1. različne ratinge za licence pilotov, pogoje za izdajo, ohranitev, spremembo, omejitev, začasni odvzem ali preklic licenc, privilegije in odgovornosti imetnikov licenc, pogoje za spremembo veljavnih nacionalnih licenc pilotov in nacionalnih licenc letalskih inženirjev v licence za pilote ter pogoje za sprejetje licenc iz tretjih držav;

2. certifikacijo oseb, ki so odgovorne za usposabljanje ali usposabljanje s simulacijo letenja ter za ocenjevanje spretnosti pilotov;

3. različna zdravniška spričevala za pilote, pogoje za izdajo, ohranitev, spremembo, omejitev, začasen odvzem ali preklic zdravniških spričeval, privilegije in odgovornosti imetnikov zdravniških spričeval ter pogoje za spremembo nacionalnih zdravniških spričeval v splošno priznana zdravniška spričevala;

4. certifikacijo zdravnikov letalske medicine ter pogoje, pod katerimi lahko splošni zdravniki opravljajo naloge zdravnikov letalske medicine;

5. redne zdravniške preglede kabinskega osebja ter kvalifikacije oseb, odgovornih za takšne preglede;

6. pogoje za izdajo, ohranitev, spremembo, omejitev, začasen odvzem ali preklic potrdil kabinskega osebja ter privilegije in odgovornosti imetnikov potrdil kabinskega osebja;

7. pogoje za izdajo, ohranitev, spremembo, omejitev, začasen odvzem ali preklic certifikatov organizacij za usposabljanje pilotov in zdravstvenih centrov za letalsko osebje, ki sodelujejo pri kvalificiranju in zdravniških pregledih letalskega osebja v civilnem letalstvu;

8. zahteve za certifikacijo naprav za simulacijo letenja za usposabljanje in organizacij, ki upravljajo in uporabljajo navedene naprave;

9. zahteve za upravni sistem in sistem upravljanja, ki jih morajo države članice, Agencija in organizacije izpolnjevati v zvezi s pravili iz odstavkov 1 do 8.

1. „licenca iz dela FCL“ pomeni licenco za kabinsko osebje, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge I;

2. „JAR“ pomeni skupne letalske zahteve, ki so jih sprejeli Združeni letalski organi in veljajo od 30. junija 2009;

3. „licenca pilota lahkega zrakoplova (LAPL)“ pomeni licenco za rekreacijske pilote iz člena 7 Uredbe (ES) št. 216/2008;

4. „licenca v skladu z JAR“ pomeni licenco pilota in zadevne ratinge, potrdila, pooblastila, dovoljenja in/ali kvalifikacije, ki jih v skladu z nacionalno zakonodajo, v kateri so upoštevani JAR in postopki, izda ali prizna država članica, ki je uvedla zadevne JAR, ter je priporočena za vzajemno priznanje v okviru sistema Združenih letalskih organov v zvezi s takšnimi JAR;

5. „licenca, ki ni v skladu z JAR“ pomeni licenco pilota, ki jo izda ali prizna država članica v skladu z nacionalno zakonodajo in ki ni priporočena za vzajemno priznanje v zvezi z zadevnimi JAR;

6. „upoštevanje“ pomeni priznavanje predhodnih izkušenj ali kvalifikacij;

7. „poročilo o upoštevanju“ pomeni poročilo, na podlagi katerega je mogoče priznati predhodne izkušnje ali kvalifikacije;

8. „poročilo o spremembi“ pomeni poročilo, na podlagi katerega je licenco mogoče spremeniti v licenco iz dela FCL;

9. „zdravniško spričevalo pilotov in pooblastilo zdravnikov letalske medicine v skladu z JAR“ pomeni spričevalo oziroma pooblastilo, ki ga v skladu z nacionalno zakonodajo, v kateri so upoštevani JAR in postopki, izda ali prizna država članica, ki je uvedla zadevne JAR, ter je priporočeno za vzajemno priznanje v okviru sistema združenih letalskih organov v zvezi s takšnimi JAR;

10. „zdravniško spričevalo pilotov in pooblastilo zdravnikov letalske medicine, ki ni v skladu z JAR“, pomeni spričevalo oziroma pooblastilo, ki ga izda ali prizna država članica v skladu z nacionalno zakonodajo in ki ni priporočeno za vzajemno priznanje v zvezi z zadevnimi JAR;

11. „član kabinskega osebja“ pomeni ustrezno usposobljenega člana osebja, ki ni član letalske ali tehnične posadke in je bil s strani operatorja izbran za opravljanje nalog, povezanih z varnostjo potnikov in leta med operacijami;

12. „letalsko osebje“ pomeni letalsko posadko in kabinsko osebje;

13. „certifikat, odobritev ali organizacija v skladu z JAR“ pomeni certifikat ali odobritev, ki jo v skladu z nacionalno zakonodajo, v kateri so upoštevani JAR in postopki, izda ali prizna država članica, oziroma organizacijo, ki jo certificira, odobri, registrira ali prizna država članica, ki je uvedla zadevne JAR, ter je priporočena za vzajemno priznanje v okviru sistema Združenih letalskih organov v zvezi s takšnimi JAR.

(a) določbami Priloge II ali

(b) elementi, določeni v poročilu o spremembi.

(a) pripravi država članica, ki je izdala licenco pilota po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu (Agencija);

(b) opisuje nacionalne zahteve, na podlagi katerih so bile izdane licence pilota;

(c) vsebuje opis področja uporabe privilegijev, izdanih pilotom;

(d) navaja, za katere zahteve iz Priloge I se upoštevajo predhodne izkušnje;

(e) navaja vse omejitve, ki jih je treba vključiti v licence iz dela FCL, in vse zahteve, ki jih mora izpolnjevati pilot za odpravo teh omejitev.

(a) privilegiji so omejeni na njeno nacionalno ozemlje ali del tega ozemlja;

(b) privilegiji so omejeni na omejeno geografsko območje, letala z enim batnim motorjem, katerih največja vzletna masa ne presega 2 000 kg, in ne veljajo za prevoz potnikov;

(c) ta dovoljenja se izdajo na podlagi posamezne ocene varnostnega tveganja, ki jo opravi inštruktor po splošni oceni varnostnega tveganja, ki jo opravi država članica;

(d) država članica Komisiji in Agenciji vsake tri leta predloži redno poročilo.

(a) država članica ta dovoljenja izda samo v primerih, ko to opravičujejo posebne lokalne potrebe, ki jim ni mogoče zadostiti z ratingi, določenimi s to uredbo;

(b) obseg privilegijev, ki so odobreni z dovoljenjem, temelji na oceni varnostnega tveganja, ki jo opravi država članica, pri tem pa se upošteva obseg usposabljanja, ki je potreben za načrtovano stopnjo usposobljenosti pilotov, ki jo je treba doseči;

(c) privilegiji, ki izhajajo iz dovoljenj, so omejeni na zračni prostor nacionalnega ozemlja države članice ali njegovih delov;

(d) dovoljenja se izdajo prosilcem, ki so zaključili ustrezno usposabljanje z usposobljenimi inštruktorji in so dokazali zahtevane sposobnosti usposobljenemu izpraševalcu, kakor je določila država članica;

(e) država članica obvesti Komisijo, EASA in druge države članice o posebnostih tega dovoljenja, vključno z njegovo utemeljitvijo in oceno varnostnega tveganja;

(f) država članica spremlja dejavnosti, povezane z dovoljenjem, da zagotovi sprejemljivo stopnjo varnosti in ustrezno ukrepa, če se pojavi povečano tveganje ali kakršni koli pomisleki glede varnosti;

(g) države članice pregledajo varnostne vidike izdaje dovoljenj in Komisiji predložijo poročilo najpozneje do 8. aprila 2017.

(a) pilot je uspešno opravil tečaj za pridobitev teoretičnega znanja, ki vključuje PBN, v skladu s FCL.615 iz Priloge I (del FCL);

(b) pilot je uspešno opravil usposabljanje za letenje, ki vključuje PBN, v skladu s FCL.615 iz Priloge I (del FCL);

(c) pilot je uspešno opravil preizkus praktične usposobljenosti v skladu z Dodatkom 7 k Prilogi I (del FCL) ali preizkus praktične usposobljenosti ali preverjanje strokovnosti v skladu z Dodatkom 9 k Prilogi I (del FCL).

(a) vsebuje opis nacionalnih zahtev, na podlagi katerih so bili izdani vojaške licence, ratingi, spričevala in potrdila, pooblastila in/ali kvalifikacije;

(b) vsebuje opis področja uporabe privilegijev, izdanih pilotom;

(c) navaja, pri katerih zahtevah Priloge I se lahko upoštevajo;

(d) navaja vse omejitve, ki jih je morda treba vključiti v licence iz dela FCL, ter vse zahteve, ki jih morajo izpolnjevati piloti za preklic navedenih omejitev;

(e) vsebuje kopije vseh potrebnih dokazil za navedene elemente, vključno s kopijami ustreznih nacionalnih zahtev in postopkov.

(a) konca obdobja veljavnosti, ki ga določi pristojni organ v skladu z Uredbo (EGS) št. 3922/91, ali

(b) konca obdobja veljavnosti, določenega v točki MED.C.005 Priloge IV.

(a) se štejejo za skladne s to uredbo, če izpolnjujejo veljavne zahteve glede usposabljanja, preverjanja in zahteve po najnovejših izkušnjah iz EU-OPS, ali

(b) če ne izpolnjujejo veljavnih zahtev glede usposabljanja, preverjanja in zahtev po najnovejših izkušnjah iz EU-OPS, so opravili celotno zahtevano usposabljanje in preverjanje, preden se štejejo za skladne s to uredbo, ali

(c) če več kot 5 let niso bili dejavni pri komercialnem upravljanju letal, opravijo tečaj začetnega usposabljanja in s tem povezane izpite, ki se zahtevajo v skladu s Prilogo V, preden se štejejo za skladne s to uredbo.

