1.0.1 Če ni drugače določeno, organ, upravljavec letališča, letalski prevoznik ali subjekt, pristojen v skladu z nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu iz člena 10 Uredbe (ES) št. 300/2008, zagotovi izvajanje ukrepov, določenih v tem poglavju.

1.0.2 V tem poglavju se šteje, da so del letališča tudi zrakoplov, avtobus, voziček za prtljago ali vsa druga prevozna sredstva ali prehod ali koridor iz terminala v zrakoplov.

V tem poglavju „zavarovana prtljaga“ pomeni varnostno pregledano odhajajočo oddano prtljago, ki je fizično zaščitena, da se tako preprečuje vnos kakršnih koli predmetov.

1.0.3 Brez poseganja v merila za odstopanja, kot so določena v Uredbi (ES) št. 272/2009, lahko ustrezni organ dovoli posebne varnostne postopke ali izjeme za varovanje in varnost nadzorovanih območij letališč ob dnevih, ko ni več kot osem načrtovanih odhodnih letov, pod pogojem, da je treba natovoriti, raztovoriti, vkrcati ali izkrcati le en zrakoplov hkrati bodisi v kritičnem delu varnostnega območja omejenega gibanja ali na letališču, ki ne sodi na področje uporabe točke 1.1.3.

1.1.1.1 Meje med javnim delom letališča, nadzorovanim delom letališča, varnostnimi območji omejenega gibanja, kritičnimi deli in, kjer je primerno, razmejenimi območji morajo biti jasno razpoznavne na vsakem letališču, da se tako omogoči izvajanje ustreznega varnostnega nadzora na vsakem od teh območij.

1.1.1.2 Meja med javnim in nadzorovanim delom letališča mora biti fizična ovira, ki je jasno vidna širši javnosti in ki osebam onemogoča nepooblaščen dostop.

1.1.2.1 Varnostna območja omejenega gibanja vključujejo najmanj naslednje:

1.1.2.2 Del letališča se šteje za varnostno območje omejenega gibanja najmanj za čas, ko potekajo dejavnosti iz točke 1.1.2.1.

Ko je vzpostavljeno varnostno območje omejenega gibanja, se tik pred vzpostavitvijo takega območja izvede varnostni pregled delov, ki bi lahko bili kontaminirani, da se tako ustrezno zagotovi, da na njih ni nobenih prepovedanih predmetov. Ta določba se šteje za izpolnjeno pri zrakoplovih, ki so podvrženi varnostni preiskavi zrakoplova.

1.1.2.3 Kadar koli so utegnile imeti dostop na varnostna območja omejenega gibanja nepooblaščene osebe, se čim prej izvede varnostni pregled delov, ki bi lahko bili kontaminirani, da se tako ustrezno zagotovi, da na njih ni nobenih prepovedanih predmetov. Ta določba se šteje za izpolnjeno pri zrakoplovih, ki so podvrženi varnostni preiskavi zrakoplova.

1.1.3.1 Kritični deli se vzpostavijo na letališčih, na katerih ima več kot 40 oseb identifikacijsko priponko za letališče za dostop na varnostna območja omejenega gibanja.

1.1.3.2 Kritični deli vključujejo najmanj naslednje:

Del letališča se šteje za kritični del najmanj za čas, ko potekajo dejavnosti iz (a) ali (b).

1.1.3.3 Ko je vzpostavljen kritični del, se tik pred vzpostavitvijo takega dela izvede varnostni pregled delov, ki bi lahko bili kontaminirani, da se tako ustrezno zagotovi, da na njih ni nobenih prepovedanih predmetov. Ta določba se šteje za izpolnjeno pri zrakoplovih, ki so podvrženi varnostni preiskavi zrakoplova.

1.1.3.4 Kadar koli so nepregledane osebe ali potniki in člani posadke, ki prihajajo iz tretjih držav, ki niso naštete v Dodatku 4-B, utegnili imeti dostop do kritičnih delov, se čim prej izvede varnostni pregled delov, ki bi lahko bili kontaminirani, da se tako ustrezno zagotovi, da na njih ni nobenih prepovedanih predmetov.

Odstavek 1 se šteje za izpolnjenega pri zrakoplovih, ki so podvrženi varnostni preiskavi zrakoplova.

Odstavek 1 se ne uporablja, kadar so imele dostop v kritične dele osebe, ki jih zajemata točki 1.3.2 in 4.1.1.7.

V zvezi s potniki in člani posadke, ki prihajajo iz tretjih držav, ki niso naštete v Dodatku 4-B, se odstavek 1 uporablja samo za tiste kritične dele, ki se uporabljajo za varnostno pregledano oddano prtljago in/ali varnostno pregledane odhajajoče potnike, ki ne odhajajo na istem zrakoplovu kot ti potniki in člani posadke.

1.2.1.1 Dostop do nadzorovanega dela letališča je dovoljen samo, če imajo osebe in vozila utemeljen razlog, da so tam.

1.2.1.2 Oseba, ki ji je dovoljen dostop do nadzorovanega dela letališča, mora imeti pri sebi pooblastilo.

1.2.1.3 Vozilo, ki mu je dovoljen dostop do nadzorovanega dela letališča, mora imeti nameščeno prepustnico za vozilo.

1.2.1.4 Osebe, ki so na nadzorovanem delu letališča, morajo kontrolorjem na zahtevo predložiti pooblastilo.

1.2.2.1 Dostop do varnostnih območij omejenega gibanja je dovoljen samo, če imajo osebe in vozila utemeljen razlog, da so tam.

1.2.2.2 Oseba, ki ji je dovoljen dostop do varnostnih območij omejenega gibanja, mora predložiti eno od naslednjih pooblastil:

Dostop pa se lahko odobri tudi po pozitivni identifikaciji z biometričnim preverjanjem podatkov.

1.2.2.3 Vozilo, ki se mu dovoli dostop do varnostnih območij omejenega gibanja, mora imeti nameščeno veljavno prepustnico za vozilo.

1.2.2.4 Vstopni kupon ali enakovredno dokazilo iz točke 1.2.2.2(a) se preveri, preden se osebi dovoli dostop do varnostnih območij omejenega gibanja, da se tako z gotovostjo prepriča o njegovi veljavnosti.

Identifikacijsko priponko/izkaznico iz točk 1.2.2.2(b)–(e) se preveri, preden se osebi dovoli dostop do varnostnih območij omejenega gibanja, da se tako z gotovostjo prepriča o njeni veljavnosti in ujemanju z imetnikom.

Kadar se uporablja biometrična identifikacija, se s preverjanjem zagotovi, da je oseba, ki skuša pridobiti dostop do varnostnih območij omejenega gibanja, nosilka enega od dovoljenj iz točke 1.2.2.2 ter da je to dovoljenje veljavno in ni bilo onemogočeno.

1.2.2.5 Za preprečitev nepooblaščenega dostopa do varnostnih območij omejenega gibanja točke dostopa nadzoruje:

1.2.2.6 Preden se vozilu dovoli dostop do varnostnih območij omejenega gibanja, se preveri prepustnico za vozilo ter tako zagotovi njeno veljavnost in ujemanje z vozilom.

1.2.2.7 Dostop do varnostnih območij omejenega gibanja je prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

1.2.3.1 Identifikacijska priponka člana posadke, zaposlenega pri letalskem prevozniku Skupnosti, in identifikacijska priponka za letališče se lahko izda samo osebi, ki ima operativno potrebo in je uspešno opravila preverjanje preteklosti v skladu s točko 11.1.3.

1.2.3.2 Identifikacijske priponke za člane posadke in za letališče se izdajajo za največ pet let.

1.2.3.3 Identifikacijska priponka osebe, ki preverjanja preteklosti ne opravi uspešno, se nemudoma prekliče.

1.2.3.4 Identifikacijska priponka se nosi na vidnem mestu vsaj takrat, kadar je imetnik na varnostnih območjih omejenega gibanja.

Osebe, pristojne za izvajanje točke 1.5.1(c), opozorijo in po potrebi prijavijo osebo, ki ne nosi priponke na varnostnih območjih omejenega gibanja, razen na tistih območjih, kjer so prisotni potniki.

1.2.3.5 Identifikacijska priponka se nemudoma vrne izdajatelju:

1.2.3.6 Izdajatelja se nemudoma uradno obvesti o izgubi, kraji ali nevrnitvi identifikacijske priponke.

1.2.3.7 Elektronska priponka se po vrnitvi, poteku veljavnosti, odvzemu ali obvestilu o izgubi, kraji ali nevrnitvi nemudoma onemogoči.

1.2.3.8 Identifikacijske priponke Skupnosti za člane posadke in za letališče so prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

1.2.4.1 Identifikacijska priponka člana posadke, zaposlenega pri letalskem prevozniku Skupnosti, mora izkazovati:

1.2.5.1 Identifikacijska priponka za letališče mora izkazovati:

Imena in območja dostopa lahko nadomesti ustrezna identifikacija.

1.2.5.2 Za preprečitev zlorabe identifikacijskih priponk za letališče je vzpostavljen sistem, s katerim se ustrezno zagotovi zaznava poskusa uporabe priponk, ki so bile izgubljene ali ukradene ali niso bile vrnjene. Ob zaznavi se izvede ustrezen ukrep.

