Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 02016L2341-20240109

    Consolidated text: Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (prenovitev) (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.

    Access initial legal act
    (

    Legal status of the document In force

    )

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2016/2341/2024-01-09

    02016L2341 — SL — 09.01.2024 — 001.001

    To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

    ►B

    DIREKTIVA (EU) 2016/2341 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    z dne 14. decembra 2016

    o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje

    (prenovitev)

    (Besedilo velja za EGP)

    (UL L 354 23.12.2016, str. 37)

    spremenjena z:

     

     

    Uradni list

      št.

    stran

    datum

    ►M1

    DIREKTIVA (EU) 2023/2864 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 13. decembra 2023

      L 

    1

    20.12.2023



    ▼B

    DIREKTIVA (EU) 2016/2341 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    z dne 14. decembra 2016

    o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje

    (prenovitev)

    (Besedilo velja za EGP)



    NASLOV I

    SPLOŠNE DOLOČBE

    Člen 1

    Predmet urejanja

    V tej direktivi so določena pravila za ustanovitev in začetek izvajanja dejavnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje.

    Člen 2

    Področje uporabe

    1.  
    Ta direktiva se uporablja za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje. Kadar v skladu z nacionalnim pravom institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje nimajo statusa pravne osebe, države članice to direktivo uporabljajo bodisi za te institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje bodisi, ob upoštevanju odstavka 2, za tiste pooblaščene subjekte, ki so odgovorni za njihovo upravljanje in ki delujejo v njihovem imenu.
    2.  

    Ta direktiva se ne uporablja za:

    (a) 

    institucije, ki upravljajo sisteme socialne varnosti iz uredb (ES) št. 883/2004 ( 1 ) in (ES) št. 987/2009 ( 2 ) Evropskega parlamenta in Sveta;

    (b) 

    institucije, za katere se uporabljajo direktive 2009/65/ES ( 3 ), 2009/138/ES, 2011/61/EU ( 4 ), 2013/36/EU ( 5 ) in 2014/65/EU ( 6 ) Evropskega parlamenta in Sveta;

    (c) 

    institucije, ki poslujejo na podlagi sprotnega prispevnega kritja (dokladnega sistema);

    (d) 

    institucije, v katerih uslužbenci ustanoviteljskega podjetja nimajo zakonskih pravic do prejemkov in v katerih lahko ustanoviteljsko podjetje kadar koli odkupi sredstva in mu ni nujno treba izpolniti svojih obveznosti plačevanja pokojnin;

    (e) 

    družbe, ki zaradi izplačila pokojnin svojim uslužbencem uporabljajo sistem pokojninskih rezervacij.

    Člen 3

    Uporaba za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki upravljajo sisteme socialne varnosti

    Pri institucijah za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki istočasno upravljajo tudi sisteme obveznega pokojninskega zavarovanja iz zaposlitve, ki se v smislu uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 obravnavajo kot sistemi socialne varnosti, se ta direktiva uporablja le za njihovo dejavnost neobveznega poklicnega pokojninskega zavarovanja. V tem primeru se za obveznosti in ustrezno premoženje vzpostavi ločena obračunska enota in jih ni mogoče prenesti na obvezne pokojninske sisteme, ki se obravnavajo kot sistemi socialne varnosti, ali obratno.

    Člen 4

    Izbirna uporaba za institucije iz Direktive 2009/138/ES

    Matične države članice se lahko odločijo uporabljati določbe členov 9 do 14, členov 19 do 22, člena 23(1) in (2) ter členov 24 do 58 te direktive za dejavnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja, ki ga zagotavljajo življenjske zavarovalnice v skladu s točkami (a)(i) do (iii) člena 2(3) in točkami (b)(ii) do (iv) člena 2(3) Direktive 2009/138/ES. V tem primeru se za celotno premoženje in vse obveznosti, ki ustrezajo dejavnostim poklicnega pokojninskega zavarovanja, vzpostavi ločena obračunska enota, ki se upravlja in organizira ločeno od drugih dejavnosti življenjskih zavarovalnic brez možnosti prenosa.

    V primeru iz prvega odstavka tega člena, in le kolikor se to nanaša na njihovo dejavnost poklicnih pokojninskih zavarovanj, se členi 76 do 86, člen 132, člen 134(2), člen 173, člen 185(5), člen 185(7) in (8) ter člen 209 Direktive 2009/138/ES ne uporabljajo za življenjske zavarovalnice.

    Matična država članica zagotovi, da pristojni organi ali organi, ki so odgovorni za nadziranje življenjskih zavarovalnic, zajetih v Direktivi 2009/138/ES, kot del njihovih nadzornih dolžnosti preverijo strogo ločenost dejavnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja.

    Člen 5

    Majhne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in zakonsko predpisani načrti

    Z izjemo členov 32 do 35, se lahko države članice odločijo, da v celoti ali delno ne uporabljajo te direktive za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, registrirane ali pooblaščene na njihovem ozemlju, ki upravljajo pokojninske načrte s skupno manj kot 100 člani. Ob upoštevanju člena 2(2), imajo takšne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje kljub temu pravico do uporabe te direktive na prostovoljni podlagi. Člen 11 se lahko uporablja le ob uporabi vseh drugih določb te direktive. Države članice uporabljajo člen 19(1) ter člen 21(1) in (2) za vsako institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, registrirano ali pooblaščeno na njihovem ozemlju, ki upravlja pokojninske načrte s skupno več kot 15 člani.

    Države članice lahko uporabljajo katerega koli od členov 1 do 8, člen 19 in členov 32 do 35 za institucije, pri katerih je v skladu z nacionalnim pravom poklicno pokojninsko zavarovanje zakonsko predpisano in zanj jamči javni organ.

    Člen 6

    Opredelitev pojmov

    V tej direktivi:

    1. 

    „institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje“ pomeni institucijo, ne glede na njeno pravno obliko, ki posluje na podlagi kapitalskega kritja in je ustanovljena ločeno od kakršnega koli ustanoviteljskega podjetja ali poklicnega združenja z namenom zagotavljati pokojnine v okviru poklicne dejavnosti na podlagi sporazuma ali pogodbe, sklenjenima:

    (a) 

    individualno ali kolektivno med delojemalci in delodajalci ali njihovimi zastopniki, ali

    (b) 

    individualno ali kolektivno s samozaposlenimi osebami, v skladu s pravom matične države članice in države članice gostiteljice, ki opravljajo neposredno iz njiju izhajajoče dejavnosti;

    2. 

    „pokojninski načrt“ pomeni pogodbo, sporazum, skrbniško pogodbo ali predpise o vrsti priznane pokojnine in pogojih za njeno odobritev;

    3. 

    „ustanoviteljsko podjetje“ pomeni podjetje ali drug subjekt, ki ponuja pokojninski načrt ali plačuje prispevke v institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ne glede na to, ali to podjetje ali ta subjekt vključuje eno ali več pravnih ali fizičnih oseb, in ki deluje kot delodajalec ali samozaposlena oseba, ali pa sestoji iz poljubne kombinacije teh možnosti;

    4. 

    „pokojnina“ pomeni prejemke, plačane ob upoštevanju odhoda ali v pričakovanju odhoda v pokoj, ali, kadar dopolnjuje te prejemke in na pomožni osnovi, v obliki izplačil v primeru smrti, invalidnosti ali prenehanja zaposlitve ali v obliki podpornih izplačil ali storitev v primeru bolezni, pomanjkanja ali smrti. Zaradi omogočanja finančne varnosti v pokoju se lahko ti prejemki plačujejo kot doživljenjska izplačila, časovno omejena izplačila, izplačila enkratnega zneska ali kakršna koli kombinacija teh oblik izplačila;

    5. 

    „član“ pomeni osebo, ki ni upravičenec ali potencialni član, katere pretekle ali sedanje poklicne dejavnosti ji dajejo ali ji bodo dale pravico do pokojnine v skladu z določbami pokojninskega načrta;

    6. 

    „upravičenec“ pomeni osebo, ki prejema pokojnino;

    7. 

    „potencialni član“ pomeni osebo, ki je upravičena do vključitve v pokojninski načrt;

    8. 

    „pristojni organ“ pomeni nacionalni organ, imenovan za opravljanje dolžnosti, določenih v tej direktivi;

    9. 

    „biometrična tveganja“ pomeni tveganja, povezana s smrtjo, invalidnostjo in dolgoživostjo;

    10. 

    „matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri je bila institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje registrirana ali pooblaščena in v kateri se nahaja njena glavna uprava v skladu s členom 9;

    11. 

    „država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, katere socialno in delovno pravo, ki je merodajno za področje pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, se uporablja za odnos med ustanoviteljskim podjetjem in člani ali upravičenci;

    12. 

    „izvorna institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje“ pomeni institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki prenese vse ali del obveznosti pokojninskih načrtov, zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic, kot tudi pripadajočih sredstev ali njihovih denarnih ustreznikov, na institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, registrirano ali pooblaščeno v drugi državi članici;

    13. 

    „namembna institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje“ pomeni institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki prejme vse ali del obveznosti pokojninskih načrtov, zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic, kot tudi pripadajočih sredstev ali njihovih denarnih ustreznikov, od institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, registrirane ali pooblaščene v drugi državi članici;

    14. 

    „regulirani trg“ pomeni regulirani trg, kot je opredeljen v točki 21 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

    15. 

    „večstranski sistem trgovanja“ ali „MTF“ pomeni večstranski sistem trgovanja ali MTF, kot je opredeljen v točki 22 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

    16. 

    „organizirani sistem trgovanja“ ali „OTF“ pomeni organizirani sistem trgovanja ali OTF, kakor je opredeljen v točki 23 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

    17. 

    „trajni nosilec podatkov“ pomeni sredstvo, ki članu ali upravičencu omogoča shranjevanje osebno nanj naslovljenih informacij, tako da so mu dostopne za poznejšo uporabo in za obdobje, primerno za namene teh informacij, in ki mu omogoča nespremenjeno reprodukcijo shranjenih informacij;

    18. 

    „ključna funkcija“ v okviru sistema upravljanja pomeni zmogljivost opravljanja praktičnih nalog, ki zajema funkcijo za obvladovanje tveganj, funkcijo za notranjo revizijo in aktuarsko funkcijo;

    19. 

    „čezmejna dejavnost“ pomeni upravljanje pokojninskega načrta, pri katerem za odnos med ustanoviteljskim podjetjem ter zadevnimi člani in upravičenci velja socialno in delovno pravo na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja države članice, ki ni matična država članica.

    Člen 7

    Dejavnosti institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje

    Države članice od institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki so registrirane ali pooblaščene na njihovem ozemlju, zahtevajo, da omejijo svoje dejavnosti na pokojninske posle in z njimi povezane dejavnosti.

    Če življenjska zavarovalnica v skladu s členom 4 dejavnost poklicnega pokojninskega zavarovanja vodi s pomočjo ločene obračunske enote, se ločeno premoženje in obveznosti omejijo na pokojninske posle in z njimi neposredno povezane dejavnosti.

    Načeloma institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje pri svojih dejavnostih, kadar je to ustrezno, upoštevajo cilj enakovredne porazdelitve tveganj in prejemkov med generacijami.

    Člen 8

    Pravna ločitev med ustanoviteljskimi podjetji in institucijami za poklicno pokojninsko zavarovanje

    Države članice zagotavljajo pravno ločitev med ustanoviteljskim podjetjem in institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, registrirano ali pooblaščeno na njihovem ozemlju, da bi v interesu članov in upravičencev zavarovala premoženje institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje v primeru stečaja ustanoviteljskega podjetja.

    Člen 9

    Registracija ali pooblastilo

    1.  
    Države članice za vse institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki imajo glavno upravo na njihovem ozemlju, zagotovijo, da pristojni organ institucijo vpiše v nacionalni register ali da jo pooblasti.

    Lokacija glavne uprave pomeni kraj, kjer se sprejemajo glavne strateške odločitve institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.

    2.  
    V primeru čezmejnih dejavnosti, opravljenih v skladu s členom 11, so v registru navedene tudi države članice, v katerih institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje posluje;
    3.  
    Informacije iz registra se posredujejo EIOPA, ki jih objavi na svojem spletnem mestu.

    Člen 10

    Zahteve glede poslovanja

    1.  

    Države članice za vse institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki so registrirane ali pooblaščene na njihovem ozemlju, zagotovijo, da:

    (a) 

    institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje ustrezno izvaja pravila glede upravljanja pokojninskih načrtov;

    (b) 

    je ustanoviteljsko podjetje zavezano rednemu financiranju, kadar jamči za izplačevanje pokojnin.

    2.  
    V skladu z načelom subsidiarnosti in ob ustreznem upoštevanju obsega pokojninskih prejemkov, ki jih ponujajo sistemi socialne varnosti, lahko države članice določijo, da se upravičencem izbirno ponudijo dodatne ugodnosti, kot so kritje dolgoživosti in invalidnosti ter oskrba za nepreskrbljene preživele osebe in jamstvo za povračilo vplačanih prispevkov kot dodatni prejemki, če se delodajalci in delojemalci ali njihovi zastopniki o tem sporazumejo.

    Člen 11

    Čezmejne dejavnosti in postopki

    1.  
    Brez poseganja v nacionalno socialno in delovno pravo o organizaciji pokojninskih sistemov, vključno z obveznim članstvom in rezultati pogajanj o sklenitvi kolektivnih pogodb, države članice institucijam za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki so registrirane ali pooblaščene na njihovem ozemlju, dovolijo, da opravljajo čezmejno dejavnost. Države članice dovolijo tudi podjetjem, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, da ustanavljajo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki načrtujejo ali opravljajo čezmejno dejavnost.
    2.  
    Institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki načrtuje opravljanje čezmejne dejavnosti in sprejetje sponzorstva ustanoviteljskega podjetja, mora pridobiti predhodno dovoljenje pristojnega organa njene matične države članice.
    3.  

    Institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje o svoji nameri glede opravljanja čezmejne dejavnosti obvesti pristojni organ matične države članice. Države članice od institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje zahtevajo, da v obvestilu navedejo naslednje informacije:

    (a) 

    imena držav članic gostiteljic, ki jih bodo ustanoviteljska podjetja po potrebi identificirala;

    (b) 

    ime in lokacijo glavne uprave ustanoviteljskega podjetja;

    (c) 

    glavne značilnosti pokojninskega načrta, ki se ga upravlja za ustanoviteljsko podjetje.

    4.  
    Kadar pristojni organ matične države članice prejme obvestilo v skladu z odstavkom 3 in če ni izdal utemeljenega sklepa, da upravna struktura ali finančno stanje institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje ali dobro ime ali poklicne kvalifikacije ali izkušnje njenega vodstvenega osebja niso združljivi z načrtovano čezmejno dejavnostjo, ta pristojni organ v roku treh mesecev po prejemu vseh informacij iz odstavka 3 te informacije posreduje pristojnemu organu države članice gostiteljice in o tem seznani institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje.

    Utemeljeni sklep iz prvega pododstavka se izda v treh mesecih od prejema vseh informacij iz odstavka 3.

