02018R0273-20231208

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 02018R0273-20231208 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 02018R0273-20231208

Help

Consolidated text: Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/273 z dne 11. decembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, registra vinogradov, spremnih dokumentov in certificiranja, registra o prejemu in izdaji, obveznega prijavljanja, uradnega obveščanja in objavljanja sporočenih informacij ter o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede ustreznih preverjanj in kazni, spremembi uredb Komisije (ES) št. 555/2008, (ES) št. 606/2009 in (ES) št. 607/2009 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 436/2009 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/560

Access initial legal act

(

Legal status of the document In force

)

08/12/2023

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2018/273/2023-12-08

HTML

PDF

02018R0273 — SL — 08.12.2023 — 003.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/273

z dne 11. decembra 2017

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, registra vinogradov, spremnih dokumentov in certificiranja, registra o prejemu in izdaji, obveznega prijavljanja, uradnega obveščanja in objavljanja sporočenih informacij ter o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede ustreznih preverjanj in kazni, spremembi uredb Komisije (ES) št. 555/2008, (ES) št. 606/2009 in (ES) št. 607/2009 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 436/2009 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/560

(UL L 058 28.2.2018, str. 1)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/840 z dne 12. marca 2019	L 138	74	24.5.2019
►M2	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2566 z dne 13. oktobra 2022	L 330	134	23.12.2022
►M3	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1606 z dne 30. maja 2023	L 198	6	8.8.2023

▼B

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/273

z dne 11. decembra 2017

POGLAVJE I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila, ki dopolnjujejo Uredbo (EU) št. 1306/2013 oziroma (EU) št. 1308/2013 glede:

(a)

sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte;

(b)

registra vinogradov;

(c)

priznanih spremnih dokumentov, certificiranja in pravil za uvoz vina;

(d)

registra o prejemu in izdaji;

(e)

obveznih prijav;

(f)

pregledov in banke podatkov izotopskih analiz;

(g)

pristojnih organov in vzajemne pomoči med njimi;

(h)

kazni;

(i)

uradnega obveščanja in objave sporočenih informacij.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi in Izvedbeni uredbi (EU) 2018/274 se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

▼M2

(a)

„vinogradnik“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb ne glede na pravni status, ki je skupini in njenim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, katere kmetijsko gospodarstvo je na ozemlju Unije, kot je določeno v členu 52 Pogodbe o Evropski uniji v povezavi s členom 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in ki poseduje površino, zasajeno z vinsko trto, kadar se pridelek s te površine uporablja za pridelavo vinskih proizvodov za trg ali pa za površino veljajo izvzetja za poskuse, za vzpostavitev zbirk sort vinske trte, namenjenih ohranjanju genskih virov, ali za matične nasade za cepiče iz člena 3(2) te uredbe;

▼B

(b)

„vinski proizvodi“ pomenijo proizvode iz dela XII Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013, razen vinskega kisa, uvrščenega pod oznaki KN 2209 00 11 in 2209 00 19 ;

▼M2

(c)

„vinogradniška parcela“ pomeni kmetijsko parcelo, kot je opredeljena v členu 67(4), točka (a), Uredbe (EU) št. 1306/2013, zasajeno z vinsko trto, ki je namenjena pridelavi vinskih proizvodov za trg, ali pa za površino veljajo izvzetja za poskuse, za vzpostavitev zbirk sort vinske trte, namenjenih ohranjanju genskih virov, ali za matične nasade za cepiče iz člena 3(2) te uredbe;

▼B

(d)

„opuščena vinogradniška površina“ pomeni površino, zasajeno z vinsko trto, ki se že več kot pet vinskih let ne obdeluje za pridobivanje tržnih proizvodov, brez poseganja v posebne primere, ki jih opredelijo države članice, z njeno izkrčitvijo pa pridelovalec ni več upravičen do dodelitve dovoljenja za ponovno zasaditev v skladu s členom 66 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(e)

„pridelovalec grozdja“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino takih oseb ne glede na pravni status, ki je skupini in njenim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, ki zbira pridelek grozdja z območja, zasajenega z vinsko trto, da bi navedeno grozdje tržila za pridelavo vinskih proizvodov pri tretjih osebah ali ga predelala v vinske proizvode na svojem gospodarstvu ali v imenu katere se izvaja predelava za komercialne namene;

(f)

„predelovalec“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino takih oseb ne glede na pravni status, ki je skupini in njenim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, ki izvede predelavo ali v imenu katerih se izvede predelava vin, s katero so se pridobila vina, likerska vina, peneča in biser vina, gazirana peneča in biser vina, kakovostna peneča vina ali kakovostna aromatična peneča vina;

(g)

„trgovec na drobno“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino takih oseb ne glede na pravni status, ki je skupini in njenim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, katerih poslovna dejavnost vključuje neposredno prodajo vina in mošta potrošniku v majhnih količinah, ki jih opredeli vsaka država članica, ob upoštevanju posebnih lastnosti trgovine in distribucije, razen tistih, ki uporabljajo kleti, opremljene za skladiščenje, ali zmogljivosti za stekleničenje velikih količin vina, in tistih, ki se ukvarjajo s potujočo trgovino z vinom, ki se prevaža neustekleničeno;

(h)

„stekleničenje“ pomeni polnjenje vina kot končnega proizvoda za komercialne namene v posode s prostornino, manjšo od 60 litrov;

(i)

„polnilec“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino takih oseb ne glede na pravni status, ki je skupini in njenim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, ki izvaja dejavnost stekleničenja vina ali v imenu katere se izvaja stekleničenje;

(j)

„trgovec“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino takih oseb ne glede na pravni status, ki je skupini in njenim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, razen zasebnih potrošnikov ali prodajalcev na drobno, ki ima zalogo vinskih proizvodov za komercialne namene ali ki sodeluje pri njihovi prodaji in jih morda tudi stekleniči, razen destilarn;

(k)

„vinsko leto“ pomeni tržno leto za vinski sektor iz člena 6(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

▼M2

(l)

„zbirka sort vinske trte“ pomeni vinogradniško parcelo, zasajeno z več sortami vinske trte, pri čemer posamezna sorta šteje največ 50 sadik.

▼B

Za namene poglavij od IV do VIII te uredbe, razen člena 47, in poglavij od IV do VII Izvedbene uredbe (EU) 2018/274 „pridelovalec“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino takih oseb ne glede na pravni status, ki je skupini in njenim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, ki sveže grozdje, mošt ali mlado vino še v vrenju sama predeluje v vino ali mošt za komercialne namene ali v imenu katere se izvaja predelava.

Za namene člena 10(1) „mali proizvajalec“ pomeni pridelovalca, ki na podlagi povprečne letne pridelave v vsaj treh zaporednih vinskih letih v povprečju pridela manj kot 1 000 hektolitrov vina v vinskem letu.

Države članice se lahko odločijo, da opredelitev „malega proizvajalca“ ne zajema pridelovalcev, ki kupujejo sveže grozdje, mošt ali mlado vino še v vrenju za predelavo v vino.

POGLAVJE II

SISTEM DOVOLJENJ ZA ZASADITEV VINSKE TRTE

Člen 3

Območja, izvzeta iz sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte

Sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte iz poglavja III naslova I dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013 se ne uporablja za zasaditev ali ponovno zasaditev območij iz člena 62(4) navedene uredbe, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena.

►M2 O zasaditvi ali ponovni zasaditvi območij, namenjenih za poskuse, za vzpostavitev zbirk sort vinske trte, namenjenih ohranjanju genskih virov, ali za matične nasade za cepiče, je treba predhodno uradno obvestiti pristojne organe. Uradno obvestilo vsebuje vse ustrezne informacije v zvezi z navedenimi območji in obdobje, v katerem bo potekal poskus, obdobje vzdrževanja zbirke sort vinske trte ali obdobje pridelovanja v matičnem nasadu za cepiče. Pristojni organi se obvestijo tudi o podaljšanju teh obdobij. ◄

Kadar velja, da tveganje motenj na trgu ne obstaja, se lahko države članice odločijo, da se v obdobjih iz prvega pododstavka lahko tržijo grozdje, pridelano na navedenih območjih, in vinski proizvodi, pridobljeni iz navedenega grozdja. Na koncu teh obdobij pridelovalec bodisi:

▼M2

(a)

pridobi dovoljenje v skladu s členom 64, 66 ali 68 Uredbe (EU) št. 1308/2013 za zadevno območje, tako da se lahko grozdje, pridelano na navedenem območju, in vinski proizvodi, pridobljeni iz navedenega grozdja, tržijo, bodisi

▼B

(b)

tako območje izkrči na lastne stroške v skladu s členom 71(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Vsa območja, namenjena za poskuse ali za matične nasade za cepiče, zasajena pred 1. januarjem 2016 po dodelitvi pravic do nove zasaditve, po navedenem datumu še naprej izpolnjujejo pogoje, določene za uporabo takšnih pravic, in sicer do konca obdobja poskusa ali obdobja pridelave v matičnem nasadu za cepiče, za katerega so bile te dodeljene. Po izteku navedenega obdobja se uporabljajo pravila iz prvega in drugega pododstavka.

▼M2

Izvzetja iz odstavka 1 se uporabljajo za območja, namenjena za vzpostavitev zbirk sort vinske trte, samo kadar je namen vzpostavitve takšnih zbirk ohranjanje genskih virov sort vinske trte, ki so značilne za določeno vinorodno območje, in kadar površina zasaditve posamezne zbirke ne presega 2 hektarjev.

Države članice lahko pripravijo seznam sort vinske trte, razvrščenih v skladu s členom 81(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, na njihovem ozemlju, ki so upravičene, da se na nacionalni ali regionalni ravni uvrstijo v zbirko sort za ohranjanje genskih virov. Države članice lahko zahtevajo, da je največja površina za zbirke takšnih sort vinske trte manjša od 2 hektarjev, prav tako lahko zahtevajo, da je največje število sadik posamezne sorte manjše od zgornje meje, določene v členu 2(1), točka (l), te uredbe.

▼M2

Za zasaditev ali ponovno zasaditev območij, katerih vino ali proizvodi vinske trte so namenjeni izključno za porabo v gospodinjstvu fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki niso vinogradniki v smislu člena 2(1), točka (a), veljajo naslednji pogoji:

(a)

površina ne presega 0,1 ha;

(b)

zadevna fizična oseba ali skupina fizičnih oseb, se ne ukvarja s pridelavo vina za trg ali s pridelavo drugih vinskih proizvodov za trg.

Za namene tega odstavka lahko države članice nekatere organizacije brez trgovske dejavnosti štejejo za enakovredne gospodinjstvu fizične osebe.

Države članice se lahko odločijo, da je za zasaditve iz prvega pododstavka potrebno uradno obvestilo.

▼B

Pridelovalec, ki je površino, zasajeno z vinsko trto, izgubil zaradi obveznega odkupa v javnem interesu v okviru nacionalnega prava, je upravičen do zasaditve nove površine, če ta ne presega 105 % čiste kulture izgubljene površine. Novozasajena površina se evidentira v registru vinogradov.

V primeru izkrčitve površin, ki so upravičene do izvzetja iz odstavkov 2 in 3, se ne izda dovoljenje za ponovno zasaditev iz člena 66 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Vendar se tako dovoljenje izda v primeru izkrčitve novozasajenih površin v skladu z izvzetjem iz odstavka 4.

Člen 4

Merila za izdajo dovoljenj

Kadar države članice uporabijo merilo za upravičenost iz člena 64(1)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013, se uporabljajo pravila iz oddelka A Priloge I k tej uredbi.

Države članice lahko uporabijo tudi dodatno objektivno in nediskriminacijsko merilo, da vloga ne pomeni znatnega tveganja prilastitve slovesa določenih zaščitenih geografskih označb, razen če javni organi ne dokažejo, da takšno tveganje obstaja.

Pravila v zvezi z uporabo tega dodatnega merila so določena v oddelku B Priloge I.

Kadar se države članice odločijo, da uporabijo eno ali več meril za upravičenost iz člena 64(1)(a) do (c) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in dodatno merilo iz odstavka 1 tega člena, lahko pri izdajanju dovoljenj za nove zasaditve ta merila uporabljajo na nacionalni ravni ali nižji ravni ozemeljskih enot.

Kadar države članice uporabijo eno ali več prednostnih meril iz člena 64(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, se uporabijo pravila iz oddelkov od A do H Priloge II k tej uredbi.

Države članice lahko uporabijo tudi dodatna objektivna in nediskriminacijska merila v zvezi s predhodnim ravnanjem pridelovalcev in neprofitnih organizacij s socialnim namenom, ki so prejele površine, zasežene v primeru terorizma in drugih vrst kriminala. Pravila v zvezi z uporabo teh dodatnih meril so določena v oddelku I Priloge II.

Kadar se države članice odločijo, da pri izdajanju dovoljenj za nove zasaditve uporabijo eno ali več prednostnih meril iz člena 64(2)(a) do (h) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in dodatnih meril iz odstavka 3 tega člena, lahko ta merila uporabijo enotno na nacionalni ravni ali z različno stopnjo pomembnosti na različnih območjih držav članic.

Uporaba enega ali več meril iz člena 64(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 kot meril za upravičenost na eni od geografskih ravni iz člena 63(2) se šteje za ustrezno utemeljeno za namene člena 64(1)(d) navedene uredbe, če je namenjena obravnavanju določenega problema, ki vpliva na vinogradniški sektor na določeni geografski ravni in ki ga je mogoče obravnavati le s takšno omejitvijo.

Brez poseganja v pravila iz prilog I in II v zvezi s posebnimi merili za upravičenost in prednostnimi merili države članice sprejmejo dodatne ukrepe, kadar je to potrebno, da se vlagateljem vlog za dovoljenja prepreči, da bi se izognili merilom za upravičenost in prednostnim merilom iz navedenih prilog.

Člen 5

Dovoljenja za predvideno ponovno zasaditev

Države članice lahko določijo, da se za izdajo dovoljenj pridelovalcem, ki načrtujejo izkrčitev površine, zasajene z vinsko trto, v skladu s členom 66(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, uporablja obveznost pologa varščine.

Če pridelovalci do konca četrtega leta od datuma nove zasaditve vinske trte površine ne izkrčijo, pa se za zadevno površino, ki ni bila izkrčena, uporablja člen 71 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Člen 6

Omejitve ponovnih zasaditev

▼M2

Države članice lahko na podlagi člena 66(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 omejijo ponovne zasaditve, kadar je določena površina, ki bo ponovno zasajena, na območju, za katero je izdajanje dovoljenj za nove zasaditve omejeno v skladu s členom 63(2), točka (b), navedene uredbe, in če je taka odločitev upravičena zaradi potrebe, da bi se izognile dokazanemu tveganju razvrednotenja določene zaščitene označbe porekla (v nadaljnjem besedilu: ZOP) ali zaščitene geografske označbe (v nadaljnjem besedilu: ZGO).

Tveganje razvrednotenja iz prvega odstavka ne obstaja, če:

▼B

(a)

je določena površina, ki bo ponovno zasajena, na istem območju ZOP ali ZGO kot izkrčena površina in zasaditev vinske trte ustreza isti specifikaciji ZOP ali ZGO kot izkrčena površina;

(b)

je ponovna zasaditev namenjena pridelavi vin brez geografske označbe, če vlagatelj za nove zasaditve sprejme enake zaveze, kot so tiste iz točke 2 oddelkov A in B Priloge I k tej uredbi.

POGLAVJE III

Člen 7

Minimalni podatki iz registra vinogradov

Za namene člena 145(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 v državah članicah, ki izvajajo sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte, posodobljeni podatki iz registra vinogradov vsebujejo vsaj podrobnosti in specifikacije iz prilog III in IV k tej uredbi v zvezi z vsakim vinogradnikom.

Za namene člena 145(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 v državah članicah, ki ne izvajajo sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, ampak izvajajo nacionalne podporne programe za prestrukturiranje ali preusmeritev vinogradov, posodobljeni podatki iz registra vinogradov vključujejo vsaj poenostavljene podrobnosti in specifikacije iz Priloge III k tej uredbi.

POGLAVJE IV

SPREMNI DOKUMENTI IN PRAVILA ZA UVOZ VINSKIH PROIZVODOV

ODDELEK I

SPREMNI DOKUMENTI ZA SPREMLJANJE IN CERTIFICIRANJE VINSKIH PROIZVODOV

Člen 8

Splošna pravila

Za namene člena 147(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 vsak prevoz vinskih proizvodov, ki se izvede med vinogradniki, pridelovalci grozdja, pridelovalci, predelovalci, polnilci ali trgovci ali od njih do prodajalcev na drobno, spremlja spremni dokument.

Izvajalci iz prvega pododstavka morajo biti sposobni spremni dokument pristojnim organom predložiti kadar koli med prevozom.

Spremni dokument se lahko uporabi le za eno pošiljko.

Države članice sestavijo in redno posodabljajo seznam izvajalcev iz tega člena. Kadar takšen seznam ali evidenca že obstaja za druge namene, se lahko uporabi tudi za namene te uredbe.