1.2.6.1 Prepustnica za vozilo se lahko izda le v primerih, ko je ugotovljena operativna potreba.

1.2.6.2 Prepustnica za vozilo mora biti specifična za vozilo in izkazovati:

Za elektronske prepustnice za vozila ni potrebno, da izkazujejo območja, za dostop do katerih je vozilo pooblaščeno, ali datum prenehanja veljavnosti, če so ti podatki elektronsko berljivi in preverjeni, preden je dovoljen dostop na varnostna območja omejenega gibanja.

1.2.6.3 Elektronska prepustnica za vozilo mora biti pritrjena na vozilo na način, ki zagotavlja njeno neprenosljivost.

1.2.6.4 Prepustnica za vozilo mora biti nameščena na vidnem mestu, kadar koli je vozilo na nadzorovanem delu letališča.

1.2.6.5 Prepustnica za vozilo se nemudoma vrne izdajatelju:

1.2.6.6 Izdajatelja je treba nemudoma uradno obvestiti o izgubi, kraji ali nevrnitvi prepustnice za vozilo.

1.2.6.7 Elektronska prepustnica za vozilo se po vrnitvi, poteku veljavnosti ali obvestilu o izgubi, kraji ali nevrnitvi nemudoma onemogoči.

1.2.6.8 Za preprečitev zlorabe prepustnic za vozila je vzpostavljen sistem, s katerim se ustrezno zagotovi zaznava poskusa uporabe prepustnic, ki so bile izgubljene ali ukradene ali niso bile vrnjene. Ob zaznavi se izvede ustrezen ukrep.

1.2.6.9 Vozila, ki se uporabljajo samo na nadzorovanem delu letališča in nimajo dovoljenja za vožnjo po javnih cestah, so lahko izvzeta iz uporabe točk 1.2.6.2 do 1.2.6.8, če so na zunanji strani jasno označena kot operativna vozila za uporabo na navedenem letališču.

1.2.7.1 Člani posadke, ki nimajo veljavne identifikacijske priponke za letališče, morajo imeti spremstvo vedno, kadar so na varnostnih območjih omejenega gibanja, razen na:

▼M9

▼B

1.2.7.2 Izjemoma je lahko oseba izvzeta iz zahtev točke 1.2.5.1 in obveznosti v zvezi s preverjanji preteklosti, in sicer pod pogojem, da ima vedno, kadar je na varnostnih območjih omejenega gibanja, spremstvo.

1.2.7.3 Spremljevalec mora:

1.2.7.4 Vozilo je lahko izvzeto iz zahtev točke 1.2.6 pod pogojem, da ima vedno, kadar je na nadzorovanem delu letališča, spremstvo.

1.3.1.1 Varnostni pregled oseb, razen potnikov, in njihovih osebnih predmetov se izvaja na enak način kot za potnike oziroma ročno prtljago.

1.3.1.2 Za varnostni pregled oseb, razen potnikov, se uporabljajo točke 4.1.1.1–4.1.1.6 in 4.1.1.8.

1.3.1.3 Za varnostni pregled predmetov, ki jih nosijo osebe razen potnikov, se uporabljajo točke 4.1.2.1–4.1.2.9 in 4.1.2.12.

1.3.1.4 Predmeti iz Dodatka 4-C se lahko nosijo le, če je oseba za to pooblaščena, da tako izvaja opravila, ki so bistvenega pomena za delovanje letaliških objektov ali zrakoplovov ali za opravljanje nalog med letom.

1.3.1.5 Kadar je treba osebe, razen potnikov, in njihove osebne predmete stalno naključno varnostno pregledovati, frekvenco določi pristojni organ na podlagi ocene tveganja.

1.3.1.6 Varnostni pregled oseb, razen potnikov, in njihovih osebnih predmetov je prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

1.3.2.1 Pristojni organ lahko iz objektivnih razlogov osebam, razen potnikom, dovoli izvzetje iz varnostnih pregledov ali zanje predvidi posebne postopke varnostnih pregledov, če jih spremlja oseba, pooblaščena za spremljanje v skladu s točko 1.2.7.3.

1.3.2.2 Pregledane osebe, razen potnikov, ki začasno zapustijo kritične dele, se lahko ob vrnitvi izvzamejo iz varnostnih pregledov, če so bile pod stalnim nadzorom pooblaščenih oseb, ki zadostuje, da se ustrezno zagotovi, da osebe v te kritične dele ne vnesejo prepovedanih predmetov.

1.3.2.3 Izjeme in posebni postopki varnostnih pregledov so prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

1.4.1.1 Vsa vozila se pred vstopom v kritične dele preiščejo. Biti morajo zaščitena pred nezakonitim vmešavanjem od trenutka takoj po preiskavi do vstopa v kritične dele.

1.4.1.2 Voznik in drugi potniki med preiskavo ne smejo biti v vozilu. Svoje osebne predmete morajo vzeti iz vozila in odnesti s seboj na varnostni pregled.

1.4.1.3 Vzpostavljene morajo biti določene metodologije za zagotovitev naključnosti izbire območij preiskave.

1.4.1.4 Vozila, ki vstopajo v kritične dele, so prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

1.4.2.1 Voznik in drugi potniki med preiskavo ne smejo biti v vozilu. Svoje osebne predmete morajo vzeti iz vozila in odnesti s seboj na varnostni pregled.

1.4.2.2 Vzpostavljene morajo biti določene metodologije za zagotovitev naključnosti izbire vozil in območij preiskave.

1.4.2.3 Vozila, ki vstopajo na varnostna območja omejenega gibanja, razen kritičnih delov, so prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

1.4.3.1 Ročna preiskava obsega temeljit ročni pregled izbranih območij, vključno z vsebino, s katerim se ustrezno zagotovi, da na teh ni prepovedanih predmetov.

1.4.3.2 Kot dodatno sredstvo preiskave se lahko uporabljajo le naslednje metode:

1.4.3.3 Metode preiskave so prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

1.4.4.1 Pristojni organ lahko iz objektivnih razlogov vozilom dovoli izvzetje iz preiskav ali zanje predvidi posebne postopke preiskav, če jih spremlja oseba, pooblaščena za spremljanje v skladu s točko 1.2.7.3.

1.4.4.2 Izjeme in posebni postopki preiskav so prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

1.5.1 Nadzorstvo ali patrulje se izvajajo zaradi nadzora:

1.5.2 Pogostost in način izvajanja nadzorstva in patrulj temeljita na oceni tveganja in ju odobri pristojni organ. Upoštevata:

Deli ocene tveganja, ki se nanašajo na pogostost in način izvajanja nadzorstva in patrulj, se na zahtevo dajo na voljo v pisni obliki za potrebe nadzora skladnosti.

1.5.3 Nadzorstvo in patrulje ne smejo slediti predvidljivemu vzorcu. Veljavnost identifikacijskih priponk se preverja naključno.

1.5.4 Vzpostavljeni morajo biti ukrepi, ki osebe odvračajo od kršenja varnosti na kontrolnih točkah in, če pride do take kršitve, nemudoma omogočajo omilitev in odpravo kršitve ter njenih posledic.

3.0.1 Če ni drugače določeno, letalski prevoznik zagotovi izvajanje ukrepov, določenih v tem poglavju, za svoj zrakoplov.

3.0.2 Tretje države, v katerih so veljavni varnostni standardi priznani kot enakovredni skupnim osnovnim standardom, kar zadeva varnost zrakoplovov, so naštete v Dodatku 3-B.

3.0.3 Ni potrebno, da se na zrakoplovu opravi varnostno preverjanje. Na njem je treba opraviti varnostno preiskavo v skladu s točko 3.1.

3.0.4 Upravljavec letališča letalskega prevoznika na zahtevo uradno obvesti, ali je njegov zrakoplov v kritičnem delu ali ne. Kadar to ni nedvoumno, se predpostavlja, da je zrakoplov v delu, ki ni kritični del.

3.0.5 Če se območje ne šteje več za kritični del zaradi spremembe varnostnega statusa, potem letališče o tem obvesti tiste prevoznike, ki jih to zadeva.

3.1.1.1 Na zrakoplovu se varnostna preiskava izvede vedno, kadar obstaja razlog za sum, da so utegnile imeti dostop vanj nepooblaščene osebe.

3.1.1.2 Varnostna preiskava zrakoplova obsega preiskavo določenih območij zrakoplova, predpisanih v ločenem sklepu Komisije.

3.1.1.3 Na zrakoplovu, ki prihaja v kritični del iz tretje države, ki je ni na seznamu v Dodatku 3-B, se varnostna preiskava izvede po vsakem izkrcanju potnikov in/ali raztovoru prtljažnega prostora.

3.1.1.4 Zrakoplov, ki prihaja iz države članice, v kateri je bil v tranzitu, potem ko je prispel iz tretje države, ki je ni na seznamu v Dodatku 3-B, se šteje za zrakoplov, ki prihaja iz tretje države.