    5.  
    Kadar pristojni organ matične države članice pristojnemu organu države članice gostiteljice informacij iz odstavka 3 ne sporoči, v treh mesecih od prejema vseh teh informacij zadevni instituciji za poklicno pokojninsko zavarovanje navede razloge za to. Če se informacije ne sporočijo, se lahko vloži pritožba na sodišče matične države članice.
    6.  
    Za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki opravljajo čezmejno dejavnost, veljajo zahteve glede informacij iz naslova IV, ki ji jih država članica gostiteljica naloži v zvezi s potencialnimi člani, člani in upravičenci, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša.
    7.  
    Preden začne institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje opravljati čezmejno dejavnost, pristojni organ države članice gostiteljice v roku šestih tednov po prejemu informacij iz odstavka 3 pristojni organ matične države članice seznani z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju pokojninskega načrta, financiranega s strani podjetja v državi članici gostiteljice, ter z zahtevami države članice gostiteljice glede informacij iz naslova IV, ki se nanašajo na čezmejno dejavnost. Pristojni organ matične države članice te informacije posreduje instituciji za poklicno pokojninsko zavarovanje.
    8.  
    Po prejemu obvestila iz odstavka 7 ali če pristojni organ matične države članice po izteku roka, določenega v odstavku 7, ne pošlje nobenega obvestila, lahko začne institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje opravljati čezmejno dejavnost v skladu z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava države članice gostiteljice na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja in z zahtevami države članice gostiteljice glede informacij, kot je navedeno v odstavku 7.
    9.  
    Pristojni organ države članice gostiteljice obvesti pristojni organ matične države članice o vseh večjih spremembah v zahtevah veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja države članice gostiteljice, ki bi lahko vplivale na značilnosti pokojninskega načrta, kolikor to zadeva čezmejno dejavnost, in o večjih spremembah v zahtevah države članice gostiteljice glede informacij, kot je navedeno v odstavku 7. Pristojni organ matične države članice te informacije posreduje instituciji za poklicno pokojninsko zavarovanje.
    10.  
    Pristojni organ države članice gostiteljice poleg tega stalno nadzoruje institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje glede skladnosti njenih dejavnosti z zahtevami socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja in z zahtevami države članice gostiteljice glede informacij, kot je navedeno v odstavku 7. Če ta nadzor razkrije nepravilnosti, pristojni organ države članice gostiteljice o tem takoj obvesti pristojni organ matične države članice. Pristojni organ matične države članice ob uskladitvi s pristojnim organom države članice gostiteljice sprejme potrebne ukrepe in z njimi zagotovi, da institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje konča ugotovljene kršitve.
    11.  
    Če navkljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ matične države članice, ali če zaradi odsotnosti primernih ukrepov v matični državi članici institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje vztraja pri kršenju veljavnih določb o zahtevah socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja države članice gostiteljice ali njenih zahtev glede informacij, kot je navedeno v odstavku 7, lahko pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko je obvestil pristojni organ matične države članice, sprejme primerne ukrepe za preprečitev ali kaznovanje nadaljnjih nepravilnosti, vključno, kolikor je to nujno potrebno, s prepovedjo, da institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje deluje za ustanoviteljsko podjetje v državi članici gostiteljici.

    Člen 12

    Čezmejni prenosi

    1.  
    Države članice institucijam za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki so registrirane ali pooblaščene na njihovem ozemlju, dovolijo, da prenesejo vse ali del obveznosti pokojninskih načrtov, zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic ter pripadajočih sredstev ali njihovih denarnih ustreznikov na namembno institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje.
    2.  
    Države članice zagotovijo, da stroškov prenosa ne nosijo preostali člani in upravičenci izvorne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje ali prvotni člani in upravičenci namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.
    3.  

    Za prenos je treba predhodno pridobiti dovoljenje:

    (a) 

    večine članov in večine upravičencev, ali, po potrebi, večine njihovih zastopnikov. Večina se določi v skladu z nacionalnim pravom. Izvorna institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje da zadevnim članom in upravičencem ali, po potrebi, njihovim zastopnikom, pravočasno na voljo informacije o pogojih prenosa, in sicer pred vložitvijo vloge iz odstavka 4; ter

    (b) 

    po potrebi ustanoviteljskega podjetja.

    4.  
    Za prenos vseh ali dela obveznosti pokojninskih načrtov, zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic ter pripadajočih sredstev ali njihovih denarnih ustreznikov med izvornimi in namembnimi institucijami za poklicno pokojninsko zavarovanje je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa matične države članice namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, in sicer po pridobitvi predhodnega soglasja pristojnega organa matične države članice izvorne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje. Vlogo za dovoljenje za prenos predloži namembna institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje. Pristojni organ matične države članice namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje izda ali zavrne dovoljenje in svoj sklep v treh mesecih od prejema vloge sporoči namembni instituciji za poklicno pokojninsko zavarovanje.
    5.  

    Vloga za dovoljenje za prenos iz odstavka 4 vsebuje naslednje informacije:

    (a) 

    pisni dogovor med izvorno in namembno institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, v katerem so določeni pogoji prenosa;

    (b) 

    opis glavnih značilnosti pokojninskega načrta;

    (c) 

    opis obveznosti ali zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki naj bi se prenesle, ter drugih obveznosti in pravic ter pripadajočih sredstev ali njihovih denarnih ustreznikov;

    (d) 

    imeni in lokaciji glavnih uprav izvorne in namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje ter državi članici, v katerih sta instituciji za poklicno pokojninsko zavarovanje registrirani ali pooblaščeni;

    (e) 

    lokacijo glavne uprave ustanoviteljskega podjetja in ime ustanoviteljskega podjetja;

    (f) 

    dokaz o predhodnem dovoljenju v skladu z odstavkom 3;

    (g) 

    po potrebi imena držav članic, katerih socialno in delovno pravo, ki velja za področje pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, se uporablja za zadevni pokojninski načrt.

    6.  
    Po prejemu obvestila iz odstavka 4 ga pristojni organ matične države članice namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje brez odlašanja posreduje pristojnemu organu izvorne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.
    7.  

    Pristojni organ matične države članice namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje oceni samo, ali:

    (a) 

    je namembna institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje zagotovila informacije iz odstavka 5;

    (b) 

    so upravna struktura, finančno stanje namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in dobro ime ali poklicne kvalifikacije ali izkušnje vodstvenega osebja namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje združljivi s predlaganim prenosom;

    (c) 

    so dolgoročni interesi članov in upravičencev namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in preneseni del načrta med prenosom in po njem ustrezno zaščiteni;

    (d) 

    so zavarovalno-tehnične rezervacije namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje na dan prenosa v celoti krite, kadar gre pri prenosu za čezmejno dejavnost; ter

    (e) 

    so sredstva za prenos zadostna in primerna za kritje obveznosti, zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic, ki naj bi se prenesle, v skladu z veljavnimi pravili v matični državi članici namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.

    8.  

    Pristojni organ matične države članice izvorne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje oceni samo, ali:

    (a) 

    so v primeru delnega prenosa obveznosti pokojninskega načrta, zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic ter pripadajočih sredstev ali njihovih denarnih ustreznikov dolgoročni interesi članov in upravičencev preostalega dela načrta ustrezno zaščiteni;

    (b) 

    so posamezne pravice članov in upravičencev po prenosu vsaj enake;

    (c) 

    so sredstva, ki ustrezajo pokojninskemu načrtu, ki naj bi se prenesel, zadostna in primerna za kritje obveznosti, zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic, ki naj bi se prenesle, v skladu z veljavnimi pravili v matični državi članici izvorne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.

    9.  
    Pristojni organ matične države članice izvorne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje v osmih tednih od prejema vloge iz odstavka 6 sporoči rezultate ocene iz odstavka 8, da bi pristojnemu organu matične države članice namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje omogočil, da sprejme sklep v skladu z odstavkom 4.
    10.  
    Kadar se dovoljenje zavrne, pristojni organ matične države članice namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje v treh mesecih iz odstavka 4 sporoči razloge za zavrnitev. Zavrnitev ali opustitev ukrepanja s strani pristojnega organa matične države članice namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje je lahko predmet pritožbe na sodiščih matične države članice namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.
    11.  
    Pristojni organ matične države članice namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje obvesti pristojni organ matične države članice izvorne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje o sklepu iz odstavka 4 v dveh tednih od njenega sprejetja.

    Kadar gre pri prenosu za čezmejno dejavnost, pristojni organ matične države članice izvorne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje seznani pristojni organ matične države članice namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, ki jih je treba upoštevati pri delovanju pokojninskega načrta, ter z zahtevami države članice gostiteljice glede informacij iz naslova IV, ki se nanašajo na čezmejne dejavnosti. S tem ga seznani v naslednjih štirih tednih.

    Pristojni organ matične države članice namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje posreduje te informacije namembni instituciji za poklicno pokojninsko zavarovanje v enem tednu od njihovega prejema.

    12.  
    Po prejemu sklepa o izdaji dovoljenja iz odstavka 4 ali če pristojni organ matične države članice namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje po izteku roka, določenega v tretjem pododstavku odstavka 11, ne sporoči svojega sklepa, lahko namembna institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje začne upravljati pokojninski načrt.
    13.  
    V primeru nesoglasja glede postopka ali vsebine ukrepanja ali neukrepanja pristojnega organa matične države članice izvorne ali namembne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, vključno s sklepom o odobritvi ali zavrnitvi čezmejnega prenosa, lahko EIOPA na zahtevo pristojnega organa ali na lastno pobudo opravi nezavezujočo mediacijo v skladu s točko (c) drugega odstavka člena 31 Uredbe (EU) št. 1094/2010.
    14.  
    Kadar namembna institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje opravlja čezmejno dejavnost, se uporablja člen 11(9), (10) in (11).

    NASLOV II

    KVANTITATIVNE ZAHTEVE

    Člen 13

    Zavarovalno-tehnične rezervacije

    1.  
    Matične države članice zagotovijo, da institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki upravljajo pokojninske načrte poklicnega zavarovanja, glede na skupni obseg svojih pokojninskih načrtov vselej vzpostavijo primeren obseg obveznosti, ki ustrezajo finančnim obveznostim, ki izhajajo iz njihovega portfelja obstoječih pokojninskih pogodb.
    2.  
    Matične države članice zagotovijo, da institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki upravljajo pokojninske načrte poklicnega zavarovanja, pri katerih institucija prevzema biometrična tveganja in/ali jamči za uspešnost vlaganj ali za določeno raven prejemkov, vzpostavijo zadostne zavarovalno-tehnične rezervacije glede skupnega obsega takih načrtov.
    3.  
    Zavarovalno-tehnične rezervacije se izračunajo vsako leto. Vendar pa lahko matična država članica dovoli, da se izračun opravi vsaka tri leta, pod pogojem, da institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje članom in/ali pristojnim organom predloži potrdilo ali poročilo o prilagoditvah za vmesna leta. Potrdilo ali poročilo odražata prilagojen razvoj zavarovalno-tehničnih rezervacij in spremembe v kritju tveganj.
    4.  

    Zavarovalno-tehnične rezervacije izračuna in overi aktuar ali drug strokovnjak s tega področja, lahko tudi revizor, kadar to dopušča nacionalno pravo, in sicer na podlagi aktuarskih metod, ki jih priznavajo pristojni organi matične države članice, v skladu z naslednjimi načeli:

    (a) 

    najmanjši znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij se izračuna po dovolj preudarnem aktuarskem postopku, ki upošteva vse obveznosti glede prejemkov in prispevkov v skladu s pokojninskim režimom institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje. Zadoščati mora tako za pokojnine in prejemke, ki se že izplačujejo upravičencem in se bodo izplačevale še naprej, kot tudi odražati obveznosti, ki izhajajo iz pridobljenih pokojninskih pravic članov. Tudi ekonomske in aktuarske predpostavke za vrednotenje obveznosti je treba izbrati preudarno in pri tem po potrebi upoštevati primerno mejo škodljivih odstopanj;

    (b) 

    najvišje obrestne mere se izberejo preudarno in določijo v skladu s predpisi matične države članice. Te preudarne obrestne mere se določijo ob upoštevanju:

    (i) 

    donosa na ustrezno razpoložljivo premoženje institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in predvidenega naložbenega dobička;

    (ii) 

    tržnih donosov visoko kakovostnih obveznic, državnih obveznic, obveznic evropskega mehanizma za stabilnost, obveznic Evropske investicijske banke (EIB) ali obveznic evropskega instrumenta za finančno stabilnost ali

    (iii) 

    kombinacije točk (i) in (ii);

    (c) 

    biometrične tabele za izračunavanje zavarovalno-tehničnih rezervacij temeljijo na načelih preudarnosti, pri čemer je treba upoštevati glavne značilnosti skupine članov in pokojninskih načrtov, zlasti pričakovane spremembe pri tveganjih;

    (d) 

    metoda in osnova za izračunavanje zavarovalno-tehničnih rezervacij ostajata od enega do drugega poslovnega leta na splošno nespremenjeni. Vendar pa se lahko odstopanja utemeljijo s spremembo pravnih, demografskih ali ekonomskih okoliščin, ki so podlaga za predpostavke.

    5.  
    Matična država članica lahko zaradi primerne zaščite interesov članov in upravičencev izvede izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij ob upoštevanju dodatnih in natančnejših zahtev.

    Člen 14

    Financiranje zavarovalno-tehničnih rezervacij

    1.  
    Matična država članica zahteva od vsake institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje stalno razpolaganje z zadostnim in primernim premoženjem za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij glede na skupni obseg upravljanih pokojninskih načrtov.
    2.  

    Matična država članica lahko instituciji za poklicno pokojninsko zavarovanje za omejeno obdobje dovoli, da njeno premoženje ne zadošča za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij. V takšnem primeru zahtevajo pristojni organi od institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje sprejetje stvarnega in uresničljivega sanacijskega načrta s časovnico, da bi ponovno izpolnjevala zahteve iz odstavka 1. Načrt mora izpolnjevati naslednje pogoje:

    (a) 

    institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje predloži stvaren in uresničljiv načrt za ponovno vzpostavitev zahtevane višine premoženja za pravočasno popolno kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij. Načrt se da na voljo članom ali po potrebi njihovim zastopnikom, odobriti pa ga morajo pristojni organi matične države članice;

    (b) 

    pri pripravi načrta je treba upoštevati specifičen položaj institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, zlasti strukturo njene aktive in pasive, rizični profil, likvidnostni načrt, starostni profil članov, upravičenih do prejemanja pokojnine, dejstvo, da gre za na novo vzpostavljen načrt ali načrt, ki prehaja iz doklad ali delnega financirana na polno financiranje;

    (c) 

    v primeru prenehanja upravljanja pokojninskega načrta v obdobju, navedenem v prvem stavku tega odstavka, obvesti institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje pristojne organe matične države članice. Institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje uvede postopek za prenos premoženja in pripadajočih obveznosti tega načrta na drugo institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, na zavarovalnico ali drug ustrezen subjekt. S tem postopkom se seznanijo pristojni organi matične države članice, splošen prikaz postopka pa se da na voljo članom in po potrebi njihovim zastopnikom v skladu z načelom zaupnosti.

    3.  
    V primeru opravljanja čezmejne dejavnosti je vrednost naložb vedno najmanj enaka višini zavarovalno-tehničnih rezervacij glede na skupni obseg upravljanih pokojninskih načrtov. Če ta pogoj ni izpolnjen, pristojni organ matične države članice nemudoma posreduje in od institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje zahteva takojšnjo pripravo ustreznih ukrepov in njihovo izvajanje brez odlašanja tako, da so člani in upravičenci primerno zaščiteni.

    Člen 15

    Predpisani lastni viri sredstev

    1.  
    Matična država članica zagotovi, da institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki upravljajo pokojninske načrte, pri katerih institucija sama – in ne ustanoviteljsko podjetje – prevzema jamstvo za biometrična tveganja ali jamči za določeno uspešnost vlaganj oziroma določeno raven prejemkov, ves čas razpolagajo z dodatnim premoženjem, ki presega zavarovalno-tehnične rezervacije in služi kot varnostni element. Obseg teh sredstev se ravna po vrsti tveganja in portfelju premoženja glede na skupni obseg upravljanih načrtov. To premoženje je prosto vseh predvidljivih obveznosti in služi kot varnostni kapital za izenačitev odstopanj med pričakovanimi in dejanskimi stroški in dobički.
    2.  
    Za izračunavanje najmanjšega zneska dodatnega premoženja se uporabljajo pravila, določena v členih 16, 17 in 18.
    3.  
    Vendar pa odstavek 1 ne preprečuje državam članicam, da od institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, ne bi zahtevale razpolaganja s predpisanimi lastnimi viri sredstev ali določitve podrobnejših pravil, kolikor so ta opravičljiva z vidika skrbnega in varnega poslovanja.

    Člen 16

    Razpoložljivi minimalni kapital

    1.  
    Da bi zagotovili dolgoročno vzdržnost poklicnega pokojninskega zavarovanja, države članice od vsake institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje iz člena 15(1), ki je registrirana ali pooblaščena na njihovem ozemlju, zahtevajo, da ima ves čas ustrezni razpoložljivi minimalni kapital glede na svojo celotno poslovno dejavnost, ki je najmanj enak zahtevam v tej direktivi.
    2.  

