02013R0283-20221121

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 02013R0283-20221121 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 02013R0283-20221121

Help

Consolidated text: Uredba Komisije (EU) št. 283/2013 z dne 1. marca 2013 o določitvi zahtevanih podatkov o aktivnih snoveh v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.

Access initial legal act

(

Legal status of the document In force

)

21/11/2022

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/283/2022-11-21

HTML

PDF

02013R0283 — SL — 21.11.2022 — 002.002

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 283/2013 z dne 1. marca 2013 o določitvi zahtevanih podatkov o aktivnih snoveh v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (Besedilo velja za EGP) (UL L 093 3.4.2013, str. 1)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1136/2014 z dne 24. oktobra 2014	L 307	26	28.10.2014
►M2	UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1439 z dne 31. avgusta 2022	L 227	8	1.9.2022

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 304, 24.11.2022, str. 94 (2022/1439)

▼B

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 283/2013

z dne 1. marca 2013

o določitvi zahtevanih podatkov o aktivnih snoveh v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet

(Besedilo velja za EGP)

Člen 1

Zahtevani podatki o aktivnih snoveh

V Prilogi k tej uredbi se določijo zahtevani podatki o aktivni snovi, kakor so določeni v členu 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

Člen 2

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 544/2011 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 3

Prehodni ukrepi glede postopkov v zvezi z aktivnimi snovmi

Uredba (EU) št. 544/2011 se v zvezi z aktivnimi snovmi še naprej uporablja na področju za:

(a)

postopke za odobritev aktivne snovi ali spremembo odobritve takšne snovi v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1107/2009, za katero je dokumentacija iz člena 8(1) in (2) navedene uredbe predložena do 31. decembra 2013;

(b)

postopke za podaljšanje odobritve aktivne snovi v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 1107/2009, za katere je dopolnilna dokumentacija iz člena 9 Uredbe Komisije (EU) št. 1141/2010 ( 1 ) predložena do 31. decembra 2013.

Člen 4

Prehodni ukrepi glede postopkov v zvezi s fitofarmacevtskimi sredstvi

▼M1

Za vloge za registracijo, kot je navedeno v členu 28 Uredbe (ES) št. 1107/2009, ki zadevajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo eno ali več aktivnih snovi, za katere je bila predložena dokumentacija v skladu s členom 3 ali za katere odobritev ni bila podaljšana v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1107/2009 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 844/2012 ( 2 ), se Uredba (EU) št. 544/2011 še naprej uporablja za predložitev podatkov o teh aktivnih snoveh.

▼B

Vlagatelji se lahko z odstopanjem od odstavka 1 od 1. januarja 2014 odločijo za uporabo zahtevanih podatkov iz Priloge k tej uredbi. Ta odločitev se pisno navede ob predložitvi vloge in je nepreklicna.

Člen 5

Začetek veljavnosti in datum uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Za postopke za podaljšanje odobritve aktivnih snovi, katerih odobritev poteče 1. januarja 2016 ali pozneje, se ta uredba uporablja od začetka veljavnosti.

Za vse druge postopke se uporablja od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA

▼M2

UVOD

Informacije, ki jih je treba predložiti, njihovo pridobivanje in predstavitev

Dokumentacija se predloži v skladu z delom A, če je aktivna snov:

(a)

kemična snov (vključno s semiokemikalijami in izvlečki iz biološkega materiala), ali

(b)

metabolit, ki ga proizvaja mikroorganizem, če:

—

se metabolit prečisti iz mikroorganizma ali

—

se metabolit ne prečisti iz mikroorganizma, ki ga proizvaja in ki se ni več zmožen razmnoževati ali prenašati genskega materiala.

Dokumentacija se predloži v skladu z delom B, če je aktivna snov:

(a)

mikroorganizem kot monosev ali kot kvalitativno opredeljena kombinacija sevov, kot se pojavljajo v naravi ali se proizvajajo, ali

(b)

mikroorganizem kot monosev ali kot kvalitativno opredeljena kombinacija sevov, kot se pojavljajo v naravi ali se proizvajajo, in enega ali več metabolitov, ki jih proizvaja mikroorganizem in za katere se trdi, da so del delovanja fitofarmacevtskega sredstva (tj. kadar uporaba metabolitov, prečiščenih iz mikroorganizma, ne bi povzročila navedenega delovanja fitofarmacevtskega sredstva).

1. V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„učinkovanje“ pomeni ukrep v zvezi s splošnim učinkom uporabe fitofarmacevtskega sredstva na kmetijski sistem, v katerem se uporablja (tj. ki vključuje pozitivne učinke tretiranja pri izvajanju želene fitofarmacevtske aktivnosti in negativne učinke, kot so razvoj odpornosti, fitotoksičnost ali zmanjšanje kakovosti ali količine donosa);

(2)

„relevantna nečistoča“ pomeni kemično nečistočo, ki je skrb vzbujajoča za zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje;

(3)

„učinkovitost“ pomeni sposobnost fitofarmacevtskega sredstva, da pozitivno učinkuje na želeno fitofarmacevtsko aktivnost;

(4)

„toksičnost“ pomeni stopnjo poškodovanja organizma ali škode v organizmu, ki jo povzroči toksin ali toksična snov;

(5)

„toksin“ pomeni snov, ki se proizvaja v živih celicah ali organizmih in lahko poškoduje živi organizem ali povzroči škodo v njem.

Predložene informacije izpolnjujejo zahteve iz točk 1.1 do 1.14.

1.1 Informacije zadostujejo za oceno predvidljivih tveganj, bodisi takojšnjih ali zapoznelih, ki jih aktivna snov lahko pomeni za ljudi, vključno z ranljivimi skupinami, živali in okolje, in vsebujejo vsaj informacije in rezultate študij iz te priloge.

1.2 Vključijo se vse informacije, vključno z vsemi znanimi podatki o potencialno škodljivih učinkih aktivne snovi, njenih metabolitov in nečistoč na zdravje ljudi in živali ali o njeni morebitni prisotnosti v podzemni vodi.

1.3 Vključijo se vse informacije, vključno z vsemi znanimi podatki o morebitnih nesprejemljivih učinkih aktivne snovi, njenih metabolitov in nečistoč na okolje, rastline in rastlinske proizvode.

1.4 Informacije vključujejo vse relevantne podatke iz strokovno pregledane javno dostopne znanstvene literature o aktivni snovi, relevantnih metabolitih in, kadar je to relevantno, razgradnih ali reakcijskih produktih in fitofarmacevtskih sredstvih, ki vsebujejo aktivno snov, ter podatke, ki se nanašajo na stranske učinke na zdravje ljudi in živali, okolje in neciljne vrste. Zagotovi se povzetek navedenih podatkov.

1.5 Informacije vključujejo popolno in nepristransko poročilo o izvedenih študijah ter popoln opis teh študij. Take informacije se ne zahtevajo, če je predložena utemeljitev, iz katere je razvidno, da:

(a)

niso potrebne zaradi narave ali predlaganih uporab fitofarmacevtskega sredstva ali pa niso znanstveno potrebne ali

(b)

jih tehnično ni mogoče zagotoviti.

1.6 Poroča se o sočasni uporabi aktivne snovi kot biocidnega proizvoda ali v zdravilu za uporabo v veterinarski medicini. Če je vlagatelj vloge za odobritev aktivne snovi v fitofarmacevtskem sredstvu hkrati vlagatelj, odgovoren za uradno obvestilo o aktivni snovi, ki se uporablja kot biocidni proizvod ali zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, se predloži povzetek vseh relevantnih podatkov, predloženih za odobritev biocidnega proizvoda ali zdravila za uporabo v veterinarski medicini. Kadar je to relevantno, navedeni povzetek vključuje toksikološke referenčne vrednosti in predloge za MRL ob upoštevanju kakršne koli možne kumulativne izpostavljenosti zaradi različnih načinov uporabe iste snovi na podlagi znanstvenih metod, ki so jih sprejeli pristojni organi Unije, skupaj z informacijami o ostankih, toksikološkimi podatki ter uporabo fitofarmacevtskega sredstva. Če vlagatelj vloge za odobritev aktivne snovi v fitofarmacevtskem sredstvu ni hkrati vlagatelj, odgovoren za uradno obvestilo o aktivni snovi, ki se uporablja kot biocidni proizvod ali v zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, se predloži povzetek vseh podatkov, ki so na voljo.

1.7 Kadar je to relevantno, se informacije pridobijo s preskusnimi metodami, navedenimi na seznamu iz oddelka 6.

Če niso na voljo ustrezne mednarodno ali nacionalno potrjene smernice za preskušanje, se uporabi protokol preskušanja, o katerem razpravljajo in ki ga sprejmejo pristojni organi Unije. Vsa odstopanja od smernic za preskušanje se opišejo in utemeljijo.

1.8 Informacije vključujejo popoln opis uporabljenih preskusnih metod.

1.9 Kadar je to relevantno, informacije vključujejo seznam končnih točk za aktivno snov.

1.10 Kadar je to relevantno, se informacije pridobijo v skladu z Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ).

1.11 Informacije o aktivni snovi skupaj z informacijami o enem ali več fitofarmacevtskih sredstvih, ki vsebujejo aktivno snov, in po potrebi skupaj z informacijami o varovalih in sinergistih ter drugih sestavinah fitofarmacevtskega sredstva, zadostujejo za:

(a)

oceno tveganj za ljudi, povezanih z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivno snov, in ravnanjem z njimi;

(b)

v zvezi s kemičnimi aktivnimi snovmi: oceno tveganj za zdravje ljudi in živali zaradi ostankov aktivne snovi in njenih relevantnih metabolitov, nečistoč in, kadar je to relevantno, razgradnih in reakcijskih produktov v vodi, zraku, hrani in krmi;

(c)

v zvezi z aktivnimi snovmi, ki so mikroorganizmi: oceno tveganj za zdravje ljudi in živali zaradi ostankov skrb vzbujajočih metabolitov v vodi, zraku, živilih in krmi;

(d)

v zvezi s kemičnimi aktivnimi snovmi: predvidevanje porazdelitve, usode in vedenja aktivne snovi, metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov v okolju, kadar so toksikološko ali okoljsko pomembni, ter časovnih potekov v teh procesih;

(e)

oceno učinka, vključno z učinkom na njihovo vedenje, na neciljne vrste (rastlinske in živalske) za katere je verjetna izpostavljenost aktivni snovi, njenim relevantnim metabolitom in, kadar je to relevantno, razgradnim in reakcijskim produktom, če so toksikološko, patogeno ali okoljsko pomembni. Učinek je lahko posledica enkratne, dolgotrajne ali ponavljajoče se izpostavljenosti, pri čemer je lahko neposreden ali, kadar je to relevantno, posreden, reverzibilen ali nereverzibilen;

(f)

ovrednotenje vpliva na biotsko raznovrstnost in ekosistem;

(g)

opredelitev neciljnih vrst in populacij, ki so lahko ogrožene zaradi morebitne izpostavljenosti;

(h)

oceno kratkoročnih in dolgoročnih tveganj za neciljne vrste – populacije, skupnosti in procese;

(i)

razvrstitev kemične aktivne snovi glede na nevarnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );

(j)

določitev piktogramov, opozorilnih besed ter ustreznih stavkov o nevarnosti in previdnostnih stavkov za varovanje zdravja ljudi in živali, neciljnih vrst in okolja, ki jih je treba uporabljati za označevanje;

(k)

določitev sprejemljivega dnevnega vnosa za ljudi (ADI), kadar je to relevantno;

(l)

določitev dopustne izpostavljenosti izvajalca varstva rastlin (AOEL), kadar je to relevantno;

(m)

določitev akutnega referenčnega odmerka (ARfD) za ljudi, kadar je to relevantno;

(n)

opredelitev ustreznih ukrepov prve pomoči ter ustreznih diagnostičnih in terapevtskih ukrepov v primeru zastrupitve ali okužbe ljudi;

(o)

v zvezi s kemičnimi aktivnimi snovmi: določitev izomerne sestave in možne presnovne pretvorbe izomer, kadar je to relevantno;

(p)

določitev opredelitev ostankov, primernih za oceno tveganja, kadar je to relevantno;

(q)

določitev opredelitev ostankov, primernih za spremljanje in izvrševanje, kadar je to relevantno;

(r)

oceno tveganja izpostavljenosti potrošnikov, vključno s kumulativno oceno tveganja, ki temelji na izpostavljenosti več kot eni aktivni snovi, kadar je to relevantno;

(s)

oceno izpostavljenosti izvajalcev varstva rastlin, delavcev, prebivalcev in drugih navzočih oseb, vključno s kumulativno izpostavljenostjo več kot eni aktivni snovi, kadar je to relevantno;

(t)

določitev mejnih vrednosti ostankov in faktorjev koncentracije/redčenja v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 ( 5 ), kadar je to relevantno;

(u)

oceno glede vrste in obsega tveganj za ljudi in živali (vrste, ki jih običajno krmijo in redijo ljudje, ali živali, namenjene za proizvodnjo hrane) ter tveganj za druge neciljne vrste vretenčarjev;

(v)

določitev ukrepov, potrebnih za zmanjšanje ugotovljenih tveganj za zdravje ljudi in živali, okolje in/ali neciljne vrste;

(w)

v zvezi s kemičnimi aktivnimi snovmi: odločitev, ali je treba aktivno snov v skladu z merili iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 šteti za obstojno organsko onesnaževalo (POP), snov, ki je obstojna, se bioakumulativna in toksična (PBT), ali snov, ki je zelo obstojna in zelo bioakumulativna (vPvB);

(x)

odločitev o odobritvi aktivne snovi;

(y)

v zvezi s kemičnimi aktivnimi snovmi: odločitev, ali je treba aktivno snov šteti za kandidatko za zamenjavo v skladu z merili iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009;

(z)

odločitev, ali je treba aktivno snov šteti za aktivno snov z majhnim tveganjem v skladu z merili iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009;

(aa)

določitev pogojev ali omejitev v zvezi z vsako odobritvijo.

1.12 Kadar je to relevantno, se za načrtovanje preskusov in analizo podatkov uporabljajo ustrezne statistične metode. Podrobnosti o statistični analizi se navedejo pregledno.

1.13 Izračuni izpostavljenosti se nanašajo na znanstvene metode, ki jih je sprejela Evropska agencija za varnost hrane, kadar so na voljo. Kadar se uporabljajo dodatne metode, se utemeljijo.

1.14 Za vsak oddelek te priloge se predloži povzetek vseh podatkov, informacij in izvedenih ocen. To zajema podrobno in kritično oceno v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

2. Zahteve iz te priloge predstavljajo najmanjši nabor podatkov, ki jih je treba predložiti. Države članice lahko določijo dodatne zahteve na nacionalni ravni za obravnavanje posebnih okoliščin, posebnih scenarijev izpostavljenosti in posebnih vzorcev uporabe, ki se ne upoštevajo pri odobritvi. Vlagatelj je pri pripravi preskusov pozoren na okoljske, podnebne in kmetijske razmere, ki jih odobri država članica, v kateri je bila vloga predložena.

3. Dobra laboratorijska praksa (DLP)

3.1 Preskusi in analize se izvajajo v skladu z načeli iz Direktive 2004/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ), kadar je namen preskušanja pridobiti podatke o lastnostih ali varnosti v zvezi z zdravjem ljudi ali živali ali z okoljem.

3.2 Z odstopanjem od točke 3.1 velja:

(a)

v zvezi z aktivnimi snovmi, ki so mikroorganizmi, lahko preskuse in analize za pridobivanje podatkov o njihovih lastnostih in varnosti v zvezi z vidiki, ki niso povezani z zdravjem ljudi, izvajajo uradne ali uradno priznane preskuševalne ustanove ali organizacije, ki izpolnjujejo vsaj zahteve iz točk 3.2 in 3.3 uvoda iz Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 284/2013 ( 7 );

(b)

za preskuse in analize za pridobivanje podatkov za manj pomembne kulture, ki se zahtevajo v skladu s točkama 6.3 in 6.5.2 dela A, velja:

—

terensko fazo lahko izvedejo uradne ali uradno priznane preskuševalne ustanove ali organizacije, ki izpolnjujejo zahteve iz točk 3.2 in 3.3 uvoda iz Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 284/2013;

—

fazo analize, če ni izvedena v skladu z načeli dobre laboratorijske prakse (v nadaljnjem besedilu: načela DLP), izvajajo laboratoriji, ki so akreditirani za ustrezno metodo v skladu z evropskim standardom EN ISO/IEC 17025 „Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev“;

(c)

študije, izvedene pred začetkom uporabe te uredbe, se lahko, čeprav niso popolnoma skladne z načeli DLP ali sedanjimi preskusnimi metodami, vključijo v oceno, če se izvedejo v skladu z znanstveno potrjenimi smernicami za preskušanje, s čimer se prepreči ponavljanje preskusov na živalih, zlasti za študije rakotvornosti in reproduktivne toksičnosti. To odstopanje od točke 3.1 se uporablja zlasti za študije v zvezi z vrstami vretenčarjev.

4. Preskusni material

4.1 Navede se podroben opis (specifikacija) uporabljenega preskusnega materiala. Kadar se izvajajo preskusi z aktivno snovjo, se uporabi preskusni material, skladen s specifikacijo, ki se bo uporabljala pri proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev, ki jih je treba registrirati, razen za radiooznačene kemikalije ali prečiščeno kemično aktivno snov.

4.2 Kadar se izvajajo študije z aktivno snovjo, proizvedeno v laboratoriju ali v okviru pilotnega sistema v proizvodnem obratu, jih je treba ponoviti s tehnično aktivno snovjo, razen če vlagatelj dokaže, da je uporabljeni preskusni material glede preskušanja ostankov ter toksikološkega, patološkega, ekotoksikološkega in okoljskega preskušanja in ocene enak. V primeru negotovosti se predložijo povezovalne študije, na katerih temelji odločitev o morebitni potrebi ponovitve študij.

4.3 Kadar se izvajajo študije z aktivno snovjo, katere stopnja čistosti, katere nečistoče ali stopnje nečistoč se razlikujejo od tehnične specifikacije, ali kadar je aktivna snov mešanica sestavin, se pomen razlik obravnava na podlagi podatkov ali znanstvene utemeljitve. V primeru negotovosti se kot podlaga za odločitev predložijo primerne študije, pri katerih se tehnična aktivna snov uporablja za komercialno proizvodnjo.

4.4 Za študije, pri katerih doziranje poteka določeno obdobje (na primer študije pri ponovljenem odmerku), se uporabi ista serija aktivne snovi, če njena stabilnost to omogoča. Kadar se pri študiji uporabljajo različni odmerki, se poroča o razmerju med odmerkom in škodljivim učinkom.

4.5 Kadar se pri kemičnih aktivnih snoveh preskusi izvajajo s specificirano prečiščeno kemično aktivno snovjo (≥ 980 g/kg), se poroča o čistosti takega preskusnega materiala, ki je tako visoka, kot jo je mogoče doseči z najboljšo razpoložljivo tehnologijo. Kadar je dosežena stopnja čistosti nižja od 980 g/kg, se to utemelji. Iz take utemeljitve mora biti razvidno, da so bile izčrpane vse tehnično izvedljive možnosti za proizvodnjo prečiščene kemične aktivne snovi.

4.6 Za kemične aktivne snovi, pri katerih se uporablja radiooznačeni preskusni material, se radioaktivni markerji postavijo na eno ali (po potrebi) več mest, da se omogočita pojasnitev poti presnove in transformacije ter preiskava porazdelitve aktivne snovi, njenih metabolitov ter reakcijskih in razgradnih produktov.

5. Preskusi na vretenčarjih

5.1 Preskusi na vretenčarjih se izvedejo le, kadar niso na voljo druge potrjene metode. Alternativne metode vključujejo metode in vitro ali in silico. Poleg tega se pri preskusih in vivo spodbuja uporaba metod za zmanjšanje in izboljšanje, da se čim bolj zmanjša število živali, ki se uporabljajo pri preskusih.

5.2 Načela zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja uporabe vretenčarjev se upoštevajo pri načrtovanju preskusnih metod, zlasti če postanejo na voljo ustrezne potrjene metode, ki lahko zamenjajo, zmanjšajo ali izboljšajo preskuse na živalih.

5.3 Načrti študij se skrbno preučijo z etičnega vidika, pri čemer se upošteva možnost zmanjšanja, izboljšanja in zamenjave preskusov na živalih. Kadar se na primer v eno študijo vključi ena ali več dodatnih skupin odmerka ali intervalov za odvzem vzorcev krvi, druge študije morda ni treba izvesti.

6. Z namenom obveščanja in usklajevanja se seznam preskusnih metod in smernic, ki so relevantne za izvajanje te uredbe, objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta seznam se redno posodablja.

▼B

DEL A

KEMIJSKE AKTIVNE SNOVI

KAZALO
ODDELEK 1	Opredelitev aktivne snovi
1.1	Vlagatelj
1.2	Proizvajalec
1.3	Predlagano ali sprejeto splošno ime po ISO in sinonimi
1.4	Kemijsko ime (po nomenklaturah IUPAC in CA)
1.5	Proizvajalčeve razvojne šifre
1.6	Številke CAS, ES in CIPAC
1.7	Molekulska in strukturna formula, molska masa
1.8	Način proizvodnje (sinteza) aktivne snovi
1.9	Specifikacija čistosti aktivne snovi v g/kg
1.10	Opredelitev in vsebnost aditivov (na primer stabilizatorjev) in nečistoč
1.10.1	Aditivi
1.10.2	Pomembne nečistoče
1.10.3	Relevantne nečistoče
1.11	Analitske lastnosti serij
ODDELEK 2	Fizikalne in kemijske lastnosti aktivne snovi
2.1	Tališče in vrelišče
2.2	Parni tlak, hlapnost
2.3	Videz (agregatno stanje, barva)
2.4	Spektri (UV/VIS, IR, NMR, MS), molekulska ekstinkcija pri ustreznih valovnih dolžinah, optična čistost
2.5	Topnost v vodi
2.6	Topnost v organskih topilih
2.7	Porazdelitveni koeficient n-oktanol/voda
2.8	Disociacija v vodi
2.9	Vnetljivost in samosegrevanje
2.10	Plamenišče
2.11	Eksplozivne lastnosti
2.12	Površinska napetost
2.13	Oksidacijske lastnosti
2.14	Druge študije
ODDELEK 3	Dodatne informacije o aktivni snovi
3.1	Uporaba aktivne snovi
3.2	Delovanje
3.3	Vplivi na škodljive organizme
3.4	Predvideno področje uporabe
3.5	Škodljivi organizmi, ki se jih zatira, in kulture ali proizvodi, ki se varujejo ali tretirajo
3.6	Način delovanja
3.7	Podatki o pojavu ali možnem pojavu razvoja odpornosti in ustrezne strategije ravnanja
3.8	Metode in varnostni ukrepi v zvezi z ravnanjem, skladiščenjem, prevozom ali požarom
3.9	Postopki uničenja ali dekontaminacije
3.10	Nujni ukrepi v primeru nesreče
ODDELEK 4	Analitske metode
	Uvod
4.1	Metode za pridobivanje podatkov pred odobritvijo
4.1.1	Metode za analizo tehnične aktivne snovi
4.1.2	Metode za oceno tveganja
4.2	Metode za namene nadzora in spremljanja po odobritvi
ODDELEK 5	Toksikološke študije in študije o presnovi
	Uvod
5.1	Študije o absorpciji, porazdelitvi, presnovi in izločanju pri sesalcih
5.1.1	Absorpcija, porazdelitev, presnova in izločanje po oralni izpostavljenosti
5.1.2	Absorpcija, porazdelitev, presnova in izločanje po drugih načinih izpostavljenosti
5.2	Akutna toksičnost
5.2.1	Oralna
5.2.2	Dermalna
5.2.3	Inhalacijska
5.2.4	Draženje kože
5.2.5	Draženje oči
5.2.6	Preobčutljivost kože
5.2.7	Fototoksičnost
5.3	Kratkotrajna toksičnost
5.3.1	28-dnevna oralna študija
5.3.2	90-dnevna oralna študija
5.3.3	Drugi načini
5.4	Preskušanje genotoksičnosti
5.4.1	Študije in vitro
5.4.2	Študije in vivo na somatskih celicah
5.4.3	Študije in vivo na kličnih celicah
5.5	Dolgotrajna toksičnost in rakotvornost
5.6	Reproduktivna toksičnost
5.6.1	Generacijske študije
5.6.2	Študije o vplivu toksičnosti na razvoj potomcev
5.7	Študije nevrotoksičnosti
5.7.1	Študije nevrotoksičnosti na glodalcih
5.7.2	Študije o zapozneli polinevropatiji
5.8	Druge toksikološke študije
5.8.1	Študije o toksičnosti metabolitov
5.8.2	Dodatne študije o aktivni snovi
5.8.3	Lastnosti, ki lahko povzročijo motnje endokrinega sistema
5.9	Zdravstveni podatki
5.9.1	Zdravstveni nadzor delavcev v proizvodnih obratih in študije spremljanja
5.9.2	Podatki, pridobljeni v okviru raziskav, opravljenih na ljudeh
5.9.3	Neposredna opazovanja
5.9.4	Epidmiološke študije
5.9.5	Diagnoza zastrupitve (določitev aktivne snovi, metabolitov), posebni znaki zastrupitve, klinični preskusi
5.9.6	Predlagano zdravljenje: ukrepi prve pomoči, protistrupi, zdravstvena oskrba
5.9.7	Pričakovane posledice zastrupitve
ODDELEK 6	Ostanki v tretiranih proizvodih, živilih in krmi ali na njih
6.1	Stabilnost ostankov med shranjevanjem
6.2	Presnova, porazdelitev in izražanje ostankov
6.2.1	Rastline
6.2.2	Perutnina
6.2.3	Molznice pri prežvekovalcih
6.2.4	Prašiči
6.2.5	Ribe
6.3	Obseg poskusov za določitev ostankov pri rastlinah
6.4	Študije o krmljenju
6.4.1	Perutnina
6.4.2	Prežvekovalci
6.4.3	Prašiči
6.4.4	Ribe
6.5	Učinki predelave
6.5.1	Vrsta ostanka
6.5.2	Porazdelitev ostankov v neužitni lupini in mesu
6.5.3	Obseg ostankov v predelanih proizvodih
6.6	Ostanki v kulturah, ki sledijo v kolobarju
6.6.1	Presnova pri kulturah, ki sledijo v kolobarju
6.6.2	Obseg ostankov v kulturah, ki sledijo v kolobarju
6.7	Predlagane opredelitve ostankov in mejne vrednosti ostankov
6.7.1	Predlagane opredelitve ostankov
6.7.2	Predlagane mejne vrednosti ostankov (MRL) in utemeljitev sprejemljivosti predlaganih vrednosti
6.7.3	Predlagane mejne vrednosti ostankov (MRL) in utemeljitev sprejemljivosti predlaganih vrednosti za uvožene izdelke (uvozna toleranca)
6.8	Predlagane karenčne dobe
6.9	Ocene možne in dejanske izpostavljenosti prek prehrane in drugih virov
6.10	Druge študije
6.10.1	Vrednost ostankov v pelodu in čebeljih proizvodih
ODDELEK 7	Končno stanje in obnašanje v okolju
7.1	Končno stanje in obnašanje v tleh
7.1.1	Pot razgradnje v tleh
7.1.1.1	Aerobna razgradnja
7.1.1.2	Anaerobna razgradnja
7.1.1.3	Fotoliza tal
7.1.2	Stopnja razgradnje v tleh
7.1.2.1	Laboratorijske študije
7.1.2.1.1	Aerobna razgradnja aktivne snovi
7.1.2.1.2	Aerobna razgradnja metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov
7.1.2.1.3	Anaerobna razgradnja aktivne snovi
7.1.2.1.4	Anaerobna razgradnja metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov
7.1.2.2	Terenske študije
7.1.2.2.1	Študije o razpadu v tleh
7.1.2.2.2	Študije o kopičenju v tleh
7.1.3	Adsorpcija in desorpcija v tleh
7.1.3.1	Adsorpcija in desorpcija
7.1.3.1.1	Adsorpcija in desorpcija aktivne snovi
7.1.3.1.2	Adsorpcija in desorpcija metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov
7.1.3.2	Stara sorpcija
7.1.4	Mobilnost v tleh
7.1.4.1	Študije o izpiranju v kolonah
7.1.4.1.1	Izpiranje aktivne snovi v kolonah
7.1.4.1.2	Izpiranje metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov v kolonah
7.1.4.2	Študije z lizimetrom
7.1.4.3	Terenske študije o izpiranju
7.2	Končno stanje in obnašanje v vodi in usedlini
7.2.1	Pot in stopnja razgradnje v vodnih sistemih (kemijska in fotokemijska razgradnja)
7.2.1.1	Hidrolizna razgradnja
7.2.1.2	Neposredna fotokemijska razgradnja
7.2.1.3	Posredna fotokemijska razgradnja
7.2.2	Pot in stopnja biološke razgradnje v vodnih sistemih
7.2.2.1	„Hitra biorazgradljivost“
7.2.2.2	Aerobna mineralizacija v površinskih vodah
7.2.2.3	Študija o vodi/usedlini
7.2.2.4	Študija o obsevani vodi/usedlini
7.2.3	Razgradnja v nasičenem območju
7.3	Končno stanje in obnašanje v zraku
7.3.1	Pot in stopnja razgradnje v zraku
7.3.2	Prenos po zraku
7.3.3	Lokalni in globalni učinki
7.4	Opredelitev ostanka
7.4.1	Opredelitev ostanka za oceno tveganja
7.4.2	Opredelitev ostanka za spremljanje
7.5	Podatki o spremljanju
ODDELEK 8	Ekotoksikološke študije
	Uvod
8.1	Učinki na ptice in druge kopenske vretenčarje
8.1.1	Učinki na ptice
8.1.1.1	Akutna oralna toksičnost za ptice
8.1.1.2	Kratkotrajna toksičnost pri vnosu s hrano za ptice
8.1.1.3	Subkronična in reproduktivna toksičnost za ptice
8.1.2	Učinki na kopenske vretenčarje, razen ptic
8.1.2.1	Akutna oralna toksičnost za sesalce
8.1.2.2	Dolgotrajna in reproduktivna toksičnost za sesalce
8.1.3	Biokoncentracija aktivne snovi v plenu ptic in sesalcev
8.1.4	Učinki na prostoživeče kopenske vretenčarje (ptice, sesalce, plazilce in dvoživke)
8.1.5	Lastnosti, ki lahko povzročijo motnje endokrinega sistema
8.2	Učinki na vodne organizme
8.2.1	Akutna toksičnost za ribe
8.2.2	Dolgotrajna in kronična toksičnost za ribe
8.2.2.1	Preskus toksičnosti za ribe v zgodnji fazi življenja
8.2.2.2	Preskus v celotnem življenjskem ciklu rib
8.2.2.3	Biokoncentracija pri ribah
8.2.3	Lastnosti, ki lahko povzročijo motnje endokrinega sistema
8.2.4	Akutna toksičnost za vodne nevretenčarje
8.2.4.1	Akutna toksičnost za vodno bolho (Daphnia magna)
8.2.4.2	Akutna toksičnost za druge vrste vodnih nevretenčarjev
8.2.5	Dolgotrajna in kronična toksičnost za vodne nevretenčarje
8.2.5.1	Reproduktivna in razvojna toksičnost za vodno bolho (Daphnia magna)
8.2.5.2	Reproduktivna in razvojna toksičnost za dodatne vrste vodnih nevretenčarjev
8.2.5.3	Razvoj in pojav pri vrsti Chironomus riparius
8.2.5.4	Organizmi, ki živijo v usedlinah
8.2.6	Učinki na rast alg
8.2.6.1	Učinki na rast zelenih alg
8.2.6.2	Učinki na rast dodatnih vrst alg
8.2.7	Učinki na vodne makrofite
8.2.8	Dodatni preskusi na vodnih organizmih
8.3	Učinek na členonožce
8.3.1	Učinki na čebele
8.3.1.1	Akutna toksičnost za čebele
8.3.1.1.1	Akutna oralna toksičnost
8.3.1.1.2	Akutna kontaktna toksičnost
8.3.1.2	Kronična toksičnost za čebele
8.3.1.3	Učinki na razvoj čebele in njene druge življenjske faze
8.3.1.4	Subletalni učinki
8.3.2	Učinki na neciljne členonožce, razen čebel
8.3.2.1	Učinki na vrsto Aphidius rhopalosiphi
8.3.2.2	Učinki na vrsto Typhlodromus pyri
8.4	Učinki na neciljno mezofavno in makrofavno v tleh
8.4.1	Deževniki – subletalni učinki
8.4.2	Učinki na neciljno mezofavno in makrofavno v tleh (razen deževnikov)
8.4.2.1	Preskusi na ravni vrste
8.5	Učinki na transformacijo dušika v tleh
8.6	Učinki na kopenske neciljne višje rastline
8.6.1	Povzetek podatkov v zvezi s presejalnimi pregledi
8.6.2	Preskusi na neciljnih rastlinah
8.7	Učinki na druge kopenske organizme (flora in favna)
8.8	Učinki na biološke metode v postopkih čiščenja odplak
8.9	Podatki o spremljanju
ODDELEK 9	Podatki iz literature
ODDELEK 10	Razvrščanje in označevanje

ODDELEK 1

Opredelitev aktivne snovi

Predložene informacije zadoščajo za natančno opredelitev posamezne aktivne snovi ter določitev njene specifikacije in narave.

1.1 Vlagatelj

Navedejo se ime in naslov vlagatelja ter ime, položaj, telefonska številka, e-poštni naslov in številka telefaksa osebe za stike.

1.2 Proizvajalec

Navedejo se ime in naslov proizvajalca aktivne snovi ter ime in naslov vseh proizvodnih obratov, v katerih se aktivna snov proizvaja. Navede se oseba za stike (ime, telefonska številka, e-poštni naslov in številka telefaksa). Kadar se po odobritvi aktivnih snovi spremeni lokacija ali število proizvajalcev, se zahtevane informacije ponovno posredujejo Komisiji, Agenciji in državam članicam.

1.3 Predlagano ali sprejeto splošno ime po ISO in sinonimi

Navedejo se splošno ali predlagano ime po Mednarodni organizaciji za standardizacijo (ISO) in, kadar je ustrezno, druga predlagana ali sprejeta splošna imena (sinonimi), vključno z imenom (nazivom) zadevnega organa za nomenklaturo.

1.4 Kemijsko ime (po nomenklaturah IUPAC in CA)

Kadar je primerno, se navede kemijsko ime iz dela III Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ali, kadar ime ni vključeno v navedeno uredbo, v skladu z nomenklaturama Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo (IUPAC) ter Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CA).

1.5 Proizvajalčeve razvojne šifre

Navedejo se šifre, ki se med razvojem uporabljajo za opredelitev aktivne snovi, in, kadar so na voljo, formulacije, ki vsebujejo aktivno snov. Za vsako navedeno šifro se navedejo snov, na katero se nanaša, obdobje, v katerem se je uporabljala, in države članice ali druge države, v katerih se je uporabljala in se še uporablja.

1.6 Številke CAS, ES in CIPAC

Navedejo se številke Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS), Evropske komisije (ES) in Kolaborativnega mednarodnega sveta za analizo pesticidov (CIPAC), kadar obstajajo.

1.7 Molekulska in strukturna formula, molska masa

Navedejo se molekulska formula, molska masa in strukturna formula aktivne snovi ter, kadar je ustrezno, strukturna formula vsakega izomera, prisotnega v aktivni snovi.

Za rastlinske izvlečke se lahko uporabi drugačen pristop, ki se ustrezno utemelji.

1.8 Način proizvodnje (sinteza) aktivne snovi

Za vsak proizvodni obrat se navedejo način proizvodnje, ki vključuje opredelitev (ime, številka CAS, strukturna formula) in čistost začetnih snovi ter njihovo razpoložljivost na trgu, uporabljenih kemijskih postopkov ter opredelitev nečistoč v končnem proizvodu. Navedejo se podrobne informacije o izvoru teh nečistoč. Nečistoče se razvrstijo kot produkti stranskih reakcij, nečistoče v začetni snovi, reakcijski vmesni produkti ali začetne snovi. Obravnava se njihov toksikološki in ekotoksikološki učinek ter vpliv na okolje. Te informacije zajemajo tudi nečistoče, ki niso zaznane, vendar bi teoretično lahko nastale. Podatki o tehnoloških postopkih na splošno niso potrebni.

Kadar se zahtevane informacije predložijo za poskusno proizvodnjo, se te informacije ponovno predložijo po tem, ko se metode in postopki industrijske proizvodnje stabilizirajo. Podatki o industrijski proizvodnji, kadar so na voljo, se predložijo pred odobritvijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009. Če podatki o industrijski proizvodnji niso na voljo, se to utemelji.

1.9 Specifikacija čistosti aktivne snovi v g/kg

Navede se najmanjša vsebnost čiste aktivne snovi, v g/kg, v tehnični snovi, ki se uporablja pri proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev. Zagotovi se utemeljitev najmanjše vsebnosti iz specifikacije, pri čemer utemeljitev vključuje statistično analizo podatkov o najmanj petih reprezentativnih serijah, kot je navedeno v točki 1.11. Za dodatno utemeljitev tehnične specifikacije se lahko predložijo dodatni podporni podatki.

Kadar se aktivna snov proizvaja kot tehnični koncentrat (TK), se navedejo najmanjša in največja vsebnost čiste aktivne snovi ter njena vsebnost v teoretični suhi snovi.

Če je aktivna snov mešanica izomerov, se navede razmerje ali obseg razmerja vsebnosti izomerov. Navede se relativna biološka aktivnost vsakega izomera glede učinkovitosti in toksičnosti.

Za rastlinske izvlečke se lahko uporabi drugačen pristop, ki se ustrezno utemelji.

1.10 Opredelitev in vsebnost aditivov (na primer stabilizatorjev) in nečistoč

Navedeta se najmanjša in največja vsebnost, v g/kg, vsakega aditiva.

Navede se tudi največja vsebnost, v g/kg, vsake druge sestavine, razen aditivov.

Kadar se aktivna snov proizvaja kot tehnični koncentrat (TK), se navedeta največja vsebnost vsake nečistoče in njena vsebnost v teoretični suhi snovi.

Izomeri, ki niso del splošnega imena po ISO, se obravnavajo kot nečistoče.

Kadar v predloženih informacijah sestavina (na primer kondenzati) ni v celoti opredeljena, se za vsako tako sestavino navedejo podrobne informacije o sestavi.

