EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02015D0789-20151219
Commission Implementing Decision (EU) 2015/789 of 18 May 2015 as regards measures to prevent the introduction into and the spread within the Union of Xylella fastidiosa (Wells et al.) (notified under document C(2015) 3415)
Consolidated text: Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/789 z dne 18. maja 2015 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 3415)
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/789 z dne 18. maja 2015 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 3415)
2015D0789 — SL — 19.12.2015 — 001.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/789 z dne 18. maja 2015 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 3415) (UL L 125 21.5.2015, str. 36) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/2417 z dne 17. decembra 2015 |
L 333 |
143 |
19.12.2015 |
|
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/789
z dne 18. maja 2015
glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije
(notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 3415)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti ( 1 ), ter zlasti četrtega stavka člena 16(3) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Ob upoštevanju revizij, ki jih je izvedla Komisija, in obvestil o novih izbruhih, o katerih so poročali italijanski organi, bi bilo treba poostriti ukrepe iz Izvedbenega sklepa Komisije 2014/87/EU ( 2 ). |
|
(2) |
Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 6. januarja 2015 objavila znanstveno mnenje o tveganju za zdravje rastlin, ki ga povzroča organizem Xylella fastidiosa (Wells et al.) (v nadaljnjem besedilu: zadevni organizem) na ozemlju EU, z identifikacijo in oceno možnosti za zmanjšanje tveganja ( 3 ). V navedenem mnenju je bil opredeljen seznam vrst rastlin, občutljivih na evropske in neevropske izolate zadevnega organizma. Poleg tega je Agencija 20. marca 2015 objavila znanstveno poročilo o razvrstitvi navedenih rastlin za saditev, razen semen, glede na tveganje vnosa zadevnega organizma. Poročilo razvršča rastlinske vrste, ki so bile do sedaj potrjene kot občutljive na evropske in neevropske izolate zadevnega organizma z naravno okužbo, z eksperimentalno okužbo s prenosom prek prenašalca ali z neznano vrsto okužbe (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline). Navedeni seznam je obsežnejši kot seznam iz Izvedbenega sklepa Komisije 2014/497/EU ( 4 ). Zato je primerno, da se za ta sklep uporablja obsežnejši seznam vrst kot za Izvedbeni sklep Komisije 2014/497/EU. Vendar bi se morali zaradi zagotavljanja sorazmernosti nekateri ukrepi uporabljati le za vrste rastlin, občutljive za evropske izolate zadevnega organizma (v nadaljnjem besedilu: gostiteljske rastline). Čeprav Agencija v mnenju z dne 6. januarja 2015 opozarja na negotovost glede obsega vrst rastlin, saj raziskave še potekajo, pa so v zvezi s tem rezultati preiskav, ki so jih izvedli italijanski organi, potrdili, da so nekatere zadevne rastline lahko „gostiteljske rastline“. |
|
(3) |
Države članice bi morale letno opravljati preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega organizma na svojem ozemlju in zagotoviti, da so poklicni izvajalci dejavnosti obveščeni o morebitni navzočnosti in ukrepih, ki jih je treba sprejeti. |
|
(4) |
Za izkoreninjenje zadevnega organizma in preprečevanje njegovega nadaljnjega širjenja v druge dele Unije bi morale države članice vzpostaviti razmejena območja, ki bi morala obsegati okuženo območje in varovalni pas, ter uporabiti ukrepe izkoreninjenja. Ob upoštevanju trenutnih razmer v južni Italiji bi moralo okuženo območje razmejenega območja, ki so ga vzpostavili italijanski organi, obsegati vsaj celotno provinco Lecce. Za čim manjše tveganje širjenja zadevnega organizma zunaj razmejenega območja (okuženega območja) bi moral biti varovalni pas širok 10 kilometrov. |
|
(5) |
Pri pojavu izoliranih najdb zadevnega organizma naj vzpostavitev razmejenega območja ne bi bila potrebna, če se zadevni organizem lahko odstrani z rastlin, na katerih je bila odkrita njegova navzočnost. V takih primerih je treba izvesti takojšnje ukrepe, da se ugotovi, ali so okužene tudi druge rastline. |
|
(6) |
Ob upoštevanju epidemiologije zadevnega organizma in tveganja nadaljnjega širjenja v druge dele Unije bi morala biti na okuženem območju prepovedana saditev gostiteljskih rastlin, razen na enotah pridelave, ki so fizično zavarovane pred vnosom zadevnega organizma z njegovimi prenašalci. To je pomembno tudi z vidika preprečevanja okužbe gostiteljskih rastlin z zadevnim organizmom na razmejenem območju. |
|
(7) |
V provinci Lecce je zadevni organizem že močno razširjen. Kadar dokazi kažejo, da je bil v nekaterih delih navedenega območja zadevni organizem navzoč že več kot dve leti in da ga ni več mogoče izkoreniniti, bi moral imeti pristojni uradni organ možnost, da namesto ukrepov izkoreninjenja uporabi ukrepe zadrževanja, da se zavarujejo vsaj enote pridelave, rastline s posebno kulturno, družbeno ali znanstveno vrednostjo ter meja s preostalim ozemljem Unije. Ukrepi zadrževanja naj bi čim bolj zmanjšali količino bakterijskega inokuluma na navedenem območju in ohranjali populacijo prenašalca na najnižji možni stopnji. |
|
(8) |
Ob upoštevanju morebitnega širjenja zadevnega organizma po naravni poti ali s pomočjo človeka, ki ne vključuje premeščanja zadevnih rastlin za saditev, bi bilo za učinkovito varstvo ostalega ozemlja Unije pred zadevnim organizmom primerno vzpostaviti nadzorovano območje neposredno ob varovalnem pasu, ki obdaja okuženo območje province Lecce. |
|
(9) |
Pri rastlinah, za katere je znano, da so občutljive na zadevni organizem, in ki so vsaj del svoje življenjske dobe rasle na razmejenem območju ali so bile premeščene prek takega območja, obstaja večja verjetnost, da so okužene z zadevnim organizmom. Za premeščanje navedenih rastlin bi zato morale veljati posebne zahteve za preprečevanje nadaljnjega širjenja zadevnega organizma. Da se omogoči zgodnje odkrivanje morebitne navzočnosti zadevnega organizma zunaj razmejenega območja, bi bilo treba določiti zahteve glede sledljivosti za premeščanje rastlin, za katere je znano, da so občutljive na zadevni organizem, zunaj razmejenih območij. |