Člen 9

Izvzetja

Z odstopanjem od člena 8 spremni dokument ni potreben v naslednjih primerih:

(a)

vinski proizvodi, ki se prevažajo od vinograda do prostorov za pridelavo vina, med prostoroma istega podjetja ali med prostori v lasti skupine pridelovalcev, brez spremembe lastnika, če se prevoz izvede za namene pridelave vina, predelave, skladiščenja ali stekleničenja, kadar celotna cestna razdalja ne presega 70 kilometrov in se prevoz izvede izključno na ozemlju ene same države članice ali ga odobrijo pristojni organi zadevnih držav članic;

(b)

grozdne tropine in vinske droži:

(i)

ki se prevažajo v destilarno ali obrat za pridelavo kisa, kadar je proizvod opremljen z dobavnico pridelovalca pod pogoji, ki jih določijo pristojni organi države članice, v kateri se prevoz začne, ali

(ii)

kadar se prevoz izvede za umik proizvodov iz postopka pridelave vina ali katere koli druge predelave grozdja pod nadzorom pristojnih organov v skladu s členom 14(1)(b)(vii) in členom 18(2) Izvedbene uredbe (EU) 2018/274;

(c)

grozdni sok in mošt, uvrščena pod oznaki KN 2009 61 in 2009 69 , dobavljena izvajalcem, ki ne pridelujejo vina, kadar proizvod spremlja trgovinski dokument;

(d)

vinski proizvodi, ki se pridelujejo in prevažajo izključno na ozemlju držav članic, za katere ne velja obveznost vodenja registra vinogradov v skladu s členom 145(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(e)

naslednji primeri vinskih proizvodov, ki se prevažajo izključno na ozemlju države članice, v posodah nazivne prostornine največ 60 litrov:

(i)

vinski proizvodi v posodah z nazivno prostornino deset litrov ali manj, opremljenih z etiketo in zapiralom za enkratno uporabo, kadar celotna količina ne presega:

—

pet litrov ali pet kilogramov za zgoščeni grozdni mošt, prečiščen ali ne,

—

100 litrov za vse druge proizvode;

(ii)

vino ali grozdni sok, namenjen diplomatskim predstavništvom, konzulatom in podobnim ustanovam, v okviru zanje odobrenih količin;

(iii)

vino ali grozdni sok:

—

v iznosih zasebnih gospodinjstev, ki niso namenjeni prodaji,

—

na krovu ladij, letal ali vlakov za tamkajšnjo porabo;

(iv)

vino, delno prevreto vino, delno prevreti grozdni mošt in grozdni mošt, ki jih prevažajo posamezniki in so namenjeni osebni porabi prejemnika ali prejemnikove družine, kadar količina, ki se prevaža, ne presega 30 litrov;

(v)

kateri koli proizvod, namenjen znanstvenim ali tehničnim poskusom, kadar celotna količina, ki se prevaža, ne presega enega hektolitra;

(vi)

tržni vzorci;

(vii)

vzorci za pristojni organ ali pooblaščeni laboratorij.

Kadar spremni dokument ni potreben, morajo biti pošiljatelji sposobni kadar koli dokazati točnost vseh informacij, zabeleženih v njihovem registru o prejemu in izdaji iz poglavja V ali drugih registrih, ki jih zahteva država članica, v kateri se je prevoz začel.

Člen 10

Priznani spremni dokumenti

Pristojni organi kot spremne dokumente priznajo naslednje dokumente, če so v skladu s pogoji iz odstavkov 2 do 5 in Priloge V:

(a)

za vinske proizvode, ki se odpremijo znotraj države članice ali med državami članicami, brez poseganja v točko (b) tega pododstavka:

(i)

enega od dokumentov iz člena 21(6) ali člena 26(1)(a) Direktive 2008/118/ES za proizvode, ki se prevažajo pod režimom odloga plačila trošarine v Uniji, če je na njem razločno navedena enotna administrativna referenčna oznaka iz člena 21(3) navedene direktive (v nadaljnjem besedilu: številka ARC), če je sestavljen v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 684/2009 ( 1 ) in, kadar se uporabi dokument iz člena 26(1)(a) Direktive 2008/118/ES, če pošiljatelj izpolnjuje zahteve iz navedenega odstavka 1;

(ii)

za trošarinsko blago, ki se prevaža v Uniji, po sprostitvi v porabo v državi članici, kjer se je prevoz začel, poenostavljeni spremni dokument iz člena 34(1) Direktive 2008/118/ES, ki je sestavljen in se uporablja v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 3649/92 ( 2 );

(iii)

za vinske proizvode, za katere se plačuje trošarina, ki jih odpremijo mali proizvajalci v skladu s členom 40 Direktive 2008/118/ES, in za vinske proizvode, za katere se ne plačuje trošarina, enega od naslednjih dokumentov, sestavljenega pod pogoji, ki jih določi država članica odpreme:

—

kadar država članica uporablja informacijski sistem, natisnjena različica tako sestavljenega elektronskega administrativnega dokumenta ali katerega koli komercialnega dokumenta, na katerem je razločno navedena posebna administrativna oznaka (v nadaljnjem besedilu: oznaka MVV), ki jo je elektronskemu administrativnemu dokumentu dodelil ta sistem, če je dokument sestavljen v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili,

—

kadar država članica ne uporablja informacijskega sistema, administrativni dokument ali trgovinski dokument, na katerem je oznaka MVV, ki jo je dodelil pristojni organ, če sta dokument in njegova kopija potrjena v skladu z odstavkom 3 tega člena;

(b)

za vinske proizvode, ki se odpremijo v tretjo držav ali na ozemlje iz člena 5(2) in (3) Direktive 2008/118/ES, enega od dokumentov iz točke (a)(i) ali (iii).

Dokumenti iz druge alinee točke (a)(iii) prvega pododstavka se lahko uporabljajo le do 31. decembra 2020.

Dokumenti iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 vsebujejo informacije iz oddelka A Priloge V ali pristojnim organom omogočajo, da imajo dostop do teh informacij.

Kadar je na navedenih dokumentih navedena številka ARC, ki jo je dodelil računalniški sistem iz člena 21(2) Direktive 2008/118/ES, ali oznaka MVV, ki jo je dodelil informacijski sistem, ki ga je vzpostavila država članica odpreme iz prve alinee točke (a)(iii) prvega pododstavka odstavka 1, uporabljeni sistem vsebuje informacije iz oddelka A Priloge V k tej uredbi.

Dokumenti iz druge alinee točke (a)(iii) prvega pododstavka odstavka 1 in njihove kopije se pred odpremo potrdijo:

(a)

z datumom, podpisom uradnika pristojnega organa in žigom, ki ga odtisne navedeni uradnik, ali

(b)

z datumom, podpisom pošiljatelja in, odvisno od primera, njegovim:

(i)

posebnim žigom v skladu z vzorcem iz oddelka C Priloge V;

(ii)

žigom, ki ga predpišejo pristojni organi, ali

(iii)

znakom, narejenim z napravo za žigosanje, ki ga odobrijo pristojni organi.

Posebni žig ali predpisani žig iz točke (b) se lahko na obrazce vtisne vnaprej, če tiskanje opravi tiskarna, ki je bila pooblaščena za to.

Za vinske proizvode, uvožene iz tretje države, morajo dokumenti iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 vsebovati sklic na potrdilo, izdano v državi porekla v skladu s členom 20.

Države članice lahko z odstopanjem od odstavka 1 kot spremne dokumente priznajo druge dokumente, vključno z dokumenti, izdanimi s pomočjo računalniškega postopka, ki je namenjen poenostavitvi postopka v zvezi s prevozom vinskih proizvodov, ki se izvaja izključno na njihovem ozemlju in kadar se vinski proizvodi neposredno izvažajo z njihovega ozemlja.

Člen 11

Certificiranje porekla ali izvora, lastnosti, letnika ali sorte vinske trte ter ZOP ali ZGO

Za dokumente iz točke (a)(i) in (iii) prvega pododstavka člena 10(1) se šteje, da potrjujejo poreklo ali izvor, kakovost in lastnosti vinskega proizvoda, letnik ali sorto oziroma sorte vinske trte, iz katerih je pridelan, ter, kjer je primerno, ZOP ali ZGO. V ta namen pošiljatelj ali pooblaščena oseba, ki deluje v imenu pošiljatelja, v okence 17l navedenih dokumentov vnese ustrezne informacije iz dela I Priloge VI.

Pošiljatelj točnost informacij, zahtevanih v skladu z odstavkom 1, potrdi na podlagi registra o prejemu in izdaji, ki ga je treba voditi v skladu s poglavjem V, ali potrjenih informacij iz dokumentov, ki so spremljali prejšnje pošiljke zadevnega proizvoda, in uradnih preverjanj skladnosti, ki so jih pristojni organi izvedli v skladu s poglavjem VII.

Če države članice za vinske proizvode, pridelane na njihovem ozemlju, zahtevajo potrdilo o ZOP ali ZGO, ki ga izda nadzorni organ, imenovan v ta namen, mora spremni dokument vsebovati sklic na navedeno potrdilo, ime in, kjer je primerno, elektronski naslov nadzornega organa.

Člen 12

Certificiranje izvoženih vinskih proizvodov

Kadar pristojni organi namembne tretje države zahtevajo potrdilo iz člena 11 za vinske proizvode, ki se odpremijo v navedeno tretjo državo, je navedeno potrdilo v eni od naslednjih oblik:

(a)

elektronski administrativni dokument ali kateri koli drug trgovinski dokument, ki se uporablja v skladu s členom 21(6) Direktive 2008/118/ES, ali dokument iz člena 10(1)(a)(iii) te uredbe, če pošiljatelj ali pooblaščena oseba, ki deluje v imenu pošiljatelja, navede ustrezne informacije iz dela I Priloge VI k tej uredbi;

(b)

posebno potrdilo za izvoz, sestavljeno na podlagi predloge in zahtev iz dela II Priloge VI k tej uredbi.

Za potrdilo iz odstavka 1(b) se šteje, da je pristno, kadar je potrjeno z datumom in podpisom pošiljatelja ali pooblaščene osebe, ki deluje v imenu pošiljatelja, in kadar pošiljatelj na potrdilu kot upravno sklicevanje navede številko ARC ali oznako MVV, ki jo je spremnemu dokumentu dodelil pristojni organ.

Člen 11(2) in (3) se smiselno uporablja za potrdilo iz odstavka 1.

Člen 13

Dokumenti, ki se uporabljajo kot dokazilo o izvozu

Ko vinski proizvodi krožijo z dokumentom iz točke (a)(i) prvega pododstavka člena 10(1), je dokazilo o izstopu s carinskega ozemlja Unije poročilo o izvozu iz člena 28 Direktive 2008/118/ES, ki ga sestavi carinski urad izvoza v skladu s členom 334 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 ( 3 ).

Ko vinski proizvodi krožijo z dokumentom iz točke (a)(iii) prvega pododstavka člena 10(1), se izstop s carinskega ozemlja Unije dokaže v skladu s členom 334 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447. V tem primeru pošiljatelj ali pooblaščena oseba, ki deluje v imenu pošiljatelja, na spremni dokument napiše sklic izvozne deklaracije iz člena 331 navedene uredbe, ki jo izda carinski urad izvoza, pri čemer uporabi eno od navedb iz oddelka D Priloge V k tej uredbi.

Vinske proizvode, ki se začasno izvozijo po postopku pasivnega oplemenitenja iz člena 210(d) Uredbe (EU) št. 952/2013 v skladu s poglavjema I in V naslova VII Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 ( 4 ) in poglavjem I naslova VII Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 v eno od držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta) za skladiščenje, staranje in/ali pakiranje, poleg spremnega dokumenta spremlja še podatkovna kartica, določena s priporočilom Sveta za carinsko sodelovanje z dne 3. decembra 1963. Na navedeni kartici se v okencih, namenjenih poimenovanju proizvoda, navedejo poimenovanje v skladu s pravili Unije in nacionalnimi pravili ter količine vina, ki se prevaža.

Navedeni podatki so vzeti iz izvirnika spremnega dokumenta, ki je spremljal prevoz vina do carinskega urada, pri katerem se izda podatkovna kartica. Na podatkovni kartici se navedejo tudi vrsta, datum in številka dokumenta, ki je pred tem spremljal pošiljko.

Kadar se proizvodi iz prvega pododstavka vračajo na carinsko ozemlje Unije, podatkovno kartico ustrezno izpolni pristojni carinski urad Efte. Za navedeni dokument se šteje, da je enakovreden spremnemu dokumentu za prevoz do carinskega urada bodisi namembnega kraja v Uniji bodisi sprostitve v porabo, če so v dokumentu v okencu „Poimenovanje blaga“ navedeni podatki iz prvega pododstavka.

Ustrezni carinski urad v Uniji žigosa kopijo ali fotokopijo dokumenta, ki ga predloži prejemnik ali njegov predstavnik, in mu ga vrne za namene te uredbe.

Člen 14

Pošiljka nepakiranih vinskih proizvodov

Kadar se računalniški ali informacijski sistem iz prve alinee točke (a)(iii) prvega pododstavka člena 10(1) ali iz člena 10(5) ne uporablja ali ta sistem ne omogoča obveščanja pristojnega organa v kraju raztovarjanja, pošiljatelj pošiljke nepakiranih vinskih proizvodov najpozneje ob odhodu prevoznega sredstva pristojnemu organu, na ozemlju katerega je kraj natovarjanja, pošlje kopijo spremnega dokumenta za naslednje proizvode:

(a)

proizvode s poreklom iz Unije, katerih količina presega 60 litrov:

(i)

vino za predelavo v vino z ZOP ali ZGO ali sortno vino ali arhivsko vino oziroma vino, namenjeno za pakiranje za trženje kot tako;

(ii)

delno prevreti grozdni mošt;

(iii)

zgoščeni grozdni mošt, prečiščen ali ne;

(iv)

sveži grozdni mošt, pri katerem je vrenje ustavljeno z dodatkom alkohola;

(v)

grozdni sok;

(vi)

zgoščeni grozdni sok;

(b)

proizvode s poreklom zunaj Unije, katerih količina presega 60 litrov:

(i)

sveže grozdje, razen namiznega grozdja;

(ii)

grozdni mošt;

(iii)

zgoščeni grozdni mošt, prečiščen ali ne;

(iv)

delno prevreti grozdni mošt;

(v)

sveži grozdni mošt, pri katerem je vrenje ustavljeno z dodatkom alkohola;

(vi)

grozdni sok;

(vii)

zgoščeni grozdni sok;

(viii)

likersko vino za pripravo proizvodov, ki niso uvrščeni pod oznako KN 2204 ;

(c)

proizvode, ne glede na njihovo poreklo in količino, ki se prevaža, brez poseganja v izvzetja iz člena 9:

(i)

vinske droži;

(ii)

grozdne tropine, namenjene destilaciji ali drugi obliki industrijske predelave;

(iii)

destilat izpirka tropin;

(iv)

alkoholizirano vino za destilacijo;

(v)

vino iz grozdja tistih sort, ki v klasifikaciji držav članic v skladu s členom 81 Uredbe (EU) št. 1308/2013 za upravno enoto, v kateri je bilo grozdje pridelano, niso navedene kot vinske sorte grozdja;

(vi)

proizvodi, ki se ne smejo dajati ali dobavljati za neposredno prehrano ljudi.

Pristojni organ, na ozemlju katerega je kraj natovarjanja, o začetku prevoza obvesti pristojni organ, na ozemlju katerega je kraj raztovarjanja.

Države članice lahko z odstopanjem od odstavka 1 določijo različna obdobja za pošiljanje kopije spremnega dokumenta za pošiljke vinskih proizvodov, ki se prevažajo izključno na njihovem ozemlju.

Člen 15

Pošiljke proizvodov iz tretjih držav ali proizvodov iz Unije, ki so se prvotno izvozili v tretjo državo

Spremni dokument za prevoz pošiljk proizvodov iz tretjih držav, sproščenih v prosti promet, na carinskem območju Unije, temelji na dokumentu VI-1 iz člena 20 ali enakovrednem dokumentu iz člena 26 ali 27 in vključuje naslednje informacije ali pristojnim organom omogoča dostop do teh informacij:

(a)

številko dokumenta VI-1 ali sklic na enega od dokumentov iz členov 26 in 27;

(b)

ime in naslov organa tretje države, ki je izpolnil dokument iz točke (a) ali pooblastil pridelovalca, da ga izpolni;

(c)

datum, ko je bil dokument iz točke (a) izpolnjen.

Izvajalec mora biti vedno sposoben predložiti dokument VI-1, enakovredni dokument iz člena 26 ali 27 ali izvleček VI-2 iz člena 22, ko to zahtevajo pristojni organi držav članic.

Spremni dokument za prevoz pošiljk vinskih proizvodov s poreklom iz Unije, ki so se prvotno izvozile v tretjo državo ali na ozemlje iz člena 5(2) in (3) Direktive 2008/118/ES, na carinskem območju Unije vključuje naslednje informacije ali pristojnim organom omogoča dostop do teh informacij:

(a)

sklic na spremni dokument iz točke (b) prvega pododstavka člena 10(1) te uredbe, izdan ob prvotni odpremi, ali

(b)

sklice na druga dokazila, ki jih o poreklu proizvoda predloži uvoznik in za katera pristojni organ ob sprostitvi v prosti promet v Uniji presodi, da so zadostna.

Kadar se uporablja računalniški sistem iz člena 21(2) Direktive 2008/118/ES ali informacijski sistem, ki ga je vzpostavila država članica odpreme, uporabljeni sistem vsebuje informacije iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

Člen 16

Zavrnitev s strani prejemnika

Kadar prejemnik zavrne del proizvoda ali celoten proizvod, ki se prevaža s spremnim dokumentom, na hrbtno stran dokumenta napiše besedi „zavrnil prejemnik“, skupaj z datumom in svojim podpisom, in kadar je to primerno, navedbo zavrnjene količine, v litrih ali kilogramih.

V tem primeru se lahko proizvod vrne pošiljatelju z istim spremnim dokumentom ali zadrži v prevoznikovih prostorih, dokler se za ta proizvod, ko se ponovno odpremi, ne izpolni nov spremni dokument.

Člen 17

Potrditev spremnih dokumentov v primeru resne kršitve ali neskladnosti

Kadar pristojni organ ugotovi ali utemeljeno sumi, da pošiljatelj prevaža ali je prevažal vinski proizvod, ki ni v skladu z določbami Unije ali nacionalnimi določbami, sprejetimi v skladu z določbami Unije, kar zadeva pogoje njegove pridelave ali njegovo sestavo, ali vinski proizvod, v zvezi s katerim je bila storjena resna kršitev, povezana s spremnimi dokumenti, lahko od pošiljatelja zahteva, da izpolni nov spremni dokument za navedeni vinski proizvod in od pristojnega organa zahteva njegovo potrditev.

Potrditev, ko se odobri, je lahko vezana na pogoje za prihodnjo uporabo proizvoda ali prepoved trženja proizvoda. Obsega žig, podpis uradnika pristojnega organa in datum.

