This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02016O0034-20211231
Guideline (EU) 2016/2249 of the European Central Bank of 3 November 2016 on the legal framework for accounting and financial reporting in the European System of Central Banks (ECB/2016/34) (recast)
Consolidated text: Smernica Evropske centralne banke (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34) (prenovitev)
Smernica Evropske centralne banke (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34) (prenovitev)
ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2016/2249/2021-12-31
02016O0034 — SL — 31.12.2021 — 002.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34) (UL L 347 20.12.2016, str. 37) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/2217 z dne 28. novembra 2019 |
L 332 |
184 |
23.12.2019 |
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2021/2041 z dne 11. novembra 2021 |
L 419 |
14 |
24.11.2021 |
popravljena z:
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/2249
z dne 3. novembra 2016
o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34)
(prenovitev)
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Opredelitev pojmov
V tej smernici:
„NCB“ pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;
„računovodski nameni in nameni finančnega poročanja Eurosistema“ pomenijo namene, za katere ECB pripravlja računovodske izkaze iz Priloge I v skladu s členoma 15 in 26 Statuta ESCB;
„poročevalec“ pomeni ECB ali NCB;
„datum četrtletnega prevrednotenja“ pomeni datum zadnjega koledarskega dne v četrtletju;
„leto prehoda na eurogotovino“ pomeni 12-mesečno obdobje od datuma, ko eurobankovci in eurokovanci pridobijo status zakonitega plačilnega sredstva v državi članici, katere valuta je euro;
„ključ za razdelitev bankovcev“ pomeni odstotke, dobljene tako, da se upošteva delež ECB v celotni izdaji eurobankovcev in delež NCB v tej celoti pomnoži s ključem za vpis kapitala, v skladu s Sklepom ECB/2010/29 ( 1 );
„konsolidacija“ pomeni računovodski proces, s katerim se finančni podatki več različnih pravnih subjektov združijo, kakor da pripadajo enemu subjektu;
„kreditna institucija“ pomeni: (a) kreditno institucijo v smislu člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), ki je pod nadzorom pristojnega organa, ali (b) drugo kreditno institucijo v smislu člena 123(2) Pogodbe, ki je predmet pregleda, ki je po standardu primerljiv nadzoru pristojnega organa.
Člen 2
Področje uporabe
Člen 3
Kakovostne značilnosti
Uporabljajo se naslednje kakovostne značilnosti:
ekonomska realnost in preglednost: računovodske metode in finančno poročanje odsevajo ekonomsko realnost, so pregledne in upoštevajo kakovostne značilnosti razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti. Transakcije se evidentirajo in prikažejo v skladu z njihovo vsebino in ekonomsko realnostjo in ne samo v skladu z njihovo pravno obliko;
previdnost: vrednotenje sredstev in obveznosti ter priznavanje prihodkov se izvede previdno. V okviru te smernice to pomeni, da se nerealizirani dobiček v izkazu poslovnega izida ne priznava kot prihodek, temveč se evidentira neposredno na računu prevrednotenja, in da se nerealizirana izguba ob koncu leta izkaže v izkazu poslovnega izida, če presega predhodne prihodke prevrednotenja, evidentirane na ustreznem računu prevrednotenja. Skrite rezerve ali namerno napačno navajanje postavk v bilanci stanja in v izkazu poslovnega izida niso skladni s predpostavko previdnosti;
pomembnost: odstopanja od računovodskih pravil, vključno s tistimi, ki vplivajo na izračun izkazov poslovnega izida posameznih NCB in ECB, so dovoljena samo, če se lahko zanje utemeljeno šteje, da so v celotnem okviru in predstavitvi računovodskih izkazov poročevalca nepomembna;
doslednost in primerljivost: merila za vrednotenje bilance stanja in priznavanje prihodkov se uporabljajo dosledno v smislu enotnosti in kontinuiranosti pristopa znotraj Eurosistema, da se zagotovi primerljivost podatkov v računovodskih izkazih.
Člen 4
Temeljne računovodske predpostavke
Uporabljajo se naslednje temeljne računovodske predpostavke:
načelo časovne neomejenosti delovanja: izkazi se pripravijo na podlagi načela časovne neomejenosti delovanja;
načelo upoštevanja nastanka poslovnega dogodka: prihodki in stroški se priznajo v obračunskem obdobju, v katerem so zasluženi oziroma povzročeni, in ne v obdobju, v katerem so prejeti oziroma plačani;
dogodki po datumu bilance stanja: sredstva in obveznosti se prilagodijo glede na dogodke, ki se zgodijo med datumom letne bilance stanja in datumom, ko pristojni organi odobrijo računovodske izkaze, če ti vplivajo na stanje sredstev ali obveznosti na datum bilance stanja. V primeru dogodkov, ki se zgodijo po datumu bilance stanja in ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja, vendar pa so tako pomembni, da bi njihovo nerazkritje lahko vplivalo na zmožnost uporabnikov računovodskih izkazov, da oblikujejo ustrezne ocene in odločitve, se sredstva in obveznosti ne prilagodijo, se pa ti dogodki razkrijejo.
Člen 5
Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla in pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave
Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla se uporablja kot osnova za evidentiranje transakcij v tuji valuti, finančnih instrumentov v tuji valuti in pripadajočih časovnih razmejitev. Za izvajanje tega pristopa sta bili pripravljeni dve različni tehniki:
„standardni pristop“, kakor je določen v poglavjih III in IV ter Prilogi III, in
„alternativni pristop“, kakor je določen v Prilogi III.
Člen 6
Priznavanje sredstev in obveznosti
Finančno ali drugo sredstvo ali obveznost se prizna v bilanci stanja poročevalca samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
verjetno je, da bo katera koli prihodnja ekonomska korist v zvezi s sredstvom ali obveznostjo pritekala k poročevalcu ali od njega odtekala;
vsa tveganja in koristi v zvezi s sredstvom ali obveznostjo so bili v bistvenem delu preneseni na poročevalca;
nabavno vrednost ali vrednost sredstev za poročevalca ali znesek obveznosti je mogoče zanesljivo izmeriti.
POGLAVJE II
SESTAVA IN PRAVILA VREDNOTENJA BILANCE STANJA
Člen 7
Sestava bilance stanja
Sestava bilance stanja ECB in posameznih NCB za namene finančnega poročanja Eurosistema temelji na strukturi, določeni v Prilogi IV.
Člen 8
Rezervacije za finančna tveganja
Ob upoštevanju narave dejavnosti NCB lahko NCB v svoji bilanci stanja oblikuje rezervacije za finančna tveganja. NCB odloči o velikosti in uporabi rezervacij na podlagi obrazložene ocene izpostavljenosti NCB tem tveganjem.
Člen 9
Pravila vrednotenja bilance stanja
Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se obravnavajo kot ločeno imetje in se vrednotijo po odplačni vrednosti (ki je predmet oslabitve). Enako se obravnavajo netržni vrednostni papirji. Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se lahko prodajo pred zapadlostjo v katerem koli od naslednjih primerov:
če se prodana količina v primerjavi s skupnim zneskom portfelja vrednostnih papirjev, razvrščenih med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, šteje za zanemarljivo;
če se vrednostni papirji prodajo v enem mesecu pred datumom zapadlosti;
v izjemnih okoliščinah, kot je znatno poslabšanje izdajateljeve kreditne sposobnosti.
Člen 10
Povratne transakcije
Pri transakcijah posojanja vrednostnih papirjev ti ostanejo v bilanci stanja prenosnika. Transakcije posojanja vrednostnih papirjev, pri katerih se zavarovanje zagotovi v obliki gotovine, se evidentirajo na enak način, kot je predpisano za posle začasne prodaje. Transakcije posojanja vrednostnih papirjev, pri katerih se zavarovanje zagotovi v obliki vrednostnih papirjev, se evidentirajo v bilanci stanja samo, kadar:
se gotovina izmenja kot del postopka poravnave in
gotovina ostane na računu tistega, ki posoja ali si izposoja.
Prevzemnik izkaže obveznost za povratni prenos vrednostnih papirjev, če so bili vrednostni papirji medtem prodani.
Člen 11
Tržne delnice
Člen 11a
Tržni investicijski skladi
Ta člen se uporablja za tržne investicijske sklade, ki izpolnjujejo naslednja merila:
so pridobljeni samo za naložbene namene brez vpliva na tekoče odločitve o nakupu in prodaji;
naložbena strategija in mandat sklada sta določena vnaprej ter vsi pogoji so pogodbeno določeni;
uspešnost naložbe se bo ocenjevala kot ena sama naložba v skladu z naložbeno strategijo sklada;
sklad je ločen subjekt, ne glede na pravno obliko, in se upravlja neodvisno, vključno s tekočimi naložbenimi odločitvami.
Ob upoštevanju meril iz točk (a) do (d) se lahko ta člen uporabi tudi za sklade za dolgoročne zaslužke zaposlenih, razen če se uporablja drugačen računovodski okvir.
Ob upoštevanju meril iz točk (a) do (c) in v skladu s kakovostno značilnostjo, določeno v členu 3(1), se lahko ta člen uporabi tudi za portfelje delnic, ki niso ločene pravne osebe, ampak se upravljajo zunanje in strogo posnemajo delovanje indeksiranega sklada. Za namene tega člena se taki portfelji delnic obravnavajo kot tržni investicijski skladi.
Člen 12
Varovanje pred obrestnim tveganjem pri vrednostnih papirjih z izvedenimi finančnimi instrumenti
Z odstopanjem od členov 3(2) in 9(4), člena 15(1) in (2), člena 16(1)(b) in (2)(d) ter člena 17(2) se lahko za vrednotenje varovanega vrednostnega papirja in izvedenega finančnega instrumenta za varovanje pred tveganjem uporabijo naslednje alternativne obravnave:
Vrednostni papir in izvedeni finančni instrument se prevrednotita, v bilanci stanja pa se prikaže njuna tržna vrednost ob koncu vsakega četrtletja. Za neto znesek nerealiziranega dobička ali izgube pri varovanih instrumentih in instrumentih za varovanje pred tveganjem se uporabi naslednji način asimetričnega vrednotenja:
neto nerealizirana izguba se izkaže v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, priporoča pa se, da se amortizira med preostalim obdobjem do zapadlosti varovanega instrumenta, in
neto nerealiziran dobiček se knjiži na računu prevrednotenja in stornira na naslednji datum prevrednotenja.
Varovanje pred tveganjem za vrednostni papir, ki je že v lasti: če je povprečna nabavna vrednost varovanega vrednostnega papirja drugačna od tržne cene vrednostnega papirja ob začetku varovanja pred tveganjem, se uporabi naslednja obravnava:
nerealizirani dobiček pri vrednostnem papirju na ta datum se knjiži na račun prevrednotenja, nerealizirana izguba pa se izkaže v izkazu poslovnega izida, in
za spremembe tržne vrednosti po datumu začetka razmerja varovanja pred tveganjem se uporabijo določbe točke (a).
Priporoča se, da se stanje neamortiziranih premij in diskontov na datum vzpostavitve varovanja pred tveganjem amortizira med preostalim obdobjem do zapadlosti varovanega instrumenta.
Alternativna obravnava iz odstavka 3 se lahko uporabi samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
Ob začetku varovanja pred tveganjem obstaja uradna dokumentacija o razmerju varovanja pred tveganjem in cilju obvladovanja tveganja ter strategiji izvajanja varovanja pred tveganjem. Ta dokumentacija mora vsebovati vse naslednje elemente: (i) opredelitev izvedenega finančnega instrumenta, ki se uporabi kot instrument za varovanje pred tveganjem; (ii) opredelitev z njim povezanega vrednostnega papirja, varovanega pred tveganjem, in (iii) oceno učinkovitosti izvedenega finančnega instrumenta pri kompenzaciji izpostavljenosti spremembam poštene vrednosti vrednostnega papirja, ki nastanejo zaradi obrestnega tveganja.
Za varovanje pred tveganjem se pričakuje, da je zelo učinkovito in da je učinkovitost varovanja pred tveganjem mogoče zanesljivo izmeriti. Oceniti je treba prospektivno in retrospektivno učinkovitost. Priporoča se:
da se izmeri prospektivna učinkovitost s primerjanjem preteklih sprememb poštene vrednosti varovane postavke s preteklimi spremembami poštene vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem ali s prikazom visoke statistične korelacije med pošteno vrednostjo varovane postavke in pošteno vrednostjo instrumenta za varovanje pred tveganjem; in
da se izkaže retrospektivna učinkovitost, če je razmerje med dejanskim dobičkom/izgubo pri varovani postavki in dejansko izgubo/dobičkom pri instrumentu za varovanje pred tveganjem med 80 % in 125 %.