(a) se štejejo za skladne z zahtevami glede začetnega usposabljanja iz Priloge V, če izpolnjujejo veljavne zahteve glede usposabljanja, preverjanja in zahteve po najnovejših izkušnjah iz JAR za komercialne zračne prevoze s helikopterji, ali

(b) če ne izpolnjujejo veljavnih zahtev glede usposabljanja, preverjanja in zahtev po najnovejših izkušnjah iz JAR za komercialne zračne prevoze s helikopterji, so opravili celotno zahtevano usposabljanje in preverjanje za upravljanje helikopterjev, razen začetnega usposabljanja, preden se štejejo za skladne s to uredbo, ali

(c) če več kot 5 let niso bili dejavni pri komercialnem upravljanju helikopterjev, opravijo tečaj začetnega usposabljanja in s tem povezane izpite, ki se zahtevajo v skladu s Prilogo V, preden se štejejo za skladne s to uredbo.

(a) se jasno opredelijo področja pristojnosti vsakega pristojnega organa v zvezi z odgovornostmi in geografskim omejevanjem;

(b) se vzpostavi usklajevanje med navedenimi subjekti, da se zagotovi učinkovit pregled nad vsemi organizacijami in osebami, za katere se uporabljajo Uredba (ES) št. 216/2008 in njena izvedbena pravila, ki so v okviru njihovih pristojnosti.

(a) pregled dokumentacije, podatkov, postopkov in vsega drugega gradiva, ki zadeva opravljanje nalog certificiranja in/ali nadzora;

(b) pridobitev kopij ali izpiskov iz takšne dokumentacije, podatkov, postopkov in drugega gradiva;

(c) zahteva po ustni razlagi na kraju samem;

(d) vstop v zadevne prostore, kraje delovanja ali prevozna sredstva;

(e) izvajanje revizij, preiskav, ocen in inšpekcijskih pregledov, vključno z inšpekcijskimi pregledi na ploščadi in nenapovedanimi inšpekcijskimi pregledi, ter

(f) po potrebi sprejemanje ali uvajanje izvršilnih ukrepov.

(a) Države članice najpozneje do 8. aprila 2013 na Agencijo prenesejo vso dokumentacijo, povezano z nadzorom nad tovrstnimi organizacijami;

(b) postopke certifikacije, ki jih je država članica začela pred 8. aprilom 2012, mora navedena država članica končati z usklajevanjem z Agencijo. Agencija kot pristojni organ prevzame vse odgovornosti v zvezi s takšno organizacijo po tem, ko ji navedena država članica izda certifikat.

(a) določbe v zvezi z licencami pilota za zrakoplove z vertikalnim vzletanjem in zračne ladje;

(b) določbe točke FCL.820;

(c) v primeru helikopterjev, določbe oddelka 8 poddela J;

(d) določbe oddelka 11 poddela J.

(a) določbe v zvezi z licencami pilota za jadralna letala in balone;

(b) določbe poddela B;

(c) določbe točk FCL.800, FCL.805 in FCL.815;

(d) določbe oddelka 10 poddela J.

„Akrobatsko letenje“ pomeni namerni manever, ki vključuje nenadno spremembo položaja zrakoplova, neobičajni položaj ali neobičajne pospeške, ki niso potrebni za običajno letenje ali za usposabljanje za licence ali ratinge, ki niso rating za akrobatsko letenje.

„Letalo“ pomeni zrakoplov na motorni pogon z nepremičnimi krili, težji od zraka, ki dobi vzgon v letu zaradi aerodinamičnih reakcij zraka na njegovih krilih.

„Letalo, ki ga upravlja posadka s kopilotom“ pomeni tip letala, ki ga upravlja posadka s kopilotom, kot je določeno v letalskem priročniku ali certifikatu letalskega prevoznika.

„Zrakoplov“ pomeni vsako napravo, ki se lahko obdrži v zraku zaradi reakcije zraka, ki ni reakcija zraka na zemeljsko površino.

„Veščina pilotiranja“ pomeni dosledno uporabo razsodnosti ter dobro razvitih znanj, veščin in ravnanj za uresničevanje ciljev letenja.

„Zračna ladja“ pomeni zrakoplov na motorni pogon, ki je lažji od zraka, razen toplozračnih zračnih ladij, ki so za namene tega dela vključene v opredelitev balona.

„Kotna operacija“ pomeni operacijo instrumentalnega prileta, v kateri je največja dopustna napaka/odstopanje od načrtovane poti izražena kot odmik igel na indikatorju smernega odklona (CDI) ali enakovrednem prikazovalniku v pilotski kabini.

„Balon“ pomeni zrakoplov, lažji od zraka, ki ni na motorni pogon in leti z uporabo plina ali gorilnika. V tem delu se šteje za balon tudi toplozračna zračna ladja, čeprav ima motorni pogon.

„Naprava za usposabljanje za osnovno instrumentalno letenje“ (BITD) pomeni napravo za usposabljanje na tleh, ki predstavlja za pilota pripravnika postajo za razred letal. Lahko uporablja instrumentne plošče z zasloni in vzmetne kontrole za letenje, ki zagotavljajo pogoje za usposabljanje najmanj za postopkovne vidike instrumentnega letenja.

„Kategorija zrakoplova“ pomeni razvrstitev zrakoplovov po posebnih osnovnih značilnostih, na primer letalo, zrakoplov z navpičnim vzletanjem in pristajanjem, helikopter, zračna ladja, jadralno letalo, prostoleteči balon.

„Razred letala“ pomeni razvrstitev letal z enim pilotom, za katera se ne zahteva rating za tip.

„Razred balonov“ pomeni razvrstitev balonov glede na sredstvo za dvigovanje, ki se uporablja za ohranjanje vzgona.

„Komercialni zračni prevoz“ pomeni prevoz potnikov, tovora ali pošte za plačilo ali najem.

„Usposobljenost“ pomeni kombinacijo veščin, znanja in ravnanja, ki se zahtevajo za izvedbo naloge po predpisanem standardu.

„Sestavina usposobljenosti“ pomeni poseg, ki je sestavni del naloge ter ima svoj začetni in končni del, ki jasno določata njegove meje, ter zaznaven učinek.

„Enota usposobljenosti“ pomeni samostojno delovanje, ki ga sestavlja več sestavin usposobljenosti.

„Kopilot“ pomeni pilota, ki poleg glavnega pilota upravlja zrakoplov, za katerega se zahteva več pilotov, razen pilota, ki je v zrakoplovu izključno zaradi lastnega usposabljanja za letenje za pridobitev licence ali ratinga.

„Prelet med letališči“ pomeni let med točko odhoda in točko prihoda, ki poteka po vnaprej načrtovani ruti in standardnih navigacijskih postopkih.

„Nadomestni kopilot med križarjenjem“ pomeni pilota, ki nadomesti kopilota pri izvajanju njegovih nalog pri krmilu med fazo križarjenja pri operacijah z več piloti nad nivojem letenja (FL) 200.

„Letenje z inštruktorjem“ pomeni čas letenja ali čas simuliranega instrumentalnega letenja, med katerim kandidata usposablja za letenje ustrezno pooblaščeni inštruktor.

„Napaka“ pomeni, da letalska posadka stori ali opusti dejanje, ki povzroči odmik od organizacijskih ali letalskih namer ali pričakovanj.

„Obvladovanje napak“ pomeni postopek odkrivanja in odzivanja na napake s protiukrepi za zmanjšanje ali odpravo posledic napak in zmanjšanje verjetnosti napak ali neželenih razmer na zrakoplovu.

„Simulator letenja“ (FFS) pomeni popolno kopijo določenega tipa ali znamke, modela in serije pilotske kabine zrakoplova, vključno s postavitvijo celotne opreme in z računalniškimi programi, potrebnimi za ponazoritev operacij zrakoplova na tleh in v zraku, vizualnim sistemom, ki zagotavlja pogled iz kabine, in sistemom premikanja na podlagi sile („force cueing motion system“)

„Čas leta“:

„Čas leta po pravilih instrumentalnega letenja (IFR)“ pomeni celoten čas leta, ko se zrakoplov upravlja po pravilih instrumentalnega letenja.

„Naprava za usposabljanje za letenje (FTD)“ pomeni popolno kopijo instrumentov, opreme, plošč in komand določenega tipa zrakoplova v odprti ali zaprti pilotski kabini zrakoplova, vključno z izborom opreme in računalniških programov, potrebnih za ponazoritev pogojev delovanja zrakoplova na tleh in med letom, v obsegu, ki ga dopuščajo sistemi, vgrajeni v napravo. Ne zahteva se, da ima sistem premikanja na podlagi sile ali vizualni sistem, razen za napravo FTD za helikopterje na stopnji 2 in 3, ki mora imeti vizualne sisteme.

„Naprava za učenje letalskih in navigacijskih postopkov (FNPT)“ pomeni napravo za usposabljanje, ki predstavlja ureditev pilotske kabine, vključno z izborom opreme in računalniških programov, potrebnih za ponazoritev operacij tipa ali razreda zrakoplova med letom v obsegu, ki ustreza delovanju sistemov v zrakoplovu.

„Skupina balonov“ pomeni razvrstitev balonov po velikosti ali prostornini ovoja.

„Helikopter“ pomeni zrakoplov, težji od zraka, ki dobi med letom oporo v zraku predvsem od reakcij zraka na enega ali več rotorjev, ki jih poganja motor, na oseh, ki so pretežno navpične.

„Čas instrumentalnega letenja v zraku“ pomeni čas, ko pilot med letom upravlja zrakoplov izključno z instrumenti.

„Čas instrumentalnega letenja v simulatorju“ pomeni čas, ko pilot prejema navodila med simuliranim instrumentalnim letom v napravah za simulacijo letenja (FSTD).

„Čas instrumentalnega letenja“ pomeni čas letenja z uporabo instrumentov v zraku ali na zemlji.

„Linearna operacija“ pomeni operacijo instrumentalnega prileta, v kateri je največja dopustna napaka/odstopanje od načrtovane poti izražena v dolžinskih enotah, na primer navtičnih miljah, za prečni bočni odklon.

„LNAV“ pomeni bočno navigacijo (Lateral Navigation).