|
(10) |
Da se omogočijo nadaljnji inšpekcijski pregledi na namembnem kraju rastlin za saditev, premeščenih z razmejenih območij, bi morali poklicni izvajalci dejavnosti nemudoma obvestiti pristojni uradni organ v kraju izvora in pristojni uradni organ v namembnem kraju o premeščanju vsake partije zadevnih rastlin, ki so vsaj del svoje življenjske dobe rasle na razmejenem območju. |
|
(11) |
Da se zagotovi natančno spremljanje premeščanja rastlin za saditev s poreklom z razmejenih območij in učinkovit pregled enot pridelave, kjer je stopnja fitosanitarnega tveganja zaradi zadevnega organizma visoka, bi morale Komisija in države članice imeti dostop do informacij o enotah pridelave, ki se nahajajo na razmejenih območjih. Zato bi morale države članice vzpostaviti in posodabljati seznam vseh enot pridelave na razmejenih območjih na svojem ozemlju, kjer so rasle zadevne rastline, in o navedenem seznamu obveščati Komisijo in druge države članice. Komisija bi morala državam članicam omogočiti dostop do zbirke navedenih seznamov. |
|
(12) |
Za zagotovitev, da se zadevne rastline z razmejenih območij premeščajo le v skladu z zahtevami iz tega sklepa, bi bilo treba izvajati uradne preglede. |
|
(13) |
Ob upoštevanju narave zadevnega organizma bi moralo biti zadevnim rastlinam s poreklom iz tretje države, kjer zadevni organizem ni navzoč, ob vnosu v Unijo priloženo fitosanitarno spričevalo, vključno z dopolnilno izjavo, da je država neokužena z zadevnim organizmom. |
|
(14) |
Za zagotovitev, da so zadevne rastline, ki se v Unijo vnesejo iz tretjih držav, kjer je znano, da je zadevni organizem navzoč, neokužene z zadevnim organizmom, bi morale biti zahteve za njihov vnos v Unijo podobne tistim, ki so določene za premeščanje zadevnih rastlin s poreklom z razmejenih območij. |
|
(15) |
Od oktobra 2014 so bile v Uniji prestrežene številne rastline rodu Coffea s poreklom iz Kostarike oziroma Hondurasa za saditev, razen semen, na katerih je bil navzoč zadevni organizem. Zato se sklene, da postopki izdajanja fitosanitarnih spričeval v Kostariki oziroma Hondurasu niso dovolj zanesljivi za zagotovitev, da so pošiljke rastlin rodu Coffea neokužene z zadevnim organizmom. Zato bi bilo treba zaradi velike verjetnosti naselitve zadevnega organizma v Uniji, odsotnosti učinkovitega tretiranja zadevnih rastlin, ko so okužene, in tudi velikih gospodarskih posledic za Unijo prepovedati vnos rastlin rodu Coffea s poreklom iz Kostarike oziroma Hondurasa za saditev, razen semen. |
|
(16) |
Sklep 2014/497/EU bi bilo treba razveljaviti. |
|
(17) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Opredelitev pojmov
V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) „zadevni organizem“ je katera koli podvrsta organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.);
(b) „gostiteljske rastline“ so rastline za sajenje, razen semen, ki pripadajo rodovom in vrstam iz podatkovne baze Komisije za gostiteljske rastline, dovzetne za organizem Xylella fastidiosa, na ozemlju Unije, za katere je bilo ugotovljeno, da so dovzetne za zadevni organizem na ozemlju Unije, ali, kadar je država članica razmejila območje v zvezi z eno podvrsto ali več podvrstami zadevnega organizma v skladu z drugim pododstavkom člena 4(1), za katere je bilo ugotovljeno, da so dovzetne za zadevno podvrsto ali zadevne podvrste;
(c) „zadevne rastline“ so gostiteljske rastline in vse rastline za sajenje, razen semen, ki pripadajo rodovom ali vrstam iz Priloge I;
(d) „poklicni izvajalci dejavnosti“ so vse osebe, ki so poklicno vključene v eno ali več naslednjih dejavnosti v zvezi z rastlinami:
(i) saditev;
(ii) žlahtnjenje;
(iii) pridelavo, vključno z gojenjem, razmnoževanjem in vzdrževanjem;
(iv) vnos na ozemlje Unije ter premeščanje prek navedenega ozemlja in izven njega;
(v) omogočanje dostopnosti na trgu.
Člen 2
Odkrivanje ali sum na navzočnost zadevnega organizma
1. Vsaka oseba, ki sumi ali odkrije navzočnost zadevnega organizma, nemudoma obvesti pristojni uradni organ in mu predloži vse ustrezne informacije o navzočnosti ali sumu na navzočnost zadevnega organizma.
2. Pristojni uradni organ te informacije nemudoma zabeleži.
3. Kadar je pristojni uradni organ obveščen o navzočnosti ali sumu na navzočnost zadevnega organizma, izvede vse potrebne ukrepe za potrditev navedene navzočnosti ali suma na navzočnost.
4. Države članice zagotovijo, da so vse osebe, ki so odgovorne za rastline, ki so lahko okužene z zadevnim organizmom, nemudoma obveščene o navzočnosti ali sumu na navzočnost zadevnega organizma, možnih posledicah in tveganjih ter ukrepih, ki jih je treba izvesti.
Člen 3
Preiskave zadevnega organizma na ozemljih držav članic
Države članice na svojih ozemljih opravijo letne preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega organizma na zadevnih rastlinah.
Navedene preiskave izvede pristojni uradni organ ali pa se izvedejo pod njegovim uradnim nadzorom. Vključujejo vizualne preglede, v primeru suma na okužbo z zadevnim organizmom pa tudi vzorčenje in testiranje. Navedene preiskave temeljijo na trdnih znanstvenih in strokovnih načelih ter se izvedejo v primernem času v letu za morebitno odkritje zadevnega organizma. V preiskavah se upoštevajo razpoložljivi znanstveni in strokovni dokazi, biologija zadevnega organizma in njegovih prenašalcev, navzočnost in biologija zadevnih rastlin ter vse ostale ustrezne informacije v zvezi z navzočnostjo zadevnega organizma.
Člen 3a
Načrt izrednih ukrepov
1. Vsaka država članica do 31. decembra 2016 pripravi načrt, v katerem določi ukrepe, ki se v skladu s členi 4 do 6a in členi 9 do 13a sprejmejo na njenem ozemlju v primeru potrjene navzočnosti ali suma navzočnosti zadevnega organizma (v nadaljnjem besedilu: načrt izrednih ukrepov).