Pri varovanju pred tveganjem za skupino vrednostnih papirjev velja naslednje: vrednostni papirji s podobno obrestno mero se lahko združijo in varujejo pred tveganjem kot skupina samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
vrednostni papirji imajo podobno trajanje;
skupina vrednostnih papirjev prospektivno in retrospektivno ustreza testu učinkovitosti;
pričakuje se, da bo sprememba poštene vrednosti, ki se lahko pripiše varovanemu tveganju za vsak vrednostni papir v skupini, približno sorazmerna skupni spremembi poštene vrednosti, ki se lahko pripiše varovanemu tveganju za to skupino vrednostnih papirjev.
Člen 13
Sintetični instrumenti
Z odstopanjem od členov 3(2), 9(4), 15(1) in 17(2) se lahko za vrednotenje sintetičnih instrumentov uporabijo naslednje alternativne obravnave:
nerealizirani dobiček in izguba pri instrumentih, kombiniranih v sintetični instrument, se netira ob koncu leta. V tem primeru se neto nerealizirani dobiček evidentira na računu prevrednotenja. Neto nerealizirana izguba se izkaže v izkazu poslovnega izida, če presega predhodne prihodke prevrednotenja, evidentirane na ustreznem računu prevrednotenja;
vrednostni papirji, ki so del sintetičnega instrumenta, niso del celotnega imetja teh vrednostnih papirjev, ampak so del ločenega imetja;
nerealizirana izguba, ki se izkaže v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, in ustrezen nerealizirani dobiček se ločeno amortizirata v naslednjih letih.
Alternativna obravnava iz odstavka 2 se lahko uporabi samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
posamezni instrumenti se vodijo in njihova donosnost se vrednoti kot en kombiniran instrument, bodisi na podlagi strategije obvladovanja tveganj ali na podlagi investicijske strategije;
pri začetnem priznanju so posamezni instrumenti strukturirani in določeni kot sintetični instrument;
uporaba alternativne obravnave odpravi ali občutno zmanjša nedoslednost vrednotenja (neusklajeno vrednotenje), ki bi nastalo z uporabo splošnih pravil, določenih v tej smernici, na ravni posameznih instrumentov;
razpoložljivost uradne dokumentacije omogoča preveritev, ali so izpolnjeni pogoji iz točk (a), (b) in (c).
Člen 14
Bankovci
Za izvajanje člena 49 Statuta ESCB se bankovci drugih držav članic, katerih valuta je euro, ki jih ima posamezna NCB, ne evidentirajo kot bankovci v obtoku, temveč kot stanja znotraj Eurosistema. Postopek za obravnavanje bankovcev drugih držav članic, katerih valuta je euro, je naslednji:
NCB, ki prejme bankovce v enotah nacionalnih valut euroobmočja, ki so jih izdale druge NCB, dnevno obvešča NCB izdajateljico o vrednosti vplačanih bankovcev za menjavo, razen če je posamezna dnevna količina majhna. NCB izdajateljica plača NCB prejemnici ustrezen znesek prek sistema TARGET2; in
podatki o „bankovcih v obtoku“ v poslovnih knjigah NCB izdajateljice se prilagodijo ob prejetju zgoraj navedenega obvestila.
Znesek „bankovcev v obtoku“ v bilancah stanja posameznih NCB je rezultat treh komponent:
neprilagojene vrednosti eurobankovcev v obtoku, vključno z bankovci v enotah nacionalnih valut euroobmočja v letu prehoda na eurogotovino za NCB, ki sprejme euro, ki se izračuna v skladu z eno od naslednjih dveh metod:
Pri tem velja:
B |
je neprilagojena vrednost „bankovcev v obtoku“; |
P |
je vrednost bankovcev, proizvedenih ali prejetih od tiskarne ali drugih NCB; |
D |
je vrednost uničenih bankovcev; |
N |
je vrednost nacionalnih bankovcev NCB izdajateljice, ki jih imajo druge NCB (o njih je bila obveščena, vendar še niso bili repatriirani); |
I |
je vrednost bankovcev, danih v obtok; |
R |
je vrednost prejetih bankovcev; |
S |
je vrednost bankovcev na zalogi/v trezorju; |
minus znesek neobrestovane terjatve do banke, ki vodi program razširjene skrbniške hrambe, pri prenosu lastništva bankovcev, ki so povezani s tem programom;
plus ali minus znesek prilagoditev, ki izhajajo iz uporabe ključa za razdelitev bankovcev.
POGLAVJE III
PRIZNAVANJE PRIHODKOV
Člen 15
Priznavanje prihodkov
Za priznavanje prihodkov se uporabljajo naslednja pravila:
realizirani dobiček in realizirana izguba se izkažeta v izkazu poslovnega izida;
nerealizirani dobiček se ne prizna kot prihodek, ampak se evidentira neposredno na računu prevrednotenja;
ob koncu leta se nerealizirana izguba izkaže v izkazu poslovnega izida, če presega predhodne prihodke prevrednotenja, evidentirane na ustreznem računu prevrednotenja;
nerealizirana izguba, izkazana v izkazu poslovnega izida, se v naslednjih letih ne stornira v breme novega nerealiziranega dobička;
nerealizirana izguba pri enem vrednostnem papirju, valuti ali imetju v zlatu se ne netira z nerealiziranim dobičkom pri drugih vrednostnih papirjih, valutah ali zlatu;
ob koncu leta se izguba zaradi oslabitve izkaže v izkazu poslovnega izida in se v naslednjih letih ne stornira, razen če se oslabitev zniža in se to znižanje lahko poveže z dogodkom, ki ga je mogoče opazovati in ki je nastopil po tem, ko je bila oslabitev prvič evidentirana.
Člen 16
Stroški transakcij
Za stroške transakcij se uporabljajo naslednja splošna pravila:
pri zlatu, instrumentih v tuji valuti in vrednostnih papirjih se za izračun stroškov pridobitve prodanih postavk dnevno uporablja metoda povprečne nabavne vrednosti, pri čemer se upošteva vpliv gibanja deviznega tečaja in/ali cen;
povprečna nabavna vrednost sredstva ali obveznosti se zmanjša ali poveča za nerealizirano izgubo, izkazano v izkazu poslovnega izida ob koncu leta;
ob pridobitvi kuponskih vrednostnih papirjev se znesek kupljenega kuponskega prihodka obravnava kot ločena postavka. Pri vrednostnih papirjih, denominiranih v tuji valuti, se vključi v imetje te valute, ne vpliva pa na povprečno nabavno vrednost vrednostnega papirja ali zadevne valute.
Za vrednostne papirje se uporabljajo naslednja posebna pravila:
transakcije se evidentirajo po transakcijski ceni in knjižijo v računovodskih izkazih po čisti ceni;
provizije za skrbništvo in upravljanje, provizije za tekoče račune in drugi posredni stroški se ne štejejo za transakcijske stroške in se vključijo v izkaz poslovnega izida. Ne obravnavajo se kot del povprečne nabavne vrednosti posameznega sredstva;
prihodki se evidentirajo v bruto znesku, pri tem pa se vračljivi odbitni davek in drugi davki knjižijo ločeno;
za izračun povprečne nakupne vrednosti vrednostnega papirja: (i) se vsi nakupi med dnevom po nabavni ceni dodajo imetju predhodnega dne, da se izračuna nova tehtana povprečna nabavna vrednost, preden se upoštevajo prodaje istega dne; ali (ii) se lahko upoštevajo posamezni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev po vrstnem redu, kot se zgodijo med dnevom, da se izračuna revidirana povprečna nabavna vrednost.
Za zlato in tujo valuto se uporabljajo naslednja posebna pravila:
transakcije v tuji valuti, ki ne spremenijo imetja te valute, se preračunajo v eure z uporabo deviznega tečaja na datum sklenitve pogodbe ali datum poravnave ter ne vplivajo na strošek pridobitve tega imetja;
transakcije v tuji valuti, ki spremenijo imetje te valute, se preračunajo v eure z uporabo deviznega tečaja na datum sklenitve pogodbe;
za poravnavo zneskov glavnice, ki izhajajo iz povratnih transakcij z vrednostnimi papirji v tuji valuti ali z zlatom, se šteje, da ne spremeni imetja te valute oziroma zlata;
dejanski gotovinski prejemki in plačila se preračunajo po deviznem tečaju, ki velja na dan poravnave;
v primeru dolge pozicije se neto prilivi valut in zlata, izvršeni med dnevom, dodajo imetju predhodnega dne po povprečnem tečaju ali povprečni ceni dnevnih prilivov za vsako posamezno valuto in zlato, da se izračuna nova tehtana povprečna nabavna vrednost. Pri neto odlivih izračun realiziranega dobička ali izgube temelji na povprečni nabavni vrednosti imetja posamezne valute ali zlata v predhodnem dnevu, tako da ostane povprečna nabavna vrednost nespremenjena. Razlike med povprečnimi tečaji/cenami zlata pri prilivih in odlivih med dnevom prav tako povzročijo realizirani dobiček ali izgubo. V primeru obveznosti v zvezi s pozicijo tuje valute ali zlata se zgoraj navedeni pristop uporablja nasprotno. Tako na povprečno nabavno vrednost pasivne pozicije vplivajo neto odlivi, neto prilivi pa zmanjšajo pozicijo pri obstoječi tehtani povprečni nabavni vrednosti in povzročijo realizirani dobiček ali izgubo;
stroški transakcij v tuji valuti in drugi splošni stroški se knjižijo v izkazu poslovnega izida.
POGLAVJE IV
RAČUNOVODSKA PRAVILA ZA ZABILANČNE INSTRUMENTE
Člen 17
Splošna pravila
Člen 18
Terminske transakcije v tuji valuti
Člen 19
Valutne zamenjave
Člen 20
Terminske pogodbe na obrestno mero
Člen 21
Obrestne zamenjave
Pri obrestnih zamenjavah, za katere se izvaja kliring prek centralne klirinške nasprotne stranke:
se začetno kritje evidentira kot ločeno sredstvo, če je položeno v gotovini. Če je položeno v obliki vrednostnih papirjev, ostane nespremenjeno v bilanci stanja;
se dnevne spremembe gibljivih kritij evidentirajo v izkazu poslovnega izida in vplivajo na valutno pozicijo;
se komponenta obračunanih obresti loči od realiziranega rezultata in evidentira na bruto osnovi v izkazu poslovnega izida.
Člen 22
Dogovori o terminski obrestni meri
Člen 23
Terminske transakcije z vrednostnimi papirji
Terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo v skladu z eno od naslednjih dveh metod:
Metoda A:
terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po terminski ceni terminske transakcije;
povprečna nabavna vrednost imetja vrednostnega papirja, s katerim se trguje, ostane nespremenjena do poravnave; učinki teh terminskih prodaj na poslovni izid se izračunajo na datum poravnave;
na datum poravnave se zabilančne vknjižbe stornirajo in morebitno stanje na računu prevrednotenja se knjiži v dobro v izkazu poslovnega izida. Kupljeni vrednostni papir se evidentira z uporabo promptne cene na dan zapadlosti (dejanska tržna cena), razlika glede na izvirno terminsko ceno pa se prizna kot realizirani dobiček ali izguba;
pri vrednostnih papirjih, denominiranih v tuji valuti, se povprečna nabavna vrednost neto valutne pozicije ne spremeni, če poročevalec že ima pozicijo v tej valuti. Če je terminsko kupljena obveznica denominirana v valuti, v kateri poročevalec nima pozicije in je zato zadevno valuto treba kupiti, se uporabljajo pravila za nakup tujih valut iz člena 16(3)(e);
terminske pozicije se vrednotijo na ločeni osnovi glede na terminsko tržno ceno za preostali čas trajanja transakcije. Odhodek prevrednotenja ob koncu leta se knjiži v breme v izkazu poslovnega izida, prihodek prevrednotenja pa se knjiži v dobro na računu prevrednotenja. Nerealizirana izguba, priznana v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, se v naslednjih letih ne stornira v breme nerealiziranega dobička, razen če je instrument zapadel ali odpoklican.