Organ iz odstavka 1 obvesti organ s krajevno pristojnostjo na kraju natovarjanja. V primeru prevoza v Uniji se uporabljata vzajemna pomoč ali prijavljanje suma neskladnosti na podlagi členov 43 in 45.

Člen 18

Ukrepi v primeru kršitev, ki so povezane s spremnimi dokumenti in niso resne kršitve

Kadar pristojni organ ugotovi, da se pošiljka, ki jo mora spremljati dokument, prevaža brez takega dokumenta ali jo spremlja dokument, ki vsebuje napačne ali nepopolne podatke, sprejme ukrepe, potrebne za ureditev takega prevoza, in sicer popravi vse bistvene napake ali izpolni nov dokument.

Organ iz prvega pododstavka žigosa dokumente, popravljene ali izpolnjene v skladu z navedeno določbo. Popravljanje nepravilnosti ne sme zadržati zadevnega prevoza dlje, kakor je to nujno potrebno.

Ob ponavljajočih se nepravilnostih istega pošiljatelja organ iz prvega pododstavka odstavka 1 obvesti organ s krajevno pristojnostjo na kraju natovarjanja. V primeru prevoza v Uniji se uporabljata vzajemna pomoč ali prijavljanje suma neskladnosti na podlagi členov 43 in 45.

Kadar prevoza ni mogoče urediti v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1, organ iz navedenega pododstavka ustavi prevoz. O ustavitvi prevoza in posledično sprejetih ukrepih obvesti pošiljatelja. Navedeni ukrepi lahko vključujejo prepoved trženja proizvoda.

Člen 19

Višja sila ali nepredvidljivi dogodki

Če je treba zaradi višje sile ali kakega nepredvidljivega dogodka med prevozom pošiljko, za katero se zahteva spremni dokument, razdeliti ali se ta v celoti ali delno izgubi, prevoznik od pristojnega organa, ki je najbližje kraju, v katerem se je zgodil dogodek ali primer višje sile, zahteva, da naredi zapisnik o dejstvih in sprejme potrebne ukrepe za ureditev zadevnega prevoza.

ODDELEK II

SPREMNI DOKUMENTI ZA SPROSTITEV UVOŽENIH VINSKIH PROIZVODOV V PROSTI PROMET

Člen 20

Potrdilo o skladnosti uvoženih vinskih proizvodov

Spremni dokument za uvoz vinskih proizvodov zajema potrdilo in analizno poročilo iz člena 90(3)(a) oziroma (b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter je enotni dokument, ki se v nadaljnjem besedilu imenuje dokument VI-1. Vendar oddelka za analizno poročilo v dokumentu VI-1 ni treba izpolniti, če zadevni proizvod ni namenjen neposredni prehrani ljudi.

Pristojni organi in imenovani organi ali uradi iz člena 90(3)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 so organi in uradi iz člena 51(1)(a) in (b) te uredbe v zvezi z zadevnimi tretjimi državami.

Dokument VI-1 se sestavi in uporabi v skladu s členi od 22 do 25 ter se šteje za potrdilo, da:

(a)

ima uvoženi proizvod lastnosti vinskega proizvoda v skladu s pravom Unije ali v skladu z veljavnim dvostranskim sporazumom med Unijo in tretjo državo;

(b)

je bil uvoženi proizvod pridobljen iz grozdja določenega letnika ali pridelan iz navedene sorte ali sort vinske trte;

(c)

je uvoženi proizvod, če je ustrezno, v skladu s specifikacijami geografske označbe v skladu s Sporazumom Svetovne trgovinske organizacije o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, zakonodajo Unije o geografskih označbah ali sporazumom o priznavanju in zaščiti geografskih označb med Unijo in tretjo državo, iz katere izvira vino.

Člen 21

Izvzetja

Z odstopanjem od člena 90(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se uporabljajo naslednja izvzetja:

(a)

dokumenta VI-1 ni treba predložiti za:

(i)

vinske proizvode v posodah z nazivno prostornino deset litrov ali manj, opremljenih z etiketo in zapiralom za enkratno uporabo, kadar skupna prepeljana količina ne glede na to, ali je sestavljena iz posameznih pošiljk ali ne, ne presega 100 litrov;

(ii)

vino in grozdni sok, ki sta del osebne lastnine fizičnih oseb, ki prenesejo običajno prebivališče iz tretje države v Unijo v smislu člena 3 Uredbe (ES) št. 1186/2009;

(iii)

vino, ki ga ena fizična oseba pošlje drugi fizični osebi v smislu člena 25 Uredbe (ES) št. 1186/2009 do največ 30 litrov na pošiljko;

(iv)

vino, grozdni mošt in grozdni sok v osebni prtljagi potnikov v smislu člena 41 Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 do največ 30 litrov na potnika;

(v)

vino in grozdni sok za sejme, kot so opredeljeni v členu 90 Uredbe (ES) št. 1186/2009, če so zadevni proizvodi polnjeni v posode z etiketo, ki držijo največ dva litra in so opremljene z zapiralom za enkratno uporabo;

(vi)

količine vina, grozdnega mošta in grozdnega soka v posodah, razen tistih iz točke (v), ki se uvažajo za znanstvene in tehnične poskuse, pri čemer največja dovoljena količina znaša 100 litrov;

(vii)

vino in grozdni sok, ki se uvozita v skladu z določbami Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961, Dunajske konvencije o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963 ali drugih konzularnih konvencij ali v skladu z Newyorško konvencijo o posebnih misijah z dne 16. decembra 1969;

(viii)

vino in grozdni sok v posesti na krovu ladij in na letalih v mednarodnem prometu;

(ix)

vino in grozdni sok s poreklom iz Unije, kjer se tudi stekleničita, ki se nato izvozita v tretjo državo, vrneta na carinsko območje Unije in sprostita v prosti promet;

(b)

če je vino polnjeno v posode z etiketo, ki držijo največ 60 litrov in imajo zapirala za enkratno uporabo, in če vino izvira iz države iz oddelka A dela IV Priloge VII, ki je ponudila posebna jamstva, ki jih je sprejela Unija, je treba v oddelku za analizno poročilo dokumenta VI-1 navesti le naslednje podatke:

(i)

dejanski volumenski delež alkohola;

(ii)

skupno vsebnost kisline;

(iii)

skupno vsebnost žveplovega dioksida.

Člen 22

Pravila za pripravo dokumenta VI-1 in izvlečka VI-2

Dokument VI-1 se pripravi na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz dela I Priloge VII, v skladu s tehničnimi pravili iz navedene priloge.

Podpišeta ga uradnik pristojnega organa in uradnik imenovanega organa ali urada, vključenega na seznam iz člena 51(1).

Proizvod spremljata izvirnik in kopija dokumenta VI-1.

Izvleček (nadaljnjem besedilu: izvleček VI-2), se lahko pripravi v skladu z vzorcem iz dela II Priloge VII, vsebuje pa podatke iz dokumenta VI-1 ali, če je bil predložen izvleček VI-2, iz navedenega izvlečka VI-2 in ima žig carinskega urada Unije. Proizvod spremljata izvirnik in dve kopiji izvlečka VI-2.

Dokumenti VI-1 in izvlečki VI-2 imajo serijsko številko, ki jo pri dokumentih VI-1 dodeli pristojni organ, katerega uradnik podpiše dokument, pri izvlečkih VI-2 pa carinski urad, ki jih žigosa.

Člen 23

Uporaba dokumenta VI-1 in izvlečkov VI-2

Izvirnik in kopija dokumenta VI-1 ali izvirnik in kopiji izvlečka VI-2 se izročijo pristojnim organom države članice, v kateri se opravijo carinske formalnosti, potrebne za sprostitev pošiljke, na katero se nanašajo, v prosti promet po opravljenih navedenih formalnostih, kot sledi:

(a)

carinski organi potrdijo hrbtno stran izvirnika in kopije dokumenta VI-1 ali original in kopiji izvlečka VI-2, zadevi osebi vrnejo izvirnik dokumenta VI-1 ali original in kopijo izvlečka VI-2, kopijo dokumenta VI-1 ali izvlečka VI-2 pa hranijo vsaj pet let;

(b)

kadar se pošiljka ponovno pošlje pred sprostitvijo v prosti promet, novi pošiljatelj carinskim organom, ki nadzorujejo pošiljko, izroči dokument VI-1 in izvleček VI-2 za navedeno pošiljko ali, kadar navedeno pošiljko spremljata predhodno izpolnjeni izvleček VI-2 in naknadno izpolnjeni izvleček VI-2, navedena izvlečka VI-2.

Kadar se izvleček VI-2 izroči skupaj z dokumentom VI-1, carinski organi preverijo, ali podatki iz dokumenta VI-1 ustrezajo podatkom iz izvlečka VI-2. Kadar se naknadno izpolnjeni izvleček VI-2 izroči skupaj s predhodno izpolnjenim izvlečkom VI-2, carinski organi preverijo, ali podatki iz predhodno izpolnjenega izvlečka VI-2 ustrezajo podatkom iz naknadno izpolnjenega izvlečka VI-2, in žigosajo slednjega, ki je nato enakovreden predhodno izpolnjenemu izvlečku VI-2.

Carinski organi potrdijo hrbtno stran izvirnika in kopije dokumenta VI-1 ali predhodno izpolnjenega izvlečka VI-2.

Carinski organi izvirnik dokumenta VI-1 in vsakega izvlečka VI-2 vrnejo novemu pošiljatelju, kopije pa hranijo vsaj pet let.

Vendar izvlečka VI-2 ni treba izpolniti, če se pošiljka proizvoda znova izvozi v tretjo državo;

(c)

če se pošiljka razdeli, preden se sprosti v prosti promet, zadevna oseba izvirnik in kopijo dokumenta VI-1 ali predhodno izpolnjenega izvlečka VI-2 za pošiljko, ki se razdeli, izroči carinskim organom, ki nadzorujejo pošiljko, skupaj z izvirnikom in dvema kopijama izvlečka VI-2, izpolnjenega naknadno za vsako novo pošiljko.

Carinski organi preverijo, ali podatki iz dokumenta VI-1 ali predhodno izpolnjenega izvlečka VI-2 ustrezajo podatkom iz izvlečka VI-2, izpolnjenega naknadno za vsako novo pošiljko. Če so podatki ustrezni, carinski organi žigosajo slednjega, ki je nato enakovreden predhodno izpolnjenemu izvlečku VI-2, in potrdijo hrbtno stran izvirnika in kopije dokumenta VI-1 ali predhodno izpolnjenega izvlečka VI-2. Izvirnik naknadno izpolnjenega izvlečka VI-2 skupaj z izvirnikom dokumenta VI-1 ali predhodno izpolnjenega izvlečka VI-2 vrnejo zadevni osebi, kopijo vsakega od navedenih dokumentov pa hranijo vsaj pet let.

Člen 24

Uporaba dokumenta VI-1 pri posrednem uvozu

Kadar se vino iz tretje države, na ozemlju katere je bilo pridelano (v nadaljnjem besedilu: država porekla), izvozi v drugo tretjo državo (v nadaljnjem besedilu: država izvoznica), preden se izvozi v Unijo, se za dokument VI-1 za zadevno vino šteje, da je veljaven za uvoz v Unijo, če so ga pristojni organi države izvoznice, brez dodatnih analiz navedenega vina, sestavili na podlagi dokumenta VI-1 ali enakovrednega dokumenta, ki so ga sestavili pristojni organi države porekla, če:

(a)

je bilo to vino ustekleničeno in opremljeno z etiketo v državi porekla in je ostalo nespremenjeno ali

(b)

se to vino izvozi neustekleničeno iz države porekla ter se ustekleniči in opremi z etiketo v državi izvoznici brez dodatne predelave.

Pristojni organ države izvoznice v dokumentu VI-1 navedene države potrdi, da gre za vino iz prvega odstavka in da izpolnjuje v njem navedene pogoje.

Izvirnik ali overjena kopija dokumenta VI-1 ali enakovrednega dokumenta države porekla se priloži dokumentu VI-1 države izvoznice.

Pristojni organi tretjih držav za namene tega člena so organi, vključeni na seznam iz člena 51(1).

Člen 25

Posebna pravila o certificiarnju za nekatera vina

Pri likerskem in alkoholiziranem vinu za destilacijo se dokumenti VI-1 štejejo za veljavne le, če je pristojni organ, vključen na seznam iz člena 51(1), v okence 14 zapisal naslednje:

„Potrjuje se, da je alkohol, dodan temu vinu, vinski alkohol.“

Dokument VI-1 se lahko uporabi kot potrdilo, da ima uvoženo vino geografsko označbo v skladu s Sporazumom Svetovne trgovinske organizacije o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, zakonodajo Unije o geografskih označbah ali sporazumom o priznavanju in zaščiti geografskih označb med Unijo in tretjo državo, iz katere izvira vino.

V tem primeru se v okence 14 vpiše naslednje:

„Potrjuje se, da je bilo vino iz tega dokumenta pridelano v vinorodnem okolišu in mu je bila dodeljena geografska označba iz okenca 6 v skladu z določbami države porekla.“

Potrditev v okencu 14 iz odstavkov 1 in 2 se dopolni z naslednjimi podatki:

(a)

polnim imenom in naslovom pristojnega organa izdajatelja;

(b)

podpisom uradnika pristojnega organa;

(c)

žigom pristojnega organa.

Člen 26

Poenostavljen postopek

Dokumenti VI-1, ki jih sestavijo pridelovalci vina v tretjih državah iz oddelka B dela IV Priloge VII, ki so ponudile posebna jamstva in jih je Unija sprejela, se štejejo za dokumente VI-1, ki so jih sestavili pristojni organi in imenovani organi ali uradi, vključeni na seznam iz člena 51(1) v zvezi z zadevnimi tretjimi državami, če so pristojni organi navedenih tretjih držav pridelovalcem izdali posamezna dovoljenja in nad njimi izvajajo inšpekcijski nadzor.

Pridelovalci z dovoljenjem iz odstavka 1 uporabljajo in izpolnijo dokumente VI-1, pri čemer vanje vpišejo zlasti:

(a)

v okence 1 svoje ime in naslov ter matično številko v tretjih državah iz oddelka B dela IV Priloge VII;

(b)

v okence 9 ime in naslov pristojnega organa tretje države, ki jim je izdal dovoljenje;

(c)

v okence 10 vsaj podatke iz člena 21(b).

Pridelovalci se podpišejo na mestu, predvidenem v okencih 9 in 10, potem ko prečrtajo besede „ime in naziv uradnika“.

Žig ter ime in naslov imenovanega organa ali urada niso potrebni.

Člen 27

Elektronski dokument

Dokument VI-1 se lahko nadomesti z elektronskim dokumentom za uvoz vinskih proizvodov iz tretjih držav v Unijo, če imajo tretje države vzpostavljen sistem pregledov, ki ga je Unija v skladu z drugim pododstavkom sprejela kot enakovrednega tistemu, ki ga je za iste proizvode vzpostavila zakonodaja Unije.

Sistem pregledov v tretji državi je lahko sprejet za enakovrednega tistemu, ki ga je za iste proizvode vzpostavila Unija, če izpolnjuje vsaj naslednje pogoje:

(a)

če ponuja zadostna jamstva glede narave, porekla in sledljivosti vinskih proizvodov, ki se pridelujejo ali tržijo na ozemlju zadevne tretje države;

(b)

če zagotavlja dostop do podatkov, shranjenih v uporabljenem elektronskem sistemu, zlasti glede registracije in identifikacije izvajalcev, pristojnih organov in imenovanih organov ali uradov;

(c)

če zagotavlja možnost preverjanja podatkov iz točke (b) v okviru medsebojnega upravnega sodelovanja.

Tretje države s sistemom pregledov, ki ga je Unija v skladu z drugim pododstavkom sprejela kot enakovrednega, se vključijo na seznam iz oddelka C dela IV Priloge VII.

Elektronski dokument iz odstavka 1 vsebuje vsaj informacije, ki so potrebne za sestavo dokumenta VI-1, in enotno administrativno referenčno oznako, ki jo dodelijo pristojni organi tretje države izvoza ali pa se ta dodeli pod njihovim nadzorom. Navedena oznaka se navede na trgovinskih dokumentih, potrebnih za uvoz na carinsko ozemlje Unije.

Dostop do elektronskega dokumenta ali do podatkov, potrebnih za njegovo pripravo, tretja država izvoza odobri na zahtevo pristojnih organov države članice, v kateri se bo blago sprostilo v prosti promet. Kadar dostop do ustreznih elektronskih sistemov ni na voljo, se lahko taki podatki zahtevajo tudi v obliki papirnega dokumenta.

Izvlečki VI-2 iz člena 22(1) se lahko prav tako izdajajo in uporabljajo prek računalniških sistemov v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določijo pristojni organi držav članic. Vsebina izvlečka VI-2 v elektronski obliki je enaka kot na papirju.

POGLAVJE V

Člen 28

Vodenje registra o prejemu in izdaji

Z odstopanjem od člena 147(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in če je mogoče dobave, izdane količine in zaloge kadar koli preveriti na podlagi trgovinskih dokumentov, ki se uporabljajo za finančna poročila, registra o prejemu in izdaji, ki se v tem poglavju imenuje register, ni treba voditi:

(a)

izvajalcem, ki imajo zaloge ali prodajajo le vinske proizvode v posodah z nazivno prostornino deset litrov ali manj, opremljenih z etiketo in zapiralom za enkratno uporabo, kadar celotna količina ne presega petih litrov ali petih kilogramov v primeru zgoščenega grozdnega mošta, prečiščenega ali ne, in 100 litrov pri vseh drugih proizvodih;

(b)

izvajalcem, ki prodajajo pijačo za porabo na kraju samem;

▼M1

(c)

trgovcem na drobno.

▼B

Države članice lahko od trgovcev, ki nimajo zalog, zahtevajo, da vodijo register, in lahko v tem primeru določijo pravila in postopke.

Države članice sestavijo in redno posodabljajo seznam izvajalcev, ki morajo voditi register. Kadar takšen seznam ali register že obstaja za druge namene, se lahko uporabi tudi za namene te uredbe.