    Razpoložljivi minimalni kapital je sestavljen iz sredstev institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, prostih vseh predvidljivih obveznosti, z odštetimi vsemi neopredmetenimi postavkami, vključujoč:

    (a) 

    vplačan osnovni kapital ali v primeru institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje v obliki družbe za vzajemno zavarovanje, dejanski ustanovni kapital in sredstva na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:

    (i) 

    akt o ustanovitvi družbe in statut morata določati, da je plačila članom družbe za vzajemno zavarovanje iz teh računov možno opraviti le tedaj, ko to ne povzroči, da razpoložljivi minimalni kapital pade pod zahtevano raven, ali po prenehanju družbe za vzajemno zavarovanje, ko so poravnani vsi drugi dolgovi družbe;

    (ii) 

    akt o ustanovitvi družbe in statut morata določati, da je treba glede vseh plačil iz točke (i), ki se opravijo v namene, ki ne vključujejo posameznega prenehanja članstva v družbi za vzajemno zavarovanje, pristojne organe obvestiti najmanj en mesec vnaprej, ti pa lahko v tem obdobju prepovejo plačilo; in

    (iii) 

    ustrezne določbe akta o ustanovitvi družbe in statuta je mogoče spremeniti šele potem, ko so pristojni organi izjavili, da ne nasprotujejo spremembi, brez poseganja v merila iz točk (i) in (ii);

    (b) 

    rezerve (obvezne in proste), ki ne ustrezajo prevzetim obveznostim iz zavarovalnih pogodb;

    (c) 

    preneseni dobiček ali izguba, po odbitku dividend, ki jih je treba plačati; in

    (d) 

    če je dovoljeno po nacionalnem pravu, rezerve iz dobička, ki se pojavljajo v bilanci stanja, če se lahko uporabijo za kritje izgub, ki se lahko pojavijo, ali če niso na voljo za razdelitev članom in upravičencem.

    Razpoložljivi minimalni kapital se zmanjša za znesek lastnih delnic, ki so v neposredni lasti institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.

    3.  

    Države članice lahko določijo, da razpoložljivi minimalni kapital lahko zajema tudi:

    (a) 

    kumulativni prednostni delniški kapital in podrejen dolžniški kapital do 50 % vrednosti razpoložljivega minimalnega kapitala ali zahtevanega minimalnega kapitala, glede na manjšo vrednost, od tega največ 25 % predstavljajo podrejeni dolgovi s fiksno dospelostjo ali kumulativni prednostni osnovni kapital za določen čas, če obstajajo zavezujoči sporazumi, na podlagi katerih se ob stečaju ali likvidaciji institucije podrejeni dolžniški kapital ali prednostni delniški kapital uvrsti za terjatve vseh drugih upnikov in se ne poplača, dokler vsi drugi takrat zapadli dolgovi niso poravnani;

    (b) 

    vrednostne papirje brez določenega datuma dospelosti in druge instrumente, vključno s kumulativnimi prednostnimi delnicami, razen tistih iz točke (a), do 50 % razpoložljivega ali zahtevanega minimalnega kapitala, glede na manjšo vrednost, za skupni obseg takšnih vrednostnih papirjev in podrejenega dolžniškega kapitala iz točke (a), če izpolnjujejo naslednje:

    (i) 

    ne smejo biti poplačani na pobudo prinosnika ali brez predhodnega soglasja pristojnega organa;

    (ii) 

    pogodba o izdaji instituciji za poklicno pokojninsko zavarovanje omogoča, da odloži plačilo obresti posojila;

    (iii) 

    terjatve posojilodajalca do institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje so v celoti uvrščene za terjatvami vseh nepodrejenih upnikov;

    (iv) 

    listine, ki urejajo izdajo vrednostnih papirjev, določajo sposobnost absorpcije izgube dolga in neplačanih obresti, istočasno pa omogočajo, da institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje lahko nadaljuje poslovanje; in

    (v) 

    upoštevajo se le v celoti plačani zneski.

    Za namene točke (a) podrejeni dolžniški kapital izpolnjuje tudi naslednje pogoje:

    (i) 

    upoštevajo se le v celoti vplačana sredstva;

    (ii) 

    za posojila z določenim rokom zapadlosti je prvotna zapadlost najmanj pet let. Najpozneje eno leto pred datumom odplačila institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje pristojnim organom v potrditev predloži načrt, iz katerega je razvidno, kako se bo razpoložljivi minimalni kapital ohranil ali privedel na zahtevano raven ob zapadlosti, razen če se obseg, v katerem se posojilo lahko razvrsti kot sestavni del razpoložljivega minimalnega kapitala, postopno zmanjšuje v obdobju najmanj petih let pred datumom odplačila. Pristojni organi lahko dovolijo predčasno odplačilo takšnih posojil, če institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki jih je izdala, predloži vlogo in njen razpoložljivi minimalni kapital ne pade pod zahtevano raven;

    (iii) 

    posojila, katerih rok zapadlosti ni določen, so odplačljiva le s petletnim odpovednim rokom, razen če ne predstavljajo več sestavine razpoložljivega minimalnega kapitala ali se za predčasno odplačilo posebej ne zahteva predhodno soglasje pristojnih organov. V takšnem primeru institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje obvesti pristojne organe najmanj šest mesecev pred datumom nameravanega poplačila ter pri tem navede razpoložljivi in zahtevani minimalni kapital pred odplačilom in po njem. Pristojni organi dovolijo odplačilo le, če razpoložljivi minimalni kapital institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje ne pade pod zahtevano raven;

    (iv) 

    posojilna pogodba ne vsebuje klavzule o tem, da bo v določenih okoliščinah, razen pri prenehanju institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, dolg postal odplačljiv pred dogovorjenimi datumi za odplačilo; in

    (v) 

    posojilno pogodbo je mogoče spremeniti šele potem, ko pristojni organi izjavijo, da ne nasprotujejo spremembi;

    4.  

    Na zahtevo, ki jo institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje podpre z dokazi in predloži pristojnemu organu matične države članice, in s soglasjem tega pristojnega organa, lahko razpoložljivi minimalni kapital zajema tudi:

    (a) 

    kadar se zillmerising ne uporablja ali če se uporablja in je manjši od obremenitve za nabavne stroške, vključene v premiji, razlika med ne-zillmerizirano ali delno zillmerizirano matematično rezervacijo in matematično rezervacijo, zillmerizirano po stopnji, enaki obremenitvi za nabavne stroške, vključene v premijo;

    (b) 

    skrite čiste rezerve, ki izhajajo iz vrednotenja sredstev, če takšne skrite rezerve nimajo značaja izjeme;

    (c) 

    ena polovica neplačanega osnovnega kapitala ali ustanovnega kapitala, potem ko vplačani del doseže 25 % navedenega osnovnega kapitala ali ustanovnega kapitala, do 50 % razpoložljivega ali zahtevanega minimalnega kapitala, glede na manjšo vrednost.

    Številka iz točke (a) ne sme presegati 3,5 % vsote razlik med ustreznimi glavnicami dejavnosti življenjskega zavarovanja ter poklicnega pokojninskega zavarovanja in matematičnimi rezervacijami za vse police, za katere je možno zillmeriziranje. Razlika se zmanjša za znesek neamortiziranih nabavnih stroškov, knjiženih kot aktiva.

    Člen 17

    Zahtevani minimalni kapital

    1.  
    Zahtevani minimalni kapital se določi, kakor je opredeljeno v odstavkih 2 do 6 v skladu s prevzetimi obveznostmi.
    2.  

    Zahtevani minimalni kapital je enak vsoti naslednjih dveh rezultatov:

    (a) 

    prvi rezultat:

    4-odstotni delež matematičnih rezervacij, ki se nanašajo na neposredno poslovanje in sprejete obveznosti pozavarovanja brez odbitkov prenosov pozavarovanja, se pomnoži z razmerjem, ki ne sme biti manjše od 85 %, celotnih matematičnih rezervacij brez prenosov pozavarovanja za zadnje poslovno leto do bruto celotnih matematičnih rezervacij;

    (b) 

    drugi rezultat:

    za police, na katerih rizični kapital ni negativna številka, se 0,3-odstotni delež takšnega kapitala, ki ga sklene institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje, pomnoži z razmerjem, ki ne sme biti manjše od 50 %, celotnega rizičnega kapitala za zadnje poslovno leto, zadržanega kot obveznost institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje po prenosih pozavarovanja in retrocesijah do celotnega rizičnega kapitala brez prenosov pozavarovanja.

    Za začasna zavarovanja za primer smrti z najdaljšo dobo treh let znaša delež 0,1 %. Za takšna zavarovanja z dobo od treh do petih let znaša delež 0,15 %.

    3.  
    Za dodatna zavarovanja iz točke (a)(iii) člena 2(3) Direktive 2009/138/ES je zahtevani minimalni kapital enak zahtevanemu minimalnemu kapitalu za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, kakor je določeno v členu 18.
    4.  
    Za zavarovanja s kapitalizacijo iz točke (b)(ii) člena 2(3) Direktive 2009/138/ES je zahtevani minimalni kapital enak 4-odstotnemu deležu matematičnih rezervacij, izračunanih v skladu z odstavkom 2(a).
    5.  
    Za posle iz točke (b)(i) člena 2(3) Direktive 2009/138/ES je zahtevani minimalni kapital enak 1 % njihovih sredstev.
    6.  

    Za zavarovanja, ki so vezana na enote investicijskih skladov in zajeta v točki (a)(i) in (ii) člena 2(3) Direktive 2009/138/ES, ter za posle iz točke (b)(iii) do (v) člena 2(3) Direktive 2009/138/ES je zahtevani minimalni kapital enak vsoti naslednjega:

    (a) 

    če institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje prevzema naložbeno tveganje, 4-odstotni delež zavarovalno-tehničnih rezervacij, izračunan v skladu z odstavkom 2(a);

    (b) 

    če institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje ne prevzema naložbenega tveganja, ampak se porazdelitev za kritje stroškov upravljanja določi za obdobje, daljše od petih let, 1-odstotni delež zavarovalno-tehničnih rezervacij, izračunan v skladu z odstavkom 2(a);

    (c) 

    če institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje ne prevzema naložbenega tveganja in porazdelitev za kritje stroškov upravljanja ni določena za obdobje, daljše od petih let, znesek, enak 25 % čistih stroškov upravljanja, ki se nanašajo na takšna zavarovanja in posle v zadnjem poslovnem letu;

    (d) 

    če institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje prevzema nevarnost smrti, 0,3-odstotni delež rizičnega kapitala, izračunan v skladu z odstavkom 2(b).

    Člen 18

    Zahtevani minimalni kapital za namene člena 17(3)

    1.  
    Zahtevani minimalni kapital se določi bodisi na podlagi letnega zneska premij ali prispevkov bodisi povprečnih zahtevkov na izplačilo odškodnin za pretekla tri poslovna leta.
    2.  
    Višina zahtevanega minimalnega kapitala je enaka višjemu od dveh rezultatov iz odstavkov 3 in 4.
    3.  
    Premijska osnova se izračuna s kosmatimi obračunanimi zavarovalnimi premijami ali prispevki, kakor so izračunani spodaj, ali s kosmatimi prihodki od zavarovalnih premij ali prispevki, glede na to, kaj je višje.

    Premije ali prispevki (vključno z dajatvami, dodanimi premijam ali prispevkom), ki se dolgujejo za vse neposredne posle v preteklem poslovnem letu, se seštejejo.

    Tej vsoti se nato doda znesek premij, prejetih za celotno pozavarovanje v preteklem poslovnem letu.

    Od te vsote se nato odšteje skupni znesek premij ali prispevkov, ukinjenih v preteklem poslovnem letu, ter skupni znesek davkov in dajatev, ki veljajo za premije ali prispevke, sestavljajoč skupno vsoto.

    Tako dobljeni znesek se razdeli na dva dela, prvi do vrednosti 50 000 000  EUR, drugi pa za preostalo vrednost; 18 % prvega dela in 16 % drugega dela se sešteje.

    Tako dobljena vsota se pomnoži z razmerjem, ki glede na pretekla tri poslovna leta skupaj obstaja med zneskom terjatev na izplačilo odškodnin, ki jih mora institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje nositi tudi potem, ko so bili odšteti vsi izterljivi zneski iz pozavarovanja, in kosmatim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin. To razmerje ne sme biti manjše od 50 %.

    4.  

    Škodna osnova se izračuna takole:

    Zneski obračunanih škod, plačanih v zvezi z neposrednimi posli (brez odštetja terjatev, ki bremenijo pozavarovatelje in retrocesionarje) v obdobjih iz odstavka 1, se seštejejo.
    Tej vsoti se doda znesek obračunanih škod v zvezi s pozavarovanji in retrocesijami, prejetimi v istih obdobjih, in znesek neporavnanih škodnih rezervacij, ugotovljenih ob koncu preteklega poslovnega leta za neposredno poslovanje in za sprejete obveznosti pozavarovanja.
    Od te vsote se odšteje znesek izterjav iz naslova izplačanih odškodnin, realiziranih v obdobjih iz odstavka 1.
    Od preostale vsote se odšteje znesek neporavnanih škodnih rezervacij, ugotovljenih na začetku drugega poslovnega leta, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, za katero obstajajo računi, in sicer za neposredna zavarovanja in tudi sprejeta pozavarovanja.
    Tretjina tako dobljenega zneska se razdeli na dva dela, prvi do vrednosti 35 000 000  EUR, drugi pa za preostalo vrednost; 26 % prvega dela in 23 % drugega dela se sešteje.
    Tako dobljena vsota se pomnoži z razmerjem, ki glede na pretekla tri poslovna leta skupaj obstaja med zneskom terjatev na izplačilo odškodnin, ki jih mora institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje nositi tudi potem, ko so bili odšteti vsi izterljivi zneski iz pozavarovanja, in kosmatim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin. To razmerje ne sme biti manjše od 50 %.
    5.  
    Kadar je zahtevani minimalni kapital, izračunan v odstavkih 2 do 4, nižji od zahtevanega minimalnega kapitala v predhodnem letu, je zahtevani minimalni kapital najmanj enak zahtevanemu minimalnemu kapitalu v predhodnem letu, pomnoženemu z razmerjem zneska neporavnanih škodnih rezervacij ob koncu preteklega poslovnega leta in zneskom neporavnanih škodnih rezervacij na začetku preteklega poslovnega leta. V teh izračunih se uporabljajo čiste škodne rezervacije brez pozavarovanja, vendar pa razmerje ne sme biti večje od 1.

    Člen 19

    Naložbena pravila

    1.  

    Države članice od institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki so registrirane ali pooblaščene na njihovem ozemlju, zahtevajo, da vlagajo v skladu z načelom „preudarne osebe“ in zlasti v skladu z naslednjimi pravili:

    (a) 

    premoženje se naloži ob kar največji dolgoročni koristi za člane in upravičence skupaj. V primeru morebitnih nasprotij interesov, institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje ali subjekt, ki upravlja njen portfelj, zagotovi, da se naložba izvede v izključnem interesu članov in upravičencev;

    (b) 

    države članice institucijam omogočijo, da ob spoštovanju načela preudarne osebe upoštevajo morebiten dolgoročni učinek naložbenih odločitev na okoljske in socialne dejavnike ter dejavnike upravljanja;

    (c) 

    premoženje se naloži na način, ki zagotavlja varnost, kakovost, likvidnost in donosnost portfelja kot celote;

    (d) 

    premoženje se naloži predvsem na reguliranih trgih. Naložbe v premoženje, s katerim ni dovoljeno trgovati na organiziranih finančnih trgih, je treba v vsakem primeru omejiti na preudarno raven;

    (e) 

    naložbe v izvedene finančne instrumente so dopustne le pod pogojem, da taki instrumenti prispevajo k zmanjšanju naložbenih tveganj ali olajšajo učinkovito upravljanje portfelja. Vrednotiti jih je treba po načelu preudarnosti ob upoštevanju osnovne vrednosti in jih vključiti v vrednotenje premoženja institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje. Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje se morajo izogibati tudi pretirani izpostavljenosti tveganjem nasproti eni sami nasprotni stranki in drugim izvedenim poslom;

    (f) 

    naložbe morajo biti primerno razpršene na način, ki preprečuje pretirano zanašanje na določeno premoženje, izdajatelja ali skupino podjetij in kopičenje tveganj v portfelju kot celoti.

