo upravljanje; (b)  je operativna in reševalna oprema, potrebna za načrtovani let, v delovnem stanju; (c)  sta dokument o plovnosti in, če je ustrezno, spričevalo o hrupu zrakoplova veljavna ter (d)  je zrakoplov vzdrževan v skladu z veljavnimi zahtevami.

6.2	Pred vsakim letom ali serijo zaporednih letov je treba na zrakoplovu opraviti predvzletni pregled, da se ugotovi, ali je ustrezno pripravljen za načrtovani let.

6.3	Zrakoplova ni dovoljeno uporabljati, če ga po vzdrževanju ponovno ne sprostijo v obratovanje usposobljene osebe ali organizacije. Podpisano potrdilo o ponovni sprostitvi v obratovanje mora vsebovati zlasti osnovne podrobnosti o opravljenem vzdrževanju.

6.4

Evidenco, ki je potrebna za dokazovanje plovnosti in okoljske sprejemljivosti zrakoplova, je treba hraniti in zaščititi pred nedovoljenim spreminjanjem tako dolgo, kot je ustrezno v skladu z veljavnimi zahtevami glede stalne plovnosti, vse dokler informacije v njej niso nadomeščene z novimi, ki so po obsegu in podrobnostih enakovredne, v vsakem primeru pa ne manj kot 24 mesecev.

6.5

Vse spremembe in popravila morajo biti v skladu z bistvenimi zahtevami glede plovnosti in, kjer je to ustrezno, okoljske sprejemljivosti izdelkov. Dokazne podatke o skladnosti z zahtevami glede plovnosti in zahtevami glede okoljske sprejemljivosti izdelkov je treba hraniti in zaščititi pred nedovoljenim spreminjanjem.

6.6	Operator zrakoplova je odgovoren za to, da zagotovi, da tretja oseba, ki opravlja vzdrževanje, izpolnjuje njegove zahteve glede varnosti in varovanja.

7.   ČLANI POSADKE

7.1	Število in sestavo letalske posadke je treba določiti ob upoštevanju: (a)  certifikacijskih omejitev zrakoplova, po potrebi vključno s prikazom ustrezne evakuacije v sili; (b)  konfiguracije zrakoplova ter (c)  vrste in trajanja operacij.

7.2	Vodja zrakoplova mora biti pristojen za izdajanje vseh ukazov in sprejemanje vseh ustreznih ukrepov za zagotovitev varnosti leta, zrakoplova ter oseb in/ali premoženja, ki se na njem prevažajo.

7.3

V izrednih razmerah, ki ogrožajo let ali varnost zrakoplova in/ali oseb na njem, mora vodja zrakoplova sprejeti vse ukrepe, za katere meni, da so potrebni zaradi varnosti. Če so s takim ukrepanjem kršeni krajevni predpisi ali postopki, mora vodja zrakoplova o tem brez odlašanja uradno obvestiti ustrezne lokalne organe.

7.4	Brez poseganja v točko 8.12 je izredne ali neobičajne razmere, če se na krovu prevažajo potniki, dovoljeno simulirati samo, če so bili ti potniki pred vkrcanjem na let ustrezno obveščeni o tveganju, povezanem s tem, in se ga tudi zavedajo.

7.5

Noben član letalske posadke ne sme dovoliti, da bi se njegova sposobnost izvajanja nalog in sprejemanja odločitev zmanjšala do take mere, da bi bila zaradi posledic utrujenosti ogrožena varnost leta, pri čemer je treba med drugim upoštevati nakopičeno utrujenost, pomanjkanje spanja, število preletenih sektorjev, nočno delo ali spremembe časovnih pasov. Čas počitka mora biti dovolj dolg, da lahko člani letalske posadke premagajo utrujenost zaradi predhodnih nalog in se do začetka naslednjega letalskega delovnega časa dobro spočijejo.

7.6	Član letalske posadke ne sme opravljati dodeljenih nalog na zrakoplovu, če je pod vplivom psihoaktivnih snovi ali alkohola ali če tega ni sposoben zaradi poškodbe, utrujenosti, zdravil, bolezni ali drugih podobnih vzrokov.

8.   DODATNE ZAHTEVE ZA KOMERCIALNI ZRAČNI PREVOZ IN DRUGE OPERACIJE, KI SE IZVAJAJO Z LETALI, HELIKOPTERJI ALI ZRAKOPLOVI Z NAGIBNIM ROTORJEM IN ZA KATERE VELJAJO ZAHTEVE GLEDE CERTIFICIRANJA ALI IZJAVE

8.1

Operacije ni dovoljeno izvesti, če niso izpolnjeni naslednji pogoji: (a)  operator zrakoplova mora neposredno ali posredno prek sporazumov s tretjimi osebami razpolagati s sredstvi, ki so potrebna za obseg operacij. Ta sredstva med drugim vključujejo zrakoplove, objekte in naprave, upravljavsko strukturo, osebje, opremo, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence; (b)  operator zrakoplova mora uporabljati samo ustrezno kvalificirano in usposobljeno osebje ter za člane letalske posadke in drugo ustrezno osebje izvajati in posodabljati programe usposabljanja in preverjanja, potrebne za zagotovitev veljavnosti njihovih certifikatov, ratingov in kvalifikacij; (c)  kot je ustrezno glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvaja organizacija, in njeno velikost, mora operator zrakoplova uvesti in vzdrževati sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge, obvladovati varnostna tveganja in si prizadevati za nenehno izboljševanje tega sistema; (d)  operator zrakoplova kot del sistema upravljanja iz točke (c) uvede sistem poročanja o dogodkih, s čimer pripeva k izpolnjevanju cilja nenehnega izboljševanja varnosti. Sistem poročanja o dogodkih je skladen z veljavnim pravom Unije.

8.2

Operacijo je dovoljeno izvesti samo v skladu z operativnim priročnikom operatorja zrakoplova. Tak priročnik mora vsebovati vsa potrebna navodila, informacije in postopke za vse zrakoplove, ki se uporabljajo, ter za izvajanje nalog operativnega osebja. Treba je navesti omejitve, ki se uporabljajo za čas letenja, letalski delovni čas in čas počitka za člane letalske posadke. Operativni priročnik in njegove revizije morajo biti v skladu z odobrenim letalskim priročnikom in po potrebi dopolnjene.

▼C2

8.3	Operator zrakoplova uvede ustrezne postopke, kot je ustrezno, s katerimi čim bolj zmanjša posledice motečega vedenja potnikov za varnost letalske operacije.

▼B

8.4

Operator zrakoplova mora pripraviti in posodabljati programe varovanja, prilagojene zrakoplovu in vrsti operacije, med drugim zlasti: (a)  zagotavljanje varovanja v prostoru za posadko; (b)  kontrolni seznam za postopke pregleda zrakoplova; (c)  programe usposabljanja ter (d)  zaščito elektronskih in računalniških sistemov, da bi preprečili namerne in nenamerne motnje in okvare sistemov.

8.5	Ko bi lahko ukrepi ogrozili varnost operacij, je treba oceniti tveganja in vzpostaviti ustrezne postopke za ublažitev varnostnih tveganj, za kar je lahko potrebna uporaba posebne opreme.