Kadar prodajalne na drobno, ki prodajajo neposredno potrošnikom, spadajo k enotnemu podjetju in jih oskrbuje eno ali več centralnih skladišč, ki spadajo k takemu podjetju, mora vsako tako skladišče brez poseganja v odstavek 1(a) voditi register za proizvode, ki jih dobavlja. Dobave trgovcem na drobno se v registru vodijo kot izdane količine.

Vendar lahko pristojni organi, če je mogoče dobave, izdane količine in zaloge kadar koli preveriti na dejanskem kraju posedovanja proizvodov na podlagi drugih dokazil, dovolijo:

(a)

da se register vodi na sedežu poslovanja podjetja, kadar so proizvodi v različnih skladiščih v lasti istega podjetja v isti lokalni upravni enoti ali v lokalnih upravnih enotah, ko so si v neposredni bližini;

(b)

da register vodi specializirano podjetje.

Člen 29

Postopki, ki se zabeležijo v registru

Izvajalci, ki morajo voditi register, navedejo enološke postopke, predelavo in obdelave, ki so jih izvedli, v skladu z zahtevami in enološkimi postopki iz členov 78(2) in 80 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter prilog I A in I D k Uredbi (ES) št. 606/2009, pa tudi poskusno uporabo novih enoloških postopkov, vključno z ustreznim sklicevanjem na odobritev zadevne države članice v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 606/2009.

Kadar se izvajajo, se v registru v skladu s členoma 16 in 17 Izvedbene uredbe (EU) 2018/274, vključno z ustreznim sklicevanjem na obvestila pristojnim organom v skladu s členom 30(2), če tako določijo države članice, zabeležijo postopki v zvezi z naslednjimi obdelavami:

(a)

popravek vsebnosti alkohola v vinih (točka 40 in Dodatek 10 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009) in zmanjšanje vsebnosti sladkorja v moštih s sklopitvijo membran (točka 49 in Dodatek 16 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(b)

obogatitev in slajenje (dela I A in B Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013; člena 11 in 12 ter prilogi I D in II k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(c)

dokisanje in razkisanje (dela I C in D Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013; člen 13 ter točke 12, 13, 46, 48 in 50 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(d)

obdelava z ogljem za enološko uporabo (točka 9 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(e)

obdelava s kalijevim ferocianidom (točka 26 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(f)

obdelava z elektrodializo ali kationskimi izmenjevalci za zagotavljanje stabilnosti vina na vinski kamen ali dokisanje z obdelavo s kationskimi izmenjevalci (točke 20, 36 in 43 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(g)

dodajanje dimetil dikarbonata vinu (točka 34 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(h)

uporaba trsk iz hrastovega lesa pri pridelavi vina (točka 38 in Dodatek 9 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(i)

poskusna uporaba novih enoloških postopkov (člen 4 Uredbe (ES) št. 606/2009);

(j)

upravljanje raztopljenega plina v vinu z uporabo membranskih kontaktorjev (točka 52 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(k)

obdelava z membransko tehnologijo skupaj z aktivnim ogljem (točka 53 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(l)

uporaba kopolimerov polivinilimidazola-polivinilpirolidona (točka 54 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(m)

uporaba srebrovega klorida (točka 55 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009).

Kadar se izvajajo, se v registru zabeležijo naslednji posebni postopki:

(a)

mešanje in rezanje v skladu s členoma 7 in 8 Uredbe (ES) št. 606/2009;

(b)

stekleničenje;

(c)

pridelava vseh kategorij penečega vina, biser vina in gaziranega biser vina;

(d)

pridelava likerskega vina;

(e)

pridelava zgoščenega grozdnega mošta, prečiščenega ali ne;

(f)

pridelava alkoholiziranega vina za destilacijo;

(g)

predelava v katere koli druge kategorije proizvoda, kot je aromatizirano vino.

V primeru stekleničenja se navedeta število napolnjenih posod in njihova vsebina.

Člen 30

Nacionalna pravila

Države članice lahko sprejmejo dopolnilna pravila glede podatkov o registraciji v zvezi z:

(a)

proizvodi v posodah z nazivno prostornino deset litrov ali manj, opremljenih z etiketo in zapiralom za enkratno uporabo iz člena 28(1)(a), ki se sprostijo na trg na njihovem ozemlju;

(b)

nekaterimi kategorijami proizvodov iz člena 14(1)(a) Izvedbene uredbe (EU) 2018/274;

(c)

nekaterimi postopki iz člena 29.

Države članice lahko določijo, da je treba voditi ločene račune ali prilagoditi obstoječi register.

Države članice lahko brez poseganja v obveznost beleženja podatkov v zvezi z vsakim postopkom popravka vsebnosti alkohola, obogatitve, dokisanja in razkisanja iz člena 29(2)(a), (b) in (c) od izvajalcev, ki zadevne postopke izvajajo na njihovem ozemlju, zahtevajo, da njihove pristojne organe obvestijo o takih postopkih v določenem roku po njihovi izvedbi, v primerih postopkov obogatitve pa pred njihovo izvedbo.

Uradno obvestilo iz prvega pododstavka se ne zahteva za vinske proizvode, za katere pristojni inšpekcijski organi držav članic izvajajo sistematične analizne preglede vseh serij proizvodov.

POGLAVJE VI

PRIJAVE

Člen 31

Prijave pridelave

Pridelovalci s sedežem v državi članici, ki mora voditi posodobljen register vinogradov v skladu s členom 145(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, pristojnim organom navedene države članice vsako leto predložijo prijavo pridelave, s katero prijavijo svojo pridelavo v zadevnem vinskem letu v navedeni državi članici.

Države članice, ki so vzpostavile letno posodobljen register vinogradov, na podlagi katerega je mogoče povezati prijavitelje, prijavljeno pridelavo in zadevne vinogradniške parcele, lahko pridelovalce izvzamejo iz obveznosti prijave informacij iz člena 22(2)(e) Izvedbene uredbe (EU) 2018/274. V takih primerih pristojni organi držav članic sami izpolnijo prijave, pri čemer površine navedejo na podlagi podatkov iz tega registra.

Pridelovalci grozdja, ki pripadajo eni ali več zadružnim kletem ali skupinam proizvajalcev ali so z njimi povezani in ki navedenim zadružnim kletem ali skupinam oddajo svoj celotni pridelek grozdja ali mošta, hkrati pa si pridržujejo pravico, da za svojo družinsko porabo pridelajo količino vina, manjšo od 10 hektolitrov, so izvzeti iz obveznosti predložitve prijave pridelave, če morajo navedene zadružne kleti ali skupine predložiti prijavo pridelave.

Države članice, ki jim ni treba voditi posodobljenega registra vinogradov v skladu s členom 145(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, lahko od pridelovalcev s sedežem na njihovem ozemlju zahtevajo, da predložijo prijavo pridelave iz odstavka 1.

V tem primeru se smiselno uporablja odstavek 2.

Člen 32

Prijave zalog

Pridelovalci, predelovalci, polnilci in trgovci, ki imajo zaloge v državi članici, ki mora voditi posodobljen register vinogradov v skladu s členom 145(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, pristojnemu organu navedene države članice vsako leto predložijo prijavo zalog vina in mošta, ki jih imajo na dan 31. julija.

Države članice, ki jim ni treba voditi posodobljenega registra vinogradov v skladu s členom 145(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, lahko od pridelovalcev, predelovalcev, polnilcev in trgovcev s sedežem na njihovem ozemlju zahtevajo, da predložijo prijavo zalog iz odstavka 1.

Člen 33

Prijave pridelka grozdja

Države članice lahko od vseh ali, na podlagi objektivnih in nediskriminacijskih meril, od nekaterih pridelovalcev grozdja zahtevajo, da pristojnim organom predložijo prijavo pridelka grozdja za vinsko leto, v katerem se je grozdje pridelalo.

Člen 34

Prijave obdelave ali trženja

Države članice lahko določijo, da morajo pridelovalci grozdja, pridelovalci in trgovci z grozdjem, grozdnim sokom in moštom, ki so pred datumom za predložitev prijav pridelave in pridelka grozdja v skladu s členoma 22 in 24 Izvedbene uredbe (EU) 2018/274 obdelali ali tržili vinske proizvode, namenjene pridelavi vina, pristojnim organom predložiti prijavo obdelave ali trženja za vinsko leto, v katerem se je izvedla obdelava ali trženje.

Če države članice od pridelovalcev grozdja zahtevajo, da predložijo prijavo obdelave ali trženja v skladu z odstavkom 1, so pridelovalci grozdja, ki pripadajo eni ali več zadružnim kletem ali skupinam proizvajalcev ali so z njimi povezani in ki navedenim kletem ali skupinam proizvajalcev oddajo svoj celotni pridelek grozdja ali mošta, hkrati pa si pridržujejo pravico, da za svojo družinsko porabo pridelajo količino vina, manjšo od 10 hektolitrov, izvzeti iz obveznosti predložitve take prijave, če morajo navedene zadružne kleti ali skupine predložiti prijavo obdelave ali trženja v skladu z odstavkom 1.

Člen 35

Skupne določbe

Države članice lahko zahtevajo celovitejše informacije v zvezi z registrom vinogradov ali prijavami pridelave ali zalog.

Države članice lahko iz obveznosti predložitve prijav iz členov 31 in 32 za vinska leta, v katerih ni bilo pridelave ali je zaloga pošla, izvzamejo katerega koli izvajalca.

POGLAVJE VII

PREGLEDI, PRISTOJNI ORGANI, VZAJEMNA POMOČ IN KAZNI

ODDELEK I

PREGLEDI, PRISTOJNI ORGANI, ORGANI ZA ZVEZO IN VZAJEMNA POMOČ

Člen 36

Splošna načela

Države članice zagotovijo preglede, kolikor so potrebni za zagotovitev pravilne uporabe pravil za sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte, register vinogradov, spremne dokumente in certificiranje, uvoz vina, register o prejemu in izdaji ter obvezne prijave, ki so za navedeni sektor določena v členu 90 in poglavju III naslova I ter oddelku 2 poglavja II naslova II dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013 in v tej uredbi. Države članice zagotovijo sistem učinkovitih uradnih pregledov na podlagi ocene tveganja.

Uradne preglede opravijo pristojni organi v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ), brez poseganja v določbe te uredbe in poglavje VI Izvedbene uredbe (EU) 2018/274

Člen 59 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se smiselno uporablja za sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte.

Odstavka 1 in 2 se smiselno uporabljata za preglede vinskih proizvodov z ZOP ali ZGO iz oddelka 2 poglavja I naslova II dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede skladnosti z zahtevami specifikacij proizvoda navedenih proizvodov.

Člen 37

Skupne določbe v zvezi s pregledi

Pregledi se izvajajo v državi članici, v kateri je potekala pridelava, brez poseganja v naključne analize ali analize na podlagi tveganja v državi članici odpreme.

Pri pregledih, ki se izvedejo z vzorčenjem, so število, vrsta in pogostost pregledov taki, da so pregledi reprezentativni za celotno ozemlje države članice in da ustrezajo, kjer je primerno, količini proizvodov iz vinskega sektorja, ki se pridelajo, tržijo ali posedujejo z namenom trženja.

Pregledi iz odstavka 1 so upravni pregledi in po potrebi pregledi na kraju samem.

Upravni pregledi po potrebi vključujejo navzkrižne preglede, kadar je to ustrezno, med drugim tudi s podatki integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, določenega v poglavju II naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Pregledi na kraju samem so nenapovedani. Lahko pa se o najnujnejšem obvesti vnaprej, če s tem ni ogrožen namen pregleda. Takšno obvestilo ne sme biti dano več kot 48 ur vnaprej, razen v ustrezno utemeljenih primerih ali za tiste ukrepe, pri katerih se izvedejo sistematični pregledi na kraju samem. Izvedejo se z vzorčenjem ustreznega deleža pridelovalcev na podlagi analize tveganja. Za vsak pregled na kraju samem se pripravi poročilo o kontroli, ki omogoča pregled podrobnosti o opravljenem pregledu.

Kar zadeva register vinogradov, države članice za vsakega vinogradnika in vsako fizično ali pravno osebo ali skupino takih oseb, ki mora vložiti prijavo pridelave iz člena 31, preverijo, ali strukturno stanje, prikazano v dokumentaciji o vinogradniku in pridelavi iz prilog III in IV, ustreza dejanskemu stanju. Dokumentacija se prilagodi na podlagi navedenega preverjanja.

Pregledi vin in drugih vinskih proizvodov iz tretjih držav se izvedejo v državi članici vstopa na ozemlje Unije na podlagi dokumenta VI-1.

Člen 38

Osebe, ki so predmet pregledov

Fizične ali pravne osebe in skupine takih oseb, katerih strokovna dejavnost je predmet pregledov iz te uredbe, ne smejo ovirati takih pregledov in jih morajo vedno olajšati.

Izvajalci, pri katerih uradniki pristojnega organa vzamejo vzorce:

(a)

nikakor ne smejo ovirati jemanja vzorcev in

(b)

navedenim uradnikom zagotovijo vse zahtevane informacije v skladu s to uredbo ali Izvedbeno uredbo (EU) 2018/274.

Člen 39

Banka podatkov izotopskih analiz

Evropski referenčni center za nadzor v vinskem sektorju vodi in posodablja banko podatkov izotopskih analiz na ravni Unije na podlagi podatkov, ki jih sporočijo pooblaščeni laboratoriji držav članic. Navedeni podatki se pridobijo z usklajeno izotopsko analizo sestavin etanola in vode v vinskih proizvodih in omogočajo ustrezne preglede v celotnem obdobju trženja, v skladu z metodami analize iz člena 80(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter pravili in postopki iz členov 27, 28 in 29 Izvedbene uredbe (EU) 2018/274.

Člen 40

Pristojni organi in organi za zvezo

Države članice imenujejo pristojne organe za izvajanje pregledov iz člena 37. Navedeni organi imajo na voljo dovolj ustrezno usposobljenega in izkušenega osebja za učinkovito izvajanje navedenih pregledov.

Če država članica imenuje več pristojnih organov za preverjanje skladnosti s predpisi v vinskem sektorju, navede njihovo posebno odgovornost in usklajuje njihovo delo.

Vsaka država članica imenuje en sam organ za zvezo, ki je odgovoren za stike s Komisijo, organi za zvezo drugih držav članic in tretjimi državami ter ki prejema in posreduje prošnje za upravno pomoč.

Člen 41

Pooblastila uradnikov

Vsaka država članica sprejme vse ustrezne ukrepe, da olajša delo uradnikov svojih pristojnih organov. Zagotovi, da lahko taki uradniki, če je ustrezno, skupaj z uradniki drugih organov, ki jih za to pooblasti:

(a)

dostopajo do vinogradov, objektov in opreme za pridelavo vina, skladiščenje in predelavo proizvodov iz vinskega sektorja ter do prevoznih sredstev za prevoz navedenih proizvodov;

(b)

dostopajo do poslovnih prostorov ali skladišč in prevoznih sredstev katere koli osebe, ki poseduje z namenom prodaje, trži ali prevaža proizvode iz vinskega sektorja ali proizvode, ki so namenjeni uporabi v vinskem sektorju;

(c)

izdelajo popis proizvodov iz vinskega sektorja in snovi ali proizvodov, ki se lahko uporabljajo za pripravo takih proizvodov;

(d)

jemljejo vzorce proizvodov iz vinskega sektorja, snovi ali proizvodov, ki se lahko uporabljajo za pripravo takih proizvodov, in proizvodov, ki se posedujejo za prodajo, tržijo ali prevažajo;

(e)

pregledajo računovodske podatke in druge dokumente, ki se uporabljajo v nadzornih postopkih, in naredijo kopije ali izvlečke teh dokumentov;

(f)

sprejmejo ustrezne zaščitne ukrepe glede priprave, posedovanja, prevoza, opisa, predstavitve in trženja proizvodov iz vinskega sektorja ali proizvodov za uporabo pri pripravi takega proizvoda, če obstaja utemeljen sum resne kršitve zakonodaje Unije, zlasti pri goljufivem ravnanju ali ogrožanju zdravja.

Člen 42

Usklajevanje pregledov in dostop do informacij

Kar zadeva preglede v zvezi s pošiljkami, ki se izvedejo na podlagi spremnih dokumentov iz člena 10, imajo pristojni organi, imenovani na podlagi člena 40, dostop do informacij, ki se hranijo v računalniškem sistemu iz člena 21 Direktive 2008/118/ES, in informacij o gibanju vinskih proizvodov, ki krožijo pod režimom iz poglavja IV navedene direktive.

Navedeni pristojni organi imajo dostop tudi do informacij, ki se hranijo v informacijskih sistemih, vzpostavljenih zaradi preverjanja gibanja vinskih proizvodov, razen tistih iz prvega odstavka.

Informacije, ki se hranijo v skladu s prvim in drugim odstavkom, se lahko uporabljajo samo za namene te uredbe.

Člen 43

Vzajemna pomoč

Če pristojni organ države članice izvaja preglede na njenem ozemlju, lahko za informacije zaprosi pristojni organ katere koli druge države članice, ki bi lahko bila neposredno ali posredno prizadeta. Taka prošnja se posreduje prek organov za zvezo iz tretjega odstavka člena 40, pomoč pa se zagotovi pravočasno.

Če je proizvod, ki je predmet pregledov iz prvega pododstavka, po poreklu iz tretje države in je lahko njegovo trženje v posebnem interesu drugih držav članic, se o tem obvesti Komisijo.

Zaprošeni organ zagotovi organu prosilcu vse takšne informacije, ki mu lahko omogočijo izvajanje njegovih nalog.

Zaprošeni organ na utemeljeno zahtevo organa prosilca opravi preglede, da bi dosegel zastavljene cilje, kot je opisano v prošnji, ali sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se takšni pregledi izvedejo.

Zaprošeni organ ravna kot v svojem imenu.