2. V načrtu izrednih ukrepov je določeno tudi naslednje:
(a) vloge in odgovornosti organov, vključenih v navedene ukrepe, in enotnega organa;
(b) en ali več laboratorijev, posebej odobrenih za testiranje zadevnega organizma;
(c) pravila glede obveščanja o navedenih ukrepih med zadevnimi organi, enotnim organom, zadevnimi poklicnimi izvajalci dejavnosti in javnostjo;
(d) protokoli, ki opisujejo metode vizualnih pregledov, vzorčenja in laboratorijskih testov;
(e) pravila glede usposabljanja osebja organov, vključenih v navedene ukrepe;
(f) minimalna sredstva, ki se dajo na voljo, in postopki, s katerimi se dajo na voljo dodatna sredstva v primeru potrjene navzočnosti ali suma navzočnosti zadevnega organizma.
3. Države članice ocenijo in po potrebi revidirajo svoje načrte izrednih ukrepov.
4. Države članice Komisiji na njeno zahtevo predložijo načrte izrednih ukrepov.
Člen 4
Vzpostavitev razmejenih območij
1. Kadar je navzočnost zadevnega organizma potrjena, zadevna država članica nemudoma razmeji območje v skladu z odstavkom 2 (v nadaljnjem besedilu: razmejeno območje).
Kadar je potrjena navzočnost ene ali več posameznih podvrst zadevnega organizma, lahko zadevna država članica z odstopanjem od prvega pododstavka razmeji območje samo v zvezi z navedeno podvrsto ali navedenimi podvrstami.
2. Razmejeno območje obsega okuženo območje in varovalni pas.
Okuženo območje vključuje vse rastline, za katere je znano, da so okužene z zadevnim organizmom, tiste, ki kažejo simptome morebitne okužbe z zadevnim organizmom in druge rastline, ki bi lahko bile okužene z organizmom zaradi neposredne bližine okuženih rastlin ali skupnega vira pridelave z okuženimi rastlinami, če je znan, ali rastline, ki so zrasle iz teh rastlin.
Glede navzočnosti zadevnega organizma v provinci Lecce mora okuženo območje vključevati vsaj celotno provinco.
Varovalni pas okoli okuženega območja mora biti širok najmanj 10 kilometrov.
Natančna razmejitev območij temelji na trdnih znanstvenih načelih, biologiji zadevnega organizma in njegovih prenašalcev, stopnji okuženosti, navzočnosti prenašalcev in razširjenosti zadevnih rastlin na zadevnem območju.
3. Če se znotraj varovalnega pasu potrdi navzočnost zadevnega organizma, se razmejitev okuženega območja in varovalnega pasu nemudoma ustrezno pregleda in spremeni.
4. Komisija na podlagi uradnih obvestil držav članic v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/917/EU ( 5 ) vzpostavi in posodablja seznam razmejenih območij ter države članice obvešča o navedenem seznamu.
5. Kadar na podlagi preiskav iz člena 3 in spremljanja iz odstavka 7 člena 6 zadevni organizem na razmejenem območju ni odkrit pet let, se lahko razmejitev prekliče. V takih primerih zadevna država članica obvesti Komisijo in druge države članice.
6. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko država članica odloči, da razmejenega območja ne vzpostavi takoj, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) če obstajajo dokazi, da je bil zadevni organizem nedavno vnesen na to območje z rastlinami, na katerih je bil odkrit;
(b) če obstaja indic, da so bile zadevne rastline okužene še pred njihovim vnosom na zadevno območje;
(c) če v bližini navedenih rastlin na podlagi testov, izvedenih v skladu z mednarodno potrjenimi metodami testiranja, niso bili odkriti prenašalci, okuženi z zadevnim organizmom.
7. V primeru iz odstavka 6 država članica:
(a) najmanj dve leti izvaja letno preiskavo, da se ugotovi, ali so bile razen rastlin, na katerih je bil zadevni organizem najprej odkrit, okužene tudi druge rastline;
(b) na podlagi navedene preiskave določi, ali je treba vzpostaviti razmejeno območje;
(c) Komisijo in druge države članice obvesti o utemeljitvi, zakaj se razmejeno območje ne vzpostavi, in rezultatih preiskave iz točke (a) takoj, ko so na voljo.
Člen 5
Prepoved sajenja gostiteljskih rastlin na okuženih območjih
1. Sajenje gostiteljskih rastlin na okuženih območjih je prepovedano, razen na enotah pridelave, ki so fizično zavarovane pred vnosom zadevnega organizma z njegovimi vektorji.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko zadevna država članica v skladu s pogoji iz Direktive Komisije 2008/61/ES ( 6 ) dovoli sajenje gostiteljskih rastlin v znanstvene namene na območju zadrževanja iz člena 7, zunaj območja iz člena 7(2)(c).
Člen 6
Ukrepi izkoreninjenja
1. Države članice, ki so vzpostavile razmejeno območje iz člena 4, na navedenem območju izvedejo ukrepe iz odstavkov 2 do 11.
2. Zadevna država članica v polmeru 100 metrov okrog rastlin, ki so bile testirane in pri katerih je bilo ugotovljeno, da so okužene z zadevnim organizmom, nemudoma odstrani:
(a) gostiteljske rastline, ne glede na njihovo zdravstveno stanje;
(b) rastline, za katere je znano, da so okužene z zadevnim organizmom;
(c) rastline, ki kažejo simptome morebitne okužbe z navedenim organizmom ali za katere obstaja sum, da so okužene z navedenim organizmom.
3. Zadevna država članica v polmeru 100 metrov okrog vsake okužene rastline izvede vzorčenje in testiranje zadevnih rastlin v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe št. 31 (ISPM št. 31) ( 7 ).
4. Zadevna država članica pred odstranitvijo rastlin iz odstavka 2 izvede ustrezna fitosanitarna tretiranja proti prenašalcem zadevnega organizma in rastlinam, ki bi navedene prenašalce lahko gostile. Navedena tretiranja lahko po potrebi vključujejo odstranitev rastlin.
5. Zadevna država članica na kraju samem ali na bližnjem, temu namenjenem kraju znotraj okuženega območja uniči rastline in dele rastlin iz odstavka 2, in sicer na način, ki zagotavlja, da se zadevni organizem ne širi.
6. Zadevna država članica izvede ustrezne raziskave za ugotavljanje izvora okužbe. Izsledi zadevne rastline, povezane z zadevnim primerom okužbe, vključno s tistimi, ki so bile premeščene, še preden je bilo vzpostavljeno razmejeno območje. Rezultati tovrstnih raziskav se sporočijo državam članicam porekla navedenih zadevnih rastlin, državam članicam, prek katerih so se navedene rastline premeščale, in državam članicam, v katere so bile navedene rastline premeščene.