8.6	Operator zrakoplova mora enega od pilotov iz letalske posadke določiti za vodjo zrakoplova.

8.7

Za preprečevanje utrujenosti je treba uporabljati sistem za obvladovanje utrujenosti. Tak sistem mora upoštevati čas letenja, letalski delovni čas, delovni čas in prilagojeni čas počitka za en let ali serijo letov. Omejitve, določene v okviru sistema za obvladovanje utrujenosti, morajo upoštevati vse zadevne dejavnike, ki povzročajo utrujenost, kot so zlasti število preletenih sektorjev, prečkanje časovnih pasov, pomanjkanje spanja, porušitev cirkadialnega ritma, nočne ure, pozicioniranje, skupni delovni čas v danih obdobjih, razdelitev dodeljenih nalog med člane letalske posadke in tudi zagotavljanje večjega števila članov letalske posadke.

8.8	Operator zrakoplova mora zagotoviti, da naloge iz točke 6.1 in tiste iz točk 6.4 in 6.5 nadzoruje organizacija, odgovorna za zagotavljanje stalne plovnosti, ki mora izpolnjevati zahteve iz točke 3.1 Priloge II ter točk 7 in 8 Priloge III.

8.9	Operator zrakoplova mora zagotoviti, da potrdilo o sprostitvi v obratovanje, ki je zahtevano v točki 6.3, izda organizacija, usposobljena za vzdrževanje izdelkov, delov in nenameščene opreme. Ta organizacija izpolnjuje zahteve iz točke 3.1 Priloge II.

8.10	Organizacija iz točke 8.8 v pomoč zadevnemu osebju in za njegovo usmerjanje sestavi priročnik, ki vsebuje opis vseh postopkov organizacije v zvezi s stalno plovnostjo.

8.11	Članom posadke mora biti po potrebi na voljo sistem kontrolnega seznama za uporabo v vseh fazah upravljanja zrakoplova v običajnih, neobičajnih in izrednih razmerah in okoliščinah. Treba je vzpostaviti postopke za vse razumno predvidljive izredne razmere.

8.12	Izrednih ali neobičajnih razmer ni dovoljeno simulirati, kadar se prevažajo potniki ali tovor.

---

PRILOGA VI

Bistvene zahteve za usposobljene subjekte

Prvi pododstavek ne preprečuje, da bi bila organizacija, ustanovljena z namenom spodbujanja zračnih športov ali rekreacijskega letalstva, upravičena do akreditacije za status usposobljenega subjekta, če akreditacijskemu organu zadovoljivo dokaže, da je vzpostavila ustrezne ureditve za preprečevanje navzkrižja interesov.

---

PRILOGA VII

Bistvene zahteve za aerodrome

1.   FIZIČNE ZNAČILNOSTI, INFRASTRUKTURA IN OPREMA

1.1   Območje gibanja

1.1.1

Aerodromi imajo določeno območje za pristajanje in vzletanje zrakoplovov, ki izpolnjuje naslednje pogoje: (a)  območje za vzletanje in pristajanje ima dimenzije in značilnosti, ki ustrezajo zrakoplovom, ki naj bi uporabljali aerodrom; (b)  območje za vzletanje in pristajanje ima, kjer je ustrezno, nosilnost, ki omogoča ponavljajoče se operacije zrakoplovov, ki naj bi ga uporabljali. Območja, ki niso namenjena ponavljajočim se operacijam zrakoplovov, morajo biti le sposobna nositi težo zrakoplovov; (c)  območje za vzletanje in pristajanje je projektirano tako, da je zagotovljen odvod vode in da se prepreči, da bi stoječa voda postala nesprejemljivo tveganje za operacije zrakoplovov; (d)  naklon in spremembe naklona območja za vzletanje in pristajanje ne povzročajo nesprejemljivega tveganja za operacije zrakoplovov; (e)  značilnosti površine območja za vzletanje in pristajanje ustrezajo zrakoplovom, ki naj bi ga uporabljali, ter (f)  na območju za vzletanje in pristajanje ni nobenih predmetov, ki bi lahko pomenili nesprejemljivo tveganje za operacije zrakoplovov.

1.1.2

Kadar je več določenih območij za vzletanje in pristajanje, so ta taka, da ne povzročajo nesprejemljivega tveganja za operacije zrakoplovov.

1.1.3

Določeno območje za vzletanje in pristajanje je obdano z opredeljenimi površinami. Te površine so namenjene zaščiti zrakoplovov, ki letijo nad njimi med operacijami vzletanja in pristajanja, ali ublažitvi posledic v primeru, da zrakoplov pristane pred območjem za vzletanje in pristajanje, da zapelje bočno s tega območja ali da izleti s tega območja po pristanku, ter izpolnjujejo naslednje pogoje: (a)  te površine imajo dimenzije, ki ustrezajo predvidenim operacijam zrakoplovov; (b)  naklon in spremembe naklona teh območij ne povzročajo nesprejemljivega tveganja za operacije zrakoplovov; (c)  na teh površinah ni nobenih predmetov, ki bi lahko pomenili nesprejemljivo tveganje za operacije zrakoplovov. S tem ni izključena možnost, da se na teh površinah nahaja lomljiva oprema, če je ta potrebna za podporo operacijam zrakoplovov, in (d)  vsaka izmed teh površin ima nosilnost, ki ustreza njenemu namenu.

1.1.4

Območja aerodromov, skupaj s pripadajočo neposredno okolico, namenjena vožnji po tleh in parkiranju zrakoplovov, so projektirana tako, da omogočajo varno upravljanje zrakoplovov, ki naj bi uporabljali posamezna območja, v vseh predvidenih pogojih, ter izpolnjujejo naslednje pogoje: (a)  ta območja imajo nosilnost, ki omogoča ponavljajoče se operacije zrakoplovov, ki naj bi uporabljali ta območja, izvzeta pa so območja, ki naj bi se uporabljala samo občasno in ki morajo biti le sposobna nositi težo zrakoplovov; (b)  ta območja so projektirana tako, da je zagotovljen odvod vode in se prepreči, da bi stoječa voda postala nesprejemljivo tveganje za operacije zrakoplovov; (c)  naklon in spremembe naklona teh območij ne povzročajo nesprejemljivega tveganja za operacije zrakoplovov; (d)  značilnosti površine teh območij ustrezajo zrakoplovom, ki naj bi jih uporabljali, in (e)  na teh območjih ni nobenih predmetov, ki bi lahko pomenili nesprejemljivo tveganje za zrakoplove. S tem ni izključeno, da se oprema, ki je potrebna za to območje, namesti na posebej določene položaje ali cone.

1.1.5

Druga infrastruktura za zrakoplove je projektirana tako, da uporaba te infrastrukture ne pomeni nesprejemljivega tveganja za zrakoplove, ki jo uporabljajo.

1.1.6

Konstrukcije, stavbe, oprema ali skladiščne površine so nameščene in projektirane tako, da ne pomenijo nesprejemljivega tveganja za operacije zrakoplovov.

1.1.7

Zagotovijo se ustrezna sredstva, ki nepooblaščenim osebam, nepooblaščenim vozilom ali živalim, ki so dovolj velike, da pomenijo nesprejemljivo tveganje za operacije zrakoplovov, preprečujejo vstop na območje gibanja brez poseganja v nacionalne in mednarodne določbe za zaščito živali.

1.2   Višina nad ovirami

1.2.1

Za zaščito zrakoplovov, ki se približujejo aerodromu z namenom pristanka, ali zrakoplovov, ki vzletajo z aerodroma, se določijo prihodne in odhodne poti ali območja letenja. Take poti ali območja letenja zrakoplovom zagotavljajo ustrezno višino nad ovirami na območju, ki obdaja aerodrom, ob upoštevanju lokalnih fizičnih značilnosti.