3.1.1.5 Kdaj izvesti varnostno preiskavo zrakoplova se prav tako odloči na podlagi dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

— številka leta, in

— destinacija, in

— izhodiščni kraj prejšnjega leta, ter

— navedba, ali je bila varnostna preiskava zrakoplova zaključena ali ne.

— datum in čas, ko je bila varnostna preiskava zrakoplova končana, ter

— ime in priimek ter podpis osebe, pristojne za izvedbo varnostne preiskave zrakoplova.

3.2.1.1 Ne glede na to, kje na letališču je zrakoplov parkiran, je zavarovan pred nepooblaščenim dostopom, tako da:

3.2.1.2 Točka 3.2.1.1 se ne uporablja za zrakoplov, parkiran v hangarju, ki je zaklenjen ali drugače zavarovan pred nepooblaščenim dostopom.

3.2.2.1 Kadar so zunanja vrata zaprta in je zrakoplov v delu, ki ni kritični del, morajo vsaka zunanja vrata poleg tega:

Točka (a) ne velja za vrata, ki so dostopna s tal.

3.2.2.2 Kadar so pomagala za dostop odstranjena pri vratih, ki niso dostopna s tal, morajo biti postavljena dovolj daleč od zrakoplova, da se tako ustrezno prepreči dostop.

3.2.2.3 Kadar so zunanja vrata zaklenjena, lahko ta vrata odklenejo samo osebe z operativno potrebo.

3.2.2.4 Kadar so zunanja vrata pod nadzorom, se z nadzorom zagotovi takojšnja zaznava nepooblaščenega dostopa na zrakoplov.

3.2.2.5 Zavarovanje zrakoplova z zaprtimi zunanjimi vrati v delu, ki ni kritični del, je prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

4.0.1 Če ni drugače določeno, organ, upravljavec letališča, letalski prevoznik ali subjekt, pristojen v skladu z nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu iz člena 10 Uredbe (ES) št. 300/2008, zagotovi izvajanje ukrepov, določenih v tem poglavju.

4.0.2 Tretje države, v katerih so veljavni varnostni standardi priznani kot enakovredni skupnim osnovnim standardom, kar zadeva potnike in ročno prtljago, so naštete v Dodatku 4-B.

4.0.3 Potniki in njihova ročna prtljaga, ki prihajajo iz države članice, v kateri je bil zrakoplov v tranzitu, potem ko je prispel iz tretje države, ki je ni na seznamu v Dodatku 4-B, se štejejo za potnike in ročno prtljago, ki prihajajo iz tretje države, razen če obstaja dokaz, da so bili ti potniki in njihova ročna prtljaga varnostno pregledani v navedeni državi članici.

4.0.4 V tej prilogi:

4.1.1.1 Pred varnostnim pregledom se odložijo plašči in suknjiči, ki se pregledajo kot ročna prtljaga. Pregledovalec lahko od potnika zahteva, da po potrebi nadalje odloži oblačila.

4.1.1.2 Potniki morajo biti pregledani:

Kadar pregledovalec ne more ugotoviti, ali potnik nosi prepovedane predmete ali ne, se potniku zavrne dostop na varnostna območja omejenega gibanja ali se ga znova pregleda, dokler pregledovalec ni zadovoljen z izidom.

4.1.1.3 Kadar se opravi ročna preiskava, se ta izvede tako, da se z njo ustrezno zagotovi, da oseba ne nosi prepovedanih predmetov.

4.1.1.4 Kadar se sproži alarm opreme prehodnega detektorja kovin, je treba ugotoviti vzrok zanj.

4.1.1.5 Detektor kovin za ročno rabo se lahko uporabi le kot dopolnilno sredstvo varnostnega pregleda in ne nadomešča zahtev ročne preiskave.

4.1.1.6 Kadar se dovoli, da se v kabino zrakoplova nese živa žival, je slednja pregledana bodisi kot potnik ali kot ročna prtljaga.

4.1.1.7 Pristojni organ lahko oblikuje kategorije potnikov, za katere se iz objektivnih razlogov predvidijo posebni postopki varnostnih pregledov ali ki se iz varnostnih pregledov izvzamejo. O oblikovanih kategorijah je obveščena Komisija.

4.1.1.8 Varnostni pregled potnikov je prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

4.1.1.9 Psi za odkrivanje eksplozivov se lahko uporabljajo le kot dopolnilno sredstvo varnostnega pregleda.

4.1.1.10 Če se za pregledovanje potnikov uporabi varnostni skener s pregledovalcem, kot je določeno v drugem odstavku točke 12.11.1, morajo biti izpolnjeni naslednji minimalni pogoji:

Odstavka (a) in (d) se uporabljata tudi za varnostne skenerje s samodejnim prepoznanjem grožnje.

Potniki imajo pravico zavrniti varnostni skener. V tem primeru se potnika pregleda z drugo možno metodo pregledovanja, vključno z vsaj ročno preiskavo v skladu z dodatkom 4-A Sklepa Komisije (2010) 774. Kadar se sproži alarm varnostnega skenerja, je treba ugotoviti vzrok zanj.

Potnika se pred pregledom z varnostnim skenerjem obvesti o uporabljeni tehnologiji, pogojih v zvezi z njeno uporabo in možnosti zavrnitve varnostnega skenerja.

4.1.2.1 Pred varnostnim pregledom se prenosni računalniki in druge večje električne naprave odstranijo iz ročne prtljage in pregledajo ločeno.

4.1.2.2 Pred varnostnim pregledom se tekočine, razpršila in geli odstranijo iz ročne prtljage in pregledajo ločeno, razen če se lahko z opremo, ki se uporablja za varnostni pregled ročne prtljage, pregleda tudi več zaprtih posod s tekočinami, razpršili in geli v prtljagi.

Kadar so tekočine, razpršila in geli odstranjeni iz ročne prtljage, mora potnik predložiti:

4.1.2.3 Ročna prtljaga mora biti pregledana:

▼M3

▼B

Kadar pregledovalec ne more ugotoviti, ali ročna prtljaga vsebuje morebitne prepovedane predmete ali ne, se prtljaga zavrne ali znova pregleda, dokler pregledovalec ni zadovoljen z izidom.

4.1.2.4 Ročna preiskava ročne prtljage obsega ročni pregled prtljage, vključno z njeno vsebino, s katerim se ustrezno zagotovi, da ta ne vsebuje prepovedanih predmetov.

4.1.2.5 Kadar se uporabljajo rentgenski aparat ali sistemi za odkrivanje eksploziva, si pregledovalec ogleda vsako sliko.

4.1.2.6 Kadar se uporabljajo rentgenski aparat ali sistemi za odkrivanje eksploziva, se ugotovi vzrok za vse alarme, dokler pregledovalec ni zadovoljen z izidom, in tako ustrezno zagotovi, da se na varnostno območje omejenega gibanja ali na zrakoplov ne nesejo nobeni prepovedani predmeti.

4.1.2.7 Kadar se uporabljajo rentgenski aparat ali sistemi za odkrivanje eksploziva, se vsak predmet, katerega gostota zmanjšuje zmožnost pregledovalca za analizo vsebine ročne prtljage, vzame iz prtljage. Torba se znova pregleda, predmet pa se pregleda ločeno kot ročna prtljaga.

4.1.2.8 Vsaka torba, za katero se ugotovi, da vsebuje večjo električno napravo, se pregleda znova, in sicer brez električne naprave v njej, električna naprava pa se pregleda ločeno.

4.1.2.9 Psi za odkrivanje eksplozivov in naprave za zaznavanje sledi eksplozivov se lahko uporabljajo le kot dopolnilno sredstvo varnostnega pregleda.

4.1.2.10 Pristojni organ lahko oblikuje kategorije ročne prtljage, za katere se iz objektivnih razlogov predvidijo posebni postopki varnostnih pregledov ali ki se iz varnostnih pregledov izvzamejo. O oblikovanih kategorijah je obveščena Komisija.

4.1.2.11 Pristojni organ lahko za diplomatski kovček dovoli izvzetje iz varnostnih pregledov ali predvidi posebne varnostne postopke, če so izpolnjene zahteve Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih.

4.1.2.12 Varnostni pregled ročne prtljage je prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

4.1.3.1 Tekočine, razpršila in geli morajo biti pregledani:

4.1.3.2 Pokušanje ali preskušanje na koži se lahko uporablja kot dopolnilno sredstvo varnostnega pregleda.

4.1.3.3 Varnostni pregled tekočin, razpršil in gelov je prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

4.1.3.4 Pri tekočinah, razpršilih in gelih, ki jih imajo s seboj potniki, se varnostni pregled ne opravi, če:

▼M9

▼M2

▼M9

▼M5

4.3.1 Pristojni organ letalskega prevoznika vnaprej uradno pisno obvesti o načrtovanem vkrcanju potencialno težavnega potnika na njegov zrakoplov.

4.3.2 Obvestilo mora vsebovati naslednje podatke:

Letalski prevoznik mora te podatke predložiti vodji zrakoplova pred vkrcanjem potnikov na zrakoplov.