„LPV“ pomeni zmogljivost lokalizatorja z vertikalnim vodenjem (Localiser Performance with Vertical Guidance).

„Operacija z veččlansko posadko“:

„Delo v veččlanski posadki“ (MCC) pomeni skupinsko delo članov letalske posadke pod vodstvom glavnega pilota.

„Zrakoplov z več piloti“:

„Noč“ pomeni čas med koncem večernega civilnega mraka in začetkom jutranjega civilnega mraka ali tako drugo časovno obdobje med sončnim zahodom in vzhodom, ki ga lahko predpiše organ, kot določi država članica.

„Druge naprave za usposabljanje (OTD)“ pomenijo pripomočke za usposabljanje, razen simulatorjev letenja, naprav za usposabljanje za letenje ali naprav za učenje letalskih in navigacijskih postopkov, ki se lahko uporabljajo za usposabljanje, pri katerem se ne zahtevajo popolnoma enake okoliščine, kot so v pilotski kabini.

„Navigacija na podlagi zmogljivosti (Performance-Based Navigation – PBN)“ pomeni območno navigacijo, ki temelji na zmogljivostnih zahtevah za zrakoplove, ki letijo na zračni poti ATS, s postopkom instrumentalnega prileta ali v določenem zračnem prostoru.

„Merila izvajanja“ pomenijo preprosto izjavo o oceni zahtevanih rezultatov sestavine usposabljanja in opis meril, na podlagi katerih se presodi, ali je bila dosežena zahtevana stopnja izvajanja.

„Glavni pilot (PIC)“ pomeni pilota, ki je imenovan za vodjo in odgovoren za varno izvajanje letenja.

„Glavni pilot pod nadzorom (PICUS)“ pomeni kopilota, ki pod nadzorom glavnega pilota opravlja dolžnosti in naloge glavnega pilota.

„Zrakoplov z navpičnim vzletanjem/pristajanjem“ pomeni zrakoplov, ki mu vertikalni dvig ter pogon/dvig med letom omogočijo rotorji s spremenljivo geometrijo ali motorji/pogonske naprave, ki so pritrjeni na trup ali krila ali jih ti vsebujejo.

„Jadralno letalo z motorjem“ pomeni zrakoplov, opremljen z enim ali več motorji, ki ima pri nedelujočih motorjih značilnosti jadralnega letala.

„Športni pilot“ pomeni pilota z licenco, ki prepoveduje pilotiranje zrakoplovov med letom proti plačilu ali kakršnemu koli nadomestilu, razen poučevanja ali preverjanja usposobljenosti v skladu s tem delom.

„Preverjanje strokovnosti“ pomeni prikaz usposobljenosti za podaljšanje veljavnosti ali obnovo ratingov, ki lahko vključuje tudi ustno preverjanje.

„Obnova“ (npr. ratinga ali spričevala ali certifikata) pomeni upravno dejanje po poteku veljavnosti ratinga ali spričevala ali certifikata, s katerim se privilegiji iz ratinga ali spričevala ali certifikata obnovijo za nadaljnje določeno obdobje po izpolnitvi določenih zahtev.

„Podaljšanje veljavnosti“ (npr. ratinga, spričevala ali certifikata) pomeni upravno dejanje, ki se izvede med veljavnostjo ratinga, spričevala ali certifikata in imetniku omogoča, da lahko po izpolnitvi določenih zahtev izvaja privilegije iz ratinga, spričevala ali certifikata v nadaljnjem določenem obdobju.

„RNP APCH“ pomeni specifikacijo PBN, ki se uporablja za operacije instrumentalnega prileta.

„Operacija RNP APCH pri minimumih LNAV“ pomeni operacijo 2D instrumentalnega prileta, pri kateri bočno vodenje temelji na storitvah GNSS za določanje položaja.

„Operacija RNP APCH pri minimumih LNAV/VNAV“ pomeni operacijo 3D instrumentalnega prileta, pri kateri bočno vodenje temelji na storitvah GNSS za določanje položaja, vertikalno vodenje pa je omogočeno bodisi s funkcijo Baro-VNAV ali storitvami GNSS za določanje položaja, vključno s sistemom SBAS.

„Operacija RNP APCH pri minimumih LPV“ pomeni operacijo 3D instrumentalnega prileta, pri kateri bočno in vertikalno vodenje temeljita na storitvah GNSS za določanje položaja, vključno s sistemom SBAS.

„RNP AR APCH“ pomeni specifikacijo navigacije, ki se uporablja za operacije instrumentalnega prileta, za katere se zahteva posebna odobritev.

„Rutni sektor“ pomeni let, ki vključuje vzlet, odhod, letenje, ki ni krajše od 15 minut, prihod, prilet in pristanek.

„Jadralno letalo“ pomeni zrakoplov, težji od zraka, ki dobi vzgon v letu od aerodinamične reakcije na fiksne dvižne površine, katerega prosti let ni odvisen od motorja.

„Zrakoplov z enim pilotom“ pomeni zrakoplov, certificiran za upravljanje s strani enega pilota.

„Preizkus praktične usposobljenosti“ pomeni prikaz usposobljenosti kandidata za izdajo licence ali vpis ratinga, ki lahko na zahtevo vključuje tudi ustno preverjanje.

„Čas samostojnega letenja“ pomeni čas letenja, ko je pilot pripravnik edina oseba na zrakoplovu.

„Pilot pripravnik za glavnega pilota“ pomeni pilota pripravnika, ki opravlja naloge glavnega pilota, na letu z inštruktorjem, ki zgolj opazuje pilota pripravnika in ne posreduje oziroma ne krmili zrakoplova.

„Grožnja“ pomeni dogodke ali napake, na katere letalska posadka ne more vplivati, ki povečajo zahtevnost operacije in jih je treba obvladovati, da se ohrani varnost.

„Obvladovanje grožnje“ pomeni postopek odkrivanja in odzivanja na grožnje s protiukrepi za zmanjšanje ali odpravo posledic groženj in zmanjšanje verjetnosti napak ali neželenih razmer na zrakoplovu.

„Operacija tridimenzionalnega (3D) instrumentalnega prileta“ pomeni operacijo instrumentalnega prileta, pri kateri se uporabljata bočno in vertikalno vodenje navigacije.

„Motorno jadralno letalo (TMG)“ pomeni poseben razred jadralnega letala z motorjem, ki ima vgrajena motor in propeler, ki ju ni mogoče izvleči. Lahko vzleti in se vzpenja z lastnim pogonom v skladu s svojim letalskim priročnikom.

„Operacija dvodimenzionalnega (2D) instrumentalnega prileta“ pomeni operacijo instrumentalnega prileta, pri kateri se uporablja samo bočno vodenje navigacije.

„Tip zrakoplova“ pomeni razvrstitev zrakoplovov, za katero se zahteva rating za tip v skladu s podatki o operativni ustreznosti iz dela 21 in ki vključujejo vse zrakoplove z enako osnovno konstrukcijo, vključno z vsemi njenimi spremembami, razen tistih, ki spremenijo značilnosti upravljanja zrakoplova ali letalne značilnosti.

„VNAV“ pomeni vertikalno navigacijo (Vertical Navigation).

(a) Pilot pripravnik ne izvaja samostojnega leta, če mu tega ne dovoli inštruktor letenja in če ga ta ne nadzoruje.

(b) Pilot pripravnik je pred prvim samostojnim letom star najmanj:

1. za letala, helikopterje in zračne ladje: 16 let;

2. za jadralna letala in balone: 14 let.

1. Kandidati opravijo celoten sklop preizkusov teoretičnega znanja za določeno licenco ali rating, ki je v pristojnosti ene države članice.

2. Kandidati lahko opravljajo preizkus teoretičnega znanja samo, če jih priporoči odobrena organizacija za usposabljanje (ATO), odgovorna za njihovo usposabljanje, potem ko so na zadovoljivi ravni opravili ustrezne dele teoretičnega usposabljanja.

3. Priporočilo organizacije ATO velja 12 mesecev. Če ni kandidat v navedenem obdobju veljavnosti pristopil k najmanj enemu pisnemu preizkusu teoretičnega znanja, organizacija ATO na podlagi potreb kandidata odloči, ali se mora ta dodatno usposabljati.

1. Pisni preizkus teoretičnega znanja uspešno opravi kandidat, ki doseže najmanj 75 % možnih točk po izpitni poli. Kazenske točke se ne dodeljujejo.

2. Razen, če ni v tem delu drugače določeno, kandidat uspešno opravi zahtevani preizkus teoretičnega znanja za ustrezno pilotsko licenco ali rating, če uspešno opravi vse zahtevane pisne preizkuse v 18 mesecih od konca koledarskega meseca, ko je kandidat prvič pristopil k preizkusu.

3. Če kandidat v štirih poskusih ne opravi uspešno pisnih preizkusov teoretičnega znanja katere izmed izpitnih pol ali ne opravi vseh preizkusov v šestih poskusih ali obdobju iz odstavka (2), ponovno opravlja celoten sklop pisnih preizkusov.

1. Uspešno opravljeni preizkusi teoretičnega znanja veljajo:

(i) za izdajo licence pilota lahkega zrakoplova, licence športnega pilota, licence jadralnega letala ali licence pilota balona: za obdobje 24 mesecev;

(ii) za izdajo licence poklicnega pilota letala, ratinga za instrumentalno letenje (IR) ali ratinga za instrumentalno letenje na ruti (EIR) za obdobje 36 mesecev;

(iii) obdobji iz (i) in (ii) se štejeta od dne, ko pilot uspešno opravi preizkus teoretičnega znanja v skladu z (b)(2).

2. Uspešno opravljeni preizkusi teoretičnega znanja za licenco prometnega pilota (ATPL) veljajo za izdajo licence ATPL sedem let od zadnjega datuma veljavnosti:

(i) ratinga IR iz licence, ali

(ii) pri helikopterjih ratinga za tip helikopterjev iz navedene licence.

1. Razen, če ni v tem delu drugače določeno, je bil čas letenja, ki se upošteva za licenco, rating ali certifikat, opravljen v isti kategoriji zrakoplovov, za katero se zaprosi za licenco, rating, spričevalo, potrdilo ali certifikat.