Metoda B:
terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po terminski ceni terminske transakcije. Na datum poravnave se zabilančne vknjižbe stornirajo;
ob koncu četrtletja se izvede prevrednotenje vrednostnega papirja na osnovi neto pozicije, ki izhaja iz bilance stanja in prodaj tega vrednostnega papirja, evidentiranih na zabilančnih računih. Znesek prevrednotenja je enak razliki med navedeno neto pozicijo, vrednoteno po ceni prevrednotenja, in isto pozicijo, vrednoteno po povprečni nabavni vrednosti bilančne pozicije. Ob koncu četrtletja se terminski nakupi prevrednotijo po postopku iz člena 9. Rezultat prevrednotenja je enak razliki med promptno ceno in povprečno nabavno vrednostjo nakupnih obveznosti;
rezultat terminske prodaje se evidentira v poslovnem letu, v katerem je bila obveznost prevzeta. Ta rezultat je enak razliki med začetno terminsko ceno in povprečno nabavno vrednostjo bilančne pozicije ali povprečno nabavno vrednostjo zabilančnih nakupnih obveznosti, če je bilančna pozicija nezadostna, v času prodaje.
Člen 24
Opcije
POGLAVJE V
OBVEZNOST POROČANJA
Člen 25
Oblike poročanja
Oblike različnih objavljenih računovodskih izkazov morajo biti skladne z vsemi naslednjimi prilogami:
Priloga V: objavljeni konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema po koncu četrtletja;
Priloga VI: objavljeni konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema med četrtletjem;
Priloga VII: konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema.
POGLAVJE VI
LETNE OBJAVLJENE BILANCE STANJA IN IZKAZI POSLOVNEGA IZIDA
Člen 26
Objavljene bilance stanja in izkazi poslovnega izida
Priporoča se, da NCB uskladijo svoje objavljene letne bilance stanja in izkaze poslovnega izida s prilogama VIII in IX.
POGLAVJE VII
PRAVILA KONSOLIDACIJE
Člen 27
Splošna pravila konsolidacije
POGLAVJE VIII
KONČNE DOLOČBE
Člen 28
Priprava, uporaba in razlaga pravil
Člen 29
Prehodna pravila
Člen 30
Razveljavitev
Člen 31
Začetek učinkovanja in izvedba
Člen 32
Naslovniki
Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.
PRILOGA I
RAČUNOVODSKI IZKAZI ZA EUROSISTEM
Vrsta poročila |
Interno/objavljeno |
Pravna podlaga |
Namen poročila |
1 Dnevni računovodski izkaz Eurosistema |
Interno |
Ni |
Predvsem za namene upravljanja likvidnosti za izvajanje člena 12.1 Statuta ESCB. Del podatkov iz dnevnega računovodskega izkaza se uporabi za izračun denarnih prihodkov |
2 Razčlenjeni tedenski računovodski izkaz |
Interno |
Ni |
Podlaga za pripravo konsolidiranega tedenskega računovodskega izkaza Eurosistema |
3 Konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema |
Objavljeno |
Člen 15.2 Statuta ESCB |
Konsolidirani računovodski izkaz za denarno in ekonomsko analizo. Konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema izhaja iz dnevnega računovodskega izkaza na dan poročanja |
4 Razčlenjeni mesečni računovodski izkaz Eurosistema |
Objavljeno |
Ni |
Okrepitev odgovornosti in preglednosti Eurosistema z omogočanjem enostavnega dostopa do informacij o sredstvih in obveznostih posameznih centralnih bank Eurosistema. Harmonizirano zagotavljanje informacij o decentraliziranem izvajanju enotne denarne politike ECB in finančnih dejavnostih centralnih bank Eurosistema, ki ne sodijo v okvir denarne politike. |
5 Mesečne in četrtletne finančne informacije Eurosistema |
Objavljeno in interno (1) |
Uredbe s področja statistike, po katerih morajo MFI predložiti podatke |
Statistična analiza |
6 Konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema |
Objavljeno |
Člen 26.3 Statuta ESCB |
Konsolidirana bilanca stanja za analitične in operativne namene |
(1)
Mesečni podatki se vključujejo v objavljene agregirane statistične podatke, ki se zahtevajo od denarnih finančnih institucij (MFI) v Uniji. Poleg tega morajo tudi centralne banke kot MFI četrtletno predložiti bolj podrobne informacije od tistih, ki so navedene v mesečnih podatkih. |
PRILOGA II
GLOSAR
— |
Amortizacija : sistematično zmanjševanje premije ali diskonta ali vrednosti sredstev na računih v določenem časovnem obdobju. |
— |
Centralna klirinška nasprotna stranka : pravna oseba, ki posreduje med nasprotnimi strankami v pogodbah, s katerimi se trguje na enem ali več finančnih trgih, ter postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca. |
— |
Čista cena : transakcijska cena, ki ne vključuje popusta/natečenih obresti, vključuje pa transakcijske stroške, ki so del cene. |
— |
Datum poravnave : datum, na katerega se dokončen in nepreklicen prenos vrednosti evidentira v poslovnih knjigah zadevne poravnalne institucije. Poravnava je lahko takojšnja (v realnem času), v istem dnevu (ob koncu dneva) ali na dogovorjeni datum po datumu, ko je bila obveznost sprejeta. |
— |
Datum promptne poravnave : datum, ko se poravna promptna transakcija za finančni instrument v skladu z veljavnimi tržnimi dogovori za ta finančni instrument. |
— |
Datum sklenitve posla (tudi datum transakcije) : datum, ko se opravi transakcija. |
— |
Datum zapadlosti : datum, na katerega nominalna vrednost/glavnica zapade in je v celoti izplačljiva imetniku. |
— |
Denarni prihodki : prihodki, ki jih ustvarjajo nacionalne centralne banke (NCB) pri izvajanju nalog denarne politike Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Denarni prihodki se združijo in razporedijo med NCB ob koncu vsakega poslovnega leta. |
— |
Devizni tečaj : vrednost valute za namen preračunavanja v drugo valuto. |
— |
Diskont : razlika med nominalno vrednostjo vrednostnega papirja in njegovo ceno, če je ta cena nižja od nominalne vrednosti. |
— |
Diskontirani vrednostni papir : sredstvo, ki ne prinaša kuponskih obresti, njegov donos pa izhaja iz zvišanja vrednosti kapitala, ker je sredstvo izdano ali kupljeno z diskontom glede na nominalno vrednost. |
— |
Dogovor o terminski obrestni meri : pogodba, s katero se stranki dogovorita o obrestni meri za hipotetični depozit z določeno zapadlostjo na določen datum v prihodnosti. Na datum poravnave ena stranka plača nadomestilo drugi, odvisno od razlike med pogodbeno obrestno mero in tržno obrestno mero na datum poravnave. |
— |
Finančna obveznost : katera koli obveznost, ki predstavlja pravno obveznost predati gotovino ali drug finančni instrument drugemu podjetju ali izmenjati finančne instrumente z drugim podjetjem pod potencialno neugodnimi pogoji. |
— |
Finančno sredstvo : katero koli sredstvo, ki je: (a) gotovina; (b) pogodbena pravica do prejetja gotovine ali drugega finančnega instrumenta od drugega podjetja; (c) pogodbena pravica do izmenjave finančnih instrumentov z drugim podjetjem pod potencialno ugodnimi pogoji ali (d) lastniški instrument drugega podjetja. |
— |
Finančna tveganja : tržno, likvidnostno in kreditno tveganje. |
— |
Imetje v tuji valuti : neto pozicija v zadevni valuti. Pri tej opredelitvi se posebne pravice črpanja štejejo kot ločena valuta; transakcije, ki spremenijo neto pozicijo v posebnih pravicah črpanja, so bodisi transakcije, denominirane v posebnih pravicah črpanja, bodisi transakcije v tujih valutah, ki posnemajo sestavo košarice za posebne pravice črpanja (v skladu z zadevno opredelitvijo in tehtanjem za košarico). |
— |
Izredna likvidnostna pomoč : pomoč solventni finančni instituciji ali skupini solventnih finančnih institucij, ki se sooča z začasnimi likvidnostnimi težavami. Izredno likvidnostno pomoč zagotavljajo NCB, razen če Svet ECB v skladu s členom 14.4 Statuta ESCB ugotovi, da je zagotavljanje izredne likvidnostne pomoči v nasprotju s cilji in nalogami ESCB. |
— |
Izvršilna cena : določena cena za opcijsko pogodbo, po kateri se lahko opcija izvrši. |
— |
Kapitalski ključ : odstotni deleži posameznih NCB v kapitalu Evropske centralne banke. |
— |
Kompenzacijski znesek : prilagoditev v izračunu denarnih prihodkov v skladu s Sklepom Evropske centralne banke (EU) 2016/2248 (ECB/2016/36) ( 3 ). |
— |
Lastniški instrumenti : vrednostni papirji, ki prinašajo dividende, tj. delnice podjetij in vrednostni papirji, ki potrjujejo naložbo v investicijski sklad. |
— |
Linearna metoda : depreciacija ali amortizacija je v določenem obdobju določena tako, da se nabavna vrednost sredstva, zmanjšana za njegovo ocenjeno preostalo vrednost, deli z ocenjeno dobo koristnosti sredstva v razmerju glede na zadevno časovno obdobje. |
— |
Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja (ISIN) : številka, ki jo izda ustrezni pristojni izdajateljski organ. |
— |
Mednarodni standardi računovodskega poročanja : Mednarodni standardi računovodskega poročanja, Mednarodni računovodski standardi in povezana pojasnila, npr. pojasnila Strokovnega odbora za pojasnjevanje in Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ki jih sprejme Evropska unija. |
— |
Mehanizem deviznih tečajev II (ERM II) : postopki za mehanizem deviznega tečaja v tretji fazi ekonomske in monetarne unije. |
— |
Namenski portfelj : namenska naložba na strani sredstev v bilanci stanja kot nasprotna sredstva, ki zajemajo dolžniške vrednostne papirje, delnice, investicijske sklade, vezane depozite in tekoče račune, udeležbe v drugih družbah in/ali naložbe v odvisne družbe. Ustreza določljivi postavki na strani obveznosti v bilanci stanja, ne glede na to, ali obstajajo kake pravne, statutarne ali druge omejitve. |
— |
Nerealizirani dobiček/izguba : dobiček/izguba, ki izhaja iz prevrednotenja sredstev v primerjavi s prilagojeno nabavno vrednostjo teh sredstev. |
— |
Notranja stopnja donosa : diskontna stopnja, pri kateri je knjigovodska vrednost vrednostnega papirja enaka sedanji vrednosti prihodnjega denarnega toka. |
— |
Obrestna zamenjava : pogodbeni dogovor o izmenjavi denarnih tokov, ki predstavljajo tokove periodičnih obrestnih plačil z nasprotno stranko, bodisi v eni valuti ali dveh različnih valutah pri medvalutnih transakcijah. |
— |
Obveznost : sedanja obveznost podjetja, ki izhaja iz preteklih dogodkov, poravnava katere naj bi povzročila odtok virov, ki predstavljajo ekonomske koristi, iz podjetja. |
— |
Opcija : pogodba, ki daje imetniku pravico, ne pa obveznosti, da odkupi ali proda določeno količino določenih delnic, borznega blaga, valute, indeksa ali dolga po določeni ceni v določenem obdobju ali na datum zapadlosti. |