Organ prosilec lahko v dogovoru z zaprošenim organom določi uradnike:

(a)

da v prostorih pristojnih organov države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež, pridobijo informacije o uporabi ustreznih določb o vinskih proizvodih Uredbe (EU) št. 1308/2013, te uredbe ali Izvedbene uredbe (EU) 2018/274 ali o pregledih v zvezi s tem, vključno z izdelavo kopij prevoznih in drugih dokumentov ali izvlečkov iz registrov, ali

(b)

da so navzoči pri pregledih, za katere se zaprosi v skladu z odstavkom 2, po pravočasnem obvestilu zaprošenega organa pred začetkom navedenih pregledov.

Kopije iz točke (a) prvega pododstavka se lahko naredijo samo s soglasjem zaprošenega organa.

Uradniki zaprošenega organa so ves čas odgovorni za preglede, ki se izvajajo na ozemlju njihove države članice.

Uradniki organa prosilca:

(a)

predložijo pisno pooblastilo z navedbo svojih osebnih podatkov in uradnega položaja;

(b)

imajo brez poseganja v omejitve, ki jih država članica zaprošenega organa naloži svojim uradnikom pri izvajanju zadevnih pregledov:

(i)

pravice do dostopa iz člena 41(a) in (b);

(ii)

pravico do obveščenosti o rezultatih pregledov, ki jih opravijo uradniki zaprošenega organa v skladu s členom 41(c) in (e).

Stroške jemanja, obdelave in pošiljanja vzorcev ter izvajanja analiznih in organoleptičnih preskusov zaradi preverjanja nosi pristojni organ države članice, ki zaprosi za odvzem vzorca. Taki stroški se obračunajo po stopnjah, ki se uporabljajo v državi članici, na ozemlju katere se izvajajo postopki.

Člen 44

Dokazna moč

Na ugotovitve uradnikov pristojnega organa države članice pri uporabi tega oddelka se lahko sklicujejo pristojni organi drugih držav članic, pri čemer so te ugotovitve enako pomembne, kot če bi bile ugotovitve nacionalnih pristojnih organov.

Člen 45

Prijavljanje suma neskladnosti

Kadar pristojni organ države članice utemeljeno sumi ali ugotovi, da vinski proizvod ne izpolnjuje ustreznih določb o vinskih proizvodih Uredbe (EU) št. 1308/2013, pravil iz te uredbe in Izvedbene uredbe (EU) 2018/274 ali da sta njegova nabava ali trženje temeljila na goljufiji, organ za zvezo navedene države članice nemudoma obvesti organ za zvezo vsake države članice, za katero je neupoštevanje navedenih pravil posebnega pomena in takšno, da vodi do upravnih ali pravnih ukrepov.

Kadar pristojni organi države članice ugotovijo ali sumijo, da so bili vinski proizvodi ponarejeni tako, da lahko ogrozijo zdravje potrošnikov ali niso v skladu s členom 80 ali 90 Uredbe (EU) št. 1308/2013, organ za zvezo navedene države članice o tem prek informacijskega sistema, ki ga je vzpostavila Komisija, nemudoma obvesti Komisijo in organe za zvezo drugih držav članic ter po potrebi organ za zvezo zadevnih tretjih držav.

ODDELEK II

KAZNI

Člen 46

Kazni in povračilo stroškov za nedovoljene nasade

Države članice naložijo denarne kazni pridelovalcem, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz člena 71(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Najnižji znesek denarne kazni znaša:

(a)

6 000 EUR na hektar, če pridelovalec izkrči celoten nedovoljeni nasad v štirih mesecih od datuma, na katerega je obveščen o nepravilnosti, kakor je navedeno v členu 71(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)

12 000 EUR na hektar, če pridelovalec izkrči celoten nedovoljeni nasad v prvem letu po preteku štirimesečnega obdobja;

(c)

20 000 EUR na hektar, če pridelovalec izkrči celoten nedovoljeni nasad po prvem letu po preteku štirimesečnega obdobja.

Kadar se oceni, da letni dohodek na območju, kjer so zadevni vinogradi, presega 6 000 EUR na hektar, lahko države članice zvišajo najnižje zneske iz drugega pododstavka sorazmerno z ocenjenim povprečnim letnim dohodkom na hektar navedenega območja.

Če država članica izkrčitev nedovoljenega nasada zagotovi z lastnimi sredstvi, se zadevni strošek, zaračunan pridelovalcu v skladu s členom 71(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, objektivno izračuna, ob upoštevanju stroškov dela, uporabe strojev ter prevoznih ali drugih nastalih stroškov. Tak strošek se prišteje veljavni kazni.

Člen 47

Kazni, povezane s spremnimi dokumenti in dokumenti VI-1 zaradi neskladnosti z nekaterimi pravili Unije

Uporaba členov 10, 11 in 12 se lahko odloži za izvajalce iz člena 8(1), kadar pristojni organi države članice ugotovijo ali sumijo, da so bili vinski proizvodi ponarejeni tako, da lahko ogrozijo zdravje potrošnikov ali niso v skladu s členom 80 ali 90 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Uporaba členov 26 in 27 se lahko odloži v primeru ugotovitev ali suma iz odstavka 1 tega člena v zvezi z uvoženimi vini.

Člen 48

Kazni zaradi neizpolnjevanja obveznosti vodenja registra o prejemu in izdaji, predložitve prijav ali obveščanja

Izvajalcem, ki morajo voditi register o prejemu in izdaji, predložiti prijave pridelave, zalog ali pridelka grozdja ali obveščati pristojne organe o dejavnostih iz člena 30(2) in ne vodijo takega registra, ne predložijo takih prijav do datumov iz členov 22, 23 in 24 Izvedbene uredbe (EU) 2018/274 ali ne predložijo takega obvestila do datuma, ki ga določi država članica v skladu s členom 30(2) te uredbe, se naložijo upravne kazni.

Kazni iz odstavka 1 so v obliki plačila zneska, določijo in izvedejo pa jih države članice na podlagi vrednosti proizvodov, ocenjenih finančnih koristi ali gospodarske škode, povzročene z goljufijo.

V primerih resnega ali ponavljajočega se neizpolnjevanja obveznosti predložitve prijav do datumov iz odstavka 1 zadevni izvajalec ni upravičen do podpornih ukrepov iz členov 47 in 50 Uredbe (EU) št. 1308/2013 za zadevno ali naslednje proračunsko leto, ob upoštevanju naslednjega:

(a)

če se prekoračijo roki iz členov 22, 23 in 24 Izvedbene uredbe (EU) 2018/274, vendar za največ 15 delovnih dni, se uporabijo le upravne kazni iz odstavka 2 tega člena;

(b)

če pristojni organi držav članic informacije v prijavah iz odstavka 1 štejejo za nepopolne ali netočne in če so manjkajoče ali netočne informacije bistvene za pravilno uporabo podpornih ukrepov iz členov 47 in 50 Uredbe (EU) št. 1308/2013, se izplačana podpora sorazmerno zmanjša za znesek, ki ga pristojni organ določi glede na težo storjene kršitve.

Člen 49

Izjemne okoliščine in očitne napake

Kazni iz te uredbe se ne naložijo v primeru izjemnih okoliščin v smislu člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Vsako sporočilo, zahtevek ali prošnja, naslovljena na državo članico v skladu s to uredbo, se lahko prilagodi kadar koli po predložitvi, če vsebuje očitne napake, ki jih prizna pristojni organ.

POGLAVJE VIII

URADNA OBVESTILA

Člen 50

Narava in vrsta informacij, ki jih je treba sporočiti

Države članice Komisiji sporočijo:

(a)

zakone, predpise ali upravne določbe, ki so jih sprejele v skladu s členom 120(2)(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013, to uredbo in Izvedbeno uredbo (EU) 2018/274;

(b)

ime in naslov pristojnih organov, odgovornih za izvajanje uradnih analiz, upravni postopek certificiranja in preglede v zvezi z registri in spremnimi dokumenti;

(c)

ime in naslov pristojnih organov, odgovornih za izdajo dovoljenj za zasaditev vinske trte, in tistih, odgovornih za vzdrževanje in posodabljanje registra vinogradov ter predložitev posodobljenega popisa pridelovalnega potenciala;

(d)

pragove iz točk 1 in 2 prvega odstavka oddelka H Priloge II;

(e)

ukrepe, ki so jih sprejele za izvajanje poglavja VII, kadar je obveščanje o navedenih ukrepih pomembno za sodelovanje med državami članicami, ter ime in naslov organa za zvezo, ki ga imenuje vsaka država članica;

(f)

pogoje, ki jih uporabljajo v zvezi s pripravo spremnih dokumentov iz točke (a)(iii) in točke (b) prvega pododstavka člena 10(1);

(g)

sorte vinske trte, za katere se uporabljata člen 81 in člen 120(2)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Države članice Komisijo obvestijo o vseh spremembah imena in naslova pristojnih organov in organov za zvezo, ki so jih Komisiji sporočile v skladu z odstavkom 1.

Uradna obvestila iz odstavka 1 se pošljejo v skladu s členom 34 Izvedbene uredbe (EU) 2018/274.

Člen 51

Objava sporočenih informacij

Komisija na podlagi obvestil pristojnih organov tretjih držav sestavi in posodablja sezname, ki vsebujejo naslednje informacije:

(a)

ime in naslov pristojnih organov v državi porekla proizvoda, pooblaščenih za izdajanje dokumentov VI-1;

(b)

ime in naslov organov ali uradov, ki jih je imenovala država porekla, ali, če v državi porekla ne obstajajo, že pooblaščen laboratorij zunaj države porekla proizvoda, da izpolni oddelek za analizno poročilo v dokumentih VI-1;

(c)

ime, naslov in uradno matično številko pridelovalcev vina in predelovalcev, ki jih je država porekla proizvoda pooblastila za pripravo dokumentov VI-1;

(d)

ime in naslov edinega organa za zvezo, ki ga vsaka tretja država imenuje za prejemanje in posredovanje prošenj za upravno pomoč ter zastopanje svoje države pri Komisiji in državah članicah.

Komisija javno objavi ime in naslov pristojnih organov iz člena 50(1)(b) in (c), informacije glede pridelovalnega potenciala iz člena 50(1)(c), ime in naslov organa za zvezo iz člena 50(1)(e), sorte vinske trte iz člena 50(1)(g) in sezname iz odstavka 1 tega člena.

POGLAVJE IX

SPREMEMBE, RAZVELJAVITVI, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 52

Spremembe Uredbe (ES) št. 555/2008

Uredba (ES) št. 555/2008 se spremeni:

(1)

členi 1, 21, 22 in 23, od 38 do 54, 74, od 83 do 95a in od 98 do 102 se črtajo;

(2)

priloge od IX do XIII in od XVI do XXI se črtajo.

Člen 53

Spremembe Uredbe (ES) št. 606/2009

Uredba (ES) št. 606/2009 se spremeni:

(1)

člena 12 in 13 se črtata;

(2)

vstavita se naslednja člena 14a in 14b:

„Člen 14a

Določitev najnižjega odstotka alkohola za stranske proizvode

Ob upoštevanju točke 1 oddelka D dela II Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 države članice določijo najnižji volumenski odstotek alkohola, ki ga mora vsebovati stranski proizvod po njegovi ločitvi od vina v primerjavi z alkoholom, ki ga vsebuje proizvedeno vino. Države članice lahko navedeni najnižji odstotek spremenijo na podlagi nepristranskih in nediskriminacijskih meril.

Kadar se ustrezni odstotek, ki ga države članice določijo v skladu z odstavkom 1, ne doseže, zadevni izvajalec dobavi količino vina iz lastne proizvodnje, ki ustreza količini, potrebni za doseganje najnižjega odstotka.

Za določitev volumenskega odstotka alkohola, ki ga vsebujejo stranski proizvodi v primerjavi z alkoholom, vsebovanim v proizvedenem vinu, veljajo za različne vinorodne cone naslednji standardni naravni volumenski deleži alkohola za vino:

(a)

8,0 % za cono A;

(b)

8,5 % za cono B;

(c)

9,0 % za cono C I;

(d)

9,5 % za cono C II;

(e)

10,0 % za cono C III.

Člen 14b

Odstranjevanje stranskih proizvodov

Proizvajalci umaknejo stranske proizvode pri proizvodnji vina ali kateri drugi predelavi grozdja pod nadzorom pristojnih organov držav članic v skladu z zahtevami o dobavi in registraciji iz člena 9(1)(b) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/273 ( *1 ) in člena 14(1)(b)(vii) oziroma člena 18 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/274 ( *2 ).

Umik se izvede nemudoma, najpozneje pa ob koncu vinskega leta, v katerem so bili stranski proizvodi pridobljeni, v skladu z veljavno zakonodajo Unije, zlasti v zvezi z okoljem.

Države članice se lahko odločijo, da proizvajalcem, ki med zadevnim vinskim letom sami v lastnih prostorih ne proizvedejo več kot 50 hektolitrov vina ali mošta, ni treba umakniti lastnih stranskih proizvodov.

Proizvajalci lahko izpolnijo obveznost, da morajo v celoti ali deloma odstraniti stranske proizvode proizvodnje vina ali katere koli druge predelave grozdja, z oddajo stranskih proizvodov v destilacijo. Tako odstranitev stranskih proizvodov potrdi pristojni organ države članice.

Države članice se lahko na podlagi nepristranskih in nediskriminacijskih meril odločijo, da je oddaja vseh ali dela stranskih proizvodov proizvodnje vina ali katere koli druge predelave grozdja v destilacijo obvezna za vse ali nekatere proizvajalce na njihovem ozemlju.

Člen 54

Sprememba Uredbe (ES) št. 607/2009

V Uredbi (ES) št. 607/2009 se črta člen 63.

Člen 55

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 436/2009 in Delegirana uredba (EU) 2015/560 se razveljavita.

Člen 56

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA I

PRAVILA O MERILU ZA UPRAVIČENOST IZ ČLENA 64(1)(c) UREDBE (EU) št. 1308/2013 IN DODATNEM MERILU IZ ČLENA 4(1) TE UREDBE

A. Merilo iz člena 64(1)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013

Merilo iz člena 64(1)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se šteje za izpolnjeno, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(1)

površine, ki bodo na novo zasajene, so namenjene pridelavi vin z določeno ZOP zadevnega območja ali,

(2)

kadar površine, ki bodo na novo zasajene, niso namenjene pridelavi vin z določeno ZOP, vlagatelj sprejme naslednji zavezi:

(a)

da ne bo uporabljal ali tržil grozdja, ki se pridela na navedenih novozasajenih površinah za pridelavo vin z ZOP, kadar so navedene površine na območjih, upravičenih za navedeni namen;

(b)

da površine ne bo izkrčil in ponovno zasadil, da bi ponovno zasajena površina postala upravičena do pridelave grozdja za vina z določeno ZOP.

Vlagatelj sprejme zavezi iz točke 2 za omejeno obdobje, ki ga določi država članica in ne sme trajati dlje kot do ►M2 31. decembra 2045 ◄ .

B. Dodatno merilo iz člena 4(1) te uredbe

Dodatno merilo iz člena 4(1) te uredbe se šteje za izpolnjeno, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(1)

površine, ki bodo na novo zasajene, so namenjene pridelavi vin z določeno ZGO zadevnega območja ali,

(2)

kadar površine, ki bodo na novo zasajene, niso namenjene pridelavi vin z določeno ZGO, vlagatelj sprejme naslednji zavezi:

(a)

da ne bo uporabljal ali tržil grozdja, ki se pridela na navedenih novozasajenih površinah za pridelavo vin z ZGO, kadar so navedene površine na območjih, upravičenih za navedeni namen;

(b)

da površine ne bo izkrčil in ponovno zasadil, da bi ponovno zasajena površina postala upravičena do pridelave grozdja za vina z določeno ZGO.

Vlagatelj sprejme zavezi iz točke 2 za omejeno obdobje, ki ga določi država članica in ne sme trajati dlje kot do ►M2 31. decembra 2045 ◄ .

PRILOGA II

PRAVILA O PREDNOSTNIH MERILIH IZ ČLENA 64(2)(a) DO (h) UREDBE (EU) št. 1308/2013 IN DODATNIH MERILIH IZ ČLENA 4(3) TE UREDBE

A. Merilo iz člena 64(2)(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013

(1) Za pravne osebe, ne glede na njihovo pravno obliko, velja, da izpolnjujejo to merilo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

fizična oseba, ki prvič sadi nasad vinske trte in vodi gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: novi udeleženec), izvaja učinkovit in dolgoročni nadzor nad pravno osebo v smislu sprejemanja odločitev glede upravljanja, koristi in finančnih tveganj. Kadar je več fizičnih oseb, vključno z eno ali več osebami, ki niso novi udeleženci, udeleženih pri kapitalu ali upravljanju pravne osebe, je novi udeleženec sposoben izvajati tak učinkovit in dolgoročen nadzor bodisi sam bodisi skupaj z drugimi osebami, ali,

(b)

kadar pravno osebo posamično ali skupno nadzira druga pravna oseba, se pogoji iz točke (a) uporabljajo za katero koli fizično osebo, ki ima nadzor nad navedeno drugo pravno osebo.

Pogoji iz točk (a) in (b) se smiselno uporabljajo za skupino fizičnih oseb, ne glede na pravni status, ki ga taki skupini in njenim članom dodeli nacionalna zakonodaja.

(2) Države članice se lahko odločijo, da dodajo dodatni pogoj, da je vlagatelj fizična oseba, ki v letu vložitve vloge ni starejša od 40 let (v nadaljnjem besedilu: mladi pridelovalec).

Za pravne osebe iz točke 1 velja, da izpolnjujejo dodatni pogoj iz prvega pododstavka te točke, če fizična oseba iz točke 1(a) in (b) v letu vložitve vloge ni starejša od 40 let.

Pogoji iz drugega pododstavka se smiselno uporabljajo za skupino fizičnih oseb iz drugega pododstavka točke 1.

(3) Države članice lahko od vlagateljev zahtevajo, da se za petletno obdobje zavežejo, da novozasajenih površin ne bodo dali v najem ali prodali drugi fizični ali pravni osebi.