2. PIC ali let z inštruktorjem.

(i) Kandidatu za licenco, rating, spričevalo, potrdilo ali certifikat se pri skupnem času letenja, ki se zahteva za licenco, rating, spričevalo, potrdilo ali certifikat, v celoti upošteva celoten čas letenja, ki ga je ta opravil samostojno, z inštruktorjem ali kot glavni pilot.

(ii) Kandidatu, ki je opravil celostni tečaj usposabljanja za ATP, se lahko pri času letenja v funkciji glavnega pilota, zahtevanem za izdajo licence prometnega pilota, licence poklicnega pilota in ratinga za tip ali razred večmotornih zrakoplovov, upošteva do 50 ur instrumentalnega letenja, ki ga je kandidat opravil kot pilot pripravnik za glavnega pilota.

(iii) Kandidatu, ki je uspešno opravil celostni tečaj usposabljanja za licenco CPL/IR, se lahko pri času letenja v funkciji glavnega pilota, zahtevanem za izdajo licence poklicnega pilota in ratinga za tip ali razred večmotornih zrakoplovov, upošteva do 50 ur instrumentalnega letenja, ki ga je kandidat opravil kot pilot pripravnik za glavnega pilota.

3. Čas letenja kot kopilot ali PICUS. Razen če ni v tem delu drugače določeno, se lahko imetniku pilotske licence, ki opravlja naloge kopilota ali PICUS, pri skupnem času letenja, zahtevanem za pilotsko licenco višje stopnje, upošteva celoten čas letenja, ki ga je kandidat opravil kot kopilot.

1. Kandidatu, ki je uspešno opravil preizkus teoretičnega znanja za licenco prometnega pilota, se prizna izpolnjevanje zahtev glede teoretičnega znanja za licenco pilota lahkega zrakoplova, licenco športnega pilota, licenco poklicnega pilota in, razen za helikopterje, za IR in EIR v isti kategoriji zrakoplovov.

2. Kandidatu, ki je uspešno opravil preizkus teoretičnega znanja za licenco poklicnega pilota, se prizna izpolnjevanje zahtev glede teoretičnega znanja za licenco pilota lahkega zrakoplova ali licenco športnega pilota v isti kategoriji zrakoplovov.

3. Imetniku ratinga IR ali kandidatu, ki je uspešno opravil preizkus teoretičnega znanja o instrumentalnem letenju za določeno kategorijo zrakoplovov, se to v celoti upošteva pri zahtevah za teoretično usposabljanje in preverjanje za rating IR v drugi kategoriji zrakoplovov.

4. Imetniku pilotske licence se prizna izpolnjevanje zahtev za teoretično usposabljanje in preizkus teoretičnega znanja za licenco v drugi kategoriji zrakoplovov v skladu z dodatkom 1 k temu delu.

5. Ne glede na točko (b)(3) se imetniku IR(A), ki je opravil na sposobnosti temelječ modularni tečaj za IR(A), to v celoti upošteva pri zahtevah za teoretično usposabljanje in preverjanje za IR v drugi kategoriji zrakoplovov, kadar je opravil tudi teoretično usposabljanje in preverjanje za del tečaja v zvezi z IFR, ki se zahteva v skladu s FCL.720.A.(b)(2)(i).

(a) za letala in helikopterje najmanj 17 let;

(b) za jadralna letala in balone najmanj 16 let.

(a) splošni predmeti:

— letalsko pravo,

— človeško delovanje,

— meteorologija in

— komuniciranje;

(b) posebni predmeti, ki se nanašajo na različne kategorije zrakoplovov:

— načela letenja,

— operativni postopki,

— zmogljivost med letom in načrtovanje leta,

— splošno znanje o zrakoplovih in

— navigacija.

(a) šest ur usposabljanja za letenje na letalu TMG, vključno:

1. s štirimi urami letenja z inštruktorjem;

2. enim samostojnim preletom, dolgim najmanj 150 km (80 NM), med katerim opravi en postanek na letališču, ki ni odhodno letališče;

(b) preizkus praktične usposobljenosti na letalu TMG, da dokaže ustrezno raven praktične usposobljenosti. Med preizkusom praktične usposobljenosti kandidat izpraševalcu dokaže tudi ustrezno raven teoretičnega znanja o letalih TMG iz naslednjih predmetov:

— načela letenja,

— operativni postopki,

— zmogljivost med letom in načrtovanje leta,

— splošno znanje o zrakoplovih,

— navigacija.

(a) pet letov z inštruktorjem ali

(b) pri licenci LAPL(B) za toplozračne balone, če želi razširiti svoje privilegije na toplozračne ladje, pet ur letenja z inštruktorjem, in

(c) preizkus praktične usposobljenosti, med katerim izpraševalcu dokaže tudi ustrezno raven teoretičnega znanja za drug razred iz naslednjih predmetov:

— načela letenja,

— operativni postopki,

— zmogljivosti med letom in načrtovanje leta, ter

— splošno znanje o zrakoplovih.

(a) splošni predmeti:

— letalsko pravo,

— človeško delovanje,

— meteorologija in

— komuniciranje;

(b) posebni predmeti, ki se nanašajo na različne kategorije zrakoplovov:

— načela letenja,

— operativni postopki,

— zmogljivost med letom in načrtovanje leta,

— splošno znanje o zrakoplovih in

— navigacija.

(a) pri razširitvi privilegijev na drug razred v okviru iste skupine izpolni zahteve iz FCL.135.B;

(b) pri razširitvi privilegijev na drugo skupino v istem razredu balonov opravi najmanj:

1. dva leta za usposabljanje na balonu iz ustrezne skupine in

2. naslednje število ur letenja kot PIC na balonih:

(i) za balone z ovojem, katerega prostornina znaša od 3 401 m3 do 6 000 m3, najmanj 100 ur;

(ii) za balone z ovojem, katerega prostornina znaša od 6 001 m3 do 10 500 m3, najmanj 200 ur;

(iii) za balone z ovoji, katerih prostornina znaša več kot 10 500 m3, najmanj 300 ur;

(iv) za plinske balone z ovojem, katerega prostornina znaša več kot 1 260 m3, najmanj 50 ur.

— letalsko pravo,

— splošno poznavanje zrakoplovov – konstrukcija/sistemi/pogonska naprava,

— splošno poznavanje zrakoplovov – inštrumenti,

— masa in ravnotežje,

— zmogljivost,

— načrtovanje letenja in spremljanje,

— človeško delovanje,

— meteorologija,

— splošna navigacija,

— radijska navigacija,

— operativni postopki,

— načela letenja,

— sporazumevanje pri letenju po pravilih vizualnega letenja (Visual Flight Rules – VFR).

(a) 70 ur letenja:

1. kot PIC ali

2. od tega najmanj deset ur kot PIC, preostanek pa kot PIC pod nadzorom (PICUS).

(b) sestavine modularnega tečaja za licenco CPL(A) v skladu z odstavkoma 10(a) in 11 dodatka 3, E k temu delu in

(c) preizkus praktične usposobljenosti za licenco CPL(A) v skladu s FCL.320.

(a) imajo licenco CPL(H) in rating za tip helikopterja z več piloti ter so usposobljeni za delo v veččlanski posadki;

(b) imajo kot piloti helikopterjev opravljenih najmanj 1 000 ur letenja, vključno z najmanj:

1. 350 urami na helikopterjih z več piloti;

2.

3. 200 urami preletov, od tega najmanj 100 urami, opravljenimi kot PIC ali PIC pod nadzorom;

4. 30 urami instrumentalnega letenja, od tega je lahko največ deset ur instrumentalnega letenja na tleh, in

5. 100 urami nočnega letenja kot PIC ali kopilot.

(c) Čas letenja z letali se lahko upošteva do 50 % zahtevanega časa letenja iz odstavka (b).

(d) Izkušnje, zahtevane pod (b), se pridobijo pred izvajanjem preizkusa praktične usposobljenosti za licenco ATPL(H).

(a) imetniki licenc PPL, CPL, MPL in ATPL ter

(b) razen med preizkusi praktične usposobljenosti, preverjanji strokovnosti ali letenjem z inštruktorjem imetniki IR s privilegiji, ki ustrezajo zadevnim zahtevam za zračni prostor in kategoriji zrakoplovov.

(a) imajo:

1. najmanj licenco PPL za ustrezno kategorijo zrakoplovov in

(i) privilegije za nočno letenje v skladu s FCL.810, če se bodo privilegiji IR uporabljali ponoči; ali

(ii) licenco ATPL za drugo kategorijo zrakoplovov, ali

2. licenco CPL za ustrezno kategorijo zrakoplovov;

(b) so opravili najmanj 50 ur preletov kot PIC na letalih, TMG, helikopterjih ali zračnih ladjah, od tega najmanj deset ur v ustrezni kategoriji zrakoplovov, pri zračnih ladjah pa 20 ur;

(c) Samo helikopterji. Kandidati, ki so opravili integrirani tečaj usposabljanja za licence ATP(H)/IR, ATP(H), CPL(H)/IR ali CPL(H), so izvzeti od zahteve iz (b).

(a) tečaj usposabljanja pri organizaciji ATO, ki obsega najmanj pet ur instrumentalnega usposabljanja z inštruktorjem, od katerih se lahko tri ure opravijo na simulatorju ali FTD 2/3 ali FNPT II/III, in

(b) del 5 preizkusa praktične usposobljenosti v skladu z dodatkom 9 k temu delu na večmotornih helikopterjih.

(a) če je združeno s podaljšanjem veljavnosti ratinga za tip, opravijo preverjanje strokovnosti v skladu z dodatkom 9 k temu delu za ustrezen tip zračne ladje;

(b) če ni združeno s podaljšanjem veljavnosti ratinga za tip, opravijo del 5 in dele dela 1 preverjanja strokovnosti za zračne ladje za predvideno letenje v skladu z dodatkom 9 k temu delu. V tem primeru se lahko uporabi naprava FTD 2/3 ali simulator letenja, ki predstavlja ustrezen tip, vendar se najmanj vsako drugo preverjanje strokovnosti za podaljšanje veljavnosti ratinga IR(As) v navedenih okoliščinah opravi na zračni ladji.

