EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02014R0908-20210815

Consolidated text: Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2014/908/2021-08-15

02014R0908 — SL — 15.08.2021 — 008.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 908/2014

z dne 6. avgusta 2014

o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo

(UL L 255 28.8.2014, str. 59)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/583 z dne 13. aprila 2015

  L 97

5

14.4.2015

►M2

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/775 z dne 18. maja 2015

  L 122

1

19.5.2015

►M3

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2222 z dne 1. decembra 2015

  L 316

2

2.12.2015

►M4

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1786 z dne 7. oktobra 2016

  L 273

31

8.10.2016

 M5

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/772 z dne 3. maja 2017

  L 115

43

4.5.2017

►M6

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/56 z dne 12. januarja 2018

  L 10

9

13.1.2018

►M7

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/936 z dne 6. junija 2019

  L 149

58

7.6.2019

►M8

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1337 z dne 18. junija 2021

  L 289

9

12.8.2021


popravljena z:

►C1

Popravek, UL L 029, 5.2.2015, str.  16 (št. 908/2014)

►C2

Popravek, UL L 114, 5.5.2015, str.  25 (št. 908/2014)

►C3

Popravek, UL L 113, 29.4.2019, str.  18 (št. 908/2014)




▼B

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 908/2014

z dne 6. avgusta 2014

o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo



POGLAVJE I

PLAČILNE AGENCIJE IN DRUGI ORGANI

Člen 1

Postopek za akreditacijo plačilnih agencij

1.  

Države članice imenujejo organ na ministrski ravni, ki je odgovoren za:

(a) 

izdajo, pregled in odvzem akreditacij plačilnim agencijam;

(b) 

izvajanje nalog, ki so v skladu s tem poglavjem dodeljene pristojnemu organu.

2.  
Pristojni organ s formalnim aktom odloči o izdaji ali, po pregledu, odvzemu akreditacije plačilni agenciji na podlagi pregleda akreditacijskih meril iz člena 1(2) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 (v nadaljnjem besedilu: akreditacijska merila). Pristojni organ nemudoma obvesti Komisijo o akreditacijah ali odvzemih akreditacij.

▼C3

3.  
Pristojni organ imenuje revizijsko telo za izvedbo pregleda, preden odobri kakršno koli akreditacijo (predakreditacijski pregled). Revizijsko telo mora biti revizijski organ ali druga javna ali zasebna organizacija ali organizacijska enota organa s potrebno strokovnostjo, znanjem in zmožnostjo za izvajanje revizij. Revizijsko telo je neodvisno od plačilne agencije, ki bo akreditirana.

Pregled (predakreditacijski pregled), ki ga izvede revizijsko telo, zajema zlasti:

(a) 

vzpostavljene postopke in sisteme za odobritev in izvajanje plačil;

(b) 

razmejitev nalog ter ustreznost notranje in zunanje kontrole v zvezi s transakcijami, ki jih financirata Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), v nadaljnjem besedilu: sklada;

(c) 

v kakšni meri lahko vzpostavljeni postopki in sistemi zaščitijo proračun Unije, vključno z ukrepi proti goljufijam, ki so določeni na podlagi tveganja;

(d) 

varnost informacijskih sistemov;

(e) 

vzdrževanje poslovnih knjig.

Revizijsko telo pripravi podrobno poročilo o opravljenem revizijskem delu, rezultatih tega dela ter oceni, ali plačilna agencija izpolnjuje akreditacijska merila. Poročilo se posreduje pristojnemu organu, ki nato izda akt o akreditaciji, če ugotovi, da plačilna agencija izpolnjuje akreditacijska merila.

▼B

4.  
Če pristojni organ meni, da plačilna agencija ne izpolnjuje akreditacijskih meril, plačilno agencijo obvesti o posebnih pogojih, ki jih mora izpolniti, preden se lahko dodeli akreditacija.

Dokler se ne izvedejo vse potrebne spremembe za izpolnitev takšnih specifičnih pogojev, se lahko akreditacija dodeli začasno za obdobje, ki se določi glede na resnost ugotovljenih težav in ne presega 12 mesecev. V utemeljenih primerih lahko Komisija na zahtevo zadevne države članice odobri podaljšanje navedenega roka.

5.  

Informacije iz točke (a) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se sporočijo takoj po prvi akreditaciji plačilne agencije in v vsakem primeru, preden se za odhodke plačilne agencije bremenita sklada. Tem informacijam se priložijo izjave in dokumenti, ki zadevajo:

(a) 

odgovornosti, dodeljene plačilni agenciji;

(b) 

razporeditev odgovornosti med oddelki plačilne agencije;

(c) 

povezave plačilne agencije z drugimi javnimi ali zasebnimi organi, ki so odgovorni za izvajanje kakršnih koli ukrepov, v okviru katerih plačilna agencija za odhodke bremeni sklada;

(d) 

postopke za sprejemanje, preverjanje in potrjevanje veljavnosti zahtevkov upravičencev in za odobritev, izplačila in obračun odhodkov;

(e) 

določbe o varnosti informacijskih sistemov;

▼C3

(f) 

poročilo o predakreditacijskem pregledu, ki ga izvede revizijsko telo iz odstavka 3.

▼B

6.  
Komisija obvesti Odbor za kmetijska sklada o plačilnih agencijah, akreditiranih v vsaki državi članici.

Člen 2

Pregled akreditacije

1.  
Pristojni organ stalno nadzoruje plačilne agencije, za katere je odgovoren, zlasti na podlagi potrdil in poročil, ki jih sestavi certifikacijski organ iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ter spremlja vse ugotovljene pomanjkljivosti.

Pristojni organ vsaka tri leta pisno poroča Komisiji o svojem nadzoru nad plačilnimi agencijami in spremljanju njihovih dejavnosti. Poročilo vključuje pregled, ali plačilne agencije stalno izpolnjujejo akreditacijska merila, skupaj s povzetkom aktivnosti, sprejetih za odpravo pomanjkljivosti. Pristojni organ potrdi, ali plačilna agencija, za katero je odgovoren, še naprej izpolnjuje akreditacijska merila.

2.  
Države članice vzpostavijo sistem, ki zagotavlja, da se vsaka informacija, ki kaže na to, da plačilna agencija ne izpolnjuje akreditacijskih meril, nemudoma sporoči pristojnemu organu.
3.  
Če pristojni organ ugotovi, da akreditirana plačilna agencija ne izpolnjuje več enega ali več akreditacijskih meril, zaradi česar bi lahko bilo ovirano izvajanje nalog iz člena 1(1) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014, pristojni organ plačilni agenciji nemudoma odredi pogojno akreditacijo. Pri tem sestavi načrt, vključno z ukrepi in roki, za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v roku, ki je določen glede na resnost problema in ne presega 12 mesecev od datuma, ko začne veljati pogojna akreditacija. V utemeljenih primerih lahko Komisija na zahtevo zadevne države članice odobri podaljšanje navedenega roka.
4.  
Pristojni organ obvesti Komisijo o svoji odločitvi, da plačilni agenciji odredi pogojno akreditacijo, o načrtu, sestavljenem v skladu z odstavkom 3, in pozneje o poteku izvajanja takšnih načrtov.
5.  
Če se akreditacija odvzame, pristojni organ nemudoma dodeli akreditacijo drugi plačilni agenciji, ki izpolnjuje pogoje iz člena 7(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, da se zagotovijo nemotena izplačila upravičencem.
6.  
Če Komisija ugotovi, da pristojni organ ne izpolnjuje svoje obveznosti glede sestave načrta za odpravo pomanjkljivosti v skladu z odstavkom 3 ali da je plačilna agencija še naprej akreditirana, čeprav takega načrta ni izvedla v celoti v določenem roku, od pristojnega organa zahteva, da plačilni agenciji odvzame akreditacijo, razen če se izvedejo potrebne spremembe v roku, ki ga določi Komisija glede na resnost težave. V takšnem primeru se lahko Komisija odloči za obravnavo pomanjkljivosti prek postopka potrditve skladnosti v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 3

Izjava o upravljanju

1.  
Izjava o upravljanju iz točke (b) prvega pododstavka člena 7(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se sestavi pravočasno, tako da lahko certifikacijski organ izda mnenje iz člena 9(1) navedene uredbe.

Izjava o upravljanju mora imeti obliko, kot je določena v Prilogi I k tej uredbi, in nanjo lahko vplivajo pridržki, ki ovrednotijo morebitni finančni vpliv. Če so izraženi pridržki, mora izjava vključevati akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti in natančen časovni razpored za njegovo izvajanje.

2.  
Izjava o upravljanju mora temeljiti na učinkovitem nadzoru sistema upravljanja in kontrole, ki je vzpostavljen vse leto.

Člen 4

Usklajevalni organ

1.  

Usklajevalni organ iz člena 7(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013 je edini sogovornik Komisije z zadevno državo članico v zvezi z vsemi vprašanji o skladih glede:

(a) 

razdelitve informacij in smernic v zvezi s funkcijami in dejavnostmi plačilnih agencij tistim plačilnim agencijam in organom, ki so odgovorni za izvajanje teh smernic ter spodbujanje njihove usklajene uporabe;

(b) 

sporočanja informacij iz členov 7 in 102 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Komisiji;

(c) 

razpoložljivosti celotne evidence vseh računovodskih informacij, potrebnih za statistične in kontrolne namene, Komisiji.

2.  
Plačilna agencija lahko deluje kot usklajevalni organ pod pogojem, da sta funkciji ločeni.
3.  
Pri izvajanju nalog se lahko usklajevalni organ v skladu z nacionalnimi postopki obrne na druge upravne organe ali oddelke, zlasti tiste, ki imajo računovodsko ali tehnično strokovno znanje.
4.  
Zaupnost, neoporečnost in razpoložljivost vseh računalniških podatkov, ki jih hrani usklajevalni organ, se zagotovijo z ukrepi, ki upoštevajo upravno strukturo, kadrovsko zasedbo in tehnološko okolje posameznega usklajevalnega organa. Finančno in tehnološko prizadevanje mora biti sorazmerno z dejansko nastalim tveganjem.
5.  
Informacije iz točke (a) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se sporočijo takoj po prvi akreditaciji usklajevalnega organa in v vsakem primeru, preden se za odhodke, za katere je odgovoren, bremenita sklada. Priložijo se jim dokument o akreditaciji organa in informacije o upravnih in računovodskih pogojih ter pogojih notranje kontrole v zvezi z njegovim delovanjem.

Člen 5

Certificiranje

1.  
Pristojni organ imenuje certifikacijski organ iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1306/2013.
2.  
Certifikacijski organ organizira svoje delo na uspešen in učinkovit način ter izvaja preglede v ustreznih časovnih okvirih, ob upoštevanju narave in časovnega razporeda transakcij v zadevnem proračunskem letu.
3.  
Mnenje, ki ga mora predložiti certifikacijski organ v skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se pripravi vsako leto.

To mnenje temelji na revizijskem delu, opravljenemu v skladu s členoma 6 in 7 te uredbe.

4.  

►C1  Certifikacijski organ sestavi poročilo o svojih ugotovitvah. Poročilo vključuje prenesene naloge. V poročilu za obdobje, ki ga zajema poročilo, navede: ◄

(a) 

ali je plačilna agencija izpolnjevala akreditacijska merila;

(b) 

ali so postopki plačilne agencije ustrezno zagotavljali, da so odhodki, ki se obračunajo v breme EKJS in EKSRP, izvršeni v skladu s pravili Unije, s čimer zagotavljajo, da so z odhodki povezane transakcije zakonite in pravilne, ter da so bila priporočila za izboljšave, če obstajajo, upoštevana;

(c) 

ali so bili letni obračuni iz člena 29 te uredbe v skladu s poslovnimi knjigami in evidencami plačilne agencije;

(d) 

ali so bili obračuni odhodkov in intervencijskih ukrepov pravilni, popolni in točni zapisi transakcij, ki se obračunajo v breme skladov;

(e) 

ali so bili finančni interesi Unije ustrezno zaščiteni pri izplačanih predplačilih, pridobljenih jamstvih, intervencijskih zalogah in zbranih zneskih.

▼C3

Poročilo vključuje informacije o številu in usposobljenosti osebja, ki opravlja revizijo, o opravljenem delu, številu pregledanih transakcij, doseženi ravni pomembnosti in zaupanja, vseh ugotovljenih slabostih in priporočilih za izboljšanje ter delu certifikacijskega organa in drugih revizijskih teles znotraj ali zunaj plačilnih agencij, na osnovi katerega je pridobljeno popolno ali delno zagotovilo certifikacijskega organa o zadevah, o katerih poročajo.

▼B

Člen 6

Revizijska načela

1.  
Certifikacijska revizija se izvede v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.
2.  
Certifikacijski organ pripravi revizijsko strategijo, ki določa obseg, čas in usmeritev certifikacijske revizije, revizijske metode in metodologijo vzorčenja. Za vsako revidirano proračunsko leto se oblikuje revizijski načrt na podlagi ocenjenega revizijskega tveganja. Certifikacijski organ Komisiji na zahtevo predloži revizijsko strategijo in revizijski načrt.
3.  
Sprejemljiva raven revizijskih zagotovil, ki jo je treba doseči z revizijskim preizkušanjem, se pridobi s presojo kontrolnega sistema, vključno s preizkušanjem skladnosti in preizkušanjem podatkov o odhodkih, ki vključuje preizkušanje podrobnosti in analitičnih postopkov.
4.  

Komisija vzpostavi smernice, ki vsebujejo zlasti:

(a) 

nadaljnja pojasnila in navodila v zvezi s certifikacijsko revizijo, ki jo je treba izvesti;

(b) 

določitev sprejemljive ravni revizijskega zagotovila, ki jo je treba pridobiti z revizijskim preizkušanjem.

Člen 7

Revizijske metode

1.  
Revizijske metode v zvezi s certifikacijsko revizijo se opredelijo v revizijski strategiji iz člena 6(2).
2.  
Za izpolnitev revizijskih ciljev in zagotovitev mnenja, kot je določeno v členu 9(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, morajo revizijski koraki vključevati revizije sistemov, preizkušanje podatkov ter preverjanje usklajenosti izjav o financiranju in upravljanju.
3.  
►C1  Preizkušanje podatkov o odhodkih vključuje preverjanje zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij na ravni končnih upravičencev. Za te namene lahko certifikacijski organ spremlja plačilno agencijo pri izvajanju pregledov na kraju samem na drugi ravni. Certifikacijski organ ne sme spremljati plačilne agencije pri izvajanju prvotnih pregledov na kraju samem, razen v primerih, ko bi bilo fizično nemogoče ponovno preveriti prvotni pregled, ki ga je opravila plačilna agencija. ►M6  V zvezi s preizkušanjem podatkov, vključno z metodami vzorčenja, lahko certifikacijski organi uporabljajo preizkušanja z dvojnim namenom za izpolnitev več revizijskih ciljev hkrati. ◄  ◄
4.  
Komisija določi nadaljnje pogoje in smernice glede oblikovanja revizijskih postopkov, integracije vzorčenja, načrtovanja in izvajanja ponovnega preverjanja transakcij na kraju samem na podlagi smernic iz člena 6(4).



POGLAVJE II

FINANČNO UPRAVLJANJE SKLADOV



ODDELEK 1

Splošne določbe

Člen 8

Obračuni plačilnih agencij

1.  
Vsaka plačilna agencija vodi sklop obračunov, ki vključuje izključno odhodke in prihodke iz člena 4(1) ter členov 5 in 43 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter uporabo finančnih sredstev, ki so ji dana na razpolago za plačilo ustreznih odhodkov. Ti obračuni omogočajo, da se finančni podatki za EKJS in EKSRP prikazujejo in zagotavljajo ločeno.
2.  
►C1  Plačilne agencije držav članic, ki niso prevzele eura, vodijo obračune, ki vsebujejo zneske v valuti, v kateri so bili odhodki in prihodki plačani oziroma prejeti. Da pa se lahko izvede konsolidacija vseh njihovih odhodkov in prihodkov, morajo biti zmožne, da ustrezne podatke navedejo v nacionalni valuti in eurih. ◄
3.  

Kar zadeva EKSRP, vsaka plačilna agencija, imenovana za program razvoja podeželja, vodi obračune, ki omogočajo identifikacijo vseh dejavnosti po programih in ukrepih. Takšni obračuni obsegajo zlasti:

(a) 

znesek javnih odhodkov in znesek prispevka Unije za vsako dejavnost;

(b) 

zneske, ki se morajo izterjati od upravičencev zaradi ugotovljenih nepravilnosti ali malomarnosti;

(c) 

izterjane zneske z navedbo prvotne dejavnosti.