Kadar se zahtevane informacije predložijo za poskusno proizvodnjo, se te informacije ponovno predložijo po tem, ko se metode in postopki industrijske proizvodnje stabilizirajo. Podatki o industrijski proizvodnji, kadar so na voljo, se predložijo pred odobritvijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009. Kadar podatki o industrijski proizvodnji niso na voljo, se to utemelji.

Za rastlinske izvlečke se lahko uporabi drugačen pristop, ki se ustrezno utemelji.

1.10.1 Aditivi

Navede se tudi trgovsko ime sestavin, ki se dodajo aktivni snovi pred proizvodnjo fitofarmacevtskega sredstva za ohranjanje njegove stabilnosti in lažje ravnanje pri uporabi (v nadaljnjem besedilu: aditivi). Kadar je ustrezno, se za take aditive navedejo naslednje informacije:

(a)

kemijsko ime po nomenklaturah IUPAC in CA;

(b)

splošno ali predlagano splošno ime po ISO, kadar je na voljo;

(c)

številka CAS, številka ES;

(d)

molekulska in strukturna formula;

(e)

molska masa;

(f)

najmanjša in največja vsebnost v g/kg ter

(g)

delovanje (na primer stabilizator).

1.10.2 Pomembne nečistoče

Nečistoče, prisotne v količinah, večjih od 1 g/kg, se štejejo za pomembne. Kadar je ustrezno, se za pomembne nečistoče navedejo naslednje informacije:

(a)

kemijsko ime po nomenklaturah IUPAC in CA;

(b)

splošno ali predlagano splošno ime po ISO, kadar je na voljo;

(c)

številka CAS, številka ES;

(d)

molekulska in strukturna formula;

(e)

molska masa in

(f)

največja vsebnost v g/kg.

Navedejo se informacije o načinu določanja strukturne identitete nečistoč.

1.10.3 Relevantne nečistoče

Nečistoče, ki so posebno nezaželene zaradi svoje toksičnosti, ekotoksičnosti ali vplivov na okolje, se štejejo za relevantne. Kadar je ustrezno, se za relevantne nečistoče navedejo naslednje informacije:

(a)

kemijsko ime po nomenklaturah IUPAC in CA;

(b)

splošno ali predlagano splošno ime po ISO, kadar je na voljo;

(c)

številka CAS, številka ES;

(d)

molekulska in strukturna formula;

(e)

molska masa in

(f)

največja vsebnost v g/kg.

Navedejo se informacije o načinu določanja strukturne identitete nečistoč.

1.11 Analitske lastnosti serij

Glede vsebnosti čiste aktivne snovi, nečistoč, aditivov in vsake druge sestavine, razen aditivov, se, kadar je primerno, analizira najmanj pet reprezentativnih serij iz nedavne in sedanje industrijske proizvodnje aktivne snovi. Vse reprezentativne serije morajo biti proizvedene v zadnjih petih letih. Kadar podatki za zadnjih pet let proizvodnje niso na voljo, se to utemelji. Predloženi rezultati analiz vključujejo podatke o količini (vsebnost v g/kg) vseh sestavin, prisotnih v količinah, enakih ali večjih od 1 g/kg, kar naj bi predstavljalo vsaj 980 g/kg analizirane snovi. Za rastlinske izvlečke in semiokemikalije (na primer feromone) lahko veljajo utemeljene izjeme. Pojasni se statistična podlaga za vsebnost, ki je predlagana v tehnični specifikaciji (na primer: zgornja mejna vrednost iz prakse, povprečje plus trije standardni odmiki mejnih vrednosti iz prakse itd.). Za dodatno utemeljitev tehnične specifikacije se lahko predložijo podporni podatki. Dejanska vsebnost sestavin, ki so posebno nezaželene zaradi svoje toksičnosti, ekotoksičnosti ali vplivov na okolje, se določi in navede, tudi če so prisotne v količinah, manjših od 1 g/kg. Predloženi podatki vključujejo rezultate analize posameznih vzorcev ter povzetek navedenih podatkov, iz katerega je razvidna najmanjša, največja in povprečna vsebnost vsake relevantne sestavine.

Kadar se aktivna snov proizvaja v različnih obratih, se informacije iz prvega odstavka navedejo ločeno za vsak obrat.

Kadar je ustrezno, se analizirajo vzorci aktivne snovi, proizvedene v laboratoriju ali v poskusni proizvodnji, če so se te snovi uporabljale za pridobitev toksikoloških ali ekotoksikoloških podatkov. Če navedeni podatki niso na voljo, se to utemelji.

Kadar se predložene informacije nanašajo na poskusno proizvodnjo, se zahtevane informacije ponovno predložijo po tem, ko se metode in postopki industrijske proizvodnje stabilizirajo. Podatki o industrijski proizvodnji, kadar so na voljo, se predložijo pred odobritvijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009. Če podatki o industrijski proizvodnji niso na voljo, se to utemelji.

ODDELEK 2

Fizikalne in kemijske lastnosti aktivne snovi

2.1 Tališče in vrelišče

Določi in navede se tališče ali, kadar je primerno, ledišče ali točka strjevanja čiste aktivne snovi. Meritve potekajo do 360 °C.

Določi in navede se vrelišče čiste aktivne snovi. Meritve potekajo do 360 °C.

Kadar tališča ali vrelišča zaradi razgradnje ali sublimacije ni mogoče določiti, se navede temperatura, pri kateri nastopi razgradnja ali sublimacija.

2.2 Parni tlak, hlapnost

Navede se parni tlak čiste aktivne snovi pri 20 °C ali 25 °C. Kadar je parni tlak pri 20 °C manjši od 10–5 Pa, se pri temperaturi 20 °C ali 25 °C oceni s krivuljo parnega tlaka z meritvami pri višjih temperaturah.

Hlapnost čiste aktivne snovi v trdni ali tekoči obliki se določi ali izračuna (konstanta Henryjevega zakona) iz njene topnosti v vodi in parnega tlaka, pri čemer se navedejo rezultati (v Pa × m3 × mol–1).

2.3 Videz (agregatno stanje, barva)

Opišeta se barva, če obstaja, in agregatno stanje tehnične aktivne snovi in čiste aktivne snovi.

2.4 Spektri (UV/VIS, IR, NMR, MS), molekulska ekstinkcija pri ustreznih valovnih dolžinah, optična čistost

Določijo in navedejo se naslednji spektri in preglednica značilnosti signalov, ki je potrebna za razlago: ultravijolični/vidni (UV/VIS), infrardeči (IR), nuklearna magnetna resonanca (NMR) in masni spekter (MS) čiste aktivne snovi.

Določi in navede se molekulska ekstinkcija pri ustreznih valovnih dolžinah (ε v L × mol–1 × cm–1). Ustrezne valovne dolžine vključujejo vse najvišje vrednosti absorpcijskih spektrov UV/VIS ter valovne dolžine 290–700 nm.

Kadar so aktivne snovi ločeni optični izomeri, se izmeri in navede njihova optična čistost.

Za opredelitev nečistoč, ki so pomembne s toksikološkega ali ekotoksikološkega vidika ali zaradi vpliva na okolje, se določijo in navedejo njihovi absorpcijski spektri UV/VIS ter spektri IR, NMR in MS.

2.5 Topnost v vodi

Določi in navede se topnost čistih aktivnih snovi v vodi pri atmosferskem tlaku in pri 20 °C. Topnost v vodi se določi v nevtralnem območju (tj. v destilirani vodi v ravnovesju z atmosferskim ogljikovim dioksidom). Če vrednost pKa znaša 2–12, se topnost v vodi določi tudi v kislem (pH 4 do 5) in alkalnem območju (pH 9 do 10). Kadar je aktivna snov v vodnem okolju stabilna, tako da topnosti v vodi ni mogoče določiti, se predloži utemeljitev na podlagi podatkov preskusa.

2.6 Topnost v organskih topilih

Če je topnost tehnične aktivne snovi ali čiste aktivne snovi manjša od 250 g/l, se določi in navede pri 15 °C do 25 °C v naslednjih organskih topilih; navede se tudi temperatura, pri kateri se je topnost določala. Rezultati se navedejo v g/l.

(a)

alifatski ogljikovodik: po možnosti heptan;

(b)

aromatski ogljikovodik: po možnosti toluen;

(c)

halogenirani ogljikovodik: po možnosti diklorometan;

(d)

alkohol: po možnosti metanol ali izopropil alkohol;

(e)

keton: po možnosti aceton;

(f)

ester: po možnosti etil acetat.

Kadar je za posamezno aktivno snov eno ali več navedenih topil neprimernih (npr. reagirajo s preskusno snovjo), se namesto njih lahko uporabijo druga topila. V takem primeru se izbira topil utemelji glede na njihovo strukturo in polarnost.

2.7 Porazdelitveni koeficient n-oktanol/voda

Porazdelitveni koeficient n-oktanol/voda (v nadaljnjem besedilu: Kow ali log Pow) za čisto aktivno snov in vse sestavine iz opredelitve ostankov za oceno tveganja se določijo in navedejo pri 20 °C ali 25 °C. Vpliv vrednosti pH (4 do 10) se preuči, kadar je vrednost pKa snovi med 2 in 12.

2.8 Disociacija v vodi

Kadar čista aktivna snov v vodi disociira, se določijo in navedejo konstante disociacije (vrednosti pKa) čiste aktivne snovi pri 20 °C. Na podlagi teoretičnih predpostavk se opredelijo in navedejo nastali razgradni produkti. Če je aktivna snov sol, se navede vrednost pKa nedisociirane oblike aktivne sestavine.

2.9 Vnetljivost in samosegrevanje

Določita in navedeta se vnetljivost in samosegrevanje tehničnih aktivnih snovi. Sprejemljiva je teoretična ocena na podlagi strukture, če izpolnjuje merila iz Dodatka 6 k Priporočilom Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga: Priročnik preskusov in meril ( 8 ). V utemeljenih primerih se lahko uporabijo podatki za čisto aktivno snov.

2.10 Plamenišče

Določi in navede se plamenišče tehničnih aktivnih snovi, ki imajo tališče pod 40 °C. V utemeljenih primerih se lahko uporabijo podatki za čisto aktivno snov.

2.11 Eksplozivne lastnosti

Določijo in navedejo se eksplozivne lastnosti tehničnih aktivnih snovi. Sprejemljiva je teoretična ocena na podlagi strukture, če izpolnjuje merila iz Dodatka 6 k Priporočilom Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga: Priročnik preskusov in meril. V utemeljenih primerih se lahko uporabijo podatki za čisto aktivno snov.

2.12 Površinska napetost

Določi in navede se površinska napetost čiste aktivne snovi.

2.13 Oksidacijske lastnosti

Določijo in navedejo se oksidacijske lastnosti tehničnih aktivnih snovi. Sprejemljiva je teoretična ocena na podlagi strukture, če izpolnjuje merila iz Dodatka 6 k Priporočilom Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga: Priročniku preskusov in meril. V utemeljenih primerih se lahko uporabijo podatki za čisto aktivno snov.

2.14 Druge študije

Dodatne študije, ki so potrebne za razvrstitev aktivne snovi glede na nevarnost, se izvedejo v skladu z Uredbo (ES) 1272/2008.

ODDELEK 3

Dodatne informacije o aktivni snovi

3.1 Uporaba aktivne snovi

V predloženih informacijah se opiše, za kakšne namene se fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo aktivno snov, uporabljajo ali se bodo uporabljala, ter odmerek in način njihove uporabe ali predlagane uporabe.

3.2 Delovanje

Delovanje se določi glede na naslednje:

(a)

akaricid;

(b)

baktericid;

(c)

fungicid;

(d)

herbicid;

(e)

insekticid;

(f)

moluskicid;

(g)

nematicid;

(h)

regulator rasti rastlin;

(i)

repelent;

(j)

rodenticid;

(k)

semio-kemikalija;

(l)

talpicid;

(m)

viricid;

(n)

drugo (določi vlagatelj).

3.3 Vplivi na škodljive organizme

Navede se način delovanja na škodljive organizme:

(a)

kontaktno delovanje;

(b)

želodčno delovanje;

(c)

inhalacijsko delovanje;

(d)

fungitoksično delovanje;

(e)

fungistatično delovanje;

(f)

desikant;

(g)

zaviralec procesov razmnoževanja;

(h)

drugo (določi vlagatelj).

Navede se, ali se aktivna snov v rastlinah premešča (translocira) in, kadar je ustrezno, ali je translokacija apoplastna, simplastna ali oboje.

3.4 Predvideno področje uporabe

Za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo aktivno snov, se obstoječa ali predlagana področja uporabe določijo glede na naslednje:

(a)

na prostem, npr. v poljedelstvu, hortikulturi, gozdarstvu in vinogradništvu;

(b)

zavarovani prostori;

(c)

okrasne in rekreacijske površine;

(d)

zatiranje plevela na nekmetijskih površinah;

(e)

urejanje hišnih vrtov;

(f)

sobne rastline;

(g)

skladiščenje rastlinskih proizvodov;

(h)

drugo (določi vlagatelj).

3.5 Škodljivi organizmi, ki se jih zatira, in kulture ali proizvodi, ki se varujejo ali tretirajo

Navedejo se podrobne informacije o obstoječi in predvideni uporabi v obliki podatkov o tretiranih in, kadar je ustrezno, varovanih kulturah, skupinah kultur, rastlinah ali rastlinskih proizvodih.

Kadar je ustrezno, se navedejo podrobne informacije o škodljivih organizmih, pred katerimi je zagotovljena zaščita.

Kadar je ustrezno, se navedejo podatki o doseženih učinkih, kot so zaviranje kaljenja, zakasnitev zorenja, skrajšanje stebla, boljši učinki pognojevanja.

3.6 Način delovanja

Predloži se izjava o načinu delovanja aktivne snovi glede, kadar je ustrezno, biokemijskih in fizioloških mehanizmov delovanja ter vpletenih biokemijskih poti, če je način delovanja aktivne snovi pojasnjen. Kadar so na voljo, se navedejo rezultati ustreznih eksperimentalnih študij.

Kadar je znano, da se mora aktivna snov za doseganje predvidenih učinkov po nanosu ali uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki jo vsebujejo, pretvoriti v metabolit ali razgradni produkt, se za aktivni metabolit ali razgradne produkte navedejo naslednje informacije:

(a)

kemijsko ime po nomenklaturah IUPAC in CA;

(b)

splošno ali predlagano splošno ime po ISO;

(c)

številka CAS, številka ES;

(d)

molekulska in strukturna formula ter

(e)

molska masa.

Informacije iz točk (a) do (e) se pridobijo po navzkrižnem preverjanju in preučevanju informacij iz oddelkov 5 do 8, kadar je ustrezno.

Navedejo se razpoložljive informacije o tvorbi aktivnih metabolitov in razgradnih produktov. Te informacije vključujejo:

—

zadevne postopke, mehanizme in reakcije,

—

kinetične in druge podatke o hitrosti pretvorbe in načinu za zmanjšanje hitrosti, če je znan,

—

okoljske in druge dejavnike, ki vplivajo na hitrost in obseg pretvorbe.

3.7 Podatki o pojavu ali možnem pojavu razvoja odpornosti in ustrezne strategije obvladovanja

Kadar so na voljo, se navedejo informacije o pojavu ali možnem pojavu razvoja odpornosti ali navzkrižne odpornosti.

Pripravijo se ustrezne strategije za obvladovanje tveganja na nacionalnih/regionalnih območjih.

3.8 Metode in varnostni ukrepi v zvezi z ravnanjem, skladiščenjem, prevozom ali požarom

Za vse aktivne snovi se predloži varnostni list v skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ).

V predloženih študijah, podatkih in informacijah, skupaj z drugimi ustreznimi študijami, podatki in informacijami, se podrobno določijo in utemeljijo metode in varnostni ukrepi v primeru požara. Na podlagi kemijske strukture ter kemijskih in fizikalnih lastnosti aktivne snovi se ocenijo možni produkti gorenja v primeru požara.

3.9 Postopki uničenja ali dekontaminacije

Najprimernejši ali edini način varnega uničenja aktivnih snovi in kontaminiranih snovi ali embalaže je pogosto nadzorovani sežig v sežigalni napravi, ki ima za to uradno dovoljenje. Navedeni sežig se izvede v skladu z merili iz Direktive Sveta 94/67/ES ( 10 ).

Natančno se opišejo drugi postopki uničenja aktivne snovi, kontaminirane embalaže in kontaminiranih snovi, kadar se to predlaga. Za takšne postopke se navedejo podatki za določitev njihove učinkovitosti in varnosti.

3.10 Nujni ukrepi v primeru nesreče

Navedejo se postopki za dekontaminacijo vode in tal v primeru nesreče.

V predloženih študijah, podatkih in informacijah, skupaj z drugimi ustreznimi študijami, podatki in informacijami, se dokaže primernost predlaganih ukrepov za uporabo v izrednih razmerah.

ODDELEK 4

Analitske metode

Uvod

V določbah tega oddelka so obravnavane analitske metode, ki se uporabljajo za pridobivanje podatkov pred odobritvijo in so potrebne za namene nadzora in spremljanja po odobritvi.

Navedejo se opisi metod, ki vključujejo podrobnosti o uporabljeni opremi, materialih in pogojih.

Na zahtevo se predložijo:

(a)

analitski standardi čiste aktivne snovi;

(b)

vzorci tehnične aktivne snovi;

(c)

analitski standardi relevantnih metabolitov in vseh drugih sestavin, ki so navedene v vseh opredelitvah ostankov za spremljanje;

(d)

vzorci referenčnih snovi relevantnih nečistoč.

Kadar je to mogoče, se zagotovi razpoložljivost standardov iz točk (a) in (c) na trgu, pri čemer se na zahtevo imenuje distribucijsko podjetje.

4.1 Metode za pridobivanje podatkov pred odobritvijo

4.1.1 Metode za analizo tehnične aktivne snovi

V celoti se opišejo metode za določitev:

(a)

čiste aktivne snovi v tehnični aktivni snovi, ki je navedena v dokumentaciji za odobritev v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009;

(b)

pomembnih in relevantnih nečistoč ter aditivov (na primer stabilizatorjev) v tehnični aktivni snovi.

Oceni in navede se uporabnost obstoječih metod CIPAC. Če se uporabi metoda CIPAC, niso potrebni dodatni podatki o potrditvi, predložijo pa se primeri kromatogramov, kadar so na voljo.

Določi in navede se specifičnost metod. Poleg tega se določi obseg motenj drugih snovi v tehnični aktivni snovi (na primer nečistoč ali aditivov).

Določi in navede se linearnost metod. Kalibracijsko območje presega (za najmanj 20 %) najvišjo in najnižjo nominalno vsebnost analita v ustreznih analitskih raztopinah. Izvedeta se dve določitvi pri treh ali več koncentracijah ali ena sama določitev pri petih ali več koncentracijah. Navedejo se izenačitev kalibracijske krivulje, korelacijski koeficient in običajen umeritveni graf. Vlagatelj utemelji primere, v katerih se uporabi nelinearen odziv.

Določi in navede se natančnost (ponovljivost) metod. Izvede se najmanj pet ponovitvenih določitev vzorca, pri čemer se navedejo povprečje, relativni standardni odmik in število določitev.

Točnost metode za določitev vsebnosti aktivne snovi se ovrednoti z oceno motenj in natančnosti.

V zvezi z aditivi ter pomembnimi in relevantnimi nečistočami:

—

se točnost metod določi na najmanj dveh reprezentativnih vzorcih pri vrednostih, ki ustrezajo podatkom o seriji in specifikaciji snovi. Navedeta se povprečje in relativni standardni odmik izkoristkov,

—

eksperimentalna določitev meje določanja (LOQ) ni potrebna. Vendar se dokaže, da so metode dovolj natančne za analizo pomembnih nečistoč pri vrednostih, ki ustrezajo specifikaciji snovi, in relevantnih nečistoč v koncentraciji, ki je najmanj 20 % manjša od meje specifikacije.

4.1.2 Metode za oceno tveganja

V celoti se v vseh delih dokumentacije opišejo naslednje metode za določanje ostankov, ki niso izotopno označeni:

(a)

v tleh, vodi, usedlini, zraku in vseh dodatnih matriksih, ki se uporabljajo za utemeljitev študij končnega stanja v okolju;

(b)

v tleh, vodi in vseh dodatnih matriksih, ki se uporabljajo za utemeljitev študij učinkovitosti;

(c)

v krmi, telesnih tekočinah in tkivih, zraku in vseh dodatnih matriksih, ki se uporabljajo za utemeljitev toksikoloških študij;

(d)

v telesnih tekočinah, zraku in vseh dodatnih matriksih, ki se uporabljajo za utemeljitev študij izpostavljenosti izvajalcev tretiranja, delavcev, prebivalcev in drugih navzočih oseb;

(e)

v ali na rastlinah, rastlinskih proizvodih, predelanih živilskih proizvodih, živilih rastlinskega in živalskega izvora, krmi in vseh dodatnih matriksih, ki se uporabljajo za utemeljitev študij o ostankih;

(f)

v tleh, vodi, usedlini, krmi in vseh dodatnih matriksih za utemeljitev ekotoksikoloških študij;

(g)

v vodi, pufrskih raztopinah, organskih topilih in vseh dodatnih matriksih, ki se uporabljajo v preskusih fizikalnih in kemijskih lastnosti.

Določi in navede se specifičnost metod. Po potrebi se navedejo potrjene potrditvene metode.

Določijo in navedejo se linearnost, izkoristek in natančnost (ponovljivost) metod.

Podatki se pridobijo pri LOQ in verjetnih vrednostih ostankov ali 10-kratni vrednosti LOQ. Kadar je ustrezno, se določi in navede LOQ za vsak analit.

4.2 Metode za namene nadzora in spremljanja po odobritvi

V celoti se opišejo metode za:

(a)

določitev vseh sestavin iz opredelitve ostankov za spremljanje, predložene v skladu z določbami točke 6.7.1, da lahko države članice ugotovijo skladnost z uveljavljenimi mejnimi vrednostmi ostankov; to vključuje ostanke v ali na živilih ter krmi rastlinskega in živalskega izvora;

(b)

določitev vseh sestavin, ki so za namene spremljanja zajete v opredelitve ostankov za tla in vodo, predložene v skladu z določbami točke 7.4.2;

(c)

analizo aktivne snovi in ustreznih razgradnih produktov v zraku, ki nastanejo med nanašanjem ali po njem, razen če vlagatelj dokaže, da je izpostavljenost izvajalcev tretiranja, delavcev, prebivalcev in drugih navzočih oseb zanemarljiva;

(d)

analizo telesnih tekočin in tkiv za določitev aktivnih snovi in relevantnih metabolitov.

Kolikor je to mogoče, se za izvajanje teh metod uporabi najenostavnejši pristop, s katerim so povezani najnižji stroški in pri katerem se uporabi splošno dostopna oprema.

Določi in navede se specifičnost metod. Metode omogočajo določitev vseh sestavin iz opredelitve ostankov za spremljanje. Po potrebi se navedejo potrjene potrditvene metode.

Določijo in navedejo se linearnost, izkoristek in natančnost (ponovljivost) metod.

Podatki se pridobijo pri LOQ in verjetnih vrednostih ostankov ali 10-kratni vrednosti LOQ. Določi in navede se LOQ vsake sestavine iz opredelitve ostankov za spremljanje.

V zvezi z ostanki v ali na živilih ter krmi rastlinskega in živalskega izvora in ostanki v pitni vodi se reproduktibilnost metode določi na podlagi potrditve neodvisnega laboratorija in se navede.

ODDELEK 5

Toksikološke študije in študije o presnovi

Uvod

1. Ustreznost pridobitve podatkov o toksičnosti na živalskih modelih z drugačnim metaboličnim profilom kot pri ljudeh, če so te informacije o presnovi na voljo, se obravnava in upošteva pri načrtovanju študij in oceni tveganj.

2. Navedejo se vsi morebitni škodljivi učinki, ugotovljeni med toksikološkimi preiskavami (vključno z učinki na organe/sisteme, kot je imunski sistem, živčni sistem ali endokrini sistem). Potrebne so lahko dodatne študije za preučitev mehanizmov, na katerih temeljijo učinki, ki bi lahko bili zelo pomembni za opredelitev nevarnosti ali oceno tveganj.

Navedejo se vsi dostopni biološki podatki in informacije, ki so pomembni za oceno toksikološkega profila preskušane aktivne snovi, vključno z modeliranjem.

3. Sistematično se navedejo predhodno pridobljeni kontrolni podatki, kadar so na voljo. Navedeni podatki so za končne točke, ki bi lahko pomenile pomembne škodljive učinke, so specifični za sev ter izhajajo iz laboratorija, ki je izvedel študijo o kazalcih. Zajemajo petletno obdobje, ki je čim bližje datumu študije o kazalcih.

4. Pri pripravi načrta študije se upoštevajo razpoložljivi podatki o preskusni snovi, na primer fizikalno-kemijske lastnosti (kot je hlapnost), čistost, reaktivnost (kot je stopnja hidrolize, elektrofilnost) ter razmerje med strukturo in aktivnostjo kemijskih analogov.

5. Za vse študije se navede dejansko dosežen odmerek v mg/kg telesne teže ali drugih primernih enotah (na primer mg/l inhalacijsko, mg/cm2 dermalno).

6. Analitske metode, ki jih je treba uporabljati pri študijah o toksičnosti, so specifične za subjekt, ki ga je treba izmeriti, in ustrezno potrjene. LOQ je primerna za merjenje območja koncentracije, ki se pričakuje pri pridobivanju toksikokinetičnih podatkov.

7. Kadar končni ostanek, ki mu bodo izpostavljeni ljudje in ki zaradi presnove ali drugih procesov v tretiranih rastlinah ali na njih, v živini, tleh, podtalnici, na prostem ali zaradi predelave tretiranih proizvodov vsebuje snov, ki ni aktivna snov sama in ni opredeljena kot pomemben metabolit pri sesalcih, se, kadar je tehnično izvedljivo, izvedejo študije o toksičnosti navedene snovi, razen če se lahko dokaže, da izpostavljenost človeka navedeni snovi ne predstavlja pomembnega tveganja za zdravje.

Toksikokinetične študije in študije o presnovi v zvezi z metaboliti in razgradnimi produkti se izvedejo le, če ugotovitev o toksičnosti metabolita ni mogoče oceniti na podlagi razpoložljivih rezultatov o aktivni snovi.

8. Oralni vnos se uporabi vedno, če je izvedljiv. Kadar so ljudje izpostavljeni zlasti plinski fazi, je morda primerneje izvesti nekatere inhalacijske študije.

9. Pri izbiri odmerka se upoštevajo toksikokinetični podatki, na primer nasičenost absorpcije, izmerjena s sistemsko razpoložljivostjo snovi in/ali metabolitov.

5.1 Študije o absorpciji, porazdelitvi, presnovi in izločanju pri sesalcih

Informacije o koncentraciji aktivne snovi in relevantnih metabolitov v krvi in tkivih, na primer približno v trenutku, ko se doseže najvišja koncentracija v plazmi (Tmax), se pridobijo v kratkotrajnih in dolgotrajnih študijah na ustreznih vrstah, da se lahko pridobljeni toksikološki podatki bolje uporabijo pri razumevanju študij o toksičnosti.

Glavni cilj toksikokinetičnih podatkov je opisati sistemsko izpostavljenost, doseženo pri živalih, ter njeno povezavo z odmerki in časovnim potekom študij o toksičnosti.

Drugi cilji so:

(a)

povezati doseženo izpostavljenost pri študijah o toksičnosti s toksikološkimi ugotovitvami in prispevati k oceni pomena teh ugotovitev za zdravje ljudi, pri čemer se upoštevajo zlasti ranljive skupine;

(b)

podpreti načrtovanje študije o toksičnosti (izbira vrste, način tretiranja, izbira odmerkov) v zvezi s kinetiko in presnovo;

(c)

zagotoviti informacije, ki skupaj z ugotovitvami študij o toksičnosti prispevajo k načrtovanju dodatnih študij o toksičnosti iz točke 5.8.2;

(d)

primerjati presnovo podgan s presnovo živine, kakor je opisano v točki 6.2.4.

5.1.1 Absorpcija, porazdelitev, presnova in izločanje po oralni izpostavljenosti

V zvezi z absorpcijo, porazdelitvijo, presnovo in izločanjem po oralni izpostavljenosti so lahko potrebni samo podatki, ki so omejeni na eno preskusno vrsto in vivo (običajno podgano). Ti podatki lahko zagotavljajo informacije, uporabne pri načrtovanju in razlagi poznejših preskusov toksičnosti. Vendar se pri tem upošteva, da so informacije o razlikah med vrstami ključne pri ekstrapolaciji podatkov o živalih na človeka, informacije o presnovi pri drugih načinih vnosa pa so lahko uporabne pri ocenah tveganj za človeka.

Vseh zahtevanih podrobnih podatkov na vseh področjih ni mogoče opredeliti, ker je natančnejša opredelitev zahtev odvisna od rezultatov, pridobljenih za posamezne preskusne snovi.

S študijami se zagotovi dovolj informacij o kinetiki aktivne snovi in njenih metabolitov, potem ko je bila ustrezna vrsta izpostavljena:

(a)

enkratnemu peroralnemu odmerku (majhni in veliki odmerki);

(b)

po možnosti intravenoznemu odmerku ali, kadar je na voljo, enkratnemu peroralnemu odmerku z oceno izločanja z žolčem (majhen odmerek) in

(c)

ponavljajočemu odmerku.

Pomemben parameter je sistemska biološka razpoložljivost (F), ki se ugotovi s primerjavo območja pod krivuljo (AUC) po peroralnem in intravenoznem odmerku.

Kadar intravenozno odmerjanje ni izvedljivo, se to utemelji.

Načrtovanje potrebnih kinetičnih študij zajema:

(a)

oceno stopnje in obsega oralne absorpcije, vključno z najvišjo koncentracijo v plazmi (Cmax), AUC, Tmax in drugimi ustreznimi parametri, kot je biološka razpoložljivost;

(b)

možnost za kopičenje v organizmih;

(c)

razpolovne dobe snovi v plazmi;

(d)

porazdelitev v večjih organih in tkivih;

(e)

informacije o porazdelitvi v krvnih celicah;

(f)

kemijsko strukturo in količinsko določitev metabolitov v bioloških tekočinah in tkivih;

(g)

različne presnovne poti;

(h)

pot in časovni potek izločanja aktivne snovi in metabolitov;

(i)

preiskave, ali poteka enterohepatični obtok in v kakšnem obsegu poteka.

Primerjalne študije o presnovi in vitro se izvedejo na živalski vrsti kot osrednje študije in na človeških snoveh (mikrosomih ali sistemih intaktnih celic), da se ugotovi ustreznost toksikoloških podatkov o živalih ter prispeva k razlagi ugotovitev in nadaljnji opredelitvi strategije preskušanja.

Kadar se metabolit zazna in vitro v človeških snoveh, v preskušani živalski vrsti pa ne, se navede razlaga ali izvedejo dodatni preskusi.

5.1.2 Absorpcija, porazdelitev, presnova in izločanje po drugih načinih izpostavljenosti

Podatki o absorpciji, porazdelitvi, presnovi in izločanju po dermalni izpostavljenosti se navedejo, kadar je toksičnost po dermalni izpostavljenosti pomembna v primerjavi s toksičnostjo po oralni izpostavljenosti. Pred preiskavo absorpcije, porazdelitve, presnove in izločanja in vivo po dermalni izpostavljenosti se izvede študija prodiranja skozi kožo in vitro, s katero se ocenita verjeten obseg in stopnja dermalne biološke razpoložljivosti.

Absorpcija, porazdelitev, presnova in izločanje po dermalni izpostavljenosti se obravnavajo na podlagi zgoraj navedenih informacij, razen če aktivna snov povzroča draženje kože, ki bi ogrozilo rezultate študije.

Kritično se oceni pomen ocene dermalne absorpcije, ki je bila izvedena na podlagi podatkov, pridobljenih v teh študijah o aktivni snovi, za ljudi. Meritev dermalne absorpcije fitofarmacevtskega sredstva je podrobneje obravnavana v točki 7.3 dela A Priloge k Uredbi (EU) št. 284/2013.

Pri hlapnih aktivnih snoveh (parni tlak > 10–2 Pa) so lahko absorpcija, porazdelitev, presnova in izločanje po inhalacijski izpostavljenosti uporabne pri ocenah tveganj za človeka.

5.2 Akutna toksičnost

Študije, podatki in informacije, ki jih je treba navesti in oceniti, zadoščajo za določitev učinkov po enkratni izpostavljenosti aktivni snovi in zlasti za določitev ali navedbo:

(a)

toksičnosti aktivne snovi;

(b)

časovnega poteka in značilnosti učinkov z vsemi podrobnostmi o vedenjskih spremembah, kliničnih znakih, kadar so vidni, in možnih makroskopskih patoloških ugotovitvah pri obdukciji;

(c)

morebitne potrebe po razmisleku o določitvi akutnih referenčnih odmerkov (na primer ARfD, aAOEL ( 11 ));

(d)

načina toksičnega delovanja, kadar je to mogoče;

(e)

relativne nevarnosti, povezane z različnimi načini izpostavljenosti.

Poudarek je na oceni razponov toksičnosti, pridobljene informacije pa omogočajo tudi razvrstitev aktivne snovi v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008. Informacije, pridobljene s preskusi akutne toksičnosti, so koristne zlasti pri ocenjevanju nevarnosti, ki se lahko pojavijo pri nesrečah.

5.2.1 Oralna

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Akutna oralna toksičnost aktivne snovi se vedno navede.

5.2.2 Dermalna

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Akutna dermalna toksičnost aktivne snovi se navede, razen če je odstopanje znanstveno utemeljeno (na primer kadar je oralna LD50 ( 12 ) večja od 2 000 mg/kg). Preučijo se lokalni in sistemski učinki.

Uporabijo se ugotovitve o hudem draženju kože (eritem ali edem stopnje 4) pri dermalni študiji, pri čemer ni treba izvesti posebne študije draženja.

5.2.3 Inhalacijska

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Akutna inhalacijska toksičnost aktivne snovi se navede, kadar je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

—

parni tlak aktivne snovi je > 1 × 10–2 Pa pri 20 °C,

—

aktivna snov je prašek z znatnim deležem delcev premera < 50 μm (> 1 mas. %),

—

aktivno snov vsebujejo proizvodi, ki so v obliki praška ali se nanašajo s škropljenjem in pršenjem.

Obravnava se samo izpostavljenost glave/nosu, razen če je mogoče utemeljiti izpostavljenost celega telesa.

5.2.4. Draženje kože

Z rezultati študije se zagotovijo informacije o možni dražilnosti aktivne snovi za kožo ter, kadar je ustrezno, možni reverzibilnosti opaženih učinkov.

Pred izvedbo študij o jedkosti/dražilnosti aktivne snovi in vivo se izvede analiza tehtnosti dokazov iz obstoječih ustreznih podatkov. Kadar ni na voljo dovolj podatkov, se lahko pridobijo z zaporednim preskušanjem.

Pri strategiji preskušanja se uporabi večstopenjski pristop:

ocena jedkosti za kožo s potrjeno preskusno metodo in vitro;

ocena draženja kože s potrjeno preskusno metodo in vitro (na primer modeli rekonstituirane človeške kože);

začetna študija draženja kože in vivo na eni živali, in kadar niso ugotovljeni škodljivi učinki;

potrjevalno preskušanje na eni ali dveh dodatnih živalih.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študija dražilnosti aktivne snovi za kožo se vedno navede. Kadar je na voljo, se uporabi študija dermalne toksičnosti, med katero se pri mejnem preskusnem odmerku 2 000 mg/kg telesne teže ne pojavi draženje kože, tako da ni treba izvesti študij draženja kože.

5.2.5 Draženje oči

Z rezultati študije se zagotovijo informacije o možni dražilnosti aktivne snovi za oči ter, kadar je ustrezno, možni reverzibilnosti opaženih učinkov.

Pred izvedbo študij o jedkosti za oči/dražilnosti aktivne snovi in vivo se izvede analiza tehtnosti dokazov iz obstoječih ustreznih podatkov. Kadar se podatki, ki so na voljo, štejejo za nezadostne, se lahko dodatni podatki pridobijo z zaporednim preskušanjem.

Pri strategiji preskušanja se uporabi večstopenjski pristop:

uporaba preskusa draženja kože/jedkosti za kožo in vitro, da se predvidi draženje oči/jedkost za oči;

izvedba potrjene ali sprejete študije draženja oči in vitro, da se opredelijo zelo dražilne/jedke snovi za oči (na primer preskus za določanje motnjave in prepustnosti roženice goveda (BCOP), preskus na izoliranih očeh piščancev (ICE), preskus na izoliranih očeh zajcev (IRE), preskus na kokošjem jajcu – preskus na horioalantoični membrani (HET-CAM)) in, v primeru negativnih rezultatov, ocena draženja oči s preskusno metodo in vitro za opredelitev nedražilnih ali dražilnih snovi, ter kadar ni na voljo;

začetna študija draženja oči in vivo na eni živali, in kadar niso ugotovljeni škodljivi učinki;

potrjevalno preskušanje na eni ali dveh dodatnih živalih.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Preskus dražilnosti aktivne snovi za oči se izvede vedno, razen kadar obstaja možnost hudih poškodb oči na podlagi meril iz preskusnih metod.

5.2.6 Preobčutljivost kože

S študijo se zagotovi dovolj informacij za oceno možnosti, da aktivna snov povzroča reakcije preobčutljivosti kože.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študija se vedno izvede, razen kadar je aktivna snov znan povzročitelj preobčutljivosti. Uporabi se analiza lokalnih bezgavk (LLNA), vključno z omejeno različico analize, kadar je primerno. Če LLNA ni mogoče izvesti, se to utemelji in izvede maksimizacijski preskus na morskih prašičkih. Kadar je na voljo preskus na morskih prašičkih (maksimizacijski ali Buehlerjev), ki izpolnjuje smernice OECD in zagotavlja jasen rezultat, se zaradi dobrega počutja živali ne izvedejo drugi preskusi.

Ker lahko aktivna snov, ki je opredeljena kot povzročitelj preobčutljivosti, povzroči reakcijo preobčutljivosti kože, se upošteva možnost preobčutljivosti pri vdihavanju, kadar so na voljo ustrezni preskusi ali obstajajo znaki učinkov preobčutljivosti pri vdihavanju.

5.2.7 Fototoksičnost

S študijo se zagotovijo informacije o možnosti določenih aktivnih snovi, da v kombinaciji s svetlobo povzročijo citotoksičnost, na primer aktivne snovi, ki so fototoksične in vivo po sistemski izpostavljenosti kože in porazdelitvi po njej, ter aktivne snovi, ki delujejo kot fotoiritanti po nanosu na kožo. Pozitivni rezultat se upošteva pri obravnavi možne izpostavljenosti človeka.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študijo in vitro je treba izvesti, kadar aktivna snov vpija elektromagnetno sevanje valovne dolžine 290–700 nm in bi lahko prek neposrednega stika ali sistemske porazdelitve dosegla oči ali dele kože, ki so izpostavljeni svetlobi.