— |
Opcija vrste terminskih pogodb : opcija, ki kotira na borzi in pri kateri se gibljivo kritje plača ali prejme dnevno. |
— |
Operacija glavnega refinanciranja : redna operacija odprtega trga, ki jo Eurosistem izvaja v obliki povratnih transakcij. Operacije glavnega refinanciranja se izvajajo prek tedenskih standardnih avkcij in imajo običajno zapadlost en teden. |
— |
Operacije dolgoročnejšega refinanciranja : redne operacije odprtega trga, ki jih Eurosistem izvaja v obliki povratnih transakcij, namenjenih povečevanju likvidnosti finančnega sektorja, in z zapadlostjo, ki je daljša od zapadlosti operacij glavnega refinanciranja. |
— |
Oslabitev : znižanje izterljive vrednosti pod knjigovodsko vrednost. |
— |
Pogodba o začasnem nakupu (začasni nakup) : pogodba, po kateri se imetnik gotovine strinja s tem, da kupi sredstvo, in hkrati s tem, da ga proda nazaj za dogovorjeno ceno na zahtevo po poteku določenega časa ali ob nekem nepredvidenem dogodku. Včasih se transakcija začasne prodaje dogovori prek tretje osebe (tristranski repo). |
— |
Pogodba o začasni prodaji (začasna prodaja) : dogovor z ekonomskim namenom, da se izposodi denar, pri čemer se sredstvo, običajno vrednostni papir s fiksno donosnostjo, proda kupcu, ne da bi prodajalec ohranil lastništvo, prodajalec pa hkrati pridobi pravico in obveznost povratnega nakupa enakega sredstva po določeni ceni na datum v prihodnosti ali na zahtevo. |
— |
Poravnava : dejanje, ki odpravi obveznosti v zvezi s prenosi denarja ali sredstev med dvema ali več strankami. V okviru transakcij znotraj Eurosistema se poravnava nanaša na izničenje neto stanj, ki izhajajo iz transakcij znotraj Eurosistema, in zahteva prenos sredstev. |
— |
Povprečna nabavna vrednost : metoda tehtanega povprečja, pri kateri se vrednost vsakega nakupa doda obstoječi knjigovodski vrednosti, da se izračuna nova tehtana povprečna nabavna vrednost valutne pozicije, zlata ali dolžniškega ali lastniškega instrumenta. |
— |
Povratna transakcija : operacija, s katero poročevalec kupi (začasni nakup) ali proda (začasna prodaja) sredstva v skladu s pogodbo o začasni prodaji ali izvede kreditne posle z zavarovanjem. |
— |
Premija : razlika med nominalno vrednostjo vrednostnega papirja in njegovo ceno, če je ta cena višja od nominalne vrednosti. |
— |
Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave : računovodski pristop, po katerem se poslovni dogodki evidentirajo na datum poravnave. |
— |
Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla : računovodski pristop, pri katerem se posli evidentirajo na datum transakcije. |
— |
Prisvojitev : dejanje pridobitve imetništva vrednostnih papirjev, posojil ali drugih sredstev, ki jih je poročevalec prejel kot zavarovanje, kot sredstvo za izvršitev prvotne terjatve. |
— |
Program avtomatiziranega posojanja vrednostnih papirjev : program, ki ga ponuja specializirana institucija, npr. banka, ki organizira in upravlja posojanje vrednostnih papirjev med udeleženci programa v obliki transakcij začasne prodaje, kombinacije transakcij začasne prodaje in začasnega nakupa ali transakcij posojanja vrednostnih papirjev. V primeru lastniškega programa je specializirana institucija, ki ta program ponuja, sama končna nasprotna stranka, v primeru posredniškega programa pa specializirana institucija, ki ta program ponuja, deluje le kot posrednik, končna nasprotna stranka pa je subjekt, s katerim se dejansko izvede posojanje vrednostnih papirjev. |
— |
Program razširjene skrbniške hrambe : program, ki vzpostavlja depo zunaj euroobmočja, ki ga upravlja poslovna banka in kjer so eurobankovci v hrambi v imenu Eurosistema za dobavo in prejem eurobankovcev. |
— |
Promptni tečaj : tečaj, po katerem se poravna transakcija na datum promptne poravnave. V zvezi s terminskimi transakcijami v tuji valuti je promptni tečaj tisti tečaj, ki se mu dodajo terminske točke, da se izpelje terminski tečaj. |
— |
Računi prevrednotenja : računi bilance stanja za evidentiranje razlike v vrednosti sredstva ali obveznosti med prilagojeno nabavno vrednostjo pridobitve in vrednotenjem po tržni ceni ob koncu obdobja, kadar je druga vrednost višja od prve vrednosti v primeru sredstev in kadar je druga vrednost nižja od prve vrednosti v primeru obveznosti. Vključujejo razlike v kotaciji cen in/ali tržnih deviznih tečajih. |
— |
Realizirani dobiček/izguba : dobiček/izguba, ki izhaja iz razlike med prodajno ceno bilančne postavke in njeno prilagojeno nabavno vrednostjo. |
— |
Rezervacije : zneski, izločeni pred ugotovitvijo dobička ali izgube, za zavarovanje pred kakršno koli znano ali pričakovano obveznostjo ali tveganjem, katerega stroškov ni mogoče natančno določiti (glej „rezerve“). Rezervacije za prihodnje obveznosti in stroške se ne smejo uporabiti za prilagoditev vrednosti sredstev. |
— |
Rezerve : znesek, izločen iz razdeljivega dobička, ki ni namenjen poravnavi neke določene obveznosti, nepredvidenega izdatka ali pričakovanega zmanjšanja vrednosti sredstev, za katero je znano, da obstaja na datum bilance stanja. |
— |
Sintetični instrument : finančni instrument, ustvarjen umetno s kombiniranjem dveh ali več instrumentov z namenom posnemanja denarnega toka in vzorcev vrednotenja nekega drugega instrumenta. To se običajno stori prek finančnega posrednika. |
— |
Sistem TARGET2 : transevropski sistem bruto poravnave v realnem času v skladu s Smernico ECB/2012/27 ( 4 ). |
— |
Splošno sprejeta računovodska načela : skupen sklop računovodskih načel, standardov in postopkov, ki jih subjekti uporabljajo za pripravo svojih računovodskih izkazov. Splošno sprejeta računovodska načela so kombinacija uradnih standardov (ki jih določijo odbori za politiko) ter splošno sprejetih načinov evidentiranja in poročanja računovodskih informacij. |
— |
Srednja tržna cena : srednja točka med prodajno in nakupno ceno za vrednostni papir, ki temelji na kotacijah za transakcije normalnega tržnega obsega priznanih vzdrževalcev trga ali priznanih borz in ki se uporablja pri postopku četrtletnega prevrednotenja. |
— |
Srednji tržni tečaji : referenčni tečaji eura, ki na splošno temeljijo na rednem posvetovalnem postopku med centralnimi bankami znotraj in zunaj ESCB, ki se običajno opravi ob 14.15 po srednjeevropskem času, in ki se uporabljajo pri postopku četrtletnega prevrednotenja. |
— |
Sredstvo : vir, ki ga poročevalec obvladuje zaradi preteklih dogodkov in od katerega se pričakuje pritok bodočih ekonomskih koristi za poročevalca. |
— |
Terminska pogodba na obrestno mero : terminska pogodba, s katero se trguje na borzi. Pri taki pogodbi se na datum sklenitve pogodbe sklene dogovor o nakupu ali prodaji osnovnega instrumenta po določeni ceni z dostavo na datum v prihodnosti. Običajno do dejanske dostave ne pride, ker se pogodba realizira pred dogovorjeno zapadlostjo. |
— |
Terminske transakcije z vrednostnimi papirji : pogodbe na prostem trgu, pri katerih se na datum sklenitve pogodbe sklene dogovor o nakupu ali prodaji obrestnega instrumenta, običajno obveznice ali menice, po določeni ceni z dostavo na datum v prihodnosti. |
— |
Terminski posel v tuji valuti : pogodba, pri kateri se na določen dan sklene dogovor o dokončnem nakupu ali prodaji določenega zneska v tuji valuti za drugo valuto, običajno domačo, znesek pa se preda na določen datum v prihodnosti, več kot dva delovna dneva po sklenitvi pogodbe, po določeni ceni. Ta terminski menjalni tečaj je sestavljen iz tedaj veljavnega promptnega tečaja, povečanega/zmanjšanega za dogovorjeno premijo/diskont. |
— |
Transakcijska cena : cena, o kateri se dogovorita stranki ob sklenitvi pogodbe. |
— |
Transakcijski stroški : stroški, za katere je mogoče določiti, da so povezani z določeno transakcijo. |
— |
Tržna cena : cena, ki se kotira za instrument na zlato, tujo valuto ali vrednostne papirje, običajno brez natečenih ali vrnjenih obresti, bodisi na organiziranem trgu, npr. borzi, ali na neorganiziranem trgu, npr. prostem trgu. |
— |
Valutna zamenjava : hkratni promptni nakup ali prodaja ene valute za drugo (kratkoročna operacija) in terminska prodaja ali nakup enakega zneska te valute za drugo valuto (dolgoročna operacija). |
— |
Varovanje pred tveganjem : postopek medsebojne izravnave tveganj v zvezi s finančnimi ali drugimi sredstvi ali obveznostmi, s čimer se zmanjšajo skupne posledice neugodnega gibanja cen, obrestnih mer in deviznih tečajev. |
— |
Vrednostni papirji v imetju do zapadlosti : vrednostni papirji s fiksnimi ali določljivimi plačili in fiksno zapadlostjo, ki jih poročevalec namerava imeti do zapadlosti. |
PRILOGA III
OPIS PRISTOPA EVIDENTIRANJA POSLOVNIH DOGODKOV NA DATUM SKLENITVE POSLA
(vključuje „standardni pristop“ in „alternativni pristop“ iz člena 5)
1. Evidentiranje na datum sklenitve posla
1.1 Evidentiranje na datum sklenitve posla se lahko izvaja po standardnem pristopu ali alternativnem pristopu.
1.2 Člen 5(1)(a) se nanaša na standardni pristop.
Transakcije se evidentirajo na zabilančnih računih na datum sklenitve posla.
Na datum poravnave se zabilančne vknjižbe stornirajo, transakcije pa se knjižijo na računih bilance stanja.
Valutne pozicije se spremenijo na datum sklenitve posla.
Kot posledica tega se realizirani dobiček in izguba, ki izhajata iz neto prodaje, prav tako izračunata na datum sklenitve posla. Neto nakupi tuje valute vplivajo na povprečno nabavno vrednost valutnega imetja na datum sklenitve posla.
1.3 Člen 5(1)(b) se nanaša na alternativni pristop.
V nasprotju s standardnim pristopom tu ni dnevnih zabilančnih knjiženj dogovorjenih transakcij, ki se poravnajo pozneje. Priznavanje realiziranih prihodkov in izračun novih povprečnih nabavnih vrednosti se opravi na datum poravnave ( 5 ).
Za transakcije, dogovorjene v enem letu, zapadle pa v naslednjem, priznavanje prihodkov poteka v skladu s standardnim pristopom. To pomeni, da realizirani učinki prodaje vplivajo na izkaz poslovnega izida v letu, v katerem je bila transakcija dogovorjena, nakupi pa spremenijo povprečno nabavno vrednost imetja v letu, v katerem je bila transakcija dogovorjena.
1.4 Spodnja tabela prikazuje glavne značilnosti obeh tehnik, pripravljenih za posamezne instrumente v tuji valuti in za vrednostne papirje.