ODDELEK 2

Obračuni EKJS

Člen 9

Zagotavljanje podatkov s strani držav članic

Države članice zbirajo in dajejo Komisiji na razpolago podatke o skupnem znesku odhodkov in namenskih prejemkov, izvršenih oziroma prejetih vsak teden, in sicer pod naslednjimi pogoji:

(a) 

najpozneje tretji delovni dan vsakega tedna podatke o skupnem znesku odhodkov in namenskih prejemkov, izvršenih oziroma prejetih od začetka meseca do konca predhodnega tedna;

(b) 

najpozneje tretji delovni dan v mesecu, če teden pade v dva meseca, podatke o skupnem znesku odhodkov in namenskih prejemkov, izvršenih oziroma prejetih v predhodnem mesecu.

Člen 10

Sporočanje podatkov s strani držav članic

1.  

V skladu s točko (c)(i) in (ii) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 države članice Komisiji po elektronski poti pošljejo naslednje podatke in dokumente pod pogoji iz členov 11 in 12 te uredbe:

(a) 

najpozneje tretji delovni dan vsakega meseca podatke o skupnem znesku odhodkov in namenskih prejemkov, izvršenih oziroma prejetih v predhodnem mesecu, po modelu, ki ga Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov, in katere koli informacije, ki pojasnjujejo morebitne znatne razlike med oceno, pripravljeno v skladu z odstavkom 2(a)(iii) tega člena, in izvršenimi odhodki ali prejetimi namenskimi prejemki;

(b) 

najpozneje do dvanajstega dne vsakega meseca izjavo o odhodkih iz člena 18(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Vendar se obvestilo o odhodkih in namenskih prejemkih, izvršenih oziroma prejetih med 1. in 15. oktobrom, pošlje do 27. oktobra.

2.  

Izjava o odhodkih iz odstavka 1(b) vključuje:

(a) 

izkaz, ki ga pripravi vsaka plačilna agencija na podlagi modela, ki ga Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov, razčlenjen v skladu z nomenklaturo proračuna Unije in po vrstah odhodkov in prejemkov na podlagi podrobne nomenklature, dane na voljo državam članicam, ki zajema:

(i) 

odhodke in namenske prejemke, izvršene oziroma prejete v predhodnem mesecu;

(ii) 

skupne odhodke in namenske prejemke, izvršene oziroma prejete od začetka proračunskega leta do konca predhodnega meseca;

(iii) 

ocene odhodkov in namenskih prejemkov, ki se glede na primer nanašajo:

— 
samo na tekoči mesec in prihodnja dva meseca,
— 
na tekoči mesec, dva prihodnja meseca in obdobje do konca proračunskega leta;
(iv) 

dodatne podatke, če so potrebni;

(b) 

povzetek, ki ga pripravi zadevna država članica na podlagi modela, ki ga Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov, podatkov iz točke (a) za vse plačilne agencije te države;

(c) 

evidence, ki izkazujejo odhodke in prihodke v zvezi z javno intervencijo iz člena 19(2).

3.  
Vsi finančni podatki, ki jih zahteva uporaba tega člena, se sporočajo v eurih.

Člen 11

Splošna pravila v zvezi z izjavo o odhodkih in namenskimi prejemki

1.  
►C1  Brez poseganja v posebne določbe o izjavah o odhodkih in prihodkih za javno skladiščenje iz člena 12 se odhodki in namenski prejemki, ki jih plačilne agencije prijavijo za dani mesec, ujemajo z izplačili in prejemki, ki so bili v tem mesecu dejansko izvedeni. ◄

Ti odhodki in prihodki se vključijo v obračune proračuna EKJS za proračunsko leto N.

Vendar:

(a) 

se lahko odhodki, ki se lahko izplačajo pred izvajanjem določbe, po kateri jih lahko v celoti ali deloma krije EKJS, prijavijo le:

— 
za mesec, v katerem se je zadevna določba izvajala,
ali
— 
za mesec, ki sledi izvajanju navedene določbe;
(b) 

se namenski prejemki, ki jih država članica dolguje Komisiji, prijavijo za mesec, v katerem poteče rok za plačilo ustreznih zneskov, določen v zakonodaji Unije;

(c) 

Komisija neposredno, kot je primerno, odšteje ali prišteje popravke, ki jih je sprejela v okviru potrditve obračunov in potrditve skladnosti, zadevnim mesečnim plačilom iz člena 33(2) ali člena 34(8). ►M8  ————— ◄

2.  
Odhodki in namenski prejemki se upoštevajo na datum, ko je bil zadevni znesek knjižen v breme oziroma v dobro računa plačilne agencije. Vendar se lahko pri izplačilih upošteva datum, ko je zadevna agencija izdala in poslala izplačilni dokument finančni ustanovi ali upravičencu. Vsaka plačilna agencija uporablja enako metodo v celotnem proračunskem letu.
3.  
Odhodki in namenski prejemki, prijavljeni v skladu z odstavkom 1, lahko vključujejo popravke zneskov, prijavljenih za pretekle mesece v istem proračunskem letu.

Kadar popravki namenskih prejemkov na ravni plačilne agencije sprožijo prijavo negativnih namenskih prejemkov za dano proračunsko vrstico, se presežni popravki prenesejo v naslednji mesec. Po potrebi se poravnajo pri potrditvi obračunov za zadevno leto.

4.  
Neizvršene plačilne naloge in izplačila, ki so bremenila račun in so nato vrnjena, je treba prikazati v računovodski evidenci kot zmanjšanje odhodkov za mesec, v katerem se plačilni agenciji poroča o neizvedbi plačila ali preklicu.
5.  

Če so zapadla izplačila iz EKJS obremenjena s terjatvami, se za namene odstavka 1 šteje, da so bila v celoti izvedena:

(a) 

na datum izplačila preostalega zneska upravičencu, če je terjatev manjša od plačanega odhodka;

(b) 

na datum izravnave, če je odhodek manjši od terjatve ali enak terjatvi.

6.  
Skupni podatki o odhodkih in namenskih prejemkih v posameznem proračunskem letu, ki jih je treba predložiti Komisiji najpozneje do 27. oktobra, se lahko popravljajo samo v letnih obračunih, ki se Komisiji pošljejo v skladu s točko (c)(iii) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 12

Posebna pravila v zvezi z izjavami o odhodkih za javno skladiščenje

1.  
►C1  Pri pripravi izjave o odhodkih za javno skladiščenje se upoštevajo dejavnosti, ki so ob koncu zadevnega meseca zajete v izkazih plačilne agencije in so se izvajale od začetka obračunskega leta v smislu točke (a) prvega pododstavka člena 3(3) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 do konca istega meseca. ◄
2.  
Take izjave o odhodkih morajo vsebovati vrednosti in zneske, določene v skladu s členoma 17 in 18 te uredbe ter členom 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 906/2014 ( 1 ), ki so jih plačilne agencije knjižile v mesecu, ki sledi mesecu, na katerega se dejavnosti nanašajo.

Vendar:

(a) 

vrednosti in zneske za dejavnosti, ki se izvajajo v septembru, plačilne agencije knjižijo najpozneje do 15. oktobra;

(b) 

se skupni zmanjšani zneski iz točke (e) člena 3(1) Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014 knjižijo na datum, določen v odločbi, ki ureja to področje.

Člen 13

Sklep Komisije o plačilu

1.  
Na podlagi podatkov, poslanih v skladu s točko (b) člena 10(1) te uredbe Komisija odloči o izvršitvi mesečnih plačil v skladu s členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, brez poseganja v popravke, ki se lahko izvedejo s poznejšimi odločitvami v skladu s členoma 51 in 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter ob upoštevanju zmanjšanj in začasnih prekinitev v skladu s členom 41 navedene uredbe.
2.  
Če skupni znesek odhodkov, ki jih prijavijo države članice za naslednje proračunsko leto, presega tri četrtine vseh odobrenih sredstev za tekoče proračunsko leto, se vnaprej prevzete obveznosti iz člena 170(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in ustrezna mesečna plačila dodelijo sorazmerno z izjavami o odhodkih do največ 75 % odobrenih sredstev tekočega proračunskega leta. Komisija upošteva razliko zneskov, ki niso bili povrnjeni državam članicam, v sklepih o naslednjih povračilih.

Člen 14

Zagotovitev sredstev državam članicam

1.  
Po odločitvi za izvršitev mesečnih plačil da Komisija v okviru dodeljenih proračunskih sredstev državam članicam na razpolago na odprt račun vsake države članice sredstva za pokrivanje odhodkov, ki se financirajo iz EKJS, z odbitkom ustreznega zneska namenskih prejemkov.

▼M8

Če plačila, ki jih mora izvršiti Komisija, pomenijo negativni znesek za državo članico, se presežni odbitki prenesejo na naslednje mesece.

▼B

2.  
Vsaka država članica sporoči Komisiji naziv in številko računa iz odstavka 1, in sicer v obliki, ki jim jo da na razpolago Komisija.

Člen 15

Sporočanje v okviru javne intervencije

1.  

Plačilne agencije Komisiji predložijo:

(a) 

na njeno zahtevo dokumente in informacije iz člena 3(7) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 in dodatne nacionalne upravne določbe, sprejete za uporabo in upravljanje intervencijskih ukrepov;

(b) 

►C1  do roka iz točke (b) člena 10(1) te uredbe, informacije o javnem skladiščenju na podlagi modelov, ki jih Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov. ◄

2.  
Ustrezni informacijski sistemi iz člena 24 se uporabljajo za obveščanje in izmenjavo informacij ter za pripravo dokumentov v zvezi z odhodki za javno intervencijo.

Člen 16

Vsebina evidenc javnega skladiščenja, ki jih vodijo plačilne agencije

1.  

Evidence zalog iz točke (a) prvega pododstavka člena 3(3) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 vsebujejo naslednje kategorije ločeno prikazanih podatkov:

(a) 

količine proizvodov, ugotovljene pri vnosu in odvzemu iz zalog s fizičnim premikom ali brez njega;

(b) 

količine, uporabljene v okviru sistema brezplačne razdelitve najbolj ogroženim osebam v okviru Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim in knjižene v skladu s členom 4(3) Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014, z ločevanjem količin, ki so predmet prenosa v drugo državo članico;

(c) 

količine, odvzete kot vzorci, z ločevanjem vzorcev, ki so jih odvzeli kupci;

(d) 

količine, ki jih po vizualnem pregledu v okviru letnega popisa ali nadzoru po prevzemu v intervencijo ni več mogoče ponovno zapakirati in se prodajajo po zasebni pogodbi;

(e) 

manjkajoče količine iz določljivih ali nedoločljivih vzrokov, vključno s tistimi, ki ustrezajo dovoljenim odstopanjem;

(f) 

količine, katerih kakovost se je poslabšala;

(g) 

presežne količine;

(h) 

manjkajoče količine, ki presegajo meje dovoljenega odstopanja;

(i) 

količine, prispele v skladišče, za katere se izkaže, da ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev in katerih prevzem je zato zavrnjen;

(j) 

neto količine, ki so v zalogah konec vsakega meseca ali obračunskega leta in ki se prenesejo na naslednji mesec ali obračunsko leto.

2.  

Obračuni iz točke (a) prvega pododstavka člena 3(3) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 vsebujejo:

(a) 

vrednost količin iz točke (a) odstavka 1 tega člena, z ločenim prikazom vrednosti kupljenih in prodanih količin;

(b) 

knjigovodsko vrednost količin, uporabljenih ali upoštevanih v okviru sistema brezplačne razdelitve iz točke (b) odstavka 1 tega člena;

(c) 

stroške financiranja iz točke (a) člena 3(1) Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014;

(d) 

odhodke za materialne operacije iz točk (b) in (c) člena 3(1) Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014;

(e) 

zneske, ki izhajajo iz amortizacij iz točke (e) člena 3(1) Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014;

(f) 

►C1  zneske, prejete ali izterjane od prodajalcev, kupcev in skladiščnikov, razen tistih iz člena 20(2) te uredbe; ◄

(g) 

znesek prihodkov iz prodaj po zasebni pogodbi, izvedenih po letnem popisu ali po nadzoru, izvedenem po prevzemu proizvodov v intervencijske zaloge;

(h) 

izgube in dobičke pri odvzemih proizvodov ob upoštevanju amortizacij iz točke (e) tega odstavka;

(i) 

druge elemente v breme ali v dobro, zlasti tiste, ki ustrezajo količinam iz točk (c) do (g) odstavka 1 tega člena;

(j) 

povprečno knjigovodsko vrednost, izraženo v tonah ali hektolitrih, odvisno od primera.

Člen 17

Računovodstvo v zvezi z javno intervencijo

1.  
Pri postavkah iz člena 16 se vknjižijo količine, vrednosti, zneski in povprečja, ki jih plačilne agencije dejansko ugotovijo, ali vrednosti in zneski, izračunani na podlagi standardnih zneskov, ki jih določi Komisija.
2.  

Zapisi in izračuni iz odstavka 1 se pripravijo ob upoštevanju naslednjih pravil:

(a) 

stroški odvzema iz skladišča v zvezi s količinami proizvodov, pri katerih so bile ugotovljene manjkajoče količine ali poslabšanja kakovosti, se v skladu s pravili iz prilog VI in VII Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014 knjižijo samo za količine, ki so bile dejansko prodane in vzete iz zalog;

(b) 

za količine, za katere je bilo pri prenosu med državami članicami ugotovljeno, da manjkajo, se ne šteje, da so prispele v skladišče namembne države, zato se za njih ne plačujejo standardni stroški prevzema v skladišče;

(c) 

pri prevozu ali prenosu proizvodov se stroški prevzema in odvzema iz skladišča, določeni pavšalno v ta namen, knjižijo, če ti stroški po predpisih Unije niso sestavni del prevoznih stroškov;

(d) 

razen če posebna pravila Unije določajo drugače, se morebitni prihodki od prodaje proizvodov, katerih kakovost se je poslabšala, in drugi morebitni zneski, prejeti v tem okviru, ne knjižijo v knjige EKJS;

(e) 

morebitni ugotovljeni količinski presežki proizvodov se knjižijo kot negativni zneski v evidenci stanja in gibanja zalog pri manjkajočih količinah. Te količine se upoštevajo pri določanju količin, ki presegajo mejo dovoljenega odstopanja;

(f) 

vzorci, razen tistih, ki jih odvzamejo kupci, se vknjižijo v skladu s točko 2(a) Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) št. 906/2014.

3.  
O popravkih, ki jih v zvezi s podatki iz člena 16 za tekoče obračunsko leto opravi Komisija, se obvesti Odbor za kmetijska sklada. Popravki se državam članicam lahko sporočijo ob odločitvi o mesečnem plačilu ali, če te ni, ob sklepu o potrditvi obračunov. Vknjižijo jih plačilne agencije pod pogoji, določenimi v navedenem sklepu.

Člen 18

Datumi knjiženja odhodkov in prihodkov ter premikov proizvodov v evidence o javni intervenciji

1.  
Različne postavke odhodkov in prihodkov se knjižijo na datum, ko se izvede materialna operacija v okviru javnega intervencijskega ukrepa, in z uporabo menjalnega tečaja iz člena 3(2) Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014.

Vendar se v naslednjih primerih uporabljajo naslednji datumi:

(a) 

datum prejema v primeru prejetih ali izterjanih zneskov iz točk (f) in (g) člena 16(2) te uredbe;

(b) 

datum dejanskega plačila stroškov v zvezi z materialnimi operacijami, če ti zneski niso kriti s standardnimi zneski.

2.  
Različne postavke v zvezi s fizičnim premikom proizvodov in vodenjem zalog se vknjižijo na dan materialne operacije, ki izhaja iz intervencijskega ukrepa.

Vendar se v naslednjih primerih uporabljajo naslednji datumi:

(a) 

datum, ko plačilna agencija prevzame proizvode v skladu s členom 31(2) in členom 33 Uredbe Komisije (EU) št. 1272/2009 ( 2 ), za količine, prevzete v javno skladiščenje brez spremembe kraja skladiščenja;

(b) 

v zvezi z manjkajočimi količinami ali količinami, katerih kakovost se je poslabšala, in presežnimi količinami datum ugotovitve dejstev v primeru manjkajočih količin ali količin, katerih kakovost se je poslabšala, in presežnih količin;

(c) 

datum dejanskega odvzema proizvodov iz skladišča za prodajo po zasebni pogodbi proizvodov, ki jih po vizualnem pregledu v okviru letnega popisa ali pri nadzoru po prevzemu v intervencijo ni več mogoče ponovno zapakirati in ki ostanejo na zalogi;

(d) 

zadnji dan obračunskega leta za morebitne izgube, ki presegajo meje dovoljenega odstopanja iz člena 4(2) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014.