4.3.3 Pristojni organ mora poskrbeti, da imajo osebe, ki jim je zakonito odvzeta prostost, vedno spremstvo.

4.4.1 Potniki na varnostna območja omejenega gibanja ali na zrakoplov ne smejo nositi predmetov iz Dodatka 4-C.

4.4.2 Izvzetje iz točke 4.4.1 se lahko odobri pod pogojem, da:

Ti predmeti se nato na zrakoplovu zavarujejo.

4.4.3 Letalski prevoznik poskrbi, da so potniki o prepovedanih predmetih iz Dodatka 4-C obveščeni pred dokončanjem prijave na let.

—  Kanada:

— vsa mednarodna letališča

—  Republika Hrvaška:

—  Malezija:

— Mednarodno letališče Kuala Lumpur (KUL)

—  Republika Singapur:

— letališče Changi (SIN)

—  Združene države Amerike

— vsa mednarodna letališča

5.0.1 Če ni drugače določeno, organ, upravljavec letališča, letalski prevoznik ali subjekt, pristojen v skladu z nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu iz člena 10 Uredbe (ES) št. 300/2008, zagotovi izvajanje ukrepov, določenih v tem poglavju.

5.0.2 Tretje države, v katerih so veljavni varnostni standardi priznani kot enakovredni skupnim osnovnim standardom, kar zadeva oddano prtljago, so naštete v Dodatku 5-A.

5.0.3 Oddana prtljaga, ki prihaja iz države članice, v kateri je bil zrakoplov v tranzitu, potem ko je prispel iz tretje države, ki je ni na seznamu v Dodatku 5-A, se šteje za oddano prtljago, ki prihaja iz tretje države, razen če obstaja dokaz, da je bila ta oddana prtljaga varnostno pregledana v navedeni državi članici.

5.0.4 V tem poglavju „zavarovana prtljaga“ pomeni varnostno pregledano odhajajočo oddano prtljago, ki je fizično zaščitena, da se tako preprečuje vnos kakršnih koli predmetov.

5.1.1 Za varnostni pregled oddane prtljage se uporabljajo naslednje metode, posamično ali v kombinaciji:

▼M3

▼B

Kadar pregledovalec ne more ugotoviti, ali oddana prtljaga vsebuje morebitne prepovedane predmete ali ne, se prtljaga zavrne ali znova pregleda, dokler pregledovalec ni zadovoljen z izidom.

5.1.2 Ročna preiskava obsega temeljit ročni pregled prtljage, vključno z vso njeno vsebino, s katerim se ustrezno zagotovi, da ta ne vsebuje prepovedanih predmetov.

5.1.3 Kadar se uporabljajo rentgenski aparat ali sistemi za odkrivanje eksploziva, je treba vsak predmet, katerega gostota zmanjšuje zmožnost pregledovalca za analizo vsebine prtljage, pregledati na drugačen način.

5.1.4 Varnostni pregled z napravami za zaznavanje sledi eksplozivov obsega analizo vzorcev, vzetih iz notranjosti in zunanjosti prtljage ter iz njene vsebine. Vsebina se lahko preišče tudi ročno.

5.1.5 Pristojni organ lahko oblikuje kategorije oddane prtljage, za katere se iz objektivnih razlogov predvidijo posebni postopki varnostnih pregledov ali ki se iz varnostnih pregledov izvzamejo. O oblikovanih kategorijah se obvesti Komisijo.

5.1.6 Varnostni pregled oddane prtljage je prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

5.2.1 Potnikom se lahko prepove dostop do pregledane oddane prtljage, če ta ni njihova lastna in če niso pod nadzorom, s čimer se zagotovi:

5.2.2 Oddano prtljago, ki ni bila zavarovana pred nepooblaščenim posegom, je treba znova pregledati.

5.2.3 Varovanje oddane prtljage je prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

5.3.1.1 Letalski prevoznik v postopku vkrcanja poskrbi, da potnik predloži veljaven vstopni kupon ali ustreznik, ki se ujema z oddano prtljago, ki je bila prijavljena.

5.3.1.2 Letalski prevoznik poskrbi, da je vzpostavljen postopek za identifikacijo oddane prtljage potnikov, ki se niso vkrcali ali so zapustili zrakoplov pred odhodom.

5.3.1.3 Če potnika ni na zrakoplovu, se oddana prtljaga, ki se ujema z njegovim vstopnim kuponom ali ustreznikom, šteje za nespremljano.

5.3.1.4 Če potnika ni na zrakoplovu, se oddana prtljaga, ki se ujema z njegovim vstopnim kuponom ali ustreznikom, šteje za nespremljano.

5.3.2.1 Razlog, da je prtljaga postala nespremljana, se zabeleži, preden se natovori na zrakoplov, razen če se izvaja varnostni nadzor iz točke 5.3.3.

5.3.2.2 Dodatne podrobne določbe o dejavnikih, na katere potnik ne more vplivati, so predpisane v ločenem sklepu Komisije.

5.3.3.1 Nespremljana oddana prtljaga, ki ni zajeta v točki 5.3.2, se pregleda z eno od metod iz točke 5.1.1, pri čemer se, kjer je primerno, uporabljajo dodatne zahteve iz ločenega sklepa Komisije.

5.3.3.2 Oddana prtljaga, ki postane nespremljana zaradi dejavnikov, ki niso navedeni v točki 5.3.2, se odstrani iz zrakoplova in znova pregleda, preden se ponovno natovori.

5.3.3.3 Dodatne podrobne določbe za ustrezni varnostni nadzor za nespremljano oddano prtljago so predpisane v ločenem sklepu Komisije.

5.4.1 Potnikom ni dovoljeno, da v svoji oddani prtljagi nosijo predmete, navedene v Dodatku 5-B.

5.4.2 Izvzetje iz točke 5.4.1 se lahko odobri pod pogojem, da:

5.4.3 Potniki morajo biti o prepovedanih predmetih iz Dodatka 5-B obveščeni pred dokončanjem prijave na let.

— strelivo

— eksplozivne kapice

— detonatorje in vžigalnike

— mine, granate in druge vojaške eksplozivne naprave

— ognjemet in druga pirotehnična sredstva

— izvore dima v pločevinkah in kartušah

— dinamit, smodnik in plastične eksplozive

6.0.1 Organ, upravljavec letališča, letalski prevoznik ali subjekt, kot je opredeljen v tem poglavju, zagotovi izvajanje ukrepov, določenih v tem poglavju.

6.0.2 Za prepovedane predmete v pošiljkah tovora in poštnih pošiljkah se šteje naslednje:

6.1.1 Regulirani agent pregleda ves tovor in pošto, preden se natovori na zrakoplov, razen če:

6.1.2 Kadar obstaja kakršen koli razlog za sum, da je bil izveden poseg v pošiljko, za katero je bil izveden varnostni nadzor, ali da pošiljka ni bila zavarovana pred nepooblaščenim posegom od trenutka, ko je bil ta nadzor izveden, jo regulirani agent pregleda, preden se natovori na zrakoplov. Pošiljke, za katere je videti, da je bil vanje izveden bistven poseg, ali ki so kako drugače sumljive, se štejejo za tovor ali pošto z visokim tveganjem (HRCM) v skladu s točko 6.7.

6.1.3 Oseba z dostopom brez spremstva do opredeljivega zračnega tovora oziroma opredeljive zračne pošte, za katero je bil izveden obvezni varnostni nadzor, je morala uspešno opraviti preverjanje preteklosti ali predhodnih zaposlitev v skladu s točko 11.1.

6.2.1.1 Pri varnostnem pregledu tovora ali pošte:

6.2.1.2 Kadar se pregledovalec ne more ustrezno prepričati, da v pošiljki ni nobenih prepovedanih predmetov, se pošiljka zavrne ali znova pregleda na njegovo zahtevo.

6.2.1.3 Varnostni pregled tovora in pošte je prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

6.3.1.1 Regulirane agente potrdi pristojni organ.

Potrditev za reguliranega agenta je odvisna od lokacije.

Vsak subjekt, ki izvaja varnostni nadzor iz točke 6.3.2, je potrjen za reguliranega agenta. To vključuje tretje ponudnike logističnih storitev, pristojne za integrirane storitve skladiščenja in prevoza, letalske prevoznike in špediterje.

Regulirani agent lahko sklene podizvajalsko pogodbo:

6.3.1.2 Pristojni organ vsake države članice v svojem nacionalnem programu varovanja v civilnem letalstvu iz člena 10 Uredbe (ES) št. 300/2008 opredeli odgovornosti za izvajanje naslednjega postopka potrditve reguliranih agentov:

6.3.1.3 Regulirani agent na vsaki lokaciji določi vsaj eno osebo, ki je odgovorna za izvajanje predloženega varnostnega programa. Ta oseba mora predhodno uspešno opraviti preverjanje preteklosti v skladu s točko 11.1.

6.3.1.4 Regulirani agent se ponovno potrjuje v rednih časovnih presledkih, ki niso daljši od 5 let. To vključuje preverjanje na kraju samem, da se oceni, ali prosilec še vedno izpolnjuje zahteve Uredbe (ES) št. 300/2008 in njenih izvedbenih aktov.