    Naložbe v premoženje, ki ga izda isti izdajatelj ali izdajatelji, ki pripadajo isti skupini, ne smejo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje izpostaviti pretirani koncentraciji tveganj;

    (g) 

    naložbe v ustanoviteljsko podjetje ne smejo znašati več kot 5 % skupnega portfelja, če pa pripada ustanoviteljsko podjetje skupini, vlaganja v podjetja, ki pripadajo isti skupini kot ustanoviteljsko podjetje, ne smejo znašati več kot 10 % portfelja.

    Kadar institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje financira več podjetij, se vlaganja v ta ustanoviteljska podjetja izvede preudarno in pri tem upošteva primerno diverzifikacijo.

    Države članice lahko sklenejo, da za vlaganja v državne obveznice ne bodo uporabljale zahtev iz točk (f) in (g).

    2.  
    Države članice zagotovijo, da pristojni organi ob upoštevanju velikosti, narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti nadziranih institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje spremljajo ustreznost njihovih postopkov za ocenjevanje kreditnega tveganja, ocenijo uporabo sklicev na bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije, opredeljene v točki (b) člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), v njihovih naložbenih politikah in, kadar je primerno, spodbujajo k ublažitvi vpliva takih sklicev, zato da se zmanjša izključno in sistematično zanašanje na take bonitetne ocene.
    3.  
    Matična država članica institucijam za poklicno pokojninsko zavarovanje prepove najemanje posojil ali delovanje v vlogi poroka v imenu tretjih oseb. Vendar pa lahko države članice institucijam za poklicno pokojninsko zavarovanje dovolijo, da se v določenem obsegu zadolžijo, vendar le za namene likvidnosti in za omejeno dobo.
    4.  
    Države članice od institucij, ki so registrirane ali pooblaščene na njihovem ozemlju, ne zahtevajo naložb v določene kategorije premoženja.
    5.  
    Brez poseganja v člen 30, države članice ne pogojujejo naložbenih odločitev institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki je registrirana ali pooblaščena na njihovem ozemlju, ali njenega naložbenega upravitelja s kakršno koli predhodno odobritvijo ali zahtevo po sistematičnem obveščanju.
    6.  
    V skladu z določbami odstavkov 1 do 5 lahko države članice za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki so registrirane ali pooblaščene na njihovem ozemlju, določijo bolj podrobna pravila, vključno s kvantitativnimi pravili, pod pogojem, da so preudarno utemeljena, in sicer, da se zajame celoten obseg pokojninskih načrtov, ki jih upravljajo te institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.

    Vendar pa države članice institucijam za poklicno pokojninsko zavarovanje ne preprečijo, da:

    (a) 

    do 70 % premoženja za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij ali celotnega portfelja načrtov, pri katerih nosijo člani naložbena tveganja, vložijo v delnice, prenosljive vrednostne papirje, ki se obravnavajo kot delnice, in podjetniške obveznice, s katerimi se lahko trguje na reguliranih trgih, v okviru MTF ali OTF, in odločati o sorazmernem ponderju teh vrednostnih papirjev v njihovem naložbenem portfelju. Vendar lahko države članice, pod pogojem, da je to preudarno utemeljeno, uporabijo nižjo mejo, a ne nižje od 35 %, za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki upravljajo pokojninske načrte z dolgoročnim jamstvom obrestne mere, nosijo naložbeno tveganje in same zagotavljajo jamstvo;

    (b) 

    do 30 % premoženja za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij vložijo v sredstva, nominirana v drugih valutah, in ne tistih, v katerih so izražene obveznosti;

    (c) 

    vlagajo v instrumente z dolgoročnim naložbenim obdobjem, s katerimi se ne trguje na reguliranih trgih, v okviru MTF ali OTF;

    (d) 

    vlagajo v instrumente, ki jih izda ali za katere jamči EIB banka v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe, evropskih dolgoročnih investicijskih skladov, evropskih skladov za socialno podjetništvo in evropskih skladov tveganega kapitala.

    7.  
    Odstavek 6 ne izključuje pravice držav članic, da lahko tudi v posameznem primeru zahtevajo uporabo strožjih naložbenih pravil za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki so registrirane ali pooblaščene na njihovem ozemlju, pod pogojem, da so preudarno utemeljena, zlasti glede na obveznosti, ki jih je tovrstna institucija prevzela.
    8.  
    Pristojni organ države članice gostiteljice institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki opravlja čezmejno dejavnost v smislu člena 11, ne določijo dodatnih naložbenih pravil poleg pravil iz odstavkov 1 do 6 za tisti del premoženja, ki pokriva zavarovalno-tehnične rezervacije za čezmejno dejavnost.

    NASLOV III

    POGOJI, KI UREJAJO OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI

    POGLAVJE 1

    Sistem upravljanja

    Oddelek 1

    Splošne določbe

    Člen 20

    Odgovornost upravljalnih ali nadzornih organov

    1.  
    Države članice zagotovijo, da ima upravljalni ali nadzorni organ institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje po nacionalnem pravu končno odgovornost za skladnost zadevne institucije z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi na podlagi te direktive.
    2.  
    Ta direktiva ne posega v vlogo socialnih partnerjev pri upravljanju institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje.

    Člen 21

    Splošne zahteve glede upravljanja

    1.  
    Države članice zahtevajo od vseh institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, da uvedejo učinkovit sistem upravljanja, ki zagotavlja dobro in preudarno upravljanje njihovih dejavnosti. Ta sistem vključuje ustrezno in pregledno organizacijsko strukturo z jasno dodelitvijo in ustrezno ločitvijo odgovornosti ter učinkovit sistem za zagotovitev prenosa informacij. Sistem upravljanja zagotavlja, da se pri naložbenih odločitvah upoštevajo okoljski in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja, povezani z naložbenimi sredstvi, v njem pa se izvaja redni notranji pregled.
    2.  
    Sistem upravljanja iz odstavka 1 je sorazmeren z velikostjo, naravo, obsegom in kompleksnostjo dejavnosti institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.
    3.  
    Države članice zagotovijo, da institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje vzpostavijo in uporabljajo pisna pravila v zvezi z obvladovanjem tveganj, notranjo revizijo ter, kadar je to ustrezno, aktuarskimi dejavnostmi in dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje. Ta pisna pravila odobri upravljavski ali nadzorni organ institucije, ki jih vsaj vsaka tri leta pregleda in prilagodi morebitnim znatnim spremembam zadevnega sistema ali področja.
    4.  
    Države članice zagotovijo, da institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje uvedejo učinkovit sistem notranjega nadzora. Ta sistem vsebuje upravne in računovodske postopke, okvir notranjega nadzora ter ustrezno ureditev poročanja na vseh ravneh institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.
    5.  
    Države članice zagotovijo, da institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje sprejmejo razumne ukrepe za zagotovitev stalnega in rednega izvajanja dejavnosti, vključno z izdelavo načrtov za neprekinjeno poslovanje. Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje v ta namen uporabijo ustrezne in sorazmerne sisteme, vire in postopke.
    6.  
    Države članice od institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje zahtevajo, da zaposlijo vsaj dve osebi, ki dejansko vodita institucijo. Države članice lahko na podlagi utemeljene ocene, ki jo opravijo pristojni organi, dovolijo, da institucijo dejansko vodi le ena oseba. Pri tej oceni se upošteva vloga socialnih partnerjev pri splošnem upravljanju institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, pa tudi velikost, narava, obseg in kompleksnost dejavnosti institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.

    Člen 22

    Zahteve glede sposobnosti in primernosti upravljanja

    1.  

    Države članice od institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje zahtevajo, da zagotovijo, da osebe, ki dejansko vodijo institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, osebe, ki opravljajo ključne funkcije, in po potrebi osebe ali subjekti, na katere je preneseno izvajanje ključne funkcij v skladu s členom 31, pri izvajanju svojih nalog izpolnjujejo naslednje zahteve:

    (a) 

    zahteva glede sposobnosti:

    (i) 

    pri osebah, ki dejansko vodijo institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, to pomeni, da njihove kvalifikacije, znanje in izkušnje skupaj ustrezajo za zagotovitev dobrega in preudarnega upravljanja institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje;

    (ii) 

    za osebe, ki opravljajo ključne aktuarske ali notranje revizijske funkcije, to pomeni, da so njihove poklicne kvalifikacije, znanje in izkušnje ustrezni za primerno opravljanje njihovih ključnih funkcij;

    (iii) 

    za osebe, ki opravljajo druge ključne funkcije, to pomeni, da so njihove poklicne kvalifikacije, znanje in izkušnje ustrezne za primerno opravljanje njihovih ključnih funkcij; in

    (b) 

    zahteva glede primernosti: so osebe, ki imajo dobro ime in integriteto.

    2.  
    Države članice poskrbijo, da lahko pristojni organi ocenijo, ali osebe, ki dejansko vodijo institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje oziroma opravljajo ključne funkcije, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1.
    3.  
    Kadar matična država članica od oseb iz odstavka 1 zahteva dokazilo o dobrem imenu, dokazilo, da v preteklosti niso bili v stečaju, ali obe dokazili, ta država članica kot zadosten dokaz glede državljanov drugih držav članic sprejme predložitev izpiska iz sodnega registra druge države članice, če pa druga država članica nima sodnega registra, enakovreden dokument, ki dokazuje, da so te zahteve izpolnjene, in ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v državi članici, katere državljan je zadevna oseba, ali v matični državi članici.
    4.  
    Kadar niti v državi članici, katere državljan je zadevna oseba, niti v matični državi članici noben pristojni sodni ali upravni organ ne izdaja enakovrednega dokumenta iz odstavka 3, lahko ta oseba namesto tega poda izjavo pod prisego.

    Vendar lahko v matičnih državah članicah, ki nimajo določb glede izjav pod prisego, državljani drugih držav članic podajo slovesno izjavo pred pristojnim sodnim ali upravnim organom v matični državi članici ali v državi članici, katere državljani so, ali pred notarjem ene od teh držav članic. Tak organ ali notar izda potrdilo, s katerim potrjuje verodostojnost izjave pod prisego ali slovesne izjave.

    5.  
    Dokazilo iz odstavka 3, da oseba v preteklosti ni bila v stečaju, se lahko predloži tudi v obliki izjave državljana zadevne druge države članice pred pristojnim sodnim organom ali strokovno ali trgovinsko zbornico te druge države članice.
    6.  
    Dokumenti iz odstavkov 3, 4 in 5, se predložijo v treh mesecih od njihove izdaje.
    7.  
    Države članice določijo organe in telesa, pristojne za izdajanje dokumentov iz odstavkov 3, 4 in 5, ter o tem takoj obvestijo druge države članice in Komisijo.

    Države članice obvestijo druge države članice in Komisijo tudi o organih ali telesih, ki jim je treba predložiti dokumente iz odstavkov 3, 4 in 5 kot podlago vlogi za opravljanje dejavnosti iz člena 11 na ozemlju te države članice.

    Člen 23

    Politika prejemkov

    1.  
    Države članice od institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje zahtevajo, da vzpostavijo in izvajajo premišljeno politiko prejemkov za vse tiste osebe, ki dejansko vodijo institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, osebe, ki opravljajo ključne funkcije, in vse druge kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti bistveno vplivajo na profil tveganja institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, in sicer na način, ki je sorazmeren z njihovo velikostjo in notranjo organizacijo, kot tudi z velikostjo, naravo, obsegom in kompleksnostjo njihovih dejavnosti.
    2.  
    Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje javnosti redno razkrivajo informacije o politiki prejemkov, razen če ni drugače določeno v Uredbi (EU) 2016/679.
    3.  

    Pri določanju in izvajanju politike prejemkov iz odstavka 1 institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje upoštevajo naslednja načela:

    (a) 

    politika prejemkov se določi, izvaja in vzdržuje v skladu z dejavnostmi, profilom tveganj, cilji ter dolgoročnim interesom, finančno stabilnostjo in uspešnostjo institucije kot celote ter podpira dobro, preudarno in učinkovito upravljanje institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje;

    (b) 

    politika prejemkov je v skladu z dolgoročnimi koristmi članov in upravičencev pokojninskih načrtov, ki jih upravlja institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje;

    (c) 

    politika prejemkov vključuje ukrepe, namenjene preprečevanju nasprotja interesov;

    (d) 

    politika prejemkov je skladna z dobrim in učinkovitim obvladovanjem tveganj ter ne spodbuja prevzemanja tveganja, ki ni v skladu s profili tveganja in pravili institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje;

    (e) 

    politika prejemkov se uporablja za institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje in za ponudnike storitev iz člena 31(1), razen če so ti ponudniki storitev zajeti v direktivah iz točke (b) člena 2(2);

    (f) 

    institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje določi splošna načela politike prejemkov, jo pregleda in posodobi vsaj vsaka tri leta in je odgovorna za njeno izvajanje;

    (g) 

    uvede se jasno, pregledno in učinkovito upravljanje, kar zadeva prejemke in nadzor nad njimi.

    Oddelek 2

    Ključne funkcije

    Člen 24

    Splošne določbe

    1.  
    Države članice od institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje zahtevajo, da uvedejo naslednje ključne funkcije: funkcijo obvladovanja tveganj, funkcijo notranje revizije in po potrebi aktuarsko funkcijo. Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje nosilcem ključnih funkcij omogočajo, da svoje dolžnosti opravljajo učinkovito, objektivno, pošteno in neodvisno.
    2.  
    Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje lahko dovolijo, da ena oseba ali organizacijska enota opravlja več kot eno ključno funkcijo, razen funkcije notranje revizije iz člena 26, ki mora biti neodvisna od drugih ključnih funkcij.
    3.  
    Posamezna oseba ali organizacijska enota, ki opravlja ključno funkcijo, ni ista kot oseba ali organizacijska enota, ki opravlja podobno ključno funkcijo v ustanoviteljskem podjetju. Ob upoštevanju velikosti, narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje lahko države članice instituciji za poklicno pokojninsko zavarovanje dovolijo, da ključne funkcije opravlja ista posamezna oseba ali organizacijska enota kot v ustanoviteljskem podjetju, pod pogojem, da institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje pojasni, kako preprečuje ali obvladuje nasprotje interesov v odnosu do ustanoviteljskega podjetja.
    4.  
    Nosilci ključnih funkcij o vseh bistvenih ugotovitvah in priporočilih na področju, za katerega so odgovorni, poročajo upravnemu, upravljalnemu ali nadzornemu organu institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki odloči o potrebnih ukrepih.
    5.  

    Brez poseganja v privilegij zoper samoobtožbo nosilec ključne funkcije obvesti pristojni organ institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, če upravni, upravljalni ali nadzorni organ institucije ne sprejme ustreznih in pravočasnih popravnih ukrepov v naslednjih primerih:

    (a) 

    če je oseba ali organizacijska enota, ki opravlja ključno funkcijo, odkrila obstoj znatnega tveganja, da institucija ne bo izpolnila pomembnih zakonskih zahtev, in je o tem poročala upravnemu, upravljalnemu ali nadzornemu organu institucije in če bi to lahko bistveno vplivalo na interese članov in upravičencev ali

    (b) 

    če je oseba ali organizacijska enota, ki opravlja ključno funkcijo, v okviru ključne funkcije te osebe ali organizacijske enote opazila pomembno bistveno kršitev zakonov ali drugih predpisov, ki se uporabljajo za institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje in njene dejavnosti, in je o tem poročala upravnemu, upravljalnemu ali nadzornemu organu institucije.

    6.  
    Države članice zagotovijo pravno varstvo oseb, ki obveščajo pristojni organ v skladu z odstavkom 5.

    Člen 25

    Obvladovanje tveganj

    1.  
    Države članice od institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje zahtevajo, da uvedejo učinkovito funkcijo obvladovanja tveganj, in sicer tako, da ustreza njihovi velikosti in notranjemu ustroju ter velikosti, naravi, obsegu in kompleksnosti njihovih dejavnosti. Ta funkcija je zasnovana tako, da olajšuje delovanje sistema za obvladovanje tveganj, v okviru katerega institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje sprejmejo strategije, procese in postopke poročanja, ki so potrebni za redno odkrivanje, merjenje, spremljanje in obvladovanje tveganj na posamezni in skupni ravni, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje ali pokojninski načrti, ki jih upravljajo, ter medsebojnih odvisnosti teh tveganj in za redno poročanje o njih upravnemu, upravljavskemu ali nadzornemu organu institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.