EVIDENTIRANJE NA DATUM SKLENITVE POSLA |
|
Standardni pristop |
Alternativni pristop |
Promptne transakcije v tuji valuti – obravnava med letom |
|
Nakupi tuje valute se knjižijo na zabilančnih računih na datum sklenitve posla in vplivajo na povprečno nabavno vrednost valutne pozicije od tega datuma naprej. Dobiček in izguba iz prodaje se štejeta za realizirana na datum transakcije ali sklenitve posla. Na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo, transakcije pa se knjižijo v bilanci stanja. |
Nakupi tuje valute se knjižijo v bilanci stanja na datum poravnave in vplivajo na povprečno nabavno vrednost valutne pozicije od tega datuma naprej. Dobiček in izguba iz prodaje se štejeta za realizirana na datum poravnave. Na datum sklenitve posla ni računovodskih vknjižb v bilanci stanja. |
Terminske transakcije v tuji valuti – obravnava med letom |
|
Obravnavajo se enako, kot je opisano zgoraj za promptne transakcije, evidentirajo pa se po promptnem tečaju transakcije. |
Nakupi tuje valute se knjižijo na zabilančnih računih na datum promptne poravnave transakcije ter vplivajo na povprečno nabavno vrednost valutne pozicije od tega datuma in po promptnem tečaju transakcije. Prodaje tuje valute se knjižijo na zabilančnih računih na datum promptne poravnave transakcije. Dobiček in izguba se štejeta za realizirana na datum promptne poravnave transakcije. Na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo, transakcije pa se knjižijo v bilanci stanja. Glede obravnave ob koncu obdobja glej spodaj. |
Promptne in terminske transakcije v tuji valuti, ki so se začele v letu 1 z datumom promptne poravnave transakcije v letu 2 |
|
Posebna ureditev ni potrebna, ker se transakcije knjižijo na datum sklenitve posla in se dobiček in izguba priznata na ta datum. |
Obravnavati se morajo kot pri standardnem pristopu (*1): — Prodaje tuje valute se knjižijo na zabilančnih računih v letu 1, da se poroča o realiziranem deviznem dobičku/izgubi v poslovnem letu, v katerem je transakcija dogovorjena. — Nakupi tuje valute se knjižijo na zabilančnih računih v letu 1 in vplivajo na povprečno nabavno vrednost valutne pozicije od tega datuma. — Prevrednotenje imetja v tuji valuti ob koncu leta mora upoštevati neto nakupe/prodaje z datumom promptne poravnave v naslednjem poslovnem letu. |
Transakcije z vrednostnimi papirji – obravnava med letom |
|
Nakupi in prodaje se priznajo na zabilančnih računih na datum sklenitve posla. Dobiček in izguba se prav tako priznata na datum sklenitve posla. Na datum poravnave se zabilančne vknjižbe stornirajo, transakcije pa se knjižijo v bilanci stanja, tj. enaka obravnava kot pri promptnih transakcijah v tuji valuti. |
Vse transakcije se evidentirajo na datum poravnave; toda glej spodaj za obravnavo ob koncu obdobja. Kot posledica tega se učinek na povprečno nabavno vrednost pri nakupih in dobiček/izgubo pri prodajah prizna na datum poravnave. |
Transakcije z vrednostnimi papirji, ki so se začele v letu 1 z datumom promptne poravnave transakcije v letu 2 |
|
Posebna obravnava ni potrebna, ker se transakcije in učinki knjižijo že na datum sklenitve posla. |
Realizirani dobiček in izguba se priznata v letu 1 ob koncu obdobja, tj. enaka obravnava kot pri promptnih transakcijah v tuji valuti, in nakupi se vključijo v postopek prevrednotenja ob koncu leta (*1). |
(*1)
Načelo pomembnosti se lahko uporablja, kadar te transakcije nimajo pomembnega vpliva na valutno pozicijo in/ali v izkazu poslovnega izida. |
2. Dnevno knjiženje natečenih obresti, vključno s premijami ali diskonti
2.1 Natečene obresti, premije ali diskonti v zvezi s finančnimi instrumenti, denominiranimi v tuji valuti, se izračunajo in knjižijo dnevno, neodvisno od dejanskega denarnega toka. To pomeni, da se valutna pozicija spremeni ob knjiženju navedenih natečenih obresti in ne šele, ko so obresti prejete ali plačane ( 6 ).
2.2 Časovne razmejitve za natečene kuponske obresti in amortizacija premij ali diskontov se izračunajo in knjižijo od datuma poravnave nakupa vrednostnega papirja do datuma poravnave prodaje ali do pogodbenega datuma zapadlosti.
2.3 Spodnja tabela prikazuje učinek dnevnega knjiženja časovnih razmejitev za imetje v tuji valuti, npr. obveznosti iz naslova obresti in amortizirane premije/diskonti:
Dnevno knjiženje natečenih obresti kot del pristopa evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla
Časovne razmejitve za instrumente v tuji valuti se izračunajo in knjižijo dnevno po deviznem tečaju na dan evidentiranja.
Učinek na imetje v tuji valuti
Časovne razmejitve vplivajo na valutno pozicijo v trenutku, ko se knjižijo, in se pozneje ne stornirajo. Časovna razmejitev se izbriše ob prejetju ali plačilu gotovine. Na datum poravnave torej ni učinka na valutno pozicijo, ker se časovna razmejitev vključi v pozicijo, ki se prevrednoti ob periodičnem prevrednotenju.
PRILOGA IV
SESTAVA IN PRAVILA VREDNOTENJA BILANCE STANJA (2)
SREDSTVA
Kategorizacija vsebine bilančnih postavk |
Načelo vrednotenja |
Področje uporabe (3) |
|||
1 |
1 |
Zlato in terjatve v zlatu |
Fizično zlato, tj. palice, kovanci, ploščice, zlato v kepah, na zalogi ali „v izdelavi“. Nefizično zlato, kot so stanja na računih na vpogled za zlato (nedodeljeni računi), vezani depoziti in terjatve do zlata, ki izhajajo iz naslednjih transakcij: (a) transakcije zvišanja ali znižanja vrednosti in (b) zamenjave lokacije zlata ali njegove čistosti, kadar je razlika med izdajo in dobavo več kot en delovni dan |
Tržna vrednost |
Obvezno |
2 |
2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Terjatve do nasprotnih strank, ki so rezidenti zunaj euroobmočja, vključno s centralnimi bankami zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
|
|
2.1 |
2.1 |
Terjatve do Mednarodnega denarnega sklada (MDS) |
(a) Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto) Državna kvota minus stanja v eurih na razpolago za MDS. Račun št. 2 MDS (račun za upravne stroške v eurih) se lahko vključi v to postavko ali v postavko „obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih“ |
(a) Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto) Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezno |
(b) Posebne pravice črpanja Imetja posebnih pravic črpanja (bruto) |
(b) Posebne pravice črpanja Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezno |
|||
(c) Druge terjatve Splošni sporazumi o izposojanju, posojila iz posebnih dogovorov o izposojanju, depoziti v sklade, ki jih upravlja MDS |
(c) Druge terjatve Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezno |
|||
2.2 |
2.2 |
Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
(a) Stanja pri bankah zunaj euroobmočja, razen tistih v postavki sredstev 11.3 „druga finančna sredstva“ Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, transakcije začasnega nakupa |
(a) Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezno |
(b) Naložbe v vrednostne papirje zunaj euroobmočja, razen tistih v postavki sredstev 11.3 „druga finančna sredstva“ Menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, delnice, investicijski skladi, ki se hranijo kot del deviznih rezerv, vsi izdani s strani rezidentov zunaj euroobmočja |
(b)
|
|
|||
(i) Tržni dolžniški vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena in tržni devizni tečaj. Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezno |
||||
(ii) Tržni dolžniški vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj. Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezno |
||||
(iii) Netržni dolžniški vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj. Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezno |
||||
(iv) Tržne delnice Tržna cena in tržni devizni tečaj |
Obvezno |
||||
(v) Tržni investicijski skladi Tržna cena in tržni devizni tečaj |
Obvezno |
||||
(c) Zunanja posojila (depoziti) zunaj euroobmočja, razen tistih v postavki sredstev 11.3 „druga finančna sredstva“ |
(c) Zunanja posojila Depoziti po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju |
Obvezno |
|||
(d) Druga zunanja sredstva Bankovci in kovanci iz držav zunaj euroobmočja |
(d) Druga zunanja sredstva Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezno |
|||
3 |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
(a) Naložbe v vrednostne papirje znotraj euroobmočja, razen tistih v postavki sredstev 11.3 „druga finančna sredstva“ Menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, delnice, investicijski skladi, ki se hranijo kot del deviznih rezerv, vsi izdani s strani rezidentov euroobmočja |
(a)
|
|
(i) Tržni dolžniški vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena in tržni devizni tečaj. Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezno |
||||
(ii) Tržni dolžniški vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj. Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezno |
||||
(iii) Netržni dolžniški vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj. Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezno |
||||
(iv) Tržne delnice Tržna cena in tržni devizni tečaj |
Obvezno |
||||
(v) Tržni investicijski skladi Tržna cena in tržni devizni tečaj |
Obvezno |
||||
(b) Druge terjatve do rezidentov euroobmočja, razen tistih v postavki sredstev 11.3 „druga finančna sredstva“ Posojila, depoziti, transakcije začasnega nakupa, razno posojanje |
(b) Druge terjatve Depoziti in drugo posojanje po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju |
Obvezno |
|||
4 |
4 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih |
|
|
|
4.1 |
4.1 |
Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
(a) Stanja pri bankah zunaj euroobmočja, razen tistih v postavki sredstev 11.3 „druga finančna sredstva“ Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva. Transakcije začasnega nakupa v povezavi z upravljanjem vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih |
(a) Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Nominalna vrednost |
Obvezno |
(b) Vrednostni papirji, ki jih izdajo subjekti zunaj euroobmočja, razen tistih v postavki sredstev 11.3 „druga finančna sredstva“ ali postavki sredstev 7.1 „vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike“ Delnice, investicijski skladi, menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, vsi izdani s strani rezidentov zunaj euroobmočja |
(b)
|
|
|||
(i) Tržni dolžniški vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena. Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezno |
||||
(ii) Tržni dolžniški vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve. Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezno |
||||
(iii) Netržni dolžniški vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve. Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezno |
||||
(iv) Tržne delnice Tržna cena |
Obvezno |
||||
(v) Tržni investicijski skladi Tržna cena |
Obvezno |
||||
(c) Posojila zunaj euroobmočja, razen tistih v postavki sredstev 11.3 „druga finančna sredstva“ |
(c) Posojila zunaj euroobmočja Depoziti po nominalni vrednosti |
Obvezno |
|||
4.2 |
4.2 |
Terjatve, ki izhajajo iz kredita v okviru mehanizma deviznih tečajev II (ERM II) |
Posojila v skladu s pogoji ERM II |
Nominalna vrednost |
Obvezno |
5 |
5 |
Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih |
Postavke 5.1 do 5.5: transakcije v skladu z ustreznimi instrumenti denarne politike, opisane v Smernici Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (4) |
|
|
5.1 |
5.1 |
Operacije glavnega refinanciranja |
Redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, ki so organizirane tedensko in imajo običajno zapadlost en teden |
Nominalna vrednost ali repo cena |
Obvezno |
5.2 |
5.2 |
Operacije dolgoročnejšega refinanciranja |
Redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, ki so običajno organizirane mesečno in imajo zapadlost, ki je daljša kot pri operacijah glavnega refinanciranja |
Nominalna vrednost ali repo cena |
Obvezno |
5.3 |
5.3 |
Povratne operacije finega uravnavanja |
Povratne transakcije, izvršene kot priložnostne transakcije za namene finega uravnavanja |