1.2.2

Taka višina nad ovirami ustreza fazi leta in vrsti operacije, ki se izvaja. Upošteva se tudi oprema, ki se uporablja za določanje položaja zrakoplova.

1.3   Oprema aerodroma za zagotavljanje varnosti, vključno z vizualnimi in nevizualnimi pripomočki

1.3.1

Pripomočki ustrezajo namenu, biti morajo prepoznavni in uporabnikom zagotavljati nedvoumne informacije v vseh nameravanih operativnih pogojih.

1.3.2

Oprema aerodroma za zagotavljanje varnosti, deluje, kot je predvideno, v vseh predvidljivih pogojih delovanja. V okviru pogojev delovanja ali v primeru okvare oprema aerodroma za zagotavljanje varnosti ne sme povzročiti nesprejemljivega tveganja za varnost v letalstvu.

1.3.3

Pripomočki in njihov sistem električnega napajanja so projektirani tako, da okvare ne povzročijo neustreznih, zavajajočih ali nezadostnih informacij za uporabnike ali prekinitve kakršne koli bistvene storitve.

1.3.4

Zagotovijo se ustrezni načini zaščite, ki preprečujejo nastanek škode ali motenj v delovanju tovrstnih pripomočkov.

1.3.5

Viri sevanja ali prisotnost premikajočih se ali pritrjenih predmetov ne motijo delovanja aeronavtičnih komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih sistemov ali ogrožajo njihovega delovanja.

1.3.6

Informacije o delovanju in uporabi opreme aerodroma za zagotavljanje varnosti se dajo na razpolago ustreznemu osebju, vključno z jasno navedbo okoliščin, ki lahko povzročijo nesprejemljiva tveganja za varnost v letalstvu.

1.4   Podatki o aerodromu

1.4.1

Določijo in posodabljajo se podatki, ki so relevantni za aerodrom in razpoložljive službe.

1.4.2

Podatki so natančni, berljivi, popolni in nedvoumni. Ohranijo se pristnost in ustrezne ravni integritete.

1.4.3

Podatki se uporabnikom in zadevnim izvajalcem ANS zagotavljajo pravočasno s pomočjo dovolj varne in hitre metode komuniciranja.

2.   OPERACIJE IN UPRAVLJANJE

2.1   Odgovornosti operatorja aerodroma

Operator aerodroma je odgovoren za obratovanje aerodroma. Operator aerodroma ima naslednje odgovornosti:

2.2   Sistemi upravljanja

2.2.1

Kot je ustrezno glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvaja organizacija, in njeno velikost, mora operator aerodroma izvajati in vzdrževati sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge, obvladovati varnostna tveganja in si prizadevati za nenehno izboljševanje tega sistema.

2.2.2

Operator aerodroma kot del sistema upravljanja iz točke 2.2.1 uvede sistem poročanja o dogodkih, s čimer prispeva k izpolnjevanju cilja nenehnega izboljševanja varnosti. Pri analizi informacij, pridobljenih s tem sistemom poročanja, po potrebi sodelujejo osebe, navedene v točki 2.1(f). Sistem poročanja o dogodkih je skladen z veljavnim pravom Unije.

2.2.3

Operator aerodroma pripravi priročnik aerodroma in deluje v skladu z njim. Taki priročniki vsebujejo vsa potrebna navodila, informacije in postopke za aerodrom, sistem upravljanja ter izvajanje nalog operativnega in vzdrževalnega osebja.

3.   OKOLICA AERODROMA

3.1.1

V zračnem prostoru v okolici območij gibanja na aerodromu ne sme biti nobenih ovir, da bi bilo mogoče predvidene operacije zrakoplovov na aerodromih izvajati brez nesprejemljivega tveganja, ki bi ga povzročila postavitev ovir v okolici aerodroma. Zato je treba pripraviti, uvesti in nenehno spremljati površine, na katerih se nadzirajo ovire, da bi zaznali vsak vdor, ki ni v skladu s pravili.

3.1.2

Za vsako kršitev na teh površinah je potrebna ocena, da bi ugotovili, ali predmet povzroča nesprejemljivo tveganje. Vsi predmeti, ki pomenijo nesprejemljivo tveganje, se odstranijo ali pa se sprejme ustrezen blažilni ukrep, da se zaščitijo zrakoplovi, ki uporabljajo aerodrom.

3.1.3

O vseh preostalih ovirah se objavi obvestilo, po potrebi pa se označijo in, če je nujno, tudi osvetlijo, da bi bile vidne.

3.2

Nevarnosti, povezane s človeškimi dejavnostmi in uporabo zemljišča, med drugim tiste, ki so navedene na spodnjem seznamu, se spremljajo. Tveganje, ki ga povzročajo, se oceni in ustrezno zmanjša: (a)  vsak razvoj ali sprememba uporabe zemljišča na območju aerodroma; (b)  možnost turbulence, ki bi jo povzročila ovira; (c)  uporaba nevarnih, nejasnih in zavajajočih luči; (d)  zaslepitev, ki bi jo povzročile velike in visoko odsevne površine; (e)  ustvarjanje območij, ki bi lahko spodbudila dejavnost divjih živali v okolici območja gibanja na aerodromu, ali (f)  viri nevidnega sevanja ali prisotnost premikajočih se ali pritrjenih predmetov, ki lahko motijo delovanje aeronavtičnih komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih sistemov ali ogrožajo njihovo delovanje.

3.3	Države članice zagotovijo, da je za primere letalskih izrednih razmer, do katerih lahko pride na lokalnem območju aerodroma, pripravljen načrt za izredne razmere.

4.   STORITVE ZEMELJSKE OSKRBE

4.1   Odgovornosti izvajalca storitev zemeljske oskrbe

Izvajalec storitev zemeljske oskrbe je odgovoren za varno izvajanje svojih dejavnosti na aerodromu. Izvajalec ima naslednje odgovornosti:

4.2   Sistemi upravljanja

4.2.1

Kot je ustrezno glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvaja organizacija, in njeno velikost, izvajalec uvede in vzdržuje sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge, obvladuje varnostna tveganja in si prizadeva za nenehno izboljševanje tega sistema. Tak sistem se uskladi s sistemom upravljanja operatorja aerodroma.

4.2.2

Izvajalec kot del sistema upravljanja iz točke 4.2.1 uvede sistem poročanja o dogodkih, s čimer pripeva k izpolnjevanju cilja nenehnega izboljševanja varnosti. Izvajalec brez poseganja v druge obveznosti poročanja o vseh dogodkih poroča prek sistema poročanja operatorja aerodroma, operatorja zrakoplovov in po potrebi prek sistema izvajalca služb zračnega prometa. Sistem poročanja o dogodkih je skladen z veljavnim pravom Unije.

4.2.3

Izvajalec oblikuje priročnik za storitve zemeljske oskrbe in deluje v skladu z njim. Tak priročnik vsebuje vsa potrebna navodila, informacije in postopke za izvajanje storitev, sistem upravljanja in izvajanje nalog osebja, ki te storitve izvaja.