Kadar je vlagatelj pravna oseba ali skupina fizičnih oseb, lahko države članice tudi zahtevajo, da vlagatelj v petletnem obdobju izvajanja učinkovitega in dolgoročnega nadzora gospodarstva v smislu sprejemanja odločitev glede upravljanja, koristi in finančnih tveganj ne prenese na eno ali več drugih oseb, razen če navedene osebe izpolnjujejo pogoje iz točk 1 in 2, ki so se uporabljali ob času izdaje dovoljenj.

B. Merilo iz člena 64(2)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013

Merilo iz člena 64(2)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se šteje za izpolnjeno, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(1)

vlagatelj se zaveže, da bo v obdobju, ki traja vsaj od pet do sedem let, upošteval pravila o ekološki pridelavi iz Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 ( 6 ) in, kadar je to ustrezno, Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 ( 7 ) za površine, ki bodo na novo zasajene, ali za celotno kmetijsko gospodarstvo. To obdobje ne traja dlje kot do ►M2 31. decembra 2045 ◄ .

Države članice lahko to merilo štejejo za izpolnjeno, kadar so vlagatelji ob vložitvi vloge že vinogradniki in so pravila o ekološki pridelavi iz prvega pododstavka učinkovito uporabljali za celotno površino, zasajeno z vinsko trto, na zadevnem gospodarstvu vsaj pet let pred vložitvijo vloge;

(2)

vlagatelj se zaveže, da bo v obdobju, ki traja vsaj od pet do sedem let, vendar nikakor ne dlje kot do ►M2 31. decembra 2045 ◄ , ravnal v skladu z eno od naslednjih smernic ali shem certificiranja, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. 1306/2013:

(a)

s smernicami integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi za posamezne pridelke ali sektorje, ki so ustrezne za vinogradništvo v skladu s členom 14(5) Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ), kadar takšne smernice obstajajo;

(b)

z nacionalnimi shemami certificiranja za integrirano pridelavo, ki so ustrezne za vinogradništvo;

(c)

z za vinogradništvo ustreznimi nacionalnimi ali regionalnimi okoljskimi shemami certificiranja skladnosti z okoljsko zakonodajo v zvezi s tlemi in/ali kakovostjo vode, biotsko raznovrstnostjo, ohranjanjem krajine, blažitvijo podnebnih sprememb in/ali prilagajanjem nanje.

Sheme certificiranja iz točk (b) in (c) potrjujejo, da kmet na svojem gospodarstvu upošteva prakse, ki so v skladu z nacionalno opredeljenimi pravili za integrirano pridelavo ali cilji iz točke (c). To certificiranje izvajajo certifikacijski organi, ki so akreditirani v skladu s poglavjem II Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ) in so v skladu z ustreznimi harmoniziranimi standardi „Ugotavljanje skladnosti – Zahteve za organe, ki certificirajo proizvode, procese in storitve“ ali „Ugotavljanje skladnosti – Zahteve za organe, ki presojajo in certificirajo sisteme vodenja“.

Države članice lahko to merilo štejejo za izpolnjeno, kadar so vlagatelji ob vložitvi vloge že vinogradniki in so smernice ali sheme certificiranja iz prvega pododstavka učinkovito uporabljali za celotno površino, zasajeno z vinsko trto, na zadevnem gospodarstvu vsaj pet let pred vložitvijo vloge;

(3)

kadar programi držav članic za razvoj podeželja vključujejo posebno „kmetijsko-okoljsko-podnebno“ vrsto operacij iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ), ki se uporablja za površine, zasajene z vinsko trto na določenem območju, navedenem v vlogi, in če je na voljo dovolj sredstev, je vlagatelj upravičen in se zaveže, da bo zaprosil za navedeno vrsto operacij za površino, ki bo na novo zasajena, ter izpolnjeval zaveze iz zadevnega programa za razvoj podeželja za navedeno posebno „kmetijsko-okoljsko-podnebno“ vrsto operacij;

(4)

posebne zemljiške parcele, navedene v vlogah, so na pobočjih s terasami.

Države članice lahko tudi od pridelovalcev zahtevajo, da se zavežejo, da v obdobju, ki traja vsaj od pet do sedem let, ne bodo izkrčili ali ponovno zasadili površin, ki niso v skladu z navedenimi pogoji. To obdobje ne traja dlje kot do ►M2 31. decembra 2045 ◄ ;

▼M2

(5)

vlagatelj se zaveže, da bo za najkrajše obdobje sedem do deset let vzdrževal površine za novo zasaditev z najmanj eno izmed sort, vključenih na nacionalni seznam sort vinske trte, ki so upravičene za ohranjanje genskih virov, ki ga je pripravila država članica v ta namen. To obdobje ne traja dlje kot do 31. decembra 2045.

▼B

C. Merilo iz člena 64(2)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013

Merilo iz člena 64(2)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se šteje za izpolnjeno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(1)

posebne zemljiške parcele, navedene v vlogi, so v posesti vlagatelja zaradi izmenjave z drugimi zemljiškimi parcelami, zasajenimi z vinsko trto, v okviru projekta komasacije;

(2)

zemljiške parcele, navedene v vlogi, niso zasajene z vinsko trto ali pa so zasajene z vinsko trto na površini, ki je manjša od površin, izgubljenih zaradi izvajanja takega projekta komasacije;

(3)

skupna površina, za katero se zahteva dovoljenje, ne presega morebitne razlike med površino, zasajeno z vinsko trto na zemljiški parceli v prejšnji lasti, in površino, navedeno v vlogi.

D. Merilo iz člena 64(2)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013

Merilo iz člena 64(2)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se šteje za izpolnjeno, če so posebne zemljiške parcele, navedene v vlogi, na enem od naslednjih vrst območij:

(1)

območja, ki jih je prizadela suša, kjer je razmerje med letno količino padavin in letno potencialno evapotranspiracijo manjše od 0,5;

(2)

območja s plitkim koreninjenjem z manj kot 30 cm globine;

(3)

območja, za katera je značilna neugodna tekstura tal in kamnitost v skladu z opredelitvijo in pragovi iz Priloge III k Uredbi (EU) št. 1305/2013;

(4)

območja na strmih pobočjih z naklonom, večjim od 15 %;

(5)

območja v gorskih predelih na nadmorski višini vsaj 500 m, razen planot;

(6)

območja, ki so v najbolj oddaljenih regijah Unije iz člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije in na manjših egejskih otokih, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ), ali na majhnih otokih s skupno površino, ki ne presega 250 km2, za katere so značilne strukturne ali socialno-ekonomske omejitve.

Države članice lahko tudi od pridelovalcev zahtevajo, da se zavežejo, da v obdobju, ki traja vsaj od pet do sedem let, ne bodo izkrčili ali ponovno zasadili površin brez naravnih ali drugih posebnih omejitev. To obdobje ne traja dlje kot do ►M2 31. decembra 2045 ◄ .

Države članice se lahko najpozneje do leta 2018 odločijo, da za skladnost s tem prednostnim merilom izključijo eno ali več območij iz prvega pododstavka, kadar te skladnosti ne morejo učinkovito oceniti.

E. Merilo iz člena 64(2)(e) Uredbe (EU) št. 1308/2013

Merilo iz člena 64(2)(e) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se šteje za izpolnjeno, če se ekonomska trajnost zadevnega projekta določi na podlagi ene ali več naslednjih standardnih metodologij finančne analize za kmetijske naložbene projekte:

(1)

neto sedanja vrednost (NPV);

(2)

interna stopnja donosnosti (IRR);

(3)

razmerje med koristmi in stroški (BCR);

(4)

vračilna doba (PP);

(5)

neto dodatne koristi (INB).

Metodologija se uporabi na način, ki je prilagojen tipu vlagatelja.

Države članice od vlagatelja zahtevajo tudi, da novo zasaditev vinske trte izvede v skladu tehničnimi značilnostmi, opredeljenimi v vlogi.

▼M2

F. Merilo iz člena 64(2), točka (f), Uredbe (EU) št. 1308/2013

Merilo iz člena 64(2), točka (f), Uredbe (EU) št. 1308/2013 se šteje za izpolnjeno, če se ugotovijo možnosti za večjo stroškovno uspešnost, konkurenčnost ali prisotnost na trgu na podlagi enega od naslednjih vidikov:

(1)

stroški na enoto proizvoda kmetijskega gospodarstva v vinogradniškem sektorju so se v danem letu zmanjšali v primerjavi s povprečjem predhodnih petih let;

(2)

kmetijsko gospodarstvo ima razvejano distribucijsko verigo in/ali visoko povpraševanje po njegovih proizvodih v danem letu v primerjavi s povprečjem predhodnih petih let.

Države članice lahko navedejo dodatne podrobnosti vidikov iz točk (1) in (2).

▼B

G. Merilo iz člena 64(2)(g) Uredbe (EU) št. 1308/2013

Merilo iz člena 64(2)(g) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se šteje za izpolnjeno, če so zemljiške parcele, ki bodo zasajene, znotraj geografskega območja pridelave obstoječe ZOP ali ZGO, če je grozdje, ki se bo pridelalo, namenjeno pridelavi vin z ZOP ali ZGO in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(1)

zemljiške parcele, ki bodo zasajene, imajo v primerjavi s povprečjem drugih zemljiških parcel z vinogradi v isti regiji, ki so v skladu s specifikacijami geografske označbe, boljše talne in podnebne razmere;

(2)

sorte trte ali njihovi kloni, ki bodo zasajeni, so bolje prilagojeni na posebne talne in podnebne razmere zemljiških parcel, ki bodo zasajene, v primerjavi z zemljiškimi parcelami z vinogradi, ki so v skladu s specifikacijami geografske označbe, imajo podobne talne in podnebne razmere ter so v isti regiji, vendar so zasajene z drugimi sortami ali drugimi kloni istih sort;

(3)

sorte trte ali njihovi kloni, ki bodo zasajeni, prispevajo k večji raznolikosti sort grozdja ali klonov obstoječih sort na istem geografskem območju pridelave ZOP ali ZGO;

(4)

gojitvena oblika vinske trte ali struktura vinograda na novozasajeni površini, ki se bo uporabila, lahko prinese višjo kakovost grozdja v primerjavi z gojitvenimi oblikami in/ali strukturami, ki se običajno uporabljajo na istem geografskem območju pridelave ZOP ali ZGO.

Države članice lahko navedejo dodatne podrobnosti pogojev iz točk 1 do 4.

Države članice od vlagatelja zahtevajo tudi, da novo zasaditev vinske trte izvede v skladu tehničnimi značilnostmi, opredeljenimi v vlogi.

Države članice lahko to prednostno merilo uporabljajo za vloge za nove zasaditve na območju, opredeljenem v tehnični dokumentaciji, ki se priloži vlogi za zaščito označbe porekla ali geografske označbe, ki se obravnava v predhodnem nacionalnem postopku ali je na stopnji pregleda Komisije. V tem primeru se pogoji iz točk 1 do 4 smiselno uporabljajo.

▼M2

H. Merilo iz člena 64(2), točka (h), Uredbe (EU) št. 1308/2013

Merilo iz člena 64(2), točka (h), Uredbe (EU) št. 1308/2013 se šteje za izpolnjeno, če je velikost površin vinogradniških parcel gospodarstva vlagatelja ob vložitvi vloge v skladu s pragovi, ki jih države članice na nacionalni ali regionalni ravni določijo na podlagi objektivnih meril. Ti pragovi znašajo:

(1)

vsaj 0,1 hektarja vinogradniških parcel za mala gospodarstva;

(2)

največ 50 hektarjev vinogradniških parcel za srednje velika gospodarstva.

Površine, zasajene s sortami vinske trte, ki so upravičene do izvzetij iz člena 62(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013, se ne upoštevajo pri izračunu površine vinogradniških parcel.

▼B

I. Dodatna merila iz člena 4(3) te uredbe

I. „Predhodno ravnanje pridelovalca“

Dodatno merilo iz člena 4(3) te uredbe se šteje za izpolnjeno, če vlagatelj ni zasadil vinske trte brez dovoljenja, kot je navedeno v členu 71 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ali brez pravice do zasaditve iz členov 85a in 85b Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Države članice lahko zahtevajo tudi izpolnjevanje enega ali več od naslednjih pogojev:

(1)

nobeno od dovoljenj, predhodno izdanih vlagatelju v skladu s členom 64 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ni prenehalo veljati zaradi neuporabe;

(2)

vlagatelj je izpolnil vse zaveze iz oddelkov A in B Priloge I, oddelkov A in B ter od D do G te priloge ter točke II tega oddelka;

(3)

vlagatelj nima površin, zasajenih z vinsko trto, na katerih že vsaj osem let ni pridelave.

II. „Neprofitne organizacije s socialnim namenom, ki so prejele površine, zasežene v primeru terorizma in drugih vrst kriminala“

Dodatno merilo iz člena 4(3) te uredbe se šteje za izpolnjeno, če je vlagatelj pravna oseba, ne glede na njegovo pravno obliko, in so izpolnjeni naslednji pogoji:

(1)

vlagatelj je neprofitna organizacija, katere dejavnost ima izključno socialni namen;

(2)

vlagatelj zaseženo površino v skladu s členom 10 Direktive 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ) uporablja le za socialne namene.

Države članice lahko tudi od vlagateljev, ki izpolnjujejo to merilo, zahtevajo, da se za obdobje, ki ga določi država članica, zavežejo, da ne bodo dali v najem ali prodali novozasajenih površin drugi fizični ali pravni osebi. To obdobje ne traja dlje kot do ►M2 31. decembra 2045 ◄ .

PRILOGA III

MINIMALNI PODATKI, KI JIH MORA VSEBOVATI REGISTER VINOGRADOV IN JIH JE TREBA POSODABLJATI, TER SPECIFIKACIJE GLEDE TEH PODATKOV IZ ČLENA 7

1. DOKUMENTACIJA O VINOGRADNIKU

1.1 Identifikacija in lokacija

(1)

Identifikacija vinogradnika (v skladu z enotnim sistemom za evidentiranje vsakega upravičenca iz člena 68(1)(f) Uredbe (EU) št. 1306/2013 in registri ali podatki, ki jih imajo države članice).

(2)

Seznam in lokacija vseh vinogradniških parcel, za katere se ne šteje, da zajemajo le opuščene zasajene površine (identifikacija v skladu z identifikacijskim sistemom za kmetijske parcele iz členov 68(1)(b) in 70(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013).

1.2 Značilnosti površin, zasajenih z vinsko trto na vinogradniški parceli

Ti podatki v zvezi z vsako vinogradniško parcelo se ločeno prikažejo v dokumentaciji o vinogradniku. Kadar pa so vinogradniške parcele dovolj homogene, se lahko podatki nanašajo na več sosednjih parcel ali delov teh parcel, če je mogoče vsako parcelo še vedno identificirati.

(1)

Identifikacija vinogradniške parcele: identifikacijski sistem za vinogradniške parcele se vzpostavi na podlagi kart, katastrskih dokumentov ali drugih kartografskih virov. Pri tem se uporabljajo tehnike računalniškega geografskega informacijskega sistema, vključno z letalskimi ali satelitskimi ortoposnetki z enotnim standardom, s katerim se zagotovi točnost, ki ustreza vsaj točnosti kartografskega merila 1: 5 000 (ali 1: 10 000 , kadar se pridobijo na podlagi dolgoročnih pogodb, sklenjenih pred novembrom 2012), ob upoštevanju obrisa in stanja parcele. Slednje se določi v skladu z obstoječimi standardi Unije.

(2)

Površina vinogradniške parcele

Če se vinska trta goji v kombinaciji z drugimi kulturami:

(a)

skupna površina zadevne parcele;

(b)

površina, zasajena z vinsko trto, v smislu čiste kulture (za pretvorbo se uporabijo ustrezni koeficienti, ki jih določi država članica).

(3)

Površina vinogradniške parcele ali, če je primerno, površina v smislu čiste kulture z naslednjo razčlenitvijo po površinah, zasajenih z vinsko trto (podatki v skladu s sporočilom iz člena 33(1)(a) Izvedbene uredbe (EU) 2018/274 in delom I Priloge IV k navedeni uredbi, ki je, če se uporablja, podlaga za izračun 1 % iz člena 63(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013):

(a)

površine, zasajene z vinsko trto, upravičeno do pridelave vina z ZOP;

(b)

površine, zasajene z vinsko trto, upravičeno do pridelave vina z ZGO:

—

upravičeno tudi do pridelave vina z zaščiteno označbo porekla in vina brez ZOP/ZGO,

—

upravičeno le do pridelave vina z zaščiteno geografsko označbo in vina brez ZOP/ZGO;

(c)

površine, zasajene z vinsko trto, ki je upravičena le do pridelave vina brez ZOP/ZGO, vendar je na geografskem območju pridelave ZOP/ZGO;

(d)

površine, zasajene z vinsko trto, ki je upravičena le do pridelave vina brez ZOP/ZGO in je zunaj geografskega območja pridelave ZOP/ZGO;

(e)

površine, zasajene z vinsko trto, z drugo namembnostjo.

(4)

Gojene sorte vinske trte, ustrezne ocenjene površine in deleži na zadevni vinogradniški parceli ter barva grozdja (podatki v skladu z Uredbo (EU) št. 1337/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 )).

(5)

Leto zasaditve, če tega ni, pa ocena starosti zadevne vinogradniške parcele (podatek v skladu z Uredbo (EU) št. 1337/2011).

(6)

Površina, zasajena z vinsko trto, na kateri se je izvedlo prestrukturiranje ali preusmeritev v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 1308/2013 (podatek v skladu s sporočili iz preglednic iz delov IV, V in VI Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/274).

(7)

Površina, zasajena z vinsko trto, na kateri se je izvedla zelena trgatev v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 (podatek v skladu s sporočili iz preglednic iz delov IV, V in VI Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/274).

Podatka iz točk 6 in 7 morata zajemati tudi vse površine, na katerih se je izvedlo prestrukturiranje ali preusmeritev ali zelena trgatev v skladu s členoma 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 (podatek v skladu s sporočili iz preglednic iz prilog IV ali IVa in VI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/1150) ( 14 ).

Če se vse površine, zasajene z vinsko trto, ki so vključene v dokumentaciji o vinogradniku, opustijo ali se namesto za vinogradništvo uporabljajo v druge namene, je treba dokumentacijo odstraniti iz registra vinogradov ali jo označiti, zadevne površine pa odšteti od tistih iz točke 1.2 te priloge.