Če je koeficient UV/vidne molekulske ekstinkcije/absorpcije aktivne snovi manjši od 10 l × mol–1 × cm–1, preskušanje toksičnosti ni potrebno.

5.3 Kratkotrajna toksičnost

Študije kratkotrajne toksičnosti se načrtujejo tako, da se zagotovijo informacije o količini aktivne snovi, ki v pogojih študije nima škodljivih učinkov, in pojasni nevarnost za zdravje, ki se pojavi pri večjih odmerkih. S takimi študijami se zagotovijo uporabni podatki o tveganjih za osebe, ki ravnajo s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo aktivno snov, in takšna fitofarmacevtska sredstva uporabljajo, in druge skupine, ki bi jim lahko bile izpostavljene. S kratkotrajnimi študijami se ugotovijo zlasti možno večkratno delovanje aktivne snovi in tveganja za ljudi, ki so lahko izpostavljeni. Poleg tega zagotavljajo informacije, koristne pri načrtovanju študij o kronični toksičnosti.

Študije, podatki in informacije, ki jih je treba navesti ter oceniti, zadoščajo za določitev učinkov po ponavljajoči se izpostavljenosti aktivni snovi in zlasti za določitev ali navedbo:

(a)

razmerja med odmerkom in škodljivimi učinki;

(b)

toksičnosti aktivne snovi, vključno z ravnjo brez opaženega škodljivega učinka (NOAEL), kadar je to mogoče;

(c)

ciljnih organov (vključno z imunskim, živčnim in endokrinim sistemom), kadar je ustrezno;

(d)

časovnega poteka in značilnosti škodljivih učinkov z vsemi podrobnostmi o vedenjskih spremembah in možnih patoloških ugotovitvah pri obdukciji;

(e)

posebnih škodljivih učinkov in povzročenih patoloških sprememb;

(f)

trajnosti in reverzibilnosti nekaterih opaženih škodljivih učinkov po prekinitvi dajanja odmerkov, kadar je ustrezno;

(g)

načina toksičnega delovanja, kadar je to mogoče;

(h)

relativne nevarnosti, povezane z različnimi načini izpostavljenosti;

(i)

po potrebi ustreznih kritičnih končnih točk v ustreznih intervalih za določanje referenčnih vrednosti.

V kratkotrajne študije se vključijo toksikokinetični podatki (tj. koncentracija v krvi). Da se prepreči pogostejša uporaba živali, se lahko podatki pridobijo s študijami za ugotavljanje območja.

Če so specifični cilji kratkotrajnih študij pri odmerkih, ki ne povzročijo znatne toksičnosti, živčni sistem, imunski sistem ali endokrini sistem, se izvedejo dodatne študije, vključno s funkcionalnimi preskusi (glej točko 5.8.2).

5.3.1 28-dnevna oralna študija

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Kadar so na voljo, se navedejo 28-dnevne študije.

5.3.2 90-dnevna oralna študija

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študija kratkotrajne oralne toksičnosti aktivne snovi na glodalcih (90-dnevna), običajno podgani (druga vrsta glodalcev se utemelji), in neglodalcih (90-dnevna študija toksičnosti za pse) se vedno navede.

Z 90-dnevno študijo se skrbno preučijo možni nevrotoksični in imunotoksični učinki, genotoksičnost s tvorbo mikrojeder in učinki, ki so lahko povezani s spremembami hormonskega sistema.

5.3.3 Drugi načini

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Pri oceni tveganj za človeka se za vsak primer posebej preučijo dodatne dermalne študije, razen če je aktivna snov zelo dražilna.

Pri hlapnih aktivnih snoveh (parni tlak > 10–2 Pa) je obvezna strokovna ocena (na primer na podlagi kinetičnih podatkov, specifičnih za način vnosa), ali je treba izvesti kratkotrajne inhalacijske študije izpostavljenosti.

5.4 Preskušanje genotoksičnosti

Cilj preskušanja genotoksičnosti je:

—

predvideti možno genotoksičnost,

—

zgodaj ugotoviti genotoksične rakotvorne snovi,

—

pojasniti mehanizem delovanja nekaterih rakotvornih snovi.

Pri preskusih in vitro ali in vivo se ob upoštevanju preskusnih zahtev uporabijo ustrezni odmerki. Uporabi se večstopenjski pristop, pri čemer je izbira preskusov na višji stopnji odvisna od razlage rezultatov na posamezni stopnji.

Zaradi strukture molekule so morda potrebne posebne preskusne zahteve v zvezi s fotomutagenostjo. Če je koeficient UV/vidne molekulske ekstinkcije/absorpcije aktivne snovi in njenih pomembnih metabolitov manjši od 1 000 l × mol–1 × cm–1, preskušanje fotomutagenosti ni potrebno.

5.4.1 Študije in vitro

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Izvedejo se naslednji preskusi mutagenosti in vitro: preskus genskih mutacij na bakterijah, kombinirani preskus strukturnih in številčnih kromosomskih aberacij v celicah sesalcev ter preskus genskih mutacij v celicah sesalcev.

Če sta v sistemu preskusov, ki je sestavljen iz Amesovega preskusa ter preskusa mikronukleusov in vitro (IVM), ugotovljeni genska mutacija in klastogenost/anevploidija, ni treba izvesti dodatnih preskusov in vitro.

Če so pri preskusu mikronukleusov in vitro ugotovljeni znaki tvorbe mikrojeder, se izvedejo dodatni preskusi z ustreznimi postopki barvanja, da se pojasni, ali je prišlo do anevgenega ali klastogenega odziva. Preuči se možnost nadaljnje preiskave anevgenega odziva, s katero se opredeli, ali je dovolj dokazov za mejni mehanizem in mejno koncentracijo za anevgeni odziv (zlasti za nerazdvajanje).

Pri aktivnih snoveh, ki so v skladu s preskusom za ugotavljanje območja zelo bakteriostatične, se izvedeta dva različna preskusa genskih mutacij v celicah sesalcev in vitro. Če Amesov preskus ni izveden, se to utemelji.

Za aktivne snovi z opozorilnimi strukturami, za katere so rezultati v standardnem sistemu preskusov negativni, so lahko potrebni dodatni preskusi, če standardni preskusi niso prilagojeni tem opozorilom. Odločitev o dodatni študiji ali spremembah načrta za študijo je odvisna od kemijske oblike, znane reaktivnosti in podatkov o presnovi aktivne snovi s strukturnimi opozorili.

5.4.2 Študije in vivo na somatskih celicah

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Če so vsi rezultati študij in vitro negativni, se izvede najmanj ena študija in vivo z dokazano izpostavljenostjo preskusnega tkiva (na primer podatki o toksičnosti v celicah ali toksikokinetični podatki), razen če se s študijami s ponavljajočim odmerkom pridobijo veljavni podatki in vivo o mikrojedrih, pri čemer je za pridobitev teh zahtevanih informacij najustreznejši preskus mikronukleusov in vivo.

Z negativnim rezultatom prvega preskusa in vivo na somatskih celicah se zagotovi zadostna gotovost glede aktivnih snovi, ki so negativne v vseh treh preskusih in vitro.

Za aktivne snovi, za katere je rezultat pri katerem koli preskusu in vitro dvoumen ali pozitiven, se vrsta dodatnih preskusov, ki jih je treba izvesti, obravnava za vsak primer posebej, pri čemer se upoštevajo vse ustrezne informacije in uporabijo iste končne točke, kot pri preskusu in vitro.

Če se s preskusom kromosomskih aberacij pri sesalcih in vitro ali preskusom mikronukleusov in vitro potrdi klastogenost, se izvede preskus klastogenosti s somatskimi celicami in vivo, na primer metafazna analiza v kostnem mozgu glodalcev ali preskus mikronukleusov na glodalcih.

Če je preskus mikronukleusov in vitro za številčne kromosomske aberacije na celicah sesalcev pozitiven ali se s preskusi kromosomov pri sesalcih in vitro potrdijo številčne kromosomske aberacije, se izvede preskus mikronukleusov in vivo. Če so rezultati preskusa mikronukleusov in vivo pozitivni, se anevgen ali klastogen odziv ugotovi z ustreznim postopkom barvanja, na primer fluorescentno hibridizacijo in situ (FISH).

Če je kateri koli od preskusov genskih mutacij in vitro pozitiven, se izvede preskus in vivo za preučitev indukcije genske mutacije, na primer preskus genskih mutacij na somatskih in kličnih celicah transgenih glodalcev.

Pri izvajanju študij genotoksičnosti in vivo se uporabljajo samo ustrezni načini in metode izpostavljenosti (na primer dodajanje hrani, pitni vodi, nanos na kožo, vdihavanje, gavaža). Obstajajo trdni dokazi, da se ustrezno tkivo doseže z izbranim načinom izpostavljenosti in metodo nanosa. Druge tehnike izpostavljenosti (na primer intraperitonealno ali subkutano injiciranje), ki bi lahko povzročile neobičajno kinetiko, porazdelitev in presnovo, se utemeljijo.

Preuči se možnost, da se preskus in vivo izvede v okviru ene od študij kratkotrajne toksičnosti iz točke 5.3.

5.4.3 Študije in vivo na kličnih celicah

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Potreba po izvedbi teh preskusov se preuči za vsak primer posebej, pri čemer se upoštevajo informacije v zvezi s toksikokinetiko, uporabo in pričakovano izpostavljenostjo.

Pri večini aktivnih snovi, za katere je bilo ugotovljeno, da so mutagene za somatske celice in vivo, niso potrebni dodatni preskusi genotoksičnosti, ker so obravnavane kot možne genotoksične rakotvorne snovi in možne mutagene snovi za klične celice.

Vendar se lahko v nekaterih specifičnih primerih študije na kličnih celicah izvedejo, da se ugotovi, ali so snovi, ki so mutagene za somatske celice, mutagene za klične celice ali ne.

Pri izbiri ustreznega preskusa se upošteva vrsta mutacije, ki je nastala pri predhodnih študijah, in sicer genske, številčne kromosomske ali strukturne kromosomske spremembe.

Preuči se lahko tudi študija prisotnosti aduktov DNK v spolnih celicah.

5.5 Dolgotrajna toksičnost in rakotvornost

Rezultati opravljenih in navedenih dolgotrajnih študij, skupaj z drugimi ustreznimi podatki in informacijami o aktivni snovi, zadoščajo za določitev učinkov ponavljajoče se izpostavljenosti aktivni snovi in zlasti za:

—

določitev škodljivih učinkov dolgotrajne izpostavljenosti aktivni snovi,

—

določitev ciljnih organov, kadar je ustrezno,

—

določitev razmerja med odmerkom in odzivom,

—

določitev NOAEL in po potrebi drugih ustreznih referenčnih točk.

Rezultati študij o rakotvornosti, skupaj z drugimi ustreznimi podatki in informacijami o aktivni snovi, zadoščajo za oceno nevarnosti za ljudi pri ponavljajoči se izpostavljenosti aktivni snovi in zlasti za:

(a)

določitev rakotvornih učinkov dolgotrajne izpostavljenosti aktivni snovi;

(b)

ugotovitev vrste, spola in organa, na katerem nastajajo tumorji;

(c)

določitev razmerja med odmerkom in odzivom;

(d)

določitev največjega odmerka, ki nima rakotvornega učinka, kadar je to mogoče;

(e)

opredelitev načina delovanja in pomen kakršnega koli ugotovljenega rakotvornega odziva za človeka, kadar je to mogoče.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Določita se dolgotrajna toksičnost in rakotvornost vseh aktivnih snovi. Če se v izjemnih okoliščinah navede, da takšno preskušanje ni potrebno, se ta trditev v celoti utemelji.

Preskusni pogoji

Študiji o dolgotrajni oralni toksičnosti in dolgotrajni rakotvornosti (dve leti) aktivne snovi se izvedeta na podgani kot preskusni vrsti; ti dve študiji se združita, kadar je to mogoče.

Druga študija rakotvornosti aktivne snovi se izvede na miši kot preskusni vrsti, razen če se lahko znanstveno utemelji, da to ni potrebno. V teh primerih se lahko namesto druge študije rakotvornosti uporabijo drugi znanstveno potrjeni modeli za rakotvornost.

Če primerjalni podatki o presnovi kažejo, da podgana ali miš ni primeren model za oceno tveganja za raka pri človeku, se obravnava druga vrsta.

Podatki o poskusu, vključno s pojasnitvijo možnega načina delovanja in pomen pri človeku, se navedejo, kadar način delovanja pri rakotvornosti ni genotoksičen.

Kadar se predložijo predhodno pridobljeni kontrolni podatki, ti izhajajo iz sočasnih študij, izvedenih na isti vrsti in rodovni liniji ter v primerljivih pogojih v istem laboratoriju. Kot dopolnilne informacije se lahko ločeno navedejo dodatni predhodno pridobljeni kontrolni podatki iz drugih laboratorijev.

Informacije o predloženih predhodno pridobljenih kontrolnih podatkih vključujejo:

(a)

določitev vrste in rodovne linije, ime dobavitelja in izvor preskusnih živali, če ima dobavitelj več vzrejnih lokacij;

(b)

naziv laboratorija in datume izvedbe študije;

(c)

opis splošnih pogojev vzdrževanja živali, vključno z vrsto ali znamko zaužite hrane in zaužito količino, kadar je to mogoče;

(d)

približno starost kontrolnih živali v dnevih in njihovo težo na začetku študije in ob usmrtitvi ali poginu;

(e)

opis vzorca smrtnosti kontrolne skupine, opaženega med študijo ali na koncu študije, in druge pomembne ugotovitve (npr. bolezni, okužbe);

(f)

naziv laboratorija ter ime in priimek raziskovalcev, ki so študijo izvedli ter so odgovorni za zbiranje in razlago patoloških podatkov študije;

(g)

izjavo o vrsti tumorjev, ki bi lahko skupaj vplivali na podatke o pojavnosti.

Predhodno pridobljeni kontrolni podatki se predložijo za vsako študijo posebej, pri čemer se navedejo absolutne ter odstotne in relativne ali transformirane vrednosti, kadar so uporabne pri oceni. Če se predložijo združeni ali povzeti podatki, vključujejo informacije o razponu vrednosti, povprečju, središčni vrednosti in, kadar je primerno, standardnem odmiku.

Preskušeni odmerki, vključno z najvišjim, se izberejo na podlagi rezultatov preskušanja kratkotrajne toksičnosti ter podatkov o presnovi in toksikokinetičnih podatkov, kadar so ob načrtovanju zadevnih študij na voljo. Pri izbiri odmerka se upoštevajo toksikokinetični podatki, na primer nasičenost absorpcije, izmerjena s sistemsko razpoložljivostjo aktivne snovi in/ali metabolitov.

Odmerki, ki povzročajo povečano toksičnost, za ocenjevanje niso primerni. Določitev koncentracije aktivne snovi v krvi (na primer približno Tmax) se upošteva pri dolgotrajnih študijah.

Pojavnost benignih in malignih tumorjev se pri zbiranju podatkov in pripravi poročil ne združi. V poročilih se ne združujejo različni, nepovezani benigni ali maligni tumorji, ki se pojavljajo na istem organu.

Zaradi preglednosti in jasnosti se pri nomenklaturi in poročanju o pojavu tumorjev uporablja konvencionalna histopatološka terminologija, ki se običajno uporablja pri študijah, na primer terminologija, ki jo je objavila Mednarodna agencija za raziskave raka. Navede se uporabljeni sistem.

Biološki material, izbran za histopatološko preiskavo, vključuje material, ki zagotavlja nadaljnje informacije o poškodbah, ugotovljenih z makroskopskim patološkim pregledom. Kadar je za pojasnitev mehanizmov delovanja primerno, se izvedejo in navedejo posebni histološki (barvanje) in histokemijski postopki ter preiskave z elektronskim mikroskopom.

5.6 Reproduktivna toksičnost

Možni učinki na reproduktivno fiziologijo in razvoj potomcev se raziščejo in navedejo z naslednjih vidikov:

—

zmanjšanje sposobnosti ali zmožnosti za razmnoževanje pri samcih in samicah, na primer zaradi učinkov na pojatveni ciklus, spolno vedenje, kateri koli vidik nastanka semenčic ali jajčec ali hormonsko aktivnost ali fiziološki odziv, ki bi lahko negativno vplivala na zmožnost oploditve, oploditev samo ali razvoj oplojenega jajčeca vključno do ugnezdenja,

—

škodljivi učinki na potomce, na primer kakršen koli učinek, ki vpliva na običajni razvoj pred rojstvom in po njem. To vključuje morfološke malformacije, na primer zadnjično-genitalno razdaljo, nerazvite prsne bradavice in funkcionalne motnje (na primer učinki na razmnoževanje in nevrološki učinki).

Navedejo se učinki, ki se pojavijo pri poznejših generacijah.

Vsebnost aktivne snovi in relevantnih metabolitov v mleku se izmeri v okviru preiskave na drugi stopnji, kadar se na potomcih opazijo ali pričakujejo ustrezni učinki (na primer pri študiji za ugotavljanje območja).

Možni nevrotoksični in imunotoksični učinki ter učinki, ki bi bili lahko povezani s spremembami hormonskega sistema, se skrbno preučijo in navedejo.

Pri preiskavah se upoštevajo vsi razpoložljivi in ustrezni podatki, vključno z rezultati študij splošne toksičnosti, če so vključeni ustrezni parametri (npr. analiza sperme, pojatvena cikličnost, histopatologija spolnih organov), ter znani podatki o strukturnih analogih aktivne snovi.

Če standardna referenčna točka za odzive na tretiranja hkrati predstavlja kontrolne podatke, lahko predhodno pridobljeni kontrolni podatki pomagajo pri razlagi posebnih študij razmnoževanja. Kadar se predložijo predhodno pridobljeni kontrolni podatki, ti izhajajo iz sočasnih študij, izvedenih na isti vrsti in rodovni liniji ter v primerljivih pogojih v istem laboratoriju.

Informacije o predloženih predhodno pridobljenih kontrolnih podatkih vključujejo:

(a)

določitev vrste in rodovne linije, ime dobavitelja in izvor preskusnih živali, če ima dobavitelj več vzrejnih lokacij;

(b)

naziv laboratorija in datume izvedbe študije;

(c)

opis splošnih pogojev vzdrževanja živali, vključno z vrsto ali znamko zaužite hrane in zaužito količino, kadar je to mogoče;

(d)

približno starost kontrolnih živali v dnevih in njihovo težo na začetku študije in ob usmrtitvi ali poginu;

(e)

opis vzorca smrtnosti kontrolne skupine, opaženega med študijo ali na koncu študije, in druge pomembne ugotovitve (npr. bolezni, okužbe);

(f)

naziv laboratorija ter ime in priimek raziskovalcev, ki so študijo izvedli ter so odgovorni za zbiranje in razlago patoloških podatkov študije.

Zaradi zagotovitve uporabnih informacij za načrtovanje in razlago študij o vplivu toksičnosti na razvoj potomcev se lahko v študije višje stopnje vključijo in v njih navedejo informacije o koncentraciji aktivne snovi v krvi staršev in zarodkov/potomcev.

5.6.1 Generacijske študije

Navedene generacijske študije, skupaj z drugimi ustreznimi podatki in informacijami o aktivni snovi, zadoščajo za določitev učinkov ponavljajoče se izpostavljenosti aktivni snovi na razmnoževanje in zlasti za:

(a)

določitev neposrednih in posrednih učinkov izpostavljenosti aktivni snovi na razmnoževanje;

(b)

določitev morebitnih škodljivih učinkov, ki niso povezani z razmnoževanjem in se pojavljajo pri nižjih odmerkih kot med preskušanjem kratkotrajne in kronične toksičnosti;

(c)

določitev NOAEL za toksičnost za starše, zanositev in razvoj potomcev.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Navede se študija reproduktivne toksičnosti na najmanj dveh generacijah podgan.

Razširjena študija OECD o reproduktivni toksičnosti na eni generaciji se lahko preuči kot alternativa študiji na več generacijah.

Kadar je potrebno za boljšo razlago vplivov na razmnoževanje in če te informacije še niso na voljo, je morda treba izvesti dodatne študije za pridobitev informacij o prizadetem spolu in možnih mehanizmih.

5.6.2 Študije o vplivu toksičnosti na razvoj potomcev

Navedene študije o vplivu toksičnosti na razvoj potomcev, skupaj z drugimi ustreznimi podatki in informacijami o aktivni snovi, zadoščajo za oceno učinkov ponavljajoče se izpostavljenosti aktivni snovi na razvoj zarodka in plodu in zlasti za:

(a)

določitev posrednih in neposrednih učinkov izpostavljenosti aktivni snovi na razvoj zarodka in plodu;

(b)

določitev toksičnosti aktivne snovi pri materi;

(c)

ugotovitev razmerja med opaženimi odzivi in odmerkom pri samici in mladičih;

(d)

določitev NOAEL za toksičnost pri materi in razvoj potomcev;

(e)

zagotovitev dodatnih informacij o škodljivih učinkih pri brejih samicah v primerjavi s samicami, ki niso breje;

(f)

zagotovitev dodatnih informacij o vsakem povečanju splošnih toksičnih učinkov na breje živali.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študije o vplivu toksičnosti na razvoj potomcev se vedno izvedejo.

Preskusni pogoji

Toksičnost za razvoj potomcev se določa na podgani in zajcu z oralnim vnosom; študija na podgani se ne izvede, če je bila toksičnost za razvoj potomcev ustrezno ocenjena v okviru razširjene študije reproduktivne toksičnosti na eni generaciji.

Dodatni načini vnosa so lahko koristni pri oceni tveganj za človeka. Malformacije in odstopanja se navedejo ločeno in združijo tako, da se na kratko opišejo vse ustrezne spremembe, ki se pri posameznih zarodkih pojavijo v značilnih vzorcih, ali spremembe, ki predstavljajo različne stopnje resnosti iste vrste sprememb.

Diagnostična merila za malformacije in odstopanja se navedejo v poročilu. Kadar je mogoče, se upošteva terminološki glosar, ki ga pripravlja Mednarodna zveza združenj za teratologijo.

Na podlagi ugotovitev drugih študij ali načina delovanja preskusne snovi so lahko potrebne dodatne študije ali informacije, s katerimi se zagotovijo podatki o izražanju učinkov po rojstvu, na primer nevrotoksičnost za razvoj potomcev.

5.7 Študije nevrotoksičnosti

5.7.1 Študije nevrotoksičnosti na glodalcih

S študijami nevrotoksičnosti na glodalcih se zagotovi dovolj podatkov za oceno možne nevrotoksičnosti aktivne snovi (nevrološko-vedenjski in nevropatološki učinki) po enkratni in ponavljajoči se izpostavljenosti.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Te študije se izvajajo za aktivne snovi, ki imajo podobno ali sorodno strukturo kot snovi, ki lahko povzročijo nevrotoksičnost, ter aktivne snovi, ki v študijah toksičnosti pri odmerkih, ki niso povezani z znatno splošno toksičnostjo, povzročijo specifične znake možne nevrotoksičnosti, nevrološke znake ali nevropatološke poškodbe. Izvedba teh študij se preuči tudi za snovi, ki imajo nevrotoksično pesticidno delovanje.

Preuči se vključitev preiskav nevrotoksičnosti v rutinske toksikološke študije.

5.7.2 Študije o zapozneli polinevropatiji

S študijami o zapozneli polinevropatiji se zagotovi dovolj podatkov za oceno zapoznele polinevropatije po akutni in ponavljajoči se izpostavljenosti aktivni snovi. Študije ponavljajoče se izpostavljenosti ni treba izvesti, razen če obstajajo znaki, da se približno pri vrednosti LD50 za kokoši, ki je določena s preskusom toksičnosti enkratnega odmerka, snov kopiči in se pojavi znatna inhibicija nevropatske ciljne esteraze ali klinični/histopatološki znaki zapoznele polinevropatije.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Te študije se izvedejo za aktivne snovi s primerljivo ali sorodno strukturo, kot jo imajo snovi, ki lahko povzročijo zapoznelo polinevropatijo, na primer organofosforne spojine.

5.8 Druge toksikološke študije

5.8.1 Študije o toksičnosti metabolitov

Dodatne študije, ki se nanašajo na snovi, ki niso aktivne snovi, običajno niso potrebne. Odločitve o potrebnih dodatnih študijah se sprejmejo za vsak primer posebej.

Kadar se zaradi presnove ali drugih procesov metaboliti iz rastlin ali živalskih proizvodov, tal, podtalnice in zraka razlikujejo od metabolitov v živalih, ki se uporabljajo pri toksikoloških študijah, ali so v majhnih deležih zaznani v živalih, se izvedejo dodatni preskusi za vsak primer posebej, pri čemer se upoštevata količina metabolita in njegova kemijska struktura v primerjavi z osnovnim metabolitom.

5.8.2 Dodatne študije o aktivni snovi

Dodatne študije se izvedejo, kadar so potrebne za dodatno pojasnitev opaženih učinkov ob upoštevanju rezultatov razpoložljivih toksikoloških študij in študij o presnovi ter najpomembnejših oblik izpostavljenosti. Takšne študije lahko vključujejo:

(a)

študije o absorpciji, porazdelitvi, izločanju in presnovi pri drugi vrsti;

(b)

študije o možnih imunotoksikoloških učinkih;

(c)

specifično študijo toksičnosti enkratnega odmerka za opredelitev ustreznih akutnih referenčnih vrednosti (ARfD, aAOEL);

(d)

študije o drugih načinih vnosa;

(e)

študije o možnih rakotvornih učinkih;

(f)

študije o učinkih mešanic.

Potrebne študije se načrtujejo posamično glede na parametre, ki jih je treba preučiti, in zastavljene cilje.

5.8.3 Lastnosti, ki lahko povzročijo motnje endokrinega sistema

Če obstajajo dokazi, da ima lahko aktivna snov lastnosti, ki lahko povzročijo motnje endokrinega sistema, so potrebne dodatne informacije ali posebne študije:

—

za pojasnitev načina/mehanizma delovanja,

—

za zagotovitev zadostnih dokazov glede pomembnih škodljivih učinkov.

Potrebne študije se načrtujejo posamično in ob upoštevanju smernic, dogovorjenih na ravni Unije ali mednarodni ravni, glede na parametre, ki jih je treba preučiti, in zastavljene cilje.

5.9 Zdravstveni podatki

Brez poseganja v člen 10 Direktive Sveta št. 98/24/ES ( 13 ) se, kadar so na voljo, predložijo praktični podatki in informacije, pomembni za prepoznavanje simptomov zastrupitve in za učinkovito prvo pomoč ter terapevtske ukrepe. Takšni podatki in informacije vključujejo poročila o vseh študijah, ki preučujejo protistrupe v farmakologiji ali varnostni farmakologiji. Kadar je ustrezno, se preuči in navede učinkovitost možnih protistrupov.

Kadar so na voljo podatki in informacije v zvezi z učinki izpostavljenosti človeka, se uporabijo za potrditev veljavnosti izdelanih ekstrapolacij in ugotovitev glede ciljnih organov, razmerja med odmerkom in odzivom ter reverzibilnosti škodljivih učinkov. Takšni podatki se lahko pridobijo na podlagi naključne izpostavljenosti, izpostavljenosti pri delu ali namerne samozastrupitve in se predložijo, kadar so na voljo.

5.9.1 Zdravstveni nadzor delavcev v proizvodnih obratih in študije spremljanja

Predložijo se poročila o programih nadzora zdravja pri delu in študij o spremljanju, ki so jim priložene podrobne informacije o načrtu programa, številu izpostavljenih oseb, ki so vključene v program, vrsti njihove izpostavljenosti aktivni snovi ter njihovi izpostavljenosti drugim morebitno nevarnim snovem. Poročila vključujejo, kadar je to izvedljivo, podatke v zvezi z načinom delovanja aktivne snovi. Poročila vključujejo tudi podatke o osebah, izpostavljenih v proizvodnih obratih ali med nanašanjem aktivne snovi ali po njej (npr. na podlagi študij o spremljanju pri izvajalcih tretiranja, delavcih, prebivalcih, drugih navzočih osebah ali žrtvah nesreč), kadar so ti na voljo. Zagotovijo se razpoložljive informacije o škodljivih učinkih na zdravje, vključno s pojavom alergij pri delavcih in drugih osebah, izpostavljenih aktivni snovi, pri čemer so, kadar je ustrezno, vključeni podatki o posameznem primeru. Predložene informacije, kadar so na voljo, vključujejo podrobne podatke o pogostosti, stopnji in trajanju izpostavljenosti, ugotovljenih simptomih in druge pomembne klinične podatke.

5.9.2 Podatki, pridobljeni v okviru raziskav, opravljenih na ljudeh

Kadar so na voljo, se predložijo poročila o študijah na ljudeh, kot so preskusi toksikokinetike in presnove ali preskusi draženja ali preobčutljivosti kože.

Na splošno referenčne vrednosti temeljijo na študijah na živalih, če pa so na voljo ustrezni znanstveno veljavni in etično pridobljeni podatki o ljudeh, ki kažejo, da so ljudje občutljivejši, in so razlog za nižje predpisane mejne vrednosti, imajo ti podatki prednost pred podatki, pridobljenimi na živalih.

5.9.3 Neposredna opazovanja

Predložijo se razpoložljiva poročila, pripravljena na podlagi razpoložljivih strokovnih člankov ali uradnih poročil o kliničnih primerih in primerih zastrupitve, ter poročila o drugih nadaljnjih študijah. Takšna poročila vsebujejo popoln opis vrste, stopnje in trajanja izpostavljenosti, ugotovljenih kliničnih simptomov, izvedenih ukrepov prve pomoči in terapevtskih ukrepov ter opravljenih meritev in ugotovitev, kadar je to na voljo.

Dokumentacija, podprta s potrebnimi podrobnimi podatki, se uporabi pri potrjevanju veljavnosti ekstrapolacij podatkov z živali na človeka in pri ugotavljanju nepričakovanih škodljivih učinkov, specifičnih za človeka.

5.9.4 Epidemiološke študije

Predložijo se ustrezne epidemiološke študije, kadar so na voljo.

5.9.5 Diagnoza zastrupitve (določitev aktivne snovi, metabolitov), posebni znaki zastrupitve, klinični preskusi

Kadar so na voljo, se predložijo podroben opis kliničnih znakov in simptomov zastrupitve, vključno z zgodnjimi znaki in simptomi zastrupitve ter vsemi podatki o kliničnih preskusih, pomembnih za postavitev diagnoze, ter podrobni podatki o časovnih potekih v zvezi z zaužitjem, dermalno ali inhalacijsko izpostavljenostjo različnim količinam aktivne snovi.

5.9.6 Predlagano zdravljenje: ukrepi prve pomoči, protistrupi, zdravstvena oskrba

Zagotovijo se ukrepi prve pomoči, ki se uporabljajo v primerih (dejanske ali domnevne) zastrupitve in kontaminacije oči. V celoti se opišejo postopki zdravljenja v primeru zastrupitve ali kontaminacije oči, vključno z uporabo protistrupov, kadar so na voljo. Kadar je ustrezno, se zagotovijo informacije o učinkovitosti alternativnih načinov zdravljenja, ki temeljijo na praktičnih izkušnjah, kadar obstajajo in so na voljo, v drugih primerih pa se zagotovijo takšne informacije, ki temeljijo na teoretičnih izhodiščih. Opišejo se kontraindikacije, povezane z določenimi pogoji in postopki zdravljenja, še posebej tistimi, ki se nanašajo na „splošne zdravstvene težave“.

5.9.7 Pričakovane posledice zastrupitve

Kadar so pričakovane posledice zastrupitve znane, se opišejo, pri čemer se navede njihovo trajanje. Opis vključuje vpliv:

—

vrste, stopnje in trajanja izpostavljenosti ali zaužitja ter

—

različnih časovnih obdobij med izpostavljenostjo ali zaužitjem in začetkom zdravljenja.

ODDELEK 6

Ostanki v tretiranih proizvodih, živilih in krmi ali na njih

6.1 Stabilnost ostankov med shranjevanjem

S študijami o stabilnosti ostankov med shranjevanjem se preuči stabilnost ostankov v rastlinah, rastlinskih proizvodih in proizvodih živalskega izvora med shranjevanjem pred analizo.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Če so vzorci zamrznjeni v 24 urah po vzorčenju, razen ko je sicer znano, da je spojina hlapna ali nestabilna, podatki o stabilnosti niso potrebni za vzorce, ekstrahirane in analizirane v 30 dneh po vzorčenju (šest mesecev, če gre za snov, označeno z radioaktivnimi markerji).

Stabilnost izvlečkov se preuči, če niso analizirani takoj.

Preskusni pogoji

Študije z aktivnimi snovmi, ki niso označene z radioaktivnimi markerji, se izvedejo na reprezentativnih substratih. Izvedejo se lahko na vzorcih iz tretiranih kultur ali živali z izpostavljenimi ostanki ali s poskusi na dodanih ostankih. V zadnjem primeru se enakim delom pripravljenih kontrolnih vzorcev primeša znana količina kemikalije, preden se jih shrani v običajnih pogojih shranjevanja.

Študije obravnavajo stabilnost posameznih sestavin iz opredelitve ostankov, ki so pomembne za oceno tveganja, zaradi česar je morda treba zmešati različne vzorce z različnimi analiti. V primeru različnih analitskih ciljev (na primer obravnavanje ene sestavine ali splošnega dela) je lahko potreben več kot en sklop podatkov o stabilnosti med shranjevanjem.

Trajanje študij o stabilnosti ustreza dolžini shranjevanja vzorcev ali izvlečkov v ustreznih študijah.

Navedejo se podrobne informacije o pripravi vzorcev ter pogojih shranjevanja (temperatura in trajanje) vzorcev ter izvlečkov. Kadar je razgradnja med shranjevanjem znatna (več kot 30-odstotna), se obravnava sprememba pogojev shranjevanja ali neshranjevanje vzorcev pred analizo. Vse študije, pri katerih pogoji shranjevanja niso bili zadovoljivi, se ponovijo.

Predložiti je treba tudi podatke o stabilnosti med shranjevanjem z uporabo izvlečkov vzorcev, razen če so vzorci analizirani v 24 urah po ekstrakciji.

Rezultati se navedejo kot absolutne vrednosti v mg/kg, pri čemer se ne prilagajajo glede na izkoristek, in kot delež nominalne povečane vrednosti.

6.2 Presnova, porazdelitev in izražanje ostankov

Zagotovijo se podatki o presnovi, ki je reprezentativna za obstoječe ali predvidene dobre kmetijske prakse, ter shema presnovnih poti pri rastlinah in živalih s kratko razlago porazdelitve in vključenih kemijskih reakcij. Te študije se izvedejo z eno ali več oblikami aktivne snovi, ki so označene z radioaktivnimi markerji, ter, kadar je ustrezno, stereoizomernimi oblikami aktivne snovi in njenih metabolitov. Za rastlinske izvlečke se lahko uporabi drugačen pristop, ki se ustrezno utemelji.

Cilji teh študij v zvezi z rastlinami so:

(a)

zagotoviti oceno skupnih končnih ostankov v ustreznem delu kultur ob spravilu po predlaganem tretiranju;

(b)

določiti glavne sestavine skupnih končnih ostankov;

(c)

navesti porazdelitev ostankov med ustreznimi deli kultur;

(d)

količinsko določiti glavne sestavine ostanka in prikazati učinkovitost ekstrakcijskih postopkov za te sestavine;

(e)

opredeliti lastnosti in količine konjugiranih in vezanih ostankov;

(f)

navesti sestavine, ki jih je treba analizirati v študijah o količinski določitvi ostankov (študije o ostankih v kulturah).

Cilji teh študij v zvezi z živalmi za proizvodnjo hrane so:

(a)

zagotoviti oceno skupnih končnih ostankov v užitnih proizvodih živalskega izvora;

(b)

določiti glavne sestavine skupnih končnih ostankov v užitnih proizvodih živalskega izvora;

(c)

navesti porazdelitev ostankov med ustreznimi užitnimi proizvodi živalskega izvora;

(d)

zagotoviti dokaze za razvrstitev ostanka v kategorijo snovi, topnih v maščobi, ali ne;

(e)

količinsko določiti skupne ostanke pri nekaterih proizvodih živalskega izvora (mleko ali jajca) ter izločkih;

(f)

količinsko določiti glavne sestavine ostanka in prikazati učinkovitost ekstrakcijskih postopkov za te sestavine;

(g)

opredeliti lastnosti in količine konjugiranih in vezanih ostankov;

(h)

navesti sestavine, ki jih je treba analizirati v študijah o količinski določitvi ostankov (študije o krmljenju živine);

(i)

pridobiti podatke, na podlagi katerih je mogoče sprejeti odločitev o potrebi po študijah o krmljenju živali za proizvodnjo hrane.

Rezultati študije o presnovi, izvedene na perutnini, običajno kokoših nesnicah, se ekstrapolirajo na vso perutnino za proizvodnjo hrane, rezultati študije o presnovi, izvedene na prežvekovalcih, običajno kozah molznicah, in po potrebi prašičih, pa se ekstrapolirajo na vse sesalce za proizvodnjo hrane.

Metaboliti, ki niso ugotovljeni v študijah o absorpciji, porazdelitvi, presnovi in izločanju ali jih ni mogoče pojasniti kot vmesne produkte, vendar so opredeljeni v študijah o presnovi ali transformaciji (rastline, živali za proizvodnjo hrane, predelovalne kulture in kulture, ki sledijo v kolobarju), se štejejo za pomembne za oceno tveganja za potrošnika, razen če je mogoče znanstveno dokazati (npr. z razmerjem med strukturo in aktivnostjo, toksikološkimi povezovalnimi študijami), da tudi ob upoštevanju njihove koncentracije ne pomenijo morebitnega tveganja za potrošnika.

6.2.1 Rastline

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študije o rastlinah se opravijo, razen če noben del rastlin ali rastlinskih proizvodov ne bo uporabljen kot živilo ali krma ali če velja načelo „ničelnih“ ostankov (kot so vabe).