Nominalna vrednost ali repo cena |
Obvezno |
5.4 |
5.4 |
Povratne strukturne operacije |
Povratne transakcije, ki urejajo strukturni položaj Eurosistema do finančnega sektorja |
Nominalna vrednost ali repo cena |
Obvezno |
5.5 |
5.5 |
Odprta ponudba mejnega posojila |
Posojila čez noč po vnaprej določeni obrestni meri proti primernemu finančnemu premoženju (odprta ponudba) |
Nominalna vrednost ali repo cena |
Obvezno |
5.6 |
5.6 |
Krediti v povezavi s pozivi h kritju |
Dodatni krediti kreditnim institucijam, ki izhajajo iz zvišanja vrednosti osnovnega finančnega premoženja v zvezi z drugimi krediti tem kreditnim institucijam |
Nominalna vrednost ali nabavna vrednost |
Obvezno |
6 |
6 |
Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih |
Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, transakcije začasnega nakupa v povezavi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev v postavki sredstev 7 „vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih“, vključno s transakcijami, ki so posledica preoblikovanja nekdanjih deviznih rezerv euroobmočja, in druge terjatve. Korespondenčni računi pri tujih kreditnih institucijah euroobmočja. Druge terjatve in operacije, ki niso povezane z operacijami denarne politike Eurosistema, vključno z izredno likvidnostno pomočjo v obliki zavarovanih posojil. Vse terjatve, ki izhajajo iz operacij denarne politike, ki jih izvede NCB, preden vstopi v Eurosistem |
Nominalna vrednost ali nabavna vrednost |
Obvezno |
7 |
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
|
|
|
7.1 |
7.1 |
Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike |
Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike (vključno z vrednostnimi papirji, kupljenimi za namene denarne politike, ki jih izdajo nadnacionalne ali mednarodne organizacije ali multilateralne razvojne banke, ne glede na njihovo geografsko lokacijo). Dolžniški certifikati Evropske centralne banke (ECB), kupljeni za namene finega uravnavanja |
(a) Tržni dolžniški vrednostni papirji Evidentirani v odvisnosti od vidikov denarne politike: (i) Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo (ii) Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve (nabavna vrednost, kadar se oslabitev pokriva z rezervacijo v postavki obveznosti 13(b) „rezervacije“). Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezno |
(b) Netržni dolžniški vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve. Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezno |
||||
7.2 |
7.2 |
Drugi vrednostni papirji |
Vrednostni papirji, razen tistih v postavki sredstev 7.1 „vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike“ in postavki sredstev 11.3 „druga finančna sredstva“; menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga v neposredni lasti, vključno z državnimi vrednostnimi papirji, ki izhajajo iz časa pred ekonomsko in monetarno unijo (EMU), denominirani v eurih. Delnice in investicijski skladi |
(a) Tržni dolžniški vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena. Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezno |
(b) Tržni dolžniški vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve. Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezno |
||||
(c) Netržni dolžniški vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve. Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezno |
||||
(d) Tržne delnice Tržna cena |
Obvezno |
||||
(e) Tržni investicijski skladi Tržna cena |
Obvezno |
||||
8 |
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Terjatve do države, ki izhajajo iz časa pred EMU (netržni vrednostni papirji, posojila) |
Depoziti/posojila po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti |
Obvezno |
- |
9 |
Terjatve znotraj Eurosistema (+) |
|
|
|
- |
9.1 |
Udeležba v ECB (+) |
Postavka je samo v bilanci stanja NCB Kapitalski delež vsake NCB v ECB v skladu s Pogodbo in pripadajoči kapitalski ključ ter prispevki v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB |
Nabavna vrednost |
Obvezno |
- |
9.2 |
Terjatve, enakovredne prenosu deviznih rezerv (+) |
Postavka je samo v bilanci stanja NCB Terjatve do ECB, denominirane v eurih, v zvezi z začetnimi in dodatnimi prenosi deviznih rezerv v skladu s členom 30 Statuta ESCB |
Nominalna vrednost |
Obvezno |
- |
9.3 |
Terjatve v povezavi z izdajo dolžniških certifikatov ECB (+) |
Postavka je samo v bilanci stanja ECB Terjatve znotraj Eurosistema do NCB, ki izhajajo iz izdaje dolžniških certifikatov ECB |
Nabavna vrednost |
Obvezno |
- |
9.4 |
Neto terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema (+) (*1) |
Za NCB: neto terjatev v zvezi z uporabo ključa za razdelitev bankovcev, tj. vključno s stanji znotraj Eurosistema, ki so povezani z izdajo bankovcev ECB, kompenzacijskim zneskom in bilančno vknjižbo za njegovo izenačitev, kakor je določeno s Sklepom Evropske centralne banke (EU) 2016/2248 (ECB/2016/36) (5) Za ECB: terjatve, povezane z izdajo bankovcev ECB, v skladu s Sklepom ECB/2010/29 |
Nominalna vrednost |
Obvezno |
- |
9.5 |
Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto) (+) |
Neto pozicija naslednjih podpostavk: |
|
|
(a) neto terjatve, ki izhajajo iz stanj na računih v sistemu TARGET2 in korespondenčnih računih NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti – glej tudi postavko obveznosti 10.4 „druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)“ |
(a) Nominalna vrednost |
Obvezno |
|||
(b) terjatev iz razlike med denarnim prihodkom, ki se združi in prerazporedi. Pomembno je samo za obdobje med knjiženjem denarnega prihodka kot del postopkov ob koncu leta in njegovo poravnavo zadnji delovni dan v januarju vsako leto |
(b) Nominalna vrednost |
Obvezno |
|||
(c) druge mogoče terjatve znotraj Eurosistema, denominirane v eurih, vključno z vmesno razdelitvijo prihodka ECB (*1) |
(c) Nominalna vrednost |
Obvezno |
|||
9 |
10 |
Postavke v postopku poravnave |
Stanja (terjatve) poravnalnih računov, vključno s čeki v obtoku |
Nominalna vrednost |
Obvezno |
9 |
11 |
Druga sredstva |
|
|
|
9 |
11.1 |
Kovanci euroobmočja |
Eurokovanci, če NCB ni zakonita izdajateljica |
Nominalna vrednost |
Obvezno |
9 |
11.2 |
Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva |
Zemlja in zgradbe, pohištvo in oprema, vključno z računalniško opremo, programska oprema |
Nabavna vrednost, zmanjšana za depreciacijo |
Priporočeno |
|
Stopnje depreciacije: — računalniki in strojna/programska oprema ter motorna vozila: 4 leta — oprema, pohištvo in tehnična infrastruktura: 10 let — zgradbe in kapitalizirani izdatki za večjo obnovo: 25 let Kapitalizacija odhodkov: zneskovno omejena (pod 10 000 EUR brez DDV: kapitalizacije ni) |
|
|||
9 |
11.3 |
Druga finančna sredstva |
— Udeležbe v drugih družbah in naložbe v odvisne družbe; delnice in investicijski skladi v imetju zaradi strateških razlogov/razlogov politike — Vrednostni papirji, vključno z delnicami in investicijskimi skladi, in drugi finančni instrumenti ter stanja, npr. vezani depoziti in tekoči računi, ki so v namenskem portfelju — Transakcije začasnega nakupa s finančnimi institucijami v povezavi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev v tej postavki sredstev — Transakcije začasnega nakupa, denominirane v eurih, s finančnimi institucijami razen kreditnih institucij euroobmočja, v povezavi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev, razen tistih v tej postavki |
(a) Tržne delnice Tržna cena |
Priporočeno |
(b) Tržni investicijski skladi Tržna cena |
Priporočeno |
||||
(c) Udeležbe v drugih družbah in netržne delnice ter vsi ostali lastniški instrumenti, ki so trajna naložba Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve |
Priporočeno |
||||
(d) Naložbe v odvisne družbe ali pomembni deleži Čista vrednost sredstev |
Priporočeno |
||||
(e) Tržni dolžniški vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena. Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Priporočeno |
||||
(f) Tržni dolžniški vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, ali ki so trajna naložba Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve. Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Priporočeno |
||||
(g) Netržni dolžniški vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve. Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Priporočeno |
||||
(h) Stanja pri bankah in posojila Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju, če so stanja ali depoziti denominirani v tujih valutah |
Priporočeno |
||||
9 |
11.4 |
Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov |
Rezultati vrednotenja terminskih transakcij v tuji valuti, valutnih zamenjav, obrestnih zamenjav (razen če se uporablja dnevno gibljivo kritje), dogovorov o terminski obrestni meri, terminskih transakcij z vrednostnimi papirji, promptnih transakcij v tuji valuti od datuma sklenitve posla do datuma poravnave |
Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju |
Obvezno |
9 |
11.5 |
Aktivne časovne razmejitve |
Prihodek, ki ne zapade v obravnavanem obdobju, ampak se pripiše v obravnavano obdobje. Vnaprej plačani odhodki in plačane natečene obresti, tj. natečene obresti, pridobljene z vrednostnim papirjem |
Nominalna vrednost, menjava preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezno |
9 |
11.6 |
Razno |
(a) Predplačila, posojila, druge manjše postavke. Posojila na zaupanje. Kovanci v enotah nacionalnih valut euroobmočja. Kratkoročni odhodki (neto akumulirana izguba), izguba preteklega leta pred pokritjem |
(a) Nominalna vrednost ali nabavna vrednost |
Priporočeno |
(b) Prehodni računi prevrednotenja (samo bilančna postavka med letom: nerealizirana izguba na datume prevrednotenja med letom, ki je ne zajemajo ustrezni računi prevrednotenja v postavki obveznosti „računi prevrednotenja“) |
(b) Razlika zaradi prevrednotenja med povprečno nabavno vrednostjo in tržno vrednostjo, menjava preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezno |
|||
(c) Naložbe, povezane z depoziti strank v zlatu |
(c) Tržna vrednost |
Obvezno |
|||
(d) Neto pokojninska sredstva |
(d) Po členu 28(2) |
Priporočeno |
|||
(e) Neporavnane terjatve in vrednostni papirji, ki izhajajo iz neizpolnitve obveznosti primernih nasprotnih strank ali izdajateljev v okviru operacij denarne politike Eurosistema |
(e) Nominalna/izterljiva vrednost (pred poravnavo izgube/po njej) |
Obvezno |
|||
(f) Sredstva ali terjatve (v razmerju do tretjih oseb), prisvojene in/ali pridobljene v okviru izvršitve zavarovanja, ki so ga predložile nasprotne stranke Eurosistema, ki niso izpolnile svojih obveznosti |
(f) Nabavna vrednost (preračunana po tržnem deviznem tečaju v času pridobitve, če so finančna sredstva denominirana v tujih valutah) |
Obvezno |
|||
- |
12 |
Izguba tekočega leta |
|
Nominalna vrednost |
Obvezno |
(*1)
Postavke, ki jih je treba harmonizirati.
(1)
Razkritje, ki se nanaša na eurobankovce v obtoku, obrestovanje neto terjatev/obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, in denarne prihodke, je treba harmonizirati v objavljenih letnih računovodskih izkazih posameznih NCB. Postavke, ki jih je treba harmonizirati, so označene z zvezdico v prilogah IV, VIII in IX.
(2)
Oštevilčenje v prvem stolpcu se nanaša na oblike bilance stanja v prilogah V, VI in VII (tedenski računovodski izkazi in konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema). Oštevilčenje v drugem stolpcu se nanaša na obliko bilance stanja v Prilogi VIII (letna bilanca stanja centralne banke). Postavke z oznako „(+)“ se konsolidirajo v tedenskih računovodskih izkazih Eurosistema.
(3)
Sestava in pravila vrednotenja, ki so navedeni v tej prilogi, so obvezni za računovodske izkaze ECB in za vsa sredstva in obveznosti v računovodskih izkazih NCB, ki so pomembni za namene Eurosistema, tj. pomembni za delovanje Eurosistema.
(4)
Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).
(5)
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2016/2248 z dne 3. novembra 2016 o razporeditvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro (ECB/2016/36) (UL L 347, 20.12.2016, str. 26).