7. Zadevna država članica spremlja navzočnost zadevnega organizma z letnimi preiskavami ob ustreznem času. Izvaja vizualne preglede zadevnih rastlin ter vzorčenje in testiranje simptomatičnih rastlin in asimptomatičnih rastlin v bližini simptomatičnih.
V varovalnih pasovih je območje, na katerem se izvajajo preiskave, razdeljeno v mrežo, ki jo sestavljajo kvadrati v velikosti 100 m × 100 m. Vizualni pregledi se opravijo na vsakem od navedenih kvadratov.
8. Zadevna država članica ozavešča javnost o nevarnosti zadevnega organizma ter o sprejetih ukrepih za preprečevanje vnosa tega organizma v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije. Postavi prometne znake, ki označujejo razmejitev zadevnega razmejenega območja.
9. Zadevna država članica po potrebi izvaja ukrepe za odpravo vseh posebnosti in težav, ki bi lahko preprečile, ovirale ali zadržale izkoreninjenje, zlasti tistih, povezanih z dostopnostjo in ustreznim uničenjem vseh okuženih rastlin in rastlin, za katere obstaja sum, da so okužene, ne glede na njihovo lokacijo, javno ali zasebno lastništvo ali osebo ali subjekt, ki je odgovoren zanje.
10. Zadevna država članica izvede vse druge ukrepe, ki lahko prispevajo k izkoreninjenju zadevnega organizma v skladu s standardom ISPM št. 9 ( 8 ) in izvajanju celostnega pristopa v skladu z načeli standarda ISPM št. 14 ( 9 ).
11. Zadevna država članica uporabi ustrezne kmetijske prakse za obvladovanje zadevnega organizma in njegovih prenašalcev.
Člen 7
Ukrepi zadrževanja
1. Z odstopanjem od člena 6 se lahko le v provinci Lecce pristojni uradni organ zadevne države članice odloči, da bo uporabljal ukrepe zadrževanja iz odstavkov od 2 do 6 (v nadaljnjem besedilu: območje zadrževanja).
2. Zadevna država članica nemudoma odstrani vsaj vse rastline, pri katerih je bilo ugotovljeno, da so okužene z zadevnim organizmom, če so na naslednjih lokacijah:
(a) v bližini enot pridelave iz člena 9(2);
(b) v bližini lokacij rastlin, ki imajo posebno kulturno, družbeno ali znanstveno vrednost;
(c) največ 20 km od meje območja zadrževanja s preostalim ozemljem Unije.
Sprejeti so vsi potrebni varnostni ukrepi, da se prepreči širjenje zadevnega organizma med odstranitvijo in po njej.
3. Zadevna država članica v polmeru 100 m okoli rastlin iz odstavka 2, pri katerih je bilo ugotovljeno, da so okužene z zadevnim organizmom, vzorči in testira gostiteljske rastline v skladu s standardom ISPM št. 31. Navedeno testiranje se izvaja redno, in sicer vsaj dvakrat na leto.
4. Zadevna država članica pred odstranitvijo rastlin iz odstavka 2 izvede ustrezna fitosanitarna tretiranja proti prenašalcem zadevnega organizma in rastlinam, ki bi navedene prenašalce lahko gostile. Navedena tretiranja lahko po potrebi vključujejo odstranitev rastlin.
5. Zadevna država članica na kraju samem ali na bližnjem, temu namenjenem kraju znotraj območja zadrževanja uniči rastline in dele rastlin iz odstavka 2, in sicer na način, ki zagotavlja, da se zadevni organizem ne širi.
6. Zadevna država članica uporablja ustrezne kmetijske prakse za obvladovanje zadevnega organizma in njegovih prenašalcev.
Člen 8
Vzpostavitev nadzorovanega območja v Italiji
1. Tik ob razmejenem območju, ki pokriva okuženo območje province Lecce, se vzpostavi nadzorovano območje širine najmanj 30 km.
2. Zadevna država članica na nadzorovanem območju iz odstavka 1 spremlja navzočnost zadevnega organizma z letnimi preiskavami ob ustreznem času med letom. Izvaja vizualne preglede zadevnih rastlin ter vzorči in testira simptomatične rastline.
Območje, na katerem se izvajajo preiskave, je razdeljeno v mrežo, ki jo sestavljajo kvadrati v velikosti 100 m × 100 m. Vizualni pregledi se opravijo na vsakem od navedenih kvadratov.
Število vzorcev, metodologija in rezultati se navedejo v poročilu iz člena 14.
3. Zadevna država članica uporablja ustrezne kmetijske prakse za obvladovanje zadevnega organizma in njegovih prenašalcev.
Člen 9
Premeščanje zadevnih rastlin znotraj Unije
1. Premeščanje zadevnih rastlin, ki so vsaj del svojega življenjskega obdobja rasle na razmejenem območju, vzpostavljenem v skladu s členom 4, je znotraj Unije, znotraj razmejenih območij kot tudi izven njih prepovedano.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 je tako premeščanje dovoljeno, če so zadevne rastline rasle na enoti pridelave, kjer so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) je registrirana v skladu z Direktivo Komisije 92/90/EGS ( 10 );
(b) pristojni uradni organ je enoto ob upoštevanju ustreznih mednarodnih standardov za fitosanitarne ukrepe odobril kot enoto, ki je neokužena z zadevnim organizmom in na njej niso navzoči njegovi prenašalci;
(c) je fizično zaščitena pred vnosom zadevnega organizma prek njegovih prenašalcev;
(d) je obdana s pasom širine 200 metrov, za katerega je bilo z uradnim vizualnim pregledom in v primeru suma na navzočnost zadevnega organizma z vzorčenjem in testiranjem ugotovljeno, da je neokužen z zadevnim organizmom, ter ki je predmet ustreznih fitosanitarnih tretiranj proti prenašalcem zadevnega organizma; navedena tretiranja lahko po potrebi vključujejo odstranitev rastlin;
(e) je predmet ustreznih fitosanitarnih tretiranj, da se zagotovi, da na njej niso navzoči prenašalci zadevnega organizma; navedena tretiranja lahko po potrebi vključujejo odstranitev rastlin;
(f) na njej in obenem na pasu iz točke (d) se letno izvedeta vsaj dva uradna pregleda ob ustreznem času;
(g) celotno obdobje rasti zadevnih rastlin na njej niso bili odkriti niti simptomi zadevnega organizma niti njegovi prenašalci, če pa so bili opaženi sumljivi simptomi, so bili izvedeni testi, ki so potrdili odsotnost zadevnega organizma;
(h) celotno obdobje rasti zadevnih rastlin na pasu iz točke (d) niso bili odkriti simptomi zadevnega organizma, če pa so bili opaženi sumljivi simptomi, so bili izvedeni testi in je bila potrjena odsotnost zadevnega organizma.