Člen 19

Znesek, financiran v okviru javne intervencije

1.  
Znesek, ki se financira v okviru intervencijskih ukrepov iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014, se določi na podlagi evidenc in obračunov, ki jih plačilne agencije sestavijo in hranijo v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 3(3) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 in v breme oziroma dobro katerih se knjižijo različne postavke odhodkov in prihodkov iz člena 16 te uredbe, ob upoštevanju, po potrebi, zneskov odhodkov, določenih v okviru področne kmetijske zakonodaje.
2.  
Plačilne agencije oziroma usklajevalni organi po elektronski poti posredujejo Komisiji vsak mesec in vsako leto na podlagi modela, ki ga Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov, informacije, potrebne za financiranje odhodkov za javno skladiščenje, in evidence, ki izkazujejo odhodke in prihodke v zvezi z javnim skladiščenjem, v obliki preglednic (preglednice P-STO) do roka iz točke (b) člena 10(1) ter do roka iz člena 30(2).

Člen 20

Izjave o odhodkih in prihodkih javnih intervencij

1.  
Financiranje s sredstvi EKJS v okviru intervencijskih ukrepov iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014 je enako odhodkom, izračunanim na podlagi podatkov, ki jih sporoči plačilna agencija, po odbitku morebitnih prihodkov, nastalih z intervencijskimi ukrepi, in ki jih potrdi informacijski sistem, ki ga vzpostavi Komisija, ter ki jih plačilna agencija vključi v svojo izjavo o odhodkih, sestavljeno v skladu s členom 12 te uredbe.
2.  
Zneski, izterjani v skladu s členom 54 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ter zneski, prejeti ali izterjani od prodajalcev, kupcev in skladiščnikov, ki izpolnjujejo merila iz člena 43 navedene uredbe, se prijavijo v proračun EKJS pod pogoji iz točke (a) člena 10(2) te uredbe.



ODDELEK 3

Obračuni EKSRP

Člen 21

Napoved finančnih potreb

▼M8

Države članice za vsak program razvoja podeželja iz člena 6 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) in v skladu s točko (c)(ii) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Komisiji dvakrat letno, najpozneje do 31. januarja in 31. avgusta, pošljejo svoje napovedi zneskov, ki naj bi jih v zadevnem proračunskem letu financiral EKSRP. Navedene napovedi ločeno prikazujejo zneske, napovedane za dodatna sredstva iz člena 58a(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013. Poleg tega države članice pošljejo posodobljeno oceno svojih potreb po financiranju za naslednje proračunsko leto.

▼B

Te napovedi in posodobljena ocena se pošljejo v obliki strukturiranih podatkov prek informacijskega sistema SFC2014, določenem v poglavju I Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 184/2014 ( 4 ).

Člen 22

Izjave o odhodkih

▼M8

1.  
Plačilne agencije prijavijo odhodke za vsak program razvoja podeželja iz člena 6 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Plačilne agencije za vsak ukrep za razvoj podeželja v izjavi o odhodkih navedejo znesek iz člena 58(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013 in znesek iz člena 58a(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

▼B

2.  

Ko Komisija odobri program razvoja podeželja, ji države članice v skladu s točko (c)(i) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 pošljejo svoje izjave o odhodkih v naslednjih rokih:

(a) 

najpozneje do 30. aprila za odhodke v obdobju med 1. januarjem in 31. marcem;

(b) 

najpozneje do 31. julija za odhodke v obdobju med 1. aprilom in 30. junijem;

(c) 

najpozneje do 10. novembra za odhodke v obdobju med 1. julijem in 15. oktobrom;

(d) 

najpozneje do 31. januarja za odhodke v obdobju med 16. oktobrom in 31. decembrom.

▼M1

Toda vsi odhodki, ki jih plačilne agencije plačajo upravičencem v skladu s členom 65(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 do konca zadnjega obdobja, kot je navedeno v prvem pododstavku tega odstavka, pred odobritvijo programa razvoja podeželja iz člena 6 Uredbe (EU) št. 1305/2013, se izvedejo pod odgovornostjo držav članic in se Komisiji prijavijo v prvi izjavi o odhodkih po odobritvi programa. Isto pravilo se smiselno uporablja v primeru spremembe programa razvoja podeželja iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1305/2013, razen za prilagoditve finančnega načrta, kot je navedeno v členu 23(2) te uredbe.

▼M7

Kar zadeva finančne instrumente, vzpostavljene v skladu s členom 38(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. 1303/2013, se odhodki prijavijo za referenčna obdobja iz prvega pododstavka, ko so izpolnjeni pogoji za vsak naslednji zahtevek za vmesno plačilo, kot je določeno v členu 41(1) navedene uredbe.

▼B

3.  
Izjave o odhodkih se v obliki strukturiranih podatkov plačilnih agencij za programe razvoja podeželja vnesejo v informacijski system SFC2014, določen v poglavju I Izvedbene uredbe (EU) št. 184/2014.

▼M4

4.  
Brez poseganja v člen 83 Uredbe (EU) št. 1303/2013, če odredbodajalec na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil zahteva dodatna preverjanja zaradi nepopolnih ali nejasnih predloženih podatkov ali zaradi neskladij, različnih razlag ali drugih nedoslednosti v zvezi z izjavo o odhodkih za referenčno obdobje, ki so predvsem posledica nesporočanja podatkov, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 in akti Komisije, sprejetimi na podlagi navedene uredbe, zadevna država članica na zahtevo odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil predloži dodatne podatke v roku, ki je glede na resnost problema določen v navedeni zahtevi.

▼B

Rok za vmesna plačila iz člena 36(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se lahko prekine za celoto ali del zneska, na katerega se nanaša zahtevek za plačilo, in sicer od datuma pošiljanja zahtevka za podatke do prejema zahtevanih podatkov, vendar največ za najdaljše obdobje iz člena 83(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Če zadevna država članica na zahtevo po dodatnih podatkih ne odgovori v roku, določenem v navedeni zahtevi, ali če je odgovor ocenjen kot nezadosten ali kaže na to, da pravila, ki se uporabljajo, niso bila upoštevana ali da so bila sredstva Unije uporabljena nepravilno, lahko Komisija začasno prekine ali zmanjša plačila v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

5.  
►C1  Odhodki, prijavljeni za obdobje, lahko vključujejo popravke podatkov, prijavljenih za predhodna obdobja istega proračunskega leta. ◄

Popravek odhodkov in namenskih prejemkov, ki se bremenijo v proračunskem letu in še niso vključeni v izjave iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2, se lahko popravlja samo v letnih obračunih, ki se Komisiji pošljejo v skladu s točko (c)(iii) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 23

Izračun zneska za plačilo

▼M3

1.  

Prispevek Unije, ki se plača za upravičene javne odhodke, se izračuna, kot sledi:

(a) 

kar zadeva programe razvoja podeželja iz člena 15 Uredbe (ES) št. 1698/2005: za vsako referenčno obdobje iz člena 22(2) te uredbe na podlagi stopnje prispevka EKSRP za vsako prednostno nalogo iz finančnega načrta, ki je v veljavi prvi dan navedenega obdobja;

(b) 

kar zadeva programe razvoja podeželja iz člena 6 Uredbe (EU) št. 1305/2013: za vsako referenčno obdobje iz člena 22(2) te uredbe na podlagi stopnje prispevka EKSRP za vsak ukrep, vrsto operacije, za katero velja posebna stopnja prispevka EKSRP, in za tehnično pomoč iz finančnega načrta, ki je v veljavi prvi dan navedenega obdobja.

Pri izračunu se upoštevajo popravki prispevka Unije, kakor je navedeno v izjavi o odhodkih za navedeno obdobje.

Z odstopanjem od prvega pododstavka za programe razvoja podeželja, spremenjene v skladu s členom 70(4c) Uredbe (ES) št. 1698/2005, se prispevek Unije izračuna na podlagi stopnje prispevka EKSRP za vsako prednostno nalogo iz finančnega načrta, veljavnega zadnji dan referenčnega obdobja.

▼M8

2.  

Kadar skupni znesek prispevka Unije, plačanega za program razvoja podeželja, presega skupni znesek, načrtovan za ukrep za razvoj podeželja, se brez poseganja v zgornjo mejo iz člena 34(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 znesek za plačilo zmanjša, kot sledi:

(a) 

za sredstva v okviru EKSRP brez dodatnih sredstev iz člena 58a Uredbe (EU) št. 1305/2013 se zmanjša na znesek, načrtovan za navedeni ukrep v okviru EKSRP, brez dodatnih sredstev;

(b) 

za dodatna sredstva iz člena 58a Uredbe (EU) št. 1305/2013 se zmanjša na znesek, načrtovan za navedeni ukrep v okviru dodatnih sredstev.

Vsak prispevek Unije, ki je zaradi tega izključen, se lahko plača pozneje, če je država članica predložila prilagojen finančni načrt in ga je Komisija sprejela.

▼B

3.  
Komisija plača prispevek Unije na enega ali več odprtih računov posamezne države članice, če so sredstva na razpolago.

Države članice sporočijo Komisiji naziv ali številke računov, in sicer v obliki, ki jim jo da na razpolago Komisija.



ODDELEK 4

Skupne določbe za EKJS in EKSRP

Člen 24

Elektronska izmenjava podatkov in dokumentov

1.  
►C1  Komisija opredeli informacijske sisteme, ki omogočajo elektronsko izmenjavo dokumentov in podatkov med njo in državami članicami, za sporočanje podatkov in vpogled v podatke, ki jih določajo člen 102 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in njene obvezne ureditve njihove uporabe. ◄ Države članice obvesti o splošnih pogojih uvajanja teh sistemov v okviru Odbora za kmetijska sklada.
2.  

Informacijski sistemi iz odstavka 1 morajo biti sposobni obdelovati predvsem:

(a) 

►C1  podatke, ki so potrebni za finančne transakcije, predvsem tiste v zvezi z mesečnimi in letnimi obračuni plačilnih agencij, izjavami o odhodkih in prihodkih ter prenosa podatkov in dokumentov iz člena 3 Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 ter členov 10, 11, 14, 15, 19, 20, 23 in 29 te uredbe; ◄

(b) 

dokumente skupnega interesa, ki omogočajo spremljanje mesečnih in letnih obračunov ter vpogled v podatke in dokumente, ki jih morajo plačilne agencije dati na razpolago Komisiji;

(c) 

besedila Unije in smernice Komisije na področju financiranja skupne kmetijske politike s strani organov, akreditiranih in imenovanih v skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013, ter smernice glede usklajene uporabe zadevne zakonodaje.

3.  
Komisija da obliko in vsebino dokumentov iz členov 10, 19, 20, 23 in točk (a), (b) in (d) člena 30(1) na razpolago državam članicam v obliki modelov prek informacijskih sistemov.

▼C1

Komisija te modele prilagaja in posodablja po tem, ko obvesti Odbor za kmetijska sklada.

▼B

4.  
►C1  Informacijski sistemi iz odstavka 1 lahko vsebujejo orodja, ki jih Komisija potrebuje za hrambo podatkov in upravljanje računov skladov, in orodja za izračun pavšalnih odhodkov ali odhodkov, ki zahtevajo uporabo enotnih metod, predvsem za finančne stroške in amortizacijo. ◄
5.  
Podatke v zvezi s finančnimi transakcijami v informacijske sisteme iz odstavka 1, za katere je odgovorna plačilna agencija, pošilja, vnaša in posodablja plačilna agencija ali to stori organ, na katerega se prenese ta funkcija, kjer je to mogoče prek usklajevalnih organov, akreditiranih v skladu s členom 7(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013.
6.  
Če se za neki dokument ali postopek, ki ga določajo Uredba (EU) št. 1306/2013 ali akti Komisije, sprejeti v okviru navedene uredbe, na eni ali več stopnjah navedenega postopka zahteva podpis pooblaščene osebe ali odobritev določene osebe, morajo informacijski sistemi, vzpostavljeni za pošiljanje takšnih dokumentov, v skladu z zakonodajo Unije omogočiti nedvoumno identifikacijo vseh oseb in zagotoviti razumna jamstva za nespremenljivost vsebine dokumentov, to velja tudi za posamezne stopnje postopka. Dokumente v zvezi z izjavami o odhodkih in izjavo o upravljanju, priložene letnim obračunom iz točke (c)(i) in (iii) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, ki se pošiljajo po elektronski poti, plačilne agencije ali po potrebi usklajevalni organi, akreditirani v skladu s členom 7(2) in (4) navedene uredbe, shranijo tudi v izvirni obliki.
7.  
Elektronski in digitalizirani dokumenti se morajo hraniti celotno obdobje, kot je določeno v členu 32.
8.  
Če se v delovanju informacijskega sistema pojavijo motnje ali ni stabilne povezave, lahko država članica po predhodni odobritvi Komisije pošlje dokumente v drugi obliki, in sicer pod pogoji, ki jih določi Komisija.

Člen 25

Začasna prekinitev plačila v primeru pozne predložitve

Izvedbeni akti, ki določajo mesečna plačila iz člena 18(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 ali vmesna plačila iz člena 36 navedene uredbe, morajo upoštevati začasno prekinitev plačil, odločeno v skladu s členom 42 navedene uredbe.

Člen 26

Pridobivanje satelitskih posnetkov

1.  

►C1  Za namene člena 21 Uredbe (EU) št. 1306/2013 vsaka država članica Komisijo najpozneje do 1. novembra vsako leto obvesti: ◄

(a) 

ali želi, da Komisija pridobi satelitske posnetke, potrebne za njen program pregledov in/ali za ocenjevanje kakovosti sistema za identificiranje zemljišč;

(b) 

o površini, ki bo pregledana, in številu načrtovanih kontrolnih območij.

2.  
Države članice, ki želijo, da Komisija pridobi satelitske posnetke, v sodelovanju z njo in pred 15. januarjem po posredovanju informacij iz odstavka 1 dokončno opredelijo območja, ki naj bi bila zajeta, in časovni razpored za pridobitev teh posnetkov.
3.  
Komisija pooblaščenim zastopnikom držav članic brezplačno posreduje satelitske posnetke, ki jih je pridobila. Ti zastopniki morajo spoštovati določbe o avtorskih pravicah iz pogodb z dobavitelji in posnetke ob zaključku dela vrniti.
4.  
Če skupni zahtevki držav članic presežejo proračunska sredstva, ki so na voljo za izvajanje člena 21 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se Komisija odloči za omejitev satelitskih posnetkov, ki jih je treba predložiti, pri čemer si prizadeva za najučinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev.



POGLAVJE III

POTRDITEV OBRAČUNOV



ODDELEK 1

Izterjava dolgov

Člen 27

Obresti, ki veljajo za izterjavo neupravičenih plačil

1.  
►C1  Razen če področna kmetijska zakonodaja določa drugače, se obresti na neupravičena plačila, ki se izterjajo zaradi nepravilnosti ali malomarnosti, izračunajo za obdobje od dneva, ko upravičencu poteče rok za plačilo, naveden v nalogu za izterjavo, do dneva povračila oziroma odbitka. Rok za plačilo ne sme presegati 60 dni od datuma naloga za izterjavo. ◄ ►M6   Države članice se lahko odločijo, da ne izterjajo obresti, če znesek obresti ne presega 5 EUR. ◄
2.  
Uporabljena obrestna mera v nobenem primeru ne sme biti nižja kot obrestna mera, ki jo določa nacionalna zakonodaja za izterjavo primerljivih neupravičenih odhodkov ali za zbiranje dolgovanih zneskov.

Člen 28

Izterjava s pobotom

Brez poseganja v druge izvršilne ukrepe iz nacionalne zakonodaje države članice vse neporavnane dolgove upravičenca, ugotovljene v skladu z nacionalno zakonodajo, izravnajo pri vseh prihodnjih plačilih, ki jih opravi plačilna agencija, pristojna za izterjavo dolgov tega upravičenca.