5.   STORITVE UPRAVLJANJA PLOŠČADI

5.1	Izvajalec storitev upravljanja ploščadi izvaja storitve v skladu z operativnimi postopki iz priročnika aerodroma.

5.2	Kot je ustrezno glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvaja organizacija, in njeno velikost, izvajalec storitev upravljanja ploščadi izvaja in vzdržuje sistem upravljanja, tudi upravljanja varnosti, da zagotovi skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge;

5.3	Izvajalec storitev upravljanja ploščadi sklene uradne dogovore z operatorjem aerodroma in izvajalcem služb zračnega prometa, v katerih je opredeljen obseg storitev, ki se zagotavljajo;

5.4

Izvajalec storitev upravljanja ploščadi kot del sistema upravljanja iz točke 5.2. uvede sistem poročanja o dogodkih, s čimer pripeva k izpolnjevanju cilja nenehnega izboljševanja varnosti. Izvajalec brez poseganja v druge obveznosti poročanja o vseh dogodkih poroča prek sistema poročanja operatorja aerodroma in po potrebi prek sistema izvajalca služb zračnega prometa;

5.5	Izvajalec storitev upravljanja ploščadi sodeluje pri programih varnosti, ki jih uvede operator aerodroma.

6.   DRUGO

Operator aerodroma brez poseganja v odgovornosti operatorja zrakoplova zagotovi, da – razen v izrednih razmerah, ko se zrakoplov preusmeri na nadomestni aerodrom, ali v drugih, za posamezne primere določenih okoliščinah – zrakoplovom, ki pri projektiranju aerodroma in v okviru njegovih operativnih postopkov načeloma niso bili predvideni, ni dovoljeno uporabljati aerodroma ali njegovih delov.

---

PRILOGA VIII

Bistvene zahteve za ATM/ANS in za kontrolorje zračnega prometa

1.   UPORABA ZRAČNEGA PROSTORA

1.1	Vsi zrakoplovi, razen tistih, ki se uporabljajo za dejavnosti iz člena 2(3)(a), so v vseh fazah leta ali na območju gibanja na aerodromu upravljani v skladu s skupnimi splošnimi operativnimi pravili in vsemi ustreznimi postopki, določenimi za uporabo zračnega prostora.

1.2	Vsi zrakoplovi, razen tistih, ki se uporabljajo za dejavnosti iz člena 2(3)(a), so opremljeni z zahtevanimi sestavnimi deli in ustrezno upravljani. Sestavni deli, ki se uporabljajo v okviru sistema ATM/ANS, izpolnjujejo zahteve iz točke 3.

2.   SLUŽBE

2.1   Letalske informacije in podatki za uporabnike zračnega prostora za namene zračne plovbe

2.1.1

Podatki, ki se uporabljajo kot vir letalskih informacij, so dovolj kakovostni, popolni, aktualni in pravočasno zagotovljeni.

2.1.2

Letalske informacije so točne, popolne, aktualne, nedvoumne in izvirajo iz legitimnih virov ter so ustrezne integritete in v obliki, primerni za uporabnike.

2.1.3

Razširjanje takih letalskih informacij uporabnikom zračnega prostora je pravočasno ter poteka prek dovolj zanesljivih in hitrih komunikacijskih sredstev, ki so zaščitena pred namernimi in nenamernimi posegi in popačenjem.

2.2   Meteorološke informacije

2.2.1

Podatki, ki se uporabljajo kot vir letalskih meteoroloških informacij, so dovolj kakovostni, popolni in aktualni.

▼C2

2.2.2

Letalske meteorološke informacije so v čim večji možni meri natančne, popolne, aktualne, so ustrezne integritete in nedvoumne, da izpolnjujejo potrebe uporabnikov zračnega prostora. Letalske meteorološke informacije izvirajo iz legitimnih virov.

▼B

2.2.3

Razširjanje takih letalskih meteoroloških informacij uporabnikom zračnega prostora je pravočasno ter poteka prek dovolj zanesljivih in hitrih komunikacijskih sredstev, ki so zaščitena pred motnjami in popačenjem.

2.3   Službe zračnega prometa

2.3.1

Podatki, ki se uporabljajo kot vir za zagotavljanje služb zračnega prometa, so pravilni, popolni in aktualni.

2.3.2

Zagotavljanje služb zračnega prometa je dovolj natančno, popolno, aktualno in nedvoumno, da izpolnjuje potrebe uporabnikov po varnosti.

2.3.3

Avtomatizirana orodja, ki zagotavljajo informacije ali nasvete uporabnikom, so pravilno projektirana, izdelana in vzdrževana, da so ustrezna za predvideno uporabo.

2.3.4

Službe kontrole zračnega prometa in s tem povezani postopki zagotavljajo ustrezno razdvajanje med zrakoplovi in na manevrskih površinah aerodroma preprečujejo trčenja med zrakoplovi in ovirami ter po potrebi pomagajo pri zaščiti pred drugimi nevarnostmi v zraku in zagotavljajo hitro in pravočasno usklajevanje z vsemi zadevnimi uporabniki in sosednjimi volumni zračnega prostora.

2.3.5

Komunikacija med službami zračnega prometa in zrakoplovi ter med zadevnimi enotami služb zračnega prometa je pravočasna, jasna, pravilna in nedvoumna ter zaščitena pred motnjami, vsi udeleženi akterji pa jo morajo razumeti in po potrebi potrditi.

2.3.6

Zagotovijo se ukrepi za zaznavanje morebitnih izrednih razmer in po potrebi za sprožitev učinkovite iskalne in reševalne akcije. Ti ukrepi zajemajo vsaj ustrezne mehanizme alarmiranja, usklajevalne ukrepe in postopke, sredstva in osebje za učinkovito pokrivanje območja odgovornosti.

2.4   Komunikacijske službe

Komunikacijske službe dosežejo in ohranjajo ustrezno raven učinkovitosti, kar zadeva razpoložljivost, integriteto, stalnost in pravočasnost. So hitre in zaščitene pred popačenjem in vmešavanjem.

2.5   Navigacijske službe

Navigacijske službe dosežejo in ohranjajo ustrezno raven učinkovitosti, kar zadeva vodenje, informacije o pozicioniranju in, če je na voljo, časovni razpored. Merila učinkovitosti vključujejo natančnost, integriteto, legitimnost virov, razpoložljivost in stalnost storitev.

2.6   Nadzorne službe

Z nadzornimi službami se opredeli položaj zrakoplova v zraku ter drugih zrakoplovov in vozil na površini aerodroma, pri čemer so zagotovljeni zadostna natančnost, integriteta, legitimnost virov, stalnost in verjetnost zaznavanja.

2.7   Upravljanje pretoka zračnega prometa

Pri taktičnem upravljanju pretoka zračnega prometa na ravni Unije se uporabljajo in zagotavljajo dovolj natančne in aktualne informacije o obsegu in naravi načrtovanega zračnega prometa, ki vpliva na izvajanje služb, ter se usklajujejo in s pogajanji dosegajo preusmeritve ali zamiki pretoka prometa, da bi zmanjšali tveganje preobremenitve, do katere lahko pride v zraku ali na aerodromih. Upravljanje pretoka se izvaja, da bi pri uporabi zračnega prostora optimizirali razpoložljive zmogljivosti in da bi izboljšali procese upravljanja pretoka zračnega prometa. Temeljiti mora na varnosti, preglednosti in učinkovitosti ter mora zagotavljati, da se zmogljivosti zagotavljajo prilagodljivo in pravočasno ter v skladu z evropskim načrtom zračne plovbe.