3. Na reprezentativnih vzorcih vsake vrste zadevnih rastlin s posamezne enote je bilo izvedeno letno testiranje ob najustreznejšem času in je bila odsotnost zadevnega organizma potrjena na osnovi testov, izvedenih v skladu z mednarodno potrjenimi metodami testiranja.
4. Kolikor je le praktično mogoče blizu časa premeščanja, so bili v skladu z mednarodno potrjenimi metodami testiranja na partijah zadevnih rastlin izvedeni uradni vizualni pregled, vzorčenje in molekularno testiranje, pri čemer je bila v skladu s standardom ISPM št. 31 uporabljena shema vzorčenja, s katero je mogoče z 99-odsotno zanesljivostjo ugotoviti stopnjo navzočnosti okuženih rastlin v višini 1 % ali več in ki je usmerjena predvsem na rastline, ki kažejo sumljive simptome zadevnega organizma.
4a. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 4 se rastline vrste Vitis, namenjene sajenju, razen semen, v stadiju mirovanja v Uniji lahko premeščajo znotraj razmejenih območij ali iz njih, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
(a) rastline so rasle na enoti pridelave, registrirani v skladu z Direktivo 92/90/EGS;
(b) kolikor je le praktično mogoče blizu časa premeščanja, so rastline ustrezno tretirane s termoterapijo v obratu za tretiranje, ki ga je v ta namen odobril in ga nadzoruje pristojni uradni organ, in sicer se rastline v stadiju mirovanja v skladu z ustreznim standardom EPPO ( 11 ) za 45 minut potopijo v vodo, segreto na 50 °C.
5. Pred premeščanjem so bila na partijah zadevnih rastlin izvedena fitosanitarna tretiranja proti prenašalcem zadevnega organizma.
6. Zadevne rastline, ki se premeščajo prek razmejenih območij ali znotraj njih, se prevažajo v zaprtih zabojnikih ali embalaži, ki zagotavlja, da ne more priti do okužbe z zadevnim organizmom ali katerim koli od njegovih prenašalcev.
7. Vse rastline iz odstavka 1 se premeščajo na ozemlje Unije ali znotraj njega le, če jim je priložen rastlinski potni list, ki je pripravljen in izdan v skladu z Direktivo Komisije 92/105/EGS ( 12 ).
8. Gostiteljske rastline, ki nikoli niso rasle na razmejenih območjih, se premeščajo znotraj Unije samo, če jim je priložen rastlinski potni list, pripravljen in izdan v skladu z Direktivo 92/105/EGS.
Brez poseganja v del A Priloge V k Direktivi 2000/29/ES se rastlinski potni list ne zahteva za premeščanje gostiteljskih rastlin kateri koli osebi, ki deluje za namene zunaj področij njene trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti in ki navedene rastline kupi za lastno uporabo.
Člen 10
Sledljivost
1. Poklicni izvajalci dejavnosti, ki dobavljajo zadevne rastline, ki so vsaj del svojega življenjskega obdobja rasle na razmejenem območju ali so bile premeščene prek takšnega območja, vodijo evidenco o vsaki dobavljeni partiji in poklicnih izvajalcih dejavnosti, ki so jih prejeli.
2. Poklicni izvajalci dejavnosti, ki se jim dobavljajo zadevne rastline, ki so vsaj del svojega življenjskega obdobja rasle na razmejenem območju ali so bile premeščene prek takšnega območja, vodijo evidenco o vseh prejetih partijah in dobaviteljih.
3. Poklicni izvajalci dejavnosti hranijo evidenco iz odstavkov 1 in 2 tri leta po datumu, ko so dobavili ali prejeli posamezno partijo.
4. Poklicni izvajalci dejavnosti iz odstavkov 1 in 2 nemudoma obvestijo svoje pristojne uradne organe o vsaki partiji, ki so jo dobavili ali prejeli. Predložene informacije vključujejo izvor, pošiljatelja, prejemnika, namembni kraj, posamezno serijsko in tedensko številko ter številko serije rastlinskega potnega lista kot tudi identiteto in količino zadevne partije.
5. Pristojni uradni organ, ki prejme informacije v skladu z odstavkom 4, nemudoma obvesti pristojni uradni organ v namembnem kraju zadevne partije.
6. Države članice informacije iz odstavka 4 na zahtevo dajo na voljo Komisiji.
Člen 11
Uradni pregledi premeščanja zadevnih rastlin
1. Države članice izvajajo redne uradne preglede zadevnih rastlin, ki se premeščajo izven razmejenega območja ali z okuženega območja v varovalni pas.
Takšni pregledi se izvajajo vsaj na:
(a) točkah, na katerih se zadevne rastline premeščajo z okuženih območij v varovalne pasove;
(b) točkah, na katerih se zadevne rastline premeščajo iz varovalnih pasov na nerazmejena območja;
(c) namembnem kraju zadevnih rastlin v varovalnem pasu;
(d) namembnem kraju na nerazmejenih območjih.
2. Pregledi iz odstavka 1 vključujejo preverjanje listin in identitete zadevnih rastlin.
Pregledi iz odstavka 1 se izvajajo ne glede na lokacijo zadevnih rastlin, lastništvo ali osebo ali subjekt, ki je odgovoren zanje.
3. Intenzivnost pregledov iz odstavka 2 temelji na tveganju, da rastline prenašajo zadevni organizem ali znane ali možne prenašalce, ob upoštevanju porekla partij, stopnje občutljivosti rastlin in izpolnjevanja določb tega sklepa in vseh drugih ukrepov, sprejetih za zadrževanje ali izkoreninjenje zadevnega organizma, s strani poklicnega izvajalca dejavnosti, ki je odgovoren za premeščanje.
Člen 12
Seznam odobrenih enot pridelave
Države članice vzpostavijo in posodabljajo seznam vseh enot pridelave, odobrenih v skladu s členom 9(2).
Države članice seznam predložijo Komisiji.
Komisija na podlagi informacij, ki jih prejme od držav članic, vzpostavi in posodablja seznam vseh odobrenih enot pridelave v državah članicah.
Komisija navedeni seznam pošlje vsem državam članicam.