(6)
Z izjemo postavke sredstev 7.1 razporeditev stanj v postavke bilance stanja, ki se nanašajo na rezidenčnost in/ali gospodarski sektor, temelji na razvrstitvi za statistične namene. |
OBVEZNOSTI
Kategorizacija vsebine bilančnih postavk |
Načelo vrednotenja |
Področje uporabe (2) |
|||
1 |
1 |
Bankovci v obtoku (*1) |
(a) Eurobankovci, plus/minus prilagoditve, ki se nanašajo na uporabo ključa za razdelitev bankovcev v skladu s Sklepom (EU) 2016/2248 (ECB/2016/36) in Sklepom ECB/2010/29 |
(a) Nominalna vrednost |
Obvezno |
(b) Bankovci v enotah nacionalnih valut euroobmočja v letu prehoda na eurogotovino |
(b) Nominalna vrednost |
Obvezno |
|||
2 |
2 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih |
Postavke 2.1, 2.2, 2.3 in 2.5: depoziti v eurih, kakor so opisani v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) |
|
|
2.1 |
2.1 |
Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv) |
Računi v eurih kreditnih institucij, ki so na seznamu finančnih institucij, ki morajo imeti obvezne rezerve v skladu s Statutom ESCB, razen kreditnih institucij, ki so izvzete iz zahtev glede obveznih rezerv. Ta postavka vsebuje predvsem račune, ki se uporabljajo za imetje obveznih rezerv, in ne vključuje denarnih sredstev kreditnih institucij, s katerimi ni mogoče prosto razpolagati. |
Nominalna vrednost |
Obvezno |
2.2 |
2.2 |
Odprta ponudba mejnega depozita |
Depoziti čez noč po vnaprej določeni obrestni meri (odprta ponudba) |
Nominalna vrednost |
Obvezno |
2.3 |
2.3 |
Vezani depoziti |
Zbiranje za zmanjšanje likvidnosti zaradi operacij finega uravnavanja |
Nominalna vrednost |
Obvezno |
2.4 |
2.4 |
Povratne operacije finega uravnavanja |
Transakcije, povezane z denarno politiko, z namenom zmanjševanja likvidnosti |
Nominalna vrednost ali repo cena |
Obvezno |
2.5 |
2.5 |
Depoziti v povezavi s pozivi h kritju |
Depoziti kreditnih institucij, ki izhajajo iz znižanja vrednosti osnovnega finančnega premoženja v zvezi s krediti tem kreditnim institucijam |
Nominalna vrednost |
Obvezno |
3 |
3 |
Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih |
Transakcije začasne prodaje s kreditnimi institucijami za upravljanje portfeljev vrednostnih papirjev v postavki sredstev 7 „vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih“. Druge operacije, ki niso povezane z operacijami denarne politike Eurosistema. Denarna sredstva kreditnih institucij, s katerimi ni mogoče prosto razpolagati, in računi kreditnih institucij, ki so izvzete iz zahtev glede obveznih rezerv. Vse obveznosti/depoziti, ki izhajajo iz operacij denarne politike, ki jih izvede centralna banka, preden vstopi v Eurosistem |
Nominalna vrednost ali repo cena |
Obvezno |
4 |
4 |
Izdani dolžniški certifikati |
Postavka je samo v bilanci stanja ECB – za NCB prehodna postavka bilance stanja. Dolžniški certifikati, kakor so opisani v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60). Diskontirani vrednostni papir, izdan z namenom zmanjšanja likvidnosti |
Nabavna vrednost. Vsi diskonti se amortizirajo |
Obvezno |
5 |
5 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih |
|
|
|
5.1 |
5.1 |
Država |
Tekoči računi, vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo |
Nominalna vrednost |
Obvezno |
5.2 |
5.2 |
Druge obveznosti |
Tekoči računi osebja, podjetij in strank, vključno s finančnimi institucijami, za katere ne veljajo zahteve glede obveznih rezerv (glej postavko obveznosti 2.1 „tekoči računi“); transakcije začasne prodaje s finančnimi institucijami razen kreditnih institucij za upravljanje vrednostnih papirjev, razen tistih v postavki sredstev 11.3 „druga finančna sredstva“; vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo |
Nominalna vrednost |
Obvezno |
6 |
6 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih |
Tekoči računi, vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo, vključno z računi za plačevanje in računi za upravljanje rezerv. Transakcije začasne prodaje za upravljanje vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih. Stanja na računih centralnih bank držav članic, katerih valuta ni euro, v sistemu TARGET2 |
Nominalna vrednost ali repo cena |
Obvezno |
7 |
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Tekoči računi. Obveznosti iz transakcij začasne prodaje; običajno naložbene transakcije, pri katerih se uporabljajo sredstva v tuji valuti ali zlato |
Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezno |
8 |
8 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
|
|
|
8.1 |
8.1 |
Depoziti, stanja in druge obveznosti |
Tekoči računi. Obveznosti iz transakcij začasne prodaje; običajno naložbene transakcije, pri katerih se uporabljajo sredstva v tuji valuti ali zlato |
Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezno |
8.2 |
8.2 |
Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v okviru ERM II |
Izposojanje v skladu s pogoji ERM II |
Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezno |
9 |
9 |
Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli MDS |
Postavka, denominirana s posebnimi pravicami črpanja, ki prikazuje višino posebnih pravic črpanja, ki so bile prvotno dodeljene zadevni državi/NCB |
Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezno |
- |
10 |
Obveznosti znotraj Eurosistema (+) |
|
|
|
- |
10.1 |
Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv (+) |
Postavka je samo v bilanci stanja ECB, denominirana v eurih |
Nominalna vrednost |
Obvezno |
- |
10.2 |
Obveznosti v povezavi z izdajo dolžniških certifikatov ECB (+) |
Postavka je samo v bilanci stanja NCB Obveznosti znotraj Eurosistema do ECB, ki izhajajo iz izdaje dolžniških certifikatov ECB |
Nabavna vrednost |
Obvezno |
- |
10.3 |
Neto obveznosti v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema (+) (*1) |
Postavka je samo v bilanci stanja NCB. Za NCB: neto obveznost v zvezi z uporabo ključa za razdelitev bankovcev, tj. vključno s stanji znotraj Eurosistema, ki so povezana z izdajo bankovcev ECB, kompenzacijskim zneskom in bilančno vknjižbo za njegovo izenačitev, kakor je določeno s Sklepom (EU) 2016/2248 (ECB/2016/36) |
Nominalna vrednost |
Obvezno |
- |
10.4 |
Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto) (+) |
Neto pozicija naslednjih podpostavk: |
|
|
(a) neto obveznosti, ki izhajajo iz stanj na računih v sistemu TARGET2 in korespondenčnih računih NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti – glej tudi postavko sredstev 9.5 „druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)“ |
(a) Nominalna vrednost |
Obvezno |
|||
(b) obveznost iz razlike med denarnim prihodkom, ki se združi in prerazporedi. Pomembno je samo za obdobje med knjiženjem denarnega prihodka kot del postopkov ob koncu leta in njegovo poravnavo zadnji delovni dan v januarju vsako leto |
(b) Nominalna vrednost |
Obvezno |
|||
(c) druge mogoče obveznosti znotraj Eurosistema, denominirane v eurih, vključno z vmesno razdelitvijo prihodka ECB (*1) |
(c) Nominalna vrednost |
Obvezno |
|||
10 |
11 |
Postavke v postopku poravnave |
Stanja (obveznosti) poravnalnih računov, vključno z obtokom transferjev na žiro računih |
Nominalna vrednost |
Obvezno |
10 |
12 |
Druge obveznosti |
|
|
|
10 |
12.1 |
Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov |
Rezultati vrednotenja terminskih transakcij v tuji valuti, valutnih zamenjav, obrestnih zamenjav (razen če se uporablja dnevno gibljivo kritje), dogovorov o terminski obrestni meri, terminskih transakcij z vrednostnimi papirji, promptnih transakcij v tuji valuti od datuma sklenitve posla do datuma poravnave |
Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju |
Obvezno |
10 |
12.2 |
Pasivne časovne razmejitve |
Stroški, ki zapadejo v prihodnjem obdobju, vendar se nanašajo na obravnavano obdobje. Dohodek, prejet v obravnavanem obdobju, ki pa se nanaša na prihodnje obdobje |
Nominalna vrednost, menjava preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezno |
10 |
12.3 |
Razno |
(a) Prehodni računi za davčne obveznosti. Kritni računi za kredite in garancije v tuji valuti. Transakcije začasne prodaje s finančnimi institucijami za upravljanje portfeljev vrednostnih papirjev v postavki sredstev 11.3 „druga finančna sredstva“. Obvezni depoziti, razen depozitov rezerv. Druge manjše postavke. Kratkoročni prihodki (neto akumulirani dobiček), dobiček preteklega leta pred porazdelitvijo. Obveznosti na zaupanje. Kovanci v obtoku, če je NCB zakonita izdajateljica. Bankovci v obtoku v enotah nacionalnih valut euroobmočja, ki niso več zakonito plačilno sredstvo, vendar so še vedno v obtoku po letu prehoda na eurogotovino, če niso prikazani v postavki obveznosti „rezervacije“ |
(a) Nominalna vrednost ali (repo) cena |
Priporočeno |
(b) Depoziti strank v zlatu |
(b) Tržna vrednost |
Obvezno |
|||
(c) Neto pokojninske obveznosti |
(c) Po členu 28(2) |
Priporočeno |
|||
10 |
13 |
Rezervacije |
(a) Za pokojnine, za finančna tveganja in za druge namene, npr. pričakovani odhodki v prihodnosti, rezervacije za enote nacionalnih valut euroobmočja, ki niso več zakonito plačilno sredstvo, vendar so še vedno v obtoku po letu prehoda na eurogotovino, če ti bankovci niso prikazani v postavki obveznosti 12.3 „druge obveznosti/razno“ Prispevki posameznih NCB za ECB v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB se konsolidirajo s pripadajočimi zneski, razkritimi v postavki sredstev 9.1 „udeležba v ECB“ (+) |
(a) Nabavna vrednost/nominalna vrednost/diskontirana vrednost |
Priporočeno |
(b) Za tveganje nasprotne stranke ali kreditno tveganje, ki izhaja iz operacij denarne politike |
(b) Nominalna vrednost |
Obvezno |
|||
11 |
14 |
Računi prevrednotenja |
Računi prevrednotenja, povezani z gibanjem cen, za zlato, za vsako vrsto vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih, za vsako vrsto vrednostnih papirjev, denominiranih v tuji valuti, za opcije; razlike v tržnih vrednostih, povezane z izvedenimi finančnimi instrumenti za obrestno tveganje; računi prevrednotenja, povezani z gibanjem deviznih tečajev za vsako neto valutno pozicijo, vključno z valutnimi zamenjavami, terminskimi transakcijami v tuji valuti in posebnimi pravicami črpanja. Prispevki posameznih NCB za ECB v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB se konsolidirajo s pripadajočimi zneski, razkritimi v postavki sredstev 9.1 „udeležba v ECB“ (+) |
Razlika zaradi prevrednotenja med povprečno nabavno vrednostjo in tržno vrednostjo, menjava preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezno |
12 |
15 |
Kapital in rezerve |
|
|
|
12 |
15.1 |
Kapital |
Vplačani kapital – kapital ECB se konsolidira s kapitalskimi deleži NCB |
Nominalna vrednost |
Obvezno |
12 |
15.2 |
Rezerve |
Zakonske rezerve in druge rezerve. Preneseni čisti dobiček Prispevki posameznih NCB za ECB v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB se konsolidirajo s pripadajočimi zneski, razkritimi v postavki sredstev 9.1 „udeležba v ECB“ (+) |
Nominalna vrednost |
Obvezno |
10 |
16 |
Dobiček tekočega leta |
|
Nominalna vrednost |
Obvezno |
(*1)
Postavke, ki jih je treba harmonizirati. Glej uvodno izjavo 5.
(1)
Oštevilčenje v prvem stolpcu se nanaša na oblike bilance stanja v prilogah V, VI in VII (tedenski računovodski izkazi in konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema). Oštevilčenje v drugem stolpcu se nanaša na obliko bilance stanja v Prilogi VIII (letna bilanca stanja centralne banke). Postavke z oznako „(+)“ se konsolidirajo v tedenskih računovodskih izkazih Eurosistema.
(2)
Sestava in pravila vrednotenja, ki so navedeni v tej prilogi, so obvezni za računovodske izkaze ECB in za vsa sredstva in obveznosti v računovodskih izkazih NCB, ki so pomembni za namene Eurosistema, tj. pomembni za delovanje Eurosistema.