Ukrepi iz člena 43 v zvezi z upravljanjem pretoka zračnega prometa podpirajo operativne odločitve izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, operatorjev aerodromov in uporabnikov zračnega prostora ter zajemajo naslednja področja:

2.8   Upravljanje zračnega prostora

Pravočasno se spremlja, usklajuje in razglaša določanje posebnih volumnov zračnega prostora za določeno uporabo, da bi čim bolj zmanjšali tveganje premajhnega razdvajanja med zrakoplovi v vseh okoliščinah. Ob upoštevanju organiziranosti vojaških aktivnosti in sorodnih vidikov v odgovornosti držav članic upravljanje zračnega prostora podpira tudi enotno uporabo koncepta prilagodljive uporabe zračnega prostora, kot ga opredeljuje ICAO in se izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 551/2004, z namenom, da bi olajšali upravljanje zračnega prostora in upravljanje zračnega prometa v okviru skupne prometne politike.

2.9   Oblikovanje postopkov letenja

Postopki letenja so pravilno oblikovani, nadzorovani in potrjeni, preden so uvedeni in jih zrakoplovi lahko začnejo uporabljati.

3.   SISTEMI IN SESTAVNI DELI

3.1   Splošno

Sistemi ATM/ANS in sestavni deli ATM/ANS, ki zagotavljajo ustrezne informacije zrakoplovom in od zrakoplovov ter na tleh, so ustrezno projektirani, izdelani, nameščeni, vzdrževani, zaščiteni pred nepooblaščenimi interferencami in upravljani, s čimer se zagotovi, da so ustrezni za predvideno uporabo.

Sistemi in postopki vključujejo zlasti tiste, ki so potrebni za naslednje funkcije in storitve:

3.2   Integriteta, učinkovitost in zanesljivost sistemov in sestavnih delov

Integriteta in z varnostjo povezana učinkovitost sistemov in sestavnih delov na zrakoplovu, na tleh ali v vesolju ustrezata predvideni uporabi. Izpolnjujeta zahtevano raven operativne učinkovitosti za vse predvidene pogoje delovanja in celotno obdobje uporabe.

Sistemi ATM/ANS in sestavni deli ATM/ANS se projektirajo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da je ves čas in v vseh fazah leta zagotovljeno nemoteno delovanje evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (EATMN). Nemoteno delovanje se lahko izrazi zlasti v obliki skupne uporabe informacij, vključno z ustreznimi informacijami o operativnem statusu, skupnim razumevanjem informacij, primerljivo obdelavo in pripadajočimi postopki, ki omogočajo skupno operativno izvajanje, dogovorjeno za celotno EATMN ali za njene dele.

EATMN, njeni sistemi in njihovi sestavni deli na koordinirani podlagi podpirajo nove dogovorjene in veljavne koncepte obratovanja, ki izboljšujejo kakovost, trajnost in učinkovitost navigacijskih služb zračnega prometa, zlasti kar zadeva varnost in zmogljivost.

EATMN, njeni sistemi in njihovi sestavni deli podpirajo napredujoče izvajanje civilno-vojaške koordinacije do stopnje, potrebne za učinkovito upravljanje zračnega prostora in pretoka zračnega prometa ter varno in učinkovito uporabo zračnega prostora pri vseh uporabnikih, z uporabo koncepta fleksibilne uporabe zračnega prostora.

Da bi dosegli te cilje, EATMN, njeni sistemi in njihovi sestavni deli podpirajo pravočasno skupno uporabo točnih in doslednih informacij o vseh fazah leta med civilnimi in vojaškimi stranmi, brez poseganja v interese varnostne ali obrambne politike, vključno z zahtevami glede zaupnosti.

3.3   Projektiranje sistemov in sestavnih delov

3.3.1

Sistemi in sestavni deli so projektirani tako, da izpolnjujejo veljavne zahteve glede varnosti in varovanja.

3.3.2

Sistemi in sestavni deli, obravnavani skupaj, ločeno ali v medsebojni povezavi, so projektirani tako, da sta verjetnost, da lahko kakršna koli okvara povzroči popolno odpoved sistema, in resnost njenega učinka na varnost storitev v obratnem sorazmerju.

3.3.3

Sistemi in sestavni deli, obravnavani posamezno in v kombinaciji, so projektirani tako, da so upoštevane omejitve človeških sposobnosti in delovanja.

3.3.4

Sistemi in sestavni deli so projektirani tako, da so – skupaj s podatki, ki jih zagotavljajo – zaščiteni pred škodljivimi interakcijami z notranjimi in zunanjimi elementi.

3.3.5

Osebju se jasno, dosledno in nedvoumno posredujejo informacije, potrebne za proizvodnjo, namestitev, upravljanje in vzdrževanje sistemov in sestavnih delov, pa tudi informacije o nevarnih razmerah.

3.4   Stalna raven izvajanja služb

Med izvajanjem služb in pri vsakršni spremembi storitve se ohranijo ravni varnosti sistemov in sestavnih delov.

4.   USPOSOBLJENOST KONTROLORJEV ZRAČNEGA PROMETA

4.1   Splošno

Oseba, ki se usposablja za kontrolorja zračnega prometa ali je učenec kontrolor zračnega prometa, je dovolj zrela, tako glede izobrazbe kot fizičnih in psihičnih sposobnosti, da lahko pridobi, ohranja in dokaže ustrezno teoretično znanje in praktične spretnosti.

4.2   Teoretično znanje

4.2.1

Kontrolor zračnega prometa pridobi in ohranja raven znanja, ki ustreza izvajanim nalogam in je sorazmerna s tveganji, povezanimi z vrsto storitve.

4.2.2

Pridobitev in ohranjanje teoretičnega znanja se dokazuje s stalnim ocenjevanjem med usposabljanjem in z ustreznimi izpiti.

4.2.3

Pridobljeno teoretično znanje se ohranja na ustrezni ravni. Usposobljenost se dokazuje z rednimi ocenjevanji ali izpiti. Pogostnost izpitov je sorazmerna z ravnijo tveganja, povezanega z vrsto storitve.

4.3   Praktične spretnosti

4.3.1

Kontrolor zračnega prometa pridobi in ohranja ustrezne praktične spretnosti za izvajanje svojih nalog. Take spretnosti so sorazmerne s tveganji, povezanimi z vrsto storitve, in vključujejo, če to ustreza nalogam, ki se izvajajo, najmanj naslednje: (a)  operativne postopke; (b)  posebne vidike nalog; (c)  neobičajne in izredne razmere in (d)  človeške dejavnike.

4.3.2

Kontrolor zračnega prometa izkaže, da lahko izvaja povezane postopke in naloge na ravni usposobljenosti, ki ustreza nalogam, ki se izvajajo.

4.3.3

Pridobljene praktične spretnosti se ohranjajo na zadovoljivi ravni. Usposobljenost se preverja z rednimi ocenjevanji. Pogostnost teh ocenjevanj je sorazmerna z zahtevnostjo in ravnijo tveganja, povezanega z vrsto storitve in nalogami, ki se izvajajo.

4.4   Znanje jezikov

4.4.1

Kontrolor zračnega prometa dokaže jezikovno usposobljenost za govorjenje in razumevanje angleškega jezika na ravni, ki mu omogoča učinkovito sporazumevanje v glasovnih situacijah (telefon/radiotelefon) in situacijah „iz oči v oči“ glede konkretnih in z delom povezanih tem, tudi v izrednih razmerah.