    Takšen sistem obvladovanja tveganj mora biti učinkovit in dobro integriran v organizacijsko strukturo in postopke odločanja institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.

    2.  

    Sistem obvladovanja tveganj – sorazmerno z velikostjo in notranjo organizacijo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, kot tudi velikostjo, naravo, obsegom in kompleksnostjo njihovih dejavnosti – zajema tveganja, ki se lahko pojavijo v institucijah za poklicno pokojninsko zavarovanje ali podjetjih, ki so jim bile naloge ali dejavnosti institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje po potrebi oddane v zunanje izvajanje, vsaj na naslednjih področjih:

    (a) 

    sklepanje zavarovanj in oblikovanje rezervacij;

    (b) 

    upravljanje sredstev – obveznosti;

    (c) 

    naložbe, zlasti izvedeni finančni instrumenti, listinjenje in podobne obveznosti;

    (d) 

    likvidnost in obvladovanje tveganja koncentracije;

    (e) 

    obvladovanje operativnega tveganja;

    (f) 

    zavarovanje in druge tehnike za zmanjševanje tveganj;

    (g) 

    okoljska in socialna tveganja ter tveganja upravljanja v zvezi z naložbenim portfeljem in njegovim upravljanjem.

    3.  
    Kadar v skladu s pogoji pokojninskega načrta tveganja nosijo člani in upravičenci, sistem obvladovanja tveganj ta tveganja obravnava tudi z vidika članov in upravičencev.

    Člen 26

    Funkcija notranje revizije

    Države članice od institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje zahtevajo, da zagotovijo učinkovito funkcijo notranje revizije, in sicer tako, da je sorazmerna z njihovo velikostjo in notranjim ustrojem, kot tudi z velikostjo, naravo, obsegom in kompleksnostjo njihovih dejavnosti. Funkcija notranje revizije vključuje oceno ustreznosti in učinkovitosti sistemov notranjega nadzora in drugih elementov sistema upravljanja, po potrebi vključno z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje.

    Člen 27

    Aktuarska funkcija

    1.  

    Kadar institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje sama prevzame biometrična tveganja ali jamči za uspešnost naložbe ali določeno raven prejemkov, države članice od nje zahtevajo, da zagotovi učinkovito aktuarsko funkcijo, ki:

    (a) 

    koordinira in nadzira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;

    (b) 

    oceni ustreznost uporabljenih metodologij in osnovnih modelov kot tudi predpostavk, upoštevanih pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij;

    (c) 

    oceni ustreznost in kakovost podatkov, uporabljenih pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij;

    (d) 

    primerja predpostavke, na katerih temelji izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, z izkušnjami;

    (e) 

    obvešča upravni, upravljalni ali nadzorni organ institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje o zanesljivosti in ustreznosti izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij;

    (f) 

    poda mnenje o splošni politiki sklepanja zavarovanj, če ima institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje tako politiko;

    (g) 

    poda mnenje o ustreznosti ureditve zavarovanja, če ima institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje tako ureditev, in

    (h) 

    prispeva k učinkovitemu izvajanju sistema obvladovanja tveganj.

    2.  
    Države članice od institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje zahtevajo, da imenujejo vsaj eno neodvisno osebo znotraj ali zunaj institucije, ki je odgovorna za aktuarsko funkcijo.

    Oddelek 3

    Dokumenti glede upravljanja

    Člen 28

    Lastna ocena tveganj

    1.  
    Države članice od institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje zahtevajo, da opravijo in dokumentirajo lastno oceno tveganj, in sicer na način, ki je sorazmeren z njihovo velikostjo in notranjim ustrojem, kot tudi z velikostjo, naravo, obsegom in kompleksnostjo njihovih dejavnosti.

    Ocena tveganj se izvaja redno in vsaj vsaka tri leta ali takoj po vsaki znatni spremembi profila tveganj institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje ali pokojninskih načrtov, ki jih ta upravlja. Kadar pride do znatne spremembe v profilu tveganja določenega pokojninskega načrta, se ocena tveganj lahko omeji samo na ta načrt.

    2.  

    Države članice zagotovijo, da ocena tveganj iz odstavka 1 ob upoštevanju velikosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, njihove notranje organizacije, kot tudi velikosti, narave, obsega in kompleksnosti njihovih dejavnosti vključuje naslednje elemente:

    (a) 

    opis, kako je lastna ocena tveganj vključena v proces upravljanja in odločanja institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje;

    (b) 

    oceno učinkovitosti sistema obvladovanja tveganj;

    (c) 

    opis, kako institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje preprečuje nasprotje interesov v odnosu do ustanoviteljskega podjetja, kadar mu ta institucija ključne funkcije oddaja v zunanje izvajanje v skladu s členom 24(3);

    (d) 

    oceno skupne potrebe institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje po financiranju, vključno z opisom načrta za obnovo, kadar je to ustrezno;

    (e) 

    oceno tveganj za člane in upravičence v zvezi z izplačevanjem njihovih pokojnin in uspešnostjo popravnih ukrepov, pri čemer se po potrebi upoštevajo:

    (i) 

    indeksacijski mehanizmi;

    (ii) 

    mehanizmi za znižanje prejemkov, vključno s tem, za koliko in v kakšnih pogojih se lahko pridobljeni pokojninski prejemki znižajo ter kdo jih lahko zniža;

    (f) 

    kvalitativno oceno mehanizmov za zaščito pokojnin, vključno z jamstvi, sporazumi ali drugimi vrstami finančne podpore ustanoviteljskega podjetja, zavarovanjem ali pozavarovanjem, zajetim z Direktivo 2009/138/ES, ali kritjem z varovalnim pokojninskim načrtom, ki so v korist institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje ali članov in upravičencev;

    (g) 

    kvalitativno oceno operativnih tveganj;

    (h) 

    kadar se pri naložbenih odločitvah upoštevajo okoljski in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja, oceno novih ali nastajajočih tveganj, vključno s tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami, rabo virov in okoljem, socialnimi tveganji in tveganji, povezanimi z zmanjšanjem vrednosti sredstev zaradi regulativne spremembe.

    3.  
    Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje za namene odstavka 2 vzpostavijo metode za identifikacijo in ocenjevanje tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene v kratkoročnem in dolgoročnem obdobju ter ki bi lahko vplivale na sposobnost institucije, da izpolnjuje svoje obveznosti. Navedene metode so sorazmerne z velikostjo, naravo, obsegom in kompleksnostjo tveganj, neločljivo povezanih z njihovimi dejavnostmi. Lastna ocena tveganj vsebuje opis metod.
    4.  
    Lastna ocena tveganj se upošteva pri strateških odločitvah institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.

    Člen 29

    Letni računovodski izkazi in letna poročila

    Države članice zahtevajo, da vse institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki so registrirane ali pooblaščene na njihovem ozemlju, pripravijo in javno razkrijejo letne računovodske izkaze in letna poročila, v katerih so upoštevani vsi pokojninski načrti, ki jih upravlja institucija, po potrebi pa tudi letne računovodske izkaze in letna poročila za vsak pokojninski načrt posebej. Letni računovodski izkazi in letna poročila na verodostojen in pošten način predstavljajo stanje premoženja, obveznosti in finančnega položaja institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje ter vključujejo razkritje glavnih naložb. Letni računovodski izkazi in informacije v poročilih so v skladu z nacionalnim pravom dosledni, izčrpni in jasno predstavljeni ter potrjeni s strani pooblaščenih oseb.

    Člen 30

    Izjava o načelih naložbene politike

    Države članice zagotovijo, da vse institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki so registrirane ali pooblaščene na njihovem ozemlju, pripravijo in najmanj vsaka tri leta revidirajo pisno izjavo o načelih naložbene politike. To izjavo je treba po vsaki znatni spremembi naložbene politike brez odlašanja ustrezno spremeniti. Države članice zagotovijo, da vsebuje izjava vsaj takšne zadeve, kot so metode merjenja naložbenega tveganja, izvajani postopki obvladovanja tveganj in strateška porazdelitev sredstev glede na vrsto in trajanje pokojninskih obveznosti ter kako se pri naložbeni politiki upoštevajo okoljski in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja. Izjava se objavi.

    POGLAVJE 2

    Zunanje izvajanje in upravljanje naložb

    Člen 31

    Zunanje izvajanje

    1.  
    Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo, da institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki so registrirane ali pooblaščene na njihovem ozemlju, prenesejo katero koli dejavnost, vključno s ključnimi funkcijami in upravljanjem teh institucij, na ponudnike storitev, ki delujejo v imenu teh institucij.
    2.  
    Države članice zagotovijo, da institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje ostanejo v celoti odgovorne za izpolnjevanje vseh svojih obveznosti v okviru te direktive, kadar oddajo ključne funkcije ali katere koli druge dejavnosti v zunanje izvajanje.
    3.  

    Zunanje izvajanje ključnih funkcij ali katerih koli drugih dejavnosti ne sme potekati na način, ki bi:

    (a) 

    poslabšal kakovost sistema upravljanja zadevne institucije;

    (b) 

    neupravičeno povečal operativno tveganje;

    (c) 

    zmanjšal sposobnost pristojnih organov za spremljanje, ali institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje izpolnjuje svoje obveznosti;

    (d) 

    ogrozil stalne in ustrezne storitve članom in upravičencem.

    4.  
    Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje zagotovijo pravilno delovanje dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje, in sicer s postopkom izbire ponudnika storitev in sprotnim spremljanjem njegovih dejavnosti.
    5.  
    Države članice zagotovijo, da institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki svoje ključne funkcije, upravljanje ali druge dejavnosti, zajete v tej direktivi, oddajo v zunanje izvajanje, s ponudnikom storitev sklenejo pisni dogovor. Tak dogovor mora biti pravno izvršljiv in v njem jasno določene pravice in obveznosti institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in ponudnika storitev.
    6.  
    Države članice zagotovijo, da institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje pristojne organe pravočasno obvestijo o oddaji dejavnosti, zajetih v tej direktivi, v zunanje izvajanje. Kadar zunanje izvajanje zadeva ključne funkcije ali upravljanje institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, se o tem obvesti pristojne organe preden dogovor v zvezi s kakršnokoli tovrstno oddajo v zunanje izvajanje začne veljati. Države članice zagotovijo tudi, da institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje pristojne organe obvestijo o kakršnih koli naknadnih znatnih spremembah v zvezi z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje.
    7.  
    Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi pooblastilo, na podlagi katerega lahko kadar koli zahtevajo, da institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in ponudniki storitev predložijo informacije v zvezi s ključnimi funkcijami in katerimi koli drugimi dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje.

    Člen 32

    Upravljanje naložb

    Države članice institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje ne omejujejo, da za upravljanje naložbenega portfelja imenujejo upravitelje premoženja, ki imajo sedež v drugi državi članici in so za to ustrezno pooblaščeni v skladu z direktivami 2009/65/ES, 2009/138/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU in 2014/65/EU, kakor tudi pooblaščene subjekte iz člena 2(1) te direktive.

    POGLAVJE 3

    Depozitar

    Člen 33

    Imenovanje depozitarja

    1.  
    Za vsak pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, pri katerem člani in upravičenci nosijo celotno naložbeno tveganje, lahko matična država članica od institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje zahteva, da imenuje enega ali več depozitarjev za varno hrambo premoženja in dolžnosti nadzora v skladu s členoma 34 in 35. Če nacionalno pravo države članice gostiteljice zahteva imenovanje depozitarja, lahko ta država članica od tovrstnih institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje zahteva, da pri čezmejnem opravljanju dejavnosti v skladu s členom 11 imenujejo enega ali več depozitarjev za varno hrambo premoženja in dolžnosti nadzora v skladu s členoma 34 in 35.
    2.  
    Za pokojninske načrte poklicnega zavarovanja, pri katerih člani in upravičenci ne nosijo celotnega naložbenega tveganja, matična država članica od institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje lahko zahteva, da imenuje enega ali več depozitarjev za varno hrambo premoženja ali za varno hrambo premoženja in dolžnosti nadzora v skladu s členoma 34 in 35.
    3.  
    Države članice institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje ne omejujejo pri tem, da imenujejo depozitarja s sedežem v drugi državi članici in pravilno pooblaščenega za opravljanje te dejavnosti v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali Direktivo 2014/65/EU, ali priznanega kot depozitarja za namene Direktive 2009/65/ES ali Direktive 2011/61/EU.
    4.  
    Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki pristojnim organom omogočajo, da v skladu z lastnim nacionalnim pravom po členu 48 na zahtevo pristojnega organa matične države članice institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje prepovejo prosto razpolaganje s premoženjem, ki ga hrani depozitar ali skrbnik, ki se nahaja na njihovem ozemlju.
    5.  
    Depozitar se imenuje s pisno pogodbo. Pogodba določa prenos informacij, ki so potrebne, da lahko depozitar opravlja svoje dolžnosti, kot je določeno v tej direktivi in v drugih zadevnih zakonih in predpisih.
    6.  
    Pri opravljanju dolžnosti iz členov 34 in 35 institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje in depozitar ravnata pošteno, pravično, profesionalno, neodvisno ter v interesu članov in upravičencev načrta.
    7.  
    Depozitar ne sme opravljati dejavnosti v zvezi z institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov med tovrstno institucijo, člani in upravičenci načrta in depozitarjem samim, razen če je depozitar funkcionalno in hierarhično ločil opravljanje depozitarnih nalog od drugih potencialno nasprotnih nalog ter če se mogoča nasprotja interesov ustrezno identificirajo, upravljajo, nadzorujejo ter razkrijejo članom in upravičencem načrta ter upravnemu, upravljavskemu in nadzornemu organu institucije.
    8.  
    Če depozitar ni imenovan, institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje poskrbi za preprečitev in reševanje morebitnih nasprotij interesov pri izvajanju nalog, ki bi jih sicer opravljal depozitar in upravitelj premoženja.

    Člen 34

    Varna hramba premoženja in odgovornost depozitarja

    1.  
    Kadar se premoženje institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, povezane s pokojninskim načrtom, ki ga sestavljajo finančni instrumenti, ki jih je mogoče hraniti, zaupa depozitarju v varno hrambo, depozitar hrani vse finančne instrumente, ki jih je mogoče zavesti na računu finančnih instrumentov, odprtem v knjigah depozitarja, in vse finančne instrumente, ki jih je mogoče fizično dostaviti depozitarju.

    Depozitar v ta namen zagotovi, da so finančni instrumenti, ki jih je mogoče zavesti na računu finančnih instrumentov, ki je odprt v depozitarjevih knjigah, v skladu s pravili iz Direktive 2014/65/EU dejansko zavedeni v depozitarjevih knjigah na ločenih računih, odprtih v imenu institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, da se lahko v vsakem trenutku jasno ugotovi, da pripadajo instituciji ali članom in upravičencem pokojninskega načrta.

    2.  
    Kadar premoženje institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, povezane s pokojninskim načrtom, sestavlja drugo premoženje, kot premoženje iz odstavka 1, depozitar preveri, ali je institucija lastnica premoženja ter vodi evidenco tega premoženja. Preverjanje se izvede na podlagi informacij ali dokumentov, ki jih predloži institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje, ter na podlagi zunanjih dokazil, če so na voljo. Depozitar redno posodablja evidenco.
    3.  
    Države članice zagotovijo, da depozitar odgovarja instituciji za poklicno pokojninsko zavarovanje ter članom in upravičencem za vse izgube, ki jih imajo slednji zaradi neupravičenega neizpolnjevanja obveznosti depozitarja ali njihovega nepravilnega izpolnjevanja.
    4.  
    Države članice zagotovijo, da na depozitarjevo odgovornost iz odstavka 3 ne vpliva dejstvo, da je na tretjo osebo prenesel celotno premoženje, ki ga ima v varni hrambi, ali njegov del.
    5.  