Člen 13
Ukrepi v primeru neskladnosti s členom 9
Kadar je na podlagi pregledov iz člena 11(2) razvidno, da pogoji iz člena 9 niso izpolnjeni, država članica, ki je izvedla te preglede, nemudoma uniči neskladno rastlino na kraju samem ali bližnji lokaciji. Ta ukrep se izvede ob upoštevanju vseh potrebnih varnostnih ukrepov, da se prepreči širjenje zadevnega organizma in vseh prenašalcev, ki se prenašajo z navedeno rastlino, med premeščanjem in po njem.
Člen 13a
Kampanje ozaveščanja
Države članice dajo najširši javnosti, potnikom ter poklicnim in mednarodnim prevoznikom na voljo informacije o nevarnosti zadevnega organizma za ozemlje Unije. Navedene informacije dajo na voljo javnosti v obliki ciljno usmerjene kampanje ozaveščanja na zadevnih spletiščih pristojnih uradnih organov ali drugih spletiščih, ki jih določijo navedeni organi.
Člen 14
Poročanje o ukrepih
Države članice do 31. decembra vsako leto Komisiji in drugim državam članicam predložijo:
(a) poročilo o ukrepih, izvedenih v skladu s členi 3, 4, 6, 7, 8 in 11, ter rezultatih teh ukrepov;
(b) načrt ukrepov, vključno z načrtovanim časovnim obdobjem za vsak ukrep, ki se v naslednjem letu izvede v skladu s členi 3, 4, 6, 7, 8 in 11.
Če se zadevna država članica odloči, da bo uporabila ukrepe zadrževanja v skladu s členom 7, Komisiji nemudoma sporoči razloge za uporabo ukrepov zadrževanja ter ukrepe, ki jih je izvedla ali jih namerava izvesti.
Kadar to upravičuje razvoj zadevnega fitosanitarnega tveganja, država članica prilagodi zadevne ukrepe in ustrezno posodobi načrt iz točke (b). O posodobitvi načrta nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice.
Člen 15
Prepoved vnosa rastlin rodu Coffea s poreklom iz Kostarike oziroma Hondurasa za saditev, razen semen
Vnos v Unijo rastlin rodu Coffea s poreklom iz Kostarike oziroma Hondurasa za saditev, razen semen, je prepovedan.
Rastline rodu Coffea s poreklom iz Kostarike oziroma Hondurasa za saditev, razen semen, ki so bile vnesene v Unijo pred začetkom uporabe tega sklepa, znotraj Unije premeščajo le poklicni izvajalci dejavnosti, potem ko so o tem obvestili pristojni uradni organ.
Člen 16
Vnos v Unijo zadevnih rastlin s poreklom iz tretje države, kjer zadevni organizem ni navzoč
Zadevne rastline s poreklom iz tretje države, kjer zadevni organizem ni navzoč, se lahko vnesejo v Unijo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) nacionalna organizacija za varstvo rastlin v zadevni tretji državi je Komisijo pisno obvestila, da zadevni organizem v državi ni navzoč;
(b) zadevnim rastlinam je priloženo fitosanitarno spričevalo iz člena 13(1)(ii) Direktive 2000/29/ES, v katerem je pod rubriko„Dopolnilna izjava“ navedeno, da zadevni organizem v državi ni navzoč;
(c) ob vnosu v Unijo je zadevne rastline pregledal pristojni uradni organ v skladu s členom 18(2), pri čemer niso bili odkriti niti navzočnost niti simptomi zadevnega organizma.
Člen 17
Vnos v Unijo zadevnih rastlin s poreklom iz tretje države, kjer je znano, da je navzoč zadevni organizem
1. Zadevne rastline s poreklom iz tretje države, kjer je znano, da je zadevni organizem navzoč, se smejo vnesti v Unijo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) priloženo jim je fitosanitarno spričevalo iz člena 13(1)(ii) Direktive 2000/29/ES;
(b) so v skladu z odstavkom 2 ali odstavkoma 3 in 4;
(c) ob vnosu v Unijo jih je pregledal pristojni uradni organ v skladu s členom 18, pri čemer niso bili odkriti niti navzočnost niti simptomi zadevnega organizma.
2. Kadar zadevne rastline izvirajo z območja, za katerega je zadevna nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe ugotovila, da je neokuženo z zadevnim organizmom, so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) nacionalna organizacija za varstvo rastlin v zadevni tretji državi je Komisiji pisno sporočila ime navedenega območja;
(b) ime navedenega območja je navedeno v fitosanitarnem spričevalu pod rubriko „kraj izvora“.
3. Kadar zadevne rastline izvirajo z območja, kjer je znano, da je navzoč zadevni organizem, je v fitosanitarnem spričevalu pod rubriko „Dopolnilna izjava“ navedeno, da:
(a) so bile zadevne rastline pridelane na eni ali več enotah, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 4;
(b) je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v zadevni tretji državi Komisiji v pisni obliki predložila seznam navedenih enot, vključno z njihovo lokacijo v državi;
(c) se na enoti in njegovem pasu iz odstavka 4(c) izvajajo fitosanitarna tretiranja proti prenašalcem zadevnega organizma;
(d) je bilo na reprezentativnih vzorcih vsake vrste zadevnih rastlin s posamezne enote izvedeno letno testiranje ob najustreznejšem času in je bila na podlagi testov, izvedenih v skladu z mednarodno potrjenimi metodami testiranja, potrjena odsotnost zadevnega organizma;
(e) so se zadevne rastline prevažale v zaprtih zabojnikih ali embalaži, ki zagotavlja, da ne more priti do okužbe z zadevnim organizmom ali njegovimi znanimi prenašalci;
(f) kolikor je le praktično mogoče blizu časa izvoza, so bili v skladu z mednarodno potrjenimi metodami testiranja na partijah zadevnih rastlin izvedeni uradni vizualni pregled, vzorčenje in molekularno testiranje, ki so potrdili odsotnost zadevnega organizma, pri čemer je bila uporabljena shema vzorčenja, s katero je mogoče z 99-odsotno zanesljivostjo ugotoviti stopnjo navzočnosti okuženih rastlin v višini 1 % ali več in ki je usmerjena predvsem na rastline, ki kažejo sumljive simptome zadevnega organizma;
(g) so bila neposredno pred izvozom na partijah zadevnih rastlin izvedena fitosanitarna tretiranja proti vsem znanim prenašalcem zadevnega organizma.
Poleg tega je v fitosanitarnem spričevalu iz točke (a) odstavka 1 pod rubriko „kraj izvora“ navedena identifikacija enote iz točke (a).