Inšpekcijski pregled, ki ga pristojni organ opravi v prostorih reguliranega agenta v skladu s svojim nacionalnim programom obvladovanja kakovosti, se lahko šteje za preverjanje na kraju samem, če zajema vse zahteve, potrebne za potrditev.

6.3.1.5 Če pristojni organ ni več zadovoljen z izpolnjevanjem zahtev Uredbe (ES) št. 300/2008 in njenih izvedbenih aktov s strani reguliranega agenta, prekliče status reguliranega agenta za navedeno lokacijo oz. lokacije.

Takoj po preklicu, v vsakem primeru pa v 24 urah, pristojni organ poskrbi, da se sprememba statusa agenta prikaže v „bazi podatkov ES o reguliranih agentih in znanih pošiljateljih“.

6.3.1.6 Brez poseganja v pravico vsake države članice, da izvaja strožje ukrepe v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 300/2008, se regulirani agent, potrjen v skladu s točko 6.3, prizna v vseh državah članicah.

6.3.1.7 Zahteve iz točke 6.3.1, razen 6.3.1.2(d), se ne uporabljajo, kadar naj bi bil za reguliranega agenta potrjen sam pristojni organ.

6.3.2.1 Kadar regulirani agent sprejema kakršne koli pošiljke, ugotovi, ali je subjekt, od katerega prejema pošiljke, regulirani agent, znani pošiljatelj, stalni pošiljatelj ali nič od tega.

6.3.2.2 Oseba, ki pošiljke dostavlja reguliranemu agentu ali letalskemu prevozniku, predloži osebno izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje ali drug dokument, ki vključuje njeno fotografijo in ki ga je izdal ali ga priznava nacionalni organ. Izkaznica ali dokument se uporablja za preverjanje istovetnosti osebe, ki dostavlja pošiljke.

6.3.2.3 Pri sprejemu pošiljk, za katere predhodno ni bil v celoti izveden obvezni varnostni nadzor, regulirani agent poskrbi, da so pregledane v skladu s točko 6.2.

6.3.2.4 Po izvedbi varnostnega nadzora iz točk 6.3.2.1 do 6.3.2.3 te uredbe in točke 6.3. ločenega sklepa Komisije regulirani agent poskrbi:

6.3.2.5 Po izvedbi varnostnega nadzora iz točk 6.3.2.1 do 6.3.2.4 te uredbe regulirani agent poskrbi, da je vsaki pošiljki, predani letalskemu prevozniku ali drugemu reguliranemu agentu, priložena ustrezna dokumentacija v obliki letalskega tovornega lista ali v samostojni deklaraciji ter v elektronski ali pisni obliki.

6.3.2.6 Dokumentacija mora biti na voljo za pregled s strani pristojnega organa na kateri koli točki, preden se pošiljka natovori na zrakoplov in potem za čas trajanja leta oziroma 24 ur, kar koli je več, in mora vsebovati naslednje podatke:

6.3.2.7 V primeru uskupinjenja se bodo zahteve pod točkama 6.3.2.5 in 6.3.2.6 štele za izpolnjene, če:

Točka (a) se ne zahteva za uskupinjenja, pri katerih se vedno opravi varnostni pregled ali ki so vedno izvzeta iz varnostnega pregleda v skladu s točkama 6.2.3(d) in (e) Sklepa C(2010) 774, če da regulirani agent uskupinjenju enotno oznako in navede njegov varnostni status ter en sam razlog, zaradi katerega je bil ta varnostni status izdan.

6.3.2.8 Pri sprejemu pošiljk, za katere predhodno ni bil v celoti izveden obvezni varnostni nadzor, se lahko regulirani agent prav tako odloči, da ne izvede varnostnega nadzora iz točke 6.3.2, temveč da pošiljke izroči drugemu reguliranemu agentu, ki poskrbi za izvedbo tega varnostnega nadzora.

Varnostni nadzor, ki ga izvaja regulirani agent, je prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

6.4.1.1 Znane pošiljatelje potrdi ustrezni organ.

Potrditev znanega pošiljatelja je vezana na lokacijo.

6.4.1.2 Pristojni organ vsake države članice v svojem nacionalnem programu varovanja v civilnem letalstvu iz člena 10 Uredbe (ES) št. 300/2008 opredeli odgovornosti za izvajanje naslednjega postopka potrditve znanih pošiljateljev:

6.4.1.3 Znani pošiljatelj na vsaki lokaciji določi vsaj eno osebo, ki je odgovorna za uporabo in nadzor izvajanja varnostnega nadzora na tej lokaciji. Ta oseba mora predhodno uspešno opraviti preverjanje preteklosti.

6.4.1.4 Znani pošiljatelj je ponovno potrjen v rednih časovnih presledkih, ki niso daljši od petih let. To vključuje preverjanje na kraju samem, da se oceni, ali znani pošiljatelj še vedno izpolnjuje zahteve Uredbe (ES) št. 300/2008 in njenih izvedbenih aktov.

Inšpekcijski pregled, ki ga pristojni organ opravi v prostorih znanega pošiljatelja v skladu z njegovim nacionalnim programom obvladovanja kakovosti, se lahko šteje za preverjanje na kraju samem, če zajema vsa področja, navedena na kontrolnem seznamu iz Dodatka 6-C.

6.4.1.5 Če pristojni organ ni več zadovoljen z izpolnjevanjem zahtev Uredbe (ES) št. 300/2008 in njenih izvedbenih aktov s strani znanega pošiljatelja, prekliče status znanega pošiljatelja za navedeno lokacijo oz. lokacije.

Takoj po preklicu, v vsakem primeru pa v 24 urah, pristojni organ poskrbi, da se sprememba statusa pošiljatelja prikaže v „bazi podatkov ES o reguliranih agentih in znanih pošiljateljih“.

6.4.1.6 Brez poseganja v pravico vsake države članice, da izvaja strožje ukrepe v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 300/2008, se znani pošiljatelj, potrjen v skladu s točko 6.4, prizna v vseh državah članicah.

Znani pošiljatelji, potrjeni v skladu s točko 6.4.1.2(d), so prav tako predmet dodatnih določb iz točke 6.4 ločenega sklepa Komisije.

6.4.2.1 Znani pošiljatelj poskrbi, da:

Če ta varnostni nadzor za pošiljko iz kakršnega koli razloga ni bil izveden ali kadar pošiljke ni poslal znani pošiljatelj na lastno ime, znani pošiljatelj to jasno opiše reguliranemu agentu, tako da je mogoče uporabiti točko 6.3.2.3.

6.4.2.2 Znani pošiljatelj se strinja, da se pošiljke, za katere ustrezni varnostni nadzor ni bil izveden, pregledajo v skladu s točko 6.2.1.

6.5.1 Stalne pošiljatelje imenuje regulirani agent.

6.5.2 Za imenovanje za stalnega pošiljatelja se uporablja naslednji postopek:

6.5.3 Regulirani agent vzdržuje bazo podatkov z informacijami iz točke 6.5.2(c). Baza podatkov je na voljo za pregled s strani pristojnega organa.

6.5.4 Če na računu stalnega pošiljatelja v obdobju dveh let ni nobene dejavnosti, povezane s premiki tovora ali pošte po zraku, status stalnega pošiljatelja preneha veljati.

6.5.5 Če pristojni organ oziroma regulirani agent ni več zadovoljen z izpolnjevanjem navodil, vsebovanih v Dodatku 6-D s strani stalnega pošiljatelja, regulirani agent nemudoma prekliče status stalnega pošiljatelja.

6.5.6 Če varnostni nadzor, naveden v „Navodilih za varovanje letalstva za stalne pošiljatelje“, na pošiljki iz kakršnega koli razloga ni bil izveden ali kadar pošiljke ni poslal stalni pošiljatelj na lastno ime, stalni pošiljatelj to jasno opiše reguliranemu agentu, tako da je mogoče uporabiti točko 6.3.2.3.

6.6.1.1 Da bi zagotovili, da so pošiljke, za katere je bil izveden obvezni varnostni nadzor, med prevozom zavarovane pred nepooblaščenim posegom:

▼M9

▼B

6.6.1.2 Točka 6.6.1(b), (c) in (d) se ne uporablja med prevozom po nadzorovanem delu letališča.

6.6.2.1 Za pošiljke tovora in pošte, ki so v kritičnem delu, se šteje, da so zavarovane pred nepooblaščenim posegom.

6.6.2.2 Za pošiljke tovora in pošte, ki so v delu, ki ni kritični del, se šteje, da so zavarovane pred nepooblaščenim posegom, če:

6.8.1.1 Zahteve, ki morajo biti izpolnjene do 30. junija 2014:

6.8.1.2 Zahteve, ki morajo biti izpolnjene do 1. julija 2014:

6.8.2.1 ACC3 zagotovi, da sta pregledana celotni tovor in pošta, namenjena za prevoz, tranzit ali razkladanje na letališču Unije, razen:

6.8.2.2 Zahteve iz točke 6.8.2.1 do 30. junija 2014 izpolnjujejo vsaj standarde ICAO. Pozneje se tovor in pošta, ki se prevažata v Unijo:

6.8.2.3 Varnostni status pošiljke je naveden v priloženi dokumentaciji, bodisi v obliki letalskega tovornega lista, enakovredne poštne dokumentacije ali ločene izjave, in sicer v elektronski ali pisni obliki.

