1. Za izračun stroškov financiranja, ki jih nosi EKJS, za sredstva, ki jih države članice namenijo nakupu proizvodov, Komisija v skladu s členom 20(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013 za Unijo določi enotno obrestno mero. Enotna obrestna mera ustreza povprečju obrestnih mer EURIBOR za trimesečni in dvanajstmesečni terminski tečaj, evidentiranih v šestmesečnem referenčnem obdobju, ki ga določi Komisija, in ponderiranih z eno tretjino oziroma dvema tretjinama. Če EURIBOR ni na voljo, se uporabi povprečna eurska kratkoročna obrestna mera (€STR), zabeležena v navedenem šestmesečnem referenčnem obdobju.

2.  ►M1  Za določitev veljavnih obrestnih mer države članice Komisiji na njeno zahtevo do roka iz navedene zahteve sporočijo svojo dejansko povprečno obrestno mero v referenčnem obdobju iz točke 1. To obvestilo se pošlje na obrazcu, ki ga Komisija za ta namen da na voljo državam članicam. ◄

3. Za vsako zadevno državo članico se obrestna mera, določena na podlagi ►C1  določb iz točke 2 ◄ , primerja z enotno obrestno mero, določeno na podlagi ►C1  določb iz točke 1. ◄ Obrestna mera, ki velja za vsako državo članico, je nižja od teh dveh obrestnih mer.

4. Izvedbena uredba Komisije o določitvi obrestne mere iz točke 3, drugi pododstavek, se še naprej uporablja, dokler se ne razveljavi z novo izvedbeno uredbo Komisije, ki določa novo obrestno mero.

1. Izračun stroškov financiranja je razčlenjen po obdobjih veljavnosti obrestnih mer, ki jih določi Komisija v skladu z delom I.

2. Stroški financiranja iz člena 3(1)(a) se izračunajo z uporabo obrestne mere države članice za povprečno vrednost na tono nakupljenega proizvoda, nato pa se dobljeni znesek pomnoži s povprečno zalogo obračunskega leta.

3. Kadar je za proizvod določen koeficient amortizacije v skladu s točko 1 Priloge V, se vrednost proizvodov, nakupljenih med obračunskim letom, izračuna tako, da se od nakupne cene odšteje znesek amortizacije, dobljen z uporabo navedenega koeficienta.

4. Če je za proizvod v skladu z drugim pododstavkom točke 3 Priloge V določena druga amortizacija, se povprečna zaloga izračuna pred dejanskim datumom vsake amortizacije, ki se upošteva pri povprečni vrednosti.

5. Kadar je s pravili, ki urejajo skupne ureditve trga, določeno, da se plačilo za proizvod, ki ga nakupi plačilna agencija, sme izvesti šele, ko poteče najmanj en mesec od datuma prevzema, se izračunana povprečna zaloga zniža za količino, ki je rezultat naslednjega izračuna:

1. Kadar za prodajo proizvodov, ki jo opravijo plačilne agencije, pravila, ki urejajo skupne ureditve trgov, ali obvestila o javnem naročilu kupcu takih proizvodov zagotavljajo rok za izskladiščenje proizvodov po opravljenem plačilu in kadar tak rok presega 30 dni, plačilne agencije stroške financiranja, izračunane v skladu z delom II, v obračunih znižajo za znesek, ki sledi iz naslednjega izračuna:

2. Kadar pri prodajah kmetijskih proizvodov s strani plačilnih agencij na podlagi posebnih uredb Unije dejanski rok plačila po izskladiščenju takih proizvodov presega 30 dni, plačilne agencije stroške financiranja, izračunane v skladu z delom II, v obračunih povečajo za znesek, ki sledi iz naslednjega izračuna:

3. Stroški financiranja iz odstavkov 1 in 2 se ob koncu vsakega obračunskega leta vnesejo v obračune za navedeno kmetijsko proračunsko leto za število dni, ki se upoštevajo do navedenega datuma, ostali pa se vnesejo v breme naslednjega obračunskega leta.