ODDELEK 2

Potrditev

Člen 29

Vsebina letnih obračunov

Letni obračuni iz točke (c)(iii) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 vsebujejo:

(a) 

namenske prejemke iz člena 43 navedene uredbe;

(b) 

odhodke EKJS po odbitku morebitnih neupravičenih plačil, ki niso izterjana ob koncu proračunskega leta, razen tistih iz točke (f) tega člena, vključno s vsemi obrestmi na te zneske, zbirno po postavkah in podpostavkah proračuna Unije;

(c) 

odhodke EKSRP po programih, ukrepih in posebnih prispevnih stopnjah. Letno poročilo o odhodkih mora vsebovati tudi podatke o izterjanih zneskih. Po koncu programa se vsa neupravičena izplačila, ki niso izterjana, razen tistih iz točke (f) tega člena, vključno z obrestmi na te zneske, odštejejo od odhodkov za zadevno proračunsko leto;

(d) 

preglednico razlik po postavkah in podpostavkah, v primeru EKSRP po programih, ukrepih, posebnih prispevnih stopnjah in prednostnih področjih, med odhodki in namenskimi prejemki, izkazanimi v letnih obračunih, in tistimi, izkazanimi za isto obdobje v dokumentih iz točke (b) člena 10(1) te uredbe za EKJS in iz člena 22(2) te uredbe za EKSRP, z razlago vsake razlike;

(e) 

ločeno, zneske, ki jih krijejo zadevne države članice oziroma Unija v skladu s prvim pododstavkom člena 54(2) in členom 54(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013;

(f) 

preglednico neupravičenih izplačil, ki jih je treba zaradi nepravilnosti v smislu člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 ( 5 ), vključno s sankcijami, ki jih določajo veljavna področna pravila Unije, in obrestmi na ta izplačila, izterjati ob koncu proračunskega leta, po modelu iz Priloge II k tej uredbi;

(g) 

►C1  izvleček zneskov iz knjige terjatev, ki jih je treba izterjati in knjižiti v dobro EKJS ali EKSRP, razen zneskov iz točk (b), (c) in (f) tega člena vključno s sankcijami in obrestmi na te zneske, po modelu iz Priloge III; ◄

(h) 

povzetek intervencijskih postopkov ter izjavo o količini in lokaciji zalog ob koncu proračunskega leta;

(i) 

potrditev, da so odhodki, namenski prejemki in podrobnosti o vsakem premiku intervencijskih zalog v dokumentaciji in računovodski evidenci plačilnih agencij;

(j) 

►C1  končno bilanco ob koncu proračunskega leta neuporabljenega/nepotrjenega skupnega zneska predplačil, ki so jih države članice plačale upravičencem, z razčlenitvijo po ukrepih za EKJS in po programih za EKSRP, in pri EKSRP vključno s finančnimi instrumenti. Pri finančnih instrumentih se končna bilanca nanaša na zneske, ki jih je plačala Komisija in ki jih države članice niso uporabile za izplačila končnim prejemnikom ter niso bili odobreni za pogodbe o jamstvu v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013. ◄

Člen 30

Posredovanje informacij

1.  

Za potrditev obračunov v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013 vsaka država članica pošlje Komisiji:

(a) 

postavke, vključene v letne obračune iz člena 29 te uredbe;

(b) 

mnenje in poročila, ki jih izda certifikacijski organ ali organi iz člena 5(3) in (4) te uredbe;

(c) 

popolne evidence vseh računovodskih informacij, potrebnih za statistične in kontrolne namene;

(d) 

izjavo o upravljanju iz člena 3 te uredbe.

▼M6

2.  
Dokumenti in računovodske informacije iz odstavka 1 se Komisiji pošljejo najpozneje do 15. februarja v letu, ki sledi koncu zadevnega proračunskega leta. Dokumenti iz točk (a), (b) in (d) navedenega odstavka se predložijo v elektronski obliki, skladno z obliko in pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s členom 24.

Ti dokumenti so opremljeni z obveznim elektronskim podpisom v smislu Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ). Za dokumente, ki se nanašajo na proračunsko leto 2017, lahko Komisija sprejme podpisane dokumente, poslane v elektronski obliki.

▼B

3.  
Na zahtevo Komisije ali na pobudo države članice se lahko dodatne informacije v zvezi s potrditvijo obračunov pošljejo Komisiji do roka, ki ga določi Komisija glede na obseg dela, potrebnega za zagotovitev teh informacij. Če takšnih informacij ni, lahko Komisija potrdi obračune na podlagi informacij, ki jih ima.
4.  
Komisija lahko sprejme zahtevo po odlogu pošiljanja informacij v upravičenih primerih, če je zahteva naslovljena nanjo pred skrajnim rokom za oddajo informacij.

Člen 31

Oblika in vsebina računovodskih informacij

▼M6

1.  
Komisija da obliko in vsebino računovodskih informacij iz člena 30(1)(c) na razpolago državam članicam v obliki modelov prek informacijskih sistemov.

Komisija da na razpolago modele in z njimi povezane tehnične specifikacije za računovodske informacije ter jih posodablja, potem ko o tem obvesti Odbor za kmetijska sklada pred začetkom vsakega proračunskega leta.

Tehnične specifikacije vsebujejo:

(a) 

letne zahteve po podatkih za posamezne računovodske informacije (Preglednica X);

(b) 

specifikacije za prenos računalniških datotek o odhodkih EKJS in EKSRP;

(c) 

opise podatkovnih polj (opomnik);

(d) 

struktura proračunskih kod EKSRP.

▼B

2.  

Komisija uporabi računovodske informacije izključno za namene:

(a) 

izpolnjevanja svojih funkcij v smislu potrditve obračunov v skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013;

(b) 

spremljanja razvoja in pripravljanja napovedi na kmetijskem področju.

Dostop do navedenih informacij imata za namene izpolnjevanja svojih nalog Evropsko računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

3.  
Vsi osebni podatki, vključeni v zbrane računovodske informacije, se obdelajo samo za namene iz odstavka 2. Če Komisija uporabi računovodske informacije za namen iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 2, naredi take podatke anonimne in jih obdela samo v zbirni obliki.
4.  
Zadevne osebe se za kakršno koli vprašanje v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov lahko obrnejo na Komisijo, kot je določeno v Prilogi IV.
5.  
Komisija zagotovi zaupnost in varnost računovodskih informacij.

Člen 32

Shranjevanje računovodskih informacij

1.  
Dokazila o financiranih odhodkih in namenskih prejemkih, ki jih zbere EKJS, morajo biti na voljo Komisiji najmanj tri leta, ki sledijo letu, v katerem Komisija potrdi obračune zadevnega proračunskega leta iz člena 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013.
2.  
Dokazila o financiranih odhodkih in namenskih prejemkih, ki jih zbere EKSRP, morajo biti na voljo Komisiji najmanj tri leta po letu, v katerem je plačilna agencija opravila končno izplačilo.
3.  
V primeru nepravilnosti ali malomarnosti morajo biti dokazila iz odstavkov 1 in 2 na voljo Komisiji najmanj tri leta po letu, ki sledi letu, v katerem so zneski v celoti izterjani od upravičenca in knjiženi v dobro skladov, ali letu, v katerem so ugotovljene finančne posledice neizterjanih zneskov v skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.
4.  
V primeru postopka potrditve skladnosti iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 morajo biti dokazila iz odstavkov 1 in 2 tega člena na voljo Komisiji najmanj eno leto po letu, v katerem je končan navedeni postopek, ali vsaj eno leto po koncu navedenih postopkov, če je sklep o skladnosti predmet sodnega postopka na Sodišču Evropske unije.
5.  
Dokazila iz odstavkov 1 do 4 morajo biti na voljo Komisiji na papirju, v elektronski obliki in/ali v obeh oblikah.

Dokumenti se lahko hranijo izključno v elektronski obliki, če nacionalno pravo zadevne države članice dovoljuje uporabo elektronskih dokumentov kot dokaza poslovnih dogodkov v postopkih na nacionalnih sodiščih.

Če se dokumenti hranijo samo v elektronski obliki, mora biti sistem, ki to omogoča, v skladu z oddelkom 3(B) Priloge I k Delegirani uredbi (EU) št. 907/2014.

Člen 33

Finančna potrditev

1.  
Sklep Komisije o potrditvi obračunov iz člena 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013 določi zneske odhodkov, izvršenih v vsaki državi članici v zadevnem proračunskem letu, ki se priznajo v breme skladov na podlagi obračunov iz člena 29 te uredbe ter vseh zmanjšanj in začasnih prekinitev iz člena 41 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

V sklepu se določijo tudi zneski, za katere se bremenijo Unija in zadevne države članice v skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Za EKSRP znesek, določen s sklepom o potrditvi obračunov, vključuje sredstva, ki jih lahko zadevna država članica znova uporabi s prerazporeditvijo v skladu z drugim odstavkom člena 56 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

2.  
Pri EKJS se znesek, ki se na podlagi sklepa o potrditvi obračunov izterja od vsake države članice ali plača državi članici, določi tako, da se mesečna plačila za zadevno proračunsko leto odštejejo od odhodkov, priznanih za isto leto v skladu z odstavkom 1. Ta znesek Komisija odšteje ali doda mesečnemu plačilu za odhodke, izvršene v drugem mesecu po sprejetju sklepa o potrditvi obračunov.

Pri EKSRP se znesek, ki se kot posledica sklepa o potrditvi obračunov izterja od vsake države članice ali plača državi članici, določi tako, da se vmesna plačila za zadevno proračunsko leto odštejejo od odhodkov, priznanih za isto leto v skladu z odstavkom 1.

Ta znesek Komisija odšteje od prvega plačila ali doda prvemu plačilu, za katerega je država članica po tem, ko je bil sprejet sklep na podlagi člena 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013, predložila izjavo o odhodkih.

3.  
Komisija najpozneje do 30. aprila v letu, ki sledi koncu proračunskega leta, zadevni državi članici sporoči rezultate svojih preverjanj predloženih informacij, skupaj z vsemi spremembami, ki jih predlaga.
4.  
Če iz razlogov, ki jih je mogoče pripisati zadevni državi članici, Komisija ne more potrditi obračunov države članice pred 31. majem naslednjega leta, državo članico uradno obvesti o nadaljnjih poizvedbah, ki jih predlaga v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 1306/2013.
5.  
Odstavki 1 do 4 se uporabljajo smiselno za namenske prejemke v smislu člena 43 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 34

Potrditev skladnosti

1.  
Za določitev zneskov, ki se izključijo iz financiranja Unije, kadar se ugotovi, da odhodki niso nastali v skladu s pravili Unije, Komisija uporabi svoje ugotovitve in upošteva informacije, ki jih dajo na razpolago države članice, če so te posredovane pravočasno v rokih, ki jih določi Komisija v okviru postopka potrditve skladnosti, ki se izvaja v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in v skladu s tem členom.
2.  
►M6  Kadar Komisija pri poizvedbi ugotovi, da odhodek ni bil izvršen v skladu s predpisi Unije, zadevni državi članici sporoči svoje ugotovitve in navede popravne ukrepe, potrebne za prihodnjo skladnost z navedenimi predpisi, ter začasno raven finančnega popravka, za katerega v tej fazi postopka meni, da ustreza njenim ugotovitvam. V sporočilu se načrtuje tudi dvostranski sestanek v petih mesecih po poteku obdobja za odgovor države članice. Sporočilo se sklicuje na ta člen. ◄

Država članica odgovori v dveh mesecih po prejemu sporočila. V svojem odgovoru ima država članica zlasti možnost, da:

(a) 

Komisiji dokaže, da je dejanski obseg neskladnosti ali tveganja za sklada manjši od tistega, ki ga je navedla Komisija;

(b) 

Komisijo obvesti o popravnih ukrepih, ki jih je sprejela za zagotovitev skladnosti s predpisi Unije, in o datumu začetka veljavnosti njihovega izvajanja.

V utemeljenih primerih lahko Komisija na obrazloženo zahtevo države članice odobri podaljšanje dvomesečnega obdobja za največ dva meseca. Zahteva se naslovi na Komisijo pred iztekom navedenega obdobja.

Če država članica meni, da dvostranski sestanek ni potreben, o tem obvesti Komisijo v svojem odgovoru na zgoraj omenjeno sporočilo.

3.  
Na dvostranskem sestanku si obe stranki prizadevata za dogovor o ukrepih, ki naj se sprejmejo, ter o oceni teže kršitve in finančne škode, povzročene proračunu Unije.

Komisija v 30 delovnih dneh po dvostranskem sestanku pripravi zapisnik in ga pošlje državam članicam. Država članica lahko pošlje svoje pripombe Komisiji v 15 delovnih dneh po prejemu zapisnika.

V šestih mesecih od datuma pošiljke zapisnika z dvostranskega sestanka Komisija državi članici uradno sporoči svoje ugotovitve na podlagi informacij, ki jih je prejela v okviru postopka za potrditev skladnosti. V tem sporočilu se ocenijo odhodki, ki jih je treba izključiti iz financiranja Unije v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in členom 12 Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014. Sporočilo se sklicuje na člen 40(1) te uredbe.

▼M6

Če država članica uradno obvesti Komisijo, da dvostranski sestanek ni potreben, se šestmesečno obdobje začne na dan, ko Komisija prejme uradno obvestilo.

▼B

4.  

Če država članica izvede spravni postopek iz člena 40, Komisija državi članici sporoči svoje ugotovitve najpozneje šest mesecev po:

(a) 

prejemu poročila spravnega organa ali

(b) 

prejemu dodatnih informacij od države članice v roku iz drugega pododstavka člena 40(3), če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 6 tega člena.

5.  

Za izvedbo določb iz odstavkov 3 in 4 v zadevnih rokih mora imeti Komisija na razpolago vse informacije, ki so pomembne v zadevni fazi postopka. Če Komisija meni, da teh informacij nima na razpolago, lahko kadar koli v rokih iz odstavkov 3 in 4:

(a) 

od države članice zahteva dodatne informacije, na kar država članica odgovori v roku dveh mesecev po prejemu sporočila, in/ali

(b) 

obvesti državo članico o tem, da namerava opraviti dodatno revizijo za potrebna preverjanja.

V tem primeru roki iz odstavkov 3 in 4 začnejo ponovno teči, ko Komisija prejme zahtevane dodatne informacije oziroma z zadnjim dnem dodatne revizije.

6.  

Pri presoji odhodkov, ki se izključijo iz financiranja Unije, se lahko informacije, ki jih sporoči država članica po uradnem sporočilu Komisije iz ►C2  tretjega pododstavka odstavka 3 ◄ , upoštevajo samo:

(a) 

če je to potrebno, da bi preprečili hudo precenitev finančne škode, povzročene proračunu Unije, in

(b) 

če je pozno posredovanje informacij upravičeno zaradi zunanjih dejavnikov in Komisiji ne oteži pravočasnega sprejetja sklepa iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

7.  
Potem ko Komisija državam članicam sporoči svoje ugotovitve v skladu z odstavkom 3 ali 4 člena 34 te uredbe, po potrebi sprejme enega ali več sklepov v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013, da se iz financiranja Unije izključijo odhodki, na katere je vplivala ugotovljena neskladnost s predpisi Unije. Komisija lahko izvaja zaporedne postopke potrditve skladnosti, dokler država članica dejansko ne izvede korektivnih ukrepov.
8.  
Pri EKJS Komisija odbitke od financiranja Unije odšteje od mesečnih plačil v zvezi z odhodki, izvršenimi v drugem mesecu, ki sledi sklepu na podlagi člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Pri EKSRP Komisija odbitke od financiranja Unije odšteje od plačila, za katerega je država članica po tem, ko je bil sprejet sklep na podlagi člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013, predložila izjavo o odhodkih.

Toda na zahtevo države članice in po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada lahko Komisija sprejme sklep, s katerim določi drugačen datum za odbitke ali odobri njihovo vračilo v obrokih, če je to utemeljeno zaradi pomembnosti odbitkov, vključenih v izvedbeni akt, sprejet na podlagi člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

▼M2

8a.  
Komisija lahko na zahtevo države članice in po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada za države članice, ki so upravičene do finančne pomoči v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002 ( 7 ), Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010 ( 8 ) in Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost, sprejme izvedbeni sklep, s katerim za obdobje, ki ni daljše od 24 mesecev od datuma njegovega sprejetja, odloži izvrševanje sklepov, sprejetih po 1. maju 2015 v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 (v nadaljnjem besedilu: sklep o odlogu).

S sklepom o odlogu se odobrijo odbitki, ki se odštejejo po koncu obdobja odloga v treh letnih obrokih. Če skupni znesek, za katerega velja sklep o odlogu, znaša več kot 0,02 % bruto domačega proizvoda države članice, lahko Komisija odobri povračilo v največ petih letnih obrokih.

Komisija lahko obdobje odloga iz prvega pododstavka na zahtevo države članice in po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada podaljša enkrat za obdobje, ki ni daljše od 12 mesecev.

Država članica, ki ji je bil odobren odlog, zagotovi, da se pomanjkljivosti, zaradi katerih je prišlo do odbitkov in ki so v času sprejetja sklepa o odlogu še vedno prisotne, odpravijo na podlagi akcijskega načrta, ki je oblikovan po posvetovanju s Komisijo ter vsebuje roke in jasne kazalnike napredka. Komisija ob upoštevanju načela sorazmernosti spremeni ali razveljavi sklep o odlogu v naslednjih primerih:

(a) 

država članica ne sprejme potrebnih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, kot je določeno v akcijskem načrtu;

(b) 

napredek ukrepov za odpravo pomanjkljivosti glede na kazalnike napredka ni zadosten; ali

(c) 

rezultat ukrepov ni zadovoljiv.

8b.  
Izvedbena sklepa iz odstavkov 8 in 8a se sprejmeta v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

▼M6

9.  
V upravičenih primerih, o katerih je treba obvestiti zadevno državo članico, lahko Komisija podaljša roke iz odstavkov 2 in 5.

▼B

10.  
Odstavki 1 do 9 se uporabljajo smiselno za namenske prejemke v smislu člena 43 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

▼M3

11.  
Kadar roki iz odstavkov 2, 3, 4 in 5 popolnoma ali deloma vključujejo mesec avgust, se ti roki v tem mesecu začasno prekinejo.