4. Enota iz točke (a) odstavka 3 izpolnjuje naslednje pogoje:
(a) nacionalna organizacija za varstvo rastlin je enoto ob upoštevanju ustreznih mednarodnih standardov za fitosanitarne ukrepe odobrila kot enoto, ki je neokužena z zadevnim organizmom in na njem niso navzoči njegovi prenašalci;
(b) je fizično zaščitena pred vnosom zadevnega organizma prek njegovih prenašalcev;
(c) je obdana s pasom širine 200 metrov, za katerega je bilo z uradnim vizualnim pregledom in v primeru suma na navzočnost zadevnega organizma z vzorčenjem in testiranjem ugotovljeno, da je neokužen z zadevnim organizmom, ter ki je predmet ustreznih fitosanitarnih tretiranj proti prenašalcem zadevnega organizma; navedena tretiranja lahko po potrebi vključujejo odstranitev rastlin;
(d) je predmet fitosanitarnih tretiranj, da se zagotovi, da na njej niso navzoči prenašalci zadevnega organizma; navedena tretiranja lahko po potrebi vključujejo odstranitev rastlin;
(e) na njej in obenem na pasu iz točke (c) se letno izvedeta vsaj dva uradna pregleda ob ustreznem času;
(f) celotno obdobje pridelave zadevnih rastlin na njej niso bili odkriti niti simptomi zadevnega organizma niti njegovi prenašalci, če pa so bili opaženi sumljivi simptomi, so bili izvedeni testi in je bila potrjena odsotnost zadevnega organizma;
(g) celotno obdobje pridelave zadevnih rastlin na pasu iz točke (c) niso bili odkriti simptomi zadevnega organizma, če pa so bili opaženi sumljivi simptomi, so bili izvedeni testi in je bilo potrjena odsotnost zadevnega organizma.
Člen 18
Uradni pregledi ob vnosu v Unijo
1. Vse pošiljke zadevnih rastlin, ki se vnesejo v Unijo iz tretje države, se uradno pregledajo na vstopnem mestu v Unijo ali namembnem kraju, določenem v skladu s členom 1 Direktive Komisije 2004/103/ES ( 13 ) in po potrebi v skladu z odstavkom 2 ali 3 in odstavkom 4.
2. Če zadevne rastline izvirajo iz tretje države, kjer zadevni organizem ni navzoč, pristojni uradni organ izvede naslednje preglede:
(a) vizualni pregled ter
(b) v primeru suma na navzočnost zadevnega organizma vzorčenje in testiranje partije zadevnih rastlin za potrditev odsotnosti zadevnega organizma oziroma njegovih simptomov.
3. Če zadevne rastline izvirajo iz tretje države, kjer je znano, da je zadevni organizem navzoč, pristojni uradni organ izvede naslednje preglede:
(a) vizualni pregled ter
(b) vzorčenje in testiranje partije zadevnih rastlin za potrditev odsotnosti zadevnega organizma oziroma njegovih simptomov.
4. Velikost vzorcev iz odstavkov 2(b) in 3(b) ob upoštevanju standarda ISPM št. 31 z 99-odstotno zanesljivostjo omogoča določitev stopnje okuženih rastlin v višini 1 % ali več.
Člen 19
Skladnost
Države članice za uskladitev s tem sklepom razveljavijo ali spremenijo ukrepe, ki so jih sprejele, da bi se zavarovale pred vnosom in širjenjem zadevnega organizma. O navedenih ukrepih nemudoma obvestijo Komisijo.
Člen 20
Razveljavitev
Izvedbeni sklep 2014/497/EU se razveljavi.
Člen 21
Naslovniki
Ta sklep je naslovljen na države članice.
PRILOGA I
Seznam rastlin, za katere je znano, da so občutljive na evropske in neevropske izolate zadevnega organizma (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline)
Acacia longifolia (Andrews) Willd.
Acacia saligna (Labill.) H. L. Wendl.
Acer
Aesculus
Agrostis gigantea Roth
Albizia julibrissin Durazz.
Alnus rhombifolia Nutt.
Alternanthera tenella Colla
Amaranthus blitoides S. Watson
Ambrosia acanthicarpa Hook.
Ambrosia artemisiifolia L.
Ambrosia trifida L.
Ampelopsis arborea (L.) Koehne
Ampelopsis cordata Michx.
Artemisia douglasiana Hook.
Artemisia vulgaris var. heterophylla (H.M. Hall & Clements) Jepson
Asparagus acutifolius L.
Avena fatua L.
Baccharis halimifolia L.
Baccharis pilularis DC.
Baccharis salicifolia (Ruiz & Pav.)
Bidens pilosa L.
Brachiaria decumbens (Stapf)
Brachiaria plantaginea (Link) Hitchc.
Brassica
Bromus diandrus Roth
Callicarpa americana L.
Capsella bursa-pastoris (L.) Medik.
Carex
Carya illinoinensis (Wangenh.) K. Koch
Cassia tora (L.) Roxb.
Catharanthus
Celastrus orbiculata Thunb.
Celtis occidentalis L.
Cenchrus echinatus L.
Cercis canadensis L.
Cercis occidentalis Torr.
Chamaecrista fasciculata (Michx.) Greene
Chenopodium quinoa Willd.
Chionanthus
Chitalpa tashkinensis T. S. Elias & Wisura
Cistus creticus L.
Cistus monspeliensis L.
Cistus salviifolius L.
Citrus
Coelorachis cylindrica (Michx.) Nash
Coffea
Commelina benghalensis L.
Conium maculatum L.
Convolvulus arvensis L.
Conyza canadensis (L.) Cronquist
Cornus florida L.
Coronopus didymus (L.) Sm.
Cynodon dactylon (L.) Pers.
Cyperus eragrostis Lam.
Cyperus esculentus L.
Cytisus racemosus Broom
Cytisus scoparius (L.) Link
Datura wrightii Regel
Digitaria horizontalis Willd.
Digitaria insularis (L.) Ekman
Digitaria sanguinalis (L.) Scop.
Disphania ambrosioides (L.) Mosyakin & Clemants
Dodonaea viscosa Jacq.
Duranta erecta L.
Echinochloa crus-galli (L.) P. Beauv.
Encelia farinosa A. Gray ex Torr.
Eriochloa contracta Hitchc.
Erodium
Escallonia montevidensis Link & Otto
Eucalyptus camaldulensis Dehnh.
Eucalyptus globulus Labill.
Eugenia myrtifolia Sims
Euphorbia hirta L.
Euphorbia terracina L.
Fagus crenata Blume
Ficus carica L.
Fragaria vesca L.
Fraxinus americana L.
Fraxinus dipetala Hook. & Arn.
Fraxinus latifolia Benth.
Fraxinus pennsylvanica Marshall
Fuchsia magellanica Lam.
Genista ephedroides DC.