4.4.2

Kontrolor zračnega prometa je jezikovno usposobljen za govorjenje in razumevanje nacionalnega jezika ali jezikov na zgoraj navedeni ravni, kadar koli je to v določenem volumnu zračnega prostora potrebno za zagotavljanje služb zračnega prometa (ATS).

4.5   Naprave za letalsko usposabljanje (STD)

Če se STD uporablja za praktično usposabljanje za situacijsko zavedanje in o človeških dejavnikih ali za dokazovanje pridobljenih in ohranjenih spretnosti, je njegova učinkovitost na ravni, ki omogoča ustrezno simulacijo delovnega okolja in operativnih razmer, primernih za usposabljanje, ki se izvaja.

4.6   Program usposabljanja

4.6.1

Usposabljanje poteka po programu usposabljanja, ki lahko vključuje teoretično in praktično poučevanje ter, če je ustrezno, usposabljanje na STD.

4.6.2

Za vsako vrsto usposabljanja se opredeli in potrdi program usposabljanja.

4.7   Inštruktorji

4.7.1

Teoretično poučevanje izvajajo ustrezno usposobljeni inštruktorji. Inštruktorji: (a)  imajo ustrezno znanje s področja, ki ga poučujejo, in (b)  so izkazali, da so usposobljeni za uporabo ustreznih tehnik poučevanja.

4.7.2

Praktično poučevanje izvajajo ustrezno usposobljeni inštruktorji, ki imajo naslednje kvalifikacije: (a)  izpolnjujejo zahteve glede teoretičnega znanja in izkušenj, ki ustrezajo izvajanemu poučevanju; (b)  izkazali so, da so usposobljeni za poučevanje in uporabo ustreznih tehnik poučevanja; (c)  tehnike poučevanja so vadili v tistih postopkih, ki so predmet nameravanega poučevanja, in (d)  redno se udeležujejo osvežitvenih usposabljanj, s čimer se zagotovijo najsodobnejše pedagoške kompetence.

4.7.3

Inštruktorji praktičnih spretnosti imajo ali pa so imeli pravico delati kot kontrolorji zračnega prometa.

4.8   Ocenjevalci

4.8.1

Osebe, odgovorne za ocenjevanje usposobljenosti kontrolorjev zračnega prometa: (a)  so izkazale, da so usposobljene za ocenjevanje usposobljenosti kontrolorjev zračnega prometa ter izvajanje testov in preverjanj kontrolorjev zračnega prometa, in (b)  se redno udeležujejo osvežitvenih usposabljanj, s čimer se zagotovijo najsodobnejši standardi ocenjevanja.

4.8.2

Ocenjevalci praktičnih spretnosti imajo ali pa so imeli pravico delati kot kontrolorji zračnega prometa na tistih področjih, ki naj bi jih ocenjevali.

4.9   Zdravstvena sposobnost kontrolorja zračnega prometa

4.9.1

Vsi kontrolorji zračnega prometa redno dokazujejo zdravstveno sposobnost za zadovoljivo izvajanje svojih nalog. Sposobnost se dokaže z ustreznim pregledom, pri čemer se upoštevajo morebitne zmanjšane psihične in fizične sposobnosti zaradi starosti.

4.9.2

Dokazovanje zdravstvene sposobnosti, ki zajema fizično in psihično sposobnost, vključuje dokazano odsotnost bolezni ali invalidnosti, ki bi osebam, ki izvajajo določene storitve kontrole zračnega prometa (ATC), onemogočala: (a)  pravilno opravljanje nalog, potrebnih za izvajanje storitev ATC, (b)  izvajanje dodeljenih nalog ob katerem koli času ali (c)  pravilno zaznavanje njihovega okolja.

4.9.3

Kadar zdravstvene sposobnosti ni mogoče v celoti dokazati, je mogoče izvesti ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki zagotavljajo enakovredno varnost.

5.   IZVAJALCI STORITEV IN ORGANIZACIJE ZA USPOSABLJANJE

5.1

Storitve se ne izvajajo, če niso izpolnjeni naslednji pogoji: (a)  izvajalec storitev neposredno ali posredno prek sporazumov s tretjimi osebami razpolaga s sredstvi, ki so potrebna za obseg storitev. Ta sredstva med drugim vključujejo sisteme, objekte in naprave, vključno z napajalnimi enotami, poslovodne strukture, osebje, opremo in njeno vzdrževanje, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence; (b)  izvajalec storitev pripravi in posodablja priročnike o upravljanju in delovanju v zvezi z izvajanjem storitev ter ravna v skladu s temi priročniki. Taki priročniki vsebujejo vsa potrebna navodila, informacije in postopke za operacije, sistem upravljanja in izvajanje nalog operativnega osebja; (c)  kot je ustrezno glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvaja organizacija, in njeno velikost, izvajalec storitev izvaja in vzdržuje sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge, obvladuje varnostna tveganja in si prizadeva za nenehno izboljševanje tega sistema; (d)  izvajalec storitev uporablja samo ustrezno kvalificirano in usposobljeno osebje ter izvaja in posodablja programe za usposabljanje in preverjanje osebja; (e)  izvajalec storitev vzpostavi formalne povezave z vsemi zainteresiranimi stranmi, ki lahko neposredno vplivajo na varnost njegovih storitev, da zagotovi skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge; (f)  izvajalec storitev pripravi in izvaja načrt ravnanja ob izrednih dogodkih, ki zajemajo izredne in neobičajne razmere, do katerih lahko pride v povezavi z njegovimi storitvami, med drugim v primeru dogodkov, ki povzročijo bistveno degradacijo ali prekinitev njegovih dejavnosti; (g)  izvajalec storitev kot del sistema upravljanja iz točke (c) uvede sistem poročanja o dogodkih, s čimer pripeva k izpolnjevanju cilja nenehnega izboljševanja varnosti; Sistem poročanja o dogodkih je skladen z veljavnim pravom Unije in (h)  izvajalec storitev poskrbi za preverjanje, ali so zahteve glede varnostne uspešnosti za vse sisteme in sestavne dele, s katerimi upravlja, vedno izpolnjene.

5.2

Storitve ATC se ne izvajajo, če niso izpolnjeni naslednji pogoji: (a)  da bi preprečili utrujenost osebja, ki izvaja storitve ATC, se uporablja sistem razporeda dela. Tak sistem mora zajemati delovna obdobja, delovni čas in prilagojeni čas počitka. Pri omejitvah, sprejetih v okviru takega sistema, se upoštevajo ustrezni dejavniki, ki vplivajo na utrujenost, kot so zlasti pomanjkanje spanja, porušitev cirkadialnega ritma, nočne ure, skupni delovni čas v danih obdobjih in razdelitev dodeljenih nalog med osebje; (b)  za preprečevanje stresa pri osebju, ki izvaja storitve ATC, se uporabljajo izobraževalni in preventivni programi; (c)  izvajalec storitev ATC ima vzpostavljene postopke za preverjanje, ali je kognitivna sposobnost osebja, ki izvaja storitve ATC, oslabljena in ali njegova zdravstvena sposobnost ni zadovoljiva, in (d)  izvajalec storitev ATC pri načrtovanju in operacijah upošteva operativne in tehnične omejitve ter načela človeških dejavnikov.

5.3	Komunikacijske, navigacijske in/ali nadzorne službe se ne izvajajo, če ni izpolnjen naslednji pogoj: izvajalec storitev zadevne uporabnike zračnega prostora in enote ATS pravočasno obvešča o operativnem statusu (in spremembah) svojih storitev, ki jih opravlja za namene ATS.