Do julija 2014 lahko izjave o varnostnem statusu v skladu s točko 6.3.2.6(d) za tovor ali pošto, namenjeno v EU, izda ACC3 ali letalski prevoznik iz tretje države iz Dodatka 6Fii; od julija 2014 lahko tudi regulirani agenti iz točke 6.8.3 zagotovijo izjave o varnostnem statusu v zvezi s tem.

6.8.3.1 ACC3 do 30. junija 2014 določi podrobnosti o varnostnih pregledih, ki so jih izvedli regulirani agenti, znani pošiljatelji in stalni pošiljatelji, od katerih neposredno sprejema pošiljke v svoj varnostni program. ACC3 pozneje poleg tega:

6.8.3.2 ACC3 za stalne pošiljatelje iz tretje države, od katerih neposredno sprejema pošiljke, zagotovi, da so izpolnjene zahteve iz točk 6.5.2 do 6.5.6. Spričevala za pooblaščene gospodarske subjekte – AEO se lahko priznajo le za tretje države, s katerimi je Unija sklenila sporazum o vzajemnem priznavanju AEO.

6.8.4.1 Če Komisija ali pristojni organ ugotovi večjo pomanjkljivost v zvezi z operacijo ACC3, za katero velja, da pomembno vpliva na splošno raven varnosti letalstva v Uniji, ta:

6.8.4.2 Komisija lahko v skladu z regulativnim postopkom iz člena 19(2) Uredbe (ES) št. 300/2008 odloči, da prevoznik ne sme biti več priznan kot ACC3, bodisi za določene ali za vse poti iz tretjih držav v Unijo. V takih primerih se podatki o ACC3 izbrišejo iz baze podatkov Unije o reguliranih agentih in znanih pošiljateljih.

6.8.4.3 Letalski prevoznik, katerega priznanje kot ACC3 je bilo odvzeto v skladu s točko 6.8.4.2, se ne vnese ponovno ali vključi v bazo podatkov Unije o reguliranih agentih in znanih pošiljateljih, dokler neodvisni potrjevalec ne potrdi, da je bila večja pomanjkljivost odpravljena, in zadevni pristojni organ o tem obvesti Odbor za varnost civilnega letalstva.

— so po moji najboljši vednosti podatki, vsebovani v varnostnem programu podjetja, pravilni in točni,

— se bodo prakse in postopki, določeni v tem varnostnem programu, izvajali in ohranjali na vseh lokacijah, zajetih v programu,

— bo ta varnostni program prilagojen tako, da bodo v njem upoštevane vse prihodnje ustrezne spremembe zakonodaje ES, razen če [ime podjetja] obvesti [ime pristojnega organa], da ne želi več delovati kot regulirani agent,

— bo [ime podjetja] pisno obvestil [ime pristojnega organa] o:

— bo [ime podjetja] za zagotovitev izpolnjevanja ustrezne zakonodaje ES v celoti sodeloval pri vseh inšpekcijskih pregledih v skladu z zahtevami in na zahtevo inšpektorjev omogočil dostop do vseh dokumentov,

— bo [ime podjetja] obvestil [ime pristojnega organa] o vseh hujših kršitvah varnosti in o vseh sumljivih okoliščinah, ki bi lahko bile relevantne za varnost zračnega tovora/zračne pošte, zlasti o vsakem poskusu skrivanja prepovedanih predmetov v pošiljkah,

— bo [ime podjetja] poskrbel, da bo vse ustrezno osebje deležno usposabljanja v skladu s poglavjem 11 Priloge k Uredbi (EU) št. 185/2010 in bo poznalo svoje naloge na področju varnosti v okviru varnostnega programa podjetja, ter

— bo [ime podjetja] obvestil [ime pristojnega organa], če:

(a) se pošiljke pred prevozom zapečatijo, in

(b) prevoznik, ki opravlja prevoze v imenu stalnega pošiljatelja, soglaša z izjavo prevoznika, vsebovano v Dodatku 6-E.

(a) so ločene od pošiljk, ki jih je poslal sam; in

(b) je izvor jasno označen na pošiljki ali na spremni dokumentaciji.

— [ime podjetja] deluje v skladu s temi „Navodili za varovanje letalstva za stalne pošiljatelje“,

— [ime podjetja] zagotavlja, da bodo ta navodila posredovana osebju z dostopom do zračnega tovora/zračne pošte,

— [ime podjetja] hrani zračni tovor/zračno pošto na varnem, dokler ni izročen/izročena reguliranemu agentu,

— se [ime podjetja] strinja, da se lahko za pošiljke izvede varnostni nadzor, vključno s pregledom, in

— [ime podjetja] v svojih prostorih dovoli nenapovedane inšpekcijske preglede s strani pristojnega organa države članice, v kateri se nahaja, za namen ocene, ali [ime podjetja] deluje v skladu s temi navodili.

— vse osebje, ki prevaža ta zračni tovor/zračno pošto, bo predhodno deležno splošnega usposabljanja za boljšo osveščenost na področju varnosti v skladu s točko 11.2.7 Priloge k Uredbi (EU) št. 185/2010;

— integriteta vsega osebja, ki se zaposluje in bo imelo dostop do zračnega tovora/zračne pošte, bo preverjena. To preverjanje obsega vsaj preverjanje identitete (po možnosti z osebno izkaznico s fotografijo, vozniškim dovoljenjem ali potnim listom) ter preverjanje življenjepisa in/ali predloženih referenc;

— tovorišča v vozilih bodo zaplombirana ali zaklenjena. Vozila z zaveso ob strani bodo zavarovana s kabli TIR. Prostori za tovor v vozilih z nizko ploščadjo bodo med prevozom zračnega tovora pod nadzorom;

— tik pred natovorom bo tovorišče preiskano in neoporečnost te preiskave varovana, dokler natovor ne bo končan;

— vsak voznik bo imel pri sebi osebno izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje ali drug dokument, ki vsebuje fotografijo osebe in ki ga je izdal ali ga priznava nacionalni organ;

— vozniki med prevzemom in dostavo ne bodo delali nepredvidenih postankov. Kadar je postanek neizogiben, bo voznik ob vrnitvi preveril varnost tovora in neoporečnost zaklepov in/ali plomb. Če voznik odkrije kakršen koli dokaz o nepooblaščenem posegu, bo o tem obvestil svojega nadzornika, zračni tovor/zračna pošta pa ne bo dostavljen/dostavljena brez obvestila ob dostavi;

— za prevoz ne bo sklenjena podizvajalska pogodba s tretjo osebo, razen če ima tudi tretja oseba sklenjeno pogodbo za prevoz s/z [ime, isto kot zgoraj, reguliranega agenta/znanega pošiljatelja/stalnega pošiljatelja ali pristojnega organa, ki je odobril oziroma certificiral prevoznika], in

— za nobeno drugo storitev (npr. skladiščenje) ne bo sklenjena podizvajalska pogodba z nobeno drugo tretjo osebo kot z reguliranim agentom ali s subjektom, ki ga je pristojni organ certificiral oziroma odobril in uvrstil na seznam ponudnikov teh storitev.

(a) opis ukrepov za letalski tovor in pošto;

(b) postopke za sprejem;

(c) načrt in merila reguliranega agenta;

(d) načrt in merila znanega pošiljatelja;

(e) načrt in merila stalnega pošiljatelja;

(f) standard varnostnega in fizičnega pregleda;

(g) lokacijo varnostnega in fizičnega pregleda;

(h) informacije o opremi za pregledovanje;

(i) informacije o operaterju ali izvajalcu storitev;

(j) seznam izvzetij iz varnostnega ali fizičnega pregleda;

(k) ravnanje z letalskim tovorom in pošto z visokim tveganjem.