Preskusni pogoji

Pri načrtovanju študij o presnovi se upoštevajo predvidena metoda nanašanja (kot so tretiranje semen, talno ali foliarno škropljenje in pršenje, namakanje in zamegljevanje) in lastnosti aktivne snovi (kot so sistemske lastnosti ali hlapnost). V študije o presnovi morajo biti vključene kulture iz različnih skupin kultur, na katerih bodo uporabljena fitofarmacevtska sredstva z zadevno aktivno snovjo. V ta namen se kulture razvrstijo v eno od naslednjih skupin:

(a)

sadje (oznaka F);

(b)

korenovke (oznaka R);

(c)

listna zelenjava (oznaka L);

(d)

žita/trave (oznaka C/G);

(e)

zrnje stročnic in seme oljnic (P/O);

(f)

razno.

Kategorija „razno“ se uporabi le za posamezne primere.

Študija o presnovi se predloži za vsako vrsto skupine kultur, za katero je predlagana uporaba. Da bi se rezultati študij o presnovi z aktivno snovjo ekstrapolirali na vse skupine kultur, se izvedejo študije o presnovi na najmanj treh reprezentativnih kulturah (iz različnih skupin kultur, razen iz skupine „razno“). Če rezultati teh treh študij kažejo primerljivo presnovno pot (kakovostno in v nekoliko manjši meri količinsko), dodatne študije niso potrebne. Če rezultati razpoložljivih študij na treh navedenih kategorijah kažejo, da se pot razgradnje v vseh treh kategorijah razlikuje, se zagotovijo študije na ostalih kategorijah, razen na kategoriji „razno“.

Če se registracija zahteva le za eno skupino kultur, zadoščajo študije o presnovi na eni kulturi iz navedene skupine kultur, če je kultura dejansko reprezentativna za skupino kultur in je presnovna pot pojasnjena.

V študijah je upoštevan pričakovani vzorec uporabe aktivne sestavine, kot je foliarno tretiranje, tretiranje tal/semen ali tretiranje po spravilu. Če se na primer izvedejo tri študije s foliarnim nanosom in se pozneje predlaga talni nanos (kot je tretiranje semen, prepojitev zrn ali prepojitev tal), se izvede vsaj ena dodatna študija, pri kateri se upošteva talni nanos. Vlagatelj skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi obravnava možno nadomestitev foliarne študije s študijo po spravilu.

Ocena rezultatov različnih študij se predloži v zvezi z:

(a)

mestom vnosa (na primer prek listov ali korenin);

(b)

nastajanjem metabolitov in razgradnih produktov;

(c)

porazdelitvijo ostankov med ustreznimi deli kulture ob spravilu (s posebnim poudarkom na hrani in krmi);

(d)

presnovnimi potmi.

Kadar študije kažejo, da kultura ne sprejme aktivne snovi ali relevantnih metabolitov ali razgradnih produktov, se to utemelji.

6.2.2 Perutnina

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študije o presnovi na perutnini se zagotovijo, kadar se bo fitofarmacevtsko sredstvo uporabljalo na kulturah, katerih deli ali proizvodi, tudi po predelavi, se uporabljajo za krmo perutnine, in kadar pričakovani vnos presega 0,004 mg/kg telesne teže/dan ( 14 ).

Preskusni pogoji

Študije se izvedejo na kokoših nesnicah.

Odmerki so vsaj enaki verjetni največji dnevni izpostavljenosti, ki izhaja iz vseh predvidenih načinov uporabe.

Če metabolitov ni mogoče določiti z odmerki po 10 mg/kg krme (suha snov), se lahko uporabijo večji odmerki.

Če se študije o krmljenju ne izvedejo, se v študiji o presnovi določijo najvišje ravni v jajcih, pri čemer se upošteva, da se najvišje ravni običajno pojavijo najpozneje 14 dni po začetku dajanja odmerkov nesnicam.

6.2.3 Molznice pri prežvekovalcih

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študije o presnovi na molznicah pri prežvekovalcih se zagotovijo, kadar se bo fitofarmacevtsko sredstvo uporabljalo na kulturah, katerih deli ali proizvodi, tudi po predelavi, se uporabljajo za krmo prežvekovalcev, in kadar pričakovani vnos presega 0,004 mg/kg telesne teže/dan.

Preskusni pogoji

Študije se izvedejo na kozah molznicah, kadar so na voljo, ali kravah molznicah kot nadomestni možnosti.

Odmerki so vsaj enaki največji verjetni dnevni izpostavljenosti, ki izhaja iz vseh predvidenih načinov uporabe.

Če glavnih metabolitov ni mogoče določiti z odmerki po 10 mg/kg krme (suha snov), se lahko uporabijo večji odmerki.

Če se študije o krmljenju ne izvedejo, se v študiji o presnovi določijo najvišje ravni v mleku, pri čemer se upošteva, da se najvišje ravni običajno pojavijo pet do sedem dni po začetku dajanja odmerkov molznicam pri prežvekovalcih.

6.2.4 Prašiči

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študije o presnovi na prašičih se zagotovijo, kadar se fitofarmacevtsko sredstvo uporablja na kulturah, katerih deli ali proizvodi, tudi po predelavi, se uporabljajo za krmo prašičev, kadar je očitno, da se presnovne poti pri podganah znatno razlikujejo od presnovnih poti pri prežvekovalcih, in kadar pričakovani vnos presega 0,004 mg/kg telesne teže/dan.

Preskusni pogoji

Študije se izvedejo na prašičih.

Odmerki so vsaj enaki verjetni največji dnevni izpostavljenosti, ki izhaja iz vseh predvidenih načinov uporabe.

Če metabolitov ni mogoče določiti z odmerki po 10 mg/kg krme (suha snov), se lahko uporabijo večji odmerki.

Študija traja tako dolgo kot pri molznicah pri prežvekovalcih.

6.2.5 Ribe

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študije o presnovi na ribah so lahko potrebne, kadar se fitofarmacevtsko sredstvo uporabi na kulturah, katerih deli ali proizvodi, tudi po predelavi, se uporabljajo za krmo rib, in kadar se lahko zaradi predvidenega nanosa pojavijo ostanki v krmi.

Rezultati študij iz točke 8.2.2.3 se lahko uporabijo, če je mogoče znanstveno dokazati, da se lahko rezultati teh študij štejejo za enake. Posebna pozornost se nameni različnim načinom zaužitja.

6.3 Poskusi za določitev ostankov pri rastlinah

Cilji poskusov za določitev ostankov pri rastlinah so:

—

količinsko določiti najvišje verjetne vrednosti ostankov vseh sestavin iz različnih opredelitev ostankov v tretiranih kulturah ob spravilu ali pri razkladanju iz skladišča v skladu s predlagano dobro kmetijsko prakso (DKP) in,

—

kadar je primerno, določiti stopnjo upadanja ostankov fitofarmacevtskih sredstev v rastlinah.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Te študije se izvedejo vedno, kadar se fitofarmacevtska sredstva nanašajo na rastline ali rastlinske proizvode, ki se uporabljajo kot hrana ali krma, ali kadar lahko te rastline vsrkajo ostanke iz zemlje ali drugih substratov, razen kadar je možna ekstrapolacija iz primernih podatkov o drugi kulturi.

Pri načrtovanju poskusov za določitev ostankov se upošteva, da so lahko informacije o ostankih v zrelih ali nezrelih kulturah pomembne za oceno tveganja na drugih področjih, kot je ekotoksikologija ali varnost pri delu.

Preskusni pogoji

Nadzorovani poskusi za določitev ostankov ustrezajo predlagani natančni dobri kmetijski praksi. Preskusni pogoji (kot so največje število predlaganih nanosov, najkrajše obdobje med nanosi, največji odmerek in koncentracija nanosa, najpomembnejše karenčne dobe ( 15 ) glede izpostavljenosti) se opredelijo za določitev najvišje količine ostankov, ki lahko v razumni meri nastanejo, pri čemer se upoštevajo dejanski pogoji pri natančni DKP, v katerih se bo aktivna snov uporabila.

Pri pripravi programa nadzorovanih poskusov o določitvi ostankov se upoštevajo dejavniki, kot so glavna pridelovalna območja in sklop verjetnih pogojev na zadevnih glavnih pridelovalnih območjih.

Upoštevajo se razlike v načinih kmetijske pridelave (na primer zunanja uporaba v primerjavi z notranjo uporabo), letnih časih pridelave in vrstah formulacij.

Za oceno obnašanja ostankov in določitev mejnih vrednosti ostankov (MRL) v skladu z Uredbo (ES) št. 396/2005 se Unija razdeli na dve coni, in sicer severnoevropsko cono in južnoevropsko cono. Za namene uporabe v rastlinjakih, za tretiranje po spravilu in za tretiranje praznih skladišč se uporablja ena cona ostankov.

Število potrebnih poskusov je težko določiti pred oceno njihovih rezultatov. Če so domnevno vse druge spremenljivke, ki vplivajo na vsebnost ostankov, primerljive, se najmanjše število poskusov razlikuje glede na posamezno cono ostankov, pri čemer so za manj pomembne kulture potrebni vsaj štirje poskusi, za glavne kulture pa vsaj osem poskusov.

Če je DKP enaka v obeh conah ostankov, je za manj pomembne kulture običajno dovolj šest poskusov, ki so enakomerno porazdeljeni v reprezentativnih conah pridelave.

Število študij, ki jih je treba izvesti, je lahko manjše, če je s poskusi za določitev ostankov ugotovljeno, da je vsebnost ostankov v rastlinah ali rastlinskih proizvodih nižja od LOQ. Za manj pomembne kulture se opravijo vsaj trije poskusi na cono, za glavne kulture pa štirje poskusi.

Kadar so na podlagi reprezentativnih študij o presnovi rastlin predvideni „ničelni“ ostanki, se za prehransko pomembne proizvode opravijo trije poskusi. Za prehransko nepomembne proizvode poskusi niso potrebni. „Ničelni“ ostanki se predvidijo, kadar v študijah s povečanimi odmerki v primerjavi s predvidenimi odmerki niso ugotovljeni ostanki, ki jih je mogoče zaznati.

Če so pogoji primerljivi in poskusi razširjeni v različnih conah, zadostujejo poskusi, izvedeni v eni rastni dobi.

Del poskusov se lahko nadomesti s poskusi, ki se opravijo zunaj Unije, če ustrezajo natančni DKP in če so pogoji pridelave (kot so prakse pridelave in podnebni pogoji) primerljivi.

Poskusi o obnašanju ostankov pri tretiranjih po spravilu se izvedejo na različnih lokacijah z različnimi kultivarji. Za vsako metodo nanašanja in pogoj skladiščenja se opravi sklop poskusov, razen če je mogoče jasno določiti najslabši primer uporabe v zvezi z ostanki.

Kadar se fitofarmacevtsko sredstvo uporablja na prostem in v zaprtih prostorih v skladu z isto DKP, se za oba primera predložijo popolni podatki, razen če je že sprejeto, da je ena uporaba natančna DKP.

Za vsak primer posebej se ob upoštevanju morfologije rastline in pogojev nanosa preveri, ali je možna ekstrapolacija s kulture, ki je bila uporabljena v študiji o presnovi, na druge kulture, ki spadajo v isto skupino kultur.

Kadar je med nanosom prisoten pomemben del užitnega proizvoda, polovica navedenih nadzorovanih poskusov za določitev ostankov vključuje podatke o učinku časa na količino prisotnega ostanka (študije o upadanju ostankov), razen če užitni del med nanosom fitofarmacevtskega sredstva pri predlaganih pogojih uporabe ni izpostavljen. Pri kulturah, ki se spravijo po cvetenju (kot je sadje ali plodovke), je pomemben užitni del kulture prisoten od polnega cveta (BBCH 65). Pri večini kultur, pri katerih se spravijo listni deli (na primer zelena solata), je ta pogoj izpolnjen, če je razprtih šest pravih listov, parov listov ali vencev (BBCH 16).

V primeru aktivne snovi, za katero je določen ARfD, se lahko porazdelitev ostankov med posamezne enote preuči s študijami variabilnosti. Če je na voljo dovolj rezultatov, se lahko privzeti faktor variabilnosti nadomesti s posebnim faktorjem, določenim na podlagi teh študij.

6.4 Študije o krmljenju

Cilj študij o krmljenju je določiti ostanke v proizvodih živalskega izvora, ki so posledica ostankov v krmi.

Rezultati študije o krmljenju, ki je bila izvedena na kokoših nesnicah, se ekstrapolirajo na vso perutnino za proizvodnjo hrane. Rezultati študije o krmljenju, ki je bila izvedena na kravah mlekaricah in po potrebi prašičih, se ekstrapolirajo na vse sesalce za proizvodnjo hrane.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študije o krmljenju se zagotovijo, kadar študije o presnovi kažejo, da je lahko v užitnem živalskem tkivu, mleku, jajcih ali ribah več kot 0,01 mg/kg ostankov, pri čemer se upoštevajo količine ostankov v možni krmi, pridobljene pri enkratnem odmerku in izračunane na podlagi suhe teže.

Študije o krmljenju niso potrebne, kadar je vnos manjši od 0,004 mg/kg telesne teže/dan, razen če se ostanek, tj. aktivna snov, njeni metaboliti ali razgradni produkti (iz opredelitve ostankov za oceno tveganja), kopiči.

6.4.1 Perutnina

Študije o krmljenju perutnine se izvedejo na kokoših nesnicah. Za vsako izbrano tretiranje je treba obravnavati vsaj devet kokoši.

Na splošno se krma daje v treh odmerkih (prvi odmerek = pričakovana vrednost ostankov). Živalim se odmerki dajejo najmanj 28 dni ali dokler v jajcih ni dosežena najvišja raven.

6.4.2 Prežvekovalci

Študije o krmljenju prežvekovalcev se izvedejo na kravah mlekaricah. Za vsako izbrano tretiranje se obravnavajo vsaj tri krave mlekarice.

Na splošno se krma daje v treh odmerkih (prvi odmerek = pričakovana vrednost ostankov). Živalim se odmerki dajejo najmanj 28 dni ali dokler v mleku ni dosežena najvišja raven.

6.4.3 Prašiči

Kadar se na podlagi študij o presnovi zdi, da se presnovne poti pri prašičih pomembno razlikujejo od presnovnih poti pri prežvekovalcih, se lahko izvede študija o krmljenju prašičev. Za vsako izbrano tretiranje se obravnavajo vsaj trije prašiči.

Na splošno se krma daje v treh odmerkih (prvi odmerek = pričakovana vrednost ostankov). Živalim se odmerki dajejo vsaj toliko časa kot prežvekovalcem.

6.4.4 Ribe

Študija o krmljenju rib je lahko potrebna, kadar se lahko na podlagi ugotovitev študij o presnovi rib in ocenjene največje količine ostankov v krmi za ribe v užitnem tkivu upravičeno pričakuje več kot 0,01 mg/kg ostankov. Posebno pozornost je treba nameniti lipofilnim snovem, ki se pogosto kopičijo.

6.5 Učinki predelave

6.5.1 Vrsta ostanka

Namen študij o vrsti ostanka je ugotoviti, ali med predelavo kmetijske surovine iz ostankov nastajajo razgradni ali reakcijski produkti, zaradi katerih bo morda potrebna ločena ocena tveganja.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študije o vrsti ostankov pri predelavi se zagotovijo, kadar se lahko v proizvodih rastlinskega ali živalskega izvora, ki se predelujejo, pojavi najmanj 0,01 mg/kg ostankov (na podlagi opredelitve ostankov za oceno tveganja v zvezi s surovino). Študije niso potrebne v naslednjih primerih:

—

za snovi s topnostjo v vodi < 0,01 mg/l,

—

kadar se izvedejo le preprosti fizikalni postopki, ki ne vključujejo spremembe temperature proizvoda, kot je pranje, rezanje ali stiskanje, ali

—

kadar je porazdelitev ostankov med mesom in neužitno lupino edini učinek predelave.

Preskusni pogoji

Glede na pričakovano vrednost in kemijsko obliko ostankov v proizvodu rastlinskega ali živalskega proizvoda se po potrebi preuči sklop reprezentativnih hidroliznih situacij, ki simulirajo ustrezne predelovalne postopke. Poleg hidrolize se obravnavajo tudi drugi učinki predelave in možnost za nastanek toksikološko pomembnih razgradnih produktov.

Študije se izvedejo z eno ali več oblikami zadevne snovi, označene z radioaktivnimi markerji.

6.5.2. Porazdelitev ostankov v neužitni lupini in mesu

Cilji študij o porazdelitvi ostankov v neužitni lupini in mesu so:

—

določiti količinsko porazdelitev ostankov med neužitno lupino in mesom,

—

oceniti dejavnike lupljenja in

—

omogočiti bolj realistično oceno vnosa ostankov s prehrano.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Te študije se zagotovijo za rastlinske proizvode, pri katerih je lupina neužitna (kot so melone in banane) ali jih potrošniki zelo redko pojejo v celoti (kot so citrusi).

Preskusni pogoji

Te študije se izvedejo v okviru nadzorovanih poskusov za določitev ostankov, pri čemer je število navedenih rezultatov odvisno od števila izvedenih poskusov za določitev ostankov. Posebna pozornost se nameni možni kontaminaciji mesa. Za količinsko določitev dejanske najvišje vrednosti ostankov se sprejmejo previdnostni ukrepi.

6.5.3 Količina ostankov v predelanih proizvodih

Glavni cilji študij o količini ostankov v predelanih proizvodih so:

—

določiti količinsko porazdelitev ostankov v različnih predelanih proizvodih, ki se uporabljajo kot hrana ali krma,

—

oceniti dejavnike predelave in

—

omogočiti bolj realistično oceno vnosa ostankov s prehrano.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Pri odločanju o potrebi po izvedbi študij o predelavi se upoštevajo naslednje točke:

(a)

prehranska obremenitev predelanega proizvoda za prehrano ljudi (kot so jabolka) ali živali (kot so jabolčne tropine);

(b)

vrednosti ostankov v rastlini ali rastlinskem proizvodu, ki se bo predelal (običajno ≥ 0,1 mg/kg);

(c)

fizikalne in kemijske lastnosti aktivne snovi in njenih relevantnih metabolitov (kot je topnost v maščobi pri predelavi oljne ogrščice) ter

(d)

možnost, da bodo po predelavi rastline ali rastlinskega proizvoda nastali razgradni produkti toksikološkega pomena.

Če je ostankov manj kot 0,1 mg/kg, se študije o predelavi izvedejo, če je prispevek obravnavanega proizvoda k največjemu teoretičnemu dnevnemu vnosu višji ali enak 10 % ADI ali če je ocenjen dnevni vnos višji ali enak 10 % ARfD za prehrano katere koli skupine evropskih potrošnikov.

Študije o predelavi niso potrebne, če se rastline ali rastlinski proizvodi za prehrano in krmljenje uporabljajo izključno surovi (nepredelani).

V nekaterih primerih je za določitev dejavnika predelave, kot je koncentracija zaradi dejavnikov dehidracije ali redčenja, dovolj enostaven izračun, če obravnavani postopek predvidoma ne vpliva na vrsto ostankov.

Industrijska predelava

Če lastnosti aktivne snovi, nečistoče ali metabolita, kakor je primerno, kažejo, da bi se lahko kopičila v zadevnem delu predelave, je študija o predelavi potrebna, tudi če je ostanek v rastlini ali rastlinskem proizvodu, ki bo predelan, manjši od 0,1 mg/kg. V takšnih primerih se po potrebi uporabijo največ petkratni povečani odmerki ali krajša karenca pred spravilom, da se dosežejo količinsko določljivi ostanki v rastlini ali rastlinskem proizvodu, ki bo predelan. Študija o presnovi ni potrebna, če pri povečanih odmerkih (največ petkratnih) niso ugotovljeni količinsko določljivi ostanki v rastlini ali rastlinskem proizvodu, ki bo predelan. Fitotoksičnost se obravnava hkrati z obravnavanjem tretiranja s povečanimi odmerki.

Domača predelava

Za domače ali manjše industrijske postopke transformacije študije o predelavi niso potrebne, kadar je vsebnost ostankov v kmetijski surovini pri priporočeni DKP na podlagi nadzorovanih poskusov na terenu pri največjem odmerku in najmanjši karenci pred spravilom manjša od 0,1 mg/kg.

Preskusni pogoji

Študije o predelavi predstavljajo domačo pripravo (na primer kuhano zelenjavo) ali komercialne industrijske postopke (na primer proizvodnjo jabolčnega soka). Študije o predelavi se izvedejo vsaj na reprezentativni kulturi iz skupine kultur, za katero je predvidena uporaba. Izbira kulture in postopka se utemelji in pojasni.

Tehnologija, uporabljena v študijah o predelavi, čim bolj ustreza dejanskim pogojem, ki se običajno uporabljajo. Za vsako kulturo, ki jo je treba preiskati, se izvedeta dve študiji na postopek, da se določijo dejavniki koncentracije ali redčenja v predelanih proizvodih. Če se uporablja več kot ena metoda predelave, se izbere metoda, pri kateri v predelanem proizvodu za prehrano ljudi predvidoma nastane največ ostankov. Rezultati se ekstrapolirajo na vse kulture v skupini kultur, za katere se izvede enak postopek.

Kadar se rezultati (dejavnik predelave) za glavne predelane proizvode v obeh študijah razlikujejo za več kot 50 %, se zagotovijo dodatne študije, da se določi usklajen dejavnik predelave.

Dodatne študije se izvedejo, če pri uporabi dejavnikov predelave, ki izhajajo iz ekstrapolacije, ocenjeni vnos hrane preseže ADI ali ARfD. Te študije se izvedejo za pomembnejše postopke in proizvode, ki najbolj vplivajo na preseganje ADI ali ARfD.

6.6 Ostanki v kulturah, ki sledijo v kolobarju

Študije o ostankih v kulturah, ki sledijo v kolobarju, se izvedejo, da se lahko določijo vrsta in obseg možnega kopičenja ostankov v kulturah, ki sledijo v kolobarju, zaradi vnosa iz tal ter količina ostankov v kulturah, ki sledijo v kolobarju, v dejanskih terenskih pogojih.

Študije o kulturah, ki sledijo v kolobarju, niso potrebne pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev za stalne nasade (kot so citrusi in skupina pečkatega sadja), poltrajne nasade (kot so beluši in ananas) ali gobe, kadar kolobarjenje z enakim substratom ni del običajnih kmetijskih praks.

6.6.1 Presnova pri kulturah, ki sledijo v kolobarju

Cilji študij o presnovi pri kulturah, ki sledijo v kolobarju, so:

(a)

zagotoviti oceno skupnih končnih ostankov v ustreznem delu kultur ob spravilu kultur, ki sledijo v kolobarju, po predlaganem tretiranju predhodne kulture;

(b)

določiti glavne sestavine skupnih končnih ostankov;

(c)

navesti porazdelitev ostankov med ustreznimi deli kulture;

(d)

količinsko določiti glavne sestavine ostanka;

(e)

navesti dodatne sestavine, ki jih je treba analizirati v študijah o količinski določitvi ostankov (študije o kolobarjenju poljščin);

(f)

določiti omejitve za kolobarjenje in

(g)

sprejeti odločitev glede potrebe po poskusih za določitev ostankov na terenu pri kulturah, ki sledijo v kolobarju (omejene terenske študije).

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študije o presnovi pri kulturah, ki sledijo v kolobarju, se zagotovijo, če so osnovna spojina ali metaboliti iz tal obstojni v tleh ali so v tleh pomembne koncentracije metabolitov.

Študije o presnovi pri kulturah, ki sledijo v kolobarju, niso potrebne, če se lahko najslabši primer pogojev v skladu s točko 6.2.1 ustrezno predstavi z drugimi študijami o tretiranih kulturah, kadar je bilo fitofarmacevtsko sredstvo naneseno neposredno na tla (na primer nanos pred sajenjem ali kalitvijo).

Preskusni pogoji

Študije o presnovi vključujejo vsaj tri kulture iz treh različnih skupin kultur: korenovke in gomoljasta zelenjava, listna zelenjava ter žita. Podatki o dodatnih skupinah kultur so lahko pomembni za določitev MRL. Te kulture se posadijo v tla, ki so tretirana z največjim priporočenim skupnim odmerkom za predhodne kulture po ustreznem obdobju za ponovno zasajanje, ki predstavlja neuspešnost kulture v zgodnji fazi vegetacije, kolobarjenje v istem vegetacijskem obdobju ali letu in kolobarjenje v naslednjem vegetacijskem obdobju ali letu.

6.6.2 Količina ostankov v kulturah, ki sledijo v kolobarju

Cilji študij o ostankih v kulturah, ki sledijo v kolobarju, so:

(a)

omogočiti oceno količine ostankov v kulturah, ki sledijo v kolobarju;

(b)

določiti omejitve za kolobarjenje;

(c)

zagotoviti informacije za oceno splošnega pomena ostankov za oceno prehranskega tveganja in

(d)

sprejeti odločitev glede potrebe po MRL za kulture, ki sledijo v kolobarju.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Če študije o presnovi kažejo, da bi lahko nastali ostanki aktivne snovi ali relevantnih metabolitov ali razgradnih produktov iz presnove rastlin ali presnove v tleh (> 0,01 mg/kg), se izvedejo omejene terenske študije in po potrebi poskusi na terenu.

Študije niso potrebne v naslednjih primerih:

—

študij o presnovi pri kulturah, ki sledijo v kolobarju, ni treba opraviti ali

—

študije o presnovi pri kulturah, ki sledijo v kolobarju, kažejo, da se v kulturah, ki sledijo v kolobarju, ne pričakujejo pogojno nevarni ostanki.

Preskusni pogoji

Za izpolnitev navedenih ciljev se sprejme večstopenjski pristop. Na prvi stopnji se izvedejo omejene terenske študije na dveh mestih na večjih pridelovalnih območjih. Uporabi se fitofarmacevtsko sredstvo, za katero se zahteva registracija, ali zelo podobna formulacija.

Dodatne študije niso potrebne, kadar se na podlagi rezultatov študij na prvi stopnji v kulturah, ki sledijo v kolobarju, ne pričakujejo zaznavni ostanki (< 0,01 mg/kg) ali kadar v študijah o presnovi niso ugotovljeni ostanki, zaradi katerih je potrebna ocena tveganja.

Za drugo stopnjo se predložijo dodatni podatki, ki omogočajo primerno oceno prehranskih tveganj in določitev MRL. Te študije zajemajo splošno prakso kolobarjenja. Izvedejo se ob upoštevanju zahtev iz točke 6.3. Poskusi se izvedejo čim bolj skladno s kmetijsko prakso na reprezentativnih kulturah iz večjih skupin kultur. V enem letu se v Uniji izvedejo vsaj štirje poskusi na kulturo. Ti poskusi se izvedejo na glavnih pridelovalnih območjih v Uniji pri največjem odmerku za predhodne kulture. Če so zaradi letnih nanosov obstojnih aktivnih snovi največje koncentracije v tleh večje kot pri enem nanosu, se upošteva največja koncentracija. Podatki o potrebnih poskusih za določitev ostankov se pripravijo ob posvetovanju z nacionalnimi pristojnimi organi v državah članicah.

6.7 Predlagane opredelitve ostankov in mejne vrednosti ostankov

6.7.1 Predlagane opredelitve ostankov

Pri odločanju o sestavinah, ki se vključijo v opredelitev ostankov, se obravnavajo naslednji dejavniki:

—

toksikološki pomen sestavin,

—

količine, ki bodo verjetno prisotne, in

—

predlagane analitske metode za namene nadzora in spremljanja po odobritvi.

Potrebni sta lahko dve opredelitvi ostankov: opredelitev, ki je namenjena izvrševanju in temelji na konceptu markerjev, ter opredelitev, ki je namenjena oceni tveganja in pri kateri se upoštevajo toksikološko relevantne sestavine.

Analize v okviru poskusov za določitev ostankov in študij o krmljenju zajemajo vse sestavine iz opredelitve ostankov za oceno tveganja.

6.7.2 Predlagane mejne vrednosti ostankov (MRL) in utemeljitev sprejemljivosti predlaganih vrednosti

Mejna vrednost ostankov se določi za vse proizvode rastlinskega in živalskega izvora iz Uredbe (ES) št. 396/2005. Za vse druge proizvode rastlinskega in živalskega izvora, ki se uporabljajo kot živilo ali krma, ter tobak in zdravilna zelišča se določi priporočena vrednost, tj. vrednost, ki se določi na podlagi enakih načel, kot se uporabljajo pri določitvi MRL.

Za predelane proizvode se določijo dejavniki predelave, razen če študije o predelavi niso potrebne.

Poleg tega se določijo srednje in najvišje vrednosti ostankov pri nadzorovanih poskusih ter srednje in najvišje vrednosti ostankov za predelane proizvode, kadar so predlagani dejavniki predelave.

Kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 16(1) Uredbe (ES) št. 396/2005, se lahko MRL izjemoma predlagajo na podlagi podatkov spremljanja. V takšnih primerih predlog zajema 95. percentil zbirke podatkov pri 95-odstotni stopnji zaupanja.

6.7.3 Predlagane mejne vrednosti ostankov (MRL) in utemeljitev sprejemljivosti predlaganih vrednosti za uvožene izdelke (uvozna toleranca)

Za MRL, predlagane za uvožene proizvode (uvozne tolerance), se uporablja točka 6.7.2.

6.8 Predlagane karenčne dobe

Karenčne dobe (tj. karence pred spravilom za predvidene načine uporabe, obdobja prepovedi uporabe ali čas skladiščenja pri uporabi po spravilu) se določijo ob upoštevanju škodljivcev, ki jih je treba zatreti, in rezultatov, ki temeljijo na podatkih o poskusih za določitev ostankov. Ta obdobja trajajo vsaj en dan.

6.9 Ocena možne in dejanske izpostavljenosti prek prehrane in drugih virov

Pri oceni izpostavljenosti se upošteva, da je treba pri oceni tveganja upoštevati opredelitev ostankov, ki je določena za oceno tveganja.

Kadar je ustrezno, se upoštevata možna prisotnost ostankov pesticidov, ki ne izhajajo iz trenutnih načinov uporabe aktivnih snovi kot fitofarmacevtskih sredstev (na primer uporaba aktivnih snovi, pri kateri nastanejo skupni metaboliti, uporaba aktivne snovi kot biocida ali zdravila za uporabo v veterinarski medicini), ter njihova skupna izpostavljenost. Poleg tega se obravnava skupna izpostavljenost več kot eni aktivni snovi, kadar je ustrezno.

6.10 Druge študije

6.10.1 Vrednost ostankov v pelodu in čebeljih proizvodih

Cilj teh študij je določiti ostanke v pelodu in čebeljih proizvodih za prehrano ljudi, ki izhajajo iz ostankov, ki jih čebele prenesejo s kultur ob cvetenju.

Vrste in pogoji študij, ki jih je treba izvesti, se preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.

ODDELEK 7

Končno stanje in obnašanje v okolju

7.1 Končno stanje in obnašanje v tleh

Navedejo se vse pomembne informacije o vrsti in lastnostih tal, ki se uporabljajo v študijah, vključno z vrednostjo pH, vsebnostjo organskega ogljika, porazdelitvijo delcev glede na velikost in sposobnostjo zadrževanja vode.

Neposredno pred začetkom in na koncu študije se določi mikrobna biomasa tal, uporabljena v laboratorijskih študijah o razgradnji.

Vzorci tal, ki se uporabijo v študijah o razgradnji, adsorpciji in desorpciji ali mobilnosti, predstavljajo vrste kmetijskih tal, ki so tipične za različna območja Unije, kjer se aktivna snov uporablja ali je njena uporaba predvidena.

Tla izpolnjujejo naslednje pogoje:

—

zajemajo različne vsebnosti organskega ogljika, porazdelitve delcev glede na velikost in vrednosti pH (po možnosti CaCl2) ter

—

kadar se na podlagi drugih informacij pričakuje, da bo razgradnja ali mobilnost odvisna od vrednosti pH, na primer topnost in stopnja hidrolize (glej točki 2.7 in 2.8), zajemajo naslednja območja vrednosti pH (po možnosti CaCl2): 5 do 6, 6 do 7 in 7 do 8.

Uporabljeni vzorec tal je, kadar je to mogoče, ob vzorčenju svež. Če se ni mogoče izogniti uporabi shranjenega vzorca tal, se ta shrani za omejeno obdobje (največ tri mesece) pri opredeljenih in navedenih pogojih, ki so ustrezni za ohranitev sposobnosti preživetja mikroorganizmov v tleh. Vzorci tal, shranjeni daljše obdobje, se lahko uporabijo le za študije o adsorpciji/desorpciji.

Vzorec tal s skrajnimi značilnostmi glede porazdelitve delcev glede na velikost, vsebnosti organskega ogljika in vrednosti pH se ne uporabi.

Terenske študije se izvedejo v pogojih, ki so čim bolj podobni običajni kmetijski praksi glede tal in podnebnih pogojev, reprezentativnih za območja uporabe. Vremenske razmere se navedejo, kadar se izvajajo terenske študije.

7.1.1 Pot razgradnje v tleh

Navedeni podatki in informacije skupaj z drugimi ustreznimi podatki in informacijami zadoščajo za:

(a)

določitev, kadar je mogoče, relativnega pomena vrst vključenih postopkov (ravnotežje med kemijsko in biološko razgradnjo);

(b)

opredelitev prisotnih posameznih sestavin, ki v katerem koli trenutku predstavljajo več kot 10 % količine dodane aktivne snovi, vključno z neekstrabilnimi ostanki, kadar je mogoče;

(c)

opredelitev, kadar je mogoče, posameznih sestavin, ki v vsaj dveh zaporednih meritvah predstavljajo več kot 5 % količine dodane aktivne snovi;

(d)

opredelitev, kadar je mogoče, posameznih sestavin (> 5 %), ki se ob koncu študije še ne tvorijo v največjem obsegu;

(e)

opredelitev ali določitev lastnosti, kadar je mogoče, drugih posameznih prisotnih sestavin;

(f)

določitev relativnih deležev prisotnih sestavin (masna bilanca) in

(g)

opredelitev pogojno nevarnih ostankov v tleh, ki so jim neciljne vrste izpostavljene ali lahko izpostavljene.

V tem oddelku neekstrabilni ostanki pomenijo kemijske snovi, ki so nastale iz aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih, ki se uporabljajo v skladu z dobro kmetijsko prakso, in jih ni mogoče ekstrahirati z metodami, ki bistveno ne spremenijo kemijske oblike teh ostankov ali lastnosti talnega matriksa. Pri teh neekstraktibilnih ostankih se šteje, da ne zajemajo delcev skozi presnovne poti, ki vodijo v naravne produkte.

7.1.1.1 Aerobna razgradnja

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Pot ali poti aerobne razgradnje se navedejo, razen kadar zaradi vrste ali načina uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivno snov, onesnaženje tal ni možno, kot je notranja uporaba na shranjenih proizvodih ali premazi za zdravljenje poškodb na drevesih.

Preskusni pogoji

Študije o poti ali poteh razgradnje se navedejo za vsaj eno vrsto tal. Vsebnost kisika se ohrani na ravneh, ki ne omejujejo sposobnosti mikroorganizmov za aerobno presnovo. Če je verjetno, da je pot razgradnje odvisna od ene ali več lastnosti tal, kot je vrednost pH ali vsebnost gline, se pot razgradnje navede za vsaj eno dodatno vrsto tal z drugimi odvisnimi lastnostmi.

Dobljeni rezultati se predstavijo v obliki shematičnega prikaza zadevnih poti in v obliki razpredelnic, ki prikazujejo razporeditev radioaktivnih markerjev glede na čas za naslednje snovi:

(a)

aktivno snov;

(b)

CO2;

(c)

hlapne spojine, razen CO2;

(d)

posamezne opredeljene transformacijske produkte iz točke 7.1.1;

(e)

ekstrabilne snovi, ki niso opredeljene, in

(f)

neekstrabilne ostanke v tleh.

Preučevanje poti razgradnje vključuje vse možne korake za opredelitev lastnosti in količine neekstrabilnih ostankov, ki nastanejo po 100 dneh, če presegajo 70 % nanesenega odmerka aktivne snovi. Uporabljene tehnike in metodologije se izberejo za vsak primer posebej. Kadar uporabljene sestavine niso opredeljene, se predloži utemeljitev.

Študija traja vsaj 120 dni, razen kadar so ravni neekstrabilnih ostankov in CO2 po krajšem obdobju takšne, da jih je mogoče zanesljivo ekstrapolirati po 100 dneh. Študija je daljša, kadar je to potrebno za določitev poti razgradnje aktivne snovi in njenih metabolitov, razgradnih ali reakcijskih produktov.

7.1.1.2 Anaerobna razgradnja

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študija o anaerobni razgradnji se predloži, razen če vlagatelj dokaže, da je pri predvidenih načinih uporabe verjetnost izpostavitve fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, anaerobnim pogojem majhna.

Preskusni pogoji

Za preskusne pogoje, razen za vsebnost kisika, ki se čim bolj zmanjša, da se zagotovi anaerobna presnova mikroorganizmov, se uporablja točka 7.1.1.1.

7.1.1.3 Fotoliza tal

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študija o fotolizi tal se predloži, razen če vlagatelj dokaže, da je usedanje aktivne snovi na tla malo verjetno ali da fotoliza verjetno ne bo pomembno prispevala k razgradnji aktivne snovi v tleh, na primer zaradi nizke absorpcije svetlobe aktivne snovi.

7.1.2 Stopnja razgradnje v tleh

7.1.2.1 Laboratorijske študije

Z laboratorijskimi študijami o razgradnji v tleh se zagotovi najboljša možna ocena časa za 50- in 90-odstotno razgradnjo (DegT50lab in DegT90lab) aktivne snovi, njenih metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov v laboratorijskih pogojih.

7.1.2.1.1 Aerobna razgradnja aktivne snovi

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Stopnja razgradnje v tleh se navede, razen kadar zaradi vrste ali načina uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivno snov, onesnaženje tal ni možno, kot je notranja uporaba na shranjenih proizvodih ali premazi za zdravljenje poškodb na drevesih.

Preskusni pogoji

Študije o stopnji aerobne razgradnje aktivne snovi se navedejo za tri vrste tal poleg vrste tal iz točke 7.1.1.1. Zanesljive vrednosti DegT50 in 90 so na voljo za vsaj štiri različne vrste tal.

Študija traja vsaj 120 dni. Študija je daljša, kadar je to potrebno za določitev kinetično nastalih delov metabolitov, razgradnih ali reakcijskih produktov. Če se pred koncem 120-dnevnega obdobja razgradi več kot 90 % aktivne snovi, je lahko preskus krajši.

Za oceno vpliva temperature na razgradnjo se opravi izračun z ustreznim faktorjem Q10 ali ustrezno število dodatnih študij pri različnih temperaturah.