5.4

Organizacije za usposabljanje Organizacija za usposabljanje osebja, ki izvaja storitve ATC, izpolnjuje naslednje zahteve: ▼C2 (a)  na voljo ima vsa sredstva, ki so potrebna za obseg odgovornosti, povezanih z njeno dejavnostjo. Ta sredstva med drugim vključujejo objekte in naprave, osebje, opremo, metodologijo, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence; ▼B (b)  organizacija, kot je ustrezno glede na usposabljanje, ki ga izvaja, in njeno velikost, uvede in vzdržuje sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge, obvladuje varnostna tveganja, tudi tveganja, povezana z nižanjem standarda usposabljanja, in si prizadeva za nenehno izboljševanje tega sistema; in (c)  po potrebi sklene dogovore z drugimi ustreznimi organizacijami, da zagotovi stalno skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge.

6.   ZDRAVNIKI ZA LETALSKO OSEBJE IN ZDRAVSTVENI CENTRI ZA LETALSKO OSEBJE

6.1   Zdravniki za letalsko osebje

Zdravnik za letalsko osebje mora:

6.2   Zdravstveni centri za letalsko osebje

Zdravstveni centri za letalsko osebje morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

▼C2

▼B

---

PRILOGA IX

Bistvene zahteve za brezpilotne zrakoplove

1.   BISTVENE ZAHTEVE ZA PROJEKTIRANJE, PROIZVODNJO, VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE BREZPILOTNIH ZRAKOPLOVOV

1.1

Operator brezpilotnega zrakoplova in njegov pilot na daljavo morata poznati veljavna pravila Unije in nacionalna pravila, ki se nanašajo na predvidene operacije, zlasti v zvezi z varnostjo, zasebnostjo, varstvom podatkov, odgovornostjo, zavarovanjem, varovanjem in varstvom okolja. Operator brezpilotnega zrakoplova in njegov pilot na daljavo morata biti sposobna zagotoviti varnost operacije in varno razdvajanje med brezpilotnim zrakoplovom ter ljudmi na tleh in drugimi uporabniki zračnega prostora. To vključuje dobro poznavanje navodil za uporabo, ki jih zagotovi proizvajalec, varne in okolju prijazne uporabe brezpilotnega zrakoplova v zračnem prostoru, vseh zadevnih funkcionalnosti brezpilotnega zrakoplova ter veljavnih pravil letenja in postopkov ATM/ANS.

1.2	Brezpilotni zrakoplov mora biti projektiran in izdelan tako, da ustreza svojemu namenu in ga je mogoče upravljati, prilagajati in vzdrževati brez izpostavljanja oseb tveganju.

1.3

Če je potrebno za zmanjšanje tveganj, ki se nanašajo na varnost, zasebnost, varstvo osebnih podatkov, varovanje ali okolje in se pojavijo pri delovanju brezpilotnega zrakoplova, mora ta imeti ustrezne in specifične značilnosti in funkcije, pri katerih sta upoštevani načeli vgrajene in privzete zasebnosti ter vgrajenega in privzetega varstva osebnih podatkov. Glede na potrebe morajo te lastnosti in funkcije zagotoviti enostavno identifikacijo zrakoplova ter narave in namena operacije; zagotoviti morajo tudi spoštovanje veljavnih omejitev, prepovedi ali pogojev, zlasti v zvezi z delovanjem v določenih geografskih območjih, onkraj določenih razdalj od operatorja ali na določenih višinah.

1.4

Organizacija, odgovorna za proizvodnjo ali trženje brezpilotnih zrakoplovov, mora operatorju brezpilotnega zrakoplova in, kjer je to ustrezno, organizaciji za vzdrževanje zagotoviti informacije o vrsti operacij, za katere je brezpilotni zrakoplov projektiran, vključno z omejitvami in informacijami, ki so potrebne za njegovo varno upravljanje, ter informacije o operativni in okoljski uspešnosti, plovnostnih omejitvah in postopkih v izrednih razmerah. Te informacije se podajo na jasen, dosleden in nedvoumen način. Operativne zmogljivosti brezpilotnih zrakoplovov, ki se lahko uporabijo v operacijah, za katere se ne zahteva certifikat ali izjava, morajo omogočati uvedbo omejitev, ki upoštevajo pravila zračnega prostora, veljavna za take operacije.

2.   DODATNE BISTVENE ZAHTEVE ZA PROJEKTIRANJE, PROIZVODNJO, VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE BREZPILOTNIH ZRAKOPLOVOV IZ ČLENA 56(1) IN (5)

Da bi med operacijo brezpilotnega zrakoplova zagotovili zadovoljivo raven varnosti za ljudi na tleh in druge uporabnike zračnega prostora, morajo biti ob upoštevanju ciljev iz člena 1 in ravni tveganja, ki ga predstavlja operacija, izpolnjene naslednje zahteve:

2.1   Plovnost

2.1.1

Brezpilotni zrakoplov mora biti projektiran tako ali imeti take značilnosti ali podrobnosti, da je mogoče zadovoljivo dokazati, da je varen za osebo, ki ga upravlja, in za tretje osebe v zraku ali na tleh ter za premoženje.

2.1.2

Pri brezpilotnem zrakoplovu mora biti zagotovljena integriteta izdelka, ki je sorazmerna s tveganjem v vseh pričakovanih pogojih letenja.

▼C2

2.1.3

Brezpilotni zrakoplov mora biti mogoče varno upravljati in manevrirati z njim v vseh predvidljivih pogojih delovanja, tudi po odpovedi enega ali, če je ustrezno, več sistemov. Treba je upoštevati človeške dejavnike, zlasti znane dejavnike, ki prispevajo k varnemu človeškemu upravljanju tehnologije.

2.1.4

Brezpilotni zrakoplovi ter njihovi motorji, propelerji, deli, nenameščena oprema in oprema za daljinsko upravljanje brezpilotnih zrakoplovov, morajo med celotnim delovanjem, za katerega so bili projektirani, in z zadostno rezervo zunaj njega ter v vseh predvidljivih pogojih delovanja delovati, kot je predvideno.

2.1.5

Brezpilotni zrakoplovi ter njihovi motorji, propelerji, deli, nenameščena oprema in oprema za daljinsko upravljanje brezpilotnih zrakoplovov, obravnavani ločeno in v medsebojni povezavi, morajo biti projektirani tako, da sta verjetnost odpovedi in resnost njenega učinka na ljudi na tleh in druge uporabnike zračnega prostora zmanjšani na podlagi načel, določenih v členu 4(2).

2.1.6

Vsa oprema za daljinsko upravljanje brezpilotnih zrakoplovov, ki se uporablja pri operaciji, mora biti taka, da olajšuje izvajanje letalskih operacij, vključno z omogočanjem situacijskega zavedanja, ter obvladovanje vseh predvidljivih in izrednih razmer.

▼B

2.1.7

Organizacije, ki projektirajo brezpilotne zrakoplove, motorje in propelerje, morajo sprejeti previdnostne ukrepe, da bi čim bolj zmanjšale nevarnosti, ki se pojavljajo v pogojih, tako znotraj kot tudi zunaj brezpilotnih zrakoplovov in njihovih sistemov, za katere so izkušnje pokazale, da vplivajo na varnost. To vključuje zaščito pred elektronskimi interferencami.