▼B

Člen 35

Odločitev, da se poizvedba glede potrditve skladnosti ne začne ali ne izvaja

1.  
Komisija se lahko odloči, da ne bo začela ali izvedla poizvedbe glede potrditve skladnosti v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013, če pričakuje, da morebitni finančni popravek zaradi neskladnosti, ugotovljene s poizvedbo iz odstavka 2 člena 34, ne bi presegel 50 000  EUR in dveh odstotkov zadevnih odhodkov ali zneskov, ki jih je treba izterjati.
2.  
Če Komisija zmanjša mesečna plačila v skladu s členom 41(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se lahko odloči, da ne bo začela ali izvedla poizvedbe glede potrditve skladnosti v skladu s členom 52 navedene uredbe, če zadevna država članica ne nasprotuje uporabi tega odstavka v okviru postopka iz člena 41(1) navedene uredbe.

Člen 36

Spravni organ

Za postopek potrditve skladnosti iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se ustanovi spravni organ. Ta opravlja naslednje naloge:

(a) 

prouči vsako zadevo, ki mu jo predloži država članica, ki od Komisije prejme uradno obvestilo v skladu z drugim pododstavkom člena 34(3) te uredbe, vključno s presojo odhodkov, ki jih Komisija namerava izključiti iz financiranja Unije;

(b) 

poskuša uskladiti različna stališča Komisije in zadevne države članice;

(c) 

po končani preiskavi sestavi poročilo o rezultatih svojih prizadevanj za spravo in pri tem navede vse pripombe, za katere meni, da bi bile koristne, če bi ostale vse ali nekatere sporne točke nerešene.

Člen 37

Sestava spravnega organa

1.  
Spravni organ sestavlja vsaj pet članov, izbranih izmed uglednih oseb, ki v celoti jamčijo za neodvisnost in visoko strokovno usposobljenost v zadevah financiranja skupne kmetijske politike, skupaj z razvojem podeželja, ali prakse finančne revizije.

Ti člani morajo biti državljani različnih držav članic.

2.  
Predsednika, člane in namestnike imenuje Komisija za začetni mandat treh let po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada.

Njihov mandat se lahko naenkrat podaljša samo za eno leto, o čemer je treba obvestiti Odbor za kmetijska sklada. Če se imenuje predsednik, ki je že član spravnega organa, traja njegov začetni mandat predsednika tri leta.

Imena predsednika, članov in namestnikov se objavijo v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

3.  
Članom spravnega organa se izplača nagrada glede na čas, ki se zahteva za določeno nalogo. Stroški se nadomestijo v skladu s pravili, ki veljajo za osebje Komisije.
4.  
Po izteku mandata ostanejo predsednik in člani na svojem položaju do zamenjave ali podaljšanja mandata.
5.  
Komisija lahko po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada razreši člane, ki ne izpolnjujejo več pogojev, zahtevanih za izpolnjevanje nalog v spravnem organu, ali ki iz kakršnega koli razloga niso na voljo za nedoločen čas.

V navedenem primeru zadevnega člana za preostanek mandatne dobe nadomesti namestnik, o čemer se obvesti Odbor za kmetijska sklada.

Če je predsednik razrešen, Komisija po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada imenuje člana, ki izpolnjuje naloge predsednika za preostali mandat, za katerega je bil ta imenovan.

Člen 38

Neodvisnost spravnega organa

1.  
Člani spravnega organa opravljajo svoje naloge neodvisno, pri čemer ne smejo zahtevati niti sprejemati navodil Komisije, nobene vlade ali organa.

Člani, ki so bili v prejšnjem mandatu osebno vpleteni v obravnavano zadevo, ne sodelujejo pri delu spravnega organa ali podpisujejo poročila.

2.  
Brez poseganja v člen 287 Pogodbe člani organa ne razkrijejo nobenih informacij, ki so jih pridobili pri svojem delu za spravni organ. Take informacije so zaupne in zanje velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Člen 39

Ureditev dela

1.  
Spravni organ se sestaja na sedežu Komisije. Predsednik pripravi in organizira delo. V odsotnosti predsednika in brez poseganja v prvi pododstavek člena 37(5) predsedovanje prevzame najstarejši član.

Sekretariat spravnega organa zagotovi Komisija.

2.  
Brez poseganja v drugi pododstavek člena 38(1) se poročila sprejemajo z absolutno večino prisotnih članov, pri čemer so za sklepčnost pri obravnavah potrebni vsaj trije člani.

Poročila podpišejo predsednik in člani, ki so sodelovali v obravnavah. Sopodpiše jih sekretariat.

Člen 40

Spravni postopek

1.  
Država članica lahko v 30 delovnih dneh po prejemu uradnega sporočila Komisije iz ►C2  tretjega pododstavka člena 34(3) ◄ zadevo predloži spravnemu organu, in sicer tako, da sekretariatu spravnega organa pošlje obrazložen zahtevek za spravo.

Postopek in naslov sekretariata državam članicam uradno sporoči Odbor za kmetijska sklada.

2.  

Zahtevek za spravo se dopusti le, če znesek, ki je predviden za izključitev iz financiranja Unije v skladu s sporočilom Komisije:

(a) 

presega 1 milijon EUR

ali

(b) 

pomeni vsaj 25 % vseh letnih odhodkov države članice po zadevnih proračunskih postavkah.

Poleg tega, če je država članica v predhodnih pogovorih trdila in dokazala, da gre za načelno zadevo v zvezi z uporabo predpisov Unije, lahko predsednik spravnega odbora odloči, da je zahtevek za spravo sprejemljiv. Vendar tak zahtevek ni sprejemljiv, če se nanaša izključno na pravno razlago.

3.  
Spravni organ opravi preiskave čim bolj neformalno in čim hitreje ter se pri tem opira izključno na dokaze, ki so Komisiji na razpolago v trenutku, ko so formalne ugotovitve sporočene v skladu s členom 34(3), ter Komisiji in zadevnim nacionalnim organom omogoči pošteno zaslišanje.

Toda če država članica meni, da bi morala v svojem zahtevku za spravo predložiti informacije, ki Komisiji še niso bile sporočene, lahko spravni organ povabi Komisijo, naj ovrednoti te nove informacije, samo če so izpolnjeni pogoji iz člena 34(6). Informacije se Komisiji sporočijo najpozneje dva meseca po posredovanju poročila iz točke (c) člena 36.

4.  
Če spravnemu organu v štirih mesecih po tem, ko mu je bila zadeva predložena, ne uspe uskladiti stališč Komisije in države članice, se šteje, da sprava ni uspela.

V poročilu iz točke (c) člena 36 se navedejo razlogi, zakaj stališč ni bilo mogoče uskladiti. Navede se, ali je bil med postopkom dosežen kakršen koli delni sporazum in ali je spravni organ povabil Komisijo, naj oceni nove informacije v skladu z drugim pododstavkom odstavka 3.

Poročilo se pošlje:

(a) 

zadevni državi članici;

(b) 

Komisiji v proučitev pred sporočitvijo sklepov državi članici;

(c) 

drugim državam članicam v okviru Odbora za kmetijska sklada.

▼M3

5.  
Kadar roki iz odstavkov 1, 3 in 4 popolnoma ali deloma vključujejo mesec avgust, se ti roki v tem mesecu začasno prekinejo.

▼B



POGLAVJE IV

PRAVILA O PREGLEDIH



ODDELEK 1

Splošna pravila

Člen 41

Zmanjšanje pregledov na kraju samem

1.  

Države članice se lahko odločijo za zmanjšanje minimalne stopnje pregledov na kraju samem v skladu s členom 59(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) 

certifikacijski organ je v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 1306/2013 podal mnenje, v katerem potrjuje, da sistem notranjih kontrol deluje pravilno in da je stopnja napak za zadevno populacijo pod pragom pomembnosti v višini 2,0 % za vsaj dve zaporedni proračunski leti pred letom, v katerem naj bi se zmanjšana stopnja kontrole uporabila;

(b) 

Komisija zadevne države članice ni obvestila, da ne more sprejeti mnenja iz točke (a) tega odstavka, ki ga poda certifikacijski organ v okviru člena 9 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ter

(c) 

Komisija

(i) 

zadevne države članice ni obvestila o slabostih sistema kontrole zadevne sheme podpore ali ukrepa v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ali

(ii) 

je pri izvajanju člena 34 te uredbe zadovoljna s popravnimi ukrepi, ki jih je sprejela zadevna država članica, če je bila ta v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 obveščena o slabostih sistema kontrole zadevne posamezne sheme podpore ali ukrepa, in je o tem obvestila državo članico.

2.  
►C1  Države članice se lahko odločijo za zmanjšanje minimalne stopnje pregledov na kraju samem v skladu z ravnmi in, kjer je to primerno, z dodatnimi pogoji, določenimi v področni zakonodaji. ◄

Države članice Komisijo obvestijo o svoji odločitvi o zmanjšanju minimalne stopnje pregledov na kraju samem takoj po sprejetju take odločitve. V tem obvestilu navedejo:

(a) 

zadevno shemo podpore ali ukrep;

(b) 

obdobje, v katerem naj bi se uporabljala zmanjšana minimalna stopnja pregledov na kraju samem;

(c) 

zmanjšano minimalno stopnjo pregledov na kraju samem, ki naj bi se uporabljala.

3.  
Če kateri koli od kumulativnih pogojev iz odstavka 1 ali kateri koli dodatni pogoj, določen v področni zakonodaji, ni več izpolnjen, države članice nemudoma prekličejo svojo odločitev o zmanjšanju minimalne stopnje pregledov na kraju samem in z naslednjim letom zahtevkov začnejo uporabljati minimalno stopnjo pregledov na kraju samem, določeno v področni kmetijski zakonodaji.



ODDELEK 2

Pregledi transakcij

Člen 42

Pregledi, ki jih izvedejo države članice

1.  
Sistematično pregledovanje poslovnih dokumentov podjetij iz člena 80(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se za vsako obdobje pregledovanja iz odstavka 4 tega člena uporablja za število podjetij, ki ne sme biti manjše od polovice podjetij, katerih prejemki ali izplačila ali njihova vsota v okviru financiranja iz EKJS so v proračunskem letu EKJS pred začetkom zadevnega obdobja pregledov presegli 150 000  EUR.
2.  
Države članice v zvezi z vsakim obdobjem pregledov brez poseganja v svoje obveznosti iz člena 80(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 izberejo podjetja, ki se pregledajo na podlagi analize tveganja za vse ukrepe, pri katerih je to praktično izvedljivo. Države članice Komisiji predložijo svoje predloge glede uporabe analize tveganja najpozneje šest mesecev pred začetkom obdobja pregledov. Predlogi morajo vsebovati vse zadevne informacije glede pristopa, tehnik in podatkov, ki se uporabijo za analizo, ter meril in pričakovanih načinov izvajanja pregledov, ki bodo opravljeni. Predlog se pripravi v skladu s Prilogo V k tej uredbi. Vsaka država članica upošteva pripombe Komisije na predlog analize tveganja, ki se podajo v roku osmih tednov po prejemu.
3.  
Pri ukrepih, za katere država članica meni, da uporaba analize tveganja ni izvedljiva, se obvezno opravi pregled podjetij, pri katerih je vsota prejemkov ali izplačil ali vsota teh dveh zneskov v okviru sistema financiranja iz EKJS presegla 350 000  EUR in pri katerih ni bil opravljen pregled v skladu s to uredbo in poglavjem III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 v nobenem od dveh predhodnih obdobij pregledov.
4.  
Obdobje pregledov poteka od 1. julija do 30. junija naslednje leto. Pregled zajema obdobje vsaj 12 mesecev, ki se je končalo v prejšnjem obdobju pregledov; lahko se podaljša za obdobja pred 12-mesečnim obdobjem ali po njem, ki jih določi država članica.

Člen 43

Dostop do trgovinskih dokumentov

Podjetja trgovinske dokumente hranijo najmanj tri leta, in sicer od konca leta, v katerem so nastala. Države članice lahko predpišejo daljše obdobje za hranjenje teh dokumentov.

Člen 44

Skupni ukrepi

Komisija lahko na svojo pobudo ali na podlagi predloga države članice in v soglasju z zadevnimi državami članicami odloči, da uskladi skupne ukrepe, ki vključujejo medsebojno pomoč med dvema ali več državami članicami, kakor je predvideno v členu 83(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 45

Medsebojna pomoč

1.  
Države članice pošljejo v prvih treh mesecih po proračunskem letu EKJS, v katerem je bilo opravljeno izplačilo, vsaki državi članici, v kateri ima zadevno podjetje sedež, seznam podjetij iz člena 83(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Ta seznam vsebuje vse podatke, ki so potrebni, da namembna država članica lahko identificira podjetja in izvaja svoje obveznosti pregleda. Namembna država članica je odgovorna za pregled takih podjetij v skladu s členom 80 Uredbe (EU) št. 1306/2013. Komisiji se pošlje izvod vsakega seznama.

Država članica, ki prejme ali izvrši izplačilo, lahko zaprosi državo članico, kjer ima podjetje svoj sedež, da pregleda nekatera podjetja z navedenega seznama v skladu s členom 80 Uredbe (EU) št. 1306/2013, pri čemer navede razloge za tako zahtevo in tveganja, povezana z njim.

Država članica, ki je prejela zahtevo, ustrezno upošteva tveganja, povezana s podjetjem, o katerih jo je obvestila država članica, ki je poslala zahtevo.

Zaprošena država članica obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala, o nadaljnjih ukrepih. Če je opravljen pregled podjetja s seznama, zaprošena država članica, ki je opravila pregled, obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala, o rezultatih pregleda najpozneje v treh mesecih po koncu obdobja pregledov.

Pregled tovrstnih zahtevkov se Komisiji pošilja četrtletno, in sicer v enem mesecu po koncu vsakega četrtletja. Komisija lahko zahteva kopijo posameznih zahtevkov.

Seznam podjetij iz prvega pododstavka se sestavi po vzorcu iz Priloge VI.

2.  
Seznam podjetij iz člena 83(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se sestavi v skladu z vzorcem iz Priloge VII k tej uredbi.
3.  
Zahteva države članice za pregled podjetja v drugi državi članici, kakor je navedeno v drugem pododstavku odstavka 1 in členu 83(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se sestavi v skladu z vzorcem iz Priloge VIII k tej uredbi.
4.  
Obvestilo o rezultatih pregledov iz drugega pododstavka odstavka 1 in člena 83(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se pripravi v skladu z vzorcem iz Priloge IX k tej uredbi.
5.  
Pregled zahtevkov iz petega pododstavka odstavka 1 in člena 83(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, vključno z rezultati pregledov, se pripravi v skladu z vzorcem iz Priloge X k tej uredbi.
6.  
Informacije, ki jih je treba zagotoviti na podlagi odstavka 1, se pošljejo v elektronski obliki v formatu, ki je določen v točki 2 Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 991/2013.

Člen 46

Letni programi in poročila

1.  
Letni program pregledov iz člena 84 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se sestavi v skladu z vzorcem iz Priloge XI k tej uredbi.
2.  
V letnem poročilu iz člena 86(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se navedejo vse morebitne težave in ukrepi, sprejeti za njihovo odpravo, ter se, po potrebi, podajo predlogi za izboljšave.

Vključuje podrobne informacije o vseh vidikih uporabe poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013, naštetih v Prilogi XII k tej uredbi, podane v jasno opredeljenih oddelkih pod postavkami iz navedene priloge.

3.  
Informacije, ki se predložijo v skladu s tem členom in členom 45, se lahko pošljejo v papirni obliki ali v elektronski obliki, v formatu, o katerem se dogovorita pošiljatelj in prejemnik.
4.  
Komisija v svojem letnem finančnem poročilu o upravljanju skladov iz člena 109 Uredbe (EU) št. 1306/2013 vsako leto ovrednoti doseženi napredek.

Člen 47

Posebni oddelki

1.  

Posebni oddelki iz člena 85 Uredbe (EU) št. 1306/2013 so poleg nalog iz navedenega člena odgovorni tudi za:

(a) 

usposabljanje državnih uradnikov, odgovornih za izvajanje pregledov iz tega oddelka, da lahko ti pridobijo zadostno znanje za opravljanje svojih dolžnosti;

(b) 

skrb za poročila o pregledih in katere koli druge dokumente v zvezi s pregledi, opravljenimi in določenimi v skladu s poglavjem III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013;

(c) 

pripravo in sporočanje programov iz člena 84 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter poročil iz člena 86(1) navedene uredbe.

2.  
Države članice posebnim oddelkom dajo vsa pooblastila, potrebna za opravljanje nalog iz odstavka 1.

Posebni oddelki so sestavljeni iz zadostnega števila uradnikov, ki so ustrezno usposobljeni za izvajanje teh nalog.