Genista monspessulana (L.) L. A. S. Johnson
Geranium dissectum L.
Ginkgo biloba L.
Gleditsia triacanthos L.
Grevillea juniperina L.
Hebe
Hedera helix L.
Helianthus annuus L.
Hemerocallis
Heteromeles arbutifolia (Lindl.) M. Roem.
Hibiscus schizopetalus (Masters) J.D. Hooker
Hibiscus syriacus L.
Hordeum murinum L.
Hydrangea paniculata Siebold
Ilex vomitoria Sol. ex Aiton
Ipomoea purpurea (L.) Roth
Iva annua L.
Jacaranda mimosifolia D. Don
Juglans
Juniperus ashei J. Buchholz
Koelreuteria bipinnata Franch.
Lactuca serriola L.
Lagerstroemia indica L.
Laurus nobilis L.
Lavandula angustifolia Mill.
Lavandula dentata L.
Ligustrum lucidum L.
Lippia nodiflora (L.) Greene
Liquidambar styraciflua L.
Liriodendron tulipifera L.
Lolium perenne L.
Lonicera japonica (L.) Thunb.
Ludwigia grandiflora (Michx.) Greuter & Burdet
Lupinus aridorum McFarlin ex Beckner
Lupinus villosus Willd.
Magnolia grandiflora L.
Malva
Marrubium vulgare L.
Medicago polymorpha L.
Medicago sativa L.
Melilotus
Melissa officinalis L.
Metrosideros
Modiola caroliniana (L.) G. Don
Montia linearis (Hook.) Greene
Morus
Myoporum insulare R. Br.
Myrtus communis L.
Nandina domestica Murray
Neptunia lutea (Leavenw.) Benth.
Nerium oleander L.
Nicotiana glauca Graham
Olea europaea L.
Origanum majorana L.
Paspalum dilatatum Poir.
Pelargonium graveolens L'Hér
Persea americana Mill.
Phoenix reclinata Jacq.
Phoenix roebelenii O'Brien
Pinus taeda L.
Pistacia vera L.
Plantago lanceolata L.
Platanus
Pluchea odorata (L.) Cass.
Poa annua L.
Polygala myrtifolia L.
Polygonum arenastrum Boreau
Polygonum lapathifolium (L.) Delarbre
Polygonum persicaria Gray
Populus fremontii S. Watson
Portulaca
Prunus
Pyrus pyrifolia (Burm. f.) Nakai
Quercus
Ranunculus repens L.
Ratibida columnifera (Nutt.) Wooton & Standl.
Rhamnus alaternus L.
Rhus diversiloba Torr. & A. Gray
Rosa californica Cham. & Schldl.
Rosmarinus officinalis L.
Rubus
Rumex crispus L.
Salix
Salsola tragus L.
Salvia mellifera Greene
Sambucus
Sapindus saponaria L.
Schinus molle L.
Senecio vulgaris L.
Setaria magna Griseb.
Silybum marianum (L.) Gaertn.
Simmondsia chinensis (Link) C. K. Schneid.
Sisymbrium irio L.
Solanum americanum Mill.
Solanum elaeagnifolium Cav.
Solidago virgaurea L.
Sonchus
Sorghum
Spartium junceum L.
Spermacoce latifolia Aubl.
Stellaria media (L.) Vill.
Tillandsia usneoides (L.) L.
Toxicodendron diversilobum (Torr. & A. Gray) Greene
Trifolium repens L.
Ulmus americana L.
Ulmus crassifolia Nutt.
Umbellularia californica (Hook. & Arn.) Nutt.
Urtica dioica L.
Urtica urens L.
Vaccinium
Verbena litoralis Kunth
Veronica
Vicia faba L.
Vinca
Vitis
Westringia fruticosa (Willd.) Druce
Westringia glabra L.
Xanthium spinosum L.
Xanthium strumarium L.
▼M1 —————
( 1 ) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.
( 2 ) Izvedbeni sklep Komisije 2014/87/EU z dne 13. februarja 2014 glede ukrepov za preprečevanje širjenja Xylella fastidiosa (Well et Raju) v Uniji (UL L 45, 15.2.2014, str. 29).
( 3 ) Odbor PHL EFSA (Odbor EFSA za zdravje rastlin), 2015. Znanstveno mnenje o tveganju za zdravje rastlin, ki ga povzroča organizem Xylella fastidiosa na ozemlju EU, z identifikacijo in oceno možnosti za zmanjšanje tveganja. EFSA Journal 2015;13(1):3989 [262 str.]
( 4 ) Izvedbeni sklep Komisije 2014/497/EU z dne 23. julija 2014 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Well et Raju) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (UL L 219, 25.7.2014, str. 56).
( 5 ) Izvedbeni sklep Komisije 2014/917/EU z dne 15. decembra 2014 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Direktive Sveta 2000/29/ES glede uradnega obveščanja o navzočnosti škodljivih organizmov in ukrepih, ki jih sprejmejo ali nameravajo sprejeti države članice (UL L 360, 17.12.2014, str. 59).
( 6 ) Direktiva Komisije 2008/61/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 2000/29/ES, vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju (UL L 158, 18.6.2008, str. 41).
( 7 ) Metodologije za vzorčenje pošiljk – Referenčni standard ISPM št. 31 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim. Objavljeno leta 2008.
( 8 ) Smernice za programe izkoreninjenja škodljivcev – Referenčni standard ISPM št. 9 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim. Objavljeno 15. decembra 2011.
( 9 ) Uporaba celostnih ukrepov v sistemskem pristopu k obvladovanju tveganja pri škodljivcih – Referenčni standard ISPM št. 14 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim. Objavljeno 8. januarja 2014.
( 10 ) Direktiva Komisije 92/90/EGS z dne 3. novembra 1992 o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za njihovo registracijo (UL L 344, 26.11.1992, str. 38).
( 11 ) EPPO (Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin), 2012. Tretiranje vinske trte z vročo vodo za obvladovanje fitoplazme Grapevine Flavesence dorée. Bulletin OEPP/EPPO Bulletin, 42(3), 490–492.
( 12 ) Direktiva Komisije 92/105/EGS z dne 3. decembra 1992 o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo (UL L 4, 8.1.1993, str. 22).
( 13 ) Direktiva Komisije 2004/103/ES z dne 7. oktobra 2004 o preverjanjih identitete in zdravstvenih pregledih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES, ki se lahko opravljajo na mestu, ki ni vstopno mesto v Skupnost, ali na mestu, ki je blizu, in podrobni določitvi pogojev, povezanih s temi pregledi (UL L 313, 12.10.2004, str. 16).