(a) večmotorna letala z enim pilotom. Kandidat za prvi rating za razred ali tip na večmotornem letalu z enim pilotom opravi najmanj 70 ur kot PIC na letalih;

(b) visoko zmogljiva nekompleksna letala z enim pilotom. Pred začetkom usposabljanja za letenje kandidat za prvi rating za razred ali tip za letalo z enim pilotom, ki je razvrščeno kot visoko zmogljivo letalo:

1. opravi najmanj 200 ur skupnega časa letenja, od tega 70 ur kot PIC na letalih, in

2.

3. poleg tega piloti, ki zaprosijo za privilegij za upravljanje letala med operacijami z več piloti, izpolnjujejo zahteve iz (d)(4);

(c) visoko zmogljiva kompleksna letala z enim pilotom. Kandidati za izdajo prvega ratinga za tip za kompleksno letalo z enim pilotom, razvrščeno kot visoko zmogljivo letalo, poleg zahtev iz (b) izpolnjujejo zahteve za rating IR(A) za večmotorna letala, kot je določeno v poddelu G.

(d) Letala z več piloti. Kandidat za tečaj za prvi rating za tip za letalo z več piloti je pilot pripravnik na usposabljanju za licenco MPL ali pa izpolnjuje naslednje zahteve:

1. opravljenih ima najmanj 70 ur letenja kot PIC na letalih;

2. ima rating IR(A) za večmotorno letalo;

3. uspešno opravi preizkuse teoretičnega znanja za licenco ATPL(A) v skladu s tem delom in

4. razen, če je tečaj za rating za tip združen s tečajem MCC:

(i) ima potrdilo o uspešno opravljenem tečaju za MCC na letalih, ali

(ii) ima potrdilo o uspešno opravljenem usposabljanju MCC na helikopterjih in več kot 100 ur letalskih izkušenj kot pilot na helikopterjih z več piloti, ali

(iii) ima opravljenih najmanj 500 ur kot pilot na helikopterjih z več piloti, ali

(iv) ima opravljenih najmanj 500 ur kot pilot med operacijami z več piloti na večmotornih letalih z enim pilotom v komercialnem zračnem prevozu v skladu z veljavnimi zahtevami za letalske operacije;

(e) Ne glede na točko (d) lahko država članica izda rating za tip z omejenimi privilegiji za letala z več piloti, ki imetniku takega ratinga omogoča, da opravlja naloge kopilota med križarjenjem nad nivojem letenja 200, če imata dva druga člana posadke rating tipa v skladu s točko (d).

(f) Dodatni ratingi za tip visoko zmogljivih kompleksnih letal z več piloti in z enim pilotom. Kandidat za izdajo dodatnih ratingov za tip letal z več piloti in ratingov za tip visoko zmogljivih kompleksnih letal z enim pilotom ima rating IR(A) za večmotorna letala.

(g) Če je tako določeno v podatkih o operativni ustreznosti, določenih v skladu z delom 21, se lahko izvajanje privilegijev ratinga za tip na začetku omeji na letenje pod nadzorom inštruktorja. Število ur letenja pod nadzorom se vpiše v pilotski dnevnik ali enakovredni dokument, ki ga podpiše inštruktor. Pilot za preklic omejitve dokaže, da je opravil zahtevane ure letenja pod nadzorom v skladu s podatki o operativni ustreznosti.

(a) večmotorna letala z enim pilotom.

1. Tečaj teoretičnega usposabljanja za rating za večmotorna letala z enim pilotom vključuje najmanj sedem ur usposabljanja o operacijah na večmotornih letalih.

2. Tečaj usposabljanja za letenje za rating za razred ali tip večmotornih letal z enim pilotom vključuje najmanj dve uri in 30 minut letenja z inštruktorjem v običajnih razmerah operacij na večmotornem letalu in najmanj tri ure in 30 minut letenja z inštruktorjem za poučevanje postopkov pri okvari motorja in tehnike nesimetričnega leta.

(b) Letala z enim pilotom – za lete nad morjem. Tečaj usposabljanja za ratinge za letala z enim pilotom – za lete nad morjem vključuje teoretično usposabljanje in usposabljanje za letenje. Usposabljanje za letenje za rating za razred ali tip za letala z enim pilotom – za lete nad morjem vključuje najmanj osem ur letenja z inštruktorjem, če ima kandidat kopensko različico ustreznega ratinga za razred ali tip, ali deset ur, če kandidat nima takega ratinga.

(c) Letala z več piloti. Tečaj usposabljanja za izdajo ratinga za tip letal z več piloti vključuje teoretično usposabljanje in usposabljanje za letenje za preprečitev strmoglavljenja in vrnitev v običajen let.

(a) Helikopterji z več piloti. Kandidat za tečaj za prvi rating za tip za helikopter z več piloti:

1. opravi najmanj 70 ur kot PIC na helikopterjih;

2. razen, če je tečaj za rating za tip združen s tečajem MCC:

(i) ima potrdilo o uspešno opravljenem tečaju MCC na helikopterjih, ali

(ii) opravi najmanj 500 ur kot pilot na letalih z več piloti, ali

(iii) opravi najmanj 500 ur kot pilot med operacijami z več piloti na večmotornih helikopterjih;

3. uspešno opravi preizkuse teoretičnega znanja za licenco ATPL(H).

(b) Kandidatu za tečaj za prvi rating za tip helikopterjev z več piloti, ki je opravil integrirani tečaj za ATP(H)/IR, ATP(H), CPL(H)/IR ali CPL(H) in ne izpolnjuje zahteve iz (a)(1), se izda rating za tip s privilegiji, omejenimi samo na opravljanje nalog kopilota. Za preklic omejitve pilot:

1. opravi 70 ur kot PIC ali vodja zrakoplova pod nadzorom na helikopterjih;

2. uspešno opravi preizkus praktične usposobljenosti kot PIC na ustreznem tipu helikopterja z več piloti.

(c) Večmotorni helikopterji z enim pilotom. Kandidat za izdajo prvega ratinga za tip večmotornih helikopterjev z enim pilotom:

1. pred začetkom usposabljanja za letenje:

(i) uspešno opravi preizkuse teoretičnega znanja za licenco ATPL(H) ali

(ii) ima potrdilo o opravljenem uvodnem tečaju pri organizaciji ATO. Tečaj obsega naslednje predmete teoretičnega tečaja za ATPL(H):

— splošno znanje o zrakoplovih: konstrukcija/sistemi/pogonska naprava ter inštrumenti/elektronske naprave,

— zmogljivost med letom in načrtovanje leta: masa in ravnotežje, zmogljivost;

2. kandidati, ki niso opravili integriranega tečaja usposabljanja za ATP(H)/IR, ATP(H) ali CPL(H)/IR, so opravili najmanj 70 ur kot PIC na helikopterjih.

(a) za pilote letal:

1. imajo licenco CPL/IR(A) s teoretičnim znanjem za licenco ATPL ali licenco ATPL(A);

2. imajo potrdilo o opravljenem tečaju MCC;

3. imajo opravljenih več kot 100 ur kot piloti na letalih z več piloti;

4. imajo opravljenih 40 ur učenja letenja na helikopterjih;

(b) za pilote helikopterjev:

1. imajo licenco CPL/IR(H) s teoretičnim znanjem za licenco ATPL ali licenco ATPL/IR(H);

2. imajo potrdilo o opravljenem tečaju MCC;

3. imajo opravljenih več kot 100 ur kot piloti na helikopterjih z več piloti;

4. imajo opravljenih 40 ur za učenje letenja na letalih;

(c) za pilote, usposobljene za upravljanje letal in helikopterjev:

1. imajo najmanj licenco CPL(H);

2. imajo rating IR in teoretično znanje za licenco ATPL ali licenco ATPL za letala ali helikopterje;

3. imajo potrdilo o opravljenem tečaju MCC na helikopterjih ali letalih;

4. imajo opravljenih najmanj 100 ur kot piloti na helikopterjih ali letalih z več piloti;

5. imajo opravljenih 40 ur učenja za letenje na letalih ali helikopterjih, kot je ustrezno, če pilot nima izkušenj kot ATPL ali na zrakoplovu z več piloti.

(a) za zračne ladje z več piloti:

1. ima opravljenih najmanj 70 ur letenja kot PIC na zračnih ladjah;

2. ima potrdilo o zadovoljivo opravljenem usposabljanju MCC na zračnih ladjah.

3. Kandidatu, ki ne izpolnjuje zahteve iz 2, se izda rating za tip s privilegiji, omejenimi samo na izvajanje nalog kopilota. Za preklic omejitve pilot opravi 100 ur letenja kot PIC ali vodja zrakoplova pod nadzorom na zračnih ladjah.

(a) Privilegiji in pogoji

(1) Privilegiji imetnika ratinga za instrumentalno letenje na ruti (EIR) so, da lahko opravlja lete podnevi po IFR v fazi letenja na ruti z letalom, za katerega je pridobil rating za razred ali tip. Privilegij se lahko razširi na nočno letenje po IFR v fazi letenja na ruti, če je pilot pridobil rating za nočno letenje v skladu s FCL.810.

(2) Imetnik EIR začne ali nadaljuje let, na katerem namerava izvajati privilegije svojega ratinga samo, če zadnji razpoložljivi meteorološki podatki kažejo, da:

(i) vremenske razmere ob odhodu omogočajo, da se del leta od vzleta do načrtovanega prehoda z VFR na IFR opravi po VFR, in

(ii) da bodo vremenske razmere v predvidenem času prihoda na načrtovano namembno letališče omogočale, da se del leta od prehoda z IFR na VFR do pristanka opravi po VFR.

(b) Predpogoji. Kandidati za EIR imajo najmanj PPL(A) in so opravili najmanj 20 ur preletov kot PIC na letalih.