    Kadar za varno hrambo premoženja ni imenovan depozitar, se od institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje zahteva najmanj da:

    (a) 

    zagotovi ustrezno varstvo in zaščito finančnih instrumentov;

    (b) 

    vodi evidenco, ki instituciji za poklicno pokojninsko zavarovanje omogoča, da kadar koli in pravočasno identificira vse premoženje;

    (c) 

    sprejme potrebne ukrepe, da prepreči nasprotja interesov v zvezi z varno hrambo premoženja;

    (d) 

    na zahtevo obvesti pristojne organe o načinu hranjenja premoženja.

    Člen 35

    Dolžnosti nadzora

    1.  

    Depozitar, imenovan za dolžnosti nadzora, poleg nalog iz člena 34(1) in (2):

    (a) 

    izvaja navodila institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, razen če so v nasprotju z nacionalnim pravom ali pravili institucije;

    (b) 

    zagotovi, da se vsakršno nadomestilo za transakcije, ki vključujejo premoženje institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, povezane s pokojninskim načrtom, instituciji izplača v običajnem roku in

    (c) 

    zagotovi, da se prihodki iz premoženja uporabljajo v skladu s pravili institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.

    2.  
    Ne glede na odstavek 1 lahko matična država članica institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje določi druge dolžnosti nadzora, ki jih mora opravljati depozitar.
    3.  
    Kadar za dolžnosti nadzora ni imenovan depozitar, institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje izvaja postopke, s katerimi zagotovi, da se naloge, ki bi jih sicer nadziral depozitar, znotraj institucije pravilno opravljajo.

    NASLOV IV

    DOLŽNOST OBVEŠČANJA POTENCIALNIH ČLANOV, ČLANOV IN UPRAVIČENCEV

    POGLAVJE 1

    Splošne določbe

    Člen 36

    Načela

    1.  

    Države članice ob upoštevanju vrste pokojninskega načrta zagotovijo, da vsaka institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki je registrirana ali pooblaščena na njihovem ozemlju, zagotavlja:

    (a) 

    potencialnim članom: vsaj informacije, ki so določene v členu 41;

    (b) 

    članom: vsaj informacije, ki so določene v členih 37 do 40, 42 in 44, ter

    (c) 

    upravičencem: vsaj informacije, ki so določene v členih 37, 43 in 44.

    2.  

    Informacije iz odstavka 1:

    (a) 

    se redno posodabljajo;

    (b) 

    so zapisane jasno, jedrnato in razumljivo, brez žargona in tehničnih terminov, kadar je namesto tega mogoče uporabiti vsakdanji jezik;

    (c) 

    niso zavajajoče ter je zagotovljena dosledna uporaba besedišča in vsebine;

    (d) 

    so predstavljene v lahko čitljivi obliki;

    (e) 

    so na voljo v uradnem jeziku države članice, katere socialno in delovno pravo, ki velja za področje pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, se uporablja za zadevni pokojninski načrt in

    (f) 

    se dajo potencialnim članom, članom in upravičencem brezplačno na voljo prek elektronskih sredstev, tudi na trajnem nosilcu podatkov ali prek spletišča, ali v papirnati obliki.

    3.  
    Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo dodatne določbe o informacijah, ki se posredujejo potencialnim članom, članom in upravičencem.

    Člen 37

    Splošne informacije o pokojninskem načrtu

    1.  

    Države članice glede vsake institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki je registrirana ali pooblaščena na njihovem ozemlju, zagotovijo, da so člani in upravičenci zadostno obveščeni o zadevnem pokojninskem načrtu, ki ga upravlja institucija, zlasti glede:

    (a) 

    imena institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, države članice, kjer je ta institucija registrirana ali pooblaščena, ter imena njenega pristojnega organa;

    (b) 

    pravic in obveznosti strani, udeleženih v pokojninskem načrtu;

    (c) 

    informacij o naložbenem profilu;

    (d) 

    narave finančnih tveganj, ki jih nosijo člani in upravičenci;

    (e) 

    pogojev o polnem ali delnem jamstvu iz pokojninskega načrta ali glede določene ravni prejemkov, oziroma kadar jamstvo v pokojninskem načrtu ni zagotovljeno, izjavo o tem dejstvu;

    (f) 

    mehanizmov za zaščito pridobljenih pravic ali mehanizmov za znižanje prejemkov, če so na voljo;

    (g) 

    kadar člani nosijo naložbeno tveganje ali lahko sprejemajo naložbene odločitve, informacij o preteklih rezultatih naložb, povezanih s pokojninskim načrtom, za vsaj zadnjih pet let ali za vsa leta delovanja načrta, kadar je to obdobje krajše od pet let;

    (h) 

    strukture stroškov, ki jih nosijo člani in upravičenci, za načrte, ki ne predvidevajo določene ravni prejemkov;

    (i) 

    možnosti, ki so na voljo članom in upravičencem pri izplačevanju pokojnin;

    (j) 

    kadar ima član pravico do prenosa pokojninskih pravic, dodatnih informacij o ureditvah, povezanih s takšnim prenosom.

    2.  
    Za načrte, pri katerih člani nosijo naložbeno tveganje in ki omogočajo več kot eno možnost z različnimi naložbenimi profili, se člane obvesti o pogojih glede razpoložljivih naložbenih možnosti, in, po potrebi, o standardni naložbeni možnosti ter o pravilu v pokojninskem načrtu, po katerem se za posameznega člana določi naložbena možnost.
    3.  
    Člani in upravičenci ali njihovi zastopniki, v razumnem roku prejmejo vse pomembne informacije glede sprememb pravil pokojninskega načrta. Poleg tega jim institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje dajo na voljo pojasnilo, kakšne posledice bodo imele bistvene spremembe zavarovalno-tehničnih rezervacij za člane in upravičence.
    4.  
    Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje dajo na voljo splošne informacije o pokojninskem načrtu iz tega člena.

    POGLAVJE 2

    Izkaz pokojninskih prejemkov in dopolnilne informacije

    Člen 38

    Splošne določbe

    1.  
    Države članice od institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje zahtevajo, da za vsakega člana sestavijo strnjen dokument s ključnimi informacijami, pri tem pa upoštevajo posebno naravo nacionalnih pokojninskih sistemov ter zadevno nacionalno socialno, delovno in davčno pravo (v nadaljnjem besedilu: izkaz pokojninskih prejemkov). Naslov dokumenta vsebuje besede „izkaz pokojninskih prejemkov“.
    2.  
    Na vidnem mestu je naveden točen datum, na katerega se nanašajo informacije v izkazu pokojninskih prejemkov.
    3.  
    Države članice zahtevajo, da so informacije iz izkaza pokojninskih prejemkov točne, posodobljene in brezplačno na voljo vsakemu članu vsaj enkrat na leto, in sicer v elektronski obliki, tudi na trajnem nosilcu podatkov ali preko spletišča, ali v papirni obliki. Članom se na zahtevo poleg informacij v elektronski obliki brezplačno posreduje tudi papirna kopija.
    4.  
    Vse vsebinske spremembe informacij v izkazu pokojninskih prejemkov v primerjavi s preteklim letom so jasno navedene.
    5.  
    Države članice oblikujejo pravila za določanje predpostavk o projekcijah iz točke (d) člena 39(1). Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje uporabljajo ta pravila, da bi določile, kadar je to ustrezno, letno stopnjo nominalnih naložbenih donosov, letno stopnjo inflacije in trend za prihodnje plače.

    Člen 39

    Izkaz pokojninskih prejemkov

    1.  

    Izkaz pokojninskih prejemkov vključuje vsaj naslednje ključne informacije za člane:

    (a) 

    osebne podatke o članu, vključno z jasno navedbo zakonsko določene upokojitvene starosti, upokojitvene starosti, zapisane v pokojninskem načrtu, ali kot jo ocenjuje institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje, ali upokojitvene starosti, ki jo je določil član, kot je ustrezno;

    (b) 

    ime institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in njen kontaktni naslov ter identifikacijo pokojninskega načrta člana;

    (c) 

    po potrebi, informacije o polnem ali delnem jamstvu iz pokojninskega načrta in, če je relevantno, kje je mogoče najti dodatne informacije;

    (d) 

    informacije o pokojninskih projekcijah na podlagi upokojitvene starosti, kot je določena v točki (a), in izjavo o omejitvi odgovornosti, v kateri je navedeno, da bi se te projekcije utegnile razlikovati od končne vrednosti pridobljenih prejemkov. Če informacije o pokojninskih projekcijah temeljijo na ekonomskih scenarijih, te informacije vključujejo tudi najboljši ocenjen primer in neugoden primer, ob upoštevanju posebne narave pokojninskega načrta;

    (e) 

    informacije o pridobljenih pravicah ali nakopičenem kapitalu, ob upoštevanju posebne narave pokojninskega načrta;

    (f) 

    informacije o prispevkih, ki sta jih ustanoviteljsko podjetje in član plačala v pokojninski načrt, vsaj za obdobje zadnjih dvanajst mesecev, ob upoštevanju posebne narave pokojninskega načrta;

    (g) 

    razčlenitev stroškov, ki jih je institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje odtegnila, vsaj za obdobje zadnjih dvanajst mesecev;

    (h) 

    informacije o ravni financiranja pokojninskega načrta kot celote.

    2.  
    V skladu s členom 60 države članice izmenjujejo primere najboljše prakse glede oblike in vsebine izkaza pokojninskih prejemkov.

    Člen 40

    Dopolnilne informacije

    1.  

    V izkazu pokojninskih prejemkov je navedeno, kje in kako pridobiti dopolnilne informacije, vključno z:

    (a) 

    nadaljnjimi praktičnimi informacijami o možnostih člana, ki jih zagotavlja pokojninski načrt;

    (b) 

    informacijami iz členov 29 in 30;

    (c) 

    po potrebi, informacijami o predpostavkah, uporabljenih za zneske, izražene v letnih pokojninskih rentah, zlasti glede na stopnjo rente, vrsto ponudnika zavarovanja in trajanje rente;

    (d) 

    informacijami o ravni prejemkov v primeru prenehanja zaposlitve.

    2.  
    Za pokojninske načrte, pri katerih člani nosijo naložbeno tveganje in se naložbena možnost članu vsili s posebnim pravilom, določenim v pokojninskem načrtu, se v izkazu pokojninskih prejemkov navede, kje so na voljo dodatne informacije.

    POGLAVJE 3

    Druge informacije in dokumenti, ki jih je treba predložiti

    Člen 41

    Dolžnost obveščanja potencialnih članov

    1.  

    Države članice od institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje zahtevajo, da zagotovijo, da so potencialni člani, ki se ne vključijo avtomatično v pokojninski načrt, pred vključitvijo v ta pokojninski načrt, obveščeni o:

    (a) 

    vseh zadevnih možnostih, ki jih imajo na voljo, tudi naložbenih možnostih;

    (b) 

    zadevnih značilnostih pokojninskega načrta, vključno z vrsto prejemkov;

    (c) 

    informacijah o tem, ali in kako se pri pristopanju k naložbam upoštevajo okoljski, podnebni in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja podjetij ter

    (d) 

    tem, kje so na voljo dodatne informacije.

    2.  
    Kadar člani nosijo naložbeno tveganje ali lahko sprejemajo naložbene odločitve, se potencialnim članom zagotovijo informacije o preteklih rezultatih naložb, povezanih z pokojninskim načrtom, za vsaj zadnjih pet let ali za vsa leta delovanja načrta, kadar je to obdobje krajše od pet let, ter informacije o strukturi stroškov, ki jih nosijo člani in upravičenci.
    3.  

    Države članice od institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje zahtevajo, da zagotovijo, da se potencialne člane, ki se avtomatično vključijo v pokojninski načrt, nemudoma po vključitvi v ta pokojninski načrt, obvesti o:

    (a) 

    vseh zadevnih možnostih, ki jih imajo na voljo, tudi naložbenih možnostih;

    (b) 

    zadevnih značilnostih pokojninskega načrta, vključno z vrsto prejemkov;

    (c) 

    informacijah o tem ali in kako se pri pristopanju k naložbam upoštevajo okoljski, podnebni in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja podjetij ter

    (d) 

    tem, kje so na voljo dodatne informacije.

    Člen 42

    Dolžnost obveščanja članov v obdobju pred upokojitvijo

    Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje poleg izkaza pokojninskih prejemkov vsem članom pravočasno pred upokojitveno starostjo, določeno v točki (a) člena 39(1), ali na zahtevo člana zagotovijo informacije o možnostih izplačila, ki so na voljo članom za prejemanje njihovih pokojnin.

    Člen 43

    Dolžnost obveščanja upravičencev v fazi izplačevanja

    1.  
    Države članice od institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje zahtevajo, da upravičencem redno zagotavljajo informacije o zapadlih prejemkih in ustreznih možnostih izplačila.
    2.  
    Kadar se sprejme končna odločitev, katere posledica je zmanjšanje ravni zapadlih prejemkov, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje o tem obvestijo upravičence nemudoma in tri mesece preden se odločitev začne izvajati.
    3.  
    Če upravičenci v fazi izplačevanja nosijo velik del naložbenega tveganja, države članice zagotovijo, da so upravičenci o tem redno ustrezno obveščeni.

    Člen 44

    Dolžnost dodatnega obveščanja članov in upravičencev na zahtevo

    Na zahtevo člana, upravičenca ali njunih zastopnikov institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje preloži naslednje dodatne informacije:

    (a) 

    letne računovodske izkaze in letna poročila iz člena 29 ali, kadar je institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje odgovorna za več kot en pokojninski načrt, tiste računovodske izkaze in poročila, ki se nanašajo na posamezni pokojninski načrt, katerega člani so;

    (b) 

    izjavo o načelih naložbene politike iz člena 30;

    (c) 

    vse dodatne informacije o predpostavkah, uporabljenih za pripravo projekcij iz točke (d) člena 39(1).

    NASLOV V

    BONITETNI NADZOR

    POGLAVJE 1

    Splošna pravila o bonitetnem nadzoru

    Člen 45

    Glavni cilj bonitetnega nadzora

    1.  
    Glavni cilj bonitetnega nadzora je zaščititi pravice članov in upravičencev ter zagotoviti stabilnost in trdnost institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje.
    2.  
    Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi potrebna sredstva za dosego glavnega cilja nadzora iz odstavka 1 ter da imajo za to ustrezno strokovno znanje, zmogljivosti in pooblastila.

    Člen 46

    Področje uporabe bonitetnega nadzora

    Države članice zagotovijo, da so institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje predmet bonitetnega nadzora, po potrebi vključno z nadzorom nad:

    (a) 

    pogoji poslovanja;

    (b) 

    zavarovalno-tehničnimi rezervacijami;

    (c) 

    financiranjem zavarovalno-tehničnih rezervacij;

    (d) 

    predpisanimi lastnimi viri sredstev;

    (e) 

    razpoložljivim minimalnim kapitalom;

    (f) 

    zahtevanim minimalnim kapitalom;

    (g) 

    pravilih o naložbah;

    (h) 

    upravljanjem naložb;

    (i) 

    sistemom upravljanja ter

    (j) 

    informacijami, ki se zagotavljajo članom in upravičencem.

    Člen 47

    Splošna načela bonitetnega nadzora

    1.  
    Pristojni organi matične države članice so odgovorni za bonitetni nadzor institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje.
    2.  
    Države članice zagotovijo, da nadzor temelji na v prihodnost usmerjenem pristopu na podlagi tveganj.
    3.  
    Nadzor institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje vključuje ustrezno kombinacijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem in dejavnosti zunaj njega.
    4.  
    Nadzorna pooblastila se uporabljajo pravočasno in sorazmerno glede na velikost, naravo, obseg in kompleksnost tveganj, povezanih z dejavnostjo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.
    5.  
    Države članice zagotovijo, da pristojni organi ustrezno proučijo potencialni učinek svojih ukrepov na stabilnost finančnih sistemov v Uniji, zlasti v izrednih razmerah.