7.1.2.1.2 Aerobna razgradnja metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Vrednosti aerobne razgradnje (DegT50 in 90) za vsaj tri različne vrste tal se navedejo za metabolite ter razgradne in reakcijske produkte, ki se pojavijo v tleh, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

kadar koli med študijami predstavljajo več kot 10 % količine dodane aktivne snovi;

(b)

pri vsaj dveh zaporednih meritvah predstavljajo več kot 5 % količine dodane aktivne snovi;

(c)

največji obseg ob koncu študije ni dosežen, ampak predstavlja vsaj 5 % aktivne snovi pri končni meritvi;

(d)

vsi metaboliti, ugotovljeni v študijah z lizimetrom, pri letnih povprečnih koncentracijah presegajo 0,1 μg/l v izcedni vodi.

Študije niso potrebne, kadar se lahko tri vrednosti DegT50 in 90 zanesljivo določijo na podlagi rezultatov študij o razgradnji, kadar se aktivna snov uporablja kot preskusna snov.

Preskusni pogoji

Uporabljajo se preskusni pogoji iz oddelka 7.1.2.1.1, razen če bo nanesena preskusna snov metabolit, razgradni ali reakcijski produkt. Študije o metabolitih ter razgradnih in reakcijskih produktih se zagotovijo, kadar so potrebne za pridobitev zanesljivih vrednosti DegT50 in 90 za vsaj tri različne vrste tal.

7.1.2.1.3 Anaerobna razgradnja aktivne snovi

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Stopnja anaerobne razgradnje aktivne snovi se navede, kadar je treba v skladu s točko 7.1.1.2 izvesti študijo o anaerobni razgradnji.

Preskusni pogoji

Za preskusne pogoje iz točke 7.1.1.2 so potrebne vrednosti anaerobne razgradnje aktivne snovi DegT50 in 90.

7.1.2.1.4 Anaerobna razgradnja metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študije o anaerobni razgradnji se zagotovijo za metabolite ter razgradne in reakcijske produkte, ki se pojavijo v tleh, če izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:

(a)

kadar koli med študijami predstavljajo več kot 10 % količine dodane aktivne snovi;

(b)

pri vsaj dveh zaporednih merjenjih predstavljajo več kot 5 % količine dodane aktivne snovi, če je mogoče;

(c)

največji obseg ob koncu študije ni dosežen, ampak predstavlja vsaj 5 % aktivne snovi pri končni meritvi, če je mogoče;

Vlagatelju ni treba izpolniti te zahteve, če dokaže, da se lahko vrednosti DegT50 za metabolite ter razgradne in reakcijske produkte zanesljivo določijo na podlagi rezultatov študij o anaerobni razgradnji z aktivno snovjo.

Preskusni pogoji

Študije o metabolitih ter razgradnih in reakcijskih produktih se zagotovijo za eno vrsto tal v preskusnih pogojih iz točke 7.1.1.2.

7.1.2.2 Terenske študije

7.1.2.2.1 Študije o razpadu v tleh

S študijami o razpadu v tleh se zagotovi ocena časa, ki je potreben za 50- in 90-odstotni razpad (DisT50teren in DisT90teren) aktivne snovi, ter, kadar je mogoče, časa, ki je potreben za 50- in 90-odstotno razgradnjo (DegT50teren in DegT90teren) aktivne snovi v terenskih pogojih. Kadar je ustrezno, se navedejo informacije o metabolitih ter razgradnih in reakcijskih produktih.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Takšne študije se izvedejo za aktivno snov, njene metabolite ter razgradne in reakcijske produkte, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

vrednost DegT50lab za aktivno snov, DegT50lab ali DisT50lab za metabolite ter razgradne in reakcijske produkte v eni ali več vrstah tal, določena pri 20 °C in vsebnosti vlage v tleh, ki ustreza vrednosti pF 2 (vlečni tlak), je večja od 60 dni ali

(b)

vrednost DegT90lab za aktivno snov, DegT90lab ali DisT90lab za metabolite ter razgradne in reakcijske produkte v eni ali več vrstah tal, določena pri 20 °C in vsebnosti vlage v tleh, ki ustreza vrednosti pF 2 (vlečni tlak), je večja od 200 dni.

Kadar se bodo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo aktivno snov, predvidoma uporabljala v hladnih podnebnih pogojih, se študije izvedejo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

vrednost DegT50lab za aktivno snov, DegT50lab ali DisT50lab za metabolite ter razgradne in reakcijske produkte, določena pri 10 °C in vsebnosti vlage v tleh, ki ustreza vrednosti pF 2 (vlečni tlak), je večja od 90 dni ali

(b)

vrednost DegT90lab za aktivno snov, DegT90lab ali DisT90lab za metabolite ter razgradne in reakcijske produkte v eni ali več vrstah tal, določena pri 10 °C in vsebnosti vlage v tleh, ki ustreza vrednosti pF 2 (vlečni tlak), je večja od 300 dni.

Če so med terenskimi študijami metaboliti ter razgradni in reakcijski produkti, ki so prisotni v laboratorijskih študijah, pod najnižjo tehnično izvedljivo LOQ, ki ne presega ekvivalenta 5 % (molski delež) nominalne koncentracije nanesene aktivne snovi, se ne navedejo dodatne informacije o končnem stanju in obnašanju teh sestavin. V teh primerih se navede znanstvena utemeljitev vseh neskladij med pojavom metabolitov v laboratoriju in na terenu.

Preskusni pogoji

Posamezne študije z različnimi reprezentativnimi vrstami tal (običajno z vsaj štirimi različnimi vrstami tal na različnih geografskih lokacijah) se nadaljujejo, dokler vsaj 90 % nanesene količine ne razpade v tleh ali se pretvori v snovi, ki jih ta preučitev ne zadeva.

7.1.2.2.2 Študije o kopičenju v tleh

S študijami o kopičenju v tleh se zagotovijo zadostne informacije za oceno možnosti kopičenja ostankov aktivne snovi in metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov. S študijami o kopičenju v tleh se zagotovita ocena časa, ki je potreben za 50- in 90-odstotni razpad (DisT50teren in DisT90teren) aktivne snovi, ter, kadar je mogoče, ocena časa, ki je potreben za 50- in 90-odstotno razgradnjo (DegT50teren in DegT90teren) aktivne snovi v terenskih pogojih.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Kadar je na podlagi študij o razpadu v tleh ugotovljeno, da je DisT90teren v eni ali več vrstah tal daljši od enega leta, in kadar so predvideni večkratni nanosi v isti rastni dobi ali naslednjih letih, se preučita možnost kopičenja ostankov v tleh in vrednost, pri kateri je dosežena najvišja koncentracija, razen kadar je mogoče iz modela izračuna ali druge primerne ocene pridobiti zanesljive informacije.

Preskusni pogoji

Dolgoročne terenske študije se izvedejo na vsaj dveh relevantnih vrstah tal na različnih geografskih lokacijah in s ponavljajočimi nanosi.

Kadar na seznamu iz točke 6 uvoda niso navedene smernice, se vrsta in pogoji študije, ki jo je treba izvesti, preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.

7.1.3 Adsorpcija in desorpcija v tleh

7.1.3.1 Adsorpcija in desorpcija

Navedene informacije skupaj z drugimi relevantnimi podatki zadoščajo za določitev adsorpcijskega koeficienta aktivne snovi in njenih metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov.

7.1.3.1.1 Adsorpcija in desorpcija aktivne snovi

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študije o adsorpciji in desorpciji aktivne snovi se zagotovijo, razen kadar zaradi vrste ali načina uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivno snov, onesnaženje tal ni možno, kot je notranja uporaba na shranjenih proizvodih ali premazi za zdravljenje poškodb na drevesih.

Preskusni pogoji

Navedejo se študije o aktivni snovi za vsaj štiri vrste tal.

Kadar zaradi hitre razgradnje ni mogoče uporabiti metode šaržnih preskusov ravnotežja, se kot nadomestne možnosti obravnavajo metode, kot so študije s kratkimi časi preskusov ravnotežja, QSPR (kvantitativno razmerje med strukturo in lastnostmi spojin) ali HPLC (tekočinska kromatografija visoke ločljivosti). Kadar metode šaržnih preskusov ravnotežja ni mogoče uporabiti zaradi slabe adsorpcije, se kot nadomestna možnost obravnavajo študije o izpiranju v kolonah (glej točko 7.1.4.1).

7.1.3.1.2 Adsorpcija in desorpcija metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študije o adsorpciji in desorpciji se zagotovijo za vse metabolite ter razgradne in reakcijske produkte, za katere je v študijah o razgradnji v tleh izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

kadar koli med študijami predstavljajo več kot 10 % dodane količine aktivne snovi;

(b)

pri vsaj dveh zaporednih meritvah predstavljajo več kot 5 % količine dodane aktivne snovi;

(c)

največji obseg ob koncu študije ni dosežen, ampak predstavlja vsaj 5 % aktivne snovi pri končni meritvi;

(d)

vsi metaboliti, ugotovljeni v študijah z lizimetrom, pri letnih povprečnih koncentracijah presegajo 0,1 μg/l v izcedni vodi.

Preskusni pogoji

Študije o metabolitih ter razgradnih in reakcijskih produktih se zagotovijo za vsaj tri vrste tal.

Kadar zaradi hitre razgradnje ni mogoče uporabiti metode šaržnih preskusov ravnotežja, se kot nadomestna možnost obravnavajo metode, kot so študije s krajšimi časi preskusov ravnotežja, QSPR ali HPLC. Kadar metode šaržnih preskusov ravnotežja ni mogoče uporabiti zaradi slabe adsorpcije, se kot nadomestna možnost obravnavajo študije o izpiranju v kolonah (glej točko 7.1.4.1).

7.1.3.2 Časovno odvisna sorpcija

Kot možnost na višji stopnji se lahko navedejo informacije o časovno odvisni sorpciji.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Potreba po izvedbi študije o časovno odvisni sorpciji se preuči skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.

Preskusni pogoji

Kadar na seznamu iz točke 6 uvoda niso navedene smernice, se vrsta in pogoji študije, ki jo je treba izvesti, preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi. Obravnava se tudi vpliv na stopnjo razgradnje. Podatki o časovno odvisni sorpciji so skladni z modelom, v katerem bodo te vrednosti uporabljene.

7.1.4 Mobilnost v tleh

7.1.4.1 Študije o izpiranju v kolonah

7.1.4.1.1 Izpiranje aktivne snovi v kolonah

S študijami o izpiranju v kolonah se zagotovi dovolj podatkov za oceno mobilnosti in možnega izpiranja aktivne snovi.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študije v vsaj štirih vrstah tal se izvedejo, kadar iz študij o adsorpciji in desorpciji iz točke 7.1.2 zaradi slabe adsorpcije (kot je Koc < 25 l/kg) ni mogoče pridobiti zanesljivih vrednosti za adsorpcijski koeficient.

7.1.4.1.2 Izpiranje metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov v kolonah

S preskusom se zagotovi dovolj podatkov za oceno mobilnosti in možnega izpiranja metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študije v vsaj treh vrstah tal se izvedejo, kadar na podlagi študij o adsorpciji in desorpciji iz točke 7.1.2 zaradi slabe adsorpcije (kot je Koc < 25 l/kg) ni mogoče pridobiti zanesljivih vrednosti za adsorpcijski koeficient.

7.1.4.2 Študije z lizimetrom

Študije z lizimetrom se po potrebi izvedejo za zagotovitev informacij o:

—

mobilnosti v tleh,

—

možnosti izpiranja v podtalnico,

—

možnosti porazdelitve v tleh.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Pri odločanju o izvedbi študij z lizimetrom, pri čemer se izvedejo kot eksperimentalne študije na prostem v okviru večstopenjskega sistema ocenjevanja izpiranja, se upoštevajo rezultati študij o razgradnji in drugih študij o mobilnosti ter predvidene okoljske koncentracije v podtalnici (PECGW), izračunane v skladu z določbami oddelka 9 dela A Priloge k Uredbi (EU) št. 284/2013. Vrsta in pogoji študije, ki jo je treba izvesti, se preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.

Preskusni pogoji

Študije zajemajo realno najslabše razmere in čas, ki je potreben za opazovanje možnega izpiranja, pri čemer se upoštevajo vrsta tal, podnebne razmere, odmerek ter pogostost in obdobje nanašanja.

Voda, ki pronica skozi kolone vzorcev tal, se analizira v primernih časovnih razmikih, ostanki v rastlinskem materialu pa se določijo ob spravilu. Na koncu poskusnega dela se določijo ostanki v profilu tal v vsaj petih plasteh. Vmesno vzorčenje se ne izvaja, ker odstranitev rastlin (razen pri spravilu v skladu z običajno kmetijsko prakso) in tal vpliva na postopek izpiranja.

Padavine ter temperatura tal in zraka se evidentirajo v rednih časovnih razmikih vsaj enkrat na teden.

Lizimetri so globoki vsaj 100 cm. Vzorci profilov tal so neporušeni. Temperature vzorcev tal so podobne temperaturam na terenu. Po potrebi se zagotovi dodatno namakanje, ki omogoča optimalno rast rastlin in zagotavlja, da je količina vode, ki pronica, podobna količini vode na območjih, za katera se zahteva registracija. Globina obdelave tal med potekom študije ne presega 25 cm.

7.1.4.3 Terenske študije o izpiranju

Terenske študije o izpiranju se po potrebi izvedejo za zagotovitev informacij o:

—

mobilnosti v tleh,

—

možnosti izpiranja v podtalnico,

—

možnosti porazdelitve v tleh.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Pri odločanju o izvedbi terenskih študij o izpiranju, pri čemer se izvedejo kot eksperimentalne študije na prostem v okviru večstopenjskega sistema ocenjevanja izpiranja, se upoštevajo rezultati študij o razgradnji in drugih študij o mobilnosti ter predvidene okoljske koncentracije v podtalnici (PECGW), izračunane v skladu z določbami oddelka 9 dela A Priloge k Uredbi (EU) št. 284/2013. Vrsta in pogoji študije, ki jo je treba izvesti, se preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.

Preskusni pogoji

Študije zajemajo realno najslabše razmere, pri čemer se upoštevajo vrsta tal, podnebne razmere, odmerek ter pogostost in obdobje nanašanja.

Voda se analizira v ustreznih časovnih razmikih. Na koncu poskusnega dela se določijo ostanki v profilu tal v vsaj petih plasteh. Vmesno vzorčenje rastlinskega in talnega materiala se ne izvaja (razen pri spravilu v skladu z običajno kmetijsko prakso), ker odstranitev rastlin in tal vpliva na postopek izpiranja.

Padavine ter temperatura tal in zraka se evidentirajo v rednih časovnih razmikih (vsaj enkrat na teden).

Predložijo se informacije o podtalnici na poskusnih terenih. Glede na načrt poskusa se izvede podrobna hidrološka analiza preskusnega terena. Če se med študijo ugotovijo razpoke v tleh, se podrobno opišejo.

Pozorno se obravnavata število in lokacija naprav za zbiranje vode. Naprave niso nameščene na prevladujočih poteh pretoka vode v tleh.

7.2 Končno stanje in obnašanje v vodi in usedlini

Navedene informacije skupaj z informacijami za eno ali več fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivno snov, ter druge ustrezne informacije zadoščajo za določitev ali oceno:

(a)

obstojnosti v vodnih sistemih (usedlina z dna in voda, vključno s suspendiranimi delci);

(b)

ravni tveganj za onesnaženje vode in organizmov v usedlinah;

(c)

možnosti onesnaženja površinskih voda in podtalnice.

7.2.1 Pot in stopnja razgradnje v vodnih sistemih (kemijska in fotokemijska razgradnja)

Navedeni podatki in informacije skupaj z drugimi ustreznimi podatki in informacijami zadoščajo za:

(a)

določitev relativnega pomena vrst vključenih postopkov (razmerje med kemijsko in biološko razgradnjo);

(b)

opredelitev posameznih prisotnih sestavin, kadar je mogoče;

(c)

določitev relativnih deležev prisotnih sestavin in njihove porazdelitve med vodo, vključno s suspendiranimi delci, in usedlino ter

(d)

opredelitev pogojno nevarnih ostankov, ki so jim neciljne vrste izpostavljene ali bi jim lahko bile izpostavljene.

7.2.1.1 Hidrolizna razgradnja

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Določi in navede se stopnja hidrolize čiste aktivne snovi pri 20 °C ali 25 °C. Študije o hidrolizni razgradnji se izvedejo tudi za razgradne in reakcijske produkte, kadar koli med študijo o hidrolizi predstavljajo več kot 10 % količine dodane aktivne snovi, razen kadar je na podlagi preskusa, izvedenega z aktivno snovjo, na voljo dovolj informacij o njihovi razgradnji. Če se razgradni produkti štejejo za obstojne v vodi, v zvezi z njimi niso potrebne dodatne informacije o hidrolizi.

Preskusni pogoji

Stopnja hidrolize se za vrednosti pH 4, 7 in 9 določi in navede v sterilnih pogojih in temi pri 20 °C ali 25 °C. Za aktivne snovi, ki so pri 20–25 °C obstojne ali imajo nizko stopnjo hidrolize, se stopnja določi pri 50 °C ali pri drugi temperaturi nad 50 °C. Če pride pri 50 °C ali več do razgradnje, se stopnja razgradnje določi pri vsaj treh drugih temperaturah, pri čemer se izdela Arrheniusov diagram, s katerim se lahko hidroliza oceni pri 20 °C in 25 °C. Opredelijo in navedejo se nastali produkti hidrolize in njihovo stalno razmerje. Ocenjene vrednosti DegT50 se navedejo za 20 °C ali 25 °C.

7.2.1.2 Neposredna fotokemijska razgradnja

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Za snovi z molskim (dekadnim) absorpcijskim koeficientom (ε) > 10 l × mol–1 × cm–1 pri valovni dolžini (λ) ≥ 295 nm se določi in navede neposredna fototransformacija čistih aktivnih snovi, razen če vlagatelj dokaže, da ne bo prišlo do onesnaženja površinskih voda.

Študije o neposredni fotokemijski razgradnji se izvedejo tudi za metabolite ter razgradne in reakcijske produkte, ki kadar koli med študijo o fotolizi predstavljajo več kot 10 % količine dodane aktivne snovi, razen kadar je na podlagi preskusa, izvedenega z aktivno snovjo, na voljo dovolj informacij o njihovi razgradnji.

Če se razgradni produkti štejejo za obstojne v fotoliznih pogojih, v zvezi z njimi niso potrebne dodatne informacije o fotolizi.

Preskusni pogoji

Določi in navede se neposredna fototransformacija v čisti (na primer destilirani) pufrski vodi pri umetni svetlobi v sterilnih pogojih in po potrebi s topljencem. V prvem teoretičnem koraku se na podlagi koeficienta molekulske ekstinkcije aktivne snovi oceni največja možna stopnja fotolize. Če je ugotovljeno, da je fotoliza morebitno pomembna pot razgradnje, se izvedejo poskusi za ugotavljanje območja (stopnja 2). Količina in pot/stopnja neposredne fotolize (stopnji 3 in 4) se določita za aktivne snovi, kadar je na stopnji 2 ugotovljena pomembna fotoliza. Navedejo se nastali razgradni produkti, ki kadar koli med študijo presegajo 10 % nanesene preskusne snovi, masno ravnotežje, s katerim se lahko utemelji najmanj 90 % uporabljene radioaktivnosti, in fotokemijska razpolovna doba (DT50).

7.2.1.3 Posredna fotokemijska razgradnja

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študije o posredni fotokemijski razgradnji se lahko predložijo, kadar drugi razpoložljivi podatki kažejo, da lahko posredna fotorazgradnja pomembno vpliva na pot in stopnjo razgradnje v fazi, ki vključuje vodo.

Preskusni pogoji

Študije se izvedejo v vodnem sistemu, ki vsebuje organske (huminske snovi) in anorganske (soli) sestavine v sestavi, ki je značilna za naravne površinske vode.

7.2.2 Pot in stopnja biološke razgradnje v vodnih sistemih

7.2.2.1 „Hitra biološka razgradnja“

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Opravi se preskus „hitre biološke razgradnje“. Če takšnega preskusa ni, se šteje, da aktivna snov ni „hitro biološko razgradljiva“.

7.2.2.2 Aerobna mineralizacija v površinskih vodah

Navedeni podatki in informacije skupaj z drugimi ustreznimi podatki in informacijami zadoščajo za:

(a)

opredelitev posameznih sestavin, ki kadar koli predstavljajo več kot 10 % količine dodane aktivne snovi, vključno z neekstrabilnimi ostanki, kadar je mogoče;

(b)

opredelitev posameznih sestavin, ki pri vsaj dveh zaporednih meritvah predstavljajo več kot 5 % količine dodane aktivne snovi, kadar je mogoče;

(c)

opredelitev posameznih sestavin (> 5 %), ki se ob koncu študije še ne tvorijo v največjem obsegu, kadar je mogoče;

(d)

opredelitev ali določitev lastnosti, kadar je mogoče, drugih posameznih sestavin;

(e)

določitev relativnih deležev sestavin (masna bilanca), kadar je ustrezno, in

(f)

opredelitev pogojno nevarnih ostankov usedlin, ki so jim neciljne vrste izpostavljene ali bi jim lahko bile izpostavljene, kadar je ustrezno.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študije o aerobni mineralizaciji v površinskih vodah se zagotovijo, razen če vlagatelj dokaže, da ne bo prišlo do onesnaženja odprtih voda (sladke vode, rečnih ustij in morske vode).

Preskusni pogoji

Stopnja razgradnje in pot ali poti se navedejo za „pelagični“ preskusni sistem ali za sistem „suspendiranih usedlin“. Kadar je ustrezno, se uporabijo dodatni preskusni sistemi, ki se razlikujejo glede na vsebnost organskega ogljika, teksturo ali vrednost pH.

Dobljeni rezultati se predstavijo v obliki shematičnega prikaza zadevnih poti in v obliki razpredelnic, ki prikazujejo razporeditev radioaktivnih markerjev v vodi in, kadar je ustrezno, v usedlini glede na čas za naslednje snovi:

(a)

aktivno snov;

(b)

CO2;

(c)

hlapne spojine, razen CO2, in

(d)

posamezne opredeljene transformacijske produkte.

Študija traja največ 60 dni, razen če se uporabi polkontinuiran postopek z obdobnim obnavljanjem preskusne suspenzije. Če pa se razgradnja preskusne snovi začne v prvih 60 dneh, se lahko serijski preskus podaljša do največ 90 dni.

7.2.2.3 Študija o vodi/usedlini

Navedene informacije skupaj z drugimi ustreznimi informacijami zadoščajo za:

(a)

opredelitev posameznih sestavin, ki kadar koli predstavljajo več kot 10 % količine dodane aktivne snovi, vključno z neekstrabilnimi ostanki, kadar je mogoče;

(b)

opredelitev posameznih sestavin, ki pri vsaj dveh zaporednih meritvah predstavljajo več kot 5 % količine dodane aktivne snovi, kadar je mogoče;

(c)

opredelitev posameznih sestavin (> 5 %), ki se ob koncu študije še ne tvorijo v največjem obsegu, kadar je mogoče;

(d)

opredelitev ali določitev lastnosti, kadar je mogoče, tudi drugih posameznih prisotnih sestavin;

(e)

določitev relativnih deležev sestavin (masna bilanca) in

(f)

opredelitev pogojno nevarnih ostankov usedlin, ki so jim neciljne vrste izpostavljene ali bi jim lahko bile izpostavljene.

Pri sklicevanju na neekstrabilne ostanke so ti opredeljeni kot kemijske snovi, ki so nastale iz aktivnih snovi, ki se uporabljajo v skladu z dobro kmetijsko prakso, in jih ni mogoče ekstrahirati z metodami, ki bistveno ne spremenijo kemijske oblike teh ostankov ali lastnosti sedimentnega matriksa. Pri teh neekstraktibilnih ostankih se šteje, da ne zajemajo delcev skozi presnovne poti, ki vodijo v naravne produkte.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študija o vodi/usedlini se navede, razen če vlagatelj dokaže, da ne bo prišlo do onesnaženja površinskih voda.

Preskusni pogoji

Pot ali poti razgradnje se navedejo za dva sistema vode/usedline. Obe izbrani usedlini se razlikujeta glede na vsebnost organskega ogljika in teksturo ter, kadar je ustrezno, glede na vrednost pH.

Dobljeni rezultati se predstavijo v obliki shematičnega prikaza zadevnih poti in v obliki razpredelnic, ki prikazujejo razporeditev radioaktivnih markerjev v vodi in usedlini glede na čas za naslednje snovi:

(a)

aktivno snov;

(b)

CO2;

(c)

hlapne spojine, razen CO2;

(d)

posamezne opredeljene transformacijske produkte;

(e)

ekstrabilne snovi, ki niso opredeljene, in

(f)

neekstrabilne ostanke v usedlinah.

Študija traja vsaj 100 dni. Študija je daljša, kadar je to potrebno za določitev poti razgradnje ter vzorca porazdelitve aktivne snovi in njenih metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov v vodi/usedlini. Če se pred koncem 100-dnevnega obdobja razgradi več kot 90 % aktivne snovi, je lahko preskus krajši.

Vzorec razgradnje potencialno relevantnih metabolitov v okviru študije o vodi/usedlini se določi z razširitvijo študije za aktivno snov ali z izvedbo ločene študije za potencialno relevantne metabolite.

7.2.2.4 Študija o obsevani vodi/usedlini

Veljajo splošne določbe iz točke 7.2.2.3.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Če je fotokemijska razgradnja pomembna, se lahko zagotovi tudi študija o vodi/usedlini pod vplivom svetlobnega režima.

Preskusni pogoji

Vrsta in pogoji študije, ki jo je treba izvesti, se preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.

7.2.3 Razgradnja v nasičenem območju

Vrsta in pogoji študije, ki jo je treba izvesti, se preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.

7.3 Končno stanje in obnašanje v zraku

7.3.1 Pot in stopnja razgradnje v zraku

Navede se parni tlak čiste aktivne snovi, kot je določeno v točki 2.2. Izračuna in navede se ocena razpolovne dobe v zgornji atmosferi za aktivno snov in vse hlapne metabolite ter razgradne in reakcijske produkte, ki nastanejo v tleh ali v naravnih vodnih sistemih.

Poleg tega se ocene razpolovnih dob aktivne snovi v zgornji atmosferi izračunajo na podlagi podatkov o spremljanju, če so na voljo podatki o spremljanju, ki to omogočajo.

7.3.2 Prenos po zraku

Vrsta in pogoji študije, ki jo je treba izvesti, se preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Če je prag za izhlapevanje, tj. Vp = 10–5 Pa (rastline) ali 10–4 Pa (tla) pri temperaturi 20 °C, presežen in je treba sprejeti ukrepe za ublažitev (zanašanja), se lahko navedejo podatki iz omejenih poskusov.

Po potrebi se lahko zagotovijo poskusi za določitev usedanja po izhlapevanju.

O potrebi po teh informacijah se izvede posvetovanje z nacionalnimi pristojnimi organi.

7.3.3 Lokalni in globalni učinki

Za snovi, ki se nanašajo v velikih količinah, se obravnavajo naslednji učinki:

—

možnost globalnega segrevanja,

—

možnost škodljivosti za ozon,

—

možnost tvorbe fotokemijskega ozona,

—

kopičenje v troposferi,

—

možnost zakisljevanja,

—

možnost evtrofikacije.

7.4 Opredelitev ostanka

7.4.1 Opredelitev ostanka za oceno tveganja

Opredelitev ostanka za oceno tveganja za posamezni del se določi tako, da vključuje vse sestavine (aktivno snov, metabolite ter razgradne in reakcijske produkte), ki so bile ugotovljene v skladu z merili iz tega oddelka.

Upošteva se kemijska sestava ostankov v tleh, podtalnici, površinski vodi (sladki vodi, rečnih ustjih in morski vodi), usedlini in zraku, ki so posledica uporabe ali predlagane uporabe fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov.

7.4.2 Opredelitev ostanka za spremljanje

Ob upoštevanju rezultatov toksikološkega in ekotoksikološkega preskušanja se ostanek za spremljanje opredeli tako, da vključuje sestavine iz opredelitve ostanka za oceno tveganja, ki se štejejo za relevantne pri oceni rezultatov navedenih preskusov.

7.5 Podatki o spremljanju

Navedejo se razpoložljivi podatki o spremljanju v zvezi s končnim stanjem in obnašanjem aktivne snovi in relevantnih metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov v tleh, podtalnici, površinski vodi, usedlini in zraku.

ODDELEK 8

Ekotoksikološke študije

Uvod

1. Navedejo se vsi razpoložljivi biološki podatki in informacije, ki so pomembni za oceno ekotoksikoloških lastnosti aktivne snovi. To vključuje vse morebitno škodljive učinke, ugotovljene med rednim ekotoksikološkim preučevanjem. Na zahtevo nacionalnih pristojnih organov se izvedejo in navedejo dodatne študije, ki so potrebne za preučevanje verjetnih mehanizmov v teh procesih in za oceno pomena teh učinkov.

2. Ekotoksikološka ocena temelji na tveganju za neciljne organizme zaradi predlagane aktivne snovi, uporabljene v fitofarmacevtskem sredstvu. Pri izvajanju ocene tveganja se toksičnost primerja z izpostavljenostjo. Splošen izraz za rezultat takšne primerjave je „količnik tveganja“. Opozoriti je treba, da je lahko količnik tveganja izražen na več načinov, na primer kot razmerje med toksičnostjo in izpostavljenostjo ter kot količnik nevarnosti. Vlagatelj upošteva informacije iz oddelkov 2, 5, 6, 7 in 8.

3. Izvesti je morda treba ločene študije za metabolite, razgradne ali reakcijske produkte, nastale iz aktivne snovi, kadar bi lahko bili izpostavljeni neciljni organizmi in kadar njihovih učinkov ni mogoče oceniti na podlagi razpoložljivih rezultatov v zvezi z aktivno snovjo. Pred izvedbo takšnih študij vlagatelj upošteva informacije iz oddelkov 5, 6 in 7.

Izvedene študije omogočajo določitev lastnosti metabolitov, razgradnih ali reakcijskih produktov ter izražajo vrsto in obseg učinkov, ki bodo verjetno nastali.

4. Pri nekaterih vrstah študij je lahko namesto tehnične aktivne snovi primerneje uporabiti reprezentativno fitofarmacevtsko sredstvo, na primer pri preskušanju neciljnih členonožcev, čebel, razmnoževanja deževnikov, mikroflore tal in neciljnih kopenskih rastlin. V primeru nekaterih vrst fitofarmacevtskih sredstev (na primer inkapsulirana suspenzija) je preskušanje s fitofarmacevtskim sredstvom primernejše od preskušanja z aktivno snovjo, če bodo ti organizmi izpostavljeni samemu fitofarmacevtskemu sredstvu. Za fitofarmacevtska sredstva, pri katerih je predvideno, da se bo aktivna snov vedno uporabljala skupaj z varovalom in/ali sinergistom in/ali skupaj z drugimi aktivnimi snovmi, se uporabijo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo navedene dodatne snovi.

5. Obravnava se možen vpliv aktivne snovi na biotsko raznovrstnost in ekosistem, vključno z možnimi posrednimi učinki prek spreminjanja prehranjevalnega spleta.

6. V zvezi s smernicami, ki omogočajo načrtovanje študije za določitev učinkovite koncentracije (ECx), se izvede študija za določitev EC10, EC20 in EC50, kadar je potrebno, skupaj z ustreznimi 95-odstotnimi intervali zaupanja. Kadar se uporabi pristop z ECx, se še vedno določi koncentracija brez opaznega učinka (NOEC).

Obstoječe sprejemljive študije, načrtovane za določitev NOEC, se ne ponovijo. Izvede se ocena statistične vrednosti NOEC, ki izhaja iz teh študij.

7. Pri pripravi predloga za standarde kakovosti okolja (standardi kakovosti okolja o letni povprečni koncentraciji, standardi kakovosti okolja o največji sprejemljivi koncentraciji) se uporabijo vsi podatki o toksičnosti za vodno okolje. Metodologija za izpeljavo teh končnih točk je opisana v „Tehničnih smernicah za izpeljavo standardov kakovosti okolja ( 16 )“ za Okvirno direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o vodah 2000/60/ES ( 17 ).

8. Za lažjo oceno pomena dobljenih rezultatov ter oceno dejanske toksičnosti in dejavnikov, ki vplivajo na toksičnost, se v različnih preskusih toksičnosti, kadar je to mogoče, uporabi ista podvrsta (ali isto znano poreklo) ustrezne vrste organizmov.

9. Načrtujejo se študije na višji stopnji, za analizo podatkov pa se uporabljajo ustrezne statistične metode. Navedejo se vse podrobnosti o statističnih metodah. Kadar je ustrezno in potrebno, se študije na višji stopnji utemeljijo s kemijskimi analizami, ki potrdijo izpostavljenost na ustrezni ravni.

10. Do potrditve in sprejetja novih študij in nove sheme za oceno tveganja se uporabljajo obstoječi protokoli za obravnavanje akutnega in kroničnega tveganja za čebele, vključno s preživetjem in razvojem družine, ter opredelitve in meritve ustreznih subletalnih učinkov v okviru ocene tveganja.

8.1 Učinki na ptice in druge kopenske vretenčarje

Za vse študije o krmljenju ptic in sesalcev se navedejo podatki o doseženem povprečnem odmerku, vključno z odmerkom v mg snovi/kg telesne teže, kadar je to mogoče. Kadar se za odmerjanje uporablja hrana ali krma, se aktivna snov enakomerno porazdeli v obroke.

8.1.1 Učinki na ptice

8.1.1.1 Akutna oralna toksičnost za ptice

Določi se akutna oralna toksičnost aktivne snovi za ptice.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Preučijo se učinki aktivne snovi na ptice, razen kadar snov vsebujejo fitofarmacevtska sredstva, ki se uporabljajo na primer v zaprtih prostorih in pri premazih za zdravljenje poškodb, kjer ptice niso neposredno ali sekundarno izpostavljene.

Preskusni pogoji

Zagotovi se študija za določitev akutne oralne toksičnosti (LD50) aktivne snovi. Kadar je mogoče, se študija opravi s prepelicami (Coturnix coturnix japonica ali Colinus virginianus), ker je pri tej vrsti regurgitacija redka. Kadar je mogoče, se s študijo določijo vrednosti LD50. Smrtni odmerek, časovni potek odziva in okrevanja ter vrednosti LD10 in LD20 se navedejo skupaj z ravnjo brez opaženega učinka (NOEL) in makroskopskimi patološkimi ugotovitvami. Kadar vrednosti LD10 in LD20 ni mogoče oceniti, se navede razlaga. Načrt študije je prilagojen doseganju natančne vrednosti LD50.

Največji uporabljeni odmerek v preskusih ne presega 2 000 mg snovi/kg telesne teže, vendar so lahko glede na pričakovane stopnje izpostavljenosti na terenu po predvideni uporabi sestavine potrebni večji odmerki.

8.1.1.2 Kratkotrajna toksičnost pri vnosu s hrano za ptice

Zagotovi se študija, ki določa kratkotrajno toksičnost pri vnosu s hrano. V takšni študiji se navedejo vrednosti LC50, najmanjša smrtna koncentracija (LLC), kadar je to mogoče, vrednosti NOEC, časovni potek odziva in okrevanja ter makroskopske patološke ugotovitve. Vrednosti LC50 in NOEC se pretvorijo v dnevni odmerek pri vnosu s hrano (LD50), izražen v mg snovi/kg telesne teže/dan, in NOEL, izraženo v mg snovi/kg telesne teže/dan.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študija o (petdnevni) toksičnosti aktivne snovi, vnesene s hrano, za ptice je potrebna le, kadar je na podlagi načina delovanja ali rezultatov študij na sesalcih ugotovljeno, da je lahko LD50 pri vnosu s hrano, izmerjena s študijo o kratkotrajno toksičnosti pri vnosu s hrano, nižja od LD50, ki temelji na študiji o akutni oralni toksičnosti. Preskus kratkotrajne toksičnosti pri vnosu s hrano se izvede le za določitev dejanske toksičnosti pri izpostavljenosti hrani, razen če se utemelji drug razlog, zaradi katerega jo je treba izvesti.

Preskusni pogoji

Preskusne vrste so enake kot pri preskusih iz točke 8.1.1.1.

8.1.1.3 Subkronična in reproduktivna toksičnost za ptice

Zagotovi se študija za določitev subkronične in reproduktivne toksičnosti za ptice. Navedeta se vrednosti EC10 in EC20. Kadar ju ni mogoče oceniti, se navede razlaga skupaj z NOEC v mg snovi/kg telesne teže/dan.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Subkronična in reproduktivna toksičnost aktivne snovi za ptice se preučita, razen če vlagatelj dokaže, da izpostavljenost odraslih ptic ali gnezdišč v času parjenja, valjenja ali vzgoje mladičev ni verjetna. Takšno utemeljitev potrjujejo informacije, ki kažejo, da v času parjenja, valjenja ali vzgoje mladičev ne bo prišlo do izpostavljenosti ali zapoznelih učinkov.

Preskusni pogoji

Študija se izvede na enakih vrstah kot preskusi iz točke 8.1.1.1.

8.1.2 Učinki na kopenske vretenčarje, razen ptic

Naslednje informacije izhajajo iz toksikološke ocene za sesalce, ki temelji na študijah iz oddelka 5.

8.1.2.1 Akutna oralna toksičnost za sesalce

Določita se akutna oralna toksičnost aktivne snovi za sesalce in LD50 v mg snovi/kg telesne teže/dan.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Preučijo se učinki aktivne snovi na sesalce, razen kadar snov vsebujejo fitofarmacevtska sredstva, ki se uporabljajo na primer v zaprtih prostorih in pri premazih za zdravljenje poškodb, kjer sesalci niso neposredno ali sekundarno izpostavljeni.

8.1.2.2 Dolgotrajna in reproduktivna toksičnost za sesalce

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Reproduktivna toksičnost aktivne snovi za sesalce se preuči, razen če vlagatelj utemelji, da izpostavljenost odraslih sesalcev v času parjenja ni verjetna. Takšno utemeljitev potrjujejo informacije, ki kažejo, da v času parjenja ne bo prišlo do izpostavljenosti ali zapoznelih učinkov.

Navede se najbolj občutljiva ekotoksikološko pomembna dolgoročna toksikološka končna točka sesalcev (NOAEL), izražena v mg snovi/kg telesne teže/dan. Vrednosti EC10 in EC20 se navedeta skupaj z NOEC v mg snovi/kg telesne teže/dan. Kadar vrednosti EC10 in EC20 ni mogoče oceniti, se navede razlaga.