(a) fizični premik žit s prevoznega sredstva ob prihodu v skladiščno celico (silos ali skladiščni prostor) – prvo pretovarjanje;

(b) tehtanje;

(c) vzorčenje/analiza/ugotavljanje kakovosti;

(a) najemnina prostorov po pogodbeni ceni;

(b) stroški zavarovanja (če niso vključeni pod (a));

(c) stroški zatiranja škodljivcev, ki zagotavljajo začetno kakovost proizvoda v skladišču (če niso vključeni pod (a));

(d) letni popis (če ni vključen pod (a));

(e) morebitno prezračevanje (če ni vključeno pod (a));

(a) tehtanje žit;

(b) vzorčenje/analiza (če gre v breme intervencije);

(c) fizično izskladiščenje in nakladanje žit na prvo prevozno sredstvo.

(a) nadzor kakovosti mesa s kostmi;

(b) tehtanje mesa s kostmi;

(c) manipulacija;

(d) pogodbeni stroški izkoščevanja, ki vključujejo:

(a) najemnina prostorov po pogodbeni ceni;

(b) stroški zavarovanja (če niso vključeni pod (a));

(c) nadzor temperature (če ni vključen pod (a));

(d) letni popis (če ni vključen pod (a));

(a) tehtanje;

(b) pregled kakovosti (če je v pristojnosti intervencijskih organov);

(c) premestitev govejega mesa od hladilnice do nakladališča skladišča.

(a) premestitev masla s prevoznega sredstva v skladiščno celico ob prihodu v skladišče;

(b) tehtanje in identifikacija pakiranj;

(c) vzorčenje/pregled kakovosti;

(d) vnos v hladilnico in zamrzovanje;

(e) drugo vzorčenje/pregled kakovosti ob koncu preskusnega obdobja;

(a) najemnina prostorov po pogodbeni ceni;

(b) stroški zavarovanja (če niso vključeni pod (a));

(c) nadzor temperature (če ni vključen pod (a));

(d) letni popis (če ni vključen pod (a));

(a) tehtanje in identifikacija pakiranj;

(b) premik masla iz hladilnice do nakladališča skladišča, če je prevozno sredstvo zabojnik, ali nakladanje v nakladališču skladišča, če je prevozno sredstvo tovornjak ali železniški vagon.

(a) premik posnetega mleka v prahu s prevoznega sredstva ob prihodu do skladiščnega prostora;

(b) tehtanje;

(c) vzorčenje/pregled kakovosti;

(d) pregled označevanja in pakiranja;

(a) najemnina prostorov po pogodbeni ceni;

(b) stroški zavarovanja (če niso vključeni pod (a));

(c) nadzor temperature (če ni vključen pod (a));

(d) letni popis (če ni vključen pod (a));

(a) tehtanje;

(b) vzorčenje/pregled blaga (če je v pristojnosti intervencijskih organov);

(c) premik posnetega mleka v prahu do nakladališča skladišča in nakladanje, brez razporeditve tovora, na prevozno sredstvo, če gre za tovornjak ali železniški vagon; premik posnetega mleka v prahu do nakladališča skladišča v primeru drugega prevoznega sredstva, npr. zabojnika.

1. Standardni zneski za celotno Unijo se določijo po proizvodih na podlagi najnižjih stroškov, evidentiranih v referenčnem obdobju, ki se začne 1. oktobra leta n in se konča 30. aprila naslednjega leta.

2. „Evidentirani stroški“ pomenijo stroške za fizične postopke iz Priloge II, ki so bili opravljeni v referenčnem obdobju, bodisi na podlagi posameznih računov za te postopke bodisi na podlagi podpisane pogodbe v zvezi z njimi. Če za določen proizvod v referenčnem obdobju obstaja zaloga, vendar ni bilo niti vnosov v skladišče niti izskladiščenja, se lahko za navedeni proizvod uporabijo tudi referenčni stroški iz pogodb o skladiščenju.

3. Države članice Komisiji najpozneje 10. maja sporočijo stroške, navedene v točki 2, v zvezi s postopki iz Priloge II, ki so jih imele v referenčnem obdobju. Standardni zneski iz točke 1 se določijo v eurih na podlagi ponderiranega povprečja teh stroškov, evidentiranih v referenčnem obdobju v vsaj štirih državah članicah z najnižjimi stroški za določen fizični postopek, če ti ustrezajo vsaj 33 % skupne povprečne uskladiščene količine zadevnega proizvoda v referenčnem obdobju. V nasprotnem primeru se v ponderiranje vključijo stroški drugih držav članic, dokler ni dosežena stopnja 33 % uskladiščenih količin.