1.3 Prijave

Prijava pridelka grozdja (podatek v skladu s prijavami pridelka iz člena 33).

2. DOKUMENTACIJA O PRIDELAVI

2.1 Identifikacija

Identifikacija fizične ali pravne osebe ali skupine teh oseb, ki morajo vložiti prijavo pridelave iz člena 31.

2.2 Prijave

(a)

Prijava pridelave (podatek v skladu s prijavami pridelave iz člena 31).

(b)

Prijava zalog (podatek v skladu s prijavami zalog iz člena 32).

PRILOGA IV

MINIMALNI DODATNI PODATKI IZ REGISTRA VINOGRADOV IN SPECIFIKACIJE GLEDE TEH PODATKOV IZ ČLENA 7(1)

1. DOKUMENTACIJA O VINOGRADNIKU

1.1 Identifikacija in lokacija

(1)

Dovoljenja, za katera je bilo zaprošeno in so bila izdana, vendar trta še ni bila zasajena, in zadevna določena površina (podatek v skladu z obvestili iz člena 33(2)(a) in iz preglednic dela IV Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/274).

(2)

Pravice do zasaditve (za posamezno vrsto) do roka za pretvorbo v dovoljenja, ki ga določijo države članice (podatek v skladu z obvestilom, ki ga je treba poslati do 1. marca 2016, iz člena 11 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/561 ( 15 ) in preglednice A Priloge VII k navedeni uredbi).

1.2 Značilnosti površin, zasajenih z vinsko trto, na vinogradniških parcelah

(1)

Površine, ki so upravičene do naslednjih izvzetij iz sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte:

(a)

površine, zasajene ali ponovno zasajene za poskuse (vključno s tistimi s sortami vinske trte, ki niso razvrščene v skladu s členom 81 Uredbe (EU) št. 1308/2013);

(b)

površine, zasajene za matične nasade za cepiče;

▼M2

(c)

površine, zasajene ali ponovno zasajene za vzpostavitev zbirk sort vinske trte, namenjenih ohranjanju genskih virov.

▼B

(2)

Površine, zasajene z vinsko trto brez dovoljenja po 31. decembru 2015 in nedovoljene izkrčene površine (podatek v skladu s sporočilom iz člena 33(1)(e) Izvedbene uredbe (EU) 2018/274 in dela III Priloge IV k navedeni uredbi).

(3)

Površine, zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve pred 1. januarjem 2016 in nedovoljene izkrčene površine (podatek v skladu s sporočili iz člena 58(2) Uredbe (ES) št. 555/2008 ter razpredelnic 3 in 7 iz Priloge XIII k navedeni uredbi).

PRILOGA V

SPREMNI DOKUMENTI

A. ZAHTEVE ZA UPORABO SPREMNEGA DOKUMENTA

Informacije iz člena 10(2), se predložijo v obliki vnosov v stolpcu št. 1 v spodnji preglednici.

Za dokumente iz točk (a)(i) in (iii) prvega pododstavka člena 10(1) so ti vnosi opredeljeni s številkami in črkami v stolpcih A in B preglednic iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 684/2009 (stolpec 2 spodnje preglednice).

Za dokumente iz točke (a)(ii) prvega pododstavka člena 10(1) so ti vnosi opredeljeni s številkami in črkami Uredbe (EGS) št. 3649/92 (stolpec 3 spodnje preglednice).

Vrstni red in podrobno razporeditev vnosov določijo države članice na podlagi pravil iz oddelka B te priloge.

1	2	3
Referenčna številka: vsaka pošiljka je označena z referenčno številko, ki omogoča identifikacijo v pošiljateljevih računih. Ta številka je lahko številka ARC, oznaka MVV ali referenčna številka poenostavljenega spremnega dokumenta, dodeljena spremnemu administrativnemu ali trgovinskemu dokumentu.	Št. 1d	Št. 2
Pošiljatelj: polno ime in naslov, vključno s poštno številko, ter po potrebi trošarinska številka sistema za izmenjavo trošarinskih podatkov (SEED) pooblaščenega imetnika skladišča ali pooblaščenega pošiljatelja.	Št. 2	Št. 1
Kraj odpreme: dejanski kraj odpreme, če blago ni bilo odpremljeno z naslova pošiljatelja.	Št. 3	Št. 1
Prejemnik: polno ime in naslov, vključno s poštno številko, ter po potrebi trošarinska številka sistema SEED pooblaščenega imetnika skladišča ali pooblaščenega prejemnika.	Št. 5	Št. 4
Kraj dostave: dejanski kraj dostave, če blago ni bilo dostavljeno na naslov prejemnika.	Št. 7	Št. 7
Pristojni organ v kraju odpreme: ime in naslov pristojnega organa, odgovornega za nadzor nad izdajo spremnega dokumenta v kraju odpreme. To se zahteva le pri odpremi v drugo državo članico ali za izvoz iz Unije.	Št. 10	Okence A
Prevoznik: ime in naslov osebe, odgovorne za prvi prevoz (če ta oseba ni pošiljatelj).	Št. 15	Št. 5
Drugi podatki o prevozu: (a) vrsta uporabljenega prevoza (tovornjak, kombi, cisterna, avtomobil, železniški vagon, vagon cisterna, letalo, ladja); (b) registrska številka ali, če gre za ladjo, ime (neobvezne navedbe). Kadar se ena vrsta prevoza zamenja z drugo, mora prevoznik, ki proizvod natovori, na hrbtno stran dokumenta navesti: – datum odpreme, – vrsto uporabljenega prevoza in registrsko številko za vozila ter ime za ladje; – svoj priimek, ime ali ime podjetja in naslov, vključno s poštno številko. Kadar se kraj dostave zamenja z drugim: dejanski kraj dostave.	Št. 16	Št. 5
Oznaka KN	Št. 17c	Št. 9
Poimenovanje proizvoda: v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 ter morebitnimi nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo, zlasti obvezne navedbe.	Št. 17p	Št. 8
Opis pakiranega blaga: identifikacijske številke in število kosov pakiranja, število kosov notranjega pakiranja. Pri dokumentih, razen tistih iz točke (a)(i) prvega pododstavka člena 10(1), je lahko opis naveden na posebnem listu, ki se priloži vsaki kopiji. V ta namen se lahko uporabi seznam pakiranja.	Št. 17.1	Št. 8
Za prevoz neustekleničenih proizvodov: – za vina dejanska vsebnost alkohola, – za nefermentirane proizvode refrakcijski indeks ali gostota, – za proizvode v vrenju delež skupnega alkohola, – za vina z vsebnostjo ostanka sladkorja, ki presega štiri grame na liter, poleg deleža dejanskega alkohola še delež skupnega alkohola.	Št. 17g in 17o	Št. 8
Neobvezne navedbe za prevoz neustekleničenih proizvodov: kadar se vina iz odstavkov 1 do 9, 15 in 16 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 prevažajo neustekleničena, poimenovanje proizvoda vsebuje neobvezne navedbe iz člena 120 navedene uredbe, če so zadevne navedbe navedene na etiketi ali je predvideno, da bodo navedene na njej.	Št. 17p	Št. 8
Količina: – za neustekleničene proizvode skupna neto količina, – za pakirane proizvode število uporabljenih posod.	Št. 17d/f in 17.l	Št. 8
Potrdila: potrdilo o ZOP, potrdilo o ZGO ali potrdilo o certificiranju vina z navedbo letnika trgatve ali sort vinske trte: glej člena 11 in 12.	Št. 17l	Št. 14
Kategorija vinskih proizvodov	Št. 17.2a	Št. 8
Oznaka vinorodnega območja	Št. 17.2b	Št. 8
Oznaka dejavnosti v zvezi z vinom	Št. 17.2.1a	Št. 8
Potrdilo – pregled pri morebitnem izvozu	Št. 18	A
Datum odpreme in, kadar tako predpiše država članica, na ozemlju katere se prevoz začne, čas odpreme.	Št. 18	Št. 15
Žig organa, pristojnega za kraj odpreme, za dokumente, ki niso navedeni v točki (a)(i) prvega pododstavka člena 10(1) (če se zahteva).	Št. 18	Št. 15

B. NAVODILA ZA PRIPRAVO IN UPORABO SPREMNIH DOKUMENTOV

1. Splošna pravila

1.1 Kadar je na dokumentih iz točke (a)(i) prvega pododstavka člena 10(1) navedena številka ARC, ki jo je dodelil računalniški sistem iz člena 21(2) Direktive 2008/118/ES, ali oznaka MVV, ki jo je dodelil informacijski sistem, ki ga je vzpostavila država članica odpreme, iz točke (a)(iii) prvega pododstavka člena 10(1), uporabljeni sistem vsebuje informacije iz oddelka A.

1.2 Dokumenti iz druge alinee točke (a)(iii) prvega pododstavka člena 10(1) v glavi vsebujejo logotip Unije, navedbo „Evropska unija“, ime države članice odpreme in njen znak ali logotip.

Na dokumentih iz točke (a)(i) in (ii) ter prve alinee točke (a)(iii) prvega pododstavka člena 10(1) se lahko navedejo informacije iz prvega pododstavka te točke.

1.3 Dokumenti iz člena 10(1) morajo biti izpolnjeni čitljivo in neizbrisljivo. V dokumentu ne sme biti nobenih izbrisov ali besed, napisanih čez druge besede.

Vsaka predpisana kopija dokumenta se označi z besedo „kopija“ ali enako ustrezno oznako.

1.4 Za prevoz ene pošiljke istega pošiljatelja istemu prejemniku se lahko izpolni enoten spremni dokument za:

(a)

več serij proizvodov iste kategorije ali

(b)

več serij proizvodov različnih kategorij, če so polnjeni v posode z nazivno prostornino 60 litrov ali manj, opremljene z etiketo in zapiralom za enkratno uporabo.

1.5. V primeru iz člena 17(1) ali kadar dokument, ki spremlja pošiljko, izpolni pristojni organ, je dokument veljaven samo, če se prevoz začne najpozneje peti delovni dan od dneva potrditve ali dneva, ko je bil izpolnjen, kakor je primerno.

1.6 Kadar se proizvodi prevažajo v ločenih prostorih v istem zabojniku za prevoz ali kadar so med prevozom pomešani, je treba spremni dokument izpolniti za vsak del, ne glede na to, ali se prevažajo ločeno ali pomešano. V teh dokumentih mora biti v skladu s predpisi vsake države članice navedena uporaba mešanega proizvoda.

Vendar lahko države članice pooblastijo pošiljatelje ali pooblaščene osebe, da za celoten proizvod, pridobljen z mešanjem, izpolnijo enoten dokument. V takih primerih da pristojni organ ustrezna navodila v zvezi s predložitvijo dokazov glede kategorije, porekla in količine različnih tovorov.

2. Posebna pravila

2.1 Navedbe, ki veljajo za poimenovanje proizvoda

(a)

Vrsta proizvoda

Navedite vrsto, v katero spadajo proizvodi, z uporabo izraza, ki je skladen s pravili Unije in najtočneje opredeli proizvod, na primer: vino z ZOP ali ZGO / vino brez ZOP ali ZGO / sortno vino brez ZOP ali ZGO / grozdni mošt za pridelavo vina z ZOP ali ZGO / arhivsko vino brez ZOP ali ZGO.

(b)

Prevoz neustekleničenih proizvodov

Kadar se vina iz odstavkov 1 do 9, 15 in 16 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 prevažajo neustekleničena, poimenovanje proizvoda vsebuje neobvezne navedbe iz člena 120 navedene uredbe, če so zadevne navedbe navedene na etiketi ali je predvideno, da bodo navedene na njej.

(c)

Vsebnost alkohola in gostota

Za prevoz neustekleničenih proizvodov ali proizvodov v posodah brez etikete z nazivno prostornino 60 litrov ali manj:

(i)

delež dejanskega alkohola v vinu, razen za mlada vina, ki so še v vrenju, ali delež skupnega alkohola v mladem vinu, ki je še v vrenju, in v delno fermentiranem grozdnem moštu se izrazi v vol. % in desetinah vol. %;

(ii)

refrakcijski indeks grozdnega mošta je treba določiti z merilno metodo, ki jo priznava Unija. Izražen mora biti z deležem potencialnega alkohola v vol. %. Ta se lahko nadomesti z gostoto, izraženo v gramih na cm3;

(iii)

gostoto svežega grozdnega mošta, pri katerem je bilo vrenje ustavljeno z dodatkom alkohola, je treba izraziti v gramih na cm3 ter delež dejanskega alkohola tega proizvoda izraziti v vol. % in desetinah vol. %;

(iv)

vsebnost sladkorja v zgoščenem grozdnem moštu, prečiščenem zgoščenem grozdnem moštu in zgoščenem grozdnem soku je treba izraziti kot vsebnost vseh sladkorjev v gramih na liter in na kilogram;

(v)

prav tako se lahko (neobvezno) navede delež dejanskega alkohola grozdnih tropin in vinskih droži, ki se izrazi v litrih čistega alkohola na 100 kg.

Ta podatek je treba izraziti z uporabo tabel ekvivalentnosti, ki jih priznava Unija, navedenih v predpisih o analitskih metodah.

(d)

Dovoljena odstopanja

Brez poseganja v določbe Unije o omejitvah za nekatere vinske proizvode so dovoljena naslednja odstopanja:

(i)

za delež skupnega ali dejanskega alkohola odstopanje ± 0,2 vol. %;

(ii)

za gostoto odstopanje šest enot več ali manj na četrto decimalko (± 0,0006);

(iii)

za vsebnost sladkorja ± 3 %.

(e)

Druge navedbe za prevoz neustekleničenega vina in mošta:

(i)

Vinorodna cona

Navedba vinorodne cone porekla proizvoda, ki se prevaža, v skladu z Dodatkom I Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, z uporabo naslednjih okrajšav: A, B, C I, C II, C III(a) in C III(b).

(ii)

Izvedeni postopki

Navedite postopke, izvedene na proizvodih, ki se prevažajo, z uporabo naslednjih številk v oklepajih:

0.	na proizvodu ni bil izveden nobeden od naslednjih postopkov;

1.	proizvod je bil obogaten;

2.	proizvod je bil dokisan;

3.	proizvod je bil razkisan;

4.	proizvod je bil slajen;

5.	proizvod je bil alkoholiziran za destilacijo;

6.	proizvodu je bil dodan proizvod s poreklom iz geografske enote, ki ni navedena v poimenovanju;

7.	proizvodu je bil dodan proizvod, pridobljen iz sorte vinske trte, ki ni navedena v poimenovanju;

8.	proizvodu je bil dodan proizvod, pridelan v letu, ki ni navedeno v poimenovanju;

9.	proizvod je pridelan z uporabo trsk iz hrastovega lesa;

10.	proizvod je pridelan s poskusno uporabo novega enološkega postopka;

11.	vsebnost alkohola v proizvodu je bila popravljena;

12.	drugi postopki (opredelite). Primeri: (a) za vino s poreklom v coni B, ki je bilo alkoholizirano, se navede B (5); (b) za grozdni mošt s poreklom iz cone CIII(b), ki je bil dokisan, se navede CIII(b) (2).

Navedbe glede vinorodne cone in izvedenih postopkov morajo biti poleg tistih, ki zadevajo poimenovanje proizvoda, in v istem vidnem polju.

2.2 Navedbe, ki veljajo za neto količino

(a)

grozdja, zgoščenega grozdnega mošta, prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta, zgoščenega grozdnega soka, grozdnih tropin in vinskih droži v tonah ali kilogramih, je treba izraziti s simboli „t“ ali „kg“;

(b)

drugih proizvodov v hektolitrih ali litrih, je treba izraziti s simboli „hl“ ali „l“.

Pri navedbi količine proizvodov, ki se prevažajo neustekleničeni, se lahko dovoli toleranca 1,5 % skupne neto količine.

C. POSEBNI ŽIG IZ TOČKE (b)(i) PRVEGA PODODSTAVKA ČLENA 10(3)

1. Simbol države članice

2. Pristojni organ ali organ s krajevno pristojnostjo

3. Potrditev pristnosti

D. NAVEDBE IZ ČLENA 13(2)

V angleščini

Exported: Export declaration No … of [date]

V bolgarščini

Изнесено: Декларация за износ № … от [дата]

V češčini

Vyvezeno: Vývozní prohlášení č. … ze dne [datum]

V danščini

Udførsel: Udførselsangivelse-nr.: … af [dato]

V estonščini

Eksporditud: Ekspordideklaratsiooni nr …, … [kuupäev]

V finščini

Viety: Vienti-ilmoitus nro …, … [päiväys]

V francoščini

Exporté: Déclaration d'exportation no … du [date]

V grščini

Εξαχθέν: Δήλωση εξαγωγής αριθ. … της [ημερομηνία]

V hrvaščini

Izvezeno: Izvozna deklaracija br. ….[datum]

V italijanščini

Esportato: Dichiarazione di esportazione n. … del [data]

V latvijščini

Eksportēts: [datums] Eksporta deklarācija Nr. …

V litovščini

Eksportuota: Eksporto deklaracija Nr. …, [data]

V madžarščini

Exportálva: Exportnyilatkozat-sz.: …, [dátum]

V malteščini

Esportat: Dikjarazzjoni tal-esportazzjoni nru … ta' [data]

V nemščini

Ausgeführt: Ausfuhranmeldung Nr. … vom [Datum]

V nizozemščini

Uitgevoerd: Uitvoeraangifte nr. … van [datum]

V poljščini

Wywieziono: Zgłoszenie eksportowe nr … z dnia [data]

V portugalščini

Exportado: Declaração de exportação n.o … de [data]

V romunščini

Exportat: Declarație de export nr. … din [data]

V slovaščini

Vyvezené: Vývozné vyhlásenie č. … zo dňa [dátum]

V slovenščini

Izvoženo: Izvozna deklaracija št. … z dne [datum]

V španščini

Exportado: Declaración de exportación no … de [fecha]

V švedščini

Exporterad: Export deklaration nr … av den [datum].