(3)
Razporeditev stanj v postavke bilance stanja, ki se nanašajo na rezidenčnost in/ali gospodarski sektor, temelji na razvrstitvi za statistične namene. |
PRILOGA V
Konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema: oblika, ki se uporabi pri objavi po koncu četrtletja
(v milijonih EUR) |
|||||||
Sredstva (1) |
Bilanca na dan … |
Razlika v primerjavi s prejšnjim tednom zaradi |
Obveznosti |
Bilanca na dan … |
Razlika v primerjavi s prejšnjim tednom zaradi |
||
transakcij |
prilagoditev ob koncu četrtletja |
transakcij |
prilagoditev ob koncu četrtletja |
||||
1. Zlato in terjatve v zlatu 2. Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti 2.1 Terjatve do MDS 2.2 Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva 3. Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti 4. Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih 4.1 Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila 4.2 Terjatve, ki izhajajo iz kredita v okviru ERM II 5. Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih 5.1 Operacije glavnega refinanciranja 5.2 Operacije dolgoročnejšega refinanciranja 5.3 Povratne operacije finega uravnavanja 5.4 Povratne strukturne operacije 5.5 Odprta ponudba mejnega posojila 5.6 Krediti v povezavi s pozivi h kritju 6. Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih 7. Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih 7.1 Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike 7.2 Drugi vrednostni papirji 8. Javni dolg, denominiran v eurih 9. Druga sredstva |
|
|
|
1. Bankovci v obtoku 2. Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih 2.1 Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv) 2.2 Odprta ponudba mejnega depozita 2.3 Vezani depoziti 2.4 Povratne operacije finega uravnavanja 2.5 Depoziti v povezavi s pozivi h kritju 3. Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih 4. Izdani dolžniški certifikati 5. Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih 5.1 Država 5.2 Druge obveznosti 6. Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih 7. Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti 8. Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti 8.1 Depoziti, stanja in druge obveznosti 8.2 Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v okviru ERM II 9. Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli MDS 10. Druge obveznosti 11. Računi prevrednotenja 12. Kapital in rezerve |
|
|
|
Skupaj sredstva |
|
|
|
Skupaj obveznosti |
|
|
|
(1)
Tabela sredstev se lahko objavi tudi nad tabelo obveznosti. Mogoče je, da se vsote/podvsote zaradi zaokroževanja ne izidejo. |
PRILOGA VI
Konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema: oblika, ki se uporabi pri objavi med četrtletjem
(v milijonih EUR) |
|||||
Sredstva (1) |
Bilanca na dan … |
Razlika v primerjavi s prejšnjim tednom zaradi transakcij |
Obveznosti |
Bilanca na dan … |
Razlika v primerjavi s prejšnjim tednom zaradi transakcij |
1. Zlato in terjatve v zlatu 2. Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti 2.1 Terjatve do MDS 2.2 Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva 3. Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti 4. Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih 4.1 Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila 4.2 Terjatve, ki izhajajo iz kredita v okviru ERM II 5. Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih 5.1 Operacije glavnega refinanciranja 5.2 Operacije dolgoročnejšega refinanciranja 5.3 Povratne operacije finega uravnavanja 5.4 Povratne strukturne operacije 5.5 Odprta ponudba mejnega posojila 5.6 Krediti v povezavi s pozivi h kritju 6. Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih 7. Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih 7.1 Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike 7.2 Drugi vrednostni papirji 8. Javni dolg, denominiran v eurih 9. Druga sredstva |
|
|
1. Bankovci v obtoku 2. Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih 2.1 Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv) 2.2 Odprta ponudba mejnega depozita 2.3 Vezani depoziti 2.4 Povratne operacije finega uravnavanja 2.5 Depoziti v povezavi s pozivi h kritju 3. Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih 4. Izdani dolžniški certifikati 5. Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih 5.1 Država 5.2 Druge obveznosti 6. Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih 7. Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti 8. Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti 8.1 Depoziti, stanja in druge obveznosti 8.2 Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v okviru ERM II 9. Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli MDS 10. Druge obveznosti 11. Računi prevrednotenja 12. Kapital in rezerve |
|
|
Skupaj sredstva |
|
|
Skupaj obveznosti |
|
|
(1)
Tabela sredstev se lahko objavi tudi nad tabelo obveznosti. Mogoče je, da se vsote/podvsote zaradi zaokroževanja ne izidejo. |
PRILOGA VII
Konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema
(v milijonih EUR) |
|||||
Sredstva (1) |
Obravnavano leto |
Predhodno leto |
Obveznosti |
Obravnavano leto |
Predhodno leto |
1. Zlato in terjatve v zlatu 2. Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti 2.1 Terjatve do MDS 2.2 Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva 3. Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti 4. Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih 4.1 Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila 4.2 Terjatve, ki izhajajo iz kredita v okviru ERM II 5. Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih 5.1 Operacije glavnega refinanciranja 5.2 Operacije dolgoročnejšega refinanciranja 5.3 Povratne operacije finega uravnavanja 5.4 Povratne strukturne operacije 5.5 Odprta ponudba mejnega posojila 5.6 Krediti v povezavi s pozivi h kritju 6. Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih 7. Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih 7.1 Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike 7.2 Drugi vrednostni papirji 8. Javni dolg, denominiran v eurih 9. Druga sredstva |
|
|
1. Bankovci v obtoku 2. Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih 2.1 Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv) 2.2 Odprta ponudba mejnega depozita 2.3 Vezani depoziti 2.4 Povratne operacije finega uravnavanja 2.5 Depoziti v povezavi s pozivi h kritju 3. Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih 4. Izdani dolžniški certifikati 5. Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih 5.1 Država 5.2 Druge obveznosti 6. Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih 7. Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti 8. Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti 8.1 Depoziti, stanja in druge obveznosti 8.2 Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v okviru ERM II 9. Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli MDS 10. Druge obveznosti 11. Računi prevrednotenja 12. Kapital in rezerve |
|
|
Skupaj sredstva |
|
|
Skupaj obveznosti |
|
|
(1)
Tabela sredstev se lahko objavi tudi nad tabelo obveznosti. Mogoče je, da se vsote/podvsote zaradi zaokroževanja ne izidejo. |
PRILOGA VIII
Letna bilanca stanja centralne banke (1)
(v milijonih EUR) (2) |
|||||
Sredstva (3) |
Obravnavano leto |
Predhodno leto |
Obveznosti |
Obravnavano leto |
Predhodno leto |
1. Zlato in terjatve v zlatu 2. Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti 2.1 Terjatve do MDS 2.2 Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva 3. Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti 4. Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih 4.1 Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila 4.2 Terjatve, ki izhajajo iz kredita v okviru ERM II 5. Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih 5.1 Operacije glavnega refinanciranja 5.2 Operacije dolgoročnejšega refinanciranja 5.3 Povratne operacije finega uravnavanja 5.4 Povratne strukturne operacije 5.5 Odprta ponudba mejnega posojila 5.6 Krediti v povezavi s pozivi h kritju 6. Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih 7. Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih 7.1 Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike 7.2 Drugi vrednostni papirji 8. Javni dolg, denominiran v eurih 9. Terjatve znotraj Eurosistema 9.1 Udeležba v ECB 9.2 Terjatve, enakovredne prenosu deviznih rezerv 9.3 Terjatve v povezavi z izdajo dolžniških certifikatov ECB 9.4 Neto terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema (*1) 9.5 Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto) (*1) 10. Postavke v postopku poravnave 11. Druga sredstva 11.1 Kovanci euroobmočja 11.2 Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva 11.3 Druga finančna sredstva 11.4 Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov 11.5 Aktivne časovne razmejitve (*1) 11.6 Razno 12. Izguba tekočega leta |
|
|
1. Bankovci v obtoku (*1) 2. Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih 2.1 Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv) 2.2 Odprta ponudba mejnega depozita 2.3 Vezani depoziti 2.4 Povratne operacije finega uravnavanja 2.5 Depoziti v povezavi s pozivi h kritju 3. Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih 4. Izdani dolžniški certifikati 5. Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih 5.1 Država 5.2 Druge obveznosti 6. Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih 7. Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti 8. Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti 8.1 Depoziti, stanja in druge obveznosti 8.2 Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v okviru ERM II 9. Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli MDS 10. Obveznosti znotraj Eurosistema 10.1 Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv 10.2 Obveznosti v povezavi z izdajo dolžniških certifikatov ECB 10.3 Neto obveznosti v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema (*1) 10.4 Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto) (*1) 11. Postavke v postopku poravnave 12. Druge obveznosti 12.1 Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov 12.2 Pasivne časovne razmejitve (*1) 12.3 Razno 13. Rezervacije 14. Računi prevrednotenja 15. Kapital in rezerve 15.1 Kapital 15.2 Rezerve 16. Dobiček tekočega leta |
|
|
Skupaj sredstva |
|
|
Skupaj obveznosti |
|
|
(*1)
Postavke, ki jih je treba harmonizirati. Glej uvodno izjavo 5.
(1)
Razkritje, ki se nanaša na eurobankovce v obtoku, obrestovanje neto terjatev/obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, in denarne prihodke, je treba harmonizirati v objavljenih letnih računovodskih izkazih posameznih NCB. Postavke, ki jih je treba harmonizirati, so označene z zvezdico v prilogah IV, VIII in IX.
(2)
Centralne banke lahko namesto tega objavijo točne zneske v eurih ali zneske drugače zaokrožijo.
(3)
Tabela sredstev se lahko objavi tudi nad tabelo obveznosti. Mogoče je, da se vsote/podvsote zaradi zaokroževanja ne izidejo. |
PRILOGA IX
OBJAVLJENI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA CENTRALNE BANKE (1) (2)
(v milijonih EUR (3)) |
||
Izkaz poslovnega izida za leto, ki se je končalo 31. decembra … |
Obravnavano leto Predhodno leto |
Obravnavano leto Predhodno leto |
1.1 Obrestni prihodki (*1) |
|
|
1.2. Obrestni odhodki (*1) |
|
|
1 Neto obrestni prihodki |
|
|
2.1 Realizirani dobiček/izguba, ki izhaja iz finančnih operacij |
|
|
2.2 Delni odpis finančnih sredstev in pozicij |
|
|
2.3 Prenos v rezervacije za finančna tveganja oziroma prenos iz njih |
|
|
2 Neto rezultat finančnih operacij, delnih odpisov in rezervacij za tveganja |
|
|
3.1 Prihodki iz provizij |
|
|
3.2 Odhodki iz provizij |
|
|
3 Neto prihodki/odhodki iz provizij |
|
|
4 Prihodki iz delnic in udeležb v drugih družbah (*1) |
|
|
5 Neto rezultat združevanja denarnih prihodkov (*1) |
|
|
6 Drugi prihodki |
|
|
Skupaj neto prihodki |
|
|
7 Stroški dela (4) |
|
|
8 Administrativni stroški (4) |
|
|
9 Depreciacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev |
|
|
10 Storitve proizvodnje bankovcev (5) |
|
|
11 Drugi stroški |
|
|
12 Davek na prihodek in druge državne obremenitve prihodka |
|
|
(Izguba)/dobiček tekočega leta |
|
|
(*1)
Postavke, ki jih je treba harmonizirati. Glej uvodno izjavo 5.
(1)
Izkaz poslovnega izida ECB ima nekoliko drugačno obliko. Glej Prilogo III k Sklepu Evropske centralne banke (EU) 2016/2247 z dne 3. novembra 2016 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (ECB/2016/35) (UL L 347, 20.12.2016, str. 1).
(2)
Razkritje, ki se nanaša na eurobankovce v obtoku, obrestovanje neto terjatev/obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, in denarne prihodke, je treba harmonizirati v objavljenih letnih računovodskih izkazih posameznih NCB. Postavke, ki jih je treba harmonizirati, so označene z zvezdico v prilogah IV, VIII in IX.
(3)
Centralne banke lahko namesto tega objavijo točne zneske v eurih ali zneske drugače zaokrožijo.
(4)
Vključno z rezervacijami za administrativne stroške.
(5)
Ta postavka se uporablja pri proizvodnji bankovcev pri zunanjih izvajalcih (za stroške teh storitev, ki jih opravljajo zunanje družbe, pooblaščene za proizvodnjo bankovcev v imenu centralnih bank). Priporoča se, da se stroški, nastali v zvezi z izdajo nacionalnih bankovcev in eurobankovcev, izkažejo v izkazu poslovnega izida, ko se fakturirajo ali kako drugače nastanejo. |
PRILOGA X
Razveljavljena smernica s seznamom naknadnih sprememb
Smernica ECB/2010/20 |
UL L 35, 9.2.2011, str. 31. |
Smernica ECB/2011/27 |
UL L 19, 24.1.2012, str. 37. |
Smernica ECB/2012/29 |
UL L 356, 22.12.2012, str. 94. |
Smernica ECB/2014/54 |
UL L 68, 13.3.2015, str. 69. |
Smernica ECB/2015/24 |
UL L 193, 21.7.2015, str. 147. |
PRILOGA XI
KORELACIJSKA TABELA
Smernica ECB/2010/20 |
Ta smernica |
Člen 3 |
Člen 4 |
Člen 4 |
Člen 6 |
Člen 6 |
Člen 7 |
— |
Člen 8 |
Člen 7 |
Člen 9 |
Člen 8 |
Člen 10 |
Člen 9 |
Člen 11 |
Člen 10 |
Člen 12 |
Člen 11 |
Člen 13 |
Člen 12 |
Člen 14 |
Člen 13 |
Člen 15 |
Člen 14 |
Člen 16 |
Člen 15 |
Člen 17 |
Člen 16 |
Člen 18 |
Člen 17 |
Člen 19 |
Člen 18 |
Člen 20 |
Člen 19 |
Člen 21 |
Člen 20 |
Člen 22 |
Člen 21 |
Člen 23 |
Člen 22 |
Člen 24 |
Člen 23 |
Člen 25 |
Člen 24 |
Člen 26 |
Člen 25 |
Člen 27 |
Člen 26 |
Člen 28 |
Člen 27 |
Člen 29 |
Člen 28 |
Člen 30 |
Člen 29 |
Člen 31 |
Člen 30 |
Člen 32 |
( 1 ) Sklep ECB/2010/29 z dne 13. decembra 2010 o izdajanju eurobankovcev (UL L 35, 9.2.2011, str. 26).
( 2 ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
( 3 ) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2016/2248 z dne 3. novembra 2016 o razporeditvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro (ECB/2016/36) (glej stran 26 tega Uradnega lista).
( 4 ) Smernica ECB/2012/27 z dne 5. decembra 2012 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (UL L 30, 30.1.2013, str. 1).
( 5 ) Pri terminskih transakcijah v tuji valuti se valutno imetje spremeni na datum promptne poravnave, tj. običajno dva dni po datumu sklenitve posla.
( 6 ) Določena sta dva možna pristopa za priznavanje obračunanih in še neplačanih obresti. Prvi je „pristop koledarskega dne“, ko se obračunane in še neplačane obresti evidentirajo na vsak koledarski dan, ne glede na to, ali je to konec tedna, praznik ali delovni dan. Drugi pristop je „pristop delovnega dne“, ko se obračunane in še neplačane obresti knjižijo le ob delovnih dnevih. Nobeden od pristopov nima prednosti. Vendar, če zadnji dan v letu ni delovni dan, mora biti vključen v izračun obračunanih in še neplačanih obresti ne glede na pristop.