4. Če manj kot štiri države članice javno skladiščijo določen proizvod ali sporočijo stroške za fizične postopke, vezane na proizvod iz Priloge II, se standardni zneski za navedeni proizvod določijo na podlagi stroškov, evidentiranih v zadevnih državah članicah. Vendar pa se končni standardni znesek za navedeni proizvod od prej določenega zneska ne sme razlikovati za več kot 2 %.

5. Če stroški za proizvod v skladišču, ki jih prijavi država članica in ki se uporabijo pri izračunu iz točk 3 in 4, znašajo več kot dvakratno aritmetično sredino stroškov, ki jih za ta izračun prijavijo druge države članice, se navedeni strošek zniža na raven aritmetične sredine.

6. Stroški, ki se uporabijo pri izračunu iz točk 3 in 4, se ponderirajo na podlagi količin, ki jih skladiščijo države članice, vključene v izračun.

7. Za države članice, katerih valuta ni euro, se prijavljeni stroški pretvorijo v eure na podlagi povprečnega menjalnega tečaja njihove valute v referenčnem obdobju iz točke 1.

1. Standardni stroški izskladiščenja se lahko povečajo za znesek, ki ga Komisija izračuna v skladu s členom 20(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013, če država članica predloži izjavo, da za celotno obračunsko leto in celotno zalogo zadevnih proizvodov ne bo uporabila mej dovoljenega odstopanja iz člena 4(2) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 in da jamči za količino.

2. Standardni zneski, določeni za stroške vnosa v prostore skladiščenja in izskladiščenja iz njih, se za vse proizvode v skladišču, razen za goveje/telečje meso, znižajo z naslednjimi koeficienti, če ni fizičnih premikov zadevnih količin.

3. Če v zadevnem obračunskem letu ni javnega skladiščenja, se izvedbeni sklep Komisije o določitvi standardnih zneskov še naprej uporablja, dokler se ne razveljavi z novim izvedbenim sklepom Komisije, ki določa nove standardne zneske.

1. Če je za dani proizvod ocenjena prodajna cena proizvodov v javnih intervencijskih skladiščih nižja od njihove nakupne cene, se pri nakupu uporabi stopnja amortizacije, imenovana „koeficient k“. Za vsak proizvod se določi na začetku obračunskega leta v skladu s členom 20(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

2. Stopnja amortizacije ne sme biti višja od razlike med nakupno ceno in ocenjeno ceno odstranitve zadevnega proizvoda.

3. Komisija lahko amortizacijo ob nakupu omeji na del amortizacijske stopnje, izračunane v skladu s točko 2. Navedeni del ne sme biti manjši od 70 % amortizacije, določene v skladu s točko 1.

4. Komisija pri amortizacijah iz drugega pododstavka točke 3 pred začetkom naslednjega obračunskega leta določi skupne zneske amortizacije po proizvodih in po državah članicah.

5. Ocena javno skladiščenih količin in vrednosti prenosa po proizvodu in po državi članici temelji na obvestilu, ki ga države članice Komisiji pošljejo najpozneje 7. septembra leta n+1 v zvezi s skladiščenimi proizvodi na dan 30. septembra istega leta in ki navaja naslednje podatke:

6. Vrednosti v nacionalni valuti, ki jih sporočijo države članice, katerih valuta ni euro, se za izračun amortizacije ob koncu obračunskega leta pretvorijo v eure z uporabo tečajev, ki veljajo v času izračuna skupnih zneskov amortizacije ob koncu navedenega obračunskega leta.

7. Komisija sporoči skupne zneske amortizacije po proizvodu vsaki zadevni državi članici, da jih ta lahko vključi v svojo zadnjo mesečno izjavo o odhodkih za EKJS za zadevno obračunsko leto.

1. Razen če posebna pravila Unije ne določajo drugače, se proizvod šteje za proizvod s poslabšano kakovostjo, kadar ne izpolnjuje več zahtev kakovosti, ki so veljale ob nakupu.

2. Vrednost proizvodov s poslabšano kakovostjo ali uničenih proizvodov se izračuna glede na vrsto vzroka, kot sledi:

1. Razen če posebna pravila Unije ne določajo drugače, se v obračune že vneseni stroški vnosa, izskladiščenja, skladiščenja in financiranja vsake zavrnjene količine odštejejo in ločeno izkažejo v računih, kot sledi:

2. Stroški iz točke 1 se knjižijo v okviru fizičnih postopkov v mesecu izskladiščenja.