3.  
Državam članicam, v katerih je minimalno število podjetij, ki jih je treba kontrolirati, manjše od 10, ni treba vzpostaviti posebnega oddelka.



POGLAVJE V

VARŠČINE



ODDELEK 1

Področje uporabe, informacijska tehnologija, višja sila

Člen 48

Področje uporabe

To poglavje se uporablja v vseh primerih, ko je v področni kmetijski zakonodaji določena varščina, ne glede na to, ali se uporablja izraz „varščina“.

To poglavje se ne uporablja za varščine, dane za zagotovitev plačila uvoznih in izvoznih dajatev iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 ( 9 ).

Člen 49

E-uprava

▼C1

Sporočila, dokumenti in varščine se lahko pripravijo, obdelujejo in upravljajo z uporabo informacijske tehnologije (IT), če se ustrezni sistemi upravljajo v okviru uradno odobrenih protokolov glede kakovosti in varnosti, ki ustrezajo tem sistemom.

▼B

Če pristojni organi ne morejo dostopati do dokumentov, potrebnih za preverjanje, zaradi razlik v informacijskih sistemih, se ti dokumenti natisnejo in njihovo pristnost overi organ, pristojen za upravljanje teh informacijskih sistemov („organ izdajatelj“), ali organ, pristojen za overjanje dokumentov kot verodostojnih izvodov.

Tako natisnjeni dokumenti se lahko nadomestijo z elektronskim sporočilom med organom izdajateljem in upravičencem ali pristojnim organom, če ga organ izdajatelj posreduje v okviru uradno odobrenega certifikacijskega protokola, ki zagotavlja pristnost sporočila.

Člen 50

Roki v primeru višje sile

1.  
Ta člen se uporablja, kadar se nanj sklicuje zadevna uredba.
2.  

Zahteva za priznavanje višje sile ni sprejemljiva, če jo pristojni organ prejme več kot 30 koledarskih dni po:

(a) 

datumu, ko je pristojni organ obvestil izvajalca o ugotovitvi neizpolnjevanja ustreznih obveznosti v smislu člena 23(2) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014, po izteku roka za izpolnitev zadevne obveznosti iz člena 23(3) navedene uredbe ali po izteku roka za predložitev dokazila o izpolnjevanju zadevne obveznosti iz člena 23(4) navedene uredbe;

(b) 

po končnem datumu za predložitev ponudb v okviru razpisa v tretji državi, če je ponudba vezana na potrdilo o vnaprejšnji določitvi za izvozna nadomestila.

3.  
Izvajalci pristojnemu organu zagotovijo dokazila o okoliščinah, za katere menijo, da so višja sila, v 181 koledarskih dneh po izteku roka, v katerem je bilo treba obveznost izpolniti v celoti. Izvajalcem se lahko odobri več časa, če v navedenem roku ne morejo zagotoviti dokazil, čeprav so ravnali z vso potrebno skrbnostjo, da bi jih dobili in posredovali.
4.  
Države članice obvestijo Komisijo o primerih višje sile, ki so jih priznale, pri čemer posredujejo zadevne informacije o vsakem primeru.



ODDELEK 2

Oblika varščin

Člen 51

Oblika

1.  

Varščina se lahko da:

(a) 

kot gotovinski polog iz člena 19(2) in (3) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014; in/ali

(b) 

z zagotovitvijo poroka v skladu s členom 21 Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014.

2.  

Pristojni organ presoja o tem, ali bo varščina dana:

(a) 

z zastavo gotovinskih pologov v banki;

(b) 

z zastavo priznanih terjatev do javnega organa ali javnih sredstev, ki so zapadle in so plačljive in do katerih nima nobena druga terjatev prednosti, in/ali

(c) 

z zastavo zavarovanj, ki so unovčljiva v državi članici pod pogojem, da jih je ta država članica izdala ali jamči zanje.

3.  
Pristojni organ lahko določi dodatne pogoje za sprejem varščin iz odstavka 2.

Člen 52

Unovčljivo zavarovanje

1.  
Zavarovanje, zastavljeno v skladu s točko (c) člena 51(2), ima takrat, ko je varščina dana, prodajno vrednost, ki je enaka najmanj 115 % zahtevane vrednosti varščine.
2.  
Pristojni organ lahko sprejme varščino iz točke (c) člena 51(2) samo, če se stranka, ki jo daje, pisno zaveže, da ponudi dodatno varščino ali da nadomesti originalno varščino, če bi bila prodajna vrednost zadevne varščine tri mesece nižja od 105 % zahtevane vrednosti varščine. Takšna pisna zaveza ni potrebna, če to predvideva že nacionalna zakonodaja. Pristojni organ redno pregleduje vrednost take varščine.
3.  
Prodajno vrednost varščine iz točke (c) člena 51(2) oceni pristojni organ in pri tem upošteva stroške prodaje.
4.  
Prodajna vrednost varščin se oceni na podlagi zadnje razpoložljive kotacije.
5.  
Stranka, ki daje varščino, na zahtevo pristojnega organa priskrbi dokazilo o prodajni vrednosti.

Člen 53

Nadomestitev in dodelitev

1.  
Kakršna koli oblika varščine se lahko nadomesti z drugo.

Vendar je v naslednjih primerih potreben dogovor s pristojnim organom:

(a) 

kadar je bila originalna varščina zasežena, vendar še ni bila unovčena, ali

(b) 

kadar je nadomestna varščina take vrste, kakor je navedena v členu 51(2).

2.  
Globalna varščina se lahko nadomesti z drugo globalno varščino pod pogojem, da nova globalna varščina krije vsaj tisti del originalne globalne varščine, ki je bila prenesena ob nadomestitvi zaradi izpolnitve ene ali več še neizpolnjenih obveznosti.
3.  
Takoj ko se del globalne varščine dodeli določeni obveznosti, se evidentira preostanek globalne varščine.



ODDELEK 3

Sprostitev in zaseg

Člen 54

Delna sprostitev

Kadar posebni predpisi Unije ne navajajo najmanjše količine, lahko pristojni organ sam omeji število delnih sprostitev katere koli varščine in določi najmanjši znesek za vsako takšno sprostitev.

Pred sprostitvijo celotne ali dela varščine lahko pristojni organ zahteva, da se predloži pisna zahteva za sprostitev.

Če varščina krije več kot 100 % zahtevanega zavarovanega zneska, se tisti del varščine, ki presega 100 %, sprosti, ko je preostali del zavarovanega zneska dokončno sproščen ali zasežen.

Člen 55

Zaseg

1.  
Kadar pristojni organ izve za okoliščine, ki vodijo do celotnega ali delnega zasega varščine, nemudoma zahteva od stranke, ki mora izpolniti obveznost, plačilo zapadlega zneska in ji odobri največ 30 dni od dneva prejema zahtevka za plačilo.

Če plačilo ob koncu tega obdobja ni opravljeno, pristojni organ:

(a) 

nemudoma obračuna varščino tiste vrste, ki je opredeljena v členu 51(1)(a), v dobro ustreznega računa;

(b) 

nemudoma zahteva od poroka iz člena 51(1)(b), da plača, in mu odobri največ 30 dni od dneva prejema zahtevka za plačilo;

(c) 

nemudoma sprejme ukrepe za:

(i) 

zamenjavo varščin iz člena 51(2)(b) in (c) v denarna sredstva, ki zadostujejo za plačilo zapadlega zneska;

(ii) 

obračun zastavljenih gotovinskih pologov iz člena 51(2)(a) v dobro svojega računa.

Pristojni organ lahko nemudoma obračuna vsakršno varščino take vrste, kakor je opredeljeno v členu 51(1)(a), v dobro ustreznega računa brez vnaprejšnje zahteve od zadevne osebe, da izvede plačilo.

2.  

Brez poseganja v odstavek 1,

(a) 

če je sprejeta odločitev o zasegu varščine, vendar je po pritožbi pozneje odložena v skladu z nacionalno zakonodajo, zadevna stranka plača obresti na dejansko zasežen znesek za obdobje, ki se začne 30 dni po prejemu zahteve za plačilo iz odstavka 1 in se konča na dan pred plačilom dejansko zaseženega zneska;

(b) 

če se po končanem postopku pritožbe od udeležene stranke zahteva plačilo zaseženega zneska v 30 dneh, lahko za izračun obresti država članica šteje za dan plačila 20. dan od datuma takšnega zahtevka;

(c) 

se uporabljena obrestna mera izračuna v skladu z nacionalno zakonodajo, vendar v nobenem primeru ne sme biti nižja od obrestne mere, ki se uporablja pri terjatvah za zneske na nacionalni ravni;

(d) 

plačilne agencije odštejejo plačane obresti od odhodkov EKJS ali EKSRP v skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013;

(e) 

države članice lahko v rednih časovnih presledkih zahtevajo povečanje varščine glede na pripadajoče obresti.

3.  
Če je bila varščina zasežena in znesek že pisan v dobro skladov ter je treba na podlagi sklepa postopka pritožbe v celoti ali delno povrniti zaseženi znesek, vključno z obrestmi po obrestni meri v skladu z nacionalno zakonodajo, plačata znesek, ki ga je treba vrniti, sklada, razen če se povračilo varščine zahteva zaradi malomarnosti ali resne napake upravnih organov ali drugih organov države članice.



ODDELEK 4

Informacije

Člen 56

Informacije o zasegu varščin, vrsti varščin in porokih

1.  
Države članice morajo za Komisijo imeti na razpolago za vsako leto celotno število in znesek zaseženih varščin ne glede na to, katera faza postopka iz člena 55 je bila dosežena, pri tem pa v obeh primerih razlikovati tiste, ki se knjižijo v dobro nacionalnih proračunov, od onih, ki se knjižijo v dobro proračuna Unije. Podatki se hranijo za vse zasežene varščine v višini, ki presega 1 000  EUR, in vse določbe Unije, ki zahtevajo predložitev varščine. Podatki morajo vključevati zneske, ki jih je udeležena stranka plačala neposredno, in zneske, ki so bili izterjani z unovčitvijo varščine.
2.  

Države članice vodijo seznam, ki je na razpolago Komisiji in vključuje:

(a) 

vrste ustanov, ki so pooblaščene, da nastopajo kot poroki, in v zvezi s tem veljavne zahteve;

(b) 

vrste varščin, sprejete skladno s členom 51(2), in v zvezi s tem veljavne zahteve.



POGLAVJE VI

PREGLEDNOST

Člen 57

Vsebina objave

1.  

Informacije iz člena 111(1)(c) in (d) Uredbe (EU) št. 1306/2013 vključujejo:

(a) 

razčlenitev zneskov plačil iz točke (c) navedenega člena za vsak posamezni ukrep iz Priloge XIII k tej uredbi ter vsoto teh zneskov, ki jih posamezni upravičenec prejme v zadevnem proračunskem letu;

(b) 

opis ukrepov, ki jih financirata sklada, kot je navedeno v točki (d) navedenega člena in Prilogi XIII k tej uredbi, vključno z naravo in ciljem posameznega ukrepa.

2.  
Zneski iz odstavka 1 se izrazijo v eurih v državah članicah, ki so prevzele euro, in v nacionalni valuti v drugih državah članicah.
3.  
Države članice lahko objavijo informacije, ki so podrobnejše od informacij, določenih v odstavkih 1 in 2, brez poseganja v potrebno varstvo zasebnosti.

Člen 58

Objava občine

Če bi informacije, ki se objavijo zaradi tretjega odstavka člena 112 Uredbe (EU) št. 1306/2013, zaradi omejenega števila upravičencev, ki prebivajo ali so registrirani v zadevni občini, omogočile razkritje identitete upravičenca, ki je fizična oseba, zadevna država članica kot informacijo za namen točke (b) prvega pododstavka člena 111(1) navedene uredbe objavi naslednjo večjo upravno enoto, katere del je zadevna občina.

Člen 59

Oblika in datum objave

1.  
Informacije, ki se objavijo na enotni spletni strani, kot je določeno v drugem pododstavku člena 111(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, so dostopne z iskalnim orodjem, ki uporabnikom omogoča iskanje upravičencev po imenu ali občini, kot je navedeno v členu 58 navedene uredbe, ali prejetih zneskih ali ukrepih ali njihovi kombinaciji in pridobitev ustreznih informacij kot enotno zbirko podatkov. Te informacije se zagotovijo v uradnem jeziku ali jezikih države članice, in/ali v enem od treh delovnih jezikov Komisije.
2.  
Informacije, navedene v odstavku 1, se objavijo vsako leto najpozneje 31. maja za predhodno proračunsko leto.
3.  
V skladu z navedenim členom morajo ostati informacije na razpolago v spletišču dve leti od datuma njihove prvotne objave.

Člen 60

Podatki o upravičencih

Podatki o upravičencih iz člena 113 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se upravičencem posredujejo z njihovo vključitvijo v obrazce za vloge za prejem sredstev iz skladov ali takrat, ko so podatki zbrani.

Z odstopanjem od prvega odstavka glede podatkov v zvezi s plačili, prejetimi v proračunskih letih 2014 in 2015, se podatki upravičencev posredujejo najmanj dva meseca pred datumom objave.

Člen 61

Objava pragov v zvezi s shemo za male kmete

Zneski, ki so jih priglasile države članice v skladu z drugim odstavkom člena 112 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se objavijo na spletni strani Unije iz člena 62(1) te uredbe.

Člen 62

Sodelovanje med Komisijo in državami članicami

1.  
Komisija v okviru svojega osrednjega spletnega naslova vzpostavi in vzdržuje spletišče Unije, ki vsebuje povezave do spletišč držav članic. Komisija zagotovi posodobljene spletne povezave v skladu z informacijami, ki jih pošljejo države članice.
2.  
Države članice zagotovijo Komisiji spletne naslove svojih spletnih strani takoj, ko so te vzpostavljene, prav tako sporočijo vse naknadne spremembe spletnih strani, ki vplivajo na dostopnost spletnih strani s spletne strani Unije.
3.  
Države članice imenujejo organ, ki je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje enotnega spletišča iz člena 59(1). Vsaka država članica obvesti Komisijo o imenu in naslovu tega organa.



POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 63

Razveljavitev

Uredbe (ES) št. 601/94, (ES) št. 4/2004 in (ES) št. 259/2008 se razveljavijo.

▼M1

Pri tem se Uredba (ES) št. 259/2008 še naprej uporablja za plačila, izvedena za proračunski leti 2012 in 2013. Z odstopanjem od člena 3(3) navedene uredbe informacije iz navedenega člena ostanejo na voljo na spletni strani do 31. maja 2015 ali dokler se v skladu s členom 59(2) te uredbe ne objavijo informacije v zvezi s plačili, izvedenimi za proračunsko leto 2014.

▼B

Člen 64

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar:

(a) 

člen 10 se začne za nastale odhodke in prihodke, ki so jih prejele države članice, uporabljati 16. oktobra 2014;

(b) 

členi 34 do 40 se uporabljajo od 1. januarja 2015. Vendar se roki iz člena 34(3) in (4) ne uporabljajo za poizvedbe glede potrditve skladnosti, pri katerih je bilo sporočilo v skladu s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 885/2006 poslano pred 1. januarjem 2015;

(c) 

poglavje VI se uporablja za plačila, izvedena od proračunskega leta 2014;

(d) 

informacije, ki jih države članice prenesejo v skladu s stolpcema V1 in V2 Priloge II, se zagotovijo od proračunskega leta 2016 dalje.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

▼M6




PRILOGA I

IZJAVA O UPRAVLJANJU

(Člen 3)

Spodaj podpisani …, direktor plačilne agencije …, predlagam obračune za to plačilno agencijo za proračunsko leto od 16. 10. xx do 15. 10. xx + 1.

Po lastni presoji in informacijah, ki so mi na voljo, med drugim po rezultatih dela službe za notranjo revizijo, izjavljam, da:

— 
predloženi in v elektronski obliki poslani obračuni po moji najboljši vednosti dajejo točen, celovit in natančen pregled odhodkov in prihodkov za zgoraj navedeno proračunsko leto. Zlasti vsi dolgovi, predplačila, jamstva in zaloge, s katerimi sem seznanjen, so bili evidentirani v obračunih, vsi prihodki, zbrani v zvezi z EKJS in EKSRP, pa so bili pravilno knjiženi v dobro ustreznih skladov;
— 
sem vzpostavil sistem, ki daje zadostna zagotovila za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z obračuni, ter za to, da se upravičenost zahtev in, v primeru ukrepov za razvoj podeželja, postopek za dodelitev pomoči upravljata, nadzorujeta in dokumentirata v skladu s pravili Unije.

Odhodki, vneseni v obračune, so bili uporabljeni za predvidene namene, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1306/2013.

Poleg tega potrjujem, da se izvajajo učinkoviti in sorazmerni ukrepi proti goljufijam v skladu s členom 58 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter upoštevajo ugotovljena tveganja.