8.1.3 Biokoncentracija aktivne snovi v plenu ptic in sesalcev

Za aktivne snovi z log Pow > 3 se predloži ocena tveganja zaradi biokoncentracije snovi v plenu ptic in sesalcev.

8.1.4 Učinki na prostoživeče kopenske vretenčarje (ptice, sesalce, plazilce in dvoživke)

V oceni tveganja se predložijo in upoštevajo razpoložljivi in ustrezni podatki, vključno s podatki iz razpoložljive literature o zadevni aktivni snovi, glede možnih učinkov na ptice, sesalce, plazilce in dvoživke (glej točko 8.2.3).

8.1.5 Lastnosti, ki lahko povzročijo motnje endokrinega sistema

Obravnava se, ali je aktivna snov možni endokrini motilec hormonov v skladu s smernicami, dogovorjenimi na ravni Unije ali mednarodni ravni. To se lahko izvede ob upoštevanju oddelka o toksikoloških študijah na sesalcih (glej oddelek 5). Poleg tega se upoštevajo druge razpoložljive informacije o toksičnih lastnostih in načinu delovanja. Če se na podlagi te ocene aktivna snov opredeli kot možni endokrini motilec hormonov, se vrsta in pogoji študije, ki jo je treba izvesti, preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.

8.2 Učinki na vodne organizme

Poročila o preskusih iz točk 8.2.1, 8.2.4 in 8.2.6 se predložijo za vsako aktivno snov, pri čemer se podprejo z analitičnimi podatki o koncentracijah snovi v preskusnem mediju.

Kadar se izvedejo študije o toksičnosti za vodno okolje s slabo topno snovjo, so lahko sprejemljive mejne koncentracije, ki so nižje od 100 mg snovi/l, vendar se prepreči obarjanje snovi v preskusnem mediju, pri čemer se, kadar je primerno, uporabi topljenec, pomožno topilo ali dispergent. Nacionalni pristojni organi lahko zahtevajo preskus, pri katerem se uporabi fitofarmacevtsko sredstvo, če pri meji topnosti aktivne snovi ni bioloških učinkov.

Končne točke toksičnosti (kot so LC50, EC10, EC20, EC50 in NOEC) se izračunajo na podlagi nominalnih ali srednjih/začetnih izmerjenih koncentracij.

8.2.1 Akutna toksičnost za ribe

Zagotovijo se študija o akutni toksičnosti za ribe (LC50) in podrobne informacije o opaženih učinkih.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Izvede se preskus s postrvjo šarenko (Oncorhynchus mykiss).

Preskusni pogoji

Določi se akutna toksičnost aktivne snovi za ribe. Za zmanjšanje obsega preskusov na ribah se pri preskušanju akutne toksičnosti za ribe upošteva pristop s pragi. Mejni preskus akutne toksičnosti za ribe se izvede pri 100 mg snovi/l ali pri ustrezni koncentraciji, izbrani v okviru vodnih končnih točk (točka 8.2.4, 8.2.6 ali 8.2.7) na podlagi obravnavanja mejne izpostavljenosti. Kadar je pri mejnem preskusu na ribah ugotovljena smrtnost, je potrebna študija o akutni toksičnosti razmerja med odmerkom in odzivom pri ribah, da se določi vrednost LC50, ki se uporabi pri oceni tveganja, izvedeni v skladu z ustreznimi analizami količnika tveganja (glej točko 2 uvoda v tem oddelku).

8.2.2 Dolgotrajna in kronična toksičnost za ribe

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študija o dolgotrajni ali kronični toksičnosti za ribe se zagotovi za vse aktivne snovi, pri katerih je izpostavljenost površinskih voda verjetna, snov pa se šteje za obstojno v vodi, kar pomeni, da se s hidrolizo v 24 urah izgubi manj kot 90 % prvotne snovi (glej točko 7.2.1.1). V teh okoliščinah se zagotovi študija o zgodnji fazi življenja rib. Če se zagotovi študija o celotnem življenjskem ciklu rib, študija o zgodnji fazi življenja rib ni potrebna.

8.2.2.1. Preskus toksičnosti za ribe v zgodnji fazi življenja

S preskusom toksičnosti za ribe v zgodnji fazi življenja se določijo učinki na razvoj, rast in vedenje ter podrobnosti o opaženih učinkih na zgodnje faze življenja rib. Vrednosti EC10 in EC20 se navedeta skupaj z NOEC. Kadar vrednosti EC10 in EC20 ni mogoče oceniti, se navede razlaga.

8.2.2.2 Preskus v celotnem življenjskem ciklu rib

S preskusom v celotnem življenjskem ciklu rib se zagotovijo informacije o učinkih na razmnoževanje generacije staršev in sposobnost preživetja potomcev. Vrednosti EC10 in EC20 se navedeta skupaj z NOEC.

Za aktivne snovi, ki se ne štejejo za možne endokrine motilce hormonov, je lahko preskus v celotnem življenjskem ciklu rib potreben glede na obstojnost in sposobnost snovi za kopičenje v organizmih.

Za aktivne snovi, ki izpolnjujejo merila za presejalni pregled za katere koli izločilne analize na ribah ali za katere obstajajo drugi znaki endokrine motnje (glej točko 8.2.3), se v preskus vključijo ustrezne dodatne končne točke, pri čemer se preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.

Preskusni pogoji

Študije se načrtujejo tako, da obravnavajo težave, ugotovljene pri preskušanju na nižji stopnji, pri toksikoloških študijah na sesalcih in pticah ter na podlagi drugih informacij. Sistem izpostavljenosti se ustrezno izbere ob upoštevanju predlaganih odmerkov.

8.2.2.3 Biokoncentracija pri ribah

S preskusom biokoncentracije pri ribah se zagotovijo biokoncentracijski faktorji pri konstantnih pogojih, konstante vnosa in hitrosti izpiranja, podatki o nepopolnem izločanju in nastali metaboliti pri ribah ter, kadar so na voljo, informacije o kopičenju v posameznih organih.

Vsi podatki se zagotovijo z mejami zaupanja za posamezno preskusno snov. Biokoncentracijski faktorji se izrazijo kot funkcija skupne mokre teže in vsebnosti lipidov pri ribah.

Kadar je ustrezno, se pri obravnavanju te točke upoštevajo podatki iz točke 6.2.5.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Biokoncentracija snovi se oceni:

—

kadar je log Pow večji od 3 (glej točko 2.7) ali obstajajo drugi znaki biokoncentracije in

—

kadar se snov šteje za obstojno, kar pomeni, da se s hidrolizo v 24 urah izgubi manj kot 90 % prvotne snovi (glej točko 7.2.1.1).

8.2.3 Lastnosti, ki lahko povzročijo motnje endokrinega sistema

Obravnava se, ali je aktivna snov možni endokrini motilec hormonov v vodnih neciljnih organizmih v skladu s smernicami, dogovorjenimi na ravni Unije ali mednarodni ravni. Poleg tega se upoštevajo druge razpoložljive informacije o toksičnih lastnostih in načinu delovanja. Če se na podlagi te ocene aktivna snov opredeli kot možni endokrini motilec hormonov, se vrsta in pogoji študij, ki jih je treba izvesti, preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.

8.2.4 Akutna toksičnost za vodne nevretenčarje

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Akutna toksičnost se določi za vodno bolho iz rodu Daphnia (če je možno, Daphnia magna). Pri aktivnih snoveh, ki delujejo kot insekticid ali kažejo insekticidno delovanje, se preskusi dodatna vrsta, na primer ličinke trzače ali misidni rakci (Americamysis bahia).

8.2.4.1 Akutna toksičnost za vodno bolho (Daphnia magna)

Izvede se preskus za določitev 24- in 48-urne akutne toksičnosti aktivne snovi za vodno bolho, izražene kot srednja učinkovita koncentracija (EC50) za imobilizacijo in kadar je mogoče, najvišje koncentracije, ki še ne povzroča imobilizacije.

Preskusni pogoji

Preskus se izvede s koncentracijami do 100 mg snovi/l. Izvede se lahko mejni preskus s 100 mg snovi/l, kadar je na podlagi rezultatov preskusa za ugotavljanje obsega ugotovljeno, da učinki niso pričakovani.

8.2.4.2 Akutna toksičnost za dodatne vrste vodnih nevretenčarjev

Izvede se preskus za določitev 24- in 48-urne akutne toksičnosti aktivne snovi za dodatne vrste vodnih nevretenčarjev, izražene kot srednja učinkovita koncentracija (EC50) za imobilizacijo, in, kadar je mogoče, najvišje koncentracije, ki še ne povzroča imobilizacije.

Preskusni pogoji

Uporabljajo se pogoji iz točke 8.2.4.1.

8.2.5 Dolgotrajna in kronična toksičnost za vodne nevretenčarje

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Študija o dolgotrajni ali kronični toksičnosti na vodnih nevretenčarjih se zagotovi za vse aktivne snovi, pri katerih je izpostavljenost površinskih voda verjetna, snov pa se šteje za obstojno v vodi, kar pomeni, da se s hidrolizo v 24 urah izgubi manj kot 90 % prvotne snovi (glej točko 7.2.1.1).

Študija o kronični toksičnosti se predloži za eno vrsto vodnih nevretenčarjev. Če se preskusi akutne toksičnosti izvedejo na dveh vrstah vodnih nevretenčarjev, se za določite ustrezne vrste za preskušanje v okviru študije o kronični toksičnosti upoštevajo akutne končne točke (glej točko 8.2.4).

Če je aktivna snov regulator rasti žuželk, se izvede dodatna študija o kronični toksičnosti, in sicer na ustreznih vrstah, razen rakov, kot je Chironomus spp.

8.2.5.1 Reproduktivna in razvojna toksičnost za vodno bolho (Daphnia magna)

Namen preskusa reproduktivne in razvojne toksičnosti za vodno bolho je izmeriti škodljive učinke, kot sta imobilizacija in izguba sposobnosti za razmnoževanje, ter navesti podrobnosti o opaženih učinkih. Vrednosti EC10 in EC20 se navedeta skupaj z NOEC. Kadar vrednosti EC10 in EC20 ni mogoče oceniti, se navede razlaga.

8.2.5.2 Reproduktivna in razvojna toksičnost za dodatne vrste vodnih nevretenčarjev

S preskusom reproduktivne in razvojne toksičnosti za dodatne vrste vodnih nevretenčarjev se izmerijo škodljivi učinki, kot sta imobilizacija in izguba sposobnosti za razmnoževanje, ter navedejo podrobnosti o opaženih učinkih. Vrednosti EC10 in EC20 se navedeta skupaj z NOEC. Kadar vrednosti EC10 in EC20 ni mogoče oceniti, se navede razlaga.

8.2.5.3 Razvoj in pojav pri vrsti Chironomus riparius

Aktivna snov se nanese na zgornjo plast vodnih usedlin, pri čemer se izmerijo učinki na preživetje in razvoj vrste Chironomus riparius, vključno z učinki na pojav odraslih organizmov, da se zagotovijo končne točke za snovi, za katere se šteje, da vplivajo na hormone za levitev insektov ali drugače vplivajo na rast in razvoj insektov. Vrednosti EC10 in EC20 se navedeta skupaj z NOEC.

Preskusni pogoji

Koncentracije aktivne snovi v zgornji plasti vode in usedlinah se izmerijo, da se določijo vrednosti EC10, EC20 in NOEC. Aktivna snov se izmeri dovolj pogosto, da se lahko na podlagi nominalnih in časovno uteženih povprečnih koncentracij izračunajo preskusne končne točke.

8.2.5.4 Organizmi, ki živijo v usedlinah

Kadar se v študijah o končnem stanju v okolju zazna ali predvideva kopičenje aktivne snovi v vodnih usedlinah, se oceni vpliv na organizme, ki živijo v usedlinah. Določi se kronično tveganje za vrsto Chironomus riparius ali Lumbriculus spp. Kadar so na voljo uveljavljene smernice, se lahko uporabi ustrezna nadomestna vrsta. Aktivna snov se nanese v vodni ali sedimentni fazi sistema vode/usedline, pri preskusu pa se upošteva glavni način izpostavljenosti. Glavna končna točka študije se navede v mg snovi/kg suhe usedline in mg snovi/l vode, pri čemer se vrednosti EC10 in EC20 navedeta skupaj z NOEC.

Preskusni pogoji

Koncentracije aktivne snovi v zgornji plasti vode in usedlinah se izmerijo, da se določijo vrednosti EC10, EC20 in NOEC.

8.2.6 Učinki na rast alg

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Preskušanje se izvede na eni vrsti zelene alge (kot je Pseudokirchneriella subcapitata oz. Selenastrum capricornutum).

Za aktivne snovi, ki delujejo kot herbicid, se izvede preskus na drugi vrsti iz druge taksonomske skupine, kot so kremenaste alge, na primer Navicula pelliculosa.

Zagotovijo se vrednosti EC10, EC20, EC50 in ustrezna NOEC.

8.2.6.1 Učinki na rast zelenih alg

Izvede se preskus za določitev vrednosti EC10, EC20, in EC50 za zelene alge ter ustrezne NOEC za hitrost rasti in pridelek alg, pri čemer temelji na meritvah biomase ali nadomestnih spremenljivkah pri merjenju.

Preskusni pogoji

8.2.6.2 Učinki na rast dodatnih vrst alg

Izvede se preskus za določitev vrednosti EC10, EC20, in EC50 za dodatne vrste alg ter ustrezne NOEC za hitrost rasti in pridelek alg, pri čemer temelji na meritvah biomase ali nadomestnih spremenljivkah pri merjenju.

Preskusni pogoji

Uporabljajo se preskusni pogoji iz točke 8.2.6.1.

8.2.7 Učinki na vodne makrofite

Izvede se preskus za določitev vrednosti EC10, EC20, EC50 in ustrezne NOEC za hitrost rasti ter pridelek vrste Lemna, pri čemer temelji na meritvah števila listov ter najmanj ene dodatne spremenljivke pri merjenju (suha teža, sveža teža ali površina lista).

S preskusom, ki zajema druge vrste vodnih makrofitov, se zagotovi dovolj informacij za oceno vpliva na vodne rastline ter določitev vrednosti EC10, EC20, EC50 in ustrezne NOEC, pri čemer temelji na meritvi ustreznih parametrov biomase.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Laboratorijski preskus z vrsto Lemna se izvede za herbicide in regulatorje rasti rastlin ter za snovi, kadar na podlagi informacij, predloženih v skladu s točko 8.6 dela A te priloge ali točko 10.6 dela A Priloge k Uredbi (EU) št. 284/2013, obstajajo dokazi, da preskusna snov deluje kot herbicid. Nacionalni pristojni organi lahko zahtevajo dodatne preskuse na drugih makrofitnih vrstah, kar je odvisno od načina delovanja snovi ali dejstva, da je pri dvokaličnih rastlinah (na primer avksinski zaviralec, herbicidi za širokolistne rastline) ali drugih enokaličnih rastlinah (na primer herbicidi za travne rastline) na podlagi preskusov učinkovitosti ali preskusov na kopenskih neciljnih rastlinah (glej točko 8.6 dela A te priloge in točko 10.6 dela A Priloge k Uredbi (EU) št. 284/2013) ugotovljena večja toksičnost.

Dodatne preskuse v zvezi z vodnimi makrofitnimi vrstami je mogoče po potrebi izvesti na dvokaličnih vrstah, kot sta Myriophyllum spicatum in Myriophyllum aquaticum, ali enokaličnih vrstah, kot je vodna trava Glyceria maxima. Potreba po izvedbi teh študij se preuči skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.

Preskusni pogoji

Preskus se izvede s koncentracijami do 100 mg snovi/l. Izvede se lahko mejni preskus pri 100 mg snovi/l, kadar je na podlagi rezultatov preskusa za ugotavljanje obsega ugotovljeno, da učinki niso pričakovani.

8.2.8 Dodatni preskusi na vodnih organizmih

Izvedejo se lahko dodatne študije na vodnih organizmih, da se natančneje določi ugotovljeno tveganje ter zagotovijo zadostne informacije in podatki za oceno možnega vpliva na vodne organizme v terenskih pogojih.

Študije se lahko izvedejo v obliki preskusov na dodatnih vrstah, prilagojenih preskusov izpostavljenosti, študij v mikrokozmosu ali mezokozmosu.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Potreba po izvedbi teh študij se preuči skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.

Preskusni pogoji

Vrsta in pogoji študije, ki jo je treba izvesti, se preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.

8.3 Učinek na členonožce

8.3.1 Učinki na čebele

Ocenijo se učinki na čebele in tveganje, tudi tveganje zaradi ostankov aktivne snovi ali njenih metabolitov v nektarju, pelodu in vodi, vključno z gutacijo. Predložijo se poročila o preskusih iz točk 8.3.1.1, 8.3.1.2 in 8.3.1.3, razen kadar se fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo aktivno snov, uporabljajo izključno v okoliščinah, v katerih izpostavljenost čebel ni verjetna, kot so:

(a)

skladiščenje živil v zaprtih prostorih;

(b)

nesistemični pripravki za tretiranje tal, razen granuliranih;

(c)

nesistemična sredstva za pomakanje sadik in čebulic pred sajenjem;

(d)

premazi za zaščito in zdravljenje poškodb;

(e)

nesistemične rodenticidne vabe;

(f)

uporaba v rastlinjakih brez čebel kot opraševalcev.

Pri tretiranju semen se upošteva tveganje zaradi zanašanja prahu med vrtanjem tretiranih semen. V zvezi z zrnci in kroglicami za zatiranje polžev se upošteva tveganje zaradi zanašanja prahu med nanašanjem. Če je aktivna snov sistemska in se uporablja v zvezi s semeni, čebulicami, koreninami, in sicer z neposrednim nanosom na tla, v vodo za namakanje ali na rastlino ali v njo, na primer s škropljenjem in pršenjem ali injiciranjem v steblo, se oceni tveganje za čebele, ki prihajajo v stik s temi rastlinami, tudi tveganje zaradi ostankov fitofarmacevtskega sredstva v nektarju, pelodu in vodi, vključno z gutacijo.

Kadar je izpostavljenost čebel verjetna, se izvede preskus akutne (oralne in kontaktne) ter kronične toksičnosti, vključno s subletalnimi učinki.

Kadar so lahko čebele zaradi sistemskih lastnosti aktivne snovi izpostavljene ostankom v nektarju, pelodu ali vodi in kadar je akutna oralna toksičnost < 100 μg na čebelo ali je ugotovljena znatna toksičnost za ličinke, se zagotovijo koncentracije ostankov v teh matriksih, pri čemer ocena tveganja temelji na primerjavi zadevne končne točke s temi koncentracijami ostankov. Če je s to primerjavo ugotovljeno, da izpostavljenosti toksičnim ravnem ni mogoče izključiti, se učinki preučijo s preskusi na višji stopnji.

8.3.1.1 Akutna toksičnost za čebele

Kadar je izpostavljenost čebel verjetna, se izvede preskus akutne oralne in kontaktne toksičnosti.

8.3.1.1.1 Akutna oralna toksičnost

S preskusom akutne oralne toksičnosti se določijo akutne vrednosti LD50 in NOEC. Navedejo se morebitni opaženi subletalni učinki.

Preskusni pogoji

Preskus se izvede z aktivno snovjo. Rezultati se izrazijo v μg aktivne snovi na čebelo.

8.3.1.1.2 Akutna kontaktna toksičnost

S preskusom akutne kontaktne toksičnosti se določijo akutne vrednosti LD50 in NOEC. Navedejo se morebitni opaženi subletalni učinki.

Preskusni pogoji

Preskus se izvede z aktivno snovjo. Rezultati se izrazijo v μg aktivne snovi na čebelo.

8.3.1.2 Kronična toksičnost za čebele

S preskusom kronične toksičnosti za čebele se določijo kronične oralne vrednosti EC10, EC20, EC50 in NOEC. Kadar kroničnih oralnih vrednosti EC10, EC20, EC50 ni mogoče oceniti, se navede razlaga. Navedejo se morebitni opaženi subletalni učinki.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Preskus se izvede, kadar je izpostavljenost čebel verjetna.

Preskusni pogoji

Preskus se izvede z aktivno snovjo. Rezultati se izrazijo v μg aktivne snovi na čebelo.

8.3.1.3 Učinki na razvoj čebele in njene druge življenjske faze

Izvede se študija čebeljega zaroda za določitev učinkov na razvoj čebele in dejavnost zaroda. S študijo čebeljega zaroda se zagotovi dovolj informacij za oceno možnih tveganj za ličinke čebel zaradi aktivne snovi.

S preskusom se določijo vrednosti EC10, EC20, EC50 in NOEC za odrasle čebele, kadar je to mogoče, in ličinke. Kadar vrednosti EC10, EC20, EC50 ni mogoče oceniti, se navede razlaga. Navedejo se morebitni opaženi subletalni učinki.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Preskus se izvede za aktivne snovi, v zvezi s katerimi ni mogoče izključiti subletalnih učinkov na rast ali razvoj, razen če vlagatelj dokaže, da izpostavljenost zaroda čebel aktivni snovi ni mogoča.

8.3.1.4 Subletalni učinki

Izvesti je morda treba preskuse za preučitev subletalnih učinkov na čebele in po potrebi na kolonije, na primer učinkov na vedenje in razmnoževanje.

8.3.2 Učinki na neciljne členonožce, razen čebel

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Učinki na neciljne kopenske členonožce se preučijo za vse aktivne snovi, razen kadar se fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo aktivno snov, uporabljajo izključno v okoliščinah, v katerih neciljni členonožci niso izpostavljeni, kot so:

—

skladiščenje živil v zaprtih prostorih, v katerih izpostavljenost ni možna,

—

premazi za zaščito in zdravljenje poškodb,

—

zaprti prostori z rodenticidnimi vabami.

Preskus se vedno izvede na dveh indikatorskih vrstah, tj. na parazitoidni žitni uši Aphidius rhopalosiphi (Hymenoptera: Braconidae) in plenilski pršici Typhlodromus pyri (Acari: Phytoseiidae). Začetno preskušanje se izvede s steklenimi ploščami, pri čemer se navede smrtnost (in učinki na razmnoževanje, če se ocenjujejo). S preskusi se določi razmerje med odmerkom in odzivom ter navedejo končne točke LR50 ( 18 ), ER50 ( 19 ) in NOEC za oceno tveganja za te vrste v skladu z ustrezno analizo količnika tveganja. Če je mogoče na podlagi teh študij jasno napovedati negativne učinke, je lahko potrebno preskušanje, pri katerem se uporabijo študije na višji stopnji (dodatne informacije so na voljo v točki 10.3 dela A Priloge k Uredbi (EU) št. 284/2013.

Pri aktivnih snoveh z domnevnim posebnim načinom delovanja (kot so regulatorji rasti žuželk, zaviralci hranjenja žuželk) lahko nacionalni pristojni organi zahtevajo dodatne preskuse, ki zajemajo občutljive življenjske faze, posebne načine vnosa ali druge spremembe. Izbira preskusnih vrst se utemelji.

8.3.2.1 Učinki na vrsto Aphidius rhopalosiphi

S preskusom se zagotovi dovolj informacij za oceno toksičnosti aktivne snovi glede vrednosti LR50 in NOEC za vrsto Aphidius rhopalosiphi.

Preskusni pogoji

Začetno preskušanje se izvede s steklenimi ploščami.

8.3.2.2 Učinki na vrsto Typhlodromus pyri

S preskusom se zagotovi dovolj informacij za oceno toksičnosti aktivne snovi glede vrednosti LR50 in NOEC za vrsto Aphidius pyri.

Preskusni pogoji

Začetno preskušanje se izvede s steklenimi ploščami.

8.4 Učinki na neciljno mezofavno in makrofavno v tleh

8.4.1 Deževniki – subletalni učinki

S preskusom se zagotovijo informacije o učinkih na rast, razmnoževanje in vedenje deževnikov.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Subletalni učinki na deževnike se preučijo, kadar lahko aktivna snov onesnaži tla.

Preskusni pogoji

S preskusi se določi razmerje med odmerkom in odzivom, na podlagi vrednosti EC10, EC20 in NOEC pa se izvede ocena tveganja v skladu z ustrezno analizo količnika tveganja, pri čemer se upoštevajo verjetna izpostavljenost, vsebnost organskega ogljika (foc) v preskusnem mediju ter lipofilne lastnosti (Kow) preskusne snovi. Preskusna snov se vnese v tla, da se pridobi homogena koncentracija v tleh. Preskusi z metaboliti v tleh morda niso potrebni, če obstajajo analitski dokazi, da je zadostna koncentracija metabolita dovolj dolgo vzpostavljena med študijo, ki se izvaja z osnovno aktivno snovjo.

8.4.2 Učinki na neciljno mezofavno in makrofavno v tleh (razen deževnikov)

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Učinki na organizme v tleh, razen deževnikov, se preučijo za vse preskusne snovi, razen v okoliščinah, v katerih organizmi v tleh niso izpostavljeni, kot so:

(a)

skladiščenje živil v zaprtih prostorih, v katerih izpostavljenost ni možna;

(b)

premazi za zaščito in zdravljenje poškodb;

(c)

zaprti prostori z rodenticidnimi vabami.

Nacionalni pristojni organi lahko v zvezi s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki se nanašajo s foliarnim škropljenjem in pršenjem, zahtevajo podatke za vrsti Folsomia candida in Hypoaspis aculeifer. Če so na voljo podatki za vrsti Aphidius rhopalosiphi in Typhlodromus pyri, se lahko uporabijo pri začetni oceni tveganja. Če obstaja zaskrbljenost v zvezi s katero koli vrsto, preskušeno v skladu s točko 8.3.2, se zagotovijo podatki o vrstah Folsomia candida in Hypoaspis aculeifer.

Če podatki o vrstah Aphidius rhopalosiphi in Typhlodromus pyri niso na voljo, se zagotovijo podatki iz točke 8.4.2.1.

V zvezi s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki se nanašajo neposredno na tla kot pripravki za tla v obliki škropiva ali pršila ali formulacije v trdni obliki, se preskusi izvedejo na vrstah Folsomia candida in Hypoaspis aculeifer (glej točko 8.4.2.1).

8.4.2.1 Preskusi na ravni vrste

S preskusom se zagotovi dovolj informacij za izvedbo ocene toksičnosti aktivne snovi za indikatorsko vrsto talnih nevretenčarjev Folsomia candida in Hypoaspis aculeifer.

Preskusni pogoji

S preskusi se določi razmerje med odmerkom in odzivom, na podlagi vrednosti EC10, EC20 in NOEC pa se izvede ocena tveganja v skladu z ustrezno analizo količnika tveganja, pri čemer se upoštevajo verjetna izpostavljenost, vsebnost organskega ogljika (foc) v preskusnem mediju ter lipofilne lastnosti (Kow) preskusne snovi. Preskusna snov se vnese v tla, da se pridobi homogena koncentracija v tleh. Preskusi z metaboliti v tleh morda niso potrebni, če obstajajo analitski dokazi, da je ustrezna koncentracija metabolita dovolj dolgo vzpostavljena med študijo, ki se izvaja z osnovno aktivno snovjo.

8.5 Učinki na transformacijo dušika v tleh

S preskusom se zagotovi dovolj podatkov za oceno vpliva aktivnih snovi na dejavnost talnih mikroorganizmov pri transformaciji dušika.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Preskus se izvede, kadar se fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo aktivno snov, nanašajo na tla ali lahko v dejanskih pogojih uporabe onesnažijo tla. Če se aktivne snovi predvidoma uporabljajo v fitofarmacevtskih sredstvih za razkuževanje tal, se študije načrtujejo tako, da se merijo hitrosti obnavljanja dejavnosti po tretiranju.

Preskusni pogoji

Vzorci tal, uporabljeni v preskusih, so sveže odvzeti iz kmetijskih tal. Odvzemna mesta dve leti pred odvzemom niso tretirana s snovjo, ki lahko bistveno spremeni raznovrstnost populacij mikroorganizmov in njihove stopnje prisotnosti, razen prehodno.

8.6 Učinki na kopenske neciljne višje rastline

8.6.1 Povzetek podatkov v zvezi s presejalnimi pregledi

Predložene informacije zadoščajo za oceno učinkov aktivne snovi na neciljne rastline.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Na podlagi podatkov v zvezi s presejalnimi pregledi se določi, ali preskusne snovi delujejo kot herbicid ali regulator rasti rastlin. Podatki zajemajo preskuse na najmanj šestih rastlinskih vrstah iz šestih različnih družin, vključno z enokaličnicami in dvokaličnicami. Preskušene koncentracije in odmerki so enaki ali višji od največjega priporočenega odmerka in so enaki odmerku, ki posnema način uporabe v terenskih pogojih, pri čemer se preskus izvede po končnem tretiranju, ali odmerku, ki se nanaša neposredno, pri čemer se upošteva kopičenje ostankov po večkratnem nanosu fitofarmacevtskega sredstva. Če presejalne študije ne zajemajo določenega razpona vrst ali potrebnih koncentracij in odmerkov, se izvedejo preskusi iz točke 8.6.2.

Za oceno aktivnih snovi, ki delujejo kot herbicid ali regulator rasti rastlin, se podatki v zvezi s presejalnimi pregledi ne uporabljajo. Uporablja se točka 8.6.2.

Preskusni pogoji

Predloži se povzetek razpoložljivih podatkov iz preskusov za oceno biološke aktivnosti in študij za ugotavljanje odmerka ne glede na to, ali so pozitivni ali negativni, s čimer se lahko zagotovijo informacije v zvezi z možnim vplivom na druge neciljne rastlinske vrste, pri čemer se predloži tudi ocena možnega vpliva na neciljne rastlinske vrste.

Ti podatki se dopolnijo s povzetkom dodatnih informacij o opaženih učinkih na rastline med terenskim preskušanjem, in sicer v zvezi s terenskimi študijami o učinkovitosti, ostankih, končnem stanju v okolju in terenskimi ekotoksikološkimi študijami.

8.6.2 Preskusi na neciljnih rastlinah

S preskusom se zagotovijo vrednosti ER50 aktivne snovi za neciljne rastline.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Za aktivne snovi, ki delujejo kot herbicid ali regulator rasti rastlin, se izvedejo preskusi koncentracije/odziva glede rastne moči in kalitve za najmanj šest vrst, ki predstavljajo družine, v zvezi s katerimi je bilo ugotovljeno herbicidno delovanje/delovanje regulacije rasti rastlin. Kadar je mogoče na podlagi načina delovanja nedvomno ugotoviti, da je prizadeta kalitev ali rastna moč, se izvede le ustrezna študija.

Podatki niso potrebni, kadar je izpostavljenost zanemarljiva, na primer pri rodenticidih, aktivnih snoveh, ki se uporabljajo za zaščito poškodb ali tretiranje semen, ali pri aktivnih snoveh, ki se uporabljajo za shranjene proizvode ali v steklenjakih, kjer izpostavljenost ni možna.

Preskusni pogoji

Izvedejo se preskusi razmerja med odmerkom in odzivom na izbranih šestih do desetih enokaličnih in dvokaličnih rastlinskih vrstah, ki predstavljajo čim več taksonomskih skupin.

8.7 Učinki na druge kopenske organizme (flora in favna)

Predložijo se vsi razpoložljivi podatki o učinkih proizvoda na druge kopenske organizme.

8.8 Učinki na biološke metode v postopkih čiščenja odplak

S preskusom se ugotovi potencial učinkovanja aktivne snovi na biološke sisteme čiščenja odplak.

Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna

Kadar ima lahko uporaba fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, škodljiv učinek na naprave za čiščenje odplak, se predložijo podatki o učinkih na biološke metode v postopkih čiščenja odplak.

8.9 Podatki o spremljanju

Navedejo se razpoložljivi podatki o spremljanju v zvezi s škodljivimi učinki aktivne snovi na neciljne organizme.

ODDELEK 9

Podatki iz literature

Predloži se povzetek vseh ustreznih podatkov iz strokovno pregledane javno dostopne znanstvene literature o aktivni snovi, metabolitih, razgradnih ali reakcijskih produktih in fitofarmacevtskih sredstvih, ki vsebujejo aktivno snov.

ODDELEK 10

Razvrščanje in označevanje

Predložijo in utemeljijo se predlogi za razvrščanje in označevanje aktivne snovi v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, vključno s:

—

piktogrami,

—

opozorilnimi besedami,

—

stavki o nevarnosti in

—

previdnostnimi stavki.

▼M2

DEL B

AKTIVNE SNOVI, KI SO MIKROORGANIZMI

▼C1

Kazalo
	UVOD V DEL B
1.	Opredelitev vlagatelja in aktivne snovi ter informacije o proizvodnji
1.1	Vlagatelj
1.2	Proizvajalec
1.3	Opredelitev, taksonomija in filogenija mikroorganizma
1.4	Specifikacija mikrobiološkega agensa za obvladovanje škodljivih organizmov, kot je izdelan
1.4.1	Vsebnost aktivne snovi
1.4.2	Opredelitev in količinska določitev aditivov, relevantnih kontaminatnih mikroorganizmov in relevantnih nečistoč
1.4.2.1	Opredelitev in količinska določitev aditivov
1.4.2.2	Opredelitev in vsebnost relevantnih kontaminantnih mikroorganizmov
1.4.2.3	Opredelitev in količinska določitev relevantnih nečistoč
1.4.3	Analitski profil serij
1.5	Informacije o proizvodnem postopku in nadzornih ukrepih za aktivno snov
1.5.1	Proizvodnja in nadzor kakovosti
1.5.2	Priporočene metode in varnostni ukrepi v zvezi z ravnanjem, shranjevanjem, prevozom ali požarom
1.5.3	Postopki uničenja ali dekontaminacije
2.	Biološke lastnosti mikroorganizma
2.1	Izvor, pojavljanje in zgodovina uporabe
2.1.1	Izvor in izolacijski vir
2.1.2	Pojavljanje
2.1.3	Zgodovina uporabe
2.2	Ekologija in življenjski cikel mikroorganizma
2.3	Način delovanja na ciljni organizem in gostiteljski razpon
2.4	Zahteve glede rasti
2.5	Kužnost za ciljni organizem
2.6	Povezava z znanimi človeškimi patogeni in patogeni za neciljne organizme
2.7	Genska stabilnost in dejavniki, ki vplivajo nanjo
2.8	Informacije o skrb vzbujajočih metabolitih
2.9	Prisotnost prenosljivih genov za antimikrobično odpornost
3.	Dodatne informacije
3.1	Funkcija in ciljni organizem
3.2	Predvideno področje uporabe
3.3	Varovane ali tretirane kulture ali proizvodi
3.4	Informacije o možnem razvoju odpornosti v ciljnih organizmih
3.5	Podatki iz literature
4.	Analizne metode
4.1	Metode za analizo MPCA, kot je izdelan
4.2	Metode za določitev gostote mikroorganizma in količinsko določitev ostankov
5.	Učinki na zdravje ljudi
5.1	Zdravstveni podatki
5.1.1	Terapevtski ukrepi in ukrepi prve pomoči
5.1.2	Zdravstveni nadzor
5.1.3	Informacije o preobčutljivosti in alergenosti
5.1.4	Neposredne ugotovitve
5.2	Ocena potencialne kužnosti in patogenosti mikroorganizma za ljudi
5.3	Študije kužnosti in patogenosti mikroorganizma
5.3.1	Kužnost in patogenost
5.3.1.1	Oralna kužnost in patogenost
5.3.1.2	Intratrahealna/intranazalna kužnost in patogenost
5.3.1.3	Intravenozna, intraperitonealna ali subkutana enkratna izpostavljenost
5.3.2	Študija celičnih kultur
5.4	Posebne študije kužnosti in patogenosti mikroorganizma
5.5	Informacije o metabolitih in študije toksičnosti metabolitov
5.5.1	Informacije o metabolitih
5.5.2	Dodatne študije toksičnosti skrb vzbujajočih metabolitov
6.	Ostanki v ali na tretiranih proizvodih, živilih in krmi
6.1	Ocena izpostavljenosti potrošnikov ostankom
6.2	Pridobivanje podatkov o ostankih
7.	Okoljska prisotnost mikroorganizma, vključno z usodo in vedenjem skrb vzbujajočih metabolitov
7.1	Okoljska prisotnost mikroorganizma
7.1.1	Predvidena okoljska gostota mikroorganizma
7.1.1.1	Tla
7.1.1.2	Voda
7.1.2	Izpostavljenost mikroorganizmom, za katere je znano, da so patogeni za rastline ali druge organizme
7.1.3	Kvalitativna ocena izpostavljenosti mikroorganizmu
7.1.4	Eksperimentalni podatki o izpostavljenosti mikroorganizmu
7.2	Usoda in vedenje skrb vzbujajočih metabolitov
7.2.1	Predvidena okoljska koncentracija
7.2.2	Kvalitativna ocena izpostavljenosti
7.2.3	Eksperimentalni podatki o izpostavljenosti
8.	Ekotoksikološke študije
8.1	Učinki na kopenske vretenčarje
8.2	Učinki na vodne organizme
8.2.1	Učinki na ribe
8.2.2	Učinki na vodne nevretenčarje
8.2.3	Učinki na alge
8.2.4	Učinki na vodne makrofite
8.3	Učinki na čebele
8.4	Učinki na neciljne členonožce, razen čebel
8.5	Učinki na neciljne mezo- in makroorganizme v tleh
8.6	Učinki na neciljne kopenske rastline
8.7	Dodatne študije o mikroorganizmu
8.8	Informacije o metabolitih in študije toksičnosti metabolitov
8.8.1	Informacije o metabolitih
8.8.2	Dodatne študije toksičnosti skrb vzbujajočih metabolitov

▼M2

UVOD V DEL B

(i)

Ta uvod v del B dopolnjuje uvod v to prilogo s točkami, ki so specifične za aktivne snovi, ki so mikroorganizmi.