(c) Tečaj usposabljanja. Kandidati za EIR so v obdobju 36 mesecev pri ATO opravili:

(1) najmanj 80 ur teoretičnega usposabljanja v skladu s FCL.615 in

(2) usposabljanje za instrumentalno letenje, med katerim:

(i) usposabljanje za letenje za EIR za enomotorna letala vključuje najmanj 15 ur instrumentalnega letenja z inštruktorjem in

(ii) usposabljanje za letenje za EIR za večmotorna letala vključuje najmanj 16 ur instrumentalnega letenja z inštruktorjem, od tega najmanj štiri ure v večmotornih letalih.

(d) Teoretično znanje. Kandidat pred preizkusom praktične usposobljenosti dokaže raven teoretičnega znanja, ki ustreza podeljenim privilegijem, iz predmetov, navedenih v FCL.615(b).

(e) Preizkus praktične usposobljenosti Po opravljenem usposabljanju kandidat uspešno opravi preizkus praktične usposobljenosti v letalu z IRE. Za EIR za večmotorne zrakoplove se preizkus praktične usposobljenosti opravlja na večmotornem letalu. Za EIR za enomotorne zrakoplove se preizkus praktične usposobljenosti opravlja na enomotornem letalu.

(f) Ne glede na točki (c) in (d) imetnik EIR za enomotorna letala, ki ima rating za razred ali tip za večmotorna letala in želi prvič pridobiti EIR za večmotorna letala, opravi usposabljanje pri ATO, ki vključuje najmanj dve uri instrumentalnega letenja z inštruktorjem v fazi letenja na ruti z večmotornim letalom, in preizkus praktične usposobljenosti iz točke (e).

(g) Veljavnost, podaljšanje veljavnosti in obnova.

(1) EIR velja eno leto.

(2) Kandidati za podaljšanje veljavnosti EIR:

(i) opravijo preverjanje strokovnosti v letalu v obdobju treh mesecev neposredno pred datumom poteka veljavnosti ratinga, ali

(ii) v dvanajstih mesecih pred datumom poteka ratinga opravijo šest ur kot PIC po IFR in let za usposabljanje, ki traja najmanj eno uro, z inštruktorjem s privilegiji za izvajanje usposabljanja za IR(A) ali EIR.

(3) Imetnik EIR za vsako drugo zaporedno podaljšanje veljavnosti opravi preverjanje strokovnosti v skladu s točko (g)(2)(i).

(4) Če je EIR potekla veljavnost, kandidati za obnovo privilegijev:

(i) opravijo osvežitveno usposabljanje, ki ga izvaja inštruktor s privilegiji za izvajanje usposabljanja za IR(A) ali EIR, da dosežejo potrebno raven strokovnosti, in

(ii) opravijo preverjanje strokovnosti.

(5) Če se EIR ne podaljša ali ne obnovi v sedmih letih od zadnjega datuma veljavnosti, bo imetnik moral ponovno opraviti preizkuse iz teoretičnega znanja za EIR v skladu s FCL.615(b).

(6) Za EIR za večmotorne zrakoplove je treba preverjanje strokovnosti za podaljšanje ali obnovo ter let za usposabljanje iz točke (g)(2)(ii) opraviti na večmotornem letalu. Če ima pilot tudi EIR za enomotorne zrakoplove, se bo s tem preverjanjem strokovnosti podaljšal ali obnovil tudi rating EIR za enomotorne zrakoplove. Z letom za usposabljanje, opravljenim na večmotornem letalu, se izpolni tudi zahteva za let za usposabljanje za EIR za enomotorne zrakoplove.

(h) Ko kandidat za EIR opravi instrumentalno letenje po navodilih IRI(A) ali FI(A) s privilegijem za izvajanje usposabljanja za IR ali EIR, se te ure lahko upoštevajo pri urah, ki se zahtevajo v točki (c)(2)(i) in (ii), in sicer do največ pet oziroma šest ur. To ne velja za štiri ure instrumentalnega letenja v večmotornih letalih, ki se zahtevajo v točki (c)(2)(ii).

(1) Kandidat mora za določitev števila ur, ki jih je treba upoštevati, in za opredelitev potreb po usposabljanju, opraviti predhodno oceno pri ATO.

(2) Opravljeno poučevanje instrumentalnega letenja, ki ga izvede IRI(A) ali FI(A), se vpiše v posebno evidenco o usposabljanju, podpiše pa ga inštruktor.

(i) Kandidatom za EIR, ki imajo PPL ali CPL iz dela FCL in veljavni IR(A), ki ju je v skladu z zahtevami iz Priloge 1 k Čikaški konvenciji izdala tretja država, se to lahko v celoti upošteva pri zahtevah za tečaj usposabljanja, navedenih v točki (c). Kandidat za izdajo EIR:

(1) uspešno opravi preizkus praktične usposobljenosti za EIR;

(2) ne glede na točko (d) pri preizkusu praktične usposobljenosti dokaže izpraševalcu, da je dosegel ustrezno raven teoretičnega znanja o letalskem pravu, meteorologiji ter načrtovanju leta in zmogljivost (IR);

(3) opravi najmanj 25 ur letenja po IFR kot PIC na letalih.

(a) Imetniki pilotske licence s privilegiji za upravljanje jadralnih letal lahko upravljajo jadralno letalo ali jadralno letalo s pogonom, razen TMG, v oblakih, če imajo rating za letenje z jadralnimi letali v oblakih.

(b) Kandidati za rating za letenje z jadralnimi letali v oblakih opravijo najmanj:

(1) 30 ur kot PIC v jadralnih letalih ali jadralnih letalih s pogonom po izdaji licence;

(2) tečaj usposabljanja pri ATO, ki vključuje:

(i) teoretično usposabljanje in

(ii) najmanj dve uri letenja z inštruktorjem v jadralnih letalih ali jadralnih letalih s pogonom, pri čemer se jadralno letalo upravlja izključno z instrumenti, največ ena ura pa se lahko opravi na TMG, in

(3) preizkus praktične usposobljenosti pri za to usposobljenem FE.

(c) Imetnikom EIR ali IR(A) se ta upošteva pri zahtevi iz (b)(2)(i). Z odstopanjem od točke (b)(2)(ii) se opravi vsaj ena ura letenja z inštruktorjem v jadralnem letalu ali motornem jadralnem letalu, razen na TMG, pri čemer se jadralno letalo upravlja izključno z instrumenti.

(d) Imetniki ratinga za letenje v oblakih izvajajo svoje privilegije samo, če so v zadnjih 24 mesecih opravili najmanj eno uro letenja z jadralnim letalom ali jadralnim letalom z motorjem, razen s TMG, ali pet letov kot PIC, pri čemer so uveljavljali privilegije ratinga za letenje v oblakih.

(e) Imetniki ratinga za letenje v oblakih, ki ne izpolnjujejo zahtev iz točke (d), pred ponovnim izvajanjem svojih privilegijev:

(1) opravijo preverjanje strokovnosti pri za to usposobljenem FE ali

(2) opravijo dodatni čas letenja ali lete, ki se zahtevajo v točki (d), z usposobljenim inštruktorjem.

(f) Imetnikom veljavnega EIR ali IR(A) se ta v celoti upošteva pri zahtevah iz točke (d).

— priprava virov,

— ustvarjanje ugodnega okolja za učenje,

— predstavitev znanja,

— povezovanje obvladovanja groženj in napak (TEM) in upravljanja virov za posadko,

— obvladovanje časa pri doseganju ciljev usposabljanja,

— olajšanje učenja,

— ocenjevanje uspešnosti kandidata,

— spremljanje in pregled napredka,

— ocenjevanje usposabljanja,

— poročanje o rezultatih.

(a) licenc PPL, SPL, BPL in LAPL v ustrezni kategoriji zrakoplovov;

(b) ratingov za razred ali tip za enomotorne zrakoplove z enim pilotom, razen za kompleksna visoko zmogljiva letala z enim pilotom; razširitev razreda ali skupine za balone in razširitev razreda za jadralna letala

(c) ratingov za tip za zračne ladje z enim ali več piloti;

(d) licence CPL v ustrezni kategoriji zrakoplovov, če je inštruktor FI opravil najmanj 500 ur letenja kot pilot zrakoplova iz navedene kategorije, vključno z najmanj 200 urami usposabljanja za letenje;

(e) ratinga za nočno letenje, če je inštruktor FI:

1. usposobljen za letenje ponoči v ustrezni kategoriji zrakoplovov;

2. inštruktorju FI, usposobljenemu v skladu s točko (i) spodaj, dokazal, da je usposobljen za poučevanje ponoči, in

3. če izpolnjuje zahtevo za izkušnje z letenjem ponoči iz FCL.060(b)(2).

(f) ratinga za vleko, akrobatsko letenje ali, v primeru FI(S), za letenje v oblakih, če ima take privilegije in če je FI usposobljenemu FI v skladu s točko (i), dokazal, da je sposoben poučevanja za navedeni rating;

(g) EIR ali IR v ustrezni kategoriji zrakoplovov, če je FI:

1. opravil najmanj 200 ur letenja po pravilih IFR, od tega je lahko največ 50 ur instrumentalnega letenja na tleh v simulatorju, FTD 2/3 ali FNPT II;

2. kot pilot pripravnik opravil tečaj usposabljanja za inštruktorja IRI in uspešno opravil oceno usposobljenosti za potrdilo IRI ter

3. poleg tega:

(i) pri večmotornih letalih izpolnjuje zahteve za CRI za večmotorna letala;

(ii) pri večmotornih helikopterjih izpolnjuje zahteve za izdajo potrdila TRI.