— so po moji najboljši vednosti podatki, vsebovani v varnostnem programu podjetja v zvezi s pošiljkami, ki se prevažajo v Evropsko unijo iz tretjih držav, pravilni in točni,

— se bodo prakse in postopki, določeni v tem varnostnem programu v zvezi s pošiljkami, ki se prevažajo v Evropsko unijo iz tretjih držav, izvajali in ohranjali na vseh lokacijah, zajetih v programu,

— bo ta varnostni program prilagojen tako, da bodo v njem upoštevane vse prihodnje spremembe zakonodaje Evropske unije, ki določa zahteve za letalski tovor/pošto, prepeljano v Evropsko unijo iz tretjih držav, razen če [ime letalskega prevoznika] obvesti [ime pristojnega organa], da ne želi več dostavljati pošiljk v Unijo iz katere koli tretje države,

— bo [ime letalskega prevoznika] v 10 dneh pisno obvestil [ime pristojnega organa] o kakršnih koli spremembah ustreznih delov njegovega varnostnega programa,

— je podjetje imenovalo [ime pristojnega posameznika], ki bo v celoti odgovoren za izvajanje varnostnih ukrepov v zvezi z operacijami letalskega tovora/pošte na [imena letališč tretjih držav] v njegovem imenu,

— bo [ime letalskega prevoznika] od 1. julija 2014 vzdrževal bazo podatkov o reguliranih agentih, znanih pošiljateljih in stalnih pošiljateljih iz tretjih držav ter jo dal na voljo za pregled,

— bo [ime letalskega prevoznika] po potrebi v celoti sodeloval pri vseh inšpekcijskih pregledih in na zahtevo inšpektorjev omogočil dostop do vseh dokumentov in zgoraj omenjene baze podatkov,

— bo [ime letalskega prevoznika] obvestil [ime pristojnega organa] o vseh hujših kršitvah varnosti in o vseh sumljivih okoliščinah, ki bi lahko bile relevantne za varnost letalskega tovora/pošte v tretji državi, zlasti o vsakem poskusu skrivanja prepovedanih predmetov v pošiljkah, in

— bo [ime letalskega prevoznika] obvestil [ime pristojnega organa], če:

7.1.1 Preden se pošta letalskega prevoznika in material letalskega prevoznika natovorita v prostor za tovor na zrakoplovu, ju je treba bodisi pregledati in zavarovati v skladu s poglavjem 5 ali zanju izvesti varnostni nadzor in ju zavarovati v skladu s poglavjem 6.

7.1.2 Preden se pošta letalskega prevoznika in material letalskega prevoznika natovorita v kateri koli del zrakoplova razen v prostor za tovor, ju je treba pregledati in zavarovati v skladu z določbami o ročni prtljagi iz poglavja 4.

7.1.3 Pošta letalskega prevoznika in material letalskega prevoznika, predvidena za natovor na zrakoplov, sta prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

7.2.1 Material letalskega prevoznika, ki se uporablja za sprejem in odpravo potnikov in prtljage ter ki bi lahko bil uporabljen za ogrožanje varnosti letalstva, se zavaruje ali nadzoruje, da se tako prepreči nepooblaščen dostop.

Samoprijava na let in ustrezne internetne možnosti, ki jih lahko potniki uporabljajo, se štejejo za pooblaščen dostop do takega materiala.

7.2.2 Zavržen material, ki bi lahko bil uporabljen za omogočenje nepooblaščenega dostopa ali premik prtljage na varnostno območje omejenega gibanja ali na zrakoplov, se uniči ali razveljavi.

7.2.3 Sistemi za nadzor odhodov in sistemi za prijavo na let se vodijo tako, da se prepreči nepooblaščen dostop.

Samoprijava na let, ki jo lahko potniki uporabljajo, se šteje za pooblaščen dostop do takih sistemov.

8.0.1 Če ni drugače določeno, organ, upravljavec letališča, letalski prevoznik ali subjekt, pristojen v skladu z nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu iz člena 10 Uredbe (ES) št. 300/2008, zagotovi izvajanje ukrepov, določenih v tem poglavju.

8.0.2 V tem poglavju „zaloge za oskrbo med letom“ pomeni vse predmete, namenjene za to, da se vzamejo na zrakoplov za uporabo, zaužitje ali nakup s strani potnikov ali posadke med letom, razen:

V tem poglavju „regulirani dobavitelj zalog za oskrbo med letom“ pomeni dobavitelja, katerega postopki ustrezno izpolnjujejo skupna varnostna pravila in standarde, tako da je dovoljena dostava zalog za oskrbo med letom neposredno do zrakoplova.

V tem poglavju „znani dobavitelj zalog za oskrbo med letom“ pomeni dobavitelja, katerega postopki ustrezno izpolnjujejo skupna varnostna pravila in standarde, tako da je dovoljena dostava zalog za oskrbo med letom do letalskega prevoznika ali reguliranega dobavitelja, ne pa neposredno do zrakoplova.

8.0.3 Zaloge se štejejo kot zaloge za oskrbo med letom od trenutka, ko so opredeljive kot zaloge, predvidene za to, da se vzamejo na zrakoplov za uporabo, zaužitje ali nakup s strani potnikov ali posadke med letom.

8.0.4 Seznam prepovedanih predmetov v zalogah za oskrbo med letom je enak seznamu iz Dodatka 4-C.

8.1.1.1 Preden se zaloge za oskrbo med letom vzamejo na varnostno območje omejenega gibanja, se varnostno pregledajo, razen če:

8.1.1.2 Vsaka zaloga za oskrbo med letom, prejeta od reguliranega dobavitelja ali znanega dobavitelja, ki kaže znake, da je bil vanjo izveden poseg, ali kadar obstaja razlog za sum, da ni bila zavarovana pred nepooblaščenim posegom od trenutka, ko je bil izveden varnostni nadzor, se pregleda.

8.1.1.3 Varnostni nadzor na zalogah za oskrbo med letom je prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

8.1.1.1 Pri varnostnem pregledu zalog za oskrbo med letom uporabljeno sredstvo ali uporabljena metoda upošteva naravo zalog in je takšnega standarda, da se ustrezno zagotovi, da v zalogah ni skritih nobenih prepovedanih predmetov.

8.1.1.2 Varnostni pregled zalog za oskrbo med letom je prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

8.1.3.1 Regulirane dobavitelje potrdi pristojni organ.

Potrditev za reguliranega dobavitelja je odvisna od lokacije.

Vsak subjekt, ki skrbi za varnostni nadzor iz točke 8.1.5 in dostavlja zaloge za oskrbo med letom neposredno do zrakoplova, se potrdi za reguliranega dobavitelja. To ne velja za letalskega prevoznika, ki ta varnostni nadzor izvaja sam in dostavlja zaloge zgolj do lastnega zrakoplova.

8.1.3.2 Pristojni organ vsake države članice v svojem nacionalnem programu varovanja v civilnem letalstvu iz člena 10 Uredbe (ES) št. 300/2008 opredeli odgovornosti za izvajanje naslednjega postopka potrditve reguliranih dobaviteljev:

8.1.3.3 Reguliranega dobavitelja se ponovno potrjuje v rednih časovnih presledkih, ki niso daljši od petih let. To vključuje preverjanje na kraju samem, da se oceni, ali regulirani dobavitelj še vedno izpolnjuje zahteve iz točke 8.1.5.

Inšpekcijski pregled, ki ga pristojni organ opravi v prostorih reguliranega dobavitelja v skladu s svojim nacionalnim programom obvladovanja kakovosti, se lahko šteje za preverjanje na kraju samem, če zajema vse zahteve iz točke 8.1.5.

8.1.3.4 Če pristojni organ ni več zadovoljen z izpolnjevanjem zahtev iz točke 8.1.5 s strani reguliranega dobavitelja, prekliče status reguliranega dobavitelja za navedene lokacije.

8.1.3.5 Brez poseganja v pravico vsake države članice, da izvaja strožje ukrepe v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 300/2008, se regulirani dobavitelj, potrjen v skladu s točko 8.1.3, prizna v vseh državah članicah.

8.1.4.1 Vsak subjekt, ki skrbi za varnostni nadzor iz točke 8.1.5.1 in dostavlja zaloge za oskrbo med letom, vendar ne neposredno do zrakoplova, podjetje, kateremu dostavlja, imenuje za znanega dobavitelja. To ne velja za reguliranega dobavitelja.

8.1.4.2 Za imenovanje za znanega dobavitelja subjekt vsakemu podjetju, kateremu dostavlja, predloži „Izjavo o obveznostih – znani dobavitelj zalog za oskrbo med letom“, vsebovano v Dodatku 8-B. To izjavo podpiše zakoniti zastopnik.

Podpisano izjavo obdrži podjetje, kateremu dostavlja, kot sredstvo validacije.

8.1.4.3 Če v obdobju dveh let ni nobenih dostav, status znanega dobavitelja preneha veljati.

8.1.4.4 Če pristojni organ ali podjetje, ki mu znani dobavitelj dostavlja, ni več zadovoljen(-no) z izpolnjevanjem zahtev iz točke 8.1.5.1 s strani znanega dobavitelja, zadevno podjetje prekliče status znanega dobavitelja.

8.1.5.1 Letalski prevoznik, regulirani dobavitelj in znani dobavitelj zalog za oskrbo med letom:

Točka (e) se ne uporablja med prevozom po nadzorovanem delu letališča.

8.1.5.2 Če znani dobavitelj za prevoz zalog uporabi drugo podjetje, ki za letalskega prevoznika ali reguliranega dobavitelja ni znani dobavitelj, znani dobavitelj zagotovi, da se upošteva celoten varnostni nadzor iz točke 8.1.5.1.

8.1.5.3 Varnostni nadzor, ki ga morata izvajati letalski prevoznik in regulirani dobavitelj, je prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

1. Zaloge vrečk, ki jih ni možno odpreti brez vidnih poškodb, za oskrbo med letom se dostavijo v embalaži, ki je ni možno odpreti brez vidnih poškodb, na nadzorovani del letališča ali varnostno območje omejenega gibanja.

2. Zaloge tekočin, razpršil in gelov ter vrečk, ki jih ni možno odpreti brez vidnih poškodb, so po prvem prevzemu na nadzorovanem delu letališča ali varnostnem območju omejenega gibanja in do njihove končne prodaje na zrakoplovu zaščiteni pred nezakonitim vmešavanjem.