(ii)

V delu B se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„sev“ pomeni gensko različico organizma na njegovi taksonomski ravni (vrsta), ki je sestavljen iz potomcev ene same izolacije čiste kulture iz originalnega matriksa (npr. okolja) in je običajno sestavljen iz zaporedja kultur, ki so na koncu nastale iz ene same začetne kolonije;

(2)

„kolonijska enota (CFU)“ pomeni mersko enoto, ki se uporablja za oceno števila bakterijskih ali glivičnih celic v vzorcu, ki se lahko razmnožujejo v nadzorovanih rastnih razmerah, kar ima za posledico, da se ena ali več celic razmnožuje in namnoži v eno vidno kolonijo;

(3)

„mednarodna enota (IU)“ pomeni količino snovi, ki ima poseben učinek pri preskušanju v skladu z mednarodno sprejetim biološkim postopkom;

(4)

„mikrobiološki agens za obvladovanje škodljivih organizmov, kot je izdelan (MPCA, kot je izdelan)“ pomeni rezultat proizvodnega postopka mikroorganizmov, namenjenih za uporabo kot aktivne snovi v fitofarmacevtskih sredstvih, sestavljenih iz mikroorganizmov in morebitnih aditivov, metabolitov (vključno s skrb vzbujajočimi metaboliti), kemičnih nečistoč (vključno z relevantnimi nečistočami), kontaminantnih mikroorganizmov (vključno z relevantnimi kontaminantnimi mikroorganizmi) in porabljenega medija/preostale frakcije, ki je posledica proizvodnega postopka, ali, v primeru neprekinjenega proizvodnega postopka, kadar stroga ločitev med proizvodnjo mikroorganizmov in proizvodnim postopkom fitofarmacevtskega sredstva ni mogoča, neizoliranega vmesnega produkta;

(5)

„aditiv“ pomeni sestavino, dodano aktivni snovi med njeno proizvodnjo, da se ohrani mikrobna stabilnost in/ali olajša ravnanje;

(6)

„čistost“ pomeni vsebnost mikroorganizma v MPCA, kot je izdelan, izraženo v ustrezni enoti, in najvišjo vsebnost skrb vzbujajočih snovi, če so opredeljene;

(7)

„relevantni kontaminantni mikroorganizem“ pomeni patogeni/kužni mikroorganizem, ki je nenamerno prisoten v MPCA, kot je izdelan;

(8)

„založna izvorna kultura“ pomeni startersko kulturo seva, ki se uporablja za proizvodnjo MPCA, kot je izdelan, ali končnega fitofarmacevtskega sredstva;

(9)

„porabljeni medij/preostala frakcija“ pomeni del MPCA, kot je izdelan, ki je sestavljen iz preostalih ali pretvorjenih vhodnih snovi, razen mikroorganizmov, ki so aktivne snovi, skrb vzbujajočih metabolitov, aditivov, relevantnih kontaminantnih mikroorganizmov in relevantnih nečistoč;

(10)

„vhodna snov“ pomeni snovi, ki se uporabljajo v proizvodnem postopku za proizvodnjo MPCA, kot je izdelan, kot substrat in/ali pufer;

(11)

„ekološka niša“ pomeni ekološko funkcijo in dejanske fizične prostore, ki jih zaseda določena vrsta v skupnosti ali ekosistemu;

(12)

„gostiteljski razpon“ pomeni razpon različnih bioloških vrst gostiteljev, ki se lahko okužijo z mikrobno vrsto ali sevom;

(13)

„kužnost“ pomeni zmožnost mikroorganizma, da povzroči okužbo;

(14)

„okužba“ pomeni neoportunistični vnos ali vstop mikroorganizma v dovzetnega gostitelja, pri čemer se mikroorganizem lahko razmnožuje in tvori nove kužne enote ter vztraja v gostitelju, ne glede na to, ali mikroorganizem povzroča patološke učinke ali bolezen;

(15)

„patogenost“ pomeni neoportunistično zmožnost mikroorganizma, da ob okužbi povzroči poškodbe in škodo gostitelju;

(16)

„neoportunistično“ pomeni stanje, v katerem mikroorganizem povzroči okužbo ali poškodbo ali škodo, kadar gostitelj ni oslabljen zaradi predispozicijskega dejavnika (npr. kadar je imunski sistem oslabljen zaradi nepovezanega vzroka);

(17)

„oportunistična okužba“ pomeni okužbo, ki se pojavi pri gostitelju, oslabljenem zaradi predispozicijskega dejavnika (npr. kadar je imunski sistem oslabljen zaradi nepovezanega vzroka);

(18)

„virulenca“ pomeni stopnjo patogenosti, ki jo lahko patogeni mikroorganizem povzroča v gostitelju;

(19)

„dejavnik virulence“ pomeni dejavnik, ki povečuje patogenost/virulenco mikroorganizma;

(20)

„skrb vzbujajoči metabolit“ pomeni metabolit, ki ga proizvaja mikroorganizem, ki se ocenjuje, z znano toksičnostjo ali znanim relevantnim antimikrobičnim delovanjem, ki je prisoten v MPCA, kot je izdelan, na ravneh, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, in/ali za katerega ni mogoče ustrezno utemeljiti, da nastanek metabolita in situ ni relevantna za oceno tveganja;

(21)

„nastanek in situ“ pomeni nastanek metabolita, ki ga proizvaja mikroorganizem, po uporabi fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje navedeni mikroorganizem;

(22)

„raven metabolita v ozadju“ pomeni raven metabolita, ki se bo verjetno pojavila v relevantnih evropskih okoljih (vključno z viri, ki niso viri fitofarmacevtskih sredstev) in/ali v živilih in krmi (npr. užitnih delih rastline), kadar so mikroorganizmi v pogojih za rast, razmnoževanje in proizvodnjo takega metabolita v prisotnosti gostitelja ali ob razpoložljivosti virov ogljika in hranil, ob upoštevanju visokih gostot gostitelja in hranil;

(23)

„antimikrobična odpornost (AMR)“ pomeni intrinzično ali pridobljeno zmožnost mikroorganizma, da se razmnožuje v prisotnosti antimikrobičnega agensa v koncentracijah, ki so relevantne za terapevtske ukrepe v humani ali veterinarski medicini, zaradi česar je navedena snov terapevtsko neučinkovita;

(24)

„antimikrobični agens“ pomeni katero koli protibakterijsko, protivirusno ali protiglivično sredstvo, antihelmintik ali antiprotozoik, ki je snov naravnega, polsintetičnega ali sintetičnega izvora in ki v koncentracijah in vivo ubija mikroorganizme ali zavira njihovo rast z interakcijo s specifičnim ciljem;

(25)

„pridobljena antimikrobična odpornost“ pomeni neintrinzično in pridobljeno novo odpornost, ki mikroorganizmu omogoča preživetje ali razmnoževanje v prisotnosti antimikrobičnega agensa v koncentracijah, ki so višje od tistih, ki zavirajo seve divjega tipa iste vrste;

(26)

„intrinzična antimikrobična odpornost“ pomeni vse inherentne lastnosti mikrobnih vrst, ki omejujejo delovanje antimikrobičnih agensov in jim tako omogočajo preživetje in razmnoževanje v prisotnosti antimikrobičnih agensov pri koncentracijah, ki so relevantne za njihove terapevtske uporabe. Inherentne lastnosti mikroorganizmov se ne štejejo za prenosljive in lahko vključujejo strukturne značilnosti, kot so pomanjkanje tarč za zdravila, neprepustnost celičnih ovojnic, aktivnost izlivnih črpalk za več zdravil ali aktivnost presnovnih encimov. Gen za antimikrobično odpornost se šteje za intrinzičnega, če se nahaja na kromosomu brez mobilnega genskega elementa in si ga deli večina sevov divjega tipa iste vrste;

(27)

„relevantna antimikrobična aktivnost“ pomeni antimikrobično aktivnost, ki jo povzročajo relevantni antimikrobični agensi;

(28)

„relevantni antimikrobični agensi“ pomenijo vse antimikrobične agense, pomembne za terapevtsko uporabo pri ljudeh ali živalih, kot je opisano v zadnjih razpoložljivih različicah ob predložitvi dokumentacije:

—

na seznamu, sprejetem z Uredbo Komisije (EU) 2021/1760 ( 20 ) v skladu s členom 37(5) Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta ( 21 ), ali

—

na seznamih Svetovne zdravstvene organizacije ( 22 ) za humano medicino kritično pomembnih antimikrobikov, zelo pomembnih antimikrobikov in pomembnih antimikrobikov;

(29)

„viroid“ pomeni katerega koli iz razreda povzročiteljev okužb s kratko enojnovijačno RNK, ki ni povezana z nobeno beljakovino. RNK ne kodira beljakovin in ni prevedena; množi se s celičnimi encimi gostitelja;

(30)

„predvidena okoljska gostota“ pomeni konservativno oceno gostote populacije mikroorganizma v tleh ali površinskih vodah ob uporabi v skladu s pogoji uporabe, izračunane na podlagi največjega odmerka pri nanašanju in največjega števila nanašanj na leto za fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje mikroorganizem.

(iii)

Informacije iz strokovno pregledane znanstvene literature iz točke 1.4 uvoda se zagotovijo na ustrezni taksonomski ravni mikroorganizma (npr. sev, vrsta, rod). Navede se pojasnilo, zakaj se izbrana taksonomska raven šteje za relevantno za obravnavano zahtevo po podatkih.

(iv)

Zagotovijo se lahko tudi drugi razpoložljivi viri informacij, kot so medicinska poročila, in se predložijo v povzetku.

(v)

Kadar je to ustrezno ali izrecno navedeno v zahtevah po podatkih, se za ta del uporabijo tudi smernice za preskušanje, kot so opisane v delu A in ki se prilagodijo tako, da so primerne za kemične spojine, ki so prisotne v MPCA, kot je izdelan.

(vi)

Kadar se izvede preskus, je treba v skladu s točko 1.4 predložiti natančen opis (specifikacijo) uporabljenega materiala in njegovih nečistoč. Kadar se izvajajo študije z mikroorganizmi, proizvedenimi v laboratoriju ali v okviru pilotnega proizvodnega sistema, jih je treba ponoviti z MPCA, kot je izdelan, razen če se lahko dokaže, da je uporabljeni preskusni material za namene preskušanja in ocenjevanja enak.

(vii)

Kadar je aktivna snov gensko spremenjeni mikroorganizem, se predloži izvod ocene podatkov glede ocene tveganja, kot je določeno v členu 48 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(viii)

Ocena patogenosti in kužnosti mikroorganizmov temelji na pristopu teže dokazov, pri čemer se upošteva:

—

da preskusi na živalih morda niso vedno primerni za ekstrapolacijo na ljudi zaradi razlik med ljudmi in preskusnimi živalmi (npr. imunski sistem, mikrobiom), ter

—

da imajo mikroorganizmi lahko ozek gostiteljski razpon, zato ni mogoče vedno domnevati, da bo imel mikroorganizem, ki ne povzroča bolezni pri preskušenih živalih, enak rezultat pri ljudeh, in obratno.

(ix)

Informacije o mikroorganizmu zadostujejo za izvedbo ocene tveganja glede antimikrobične odpornosti.

(x)

Dokler niso na voljo potrjene metode za preskušanje preobčutljivosti kože in dihal, ki jo povzročajo mikroorganizmi, se vsi mikroorganizmi štejejo za morebitne povzročitelje preobčutljivosti.

1. OPREDELITEV VLAGATELJA IN AKTIVNE SNOVI TER INFORMACIJE O PROIZVODNJI

1.1 Vlagatelj

Navedejo se ime in naslov vlagatelja ter ime, naslov, telefonska številka in e-poštni naslov osebe za stike.

1.2 Proizvajalec

Navedejo se naslednje informacije:

(a)

ime in naslov proizvajalca aktivne snovi;

(b)

ime in naslov vsakega proizvodnega obrata, v katerem se aktivna snov proizvaja ali se bo proizvajala;

(c)

oseba za stike (po možnosti osrednja oseba za stike), ki vključuje z ime, telefonsko številko in e-poštni naslov.

Kadar se po odobritvi mikroorganizma spremeni naslov ali število proizvajalcev, je treba zahtevane informacije ponovno predložiti.

1.3 Opredelitev, taksonomija in filogenija mikroorganizma

Predložene informacije omogočajo nedvoumno opredelitev in karakterizacijo mikroorganizma.

(i)

Mikroorganizem se ob predložitvi dokumentacije shrani v mednarodno priznani zbirki kultur. Predložijo se kontaktni podatki zbirke kultur in referenčna številka.

(ii)

Mikroorganizem se nedvoumno opredeli kot pripadnik določene vrste na podlagi najnovejših znanstvenih informacij in poimenuje na ravni seva, vključno z vsemi drugimi poimenovanji, ki so lahko relevantna za mikroorganizem (npr. raven izolata, če je relevantna za viruse). Navedeta se njegovo znanstveno ime in taksonomska skupina. To vključuje tradicionalno linnejsko taksonomijo (kraljestvo, deblo, razred, red, družina, rod, vrsta in sev) ter uveljavljene filogenetske taksone brez razvrstitve med temi linnejskimi kategorijami in vsemi drugimi poimenovanji, relevantnimi za mikroorganizem (npr. serovar, patovar, biovar).

(iii)

Navedejo se vsa znana sopomenska, alternativna in nadomeščena imena. Če so bila med razvojem uporabljena kodna imena, se navedejo tudi ta.

(iv)

Navede se filogenetsko drevo, vključno z mikroorganizmom. Lestvica filogenetskega drevesa se izbere tako, da vključuje relevantne seve in vrste (npr. v primeru uporabe analogije med sorodnimi sevi ali vrstami za obravnavo zahtev po podatkih). V filogenetskem drevesu so lahko navedena nadomeščena imena vključenih mikroorganizmov ali taksonomskih skupin .

(v)

Za mikroorganizem je treba navesti tudi, ali je mikroorganizem divjega tipa, mutant (spontani ali inducirani) ali gensko spremenjeni mikroorganizem. Če je mikroorganizem mutant ali je bil spremenjen, se navedejo vse znane razlike v lastnostih, vključno z genskimi razlikami, med spremenjenim mikroorganizmom in starševskim divjim sevom. Navede se tehnika, uporabljena za spreminjanje.

1.4 Specifikacija mikrobiološkega agensa za obvladovanje škodljivih organizmov, kot je izdelan

1.4.1 Vsebnost aktivne snovi

Najnižja in najvišja vsebnost mikroorganizma v MPCA, kot je izdelan, se izpelje iz analize petih reprezentativnih serij, kot je navedeno v točki 1.4.3, in se navede. Vsebnost se izrazi v ustrezni mikrobni enoti, ki najbolj natančno odraža delovanje fitofarmacevtskega sredstva, kot so število aktivnih enot, kolonijskih enot ali mednarodnih enot na prostornino ali težo, ali na kakršen koli drug način, ki je relevanten za oceno tveganja za mikroorganizem. Navede se utemeljitev ustreznosti mikrobne enote, ki se uporablja v okviru preskusov, ki jih je treba izvesti. Uporaba take enote mora biti skladna s predloženimi podatki iz študij in literature. V primeru zagotavljanja podatkov iz literature z različnimi enotami se zagotovi ponovni izračun na podlagi uporabljenih enot.

Če se trdi, da je eden ali več metabolitov, prisotnih v MPCA, kot je izdelan, del delovanja fitofarmacevtskega sredstva, se vsebnost teh metabolitov navede, kot je določeno v točki 1.9 dela A.

1.4.2 Opredelitev in količinska določitev aditivov, relevantnih kontaminantnih mikroorganizmov in relevantnih nečistoč

Podatki o aditivih, relevantnih kontaminantnih mikroorganizmih, relevantnih nečistočah in skrb vzbujajočih metabolitih, prisotnih v MPCA, kot je izdelan, se pridobijo neposredno iz analize petih reprezentativnih serij, kot je navedeno v točki 1.4.3, in se navedejo.

1.4.2.1 Opredelitev in količinska določitev aditivov

Navedejo se opredelitev ter najnižja in najvišja vsebnost vsakega aditiva v MPCA, kot je izdelan, v g/kg.

1.4.2.2 Opredelitev in vsebnost relevantnih kontaminantnih mikroorganizmov

Navedejo se opredelitev in najvišja vsebnost relevantnih kontaminantnih mikroorganizmov v MPCA, kot je izdelan, izražena v ustrezni enoti.

1.4.2.3 Opredelitev in količinska določitev relevantnih nečistoč

Opredelitev in najvišja vsebnost kemičnih nečistoč, prisotnih v MPCA, kot je izdelan, ki so pomembne zaradi neželenih toksikoloških, ekotoksikoloških ali okoljskih lastnosti, se navedeta v g/kg, vključno s skrb vzbujajočimi metaboliti, ki jih proizvaja mikroorganizem, kot nečistočami v proizvodni seriji.

1.4.3 Analitski profil serij

Analizira se najmanj pet reprezentativnih serij iz nedavne in sedanje proizvodnje mikroorganizma. Vse reprezentativne serije morajo biti opremljene z datumom iz zadnjih petih let proizvodnje. Navedejo se datumi proizvodnje reprezentativnih serij in velikost serij.

Kadar se aktivna snov proizvaja v različnih proizvodnih obratih, se informacije, zahtevane v tej točki, navedejo ločeno za vsak obrat.

Kadar se predložene informacije nanašajo na pilotni sistem v proizvodnem obratu, se zahtevane informacije ponovno predložijo po tem, ko se metode in postopki industrijske proizvodnje stabilizirajo. Podatki o industrijski proizvodnji se, kadar so na voljo, predložijo pred odobritvijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009. Če podatki o industrijski proizvodnji niso na voljo, se to utemelji.

1.5 Informacije o proizvodnem postopku in nadzornih ukrepih za aktivno snov

1.5.1 Proizvodnja in nadzor kakovosti

Informacije o tem, kako se mikroorganizem proizvaja serijsko, se navedejo za vse faze proizvodnega postopka. Take informacije vključujejo ustrezne opise:

—

vhodnih snovi,

—

sterilizacije gojišča (npr. avtoklav),

—

začetne ravni inokulumov za gojišče (npr. število konidij/g suhega gojišča),

—

pogojev v kulturah in gojiščih (npr. pH, temperatura, aktivnost vode (aw)),

—

faze krivulje rasti in stopnje rasti mikroorganizma v proizvodnem postopku,

—

razmerja med vegetativnimi celicami in (endo)sporami,

—

postopka fermentacije,

—

prečiščevanja in celične dehidracije,

—

drugih tehničnih parametrov (npr. protokoli centrifugiranja).

Navede se vrsta proizvodnega postopka (npr. kontinuiran ali serijski postopek).

Tako za proizvodno metodo/postopek kot za proizvod se izvaja stalen nadzor kakovosti in predložijo se merila za zagotavljanje kakovosti. Zlasti se spremlja možen pojav spontanih sprememb značilnosti mikroorganizma. Navede se, kje v postopku se izvajajo ukrepi za zagotavljanje kakovosti, in opiše se, kako se jemljejo vzorci za preverjanje zagotavljanja kakovosti.

Opišejo in opredelijo se tehnike, s katerimi se zagotovi enotni proizvod, in preskusne metode za njegovo standardizacijo, vzdrževanje in čistost, da se prepreči prisotnost relevantnih kontaminantnih mikroorganizmov in relevantnih nečistoč v MPCA, kot je izdelan.

Informacije o morebitni izgubi aktivnosti začetnih kultur se zagotovijo skupaj z ustreznimi metodami za njihovo oceno. Po potrebi se opiše vsaka metoda, katere cilj je preprečiti izgubo učinkov mikroorganizma na ciljni organizem.

1.5.2 Priporočene metode in varnostni ukrepi v zvezi z ravnanjem, shranjevanjem, prevozom ali požarom

Za MPCA, kot je izdelan, je treba v skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 1907/2006 ( 23 ) predložiti varnostni list.

1.5.3 Postopki uničenja ali dekontaminacije

Opišejo se metode (npr. kemične metode ali avtoklaviranje) za varno odstranitev MPCA, kot je izdelan, ali, kadar je to potrebno, za pretvorbo mikroorganizma v preživetja nesposobno obliko pred odstranitvijo MPCA, kot je izdelan, ter metode za odstranitev kontaminirane embalaže in drugih materialov.

Navedejo se informacije, ki omogočajo ugotavljanje učinkovitosti in varnosti teh metod.

2. BIOLOŠKE LASTNOSTI MIKROORGANIZMA

2.1 Izvor, pojavljanje in zgodovina uporabe

2.1.1 Izvor in izolacijski vir

Navede se geografska lokacija in okoljski kompartment okolja (npr. substrat, gostiteljski organizmi), iz katerih je bil mikroorganizem izoliran. Navede se metoda izolacije in izbirni postopek za mikroorganizem.

2.1.2 Pojavljanje

Opiše se geografska porazdelitev mikroorganizma.

Opišejo se okoljski kompartmenti, za katere se pričakuje, da se mikroorganizem v njih že pojavlja (npr. zemlja, voda, rizosfera, filosfera, gostiteljski organizem).

Po potrebi se opiše živilo ali krma, za katero se pričakuje, da se mikroorganizem v njej že pojavlja.

Informacije iz te točke se zagotovijo na najbolj relevantni najvišji taksonomski ravni (npr. sev, vrsta, rod), izbira ustrezne najvišje taksonomske ravni pa se utemelji.

2.1.3 Zgodovina uporabe

Opišejo se predhodne in sedanje znane uporabe mikroorganizma (npr. raziskave, uporaba v komercialne namene, ocenjene uporabe za priporočanje statusa priznane domneve o varnosti ( 24 )). Opis vključuje tako fitofarmacevtske kot druge uporabe (npr. uporabe in/ali ocene v drugih regulativnih okvirih, bioremediacija, uporaba v živilih in krmi).

Informacije iz te točke se zagotovijo na najbolj relevantni najvišji taksonomski ravni (npr. sev, vrsta, rod). Izbira relevantne najvišje taksonomske ravni se utemelji.

2.2 Ekologija in življenjski cikel mikroorganizma

Opišejo se znani življenjski cikli mikroorganizma, njegovi življenjski slogi (npr. parazitski, saprofitski, endofitski, patogeni) in njegove ekološke niše ter vse morebitne oblike in vrsta razmnoževanja.

Za bakteriofage se po potrebi navedejo informacije o lizogenih in litičnih lastnostih.

Za glive in bakterije se po potrebi navedejo informacije o:

—

zunanjih pogojih za faz mirovanja, informacije o odpornosti spor proti škodljivim okoljskim razmeram, času preživetja spor in pogojih za kalivost in/ali

—

nastanku biofilma.

2.3 Način delovanja na ciljni organizem in gostiteljski razpon

Predložijo se vse razpoložljive informacije o načinih delovanja proti ciljnim organizmom.

V primeru patogenega ali parazitskega načina delovanja na ciljni organizem se navedejo informacije o mestu okužbe in načinu vnosa v ciljni organizem, infektivnem odmerku in fazah dovzetnosti ciljnega organizma. Poroča se o rezultatih vseh eksperimentalnih študij.

V primeru načina delovanja, ki temelji na skrb vzbujajočem metabolitu, ki ga proizvaja mikroorganizem, ki se ocenjuje in je opredeljen v skladu s točko 2.8, se zagotovijo informacije iz strokovno pregledane znanstvene literature ali katerega koli drugega zanesljivega vira o verjetnem načinu delovanja skrb vzbujajočega metabolita in verjetnem načinu izpostavljenosti ciljnega organizma skrb vzbujajočemu metabolitu.

Vsi znani gostiteljski organizmi mikroorganizma se navedejo na ustrezni taksonomski ravni. Navedejo se razpoložljive informacije o morebitni gostoti gostiteljskih organizmov, ki podpirajo navedbo o naravnem pojavljanju mikroorganizmov.

2.4 Zahteve glede rasti

Opisati je treba pogoje, potrebne za rast in proliferacijo mikroorganizma (npr. gostitelj, hranila, pH, osmotski potencial, vlažnost). Poroča se o najnižji, optimalni in najvišji temperatura, potrebni za rast in proliferacijo. Poroča se o generacijskem čas pri ugodnih pogojih rasti.

2.5 Kužnost za ciljni organizem

Če so patogeni načini delovanja na ciljni organizem opisani v točki 2.3, se navedejo in opišejo dejavniki virulence in (če je to ustrezno) okoljski dejavniki, ki vplivajo nanje. Poroča se o rezultatih vseh ustreznih eksperimentalnih študij in/ali podatki/informacije iz obstoječe literature na ustrezni taksonomski ravni.

2.6 Povezava z znanimi človeškimi patogeni in patogeni za neciljne organizme

Če je mikroorganizem tesno povezan s katerimi koli znanimi patogeni za ljudi, živali, kulture ali druge neciljne vrste, vlagatelj:

—

navede patogene in vrste znanih bolezni, ki jih povzročajo,

—

opiše znane dejavnike virulence, ki pripadajo patogenom,

—

opiše znane dejavnike virulence, ki pripadajo mikroorganizmu, ki je aktivna snov,

—

opiše filogenetski odnos med mikroorganizmom in povezanimi ugotovljenimi patogeni,

—

opiše način ali sredstva za razlikovanje aktivnega mikroorganizma od patogenih vrst.

2.7 Genska stabilnost in dejavniki, ki vplivajo nanjo

Če je mikroorganizem nevirulentna različica virusa, ki je rastlinski patogen, se poroča o verjetnosti ponovne pridobitve virulence z mutacijo po nanašanju v skladu s predlaganimi pogoji uporabe, vključno z informacijami o ukrepih, ki se lahko sprejmejo za zmanjšanje verjetnosti tega pojava in učinkovitosti takih ukrepov.

2.8 Informacije o skrb vzbujajočih metabolitih

Vlagatelj v tej točki opredeli in navede skrb vzbujajoče metabolite, ki jih proizvaja mikroorganizem, vključno s povzetkom informacij, predloženih v skladu s točkami 5.5.1, 8.8.1, 6.1, 7.2.1 in 7.2.2, ki se uporabljajo za opredelitev ali izključitev metabolitov kot skrb vzbujajočih, razen če je mikroorganizem virus.

Skrb vzbujajoči metaboliti se lahko opredelijo na podlagi znanstvene literature ali na podlagi ugotovitve toksičnosti, ekotoksičnosti ali antimikrobične aktivnosti v študijah, izvedenih z mikroorganizmi ali tesno povezanimi sevi. Odsotnost genov, potrebnih za nastanek potencialno skrb vzbujajočih metabolitov, kar je razvidno iz uporabe ustreznih genomskih metod (npr. sekvenciranje celotnega genoma), se šteje za dokaz odsotnosti take nevarnosti za navedene metabolite.

Vse razpoložljive informacije (npr. znanstvena literatura, eksperimentalne študije) o metabolitih in z njimi povezanih ugotovljenih nevarnostih (npr. toksikološka karakterizacija) in, kadar je to relevantno, izpostavljenosti metabolitu se predložijo pod ustreznimi točkami (tj. točke 5.5, 6.1, 6.2 in 7.2, če so relevantne za zdravje ljudi in živali, ter točki 7.2 in 8.8, če so relevantne za neciljne organizme).

2.9 Prisotnost prenosljivih genov za antimikrobično odpornost

Kadar je mikroorganizem bakterija, se na ravni seva sporočijo informacije o morebitni odpornosti proti relevantnim antimikrobičnim agensom in informacije o tem, ali so geni za antimikrobično odpornost pridobljeni, prenosljivi in funkcionalni. Predložene informacije zadostujejo za izvedbo ocene tveganj za zdravje ljudi in živali zaradi morebitnega prenosa relevantnih genov za antimikrobično odpornost.

3. DODATNE INFORMACIJE

3.1 Funkcija in ciljni organizem

Biološko delovanje se določi kot:

—

zatiranje bakterij,

—

zatiranje gliv,

—

zatiranje virusov,

—

zatiranje žuželk,

—

zatiranje pršic,

—

zatiranje mehkužcev,

—

zatiranje nematodov,

—

nadzor nad rastlinami,

—

drugo (se natančno določi).

3.2 Predvideno področje uporabe

Za fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje mikroorganizem, se obstoječa in predlagana področja uporabe izberejo med naslednjimi:

—

uporaba na prostem, npr. v poljedelstvu, hortikulturi, gozdarstvu in vinogradništvu,

—

zavarovane kulture (npr. v rastlinjakih),

—

nekmetijske površine,

—

urejanje hišnih vrtov,

—

sobne rastline,

—

skladiščena živila/krmila,

—

tretiranje semen,

—

drugo (se natančno določi).

3.3 Varovane ali tretirane kulture ali proizvodi

Navedejo se podrobne informacije o obstoječi ali predvideni uporabi v smislu varovane kulture ali skupine kultur, varovanih rastlin ali rastlinskih proizvodov.

3.4 Informacije o možnem razvoju odpornosti v ciljnih organizmih

Zagotovijo se razpoložljive informacije iz strokovno pregledane znanstvene literature ali katerega koli drugega zanesljivega vira informacij o možnem pojavu razvoja odpornosti ali navzkrižne odpornosti ciljnih organizmov. Kadar je mogoče, se opišejo ustrezne strategije ravnanja.

3.5 Podatki iz literature

Predloži se povzetek o sistematičnem pregledu strokovno pregledane znanstvene literature, ki se uporablja za zagotavljanje podatkov, zahtevanih v skladu z delom B, vključno z navedbo uporabljenih bibliografskih podatkovnih zbirk, meril za oceno ustreznosti in zanesljivosti v zvezi z zahtevami po podatkih in strategijami iskanja itd.

V povzetku so navedeni viri, uporabljeni za pripravo dokumentacije, navede pa se tudi, za katere točke so bili uporabljeni posamezni viri.

4. ANALIZNE METODE

Uvod

Analizne metode se uporabljajo v okviru analize skladnosti proizvodnih serij z dogovorjeno specifikacijo, kadar je to relevantno (oddelek 1), in pridobivanja podatkov za oceno tveganja glede toksikologije ali ekotoksikologije pri ljudeh. Analizne metode podpirajo tudi faze po odobritvi, na primer spremljanje ostankov na kulturah (oddelek 6), če je to ustrezno. Uporabljena metoda se utemelji.

Navedejo se opisi metod, ki vključujejo podrobnosti o uporabljeni opremi, materialih in pogojih. Navedejo se informacije o uporabnosti kakršne koli mednarodno priznane metode.

Podatki o specifičnosti, linearnosti, točnosti in ponovljivosti, kot so določeni v točkah 4.1 in 4.2 dela A, so potrebni tudi za metode analizne kemije, ki se uporabljajo za analizo relevantnih nečistoč, skrb vzbujajočih metabolitov in aditivov, vključenih v MPCA, kot je izdelan.

Na zahtevo države članice poročevalke se predložijo:

(i)

vzorci MPCA, kot je izdelan;

(ii)

če je to tehnično izvedljivo, analizni standardi za skrb vzbujajoče metabolite in vse druge sestavine, vključene v opredelitev ostanka (v primeru, da tak vzorec ni predložen, se predloži utemeljitev);

(iii)

referenčne snovi relevantnih nečistoč, kadar so na voljo.

4.1 Metode za analizo MPCA, kot je izdelan

Opišejo se naslednje metode, pri čemer se zagotovijo podatki o potrditvi:

(a)

metode za opredelitev mikroorganizma, zahtevane v skladu s točkama 1.3(ii) in 1.3(iv), vključno z najprimernejšimi molekularnimi analiznimi ali fenotipskimi metodami, ki temeljijo na edinstvenih genotipskih ali fenotipskih označevalcih za razlikovanje seva od drugih sevov iste vrste, z informacijami o ustreznih preskusnih postopkih in merilih, uporabljenih za opredelitev (npr. morfološka, biokemijska, serološka in molekularna opredelitev);

(b)

metode za karakterizacijo mikroorganizma, vključno z najprimernejšimi molekularnimi analiznimi ali fenotipskimi metodami, kakor je zahtevano v oddelku 2, z informacijami o ustreznih preskusnih postopkih in merilih, uporabljenih za opredelitev (npr. morfološka, biokemijska, serološka in molekularna opredelitev);

(c)

metode za zagotavljanje informacij o morebitni variabilnosti založne izvorne kulture/aktivnega mikroorganizma in njegovi shranljivosti (vključno z izgubo aktivnosti in njeno oceno), kakor je zahtevano v oddelku 1;

(d)

metode za razlikovanje spontanega ali induciranega mutanta mikroorganizma od starševskega divjega seva, npr. vključno z najprimernejšimi molekularnimi analiznimi metodami, kakor je zahtevano v oddelku 1;

(e)

metode za ugotavljanje čistosti založne izvorne kulture, iz katere se proizvajajo serije, in metode za nadzor navedene čistosti, npr. vključno z najprimernejšimi molekularnimi analiznimi metodami, kakor je zahtevano v oddelku 1;

(f)

metode za določanje vsebnosti mikroorganizma v proizvodni seriji ter metode za odkrivanje in štetje relevantnih kontaminantnih mikroorganizmov, kot je zahtevano v oddelku 1, da se omogoči preverjanje skladnosti snovi/serije z najvišjim pragom relevantnega kontaminirnega mikroorganizma;

(g)

metode za določanje relevantnih nečistoč, skrb vzbujajočih metabolitov in aditivov, če so prisotni v proizvodni snovi, kakor je zahtevano v oddelku 1.

4.2 Metode za določitev gostote mikroorganizma in količinsko določitev ostankov

Opišejo se metode, ki se uporabljajo za določanje in količinsko opredelitev:

—

gostote mikroorganizmov, kadar je relevantno in kot je zahtevano v točkah 5.3, 5.4, 6.1 in 7.1.4 ter v oddelku 8,

—

ostankov skrb vzbujajočih metabolitov, kadar je relevantno in kot je zahtevano v točkah 2.8, 5.5 in 8.8 oddelka 6,

na in/ali v kulturah, živilih, krmi, živalskem in človeškem tkivu ter tekočinah ter v ustreznih okoljskih kompartmentih.

Kadar je to relevantno, se opišejo metode za spremljanje po odobritvi. Kolikor je to mogoče, so metode po odobritvi čim enostavnejše, vključujejo najnižje stroške in zahtevajo splošno dostopno opremo.

5. UČINKI NA ZDRAVJE LJUDI

Uvod

(i)

Predložene informacije, skupaj z informacijami, predloženimi za eno ali več fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo mikroorganizem, zadostujejo za izvedbo ocene tveganj za zdravje ljudi in živali (tj. vrst, ki jih običajno krmijo in redijo ljudje, ali živali, namenjenih za proizvodnjo hrane):

(a)

neposredno in/ali posredno povezanih z ravnanjem s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo mikroorganizem, in njihovo uporabo;

(b)

povezanih z ravnanjem s tretiranimi proizvodi ter

(c)

ki so posledica ostankov ali nečistoč, ki ostanejo v živilih in vodi.

Poleg tega predložene informacije zadostujejo za:

—

odločitev o odobritvi mikroorganizma,

—

določitev ustreznih pogojev ali omejitev v zvezi z odobritvijo,

—

določitev obvestil o tveganjih in varnosti za varovanje zdravja ljudi in živali ter okolja, ki morajo biti navedena na embalaži (posodah),

—

navedbo ustreznih ukrepov prve pomoči ter ustreznih diagnostičnih in terapevtskih ukrepov, ki jih je treba izvajati v primeru okužbe ali drugega škodljivega učinka na ljudi.

(ii)

Navedejo se vsi škodljivi učinki, ugotovljeni v raziskavah. Poleg tega se izvedejo raziskave, ki so morda potrebne za oceno verjetnega mehanizma v teh procesih in oceno pomena teh učinkov.

(iii)

Pri vseh študijah je treba navesti dejansko dosežen odmerek mikroorganizmov ali skrb vzbujajočega metabolita v ustreznih enotah na kg telesne teže (npr. CFU/kg) ali v kateri koli drugi ustrezni enoti. Predloži se utemeljitev za izbrano enoto.

(iv)

Razpoložljive informacije o opredelitvi in bioloških lastnostih mikroorganizma (oddelka 1 in 2) ter zdravstvena in medicinska poročila lahko zadostujejo za oceno potenciala kužnosti in patogenosti mikroorganizma.

(v)

Za dokončanje ocene učinkov na zdravje ljudi so lahko potrebne dodatne študije, o vrsti teh dodatnih študij pa se odloča za vsak primer posebej na podlagi strokovne presoje, odvisno od razpoložljivih informacij, zlasti v zvezi z biološkimi lastnostmi mikroorganizma. Do sprejetja posebnih smernic na mednarodni ravni se za pridobivanje zahtevanih informacij uporabljajo razpoložljive smernice za preskušanje.

(vi)

Dodatne študije (glej točko 5.4) se izvedejo, če so na podlagi razpoložljivih informacij (glej točko 5.2) ali preskusov iz točke 5.3 potrebne nadaljnje preiskave ali so se na podlagi teh informacij ali preskusov pokazali škodljivi učinki na zdravje. Vrsta študije, ki jo je treba izvesti, je odvisna od opaženih učinkov.

5.1 Zdravstveni podatki

5.1.1 Terapevtski ukrepi in ukrepi prve pomoči

Opišejo se terapevtski režimi in ukrepi prve pomoči v primeru zaužitja, vdihavanja ali kontaminacije oči in kože. Zagotovijo se razpoložljive informacije, ki temeljijo na praktičnih izkušnjah ali teoretičnih izhodiščih.

Brez poseganja v člen 10 Direktive 98/24/ES ( 25 ) se, kadar so na voljo, predložijo praktični podatki in informacije, relevantni za prepoznavanje simptomov okužbe ali patogenosti in za učinkovitost terapevtskih ukrepov.

Za mikroorganizme, razen virusov, se navedejo antimikrobični agensi z učinkovitostjo proti mikroorganizmu. V primeru opredelitve skrb vzbujajočih metabolitov, kot je zahtevano v točki 2.8, se poroča o učinkovitosti znanih antagonistov takih metabolitov.

5.1.2 Zdravstveni nadzor

Predložijo se razpoložljiva poročila o programih nadzora zdravja pri delu. Ta poročila se lahko nanašajo na sev, ki se ocenjuje, na tesno povezane seve ali skrb vzbujajoče metabolite in so podprta z informacijami o zasnovi programa, uporabi ustreznih zaščitnih ukrepov, vključno z osebno zaščitno opremo, izpostavljenosti mikroorganizmu ali skrb vzbujajočim metabolitom. Ta poročila, kadar so na voljo, vključujejo podatke o učinkih na posameznike, izpostavljene mikroorganizmu ali skrb vzbujajočim metabolitom v proizvodnih obratih ali po nanašanju mikroorganizma (npr. delavci v kmetijstvu ali raziskovalnih dejavnostih). Ta poročila, kadar so na voljo, zajemajo tudi podatke o preobčutljivost in/ali alergijskih odzivih.

V primeru škodljivih učinkov je treba nameniti pozornost vprašanju, ali so na dovzetnost posameznika vplivala kakršna koli predisponirana stanja za bolezen, npr. predhodna bolezen, zdravljenje z zdravili, slabša imunost, nosečnost ali dojenje.

5.1.3 Informacije o preobčutljivosti in alergenosti

Predložijo se razpoložljiva poročila iz objavljene strokovno pregledane literature o mikroorganizmu ali njegovih bližnjih sorodnikih iz taksonomske skupine, ki se nanašajo na preobčutljivost pri ljudeh. Zaradi nerazpoložljivosti ustrezne metode za oceno potenciala mikroorganizmov za povzročanje preobčutljivosti se ti štejejo za morebitne povzročitelje preobčutljivosti, dokler ni na voljo potrjen preskus in se za vsak primer posebej ne dokaže morebitna odsotnost potenciala za povzročanje preobčutljivosti.