(h) ratinga za razred večmotornih zrakoplovov z enim pilotom ali ratinga za tip, razen za kompleksna visoko zmogljiva letala z enim pilotom, če inštruktor FI izpolnjuje:

1. pri letalih pogoje za tečaj usposabljanja CRI iz FCL.915.CRI(a) in zahteve iz FCL.930.CRI in FCL.935;

2. pri helikopterjih zahteve iz FCL.910.TRI (c)(1) in predpogoje za tečaj usposabljanja TRI(H) iz FCL.915.TRI(d)(2);

(i) potrdila FI, IRI, CRI, STI, MI ali LAFI, če je inštruktor FI:

1. opravil najmanj:

(i) če je inštruktor FI(S), najmanj 50 ur ali 150 vzletov za usposabljanje za letenje na jadralnih letalih;

(ii) če je inštruktor FI(B), najmanj 50 ur ali 50 vzletov za usposabljanje za letenje na balonih;

(iii) v vseh drugih primerih 500 ur za usposabljanje za letenje v ustrezni kategoriji zrakoplovov;

2. uspešno opravil oceno usposobljenosti v skladu s FCL.935 v ustrezni kategoriji zrakoplovov, da je izpraševalcu praktične usposobljenosti za inštruktorja letenja (FIE) dokazal usposobljenost za poučevanje za potrdilo FI;

(j) licence MPL, če je inštruktor FI:

1. za ključno fazo usposabljanja za letenje opravil najmanj 500 ur letenja kot pilot na letalih, vključno z najmanj 200 urami za usposabljanje za letenje;

2. za osnovno fazo usposabljanja:

(i) če ima rating IR za večmotorna letala in privilegij za poučevanje za rating IR ter

(ii) če je opravil najmanj 1 500 ur letenja med operacijami z veččlansko posadko.

3. pri inštruktorju letenja, ki je že usposobljen za poučevanje na integriranih tečajih za rating ATP(A) ali CPL(A)/IR, se zahteva iz (2)(ii) lahko nadomesti z opravljenim strukturiranim tečajem usposabljanja, ki obsega:

(i) usposabljanje MCC;

(ii) udeležbo na petih usposabljanjih za letenje v fazi 3 tečaja za licenco MPL;

(iii) udeležbo na petih usposabljanjih za letenje v fazi 4 tečaja za licenco MPL;

(iv) udeležbo na petih operatorjevih periodičnih linijsko usmerjenih usposabljanjih za letenje;

(v) vsebino tečaja za inštruktorja MCCI.

(a) če je inštruktor FI(A) in FI(H):

1. prejme najmanj deset ur poučevanja instrumentalnega letenja v ustrezni kategoriji zrakoplovov, od tega je lahko največ pet ur instrumentalnega letenja na tleh na napravi FSTD;

2. opravi 20 ur preletov po pravilih VFR kot PIC v ustrezni kategoriji zrakoplovov in

(b) dodatno za inštruktorja FI(A):

1. ima najmanj licenco CPL(A) ali

2. ima najmanj licenco PPL(A) in:

(i) izpolnjuje zahteve za teoretično znanje za licenco CPL, razen za FI(A), ki zagotavlja usposabljanje samo za LAPL(A), ter

(ii) opravi najmanj 200 ur letenja na letalih ali letalih TMG, od tega 150 ur kot PIC;

3. opravi najmanj 30 ur na enomotornih batnih letalih, od tega je najmanj pet ur v šestih mesecih pred predhodnim preizkusom letenja iz FCL.930.FI(a);

4. opravi prelet po pravilih VFR kot PIC, vključno z letom, dolgim najmanj 540 km (300 NM), med katerim opravi pristanka na dveh različnih letališčih;

(c) dodatno za inštruktorja FI(H) opravi 250 ur skupnega časa letenja kot pilot na helikopterjih, od tega:

1. najmanj 100 ur kot PIC, če ima kandidat najmanj licenco CPL(H), ali

2. najmanj 200 ur kot PIC, če ima kandidat najmanj licenco PPL(H) in je izpolnil zahteve za teoretično znanje za licenco CPL;

(d) za inštruktorja FI(As) opravi 500 ur letenja na zračnih ladjah kot PIC, od tega 400 ur kot PIC z licenco CPL(As);

(e) za FI(S) opravi 100 ur letenja in 200 vzletov kot PIC na jadralnih letalih. Poleg tega kandidat, ki želi izvajati usposabljanje za letenje na TMG, opravi 30 ur letenja kot PIC na TMG in dodatno oceno usposobljenosti na TMG v skladu s FCL.935 s FI, usposobljenim v skladu s FCL.905.FI(i);

(f) za inštruktorja FI(B) opravi 75 ur letenja z balonom kot PIC, od tega najmanj 15 ur v razredu, predvidenem za usposabljanje.

(a) podaljšanje veljavnosti in obnovo EIR ali IR, pod pogojem da ima TRI veljaven IR;

(b) izdajo potrdila inštruktorja TRI ali SFI, če ima imetnik tri leta izkušenj kot inštruktor TRI, in

(c) pri inštruktorju TRI za letala z enim pilotom:

1. izdajo, podaljšanje veljavnosti in obnovo ratingov za tip za enomotorna visoko zmogljiva kompleksna letala z enim pilotom, če kandidat želi pridobiti privilegije za izvajanje operacij z enim pilotom.

(i) potrdilo MCCI ali

(ii) ima ali je imel potrdilo TRI za letala z več piloti;

2. tečaj za licenco MPL za osnovno fazo, če ima privilegije razširjene na operacije z več piloti in ima ali je imel potrdilo FI(A) ali IRI(A);

(d) pri inštruktorju TRI za letala z več piloti:

1. izdajo, podaljšanje veljavnosti in obnovo ratingov za tip za:

(i) letala z več piloti;

(ii) visoko zmogljiva kompleksna letala z enim pilotom, če kandidat želi pridobiti privilegije za izvajanje operacij z več piloti;

2. usposabljanje MCC;

3. tečaj MPL za osnovne, vmesne in višje faze leta, če ima ali je imel potrdilo FI(A) ali IRI(A) za osnovno fazo;

(e) pri inštruktorju TRI za helikopterje:

1. izdajo, podaljšanje veljavnosti in obnovo ratingov za tip helikopterjev:

2. usposabljanje MCC, če ima rating za tip helikopterja z več piloti;

3. razširitev ratinga IR(H) za enomotorne helikopterje na IR(H) za večmotorne helikopterje.

(f) pri inštruktorju TRI za zrakoplove z navpičnim vzletanjem/pristajanjem:

1. izdajo, podaljšanje veljavnosti in obnovo ratingov za tip zrakoplovov z navpičnim vzletanjem/pristajanjem;

2. usposabljanje MCC.

(a) ima pilotsko licenco CPL, MPL ali ATPL za ustrezno kategorijo zrakoplovov;

(b) za potrdilo TRI za letala z več piloti (MPA):

1. je opravil 1 500 ur letenja kot pilot na letalih z več piloti in

2. je v dvanajstih mesecih pred oddajo vloge opravil najmanj 30 rutnih sektorjev, vključno z vzleti in pristanki, kot PIC ali kopilot na ustreznem tipu letala, od tega se lahko 15 sektorjev opravi na simulatorju, ki predstavlja navedeni tip;

(c) za potrdilo TRI(SPA) za letala z enim pilotom (SPA):

1. je v dvanajstih mesecih pred oddajo vloge opravil najmanj 30 rutnih sektorjev, vključno z vzleti in pristanki, kot PIC na ustreznem tipu letala, od tega se lahko 15 sektorjev opravi na simulatorju, ki predstavlja navedeni tip, in

2.

(d) za potrdilo TRI(H):

1. za potrdilo TRI(H) za enomotorne helikopterje z enim pilotom je opravil 250 ur kot pilot na helikopterjih;

2. za potrdilo TRI(H) za večmotorne helikopterje z enim pilotom je opravil 500 ur kot pilot na helikopterjih, vključno s 100 urami kot PIC na večmotornih helikopterjih z enim pilotom;

3. za potrdilo TRI(H) za helikopterje z več piloti je opravil 1 000 ur letenja kot pilot na helikopterjih, vključno:

(i) s 350 urami kot pilot na helikopterjih z več piloti ali

(ii) pri kandidatih, ki že imajo potrdilo TRI(H) za večmotorne helikopterje z enim pilotom, 100 urami kot pilot na navedenem tipu med operacijami z več piloti.

4. Imetnikom potrdila FI(H) se v celoti prizna izpolnjevanje zahtev iz 1 in 2 za ustrezen helikopter z enim pilotom;

(e) za potrdilo TRI(PL):

1. je opravil 1 500 ur letenja kot pilot na letalih z več piloti, zrakoplovih z navpičnim vzletanjem/pristajanjem ali helikopterjih z več piloti in

2. je v dvanajstih mesecih pred oddajo vloge opravil najmanj 30 rutnih sektorjev, vključno z vzleti in pristanki, kot PIC ali kopilot na ustreznem tipu zrakoplova z navpičnim vzletanjem/pristajanjem, od tega se lahko 15 sektorjev opravi na simulatorju, ki predstavlja navedeni tip.

1. Letala. Za podaljšanje veljavnosti potrdila TRI(A) kandidat v zadnjih 12 mesecih pred potekom potrdila izpolni eno od naslednjih treh zahtev:

(i) Opravi enega od naslednjih delov celotnega tečaja za usposabljanje za rating tipa: Usposabljanje v simulatorju, ki traja vsaj 3 ure, ali ena vaja v zraku, ki traja vsaj eno uro in vključuje najmanj 2 vzleta in pristanka;

(ii) opravi osvežitveno usposabljanje za inštruktorje TRI pri organizaciji ATO;

(iii) uspešno opravi oceno usposobljenosti v skladu s FCL.935.

2. Helikopterji in zrakoplovi z navpičnim vzletanjem/pristajanjem. Za podaljšanje veljavnosti potrdila TRI (H) ali TRI(PL) kandidat med veljavnostjo potrdila TRI izpolni dve od naslednjih treh zahtev:

(i) opravi 50 ur usposabljanja za letenje na vsakem tipu zrakoplova, za katerega ima privilegije za usposabljanje, ali na napravi FSTD, ki predstavlja navedene tipe, od tega najmanj 15 ur v dvanajstih mesecih pred potekom potrdila TRI.

(ii) opravi osvežitveno usposabljanje za inštruktorje TRI pri organizaciji ATO;

(iii) uspešno opravi oceno usposobljenosti v skladu s FCL.935.