Vendar za to zagotovilo veljajo naslednji pridržki:

Nazadnje potrjujem, da nisem seznanjen z nobenimi nerazkritimi podatki, ki bi lahko škodili finančnim interesom Unije.

Podpis

▼M3




PRILOGA II

Model preglednice iz Člena 29(f)

Informacije iz člena 29(f) se navedejo za vsako plačilno agencijo v naslednji preglednici:



Novi primeri (1)

Stari primeri (2)

 

 

x

x

Plačilna agencija

A

x

x

Sklad

B

x

x

Primer (stari/novi)

AA

x

 

Proračunsko leto izvirnega odhodka

V1 (3)

x

 

Proračunske kode izvirnega odhodka

V2 (4)

x

x

Proračunsko leto n

C

x

x

Denarna enota

D

x

x

Identifikacijska številka primera

E

x

x

Identifikacija OLAF, če je primerno (5)

F

 

x

Primer vključen v knjigo terjatev

G

x

x

Identifikacija upravičenca

H

x

x

Program zaključen (samo za EKSRP)

I

x

 

Datum odobritve poročila o kontrolah ali podobnih dokumentov iz člena 54(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013

W

 

x

Proračunsko leto prve ugotovitve nepravilnosti

J

x

 

Datum zahtevka za izterjavo

X

x

x

Predmet sodnega postopka

K

 

x

Prvotni znesek, ki ga je treba izterjati

L

x

 

Prvotni znesek, ki ga je treba izterjati (glavnica)

L1

x

 

Prvotni znesek, ki ga je treba izterjati (obresti)

L2

x

 

Znesek glavnice, ki je bil predmet izterjave ob koncu proračunskega leta n – 1

Y1

x

 

Znesek obresti, ki je bil predmet izterjave ob koncu proračunskega leta n – 1

Y2

 

x

Skupni popravljeni znesek (celotno obdobje izterjave)

M

 

x

Skupni izterjani znesek (celotno obdobje izterjave)

N

 

x

Znesek, prijavljen kot neizterljiv

O

x

 

Znesek (glavnica), prijavljen kot neizterljiv

O1

x

 

Znesek (obresti), prijavljen kot neizterljiv

O2

x

x

Proračunsko leto ugotovitve neizterljivosti

P

x

x

Vzrok za neizterljivost

Q

 

x

Popravljeni znesek (v proračunskem letu n)

R

x

 

Popravljeni znesek (glavnica) (v proračunskem letu n)

R1

x

 

Popravljeni znesek (obresti) (v proračunskem letu n)

R2

x

 

Obresti (v proračunskem letu n)

Z

 

x

Izterjani zneski (v proračunskem letu n)

S

x

 

Izterjani znesek (glavnica) (v proračunskem letu n)

S1

x

 

Izterjani znesek (obresti) (v proračunskem letu n)

S2

x

x

Znesek, za katerega izterjava še poteka

T

x

 

Znesek (glavnica), za katerega izterjava še poteka

T1

x

 

Znesek obresti, za katerega izterjava še poteka

T2

x

 

Znesek, za katerega velja pravilo 50/50 v skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 ob koncu proračunskega leta n

BB

x

x

Znesek, ki se knjiži v dobro proračuna EU

U

(1)   

To zadeva primere, o katerih se poroča z uporabo tega modela iz te priloge od proračunskega leta 2015 naprej.

(2)   

To zadeva primere, o katerih se poroča z uporabo tega modela iz te priloge do vključno proračunskega leta 2014.

(3)   

Informacije se zagotovijo od proračunskega leta 2016 naprej.

(4)   

Informacije se zagotovijo od proračunskega leta 2016 naprej.

(5)   

To zadeva referenčne številke OLAF (priglasitvene številke IMS).

„x“ označuje, da se stolpec uporablja.

▼B




PRILOGA III

MODEL PREGLEDNICE IZ ČLENA 29(g)

Informacije iz člena 29(g) se navedejo za vsako plačilno agencijo v naslednji preglednici:



a

b

c

i

d

e

f

g

h

Plačilna agencija

Sklad

Denarna enota

Kategorija neporavnanega zneska (sankcija v zvezi z navzkrižno skladnostjo, večletna sankcija ali drugo)

Stanje 15. oktobra leta N – 1

Novi primeri (leto N)

Skupaj izterjave (leto N)

Skupni popravki, vključno z neizterljivimi zneski (leto N)

Znesek, ki ga je treba izterjati 15. oktobra leta N

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 




PRILOGA IV

POSREDOVANJE VPRAŠANJ IZ ČLENA 31(4)

Vprašanja iz člena 31(4) se pošljejo na naslov:

— 
European Commission, DG AGRI-J1, B-1049 Brussels,
ali
— 
AGRI-J1@ec.europa.eu.




PRILOGA V

INFORMACIJE, KI MORAJO BITI VKLJUČENE V LETNO ANALIZO TVEGANJA IZ ČLENA 42(2)

1.    Ocena analize tveganja za prejšnje leto

Predložijo se informacije o oceni učinkovitosti analize tveganja za prejšnje leto, vključno z oceno njenih prednosti in slabosti. Jasno se določijo kakršne koli možnosti za izboljšanje in upoštevajo se možnosti za njihovo uporabo.

2.    Knjižnica informacij

Predložijo se informacije o vseh informacijskih virih, ki se jih upošteva, zato da bi pripravili in izvedli analizo tveganja. Sklici se nanašajo zlasti na Uredbo Komisije (ES) št. 612/2009 ( 10 ).

3.    Postopek za izbor

Priskrbi se opis postopka, ki se uporabi pri izbiri podjetij, ki se pregledajo. Jasno se označi število/odstotek podjetij in sektorjev/ukrepov, za katere se uporabi analiza tveganja, naključna, avtomatska in/ali ročna izbira. Sektorji/ukrepi, ki se jih izključi, so jasno določeni in opisani so razlogi za izključitev.

4.    Dejavniki tveganja in vrednosti tveganja, ki se uporabijo

Kjer se uporabi analiza tveganja, se predložijo informacije o vseh dejavnikih tveganja, ki se upoštevajo in poznejše morebitne vrednosti, ki se pripisujejo navedenim dejavnikom tveganja. Predložijo se informacije v skladu z vzorčnimi preglednicami, kot so navedene spodaj.



Dejavniki tveganja in vrednosti tveganja, ki se uporabijo pri vseh ukrepih v zvezi z analizo tveganja

Dejavniki tveganja

Vrednosti tveganja

Poimenovanje

Vrednosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 



Posebni dejavniki tveganja in vrednosti tveganja, ki se uporabijo pri izvoznih nadomestilih

Dejavniki tveganja

Vrednosti tveganja

Poimenovanje

Vrednosti

 

 

 

 

 

 



Posebni dejavniki tveganja in vrednosti tveganja, ki se uporabijo pri … (sektor/ukrep)

Dejavniki tveganja

Vrednosti tveganja

Poimenovanje

Vrednosti

 

 

 

 

 

 

5.    Tehtanje dejavnikov tveganja

Kjer je to primerno, se predloži opis postopka, ki se uporabi pri tehtanju dejavnikov tveganja.

6.    Rezultati analize tveganja

Predložijo se informacije o tem, kako se bodo rezultati analize tveganja in vzpostavitev „seznama ocenjevanja“ (za vsak posamični sektor/ukrep – po potrebi) odražali pri izbiri podjetij v končnem načrtu pregledov.

Posebna pozornost se nameni možnosti skupnih ukrepov iz člena 44.

7.    Morebitne težave in predlogi za izboljšanje

Predložijo se informacije o vseh morebitnih težavah in sprejmejo se ukrepi za njihovo reševanje ali predlogi za ta namen. Po potrebi se dodajo predlogi za izboljšanje.




PRILOGA VI

SEZNAM PODJETIJ S SEDEŽEM V DRŽAVI ČLANICI, KI NI DRŽAVA ČLANICA, V KATERI BI MORALO BITI ZADEVNO PLAČILO ZNESKA OPRAVLJENO ALI PREJETO

(Člen 45(1))



Država članica, v kateri je bilo plačilo opravljeno ali prejeto

 

Datum, ko je seznam poslan

 

Država članica, v kateri ima podjetje sedež

 

 

 



(1)

Naziv in naslov

(2)

Narava odhodka (vsako plačilo se prikaže posebej po proračunskih vrsticah EKJS in vrsti plačila)

(3)

Znesek (v nacionalni valuti) za posamezno plačilo, ki je bil v proračunskem letu EKJS:

(4)

Navede se, ali je bil zahtevan inšpekcijskih pregled podjetja v skladu s

členom 45

(glej opombo A)

(i)

podjetja v državi članici, kjer ima sedež

(ii)

ki mu je bilo plačilo izplačano ali od katerega je bilo prejeto

(i)

plačan podjetju

(ii)

plačan s strani podjetja

 

 

 

 

 

 

Opombe:

A. Če je tako, je treba poslati posebno zahtevo z uporabo vzorca iz Priloge VIII, vključno z vsemi informacijami, potrebnimi za to, da prejemnik pravilno identificira zadevno podjetje.

B. Komisiji se pošlje izvod tega seznama.

C. Če ni podjetij s sedežem v drugih državah članicah kar zadeva vašo državo, je treba to sporočiti vsem drugim državam članicam in Komisiji.

D. Če je zahteva po pregledu podjetja v skladu s členom 45 izdana po tem, ko je ta seznam poslan, je treba Komisiji poslati kopijo zahtevka v skladu s Prilogo VIII.




PRILOGA VII

SEZNAM PODJETIJ S SEDEŽEM V TRETJI DRŽAVI, ZA KATERE BI MORALO BITI ZADEVNO PLAČILO ZNESKA OPRAVLJENO ALI PREJETO V DRŽAVI ČLANICI

(Člen 45(2))



Država članica, v kateri je bilo plačilo opravljeno ali prejeto

 

Datum, ko je seznam poslan

 

Tretje država, v kateri ima podjetje sedež

 

 

 



(1)

Naziv in naslov

(2)

Narava odhodka (vsako plačilo se prikaže posebej po proračunskih vrsticah EKJS in vrsti plačila)

(3)

Znesek (v nacionalni valuti) za posamezno plačilo, ki je bil v proračunskem letu EKJS:

(4)

Dodatne opombe (npr. navedejo se morebitne težave pri kontroli, sum nepravilnosti, analiza tveganja itd.)

(i)

podjetja v tretji državi, kjer ima sedež

(ii)

ki mu je bilo plačilo izplačano ali od katerega je bilo prejeto

(i)

plačan podjetju

(ii)

plačan s strani podjetja

 

 

 

 

 

 

Opomba:

Če ni podjetij s sedežem v tretjih državah kar zadeva vašo državo, je treba izvod te priloge poslati Komisiji in to jasno navesti.




PRILOGA VIII

ZAHTEVEK ZA PREGLED V SKLADU S ČLENOM 45(3)

Točke, označene z zvezdico, je treba izpolniti v vseh primerih; druge točke je treba izpolniti, če je to ustrezno



Ta zahtevek temelji na:

členu 83(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013

 



A

(*) 1.  Država članica, ki zaprosi za pregled

 

(*) 2.  Ime posebnega oddelka:

 

(*) 3.  Naslov

 

(*) 4.  Telefonska številka

 

5.  Številka telefaksa

 

6.  Elektronska pošta

 

7.  Odgovorni uradnik

 

8.  Ime organizacije, odgovorne za kontrole:

 

9.  Naslov

 

10.  Telefonska številka

 

11.  Številka telefaksa

 

12.  Elektronska pošta

 

13.  Odgovorni uradnik

 

B

(*) 1.  Zaprošena država članica:

 

(*) 2.  Organizacija

 

C

(*) 1.  Datum zahtevka:

 

(*) 2.  Program pregledov

 

D

Podatki o upravičencu

 

(*) 1.  Ime

 

(a)  v državi članici, ki zaprosi za pregled

 

(b)  v zaprošeni državi članici … E

 

(*) 2.  Referenčna številka

 

(*) 3.  Naslov:

 

(a)  v državi članici, ki zaprosi za pregled

 

(b)  v zaprošeni državi članici … E

 

E

Samo za zahtevke iz člena 45(3)

 

Podatki o plačilu

 

(*) 1.  Plačilna agencija

 

(*) 2.  Referenčna številka plačila

 

(*) 3.  Vrsta plačila

 

(*) 4.  Znesek (navedite valuto)

 

(*) 5.  Datum knjiženja

 

(*) 6.  Datum plačila

 

(*) 7.  Proračunska koda EKJS (poglavje – člen – mesto – vrstica)

 

(*) 8.  Tržno leto ali obdobje, na katero se plačilo nanaša

 

(*) 9.  Uredba EU, ki je pravna podlaga za plačilo

 

F

Podrobnosti o transakciji

 

1.  Številka (izvozne) izjave ali vloge

 

2.  Pogodba:

 

—  številka

 

—  datum

 

—  količina

 

—  vrednost

 

3.  Račun:

 

—  številka

 

—  datum

 

—  količina

 

—  vrednost

 

4.  Datum sprejetja izjave

 

5.  Urad odobritve

 

6.  Številka potrdila ali dovoljenja

 

7.  Datum potrdila ali dovoljenja

 

Za programe skladiščenja

 

8.  Številka razpisa

 

9.  Datum razpisa

 

10.  Cena na enoto

 

11.  Datum vstopa

 

12.  Datum izstopa

 

13.  Povečanje ali zmanjšanje kakovosti

 

Za izvozna nadomestila

 

14.  Števila zahtevka (če je drugačna od številke izvozne izjave)

 

15.  Carinski urad, ki prevzame carinsko kontrolo

 

16.  Datum carinske kontrole

 

17.  Predhodno financiranje (koda)

 

18.  Oznaka izvoznega nadomestila (11-mestna številka)

 

19.  Koda namembne države

 

20.  Vnaprej določena stopnja

 

—  v EUR

 

—  v nacionalni valuti

 

21.  Datum predhodne določitve

 

G

Analiza tveganja:

 

(*) 1.  Ocena

 

—  veliko tveganje

 

—  srednje tveganje

 

—  nizko tveganje

 

(*) 2.  Opisna utemeljitev ocene

 

 

 

(po potrebi se nadaljuje na ločenem listu)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

H

Področje uporabe in cilj pregleda

 

1.  Predlagano področje uporabe

 

2.  Cilji in njihove spremljajoče tehnične podrobnosti

 

 

 

(po potrebi se nadaljuje na ločenem listu)

 

 

 

I

(*)  Seznam predložene dodatne dokumentacije

 

 

 

(po potrebi se nadaljuje na ločenem listu)

 

 

 

 

 




PRILOGA IX

REZULTATI PREGLEDA V SKLADU S ČLENOM 45(4)

Poročilo o pregledu na podlagi zahteve za medsebojno pomoč iz poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013

Opomba:  Točke v krepkem tisku se ujemajo s tistimi iz Priloge VIII.

Identifikacija

B.1    Zaprošena država članica:

2.  Organizacija

3. Regionalni urad

4. Ime izvajalca pregledov

A.1    Država članica, ki zaprosi za pregled

2.  Ime posebnega oddelka:

8.  Ime organizacije, odgovorne za preglede:

14. Številka poizvedbe/referenčna številka poročila:

C.1    Datum zahtevka in referenčna številka:

2.  Program pregledov:

3. Datum odgovora in referenčna številka:

D.    Podatki o upravičencu

1.    Ime

(a)  v državi članici, ki zaprosi za pregled:

(b)  v zaprošeni državi članici:

2.    Referenčna številka

(a)  v državi članici, ki zaprosi za pregled:

(b)  v zaprošeni državi članici:

4.

Druga pregledana podjetja:

H.    Področje uporabe in cilj pregleda

I.    Seznam predložene dodatne dokumentacije:

J.   Rezultat:

Poročilo o pregledih

1. Priprava/ozadje/področje uporabe

2. Opis podjetja/kontrolnega sistema

3. Opravljeno delo/pregledani dokumenti /ugotovitve

4. Sklepne ugotovitve

5. Druge pripombe/priporočila




PRILOGA X

PREGLED IZ ČLENA 45(5)

Pregled iz prvega pododstavka člena 83(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 … (države členice) o zahtevah za pregled in rezultatih pregleda za prvo [ ], drugo [ ], tretje [ ] in četrto [ ] četrtletje leta 20…

ZAHTEVKI poslani:



Država članica

Skupno število na državo članico

ZAHTEVEK

Datum pošiljanja

Referenčna številka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ

 

 

 

ODGOVORI poslani:



Država članica

Skupno število na državo članico

ODGOVOR

Datum pošiljanja

Referenčna številka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ

 

 

 

Opombe o poljih:

Vsak zahtevek/odgovor, poslan v četrtletju, se vključi v pregledno preglednico.

Po potrebi se dodajo vrstice.