    Člen 48

    Pooblastila posredovanja in dolžnosti pristojnih organov

    1.  
    Pristojni organi zahtevajo od vsake institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki je registrirana ali pooblaščena na njihovem ozemlju, da imajo zanesljive upravne in računovodske postopke ter ustrezne mehanizme notranjega nadzora.
    2.  
    Brez poseganja v nadzorna pooblastila pristojnih organov in v pravico držav članic, da predpišejo in naložijo kazenske sankcije, države članice zagotovijo, da lahko njihovi pristojni organi naložijo upravne sankcije in druge upravne ukrepe za vse vrste kršitev nacionalnih določb, sprejetih za izvajanje te direktive, in storijo vse potrebno za zagotovitev, da se te upravne sankcije in drugi ukrepi tudi izvajajo. Države članice zagotovijo, da so njihove upravne sankcije in drugi ukrepi učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.
    3.  
    Države članice lahko sklenejo, da ne bodo določile pravil o upravnih sankcijah na podlagi te direktive za kršitve, za katere v skladu z nacionalnim pravom že veljajo kazenske sankcije. V tem primeru države članice Komisiji sporočijo zadevne določbe kazenskega prava.
    4.  
    Države članice zagotovijo, da pristojni organi nemudoma objavijo vse upravne sankcije ali druge ukrepe, ki so jih naložili za kršitve nacionalne zakonodaje, sprejete za izvajanje te direktive, in zoper katere ni bila pravočasno vložena pritožba, vključno z informacijami o vrsti in naravi kršitve ter identiteti oseb, ki so zanjo odgovorne. Vendar kadar pristojni organ meni, da je objava identitete pravnih oseb oziroma identitete ali osebnih podatkov fizičnih oseb nesorazmerna, pri čemer se o sorazmernosti objave takšnih podatkov presoja za vsak primer posebej, ali kadar objava ogroža stabilnost finančnih trgov ali preiskavo v teku, se lahko pristojni organ odloči, da objavo preloži, da ne objavi ali da sankcije objavi anonimno.
    5.  
    Vsaka odločitev o prepovedi ali omejitvi dejavnosti institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje vsebuje natančne razloge in se sporoči zadevni instituciji. O tej odločitvi se obvesti tudi EIOPA, ta pa jo sporoči vsem pristojnim organom v primeru čezmejne dejavnosti iz člena 11.
    6.  

    Pristojni organi prav tako lahko omejijo ali prepovejo prosto razpolaganje s sredstvi institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, zlasti če:

    (a) 

    institucija ni oblikovala zadostnih zavarovalno-tehničnih rezervacij za njeno celotno dejavnost ali nima zadostnih sredstev za kritje omenjenih rezervacij;

    (b) 

    institucija ne razpolaga s predpisanimi lastnimi viri sredstev.

    7.  
    Zaradi varovanja interesov članov in upravičencev, lahko pristojni organi v celoti ali delno prenesejo pooblastila, ki v skladu s pravom matične države članice pripadajo upravljavcu institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki je registrirana ali pooblaščena na njihovem ozemlju, na posebnega zastopnika, ki je usposobljen izvajati ta pooblastila.
    8.  

    Pristojni organi lahko prepovejo ali omejijo dejavnosti institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki je registrirana ali pooblaščena na njenem ozemlju, zlasti če:

    (a) 

    institucija ne ščiti ustrezno interesov članov in upravičencev načrta;

    (b) 

    institucija nič več ne izpolnjuje pogojev poslovanja;

    (c) 

    institucija resno zanemarja svoje obveznosti po zanjo veljavnih predpisih;

    (d) 

    v primeru opravljanja dejavnosti na tujih trgih, institucija ne upošteva zahtev socialnega in delovnega prava države članice gostiteljice, ki velja za področje poklicnih načrtov pokojninskega zavarovanja.

    9.  
    Države članice zagotovijo, da se lahko o odločitvah, sprejetih glede institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje v skladu z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi na podlagi te direktive, pritoži pri sodišču.

    Člen 49

    Postopek nadzornega pregleda

    1.  
    Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi potrebna pooblastila za preverjanje strategij, procesov in postopkov poročanja, ki so jih institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje vzpostavile za upoštevanje zakonov in drugih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, pri čemer se upoštevajo velikost, narava, obseg in kompleksnost dejavnosti institucije.

    Pri tem pregledu se upoštevajo okoliščine, v katerih poslujejo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in, kadar je to ustrezno, osebe, ki v njihovem imenu opravljajo ključne funkcije ali katere koli druge dejavnosti, oddane v zunanje izvajanje. Pregled zajema naslednje elemente:

    (a) 

    oceno kvalitativnih zahtev, ki se nanašajo na sistem upravljanja;

    (b) 

    oceno tveganj, ki jim je institucija izpostavljena;

    (c) 

    oceno sposobnosti institucije, da oceni in upravlja navedena tveganja.

    2.  
    Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi na voljo orodja za spremljanje, vključno s testi izjemnih situacij, ki jim omogočajo odkrivanje poslabšanja finančnega stanja v posamezni instituciji za poklicno pokojninsko zavarovanje in spremljanje odpravljanja poslabšanja.
    3.  
    Pristojni organi imajo potrebna pooblastila, da od institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje zahtevajo, da odpravijo slabosti ali pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v postopku nadzornega pregleda.
    4.  
    Pristojni organi določijo najmanjšo pogostost in obseg pregledov iz odstavka 1, pri čemer upoštevajo velikost, naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti zadevne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.

    Člen 50

    Dolžnost obveščanja pristojnih organov

    Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi glede vsake institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, registrirane ali pooblaščene na njihovem ozemlju, potrebna pooblastila in sredstva:

    (a) 

    da lahko od institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, upravnega ali nadzornega organa ali organa vodenja institucije ali oseb, ki dejansko vodijo institucijo ali opravljajo ključne funkcije, kadar koli zahtevajo predložitev informacij o vseh poslovnih zadevah ali posredovanje vse poslovne dokumentacije;

    (b) 

    da nadzorujejo odnos med institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje in drugimi podjetji ali med institucijami za poklicno pokojninsko zavarovanje, če institucije oddajo v zunanje izvajanje ključne funkcije ali katere koli druge dejavnosti tem drugim podjetjem ali institucijam, ter vse nadaljnje oddajanje v zunanje izvajanje, kar vpliva na finančno stanje institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje ali pa je bistvenega pomena za učinkovit nadzor;

    (c) 

    da prejemajo naslednje dokumente: lastno oceno tveganj, izjavo o načelih naložbene politike, letne računovodske izkaze in letna poročila ter vso drugo dokumentacijo, ki je potrebna za namen nadzora;

    (d) 

    da določijo, kateri dokumenti so potrebni za namene nadzora, med drugim:

    (i) 

    interna vmesna poročila;

    (ii) 

    aktuarske ocene in podrobne predpostavke;

    (iii) 

    raziskave stanja;

    (iv) 

    dokazila o skladnosti z načeli naložbene politike;

    (v) 

    dokazila, da so bile premije vplačane v skladu z načrti;

    (vi) 

    poročila oseb, odgovornih za revizijo letnih računovodskih izkazov iz člena 29;

    (e) 

    da na kraju samem opravljajo preglede poslovanja v prostorih institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in, kadar je primerno, dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje, in vseh dejavnosti naknadno oddanih v zunanje izvajanje, in na ta način preverijo, če je izvajanje dejavnosti v skladu z nadzornimi predpisi;

    (f) 

    da od institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje kadar koli zahtevajo informacije o dejavnostih, oddanih v zunanje izvajanje in nadaljnje oddanih v zunanje izvajanje.

    Člen 51

    Preglednost in odgovornost

    1.  
    Države članice zagotovijo, da pristojni organi naloge iz te direktive opravljajo na pregleden, neodvisen in odgovoren način ter pri tem ustrezno spoštujejo določbe o varstvu zaupnih informacij.
    2.  

    Države članice zagotovijo, da se javnosti razkrijejo naslednje informacije:

    (a) 

    besedila zakonov, predpisov, upravnih pravil in splošnih navodil na področju urejanja pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja ter informacije o tem, ali se je država članica odločila, da to direktivo uporablja v skladu s členoma 4 in 5;

    (b) 

    informacije o postopku nadzornega pregleda, kot je določen v členu 49;

    (c) 

    skupni statistični podatki o ključnih vidikih uporabe bonitetnega okvira;

    (d) 

    glavni cilj bonitetnega nadzora ter informacije o glavnih funkcijah in dejavnostih pristojnih organov;

    (e) 

    pravila o upravnih sankcijah in drugih ukrepih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive.

    3.  
    Države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni in se izvajajo pregledni postopki glede imenovanja in razrešitve članov upravnih organov njihovih pristojnih organov.

    POGLAVJE 2

    Poklicna skrivnost in izmenjava informacij

    Člen 52

    Poklicna skrivnost

    1.  
    Države članice določijo pravila, s katerimi zagotovijo, da za vse osebe, ki delajo ali so delale pri pristojnih organih, ter za revizorje in strokovnjake, ki delajo v imenu teh organov, velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti. Brez poseganja v primere, zajete s kazenskim pravom, navedene osebe ne smejo razkriti zaupnih informacij, ki so jih prejele pri opravljanju svojih dolžnosti, nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali zbirni obliki, ki zagotavlja, da posameznih institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje ni mogoče identificirati.
    2.  
    Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice v primerih prenehanja pokojninskega načrta dovolijo razkritje zaupnih informacij v postopkih v civilnih ali gospodarskih sporih.

    Člen 53

    Uporaba zaupnih informacij

    Država članica zagotovi, da pristojni organi, ki prejmejo zaupne informacije na podlagi te direktive, te informacije uporabijo le pri opravljanju svojih dolžnosti in za naslednje namene:

    (a) 

    da preverijo, ali institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, preden začnejo opravljati dejavnost zagotavljanja poklicnega pokojninskega zavarovanja, za to izpolnjujejo pogoje;

    (b) 

    da omogočijo spremljanje dejavnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, vključno s spremljanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij, plačilne sposobnosti, sistema upravljanja in informacij članom in upravičencem;

    (c) 

    da uvajajo popravne ukrepe, vključno z upravnimi sankcijami;

    (d) 

    da objavijo, kadar to dovoljuje nacionalno pravo, ključne kazalnike uspešnosti za vsako posamezno institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki bi lahko članom in upravičencem pomagali pri sprejemanju finančnih odločitev glede svoje pokojnine;

    (e) 

    za sodno presojo odločitev pristojnih organov, ki jih ti sprejmejo v skladu z določbami za prenos te direktive;

    (f) 

    v sodnih postopkih v zvezi z določbami za prenos te direktive.

    Člen 54

    Preiskovalna pravica Evropskega parlamenta

    Člena 52 in 53 ne posegata v preiskovalno pravico, dodeljeno Evropskemu parlamentu v skladu s členom 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

    Člen 55

    Izmenjava informacij med organi

    1.  

    Člena 52 in 53 ne izključujeta ničesar od naslednjega:

    (a) 

    izmenjave informacij med pristojnimi organi v isti državi članici pri opravljanju njihovih nadzornih funkcij;

    (b) 

    izmenjave informacij med pristojnimi organi v različnih državah članicah pri opravljanju njihovih nadzornih funkcij;

    (c) 

    izmenjave podatkov pri opravljanju njihovih nadzornih funkcij med pristojnimi organi in katerimi koli izmed naslednjih, ki so v isti državi članici:

    (i) 

    organi, pristojnimi za nadzor subjektov finančnega sektorja in drugih finančnih organizacij, ter organi, pristojnimi za nadzor finančnih trgov;

    (ii) 

    organi ali telesa, odgovorni za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema v državah članicah z uporabo pravil o makrobonitetnem nadzoru;

    (iii) 

    organi, udeleženimi v prenehanju pokojninskega načrta in drugih podobnih postopkih;

    (iv) 

    organi za reorganizacijo ali organi za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema;

    (v) 

    osebami, odgovornimi za opravljanje obveznih revizij računovodskih izkazov institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, zavarovalnic in drugih finančnih institucij;

    (d) 

    razkrivanje informacij organom, ki upravljajo prenehanje pokojninskega načrta in ki te informacije potrebujejo za opravljanje svojih dolžnosti.

    2.  
    Za informacije, ki jih prejmejo organi, telesa in osebe iz odstavka 1, se uporabljajo pravila glede varovanja poklicne skrivnosti iz člena 52.
    3.  

    Člena 52 in 53 državam članicam ne preprečujeta, da bi odobrile izmenjavo informacij med pristojnimi organi in katerim od naslednjih:

    (a) 

    organi, pristojnimi za nadzor teles, udeleženih v prenehanju pokojninskih načrtov in drugih podobnih postopkih;

    (b) 

    organi, pristojnimi za nadzor oseb, ki opravljajo obvezne revizije letnih računovodskih izkazov institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, zavarovalnic in drugih finančnih institucij;

    (c) 

    neodvisnimi aktuarji institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki izvajajo nadzor navedenih institucij, in organi, pristojnimi za nadziranje takšnih aktuarjev.

    Člen 56

    Prenos informacij centralnim bankam, monetarnim organom, evropskim nadzornim organom in Evropskemu odboru za sistemska tveganja

    1.  

    Člena 52 in 53 pristojnemu organu ne preprečujeta, da bi pošiljal informacije naslednjim subjektom za izvajanje njihovih nalog:

    (a) 

    centralnim bankam in drugim organom s podobno funkcijo v okviru njihove pristojnosti monetarnega organa;

    (b) 

    drugim javnim organom, odgovornim za nadzor plačilnih sistemov, kadar je primerno;

    (c) 

    Evropskemu odboru za sistemska tveganja, EIOPA, Evropskemu nadzornemu organu (Evropski bančni organ) ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ) in Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organu za vrednostne papirje in trge) ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ).

    2.  
    Členi 55 do 58 organom ali telesom iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 tega člena ne preprečujejo, da pristojnim organom posredujejo take informacije, ki jih bodo pristojni organi morda potrebovali za namene člena 53.
    3.  
    Za informacije, prejete v skladu z odstavkoma 1 in 2, veljajo zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so najmanj enakovredne zahtevam iz te direktive.

    Člen 57

    Razkrivanje podatkov državni upravi, ki je pristojna za finančno zakonodajo

    1.  
    Členi 52(1), 53 in 58(1) državam članicam ne preprečujejo, da bi odobrile razkrivanje zaupnih informacij med pristojnimi organi in drugimi oddelki uprav centralne ravni države, ki so pristojni za izvrševanje zakonodaje v zvezi z nadzorom institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, kreditnih institucij, finančnih institucij, institucij za opravljanje investicijskih storitev in zavarovalnic, ali inšpektorji, ki delujejo v imenu teh oddelkov.

    Takšno razkrivanje je dovoljeno le, kadar je nujno zaradi bonitetnega nadzora ter preventive in reševanja institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki so v težavah. Ne glede na odstavek 2 tega člena za osebe, ki imajo dostop do informacij, veljajo zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so najmanj enakovredne zahtevam iz te direktive. Vendar pa države članice določijo, da se lahko informacije, prejete na podlagi člena 55, in informacije, pridobljene pri pregledih na kraju samem, razkrijejo le z izrecnim soglasjem pristojnega organa, od katerega informacije izvirajo, ali pristojnega organa države članice, v kateri je bilo opravljeno preverjanje na kraju samem.

    2.  

    Države članice lahko odobrijo razkritje zaupnih informacij, povezanih z bonitetnim nadzorom institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, parlamentarnim preiskovalnim odborom ali računskim sodiščem v njihovi državi članici in drugim subjektom, pristojnim za preiskave v njihovi državi članici, pri čemer morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

    (a) 

    subjekti so po nacionalnem pravu pristojni za preiskovanje ali pregledovanje ukrepov organov, pristojnih za nadzor institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje ali za zakonodajo v zvezi s takšnim nadzorom;

    (b) 

    informacije so nujno potrebne za izpolnjevanje pristojnosti iz točke (a);

    (c) 

    za osebe z dostopom do informacij veljajo zahteve glede poklicne skrivnosti iz nacionalnega prava, ki so najmanj enakovredne zahtevam iz te direktive;

    (d) 

    če informacije izvirajo iz druge države članice, se razkrijejo le z izrecnim soglasjem pristojnih organov, od katerih izvirajo, in izključno za namene, za katere so ti organi dali svoje soglasje.

    Člen 58

    Pogoji za izmenjavo informacij

    1.  