5.1.4 Neposredne ugotovitve

Predložiti je treba razpoložljiva poročila, pripravljena na podlagi objavljene strokovno pregledane literature o mikroorganizmu ali njegovih bližnjih sorodnikih iz taksonomske skupine v zvezi s kliničnimi primeri okužb pri ljudeh, ter poročila o izvedenih drugih nadaljnjih študijah. Taka poročila vsebujejo opis vrste in stopnje izpostavljenosti, ugotovljenih kliničnih simptomov, izvedenih ukrepov prve pomoči in terapevtskih ukrepov ter opravljenih meritev in drugih ugotovitev.

5.2 Ocena potencialne kužnosti in patogenosti mikroorganizma za ljudi

Študije za ugotavljanje potencialne kužnosti in patogenosti mikroorganizma se izvedejo, kakor je določeno v točkah 5.3.1 in 5.4, razen če vlagatelj z uporabo pristopa teže dokazov dokaže, da se taki učinki ne pričakujejo. Pristop teže dokazov lahko temelji na informacijah, predloženih v skladu s točkami 2.1, 2.3, 2.4, 2.6 in 5.1, in/ali katerem koli drugem zanesljivem viru (npr. priznana domneva o varnosti ( 26 )). Te informacije se upoštevajo v povzetku, da se dokaže odsotnost kužnosti in patogenosti za ljudi ter utemelji nepredložitev študij, zahtevanih v točkah 5.3.1 in 5.4.

5.3 Študije kužnosti in patogenosti mikroorganizma

5.3.1 Kužnost in patogenost

Razen če vlagatelj lahko dokaže odsotnost kužnosti in patogenosti na podlagi pristopa teže dokazov iz točke 5.2, se zagotovijo in ocenijo študije, podatki in informacije, kakor je zahtevano v točkah 5.3.1.1 do 5.3.1.3. Ti morajo zadostovati za opredelitev učinkov po enkratni izpostavljenosti mikroorganizmu in zlasti za določitev ali navedbo:

—

kužnosti in patogenosti mikroorganizma,

—

časovnega poteka in značilnosti učinkov z vsemi podrobnostmi o ugotovljenih spremembah (kliničnih in vedenjskih) in možnih makroskopskih patoloških ugotovitvah pri obdukciji;

—

relativnih nevarnosti, povezanih z različnimi načini izpostavljenosti, in

—

analiz med študijami za oceno klirensa mikroorganizma.

Če se te študije izvedejo, vlagatelj:

—

prilagodi obdobje opazovanja biološkim lastnostim uporabljenega mikroorganizma, zlasti njegovemu času inkubacije, stopnji klirensa in času opazovanja škodljivih učinkov;

—

med študijami o kužnosti in patogenosti oceni klirens mikroorganizma v organih, ki so relevantni za mikrobiološko preučevanje (npr. jetra, ledvice, vranica, pljuča, možgani, kri in mesto uporabe);

—

pri ocenjevanju rezultatov študije in njihove relevantnosti za ljudi upošteva morebitne razlike glede dovzetnosti različnih vrst (tj. ustreznost izbrane preskusne vrste) za mikroorganizem (npr. na podlagi literature).

5.3.1.1 Oralna kužnost in patogenost

Poroča se o oralni kužnosti in patogenosti po enkratni izpostavljenosti mikroorganizmu.

Opravi se študija na preskusnih živalih v skladu z ustreznimi smernicami, razen če vlagatelj lahko dokaže odsotnost oralne kužnosti in patogenosti na podlagi pristopa teže dokazov iz točke 5.2.

5.3.1.2 Intratrahealna/intranazalna kužnost in patogenost

Poroča se o intratrahealni/intranazalni kužnosti in patogenosti po enkratni izpostavljenosti mikroorganizmu. S strokovno presojo se lahko podpre ocena tega, kateri od obeh načinov izpostavljenosti je najprimernejši za preiskavo na podlagi bioloških lastnosti mikroorganizma in razpoložljivih informacij iz točk 5.1 in 5.2.

Opravi se študija na preskusnih živalih v skladu z ustreznimi smernicami, razen če vlagatelj lahko dokaže odsotnost intratrahealne/intranazalne kužnosti in patogenosti na podlagi pristopa teže dokazov iz točke 5.2.

5.3.1.3 Intravenozna, intraperitonealna ali subkutana enkratna izpostavljenost

Intravenozni, intraperitonealni ali subkutani preskus se šteje za visoko občutljiv poskus, namenjen zlasti ugotavljanju kužnosti. Najslabši možni scenarij (mikroorganizem, ki zaobide kožno pregrado in vstopi v telo v visoki koncentraciji) se lahko uporabi za oceno rezultatov oralnega in intratrahealnega/intranazalnega preskušanja v primeru negotovosti.

Odločitev o tem, kateri način izpostavljenosti je najprimernejši za preiskavo, temelji na bioloških lastnostih mikroorganizma in razpoložljivih informacijah iz točk 5.1 in 5.2.

Opravi se študija na preskusnih živalih v skladu z ustreznimi smernicami, razen če vlagatelj lahko dokaže odsotnost intravenozne, intraperitonealne ali subkutane kužnosti in patogenosti na podlagi pristopa teže dokazov iz točke 5.2.

5.3.2 Študija celičnih kultur

Te informacije se navedejo za mikroorganizme, ki se delijo v celici, npr. za viruse, viroide ali, kadar je to relevantno, bakterije in praživali, razen če je iz informacij, predloženih v skladu z oddelki 1, 2 in 3, jasno razvidno, da se mikroorganizem ne deli v homeotermnih (toplokrvnih) organizmih.

Če so te informacije potrebne, se izvede študija celičnih kultur na človeških celičnih ali tkivnih kulturah različnih organov. Izbira lahko temelji na predvidenih ciljnih organih po okužbi. Če človeške celične ali tkivne kulture določenih organov niso na voljo, se uporabijo celične in tkivne kulture drugih sesalcev. Pri virusih je treba posebno pozornost posvetiti zmožnosti interakcije s človeškim genomom.

5.4 Posebne študije kužnosti in patogenosti mikroorganizma

Če so po strokovni presoji na podlagi razpoložljivih informacij (glej točko 5.2) ali učinkov, ugotovljenih v študijah kužnosti in patogenosti z enkratnim odmerkom (glej točko 5.3.1), potrebne nadaljnje preiskave, se izvedejo posebne študije kužnosti in/ali patogenosti, zlasti v primeru tesne povezanosti z mikroorganizmi, ki so patogeni za ljudi ali živali.

Če so te študije potrebne, se načrtujejo posamično glede na posamezne parametre, ki jih je treba preučiti, in zastavljene cilje.

5.5 Informacije o metabolitih in študije toksičnosti metabolitov

5.5.1 Informacije o metabolitih

Predložijo se informacije (npr. znanstvena literatura, rezultati študij) o toksikološki karakterizaciji metabolitov in z njimi povezanih ugotovljenih nevarnostih za zdravje ljudi in živali, zbrane ali pridobljene z namenom opredelitve skrb vzbujajočih metabolitov ali njihove izključitve iz skupine skrb vzbujajočih metabolitov.

Za tiste metabolite, za katere je ugotovljena nevarnost za zdravje ljudi ali živali, se predloži oceni izpostavljenosti ljudi v skladu s točkama 6.1 in 7.2.1.

5.5.2 Dodatne študije toksičnosti skrb vzbujajočih metabolitov

Za skrb vzbujajoče metabolite, opredeljene na podlagi informacij o nevarnosti za ljudi ali živali (glej točko 5.5.1) in izpostavljenosti ljudi ali živali (glej točke 6.1, 7.2.1 in 7.2.2) ter navedene v točki 2.8, se določijo toksikološke referenčne vrednosti na podlagi razpoložljivih toksikoloških informacij za vsak skrb vzbujajoči metabolit. Referenčne vrednosti omogočajo izvedbo ocen tveganja za izvajalce varstva rastlin, delavce, druge navzoče osebe, prebivalce in potrošnike, kot je ustrezno, razen če se ocena tveganja lahko izvede na drug način (npr. s kvalitativno oceno ali z uporabo koncepta praga toksikološke zaskrbljenosti).

Če referenčnih vrednosti ni mogoče določiti na podlagi že obstoječih informacij ali je treba učinke, o katerih se poroča, dodatno raziskati, se lahko zahtevajo študije, ki se izvedejo za vsak primer posebej (na primer študije kratkotrajne toksičnosti in študije genotoksičnosti). Če se izvedejo študije toksičnosti metabolitov, se upoštevajo zahteve iz dela A za določeno vrsto študije.

Za organizme, ki niso bili podrobno preučeni, tj. kadar količina objavljenih informacij ne zadostuje za sklep o proizvodnji skrb vzbujajočih metabolitov, se izvede študija toksičnosti pri ponovljenem odmerku o ustreznih delih MPCA, kot je izdelan, v skladu z določbami iz dela A za isto vrsto študije. Odločitev o zahtevi za izvedbo nadaljnjih študij temelji na vrsti kakršnih koli toksičnih učinkov, ugotovljenih v taki študiji toksičnosti pri ponovljenem odmerku, in na strokovni presoji.

6. OSTANKI V ALI NA TRETIRANIH PROIZVODIH, ŽIVILIH IN KRMI

Uvod

Navedejo se podatki o ostankih, kot je zahtevano v točki 6.2, razen če:

—

se na podlagi pristopa teže dokazov v zvezi z informacijami, predloženimi v skladu z oddelki 2, 3, 5 in 7, lahko utemelji, da ugotovljeni možni skrb vzbujajoči metaboliti (glej točko 2.8) niso nevarni za ljudi zaradi predvidene uporabe,

—

je mogoče z oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom metabolitov, za katere je bila ugotovljena nevarnost za zdravje ljudi (glej točko 5.5.1), ugotoviti, da je tveganje za potrošnike sprejemljivo, ali

—

je mikroorganizem virus.

6.1 Ocena izpostavljenosti potrošnikov ostankom

Ocena izpostavljenosti potrošnikov se predloži za metabolite, za katere je bila ugotovljena nevarnost za zdravje ljudi na podlagi informacij, predloženih v skladu s točko 5.5.1, ob upoštevanju predvidene uporabe.

Ocena za metabolite, za katere je bila ugotovljena nevarnost za zdravje ljudi, vključuje izračun pričakovanih vrednosti ostankov teh metabolitov na užitnih delih tretiranih kultur z uporabo najslabših ocen, ob upoštevanju kritičnih dobrih kmetijskih praks, ekologije mikroorganizma, na primer njegovega življenjskega sloga (npr. saprofit, parazit, endofit), gostiteljskega razpona, življenjskega cikla, zahtev za rast populacije in pogojev, ki sprožijo proizvodnjo, ter lastnosti metabolita, za katerega je bila ugotovljena nevarnost za zdravje ljudi.

Ocena izpostavljenosti ostankom metabolitov, za katere je bila ugotovljena nevarnost za zdravje ljudi, se lahko podpre tudi z neposrednimi meritvami metabolita, npr. da se dokaže odsotnost metabolita na užitnih delih v času spravila. Pri ugotavljanju potrebe po neposrednih meritvah se upoštevata možnost in pomembnost izpostavljenosti metabolitu, ki nastane po nanašanju na užitne dele (nastanek in situ). To lahko vključuje primerjavo med ravnjo metabolita v ozadju in njegovo zvišano ravnjo zaradi tretiranja s fitofarmacevtskim sredstvom, ki vsebuje aktivno snov. Pristopi navzkrižnega branja se utemeljijo.

Ocena izpostavljenosti metabolitom, za katere je bila ugotovljena nevarnost za zdravje ljudi, se lahko podpre z neposrednimi meritvami gostote mikroorganizma na užitnih delih tretiranih kultur, npr. če ni mogoče ustrezno utemeljiti, da nastanek metabolita in situ ni relevanten za potrošnike. Take meritve se izvajajo v običajnih pogojih uporabe in v skladu z dobro kmetijsko prakso.

V oceni je upoštevan, odvisno od primera, celoten življenjski cikel kulture (npr. pred spravilom in po njem), da se omogoči ustrezna ocena tveganja za potrošnike. Uporabi se pristop teže dokazov. Kadar je to relevantno, se navede ustrezna utemeljitev za uporabo analogije (npr. med različnimi snovmi, pripadniki vrste, podnebnimi razmerami).

Na podlagi ocene izpostavljenosti se izvede okvirna ocena tveganja za potrošnike, da se dokaže, da predvidena izpostavljenost metabolitom, za katere je bila ugotovljena nevarnost za zdravje ljudi, ne predstavlja nesprejemljivega prehranskega tveganja za potrošnike.

6.2 Pridobivanje podatkov o ostankih

Za skrb vzbujajoče metabolite, opredeljene v točki 2.8, za katere ni bilo ustrezno dokazano, da je tveganje za potrošnike sprejemljivo na podlagi informacij iz točke 6.1, se zahtevajo ustrezne študije svežnja podatkov o ostankih, kot je določeno v oddelku 6 dela A. Študije se izvedejo z reprezentativnim fitofarmacevtskim sredstvom in ciljem analizirati in, če je to mogoče, količinsko določiti različne skrb vzbujajoče metabolite, opredeljene v skladu s točko 2.8.

Če je potreben sveženj podatkov o ostankih:

—

so polovica nadzorovanih poskusov za določitev ostankov poskusi za ugotavljanje upadanja ostankov, ki vključujejo vsaj eno meritev po spravilu, razen če se lahko dokaže, da so v času spravila prisotni samo preživetja nesposobni mikroorganizmi;

—

se zagotovijo informacije o ravneh mikroorganizma in koncentracijah skrb vzbujajočih metabolitov;

—

se na podlagi poskusov za določitev ostankov izvede ocena tveganja za potrošnike, da se dokaže, da izpostavljenost ne predstavlja nesprejemljivega tveganja za potrošnike.

7. OKOLJSKA PRISOTNOST MIKROORGANIZMA, VKLJUČNO Z USODO IN VEDENJEM SKRB VZBUJAJOČIH METABOLITOV

Uvod

(i)

V tem oddelku so določene zahteve, ki omogočajo določitev ekoloških posledic mikroorganizma ob upoštevanju njegovega pojavljanja v ustreznih okoljskih kompartmentih in oceno morebitne izpostavljenosti ljudi in neciljnih organizmov aktivni snovi in, kadar je to relevantno, skrb vzbujajočim metabolitom. Glavni vir informacij so informacije o bioloških lastnostih in ekologiji mikroorganizma ter njegovi predvideni uporabi, tj. informacije, predložene v skladu z oddelki 1 do 6, kot je prisotnost v evropskem okolju. Te se lahko dopolnijo s podatki iz literature, laboratorijskimi preiskavami ali meritvami na terenu.

(ii)

Informacije, predložene za mikroorganizem in enega ali več pripravkov, ki vsebujejo mikroorganizem, zadostujejo za izvedbo ocene izpostavljenosti neciljnih organizmov mikroorganizmu. Poleg tega je treba zagotoviti dovolj informacij, da se omogoči ocena skrb vzbujajočih metabolitov, če so opredeljeni v skladu s točko 2.8.

(iii)

Predložene informacije zadostujejo za opredelitev ukrepov, potrebnih za čim večje zmanjšanje vpliva na neciljne vrste in okolje.

7.1 Okoljska prisotnost mikroorganizma

7.1.1 Predvidena okoljska gostota mikroorganizma

7.1.1.1 Tla

Oceni se predvidena okoljska gostota mikroorganizma v tleh po tretiranju s fitofarmacevtskim sredstvom, ki vsebuje navedeni mikroorganizem, v skladu s predlaganimi pogoji uporabe, razen če vlagatelj ustrezno utemelji, da ni nevarnosti v skladu z oddelkom 8.

7.1.1.2 Voda

Oceni se predvidena okoljska gostota mikroorganizma v površinskih vodah po tretiranju s fitofarmacevtskim sredstvom, ki vsebuje navedeni mikroorganizem, v skladu s predlaganimi pogoji uporabe, razen če vlagatelj ustrezno utemelji, da ni nevarnosti v skladu z oddelkom 8.

7.1.2 Izpostavljenost mikroorganizmom, za katere je znano, da so patogeni za rastline ali druge organizme

Za mikroorganizme, ki niso prisotni v ustreznih evropskih okoljih na ustrezni najvišji taksonomski ravni in za katere je znano, da so patogeni za rastline ali druge organizme (glej točki 2.2 in 2.3), se navedejo gostiteljski organizmi, v katerih se pričakuje proliferacija mikroorganizma. Če so neciljni organizmi, navedeni v oddelku 8, lahko izpostavljeni gostiteljskim organizmom, ki jih je koloniziral patogen, se navedejo informacije o verjetnosti in, če je to ustrezno, stopnji izpostavljenosti.

Take informacije se lahko zagotovijo na podlagi bioloških lastnosti (glej oddelek 2), podatkov iz literature in/ali študij, ki se zahtevajo v skladu z oddelkom 8.

7.1.3 Kvalitativna ocena izpostavljenosti mikroorganizmu

Kvalitativna ocena izpostavljenosti mikroorganizmu se izvede, če:

—

so po izpostavljenosti okoljsko relevantnim koncentracijam opaženi škodljivi učinki na neciljne organizme (glej oddelek 8) na podlagi predvidene okoljske gostote mikroorganizma, izračunane v skladu s točko 7.1.1, ali informacije ne zadostujejo za sklep o tem, ali

—

se ob upoštevanju informacij iz točke 7.2 ugotovi morebitno tveganje za ljudi ali neciljne organizme ali če informacije ne zadostujejo za sklep o tem.

Če je to potrebno za predložitev dodatnih informacij za oceno tveganja, se zagotovi kvalitativna ocena izpostavljenosti mikroorganizmu, pri čemer se uporabi pristop teže dokazov. Pri taki kvalitativni oceni se upoštevajo predvidene okoljske gostote, izračunane v skladu s točko 7.1.1, ta ocena pa lahko temelji na ekologiji mikroorganizma, na primer njegovem življenjskem slogu (npr. saprofit, parazit, endofit), gostiteljskem razponu in gostotah možnih gostiteljev, življenjskem ciklu, zahtevah za rast populacije ali razpoložljivih podatkih o spremljanju na ustrezni najvišji taksonomski ravni. Zagotovi se ustrezna utemeljitev za uporabo analogije (npr. med sevi iste vrste).

7.1.4 Eksperimentalni podatki o izpostavljenosti mikroorganizmu

Če se ob upoštevanju informacij, predloženih v skladu s točkami 7.1.1, 7.1.2, 7.1.3 in 7.2 ugotovi morebitno tveganje za ljudi ali neciljne organizme ali pa informacije ne zadostujejo za sklep o tem, se gostota populacije mikroorganizma določi v ustreznih okoljskih kompartmentih (npr. tleh, vodi, na površini rastlin).

Eksperimentalni podatki vključujejo gostote populacije, izmerjene v časovnem poteku, ki vključuje čas pred nanašanjem in takoj po njem, da se dokaže morebitno zmanjšanje gostote populacije.

7.2 Usoda in vedenje skrb vzbujajočih metabolitov

7.2.1 Predvidena okoljska koncentracija

Če so metaboliti, ki so nevarni za ljudi ali neciljne organizme (glej točki 5.5.1 in 8.8.1), prisotni v MPCA, kot je izdelan, se navede predvidena okoljska koncentracija metabolitov v ustreznem okoljskem kompartmentu (tj. tla, površinske vode, podzemna voda ali zrak). Če ni mogoče ustrezno dokazati, da nastanek metabolitov in situ ni relevanten za oceno tveganja, se upoštevajo določbe iz točke 7.2.2.

Za metabolite, za katere je bila ugotovljena nevarnost za zdravje ljudi ali neciljne organizme in ki se proizvajajo in situ, vendar niso prisotni v MPCA, kot je izdelan, niso potrebni izračuni predvidene okoljske koncentracije.

7.2.2 Kvalitativna ocena izpostavljenosti

V primeru opredelitve metabolitov, za katere je bila ugotovljena nevarnost za zdravje ljudi ali neciljnih organizmov (glej točki 5.5.1 in 8.8.1), se izvede kvalitativna ocena izpostavljenosti za take metabolite, kadar informacije iz točke 7.2.1 ne zadostujejo za sklep o sprejemljivem tveganju za neciljne organizme ali o neobstoju tveganj za zdravje ljudi.

Po potrebi lahko ocena temelji na obstoječem znanju o:

—

mikroorganizmu, na primer njegovi ekologiji, življenjskem slogu, gostiteljskem razponu, življenjskem ciklu, zahtevah za rast populacije, razpoložljivih podatkih o spremljanju na ustrezni najvišji taksonomski ravni ali pogojih, ki sprožijo proizvodnjo metabolita, ali

—

metabolitu, na primer fizikalnih in kemijskih lastnostih ali ravni v ozadju.

Uporabi se pristop teže dokazov. Navede se ustrezna utemeljitev za uporabo analogije (npr. med različnimi snovmi, pripadniki vrste, podnebnimi razmerami).

7.2.3 Eksperimentalni podatki o izpostavljenosti

Eksperimentalni podatki o izpostavljenosti se zagotovijo za skrb vzbujajoče metabolite, opredeljene v točki 2.8, za katere informacije iz točk 7.2.1 in 7.2.2 ne zadostujejo za sklep o dopustnem tveganju za neciljne organizme ali o neobstoju tveganj za zdravje ljudi.

V takih primerih in če je to tehnično izvedljivo, se zagotovi dovolj informacij o koncentraciji skrb vzbujajočega metabolita v ustreznih okoljskih kompartmentih (npr. tla, površinske vode, podzemna voda, zrak, cvetovi, listje, korenine, gostiteljski organizmi), da se omogoči ocena. Študija se izvede v skladu z ustreznimi določbami iz dela A za ustrezno vrsto študije.

8. EKOTOKSIKOLOŠKE ŠTUDIJE

Uvod

(i)

V tem oddelku so določene zahteve za podatke, ki omogočajo:

—

oceno morebitnih škodljivih učinkov na neciljne organizme, ki bodo verjetno izpostavljeni mikroorganizmu in relevantnim povezanim skrb vzbujajočim metabolitom, ter

—

določitev ustreznih preskusov, ki jih je treba izvesti na specifičnih neciljnih organizmih na podlagi informacij o intrinzičnih lastnostih, da se testiranje omeji na tisto, kar je potrebno za dokončanje ocene tveganja.

Posebno pozornost je treba nameniti mikrobnim vrstam, za katere ni znano, da se pojavljajo v ustreznih evropskih okoljih. Predložene informacije zadostujejo za določitev fiziološkega in ekološkega gostiteljskega razpona (skupaj z analizo ključnih bioloških lastnosti mikroorganizmov) za oceno učinkov na neciljne organizme.

(ii)

Informacije, predložene na najustreznejši najvišji taksonomski ravni, skupaj z informacijami za enega ali več pripravkov, ki vsebujejo mikroorganizem, zadostujejo za izvedbo ocene učinka na neciljne vrste, ki bi lahko bile ogrožene zaradi izpostavljenosti mikroorganizmu. Pri predložitvi teh informacij vlagatelj upošteva, da je vpliv na neciljne vrste lahko posledica enkratne, dolgotrajne ali ponavljajoče se izpostavljenosti ter je lahko reverzibilen ali nereverzibilen. Predložene informacije zadostujejo za:

—

odločitev o odobritvi mikroorganizma,

—

določitev ustreznih pogojev ali omejitev v zvezi z vsako odobritvijo,

—

oceno kratkoročnih in dolgoročnih tveganj za neciljnihe vrste – populacije, skupnosti in procese, kot je ustrezno, ter

—

določitev varnostnih ukrepov, ki se štejejo za potrebne za zaščito neciljnih vrst.

(iii)

Na splošno je trajanje eksperimentalnih študij dovolj dolgo, da se omogoči čas za inkubacijo, okužbo in izražanje škodljivih učinkov v neciljnih organizmih, odvisno od bioloških lastnosti mikroorganizma. V predloženih študijah so upoštevani največji priporočeni odmerki pri nanašanju ali pričakovana okoljska koncentracija, izpostavljenost, ki lahko nastane zaradi predvidenih uporab, in potencial mikroorganizma za proliferacijo v okolju ali gostitelju.

Za razlikovanje med patogenostjo živega mikroorganizma in toksičnimi učinki, ki jih sprožijo njegovi skrb vzbujajoči metaboliti, je treba poleg kontrolne skupine brez odmerkov vključiti druge ustrezne kontrolne skupine, kot so inaktivirane oblike živih mikroorganizmov in/ali kontrolne skupine sterilnega filtrata/supernatanta.

(iv)

Če so za katero koli od skupin neciljnih organizmov iz točk 8.1 do 8.6 potrebne študije patogenosti/kužnosti, mora izbira ustrezne vrste navedene skupine neciljnih organizmov temeljiti na bioloških lastnostih mikroorganizma (vključno s specifičnostjo gostiteljskega razpona, načina delovanja in ekologije), predlaganih vzorcih uporabe fitofarmacevtskega sredstva (npr. tretirane kulture, pogostost, časovni razpored, vzorci uporabe, kot so škropljenje in pršenje ali krtačenje), upoštevati pa je treba tudi ustrezne smernice, kadar so na voljo.

Dodatne študije se lahko izvedejo, če so preskusi iz točk 8.1 do 8.6 pokazali škodljive učinke na enega ali več neciljnih organizmov in lahko vključujejo študije na dodatnih vrstah.

(v)

Poroča se o vseh znanih škodljivih učinkih na okolje. Morda bodo potrebne dodatne študije za preučitev verjetnih mehanizmov v teh procesih in oceno pomena teh učinkov.

(vi)

Morda bo treba izvesti ločene študije za skrb vzbujajoče metabolite, opredeljene v točki 2.8, ki predstavljajo pomembno tveganje za neciljne organizme. Študija o neciljnih organizmih se izvede v skladu z ustrezno določbo iz dela A.

(vii)

Da se olajša ocena pomena dobljenih rezultatov preskusov, se pri različnih izvedenih preskusih uporabijo ista vrsta, zabeleženi izvor ali, kadar je to mogoče, sev vsake zadevne neciljne vrste.

8.1 Učinki na kopenske vretenčarje

Na podlagi informacij, ki so že predložene v skladu z oddelki 1, 2, 3, 5 in 7, in informacij, ki se lahko pridobijo iz drugih zanesljivih virov, se zagotovi povzetek o potencialni kužnosti in patogenosti mikroorganizma za kopenske vretenčarje (npr. sesalce, ptice, plazilce in dvoživke).

Izvedejo se ustrezne študije patogenosti/kužnosti, razen če vlagatelj z uporabo pristopa teže dokazov dokaže, da se patogenost/kužnost mikroorganizma za neciljne kopenske vretenčarje lahko oceni na podlagi predloženega povzetka.

Če so te študije potrebne:

—

se izvede makroskopska nekropsija in

—

za mikroorganizme s patogenim načinom delovanja ali viruse (npr. entomopatogene), za katere se pričakuje, da bo njihova proliferacija v okolju po nanašanju znatna, je lahko peroralni odmerek, uporabljen v študijah, utemeljen na podlagi informacij, predloženih v skladu s točkama 7.1.1 in 7.1.2.

8.2 Učinki na vodne organizme

8.2.1 Učinki na ribe

Na podlagi informacij, ki so že predložene v skladu z oddelki 1, 2, 3 in 7, in drugih informacij, ki se lahko pridobijo iz drugih zanesljivih virov, se zagotovi povzetek o potencialni kužnosti in patogenosti mikroorganizma za ribe.

Izvedejo se ustrezne študije patogenosti/kužnosti, razen če vlagatelj z uporabo pristopa teže dokazov dokaže:

—

da se patogenost/kužnost mikroorganizma za ribe lahko oceni na podlagi predloženega povzetka ali

—

da se na podlagi informacij, predloženih v skladu z oddelkom 7, pričakuje, da ribe ne bodo izpostavljene mikroorganizmu.

Če se v takih študijah opazijo škodljivi učinki, se izvedejo dodatne ustrezne študije (npr. v reprezentativnih pogojih v skladu s predlaganimi pogoji uporabe).

8.2.2 Učinki na vodne nevretenčarje

Izvedejo se ustrezne študije patogenosti/kužnosti, razen če vlagatelj z uporabo pristopa teže dokazov dokaže:

—

da se patogenost/kužnost mikroorganizma za vodne nevretenčarje lahko oceni na podlagi predloženega povzetka ali

—

da se na podlagi informacij, predloženih v skladu z oddelkom 7, pričakuje, da vodni nevretenčarji ne bodo izpostavljeni mikroorganizmu.

Če se v takih študijah opazijo škodljivi učinki, se izvedejo dodatne ustrezne študije (npr. v reprezentativnih pogojih v skladu s predlaganimi pogoji uporabe).

8.2.3 Učinki na alge

Ustrezne študije o patogenih/kužnih učinkih na rast in hitrost rasti alg se izvedejo, če je znano, da ima mikroorganizem herbicidni način delovanja ali da je tesno povezan z rastlinskim patogenom, razen če vlagatelj z uporabo pristopa teže dokazov dokaže:

—

da se patogenost/kužnost mikroorganizma za alge lahko oceni na podlagi predloženega povzetka ali

—

da se na podlagi informacij, predloženih v skladu z oddelkom 7, pričakuje, da alge ne bodo izpostavljene mikroorganizmu.

Če se v takih študijah opazijo škodljivi učinki, se izvedejo dodatne ustrezne študije (npr. v reprezentativnih pogojih v skladu s predlaganimi pogoji uporabe).

8.2.4 Učinki na vodne makrofite

Ustrezne študije o patogenih/kužnih učinkih na vodne makrofite se izvedejo, če je znano, da ima mikroorganizem herbicidni način delovanja ali da je tesno povezan z rastlinskim patogenom, razen če vlagatelj z uporabo pristopa teže dokazov dokaže:

—

da se patogenost/kužnost mikroorganizma za vodne makrofite lahko oceni na podlagi predloženega povzetka ali

—

da se na podlagi informacij, predloženih v skladu z oddelkom 7, pričakuje, da vodni makrofiti ne bodo izpostavljeni mikroorganizmu.

Če se v takih študijah opazijo škodljivi učinki, se izvedejo dodatne ustrezne študije (npr. v reprezentativnih pogojih v skladu s predlaganimi pogoji uporabe).

8.3 Učinki na čebele

Izvedejo se ustrezne študije patogenosti/kužnosti, vključno s fazo odrasle čebele in fazo ličinke, razen če vlagatelj z uporabo pristopa teže dokazov dokaže:

—

da se patogenost/kužnost mikroorganizma za čebele lahko oceni na podlagi predloženega povzetka ali

—

da se na podlagi informacij, predloženih v skladu z oddelkom 7, pričakuje, da čebele ne bodo izpostavljene mikroorganizmu.

Če se v takih študijah opazijo škodljivi učinki, se izvedejo dodatne ustrezne študije (npr. terenske študije v reprezentativnih pogojih v skladu s predlaganimi pogoji uporabe).

8.4 Učinki na neciljne členonožce, razen čebel

Izvedejo se ustrezne študije patogenosti/kužnosti, razen če vlagatelj z uporabo pristopa teže dokazov dokaže:

—

da se patogenost/kužnost mikroorganizma za neciljne členonožce, razen čebel, lahko oceni na podlagi predloženega povzetka ali

—

da se na podlagi informacij, predloženih v skladu z oddelkom 7, pričakuje, da neciljni členonožci ne bodo izpostavljeni mikroorganizmu.

Če so potrebne študije, se izvedejo na dveh vrstah členonožcev, razen čebel, ki imata vlogo pri biotičnem varstvu rastlin in imata različne taksonomske skupine (redovi), kadar je to mogoče, za kateri so na voljo dogovorjeni protokoli preskušanja, vlagatelj pa predloži utemeljitev glede števila in taksonomije preskušanih vrst. Poleg tega lahko ti preskusi zahtevajo pogoje, ki vplivajo na rast ali sposobnost preživetja mikroorganizma.

Če se v takih študijah opazijo škodljivi učinki, se izvedejo dodatne ustrezne študije (npr. razširjeni laboratorijski preskusi ali terenske študije v reprezentativnih pogojih v skladu s predlaganimi pogoji uporabe).

8.5 Učinki na neciljne mezo- in makroorganizme v tleh

Izvedejo se ustrezne študije patogenosti/kužnosti, razen če:

—

se patogenost/kužnost mikroorganizma za neciljne mezo- in makroorganizme v tleh lahko oceni na podlagi predloženega povzetka ali

—

se na podlagi informacij, predloženih v skladu z oddelkom 7, pričakuje, da mezo- in makroorganizmi v tleh ne bodo izpostavljeni mikroorganizmu.

Če so potrebne študije, se izvedejo na dveh vrstah neciljnih mezo- in makroorganizmov, izbranih na podlagi bioloških lastnosti mikroorganizma, ki se ocenjuje, kadar je to mogoče, za kateri so na voljo dogovorjeni protokoli preskušanja.

Če se v takih študijah opazijo škodljivi učinki, se izvedejo dodatne ustrezne študije (npr. v reprezentativnih pogojih v skladu s predlaganimi pogoji uporabe).

8.6 Učinki na neciljne kopenske rastline

Ustrezne študije o patogenih/kužnih učinkih na neciljne kopenske rastline se izvedejo, če je znano, da ima mikroorganizem herbicidni način delovanja ali da je tesno povezan z rastlinskim patogenom, razen če vlagatelj z uporabo pristopa teže dokazov dokaže:

—

da se patogenost/kužnost mikroorganizma za neciljne kopenske rastline lahko oceni na podlagi predloženega povzetka ali

—

da se na podlagi informacij, predloženih v skladu z oddelkom 7, pričakuje, da neciljne kopenske rastline ne bodo izpostavljene mikroorganizmu.

Če se v takih študijah opazijo škodljivi učinki, se izvedejo dodatne ustrezne študije (npr. v reprezentativnih pogojih v skladu s predlaganimi pogoji uporabe).

8.7 Dodatne študije o mikroorganizmu

Morda bo treba predložiti dodatne podatke o morebitni patogenosti/kužnosti mikroorganizma za neciljne vrste, ki se razlikujejo od tistih vrst, za katere se oceni, da izpolnjujejo zahteve iz točk 8.1 do 8.6.

Podatki lahko vsebujejo tudi povzetek, vključno z informacijami, ki so že predložene v skladu z oddelki 2, 3, 5 in 7, in tistimi, ki se lahko pridobijo iz drugih virov ali iz dodatnih študij kužnosti in patogenosti.

8.8 Informacije o metabolitih in študije toksičnosti metabolitov

8.8.1 Informacije o metabolitih

Predložijo se informacije (npr. znanstvena literatura, rezultati študij) o toksikološki karakterizaciji metabolitov in z njimi povezanih ugotovljenih nevarnostih, relevantnih za neciljne organizme, zbrane ali pridobljene z namenom opredelitve skrb vzbujajočih metabolitov ali njihove izključitve iz skupine skrb vzbujajočih metabolitov.

Za tiste metabolite, za katere je ugotovljena nevarnost za neciljne organizme, se predloži ocena izpostavljenosti relevantnih neciljnih organizmov v skladu s točko 7.2.1.

8.8.2 Dodatne študije toksičnosti skrb vzbujajočih metabolitov

Za skrb vzbujajoče metabolite, opredeljene na podlagi informacij o nevarnosti za neciljne organizme (glej točko 8.8.1) in izpostavljenosti neciljnih organizmov (glej točki 7.2.1 in 7.2.2) ter navedene v točki 2.8, se predložijo dodatne informacije o njihovi toksičnosti za relevantne neciljne organizme (npr. na podlagi izpostavljenosti in navedbe toksičnosti) med tistimi iz točk 8.1 do 8.6. Če je treba pridobiti eksperimentalne podatke, se predložijo ustrezne študije o ekotoksikologiji, kot je določeno v oddelku 8 dela A.

( 1 ) UL L 322, 8.12.2010, str. 10.

( 2 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).

( 3 ) Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (UL L 276, 20.10.2010, str. 33).

( 4 ) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

( 5 ) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).

( 6 ) Direktiva 2004/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi načel dobre laboratorijske prakse ter preverjanju njihove uporabe pri preskusih kemičnih snovi (UL L 50, 20.2.2004, str. 44).

( 7 ) Uredba Komisije (EU) št. 284/2013 z dne 1. marca 2013 o določitvi zahtevanih podatkov o fitofarmacevtskih sredstvih v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 93, 3.4.2013, str. 85).

( 8 ) Združeni narodi, New York in Ženeva (2009), publikacija ISBN 978-92-1-139135-0.

( 9 ) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

( 10 ) UL L 365, 31.12.1994, str. 34.

( 11 ) aAOEL je okrajšava za „akutno dopustno izpostavljenost izvajalca tretiranja“.

( 12 ) LD50 je okrajšava za „srednjo letalno dozo“, tj. odmerek, ki povzroči smrt pri polovici preskusne populacije po določenem trajanju preskusa.

( 13 ) UL L 131, 5.5.1998, str. 11.

( 14 ) Mg/kg telesne teže/dan = mg aktivne snovi na kilogram telesne teže zadevne vrste na dan.

( 15 ) Karenčne dobe se v tem oddelku nanašajo na karence pred spravilom, obdobja prepovedi uporabe ali čas skladiščenja v primeru tretiranja po spravilu.

( 16 ) Publikacija Evropskih skupnosti (2011) ISBN: 978-92-79-16228-2.

( 17 ) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

( 18 ) LR50 je okrajšava za „srednjo letalno stopnjo“, tj. odmerek, ki povzroči smrt pri polovici preskusne populacije po določenem trajanju preskusa.

( 19 ) ER50 je okrajšava za „srednjo stopnjo učinkovitosti“, tj. odmerek, ki povzroči učinek pri polovici preskusne populacije po določenem trajanju preskusa.

( 20 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1760 z dne 26. maja 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo meril za določitev protimikrobnih snovi, ki jih je treba rezervirati za zdravljenje nekaterih okužb pri ljudeh (UL L 353, 6.10.2021, str. 1).

( 21 ) Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7. 1.2019, str. 43).

( 22 ) https://www.who.int/publications/i/item/9789241515528

( 23 ) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

( 24 ) https://www.efsa.europa.eu/en/topics/topic/qualified-presumption-safety-qps

( 25 ) Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 131, 5.5.1998, str. 11).

( 26 ) https://doi.org/10.2903/j.efsa.2021.6377

Top

Choose the experimental features you want to try