Referenčna številka poslanih odgovorov mora biti ista kot referenčna številka ustreznega zahtevka za inšpekcijski pregled.




PRILOGA XI

DOKUMENTI LETNEGA PROGRAMA (ČLEN 46(1)

LIST A

PREDLAGANI PROGRAM PREGLEDOV ZA OBDOBJE

(člen 84 Uredbe (EU) št. 1306/2013)



1.  Izračunavanje najmanjšega števila podjetij

 

A(1)  Število podjetij, pri katerih so prejemki ali plačila ali njihova vsota v proračunskem letu EKJS znašali več kot 150 000  EUR …

 

A(2)  Najmanjše število

In sicer:

 

x 1/2 =

 



2.  Populacija, v kateri je bil narejen izbor

Skupno število podjetij, katerih prejemki ali plačila so bili v proračunskem letu … pregledani v skladu s poglavjem III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013, je bilo:

A(3)  Skupno število

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupno število podjetij, pri katerih so bili prejemki ali plačila ali njihova vsota v skupinah:

A(4)  presega 350 000  EUR

 

A(5)  350 000  EUR ali manj, vendar ne manj kot 40 000  EUR

 

A(6)  manj kot 40 000  EUR

 

 

 

 

 

 

 



3.  Podjetja, v katerih se predlaga pregledovanje:

A(7)  Skupno število

 

A(8)  Skupno število, ki temelji na analizi tveganja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupno število podjetij, pri katerih so bili prejemki ali plačila ali njihova vsota v skupinah:

A(9)  presega 350 000  EUR

 

A(10)  350 000  EUR ali manj, vendar ne manj kot 40 000  EUR

 

A(11)  manj kot 40 000  EUR

 

 

 

 

 

 

 

Opombe o poljih:

A(4) Obvezno je pregledovati podjetja iz te skupine, ki niso bila pregledana v skladu s členom 42(3) v dveh obdobjih pregledov pred tem obdobjem pregledov, razen če so plačila, ki so jih podjetja prejela, v skladu z ukrepom ali ukrepi, s katerimi so bile sprejete izbirne tehnike analize tveganja.

A(9) Podjetja iz te skupine je treba pregledati le zaradi posebnih razlogov, ki so navedeni na listu D te priloge.

LIST B

PREDLAGANI PROGRAM PREGLEDOV ZA OBDOBJE

(člen 84 Uredbe (EU) št. 1306/2013)



Program pregledov v zvezi s proračunskimi postavkami EKJS

proračunsko leto EKJS …

B(1)

Proračunski člen ali postavka EKJS št.

B(2)

Skupni odhodki po proračunskih postavkah EKJS …

(EUR)

 

B(3)

Skupni odhodki po proračunskih postavkah EKJS v zvezi s podjetji, pri katerih so bili prejemki ali plačila ali njihova vsota višji od 40 000  EUR …

(EUR)

 

B(4)

Skupni odhodki po proračunskih postavkah EKJS v zvezi s podjetji, ki so vključena v program pregledov …

(EUR)

B(5)

Število podjetij po proračunskih postavkah EKJS, ki so vključena v program pregledov …

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

LIST C

PREDLAGANI PROGRAM PREGLEDOV ZA OBDOBJE

(člen 84 Uredbe (EU) št. 1306/2013)

Merila, sprejeta pri pripravi programa na področju izvoznih nadomestil in drugih sektorjev, kjer so bile sprejete izbirne tehnike analize tveganja, če se te razlikujejo od vključenih v predloge za analizo tveganja, poslane Komisiji v skladu s členom 42(2).



Sektor, za katerega se predlaga pregled

(vpišejo se proračunske postavke EKJS, kakor je določeno v stolpcu B(1) lista B te priloge)

Pripombe o sprejetih merilih tveganja in izbirnih merilih

(navedejo se osnovni podatki – na primer odkrite nepravilnosti ali izjemno povečanje odhodkov)

 

 

LIST D

PREDLAGANI PROGRAM PREGLEDOV ZA OBDOBJE

(člen 84 Uredbe (EU) št. 1306/2013)

Morebitni predlagani pregledi podjetij, katerih prejemki ali plačila ali njihova vsota so bili v proračunskem letu EKJS manjši od 40 000  EUR



Proračunska postavka EKJS

(kakor je določeno v stolpcu B(1) lista B)

Število podjetij, za katera se predlaga pregled

Posebni razlog za pregled

 

 

 

LIST E

PREDLAGANI PROGRAM PREGLEDOV ZA OBDOBJE

(člen 84 Uredbe (EU) št. 1306/2013)



SKUPAJ:

 

KONTROLNI ORGAN:

E(1)  Skupno število podjetij, ki jih je treba pregledati:

 

E(2)  Število podjetij, ki jih je treba pregledati:

 

 

 

KONTROLNI ORGAN:

 

KONTROLNI ORGAN:

E(3)  Število podjetij, ki jih je treba pregledati:

 

E(4)  Število podjetij, ki jih je treba pregledati:

 

 

 

KONTROLNI ORGAN:

 

KONTROLNI ORGAN:

E(5)  Število podjetij, ki jih je treba pregledati:

 

E(6)  Število podjetij, ki jih je treba pregledati:

 

 

 

Opombe o poljih:

Po potrebi se dodajo polja, npr. E(7), E(8) itd.




PRILOGA XII

DOKUMENTI LETNEGA POROČILA (ČLEN 46(2))

DEL I

Informacije, ki jih mora vsebovati letno poročilo iz člena 86(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013

1.    Upravljanje poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013

Zagotovijo se informacije v zvezi z izvajanjem poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013, vključno s spremembami organizacij, odgovornih za preglede, in posebnega oddelka, odgovornega za spremljanje uporabe navedene uredbe, kakor je navedeno v členu 85 Uredbe, ter spremembami pristojnosti navedenih organizacij.

2.    Zakonodajne spremembe

Zagotovijo se informacije glede vseh nacionalnih zakonodajnih sprememb, pomembnih za uporabo poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013, ki so nastale od prejšnjega letnega poročila.

3.    Spremembe programa pregledov

Zagotovi se opis vseh sprememb, ki so bile izvedene v programu pregledov, predloženih Komisiji v skladu s členom 84(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 od datuma predložitve navedenega programa.

4.    Izvajanje programa pregledov, ki je zajet v tem poročilu

Zagotovijo se informacije o izvajanju programa pregledov za obdobje, ki se konča 30. junija pred rokom za predložitev poročila iz člena 86(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, vključno z naslednjimi točkami, tako skupaj kot razčlenjene po kontrolnih organih (če več kakor en kontrolni organ opravlja kontrole v skladu z navedeno uredbo):

(a) 

število podjetij, pregledanih v obdobju pregledov, v skladu z vzorčnim obrazcem na listu A dela II te priloge;

(b) 

število podjetij, v katerih pregledi še potekajo, v skladu z vzorčnim obrazcem na listu A dela II te priloge;

(c) 

število podjetij, ki niso bila pregledana v zadevnem obdobju zaradi nekaterih neopravljenih pregledov, v skladu z vzorčnim obrazcem na listu A dela II te priloge;

(d) 

razlogi, zakaj pregledi iz točke (c) niso bili opravljeni;

(e) 

razčlenitev pregledov iz točk (a), (b) in (c) po prejetih ali plačanih zneskih in po ukrepih v skladu z vzorčnim obrazcem na listu B dela II te priloge;

(f) 

rezultati pregledov iz točke (a), v skladu z vzorčnim obrazcem na listu C dela II te priloge, vključno s/z:

(i) 

številom pregledov, pri katerih so bile odkrite nepravilnosti, in številom udeleženih podjetij,

(ii) 

vrsto teh nepravilnosti,

(iii) 

zadevnimi ukrepi, če je bila odkrita nepravilnost,

(iv) 

ocenjeno finančno posledico vsake nepravilnosti;

(g) 

navedba povprečnega trajanja pregledov s številom oseb/dni ob navedbi, če je to izvedljivo, porabljenega časa za načrtovanje, pripravo, izvajanje kontrol in za poročanje.

5.    Izvajanje programov pregledov, ki potekajo pred programom, zajetim v tem programu

Poročilo vsebuje rezultate pregledov, izvedenih za prejšnja obdobja pregledov, za katera rezultati v času predložitve poročil za navedena obdobja pregledov niso bili na razpolago, vključno za vsako prejšnje pregledovalno obdobje s:

(a) 

statusom pregledov iz točke 4(b) in (c) v prejšnjih poročilih o pregledu, v skladu z vzorčnim obrazcem na listu D dela II te priloge;

(b) 

številom pregledov, pri katerih so bile odkrite nepravilnosti, in številom udeleženih, v skladu z vzorčnim obrazcem na listu C dela II te priloge;

(c) 

naravo teh nepravilnosti, v skladu z vzorčnim obrazcem na listu C dela II te priloge;

(d) 

zadevnim ukrepom, če je bila odkrita nepravilnost, v skladu z vzorčnim obrazcem na listu C dela II te priloge;

(e) 

ocenjeno finančno posledico vsake nepravilnosti, v skladu z vzorčnim obrazcem na listu C dela II te priloge.

6.    Medsebojna pomoč

Povzetek zahtevkov za medsebojno pomoč, vloženih in prejetih v skladu s poglavjem III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013.

7.    Sredstva

Posredujejo se podrobni podatki o sredstvih, ki so na razpolago za opravljanje pregledov v skladu s poglavjem III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013, vključno s/z:

(a) 

številom osebja, izraženim v oseba/leta, razporejenim po teh pregledih, po kontrolnih organih in, po potrebi, regijah;

(b) 

opravljenim usposabljanjem osebja, ki sodeluje pri pregledih, z navedbo deleža osebja iz točke (a), ki se je takšnega usposabljanja udeležilo, ter naravo samega usposabljanja; ter

(c) 

računalniško opremo in orodji, ki so na razpolago osebju, ki sodeluje pri teh pregledih.

8.    Težave pri uporabi poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013

Zagotovijo se informacije o vseh morebitnih težavah pri uporabi poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 in ukrepih, sprejetih za njihovo reševanje, ali predlogih za ta namen.

9.    Predlogi za izboljšavo

Po potrebi se dodajo predlogi za izboljšanje uporabe poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 ali izboljšanje poglavja.

DEL II

LIST A

POROČILO O PREGLEDIH ZA OBDOBJE

(člen 86(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013)



SKUPAJ:

 

KONTROLNI ORGAN:

 

1. (A)  Skupno število podjetij, ki jih je treba pregledati:

(B)  Število podjetij, ki jih je treba pregledati:

 

 

 

 

2. (A)  Skupno število pregledanih podjetij:

(B)  Število pregledanih podjetij:

 

 

 

 

3. (A)  Skupno število podjetij, v katerih potekajo pregledi:

(B)  Število podjetij, v katerih potekajo pregledi:

 

 

 

 

4. (A)  Skupno število podjetij, ki še niso bila pregledana:

(B)  Število podjetij, ki še niso bila pregledana:

 

 

 

 



KONTROLNI ORGAN:

 

KONTROLNI ORGAN:

 

1. (C)  Število podjetij, ki jih je treba pregledati:

(D)  Število podjetij, ki jih je treba pregledati:

 

 

 

 

2. (C)  Število pregledanih podjetij:

(D)  Število pregledanih podjetij:

 

 

 

 

3. (C)  Število podjetij, v katerih potekajo pregledi:

(D)  Število podjetij, v katerih potekajo pregledi:

 

 

 

 

4. (C)  Število podjetij, ki še niso bila pregledana:

(D)  Število podjetij, ki še niso bila pregledana:

 

 

 

 

Opombe o poljih:

Po potrebi se dodajo polja, npr. (E), (F) itd.

LIST B

POROČILO O PREGLEDIH ZA OBDOBJE

(člen 86(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013)



Poročilo o pregledih v zvezi s proračunskimi postavkami EKJS v zvezi s proračunskim letom EKJS …

Program pregledov …

B(1)

Proračunski člen ali postavka EKJS št.

 

B(2)

Skupna vrednost odhodkov za podjetja, izbrana za pregled …

(EUR)

B(3)

Pregledana podjetja

B(4)

Podjetja, v katerih potekajo pregledi

B(5)

Podjetja, ki niso bila pregledana

 

 

 

 

(i)

dejansko pregledani odhodki

(EUR)

 

(ii)

skupni odhodki za navedena podjetja

(EUR)

(i)

skupni odhodki za navedena podjetja

(EUR)

(i)

skupni odhodki za navedena podjetja

(EUR)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj:

 

 

 

 

 

 

 

 

LIST C

POROČILO O PREGLEDIH ZA OBDOBJE

(člen 86(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013)



Morebitne odkrite nepravilnosti v zvezi s proračunskimi postavkami EKJS v zvezi s proračunskim letom EKJS …

Program pregledov …

C(1)

Proračunski člen ali postavka EKJS št.

C(2)

Število morebitnih odkritih nepravilnosti

C(3)

Število zadevnih plačil

C(4)

Število zadevnih podjetij

C(5)

Ocenjena vrednost morebitnih nepravilnosti

C(6)

Opis in narava vsake morebitne ugotovljene nepravilnosti, referenčna številka zadevnega podjetja in referenčna številka OLAF (priglasitvene številke IMS)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj:

 

 

 

 

 

LIST D

POROČILO O PREGLEDIH ZA OBDOBJE

(člen 86(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013)



Izvajanje pregledov iz prejšnjih programov pregledov; program pregledov …

D(1) Število podjetij, za katera je bilo v prejšnjem poročilu objavljeno, da v njih potekajo pregledi:

 

D(2) Število podjetij iz D(1), v katerih so bili opravljeni pregledi:

 

D(3) Število podjetij iz D(1), v katerih pregledi še potekajo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

D(4) Vrednost zadevnih transakcij iz D(1):

 

D(5) Vrednost zadevnih transakcij iz D(2):

 

D(6) Vrednost zadevnih transakcij iz D(3):

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

D(7) Število podjetij, za katera je bilo v prejšnjem poročilu objavljeno, da se v njih še niso začeli pregledi:

 

D(8) Število podjetij iz D(7), v katerih so bili opravljeni pregledi:

 

D(9) Število podjetij iz D(7), v katerih pregledi še potekajo:

 

D(10) Število podjetij iz D(7), v katerih se še niso začeli pregledi:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

D(11) Vrednost zadevnih transakcij iz D(7):

 

D(12) Vrednost zadevnih transakcij iz D(8):

 

D(13) Vrednost zadevnih transakcij iz D(9):

 

D(14) Vrednost zadevnih transakcij iz D(10):

 




PRILOGA XIII

UKREPI IZ ČLENA 57

1. Sheme podpore iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ).

2. Naslednje sheme in ukrepi iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ).

— 
javna intervencija,
— 
pomoč za zasebno skladiščenje,
— 
shema šolskega sadja in zelenjave,
— 
shema šolskega mleka,
— 
pomoč v sektorju sadja in zelenjave,
— 
podporni ukrepi v vinskem sektorju,
— 
pomoč v sektorju čebelarstva,
— 
pomoč v sektorju hmelja,
— 
izvozna nadomestila;

▼M6 —————

▼B

4. informacije in ukrepi promocije iz Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 ( 13 );

5. ukrepi iz Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ), razen tistih iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013;

6. ukrepi iz Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 ), razen tistih iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013;

7. Ukrepi iz poglavja I naslova III Uredbe (EU) št. 1305/2013, vključeni v zadevni program razvoja podeželja.

8. Ukrepi iz poglavja I naslova IV Uredbe (ES) št. 1698/2005 ( 16 ), vključeni v zadevni program razvoja podeželja.

▼M1

9. Sheme podpore iz Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009.

▼M6

10. Ukrepi, odobreni v skladu s členoma 219(1) in 220(1) ter členom 221(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 kot ukrepi za podpiranje kmetijskih trgov v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013.



( 1 ) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 906/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z odhodki za javno intervencijo (glej stran 1 tega Uradnega lista).

( 2 ) Uredba Komisije (EU) št. 1272/2009 z dne 11. decembra 2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov z javno intervencijo (UL L 349, 29.12.2009, str. 1).

( 3 ) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

( 4 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 184/2014 z dne 25. februarja 2014 o določitvi pogojev za sistem elektronske izmenjave podatkov med državami članicami in Komisijo v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o sprejetju nomenklature za kategorije ukrepov za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v skladu z Uredbo (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L 57, 27.2.2014, str. 7).

( 5 ) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

( 6 ) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

( 7 ) Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 53, 23.2.2002, str. 1).

( 8 ) Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (UL L 118, 12.5.2010, str. 1).

( 9 ) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992. str. 1).

( 10 ) Uredba Komisije (ES) št. 612/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (UL L 186, 17.7.2009, str. 1).

( 11 ) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

( 12 ) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

( 13 ) Uredba Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 3, 5.1.2008, str. 1).

( 14 ) Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

( 15 ) Uredbo (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

( 16 ) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

Top