    V zvezi z izmenjavo informacij na podlagi člena 55, prenosom informacij na podlagi člena 56 in razkrivanjem informacij na podlagi člena 57 države članice zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

    (a) 

    informacije se izmenjujejo, prenašajo in razkrivajo z namenom izvajanja pregledovanja ali nadzora;

    (b) 

    za prejete informacije velja obveznost poslovne skrivnosti, določene v členu 52;

    (c) 

    kadar informacije izvirajo iz druge države članice, se ne smejo razkriti brez izrecnega soglasja pristojnega organa, od katerega izvirajo, in, kadar je primerno, izključno za namene, za katere je ta organ dal svoje soglasje.

    2.  
    Člen 53 državam članicam ne preprečuje, da bi s ciljem krepitve stabilnosti in celovitosti finančnega sistema, odobrile izmenjavo informacij med pristojnimi organi in organi ali telesi, pristojnimi za odkrivanje in preiskovanje kršitev prava gospodarskih družb, ki se uporablja za ustanoviteljska podjetja.

    Države članice, ki uporabljajo prvi pododstavek, zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

    (a) 

    informacije morajo biti namenjene odkrivanju in preiskovanju ter pregledovanju iz točke (a) člena 57(2);

    (b) 

    za prejete informacije mora veljati obveznost poslovne skrivnosti, določena v členu 52;

    (c) 

    kadar informacije izvirajo iz druge države članice, se ne smejo razkriti brez izrecnega soglasja pristojnega organa, od katerega izvirajo, in, kadar je primerno, izključno za namene, za katere je ta organ dal svoje soglasje.

    3.  
    Kadar v državi članici organi ali telesa iz prvega pododstavka odstavka 2 opravljajo svoje naloge odkrivanja in preiskovanja s pomočjo oseb, ki so zaradi svoje posebne usposobljenosti imenovane za ta namen in niso zaposlene v javnem sektorju, se uporabi možnost izmenjave informacij iz člena 57(2).

    Člen 59

    Nacionalne določbe v zvezi z skrbnim in varnim poslovanjem

    1.  
    Države članice poročajo EIOPA o svojih nacionalnih določbah v zvezi s skrbnim in varnim poslovanjem, ki se nanašajo na področje pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, vendar niso zajete z nacionalnim socialnim in delovnim pravom glede organizacije pokojninskih sistemov iz člena 11(1).
    2.  
    Države članice redno in vsaj vsaki dve leti posodabljajo te informacije, EIOPA pa jih objavi na svojem spletnem mestu.

    NASLOV VI

    KONČNE DOLOČBE

    Člen 60

    Sodelovanje med državami članicami, Komisijo in EIOPA

    1.  
    Države članice na primeren način zagotovijo enotno uporabo te direktive z redno izmenjavo informacij in izkušenj, katere cilj je razvoj najboljše prakse na tem področju in tesnejše sodelovanje po potrebi z udeležbo socialnih partnerjev, da bi s tem preprečile izkrivljanja konkurence in ustvarile pogoje, ki so potrebni za nemoteno čezmejno članstvo.
    2.  
    Komisija in pristojni organi držav članic vzpostavljajo tesno sodelovanje zaradi lažjega nadzora dejavnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje.
    3.  
    Pristojni organi držav članic sodelujejo z EIOPA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 in EIOPA nemudoma posredujejo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih dolžnosti iz te direktive in iz Uredbe (EU) št. 1094/2010, v skladu s členom 35 navedene uredbe.
    4.  
    Vsaka država članica obvesti Komisijo in EIOPA o kakršnih koli večjih težavah, do katerih prihaja zaradi uporabe te direktive. Komisija, EIOPA in pristojni organi zadevnih držav članic kar se da hitro proučijo te težave, da bi zanje našli primerno rešitev.

    Člen 61

    Obdelava osebnih podatkov

    Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov v okviru te direktive, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in pristojni organi opravljajo svoje naloge za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. EIOPA pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te direktive upošteva Uredbo (ES) št. 45/2001.

    Člen 62

    Ocena in pregled

    1.  
    Komisija do 13. januarja 2023 pregleda to direktivo in poroča o njenem izvajanju in učinkovitosti Evropskemu parlamentu in Svetu.
    2.  

    Pri pregledu iz odstavka 1 preuči zlasti:

    (a) 

    ustreznost te direktive z vidika skrbnega in varnega poslovanja ter upravljanja;

    (b) 

    čezmejno dejavnost;

    (c) 

    pridobljene izkušnje pri izvajanju te direktive in njen učinek na stabilnost institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje;

    (d) 

    izkaz pokojninskih prejemkov.

    Člen 63

    Sprememba Direktive 2009/138/ES

    Direktiva 2009/138/ES se spremeni:

    1. 

    v členu 13 se točka 7 nadomesti z naslednjim:

    „(7) „pozavarovanje“ pomeni eno od naslednjega:

    (a) 

    dejavnost, ki sestoji iz sprejemanja tveganj, ki jih odstopi zavarovalnica ali zavarovalnica tretje države oziroma druga pozavarovalnica ali pozavarovalnica tretje države;

    (b) 

    v primeru pozavarovalnice Lloyd's sprejemanje tveganj, ki jih odstopi kateri od njenih članov, s strani zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki ni pozavarovalnica Lloyd's, ali

    (c) 

    zagotavljanje kritja, ki ga pozavarovalnica zagotavlja instituciji, ki spada v področje uporabe Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega Parlamenta in Sveta ( *1 );

    2. 

    v členu 308b se odstavek 15 nadomesti z:

    „15.  
    Kadar matične države članice na dan začetka veljavnosti te direktive uporabljajo določbe iz člena 4 Direktive (EU) 2016/2341, lahko te matične države članice še naprej uporabljajo zakone in druge predpise, ki so jih sprejele zaradi zagotovitve skladnosti s členi 1 do 19, členi 27 do 30, členi 32 do 35 in členi 37 do 67 Direktive 2002/83/ES, kot velja na dan 31. decembra 2015, in sicer v prehodnem obdobju do 31. decembra 2022.

    Kadar matična država članica še naprej uporablja navedene zakone in druge predpise, zavarovalnice te matične države članice izračunajo zahtevani solventnostni kapital kot vsoto naslednjega:

    (a) 

    nominalnega zahtevanega solventnostnega kapitala v zvezi z njihovo zavarovalniško dejavnostjo, izračunano brez upoštevanja dejavnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja na podlagi člena 4 Direktive (EU) 2016/2341;

    (b) 

    minimalnega kapitala v zvezi z dejavnostmi poklicnega pokojninskega zavarovanja, izračunanega v skladu z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi zaradi skladnosti s členom 28 Direktive 2002/83/ES.

    Komisija do 31. decembra 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o tem, ali bi bilo treba obdobje iz prvega pododstavka podaljšati, pri čemer upošteva spremembe v pravu Unije ali nacionalnem pravu, ki izhajajo iz te direktive.“

    ▼M1

    Člen 63a

    Dostopnost informacij na evropski enotni točki dostopa

    1.  
    Države članice od 10. januarja 2030 zagotovijo, da institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje pri objavi katerih koli informacij iz člena 23(2), člena 29 in člena 30 te direktive te informacije hkrati predložijo zadevnemu organu za zbiranje podatkov iz odstavka 3 tega člena, da so dostopne na evropski enotni točki dostopa (ESAP), vzpostavljeni na podlagi Uredbe (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ).

    Države članice zagotovijo, da so informacije skladne z naslednjimi zahtevami:

    (a) 

    predložijo se v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) 2023/2859, ali, kadar to zahteva pravo Unije, v strojno berljivem formatu, kakor je opredeljen v členu 2, točka 4, navedene uredbe;

    (b) 

    spremljajo jih naslednji metapodatki:

    (i) 

    vsa imena institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, na katero se informacije nanašajo;

    (ii) 

    identifikator pravnih subjektov institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, kot je določen na podlagi člena 7(4), točka (b), Uredbe (EU) 2023/2859;

    (iii) 

    velikost institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje po kategorijah, kot so določene na podlagi člena 7(4), točka (d), navedene uredbe;

    (iv) 

    vrsta informacij glede na razvrstitev na podlagi člena 7(4), točka (c), navedene uredbe;

    (v) 

    oznaka, ali informacije vsebujejo osebne podatke.

    2.  
    Za namene odstavka 1, točka (b)(ii), države članice zagotovijo, da institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje pridobijo identifikator pravnih subjektov.
    3.  
    Da se poskrbi, da so informacije iz odstavka 1 tega člena dostopne na ESAP, države članice do 9. januarja 2030 imenujejo vsaj en organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2023/2859, in o tem uradno obvestijo ESMA.
    4.  
    Države članice od 10. januarja 2030 zagotovijo, da so informacije iz člena 48(4) te direktive dostopne na ESAP. Za ta namen se pristojni organ določi kot organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2023/2859.

    Države članice zagotovijo, da so informacije skladne z naslednjimi zahtevami:

    (a) 

    predložijo se v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) 2023/2859;

    (b) 

    spremljajo jih naslednji metapodatki:

    (i) 

    vsa imena osebe, kateri je bila naložena upravna sankcija ali drugi ukrep, na katerega se informacija nanaša;

    (ii) 

    kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov osebe, kateri je bila naložena upravna sankcija ali drugi ukrep, kot je določen na podlagi člena 7(4), točka (b), Uredbe (EU) 2023/2859;

    (iii) 

    vrsta informacij glede na razvrstitev na podlagi člena 7(4), točka (c), navedene uredbe;

    (iv) 

    oznaka, ali informacije vsebujejo osebne podatke.

    5.  

    Za zagotovitev učinkovitega zbiranja in upravljanja informacij, predloženih v skladu z odstavkom 1, EIOPA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerem določi:

    (a) 

    vse druge metapodatke, ki spremljajo informacije;

    (b) 

    strukturiranje podatkov v informacijah;

    (c) 

    za katere informacije se zahteva strojno berljiv format in kateri strojno berljiv format se uporabi v takih primerih.

    Za namene točke (c) EIOPA oceni prednosti in slabosti različnih strojno berljivih formatov in izvede ustrezne preskuse na terenu.

    EIOPA navedeni osnutek izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji.

    Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

    6.  
    EIOPA po potrebi sprejme smernice, s katerimi zagotovi, da so metapodatki, predloženi v skladu z odstavkom 5, prvi pododstavek, točka (a), pravilni.

    ▼B

    Člen 64

    Prenos

    1.  
    Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 13. januarja 2019. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

    Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktive, razveljavljene s to direktivo, štejejo kot sklicevanja na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

    2.  
    Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih določb predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

    Člen 65

    Razveljavitev

    Direktiva 2003/41/ES, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v delu A Priloge I, se z razveljavi z učinkom od 13. januarja 2019 brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv, navedenih v delu B Priloge I, v nacionalno pravo in datumov za njihovo uporabo.

    Sklicevanja na razveljavljeno Direktivo 2003/41/ES se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi II.

    Člen 66

    Začetek veljavnosti

    Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Člen 67

    Naslovniki

    Ta direktiva je naslovljena na države članice.



    PRILOGA I

    DEL A

    Razveljavljena direktiva s seznamom naknadnih sprememb

    (iz člena 65)



    Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta

    (UL L 235, 23.9.2003, str. 10).

     

    Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta

    (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

    samo člen 303

    Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta

    (UL L 331, 15.12.2010, str. 120).

    samo člen 4

    Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta

    (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

    samo člen 62

    Direktiva 2013/14/EU Evropskega parlamenta in Sveta

    (UL L 145, 31.5.2013, str. 1).

    samo člen 1

    DEL B

    Roki za prenos v nacionalno pravo in začetek uporabe

    (iz člena 65)



    Direktiva

    Rok za prenos

    Datum začetka uporabe

    003/41/ES

    23.9.2005

    23.9.2005

    2009/138/ES

    31.3.2015

    1.1.2016

    2010/78/EU

    31.12.2011

    31.12.2011

    2011/61/EU

    22.7.2013

    22.7.2013

    2013/14/EU

    21.12.2014

    21.12.2014



    PRILOGA II

    Korelacijska tabela



    Direktiva 2003/41/ES

    Ta direktiva

    Člen 1

    Člen 1

    Člen 2

    Člen 2

    Člen 3

    Člen 3

    Člen 4

    Člen 4

    Člen 5

    Člen 5

    Člen 6(a)

    Člen 6(1)

    Člen 6(b)

    Člen 6(2)

    Člen 6(c)

    Člen 6(3)

    Člen 6(d)

    Člen 6(4)

    Člen 6(e)

    Člen 6(5)

    Člen 6(f)

    Člen 6(6)

    Člen 6(7)

    Člen 6(g)

    Člen 6(8)

    Člen 6(h)

    Člen 6(9)

    Člen 6(i)

    Člen 6(10)

    Člen 6(j)

    Člen 6(11)

    Člen 6(12) do (19)

    Člen 7

    Člen 7

    Člen 8

    Člen 8

    Člen 9(1)(a)

    Člen 9

    Člen 9(1)(c)

    Člen 10(1)(a)

    Člen 9(1)(e)

    Člen 10(1)(b)

    Člen 9(2)

    Člen 10(2)

    Člen 20, člen 9(5)

    Člen 11

    Člen 12

    Člen 15(1) do (5)

    Člen 13(1) do (5)

    Člen 15(6)

     

    Člen 16

    Člen 14

    Člen 17

    Člen 15

    Člen 17a(1) do (4)

    Člen 16(1) do (4)

    Člen 17a(5)

     

    Člen 17b

    Člen 17

    Člen 17c

     

    Člen 17d

    Člen 18

    Člen 18

    Člen 19

    Člen 20

    Člen 21

    Člen 9(1)(b)

    Člen 22(1)

    Člen 22(2) do (7)

    Člen 23

    Člen 24

    Člen 25

    Člen 26

    Člen 27

    Člen 28

    Člen 10

    Člen 29

    Člen 12

    Člen 30

    Člen 9(4)

    Člen 31(1)

    Člen 31(2) do (7)

    Člen 19(1)

    Člen 32

    Člen 19(2) drugi pododstavek

    Člen 33(1)

    Člen 33(2)

    Člen 19(2) prvi pododstavek

    Člen 33(3)

    Člen 19(3)

    Člen 33(4)

    Člen 33(5) do (8)

    Člen 34

    Člen 35

    Člen 36

    Člen 9(1)(f)

    Člen 37(1)

    Člen 11(4)(c)

    Člen 37(2)

    Člen 11(2)(b)

    Člen 37(3)

    Člen 37(4)

    Člen 38

    Člen 39

    Člen 40(1)(a) do (c)

    Člen 11(4)(b)

    Člen 40(1)(d)

    Člen 40(2)

    Člen 41

    Člen 42

    Člen 11(5)

    Člen 43

    Člen 11(2)(a)

    Člen 44(a)

    Člen 11(3)

    Člen 44(b)

    Člen 44(c)

    Člen 45

    Člen 46

    Člen 47

    Člen 14(1)

    Člen 48(1)

    Člen 14(2) prvi pododstavek

    Člen 48(2)

    Člen 48(3) do (5)

    Člen 14(2) drugi pododstavek

    Člen 48(6)

    Člen 14(3) do (5)

    Člen 48(7) do (9)

    Člen 49

    Člen 13(1)

    Člen 50

    Člen 13(2)

     

     

    Člen 51

    Člen 52

    Člen 53

    Člen 54

    Člen 55

    Člen 56

    Člen 57

    Člen 58

    Člen 20(11) prvi pododstavek

    Člen 59(1)

    Člen 20(11) drugi pododstavek

    Člen 59(2)

    Člen 20(11) tretji in četrti pododstavek

     

    Člen 21

    Člen 60

    Člen 61

    Člen 62

    Člen 63

    Člen 22

    Člen 64

    Člen 65

    Člen 66

    Člen 67


    ( 1 ) Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).

    ( 2 ) Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 284, 30.10.2009, str. 1).

    ( 3 ) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

    ( 4 ) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

    ( 5 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

    ( 6 ) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

    ( 7 ) Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. Septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).

    ( 8 ) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

    ( 9 ) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

    ( *1 ) Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (OJ L 354, 23.12.2016, str. 37).“;

    ( 10 ) Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L, 2023/2859, 20.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2859/oj).

    Top