PRILOGA VI

POTRDILO O POREKLU ALI IZVORU TER LASTNOSTIH VINSKIH PROIZVODOV, LETNIKU ALI SORTAH VINSKE TRTE, IZ KATERIH SO PRIDELANI PROIZVODI, TER ZOP ALI ZGO VINA IZ UNIJE

(člen 11(1) in člen 12(1))

DEL I

Ustrezne informacije iz člena 11(1) ali člena 12(1)(a)

Informacije, ki jih je treba navesti v okencu 17l spremnega dokumenta ali trgovinskega dokumenta, ki se uporablja v skladu s členom 21(6) Direktive 2008/118/ES ali členom 12(1)(a) te uredbe

Spodaj podpisani(-a), odgovoren(-na) za navedene proizvode, potrjujem, da so bili pridelani in ustekleničeni v [država članica Evropske unije] in da:

(1)

izpolnjujejo zahteve za opremljanje z etiketo in predstavitev glede:

(a)

zaščitene označbe porekla (ZOP) ali zaščitene geografske označbe (ZGO) št. […, …], vpisane v „register E-Bacchus“, ki ga je vzpostavila Unija v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 607/2009;

(b)

letnika v skladu s pravili iz člena 120 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(c)

sort vinske trte („sortna vina“) v skladu s pravili iz členov 81 in 120 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(2)

so vsi proizvodi v skladu z določbami, ki urejajo pridelavo in sprostitev proizvodov v prosti promet za neposredno prehrano ljudi na podlagi prava Unije;

(3)

so bili vsi proizvodi pridelani z odobrenimi metodami pridelave in ne izrecno zaradi izvoza in

(4)

so proizvodi pristni in primerni za prehrano ljudi v Uniji.

Podpis in datum

Ime in naziv pridelovalca/predelovalca

Administrativna referenčna oznaka, ki jo dodeli pristojni organ

„ Številka ARC “ali„ oznaka MVV “

DEL II

Posebno potrdilo za izvoz iz člena 12(1)(b)

A. PREDLOGA

POTRDILO ZA IZVOZ VINA Za vina, izvožena iz Evropske unije v … To je večnamensko potrdilo, določeno v skladu s členom 12 Delegirane uredbe (EU) 2018/273, ki se uporablja za potrdilo o poreklu, zdravstveno potrdilo in potrdilo o pristnosti Evropska unija
2. Pošiljatelj: 2a. Identifikacija:			A. Izvoznik: Aa. Identifikacija:
3. Kraj odpreme:			A1. Prostori:
5. Identiteta prevoznega sredstva (narava):			6. Sklic:
B. Uvoznik:			Ba. Kraj dostave:
17p. Poimenovanje			17df. Količina (v litrih)	Podrobnosti
17l. Potrdilo: Spodaj podpisani(-a), odgovoren(-na) za te proizvode za izvoz, potrjujem naslednje: Navedeni proizvodi so bili pridelani in ustekleničeni v Evropski uniji / v …; vsi proizvodi so v skladu z določbami, ki urejajo pridelavo in sprostitev proizvodov v prosti promet za neposredno prehrano ljudi na podlagi prava Unije; vsi proizvodi so bili pridelani z običajnimi in odobrenimi metodami pridelave in ne izrecno zaradi izvoza ter proizvodi so pristni in primerni za prehrano ljudi v Evropski uniji. Navedeni proizvodi so bili pridelani in ustekleničeni na podlagi pravil EU kot vina: □ z zaščiteno označbo porekla (ZOP) ali zaščiteno geografsko označbo (ZGO), vpisano v „register E-Bacchus“, ki ga je vzpostavila EU v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 607/2009; □ z navedbo letnika v skladu s pravili iz člena 120 Uredbe (EU) št. 1308/2013; □ z navedbo sort vinske trte („sortna vina“) v skladu s pravili iz členov 81 in 120 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Dodatno potrdilo (neobvezno)
Logotip države članice	10. Nadzorni organi potrjujejo, da je pošiljatelj vinskih proizvodov, opisanih v tem potrdilu, registriran pri in pripada k … z obveznostjo, da se vsi vinski proizvodi registrirajo ter da pristojni organi nad njimi izvajajo nadzor in inšpekcijske preglede.
18. Podpis		Datum:	18a. Enotna administrativna referenčna oznaka, ki jo dodelijo pristojni organi
Ime in naziv			(točka (a)(i) in (iii) prvega pododstavka člena 10(1) Delegirane uredbe (EU) 2018/273) ARC/MVV
Pošiljatelj ali predstavnik, ki potrjuje navedene informacije (člen 12(2) Delegirane uredbe (EU) 2018/273)

B. ZAHTEVE ZA UPORABO POSEBNEGA POTRDILA ZA IZVOZ

Informacije, ki jih je treba navesti na potrdilu iz člena 12(1)(b), se predložijo v obliki vnosov v stolpcu št. 1 v spodnji preglednici.

Navedeni vnosi so opredeljeni s številkami in črkami v stolpcu št. 2 spodnje preglednice:

1	2
Pošiljatelj: polno ime in naslov, vključno s poštno številko Identifikacija: trošarinska številka sistema za izmenjavo trošarinskih podatkov (SEED) ali sklic na številko na seznamu ali v registru iz člena 8(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/273	Št. 2
Kraj odpreme: dejanski kraj odpreme, če blago ni bilo odpremljeno z naslova pošiljatelja	Št. 3
Izvoznik: polno ime in naslov	Št. A
Prostori: dejanski kraj odpreme, če blago ni bilo odpremljeno z naslova izvoznika	Št. A1
Identiteta prevoznega sredstva: kontejner, ladja, letalo …	Št. 5
Sklic: ime in identiteta prevoznega sredstva	Št. 6
Uvoznik: polno ime in naslov	Št. B
Kraj dostave: dejanski kraj dostave, če blago ni bilo dostavljeno na naslov uvoznika	Št. Ba
Logotip države članice odpreme ter ime, naslov in kontaktna točka pristojnega organa, ki je odgovoren za preverjanje pošiljatelja v kraju odpreme. Neobvezne posebne zahteve: potrditev nadzornih organov: „Vzpostavljen je notranji nadzor kakovosti za skladnost proizvodov.“	Št. 10
Poimenovanje proizvoda: v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 ter morebitnimi nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo, zlasti obvezne navedbe. Podrobnosti poimenovanja se lahko navedejo v ločenih dokumentih iz tega okenca.	Št. 17p
Količina: – za neustekleničene proizvode skupna neto količina, – za pakirane proizvode število uporabljenih posod.	Št. 17d/f
Potrdilo: potrdilo o poreklu ali izvoru in skladnost z določbami, ki urejajo pridelavo in sprostitev proizvoda v prosti promet za neposredno prehrano ljudi na podlagi prava Unije ter z običajnimi in odobrenimi metodami pridelave (enološki postopki, pomožna tehnološka sredstva in aditivi); potrdilo o ZOP, potrdilo o ZGO ali potrdilo o letniku trgatve ali sortah vinske trte v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013. Dodatno potrdilo (neobvezno): lahko doda pošiljatelj v obliki neobveznih vnosov, kot sledi: — Moja družba izvaja sistem zagotavljanja kakovosti. — Proizvodnja in prodaja navedenih proizvodov sta v EU dovoljena v skladu z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo. — Vzorci proizvodov se naključno izberejo in preverjajo v uradnih laboratorijih. — Stopnja radioaktivnosti, kar zadeva cezij 134 in 137, na podlagi analiz teh proizvodov, ki jih je izvedla tretja oseba, ne presega [je] … Bq/kg (glej dokumentacijo, poročila o preskusih so priložena). — Druga potrdila	Št. 17l
Podpis, ime in naziv podpisnika ter datum podpisa	Št. 18
Referenčna številka: vsako potrdilo je označeno z referenčno številko, ki omogoča identifikacijo v pošiljateljevih računih. Ta številka je lahko številka ARC ali oznaka MVV, dodeljena spremnemu administrativnemu ali trgovinskemu dokumentu.	Št. 18a

PRILOGA VII

ZAHTEVE ZA DOKUMENT VI-1 IN IZVLEČKE VI-2

DEL I

Vzorec dokumenta VI-1 iz člena 22

1. Izvoznik (ime in naslov)		TRETJA DRŽAVA, KI JE IZDALA DOKUMENT:
		VI-1		Zaporedna št.
		DOKUMENT ZA UVOZ VINA, GROZDNEGA SOKA ALI GROZDNEGA MOŠTA V EVROPSKO UNIJO
2. Prejemnik (ime in naslov)		3. Carinski žig (samo za uradno uporabo EU)
4. Prevozna sredstva in podrobnosti o prevozu		5. Kraj raztovarjanja (če se razlikuje od 2)
6. Poimenovanje proizvoda, ki se uvaža		7. Količina v l/hl/kg (1)
		8. Število posod
9. POTRDILO Opisani proizvod (2) □ je/□ ni namenjen za neposredno prehrano ljudi, je v skladu z opredelitvami ali kategorijami Unije za proizvode vinske trte in je bil pridelan po enoloških postopkih (2), □ ki jih je priporočil in objavil OIV/ □ ki jih je odobrila Unija.
Polno ime in naslov pristojnega organa:		Kraj in datum:
Žig:		Podpis, ime in naziv uradnika:
10. ANALIZNO POROČILO (z opisom analitskih lastnosti opisanega proizvoda) ZA GROZDNI MOŠT IN GROZDNI SOK — Gostota: ZA VINO IN GROZDNI MOŠT V VRENJU
— Delež skupnega alkohola:		— Delež dejanskega alkohola:
ZA VSE PROIZVODE
— Skupni suhi ekstrakt:		— Skupna vsebnost žveplovega dioksida:
— Skupna vsebnost kislin:	— Vsebnost hlapnih kislin:		— Vsebnost citronske kisline:
Polno ime in naslov imenovanega organa ali urada (laboratorij):
Žig:		Kraj in datum: Podpis, ime in naziv uradnika:
(1) Neustrezno prečrtajte. (2) Ustrezno polje označite s križcem (X).

Pripis (sprostitev v prosti promet in izdaja izvlečkov)

Količina	11. Št. in datum carinskega dokumenta o sprostitvi v prosti promet in izvlečka	12. Polno ime in naslov prejemnika (izvleček)	13. Žig pristojnega organa
Na voljo
Dodeljena
Na voljo
Dodeljena
Na voljo
Dodeljena
Na voljo
Dodeljena
14. Druge pripombe

DEL II

Vzorec izvlečka VI-2 iz člena 22

EVROPSKA UNIJA		DRŽAVA ČLANICA, KI JE IZDALA DOKUMENT:
1. Pošiljatelj (ime in naslov)		VI-2		Zaporedna št.
		IZVLEČEK DOKUMENTA ZA UVOZ VINA, GROZDNEGA SOKA ALI GROZDNEGA MOŠTA V EVROPSKO UNIJO
2. Prejemnik (ime in naslov)
3. Izvleček dokumenta VI-1		4. Izvleček dokumenta VI-2
Št.		Št.
Izdal(-a) ga je (ime tretje države):		Žigosal ga je (polno ime in naslov carinskega urada iz Unije):
Dne:		Dne:
5. Poimenovanje proizvoda, ki se uvaža		6. Količina v l/hl/kg (1)
		7. Število posod
8. IZJAVA POŠILJATELJA (2) Dokument VI-1 iz polja 3 □ /izvleček iz polja 4 □ je bil izpolnjen za zgoraj opisani proizvod in vsebuje: □ □POTRDILO, da je opisani proizvod □ namenjen/ □ ni namenjen za neposredno prehrano ljudi, je v skladu z opredelitvami ali kategorijami Unije za proizvode vinske trte in je bil pridelan po enoloških postopkih (2),□ ki jih je priporočil in objavil OIV/ □ ki jih je odobrila Unija. □ANALIZNO POROČILO, iz katerega je razvidno, da ima ta proizvod naslednje analitske lastnosti: ZA GROZDNI MOŠT IN GROZDNI SOK — Gostota: ZA VINO IN GROZDNI MOŠT V VRENJU
— Delež skupnega alkohola:		— Delež dejanskega alkohola:
ZA VSE PROIZVODE
— Skupni suhi ekstrakt:		— Skupna vsebnost žveplovega dioksida:
— Skupna vsebnost kislin:	— Vsebnost hlapnih kislin:		— Vsebnost citronske kisline:
□ZAZNAMEK (2) pristojnega organa, ki potrjuje, da: — je bilo vino iz tega dokumenta pridelano v vinorodnem okolišu in mu je bila dodeljena geografska označba iz okenca 5 v skladu z določbami države porekla; — je alkohol, dodan temu vinu, vinski alkohol. Podpis:
9. CARINA
Izjava je bila overjena Kraj in datum: Podpis:	Žig:		Polno ime in naslov zadevnega carinskega urada:
(1) Neustrezno prečrtajte. (2) Ustrezno polje označite s križcem (X).

Pripis (sprostitev v prosti promet in izdaja izvlečkov)

Količina	10. Št. in datum carinskega dokumenta o sprostitvi v prosti promet in izvlečka	11. Polno ime in naslov prejemnika (izvleček)	12. Žig pristojnega organa
Na voljo
Dodeljena
Na voljo
Dodeljena
Na voljo
Dodeljena
Na voljo
Dodeljena
13. Druge pripombe

DEL III

Navodila za izpolnjevanje dokumenta VI-1 in izvlečkov VI-2

Dokument VI-1 in izvlečke VI-2 je treba izpolniti na pisalnem stroju ali ročno ali z enakovrednimi tehničnimi pripomočki, ki jih prizna uradni organ. Ročno izpolnjene izvlečke je treba izpolniti s črnilom in velikimi tiskanimi črkami. Brisanje ali pisanje čez besedilo ni dovoljeno. Popravki se naredijo tako, da se prečrtajo nepravilni podatki in, kjer je ustrezno, dodajo potrebni podatki. Vsako tako spremembo odobri njen avtor, žigosa pa, odvisno od primera pristojni organ, pooblaščeni laboratorij ali carinski organi.

A. Tiskanje dokumenta VI-1 in izvlečkov VI-2

1. Velikost obrazca je približno 210 × 297 mm.

2. Dokument ali izvlečki se natisnejo v enem od uradnih jezikov Unije. Pri izvlečkih VI-2 jezik izvlečkov določi pristojni organ države članice, ki mora izvlečke žigosati.

B. Izpolnjevanje dokumenta VI-1 in izvlečkov VI-2

Dokument ali izvlečke je treba izpolniti v jeziku, v katerem so natisnjeni.

Vsak dokument ali izvleček mora biti označen z zaporedno številko:

(a)

za dokument VI-1 jo dodeli pristojni organ, ki podpiše del o „potrdilu“;

(b)

za izvlečke VI-2 jo dodeli carinski urad, ki jih žigosa.

C. Vsebina

Okence 1

Izvoznik: polno ime in naslov v zadevni tretji državi.

Okence 2

Prejemnik: polno ime in naslov v EU.

Okence 4

(Dokument VI-1) Prevozno sredstvo in podrobnosti o prevozu:

—

navedite le prevoz za dostavo v vstopno točko v EU;

—

navedite prevozno sredstvo (ladja, letalo itd.); navedite ime ladje itd.

Okence 6

(5 za VI-2) Poimenovanje proizvoda, ki se uvaža:

—

prodajna označba (kot je navedena na etiketi, na primer ime pridelovalca in vinorodni okoliš, blagovna znamka itd.),

—

ime države porekla,

—

ime geografske označbe, če vino izpolnjuje pogoje za tako označbo,

—

volumenski delež dejanskega alkohola,

—

barva proizvoda (navedite le „rdeče“, „rosé“ ali „belo“),

—

oznaka kombinirane nomenklature (oznaka KN),

▼M3

—

seznam sestavin.

▼B

DEL IV

Seznam tretjih držav iz členov 21(b), 26 in 27

Seznam tretjih držav iz člena 21(b):

—

Avstralija

—

Čile

▼M1

Seznam tretjih držav iz člena 26:

—

Avstralija

—

Kanada

—

Čile

—

Združene države Amerike

▼B

Seznam tretjih držav iz člena 27:

—.

( 1 ) Uredba Komisije (ES) št. 684/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Direktive Sveta 2008/118/ES v zvezi z računalniškimi postopki za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine (UL L 197, 29.7.2009, str. 24).

( 2 ) Uredba Komisije (EGS) št. 3649/92 z dne 17. decembra 1992 o poenostavljenem spremnem dokumentu za gibanje trošarinskih izdelkov v Skupnosti, ki so bili sproščeni za porabo v državi članici odpreme (UL L 369, 18.12.1992, str. 17).

( 3 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

( 4 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).

( 5 ) Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).

( *1 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/273 z dne 11. decembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, registra vinogradov, spremnih dokumentov in certificiranja, registra o prejemu in izdaji, obveznega prijavljanja, uradnega obveščanja in objavljanja sporočenih informacij ter o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede ustreznih preverjanj in kazni, spremembi uredb Komisije (ES) št. 555/2008, (ES) št. 606/2009 in (ES) št. 607/2009 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 436/2009 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/560 (UL L 58, 28.2.2018, str. 1).

( *2 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/274 z dne 11. decembra 2017 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, certificiranja, registra o prejemu in izdaji, obveznega prijavljanja in uradnega obveščanja ter Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede ustreznih preverjanj ter razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/561 (UL L 58, 28.2.2018, str. 60).“

( 6 ) Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

( 7 ) Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L 250, 18.9.2008, str. 1).

( 8 ) Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).

( 9 ) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

( 10 ) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

( 11 ) Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

( 12 ) Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (UL L 127, 29.4.2014, str. 39).

( 13 ) Uredba (EU) št. 1337/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski statistiki trajnih nasadov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 357/79 in Direktive 2001/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 347, 30.12.2011, str. 7).

( 14 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1150 z dne 15. aprila 2016 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju (UL L 190, 15.7.2016, str. 23).

( 15 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/561 z dne 7. aprila 2015 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte (UL L 93, 9.4.2015, str. 12).

Top

Choose the experimental features you want to try