2.1.8

Proizvodni postopki, materiali in sestavni deli, ki se uporabljajo za izdelavo brezpilotnih zrakoplovov, morajo imeti primerne in ponovljive lastnosti in zmogljivosti, ki so skladne s projektnimi lastnostmi.

2.2   Organizacije

Organizacije, ki projektirajo, proizvajajo, vzdržujejo in upravljajo brezpilotne zrakoplove ter izvajajo povezane storitve in usposabljanje, izpolnjujejo naslednje pogoje:

2.3   Osebe, udeležene pri upravljanju brezpilotnih zrakoplovov

Vsaka oseba, udeležena pri upravljanju brezpilotnih zrakoplovov, tudi pilot na daljavo, ima ustrezno znanje in spretnosti, ki so potrebni za zagotovitev varnosti operacije in so sorazmerni s tveganjem, povezanim z vrsto operacije. Ta oseba dokazuje tudi zdravstveno sposobnost, če je to potrebno za zmanjšanje tveganj pri zadevni operaciji.

2.4   Operacije

2.4.1

Operator brezpilotnega zrakoplova je odgovoren za operacijo in mora sprejeti vse ustrezne ukrepe, da zagotovi njeno varnost.

2.4.2

Let je treba izvesti v skladu z veljavno zakonodajo, predpisi in postopki, ki urejajo izvajanje njihovih nalog ter so določeni za območje, zračni prostor, aerodrome ali lokacije, ki naj bi se uporabljali, ter, kjer je to ustrezno, zadevne sisteme ATM/ANS.

2.4.3

Pri operacijah z brezpilotnimi zrakoplovi je treba zagotoviti varnost tretjih oseb na tleh in drugih uporabnikov zračnega prostora ter čim bolj zmanjšati tveganja, ki so posledica neugodnih zunanjih in notranjih pogojev, vključno z okoljskimi pogoji, z ohranjanjem ustreznega razdvajanja v vseh fazah leta.

2.4.4

Brezpilotni zrakoplov je dovoljeno uporabljati le, če je ploven ter kadar so oprema in drugi sestavni deli ter storitve, ki so potrebne za nameravano operacijo, na voljo in pripravljene za uporabo.

2.4.5

Pri brezpilotnih zrakoplovih in operacijah z brezpilotnimi zrakoplovi morajo biti spoštovane ustrezne pravice, zagotovljene s pravom Unije.

2.4.6

Operator brezpilotnega zrakoplova mora zagotoviti, da ima zrakoplov potrebno opremo za navigacijo, komunikacijo, nadzor, odkrivanje ovir in preprečevanje trkov ter vso drugo opremo, ki se šteje za nujno za varnost načrtovanega leta, ob upoštevanju narave operacije, predpisov o zračnem prometu in pravil letenja, ki veljajo v vseh fazah leta.

2.5   Bistvene zahteve glede elektromagnetne združljivosti in radijskega spektra za brezpilotne zrakoplove ter z njimi povezane motorje, propelerje, dele in nenameščeno opremo, katerih projektiranje je bilo certificirano v skladu s členom 56(1) in ki so namenjeni za upravljanje izključno na frekvencah, dodeljenih na podlagi Pravilnika o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze za zaščiteno letalsko uporabo

2.5.1

Navedeni brezpilotni zrakoplovi, motorji, propelerji, deli in nenameščena oprema so projektirani in proizvedeni tako, da je ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja zagotovljeno, da: (a)  elektromagnetne motnje, ki jih povzročajo, ne presegajo ravni, nad katero radijska in telekomunikacijska oprema ter druga oprema ne morejo delovati, kot je predvideno, in (b)  imajo raven odpornosti pred elektromagnetnimi motnjami, ki jim omogoča delovanje, ne da bi se pri tem nesprejemljivo degradirala njihova predvidena uporabnost.

2.5.2

Navedeni brezpilotni zrakoplovi, motorji, propelerji, deli in nenameščena oprema so projektirani in proizvedeni tako, da je ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja zagotovljeno, da optimalno izrabljajo in učinkovito podpirajo radijski spekter, s čimer se preprečijo škodljive interference.

3.   BISTVENE OKOLJSKE ZAHTEVE ZA BREZPILOTNE ZRAKOPLOVE

Brezpilotni zrakoplovi izpolnjujejo zahteve glede okoljske uspešnosti, določene v Prilogi III.

4.   BISTVENE ZAHTEVE GLEDE REGISTRACIJE BREZPILOTNIH ZRAKOPOLOVOV IN NJIHOVIH OPERATORJEV TER OZNAČEVANJA BREZPILOTNIH ZRAKOPLOVOV

4.1	Brez poseganja v obveznosti držav članic, ki izhajajo iz Čikaške konvencije, se brezpilotni zrakoplovi, projektiranje katerih je v skladu s členom 56(1) treba certificirati, registrirajo v skladu z izvedbenimi akti iz člena 57.

4.2

Operatorji brezpilotnih zrakoplovov se registrirajo v skladu z izvedbenimi akti iz člena 57, če upravljajo kar koli od naslednjega: (a)  brezpilotne zrakoplove, ki lahko v primeru trčenja na človeka prenesejo več kot 80 joulov kinetične energije; (b)  brezpilotne zrakoplove, katerih upravljanje pomeni tveganje za zasebnost, varstvo osebnih podatkov, varnost ali okolje; (c)  brezpilotne zrakoplove, projektiranje katerih je treba v skladu s členom 56(1) certificirati.

4.3	Kadar je potrebna registracija v skladu s točko 4.1 ali 4.2, se zadevni brezpilotni zrakoplov individualno označi in identificira v skladu z izvedbenimi akti iz člena 57.

---

PRILOGA X

Korelacijska tabela

---

( 1 ) Uredba (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru) (UL L 96, 31.3.2004, str. 20).

( 2 ) Uredba (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb) (UL L 96, 31.3.2004, str. 10).

( 3 ) Sklep Sveta 2009/320/ES z dne 30. marca 2009 o potrditvi osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi raziskav ATM enotnega evropskega neba (projekt SESAR) (UL L 95, 9.4.2009, str. 41).

( 4 ) Uredba Sveta (ES) št. 219/2007 z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) (UL L 64, 2.3.2007, str. 1).

( 5 ) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

( 6 ) Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (UL L 218, 13.8.2008, str. 82).

( 7 ) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

( 8 ) Uredba (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002 (UL L 97, 9.4.2008, str. 72).

( 9 ) Uredba Komisije (EU) št. 677/2011 z dne 7. julija 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) in spremembi Uredbe (EU) št. 691/2010 (UL L 185, 15.7.2011, str. 1).

( 10 ) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter o uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

( 11 ) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

( 12 ) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).

( 13 ) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

( 14 ) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

( 15 ) UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

( 16 ) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

( 17 ) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).

( 18 ) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

( *1 ) Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).“;

( *2 ) Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).“

( *3 ) Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).“

( *4 ) Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).“

( *5 ) Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).“

( 19 ) Uredba Komisije (EU) št. 748/2012 z dne 3. avgusta 2012 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (UL L 224, 21.8.2012, str. 1).

( 20 ) Uredba Komisije (EU) št. 1321/2014 z dne 26. novembra 2014 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih izdelkov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (UL L 362, 17.12.2014, str. 1).

( 21 ) Uredba Komisije (EU) št. 1178/2011 z dne 3. novembra 2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 311, 25.11.2011, str. 1).

( 22 ) Uredba Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 296, 25.10.2012, str. 1).