3. Najmanj za vsako drugo podaljšanje veljavnosti potrdila TRI imetnik opravi oceno usposobljenosti v skladu s FCL.935.

4. Če ima kandidat potrdilo TRI za več tipov zrakoplovov iz iste kategorije, se na podlagi ocene usposobljenosti, opravljene na enem od navedenih tipov, veljavnost potrdila TRI podaljša za druge pridobljene tipe iz iste kategorije zrakoplovov.

5. Posebne zahteve za podaljšanje potrdila TRI(H). Inštruktorju TRI(H), ki ima potrdilo FI(H) za ustrezni tip, se v celoti prizna izpolnjevanje zahtev iz predhodne točke (a). V tem primeru velja potrdilo TRI(H) do datuma poteka potrdila FI(H).

1. Letala. Če je potrdilo TRI(A) poteklo, kandidat:

(i) v zadnjih dvanajstih mesecih pred oddajo vloge opravi najmanj 30 rutnih sektorjev, vključno z vzleti in pristanki na ustreznem tipu zrakoplova, od katerih se jih lahko največ 15 opravi v simulatorju;

(ii) opravi ustrezne dele usposabljanja TRI pri pooblaščeni organizaciji ATO;

(iii) na celotnem tečaju za rating za tip vodi najmanj tri ure usposabljanja za letenje na zadevnem tipu zrakoplova pod nadzorom TRI(A).

2. Helikopterji in zrakoplovi z navpičnim vzletanjem/pristajanjem. Če potrdilo TRI (H) ali TRI(PL) poteče, kandidat v dvanajstih mesecih pred obnovo:

(i) opravi osvežitveno usposabljanje za inštruktorje TRI pri organizaciji ATO, ki vključuje ustrezne sestavine tečaja usposabljanja TRI, in

(ii) uspešno opravi oceno usposobljenosti v skladu s FCL.935 za vsak tip zrakoplova, za katerega želi obnoviti privilegije za izvajanje usposabljanja.

(a) za večmotorna letala:

1. 500 ur letenja kot pilot na letalih;

2. 30 ur kot PIC na zrakoplovu ustreznega razreda ali tipa;

(b) za enomotorna letala:

1. 300 ur letenja kot pilot na letalih;

2. 30 ur kot PIC na letalu ustreznega razreda ali tipa.

(a) za IRI(A):

1. opravi najmanj 800 ur letenja po pravilih IFR, od tega najmanj 400 ur na letalih, in

2. če je kandidat za IRI(A) za večmotorna letala, potem izpolnjuje zahteve iz odstavkov FCL.915.CRI(a), FCL.930.CRI in FCL.935;

(b) za IRI(H):

1. opravi najmanj 500 ur letenja po pravilih IFR, od tega najmanj 250 ur instrumentalnega letenja na helikopterjih, in

2. če je kandidat za IRI(A) za helikopterje z več piloti, izpolnjuje zahteve iz FCL.905.FI (g)(3)(ii);

(c) za IRI(As) opravi najmanj 300 ur letenja po pravilih IFR, od tega najmanj 100 ur instrumentalnega letenja na zračnih ladjah.

(a) izdajo, podaljšanje veljavnosti in obnovo ratinga IR, če ima ali je imel rating IR za ustrezno kategorijo zrakoplovov in je opravil tečaj usposabljanja za inštruktorja IRI, in

(b) pri inštruktorju SFI za letala z enim pilotom:

1. izdajo, podaljšanje veljavnosti in obnovo ratingov za tip za visoko zmogljiva kompleksna letala z enim pilotom, če kandidat želi pridobiti privilegije za izvajanje operacij z enim pilotom.

(i) potrdilo MCCI ali

(ii) ima ali je imel potrdilo TRI za letala z več piloti in

2. če so bili privilegiji SFI(SPA) razširjeni na operacije z več piloti v skladu z 1:

(i) MCC;

(ii) tečaj MPL za osnovno fazo;

(c) pri inštruktorju SFI za letala z več piloti:

1. izdajo, podaljšanje veljavnosti in obnovo ratingov za tip za:

(i) letala z več piloti;

(ii) visoko zmogljiva kompleksna letala z enim pilotom, če kandidat želi pridobiti privilegije za izvajanje operacij z več piloti;

2. MCC;

3. tečaj MPL za osnovno, vmesno in višjo fazo, če ima ali je imel potrdilo FI(A) ali IRI(A) za osnovno fazo.

(d) pri inštruktorju SFI za helikopterje:

1. izdajo, podaljšanje veljavnosti in obnovo ratingov za tip helikopterjev:

2. usposabljanje MCC, če ima SFI privilegije za usposabljanje za letenje na helikopterjih z več piloti.

(a) zadovoljivo opravil simulatorski del ustreznega tečaja usposabljanja za rating za tip in

(b) na celotnem tečaju za rating za tip vodil najmanj tri ure usposabljanja za letenje v zvezi z nalogami inštruktorja SFI na ustreznem tipu pod nadzorom za to usposobljenega izpraševalca TRE, ki je bil zadovoljen z njegovim izvajanjem.

(a) ima ali je imel licenco CPL, MPL ali ATPL za ustrezno kategorijo zrakoplovov;

(b) opravi preverjanje strokovnosti za izdajo ratinga za določen tip zrakoplova na simulatorju, ki predstavlja ustrezen tip, v dvanajstih mesecih pred oddajo vloge in

(c) dodatno za inštruktorja SFI(A) za letala z več piloti ali SFI(PL):

1. opravi najmanj 1 500 ur letenja kot pilot na letalih z več piloti ali zrakoplovih z navpičnim vzletanjem/pristajanjem, kot je ustrezno;

2. opravi kot pilot ali opazovalec v dvanajstih mesecih pred oddajo vloge najmanj:

(i) tri rutne sektorje v pilotski kabini ustreznega tipa zrakoplova ali

(ii) dve usposabljanji za linijsko usmerjeno letenje v simulatorju, ki ju izvede usposobljena posadka v pilotski kabini ustreznega tipa. Ti usposabljanji v simulatorju vključujeta dva vsaj dvourna leta med dvema različnima letališčema ter z njima povezano načrtovanje pred letom in poročanje;

(d) dodatno za inštruktorja SFI(A) za visoko zmogljiva kompleksna letala z enim pilotom:

1. opravi najmanj 500 ur letenja kot PIC na letalih z enim pilotom;

2. ima ali je imel rating za večmotorna letala IR(A) in

3. izpolnjuje zahteve iz (c)(2);

(e) dodatno za inštruktorja SFI(H):

1. opravi kot pilot ali opazovalec najmanj eno uro letenja v pilotski kabini ustreznega tipa v dvanajstih mesecih pred oddajo vloge in

2. pri helikopterjih z več piloti ima najmanj 1 000 ur letalskih izkušenj kot pilot na helikopterjih, vključno z najmanj 350 urami kot pilot na helikopterjih z več piloti;

3. pri večmotornih helikopterjih z enim pilotom opravi 500 ur kot pilot helikopterjev, vključno s 100 urami kot PIC na večmotornih helikopterjih z enim pilotom;

4. pri enomotornih helikopterjih z enim pilotom opravi 250 ur kot pilot na helikopterjih.

(a) ima ali je imel licenco CPL, MPL ali ATPL za ustrezno kategorijo zrakoplovov;

(b) opravi najmanj:

1. za letala, zračne ladje in zrakoplove z navpičnim vzletanjem/pristajanjem 1 500 ur letenja kot pilot med operacijami z več piloti;

2. za helikopterje 1 000 ur letenja kot pilot med operacijami z veččlansko posadko, od tega najmanj 350 ur na helikopterjih z več piloti.

(a) na ustreznem tipu opravil vsebino usposabljanja na simulatorju iz tečaja za inštruktorja TRI;

(b) uspešno opravil preverjanje strokovnosti za rating za določen tip zrakoplova na simulatorju za ustrezen tip v dvanajstih mesecih pred oddajo vloge;

(c) opravil na tečaju za pridobitev ratinga za tip najmanj eno usposabljanje na FSTD v zvezi z nalogami inštruktorja STI, ki je trajalo najmanj tri ure, na ustreznem tipu zrakoplova pod nadzorom izpraševalca praktične usposobljenosti za inštruktorja letenja (FIE).

(a) ima ali je imel v treh letih pred oddajo vloge pilotsko licenco in privilegije za poučevanje, ki ustrezajo tečajem, na katerih namerava poučevati;

(b) opravi na napravi FNPT ustrezno preverjanje strokovnosti za rating za razred ali tip v dvanajstih mesecih pred oddajo vloge.

(c) dodatno za inštruktorja STI(H) opravi najmanj eno uro letenja kot opazovalec v pilotski kabini ustreznega tipa helikopterja v dvanajstih mesecih pred oddajo vloge.

(a) ima potrdilo FI, CRI ali TRI s privilegiji za letala z enim pilotom;

(b) ima rating za letenje v gorah.

(a) ima rating za preizkusne lete, izdan v skladu s FCL.820;

(b) opravi najmanj 200 ur preizkusnih letov kategorije 1 ali 2.

(a) preizkusov praktične usposobljenosti ali ocenjujejo usposobljenost kandidatov za izdajo licence, ratinga ali potrdila:

1. katerim so zagotovili več kot 25 % zahtevanega usposabljanja za letenje za licenco, rating ali potrdilo, za katere poteka preizkus praktične usposobljenosti ali se ocenjuje usposobljenost; ali

2. če so bili pristojni za priporočilo za preizkus praktične usposobljenosti v skladu s FCL.030 (b);

(b) preizkusov praktične usposobljenosti, preverjanj strokovnosti ali ocen usposobljenosti, če menijo, da bi bili lahko neobjektivni.

(a) ustrezno znanje in izkušnje, ki se nanašajo na privilegije izpraševalca;

(b) da v zadnjih treh letih niso bili kaznovani, vključno z začasno ukinitvijo, omejitvijo ali preklicem katere koli njihove licence, ratinga ali potrdila, izdanega v skladu s tem delom, zaradi neskladnosti z osnovno uredbo in njenimi izvedbenimi predpisi.