3. Podrobne določbe za dodatne varnostne določbe za zaloge tekočin, razpršil in gelov ter vrečk, ki jih ni možno odpreti brez vidnih poškodb, za oskrbo med letom so določene v posebnem sklepu.

— so po moji najboljši vednosti podatki, vsebovani v varnostnem programu podjetja, pravilni in točni,

— se bodo prakse in postopki, določeni v tem varnostnem programu, izvajali in ohranjali na vseh lokacijah, zajetih v programu,

— bo ta varnostni program prilagojen tako, da bodo v njem upoštevane vse prihodnje ustrezne spremembe zakonodaje ES, razen če [ime podjetja] obvesti [ime pristojnega organa], da ne želi več dostavljati zalog za oskrbo med letom neposredno do zrakoplova (in da torej ne želi več delovati kot regulirani dobavitelj),

— bo [ime podjetja] pisno obvestil [ime pristojnega organa] o:

— bo [ime podjetja] za namen zagotovitve izpolnjevanja ustrezne zakonodaje ES v celoti sodeloval pri vseh inšpekcijskih pregledih v skladu z zahtevami in na zahtevo inšpektorjev omogočil dostop do vseh dokumentov,

— bo [ime podjetja] obvestil [ime pristojnega organa] o vseh hujših kršitvah varnosti in o vseh sumljivih okoliščinah, ki bi lahko bile pomembne za zaloge za oskrbo med letom, zlasti o vsakem poskusu skrivanja prepovedanih predmetov v zalogah,

— bo [ime podjetja] poskrbel, da bo vse ustrezno osebje deležno usposabljanja v skladu s poglavjem 11 Priloge k Uredbi (EU) št. 185/2010 in bo poznalo svoje naloge na področju varnosti v okviru varnostnega programa podjetja, ter

— bo [ime podjetja] obvestil [ime pristojnega organa], če:

— bo [ime podjetja]

— Če se bo za prevoz zalog uporabilo drugo podjetje, ki za letalskega prevoznika ali reguliranega dobavitelja ni znani dobavitelj, bo [ime podjetja] zagotovil, da se upošteva celoten zgoraj navedeni varnostni nadzor,

— bo [ime podjetja] za namen zagotovitve skladnosti v celoti sodeloval pri vseh inšpekcijskih pregledih v skladu z zahtevami in na zahtevo inšpektorjev omogočil dostop do vseh dokumentov,

— bo [ime podjetja] obvestil [letalskega prevoznika ali reguliranega dobavitelja, ki mu dostavlja zaloge za oskrbo med letom] o vseh hujših kršitvah varnosti in o vseh sumljivih okoliščinah, ki bi lahko bile pomembne za zaloge za oskrbo med letom, zlasti o vsakem poskusu skrivanja prepovedanih predmetov v zalogah,

— bo [ime podjetja] poskrbel, da bo vse ustrezno osebje deležno usposabljanja v skladu s poglavjem 11 Priloge k Uredbi (EU) št. 185/2010 in bo poznalo svoje naloge na področju varnosti ter

— bo [ime podjetja] obvestil [letalskega prevoznika ali reguliranega dobavitelja, ki mu dostavlja zaloge za oskrbo med letom], če:

9.0.1 Če ni drugače določeno oziroma če organ ali subjekt ne zagotavlja izvajanja varnostnih pregledov, upravljavec letališča zagotovi izvajanje ukrepov iz tega poglavja.

9.0.2 V tem poglavju

9.0.3 Zaloge se štejejo kot zaloge za oskrbo na letališču od trenutka, ko so opredeljive kot zaloge, predvidene za to, da se prodajajo, uporabljajo ali dajejo na voljo na letaliških varnostnih območjih omejenega gibanja.

9.0.4 Seznam prepovedanih predmetov v zalogah za oskrbo na letališču je enak seznamu iz Dodatka 4-C.

9.1.1.1 Zaloge za oskrbo na letališču je treba pred vnosom na varnostna območja omejenega gibanja varnostno pregledati, razen če:

9.1.1.2 Zaloge za oskrbo na letališču z izvorom na varnostnem območju omejenega gibanja se lahko iz tega varnostnega nadzora izvzamejo.

9.1.1.3 Vsaka zaloga za oskrbo na letališču, prejeta od znanega dobavitelja, ki kaže znake, da je bil vanjo izveden poseg, ali kadar obstaja razlog za sum, da ni bila zavarovana pred nepooblaščenim posegom od trenutka, ko je bil izveden varnostni nadzor, mora biti pregledana.

9.1.1.4 Ob dostavi na prodajno mesto na varnostnem območju omejenega gibanja osebje na prodajnem mestu opravi vizualni pregled zalog za oskrbo na letališču, da se tako prepriča, da na njih ni znakov nedovoljenih posegov.

9.1.2.1 Pri varnostnem pregledu zalog za oskrbo na letališču mora uporabljeno sredstvo ali metoda upoštevati naravo zalog in biti takšnega standarda, da se ustrezno zagotovi, da v zalogah ni skritih nobenih prepovedanih predmetov.

9.1.2.2 Varnostni pregled zalog za oskrbo na letališču je prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

9.1.3.1 Vsak subjekt, ki skrbi za varnostni nadzor iz točke 9.1.4 in dostavlja zaloge za oskrbo na letališču, upravljavec letališča imenuje za znanega dobavitelja.

9.1.3.2 Za imenovanje za znanega dobavitelja subjekt upravljavcu letališča predloži „Izjavo o obveznostih – znani dobavitelj zalog za oskrbo na letališču“, vsebovano v Dodatku 9-A. To izjavo podpiše zakoniti zastopnik.

Podpisano izjavo obdrži upravljavec letališča kot sredstvo validacije.

9.1.3.3 Če v obdobju dveh let ni nobenih dostav, status znanega dobavitelja preneha veljati.

9.1.3.4 Če pristojni organ ali upravljavec letališča ni več zadovoljen z izpolnjevanjem zahtev iz točke 9.1.4 s strani znanega dobavitelja, upravljavec letališča prekliče status znanega dobavitelja.

(a) imenuje osebo, odgovorno za varnost v podjetju, in

(b) poskrbi, da so osebe z dostopom do zalog za oskrbo na letališču deležne splošnega usposabljanja za boljšo osveščenost na področju varnosti v skladu s točko 11.2.7, preden jim je omogočen dostop do teh zalog, in

(c) preprečuje nepooblaščen dostop do svojih prostorov in zalog za oskrbo na letališču in

(d) ustrezno zagotavlja, da v zalogah za oskrbo na letališču ni skritih nobenih prepovedanih predmetov, ter

(e) na vseh vozilih in/ali zabojnikih, v katerih se prevažajo zaloge za oskrbo na letališču, uporablja plombe, ki jih ni mogoče odpreti brez vidnih poškodb, ali fizično zaščito.

1. Zaloge vrečk, ki jih ni možno odpreti brez vidnih poškodb, se dostavijo v embalaži, ki je ni možno odpreti brez vidnih poškodb, na nadzorovani del letališča za točko, kjer se pregledajo vstopni kuponi za vkrcanje, ali na varnostno območje omejenega gibanja.

2. Zaloge tekočin, razpršil in gelov ter vrečk, ki jih ni možno odpreti brez vidnih poškodb, so po prvem prevzemu na nadzorovanem delu letališča ali varnostnem območju omejenega gibanja in do njihove končne prodaje v trgovini zaščiteni pred nezakonitim vmešavanjem.

3. Podrobne določbe za dodatne varnostne določbe za zaloge tekočin, razpršil in gelov ter vrečk, ki jih ni možno odpreti brez vidnih poškodb, so določene v posebnem sklepu.

— bo [ime podjetja]

— Če se bo za prevoz zalog uporabilo drugo podjetje, ki za upravljavca letališča ni znani dobavitelj, bo [ime podjetja] zagotovil, da se upošteva celoten zgoraj navedeni varnostni nadzor,

— bo [ime podjetja] za namen zagotovitve skladnosti v celoti sodeloval pri vseh inšpekcijskih pregledih v skladu z zahtevami in na zahtevo inšpektorjev omogočil dostop do vseh dokumentov,

— bo [ime podjetja] obvestil [upravljavca letališča] o vseh hujših kršitvah varnosti in o vseh sumljivih okoliščinah, ki bi lahko bile pomembne za zaloge za oskrbo na letališču, zlasti o vsakem poskusu skrivanja prepovedanih predmetov v zalogah,

— bo [ime podjetja] poskrbel, da bo vse ustrezno osebje deležno usposabljanja v skladu s poglavjem 11 Priloge k Uredbi (EU) št. 185/2010 in bo poznalo svoje naloge na področju varnosti ter

— bo [ime podjetja] obvestil [ime upravljavca letališča], če:

11.0.1 Organ, upravljavec letališča, letalski prevoznik ali subjekt, ki razporeja osebe, ki izvajajo ukrepe, za katere je odgovoren v skladu z nacionalnim programom varnosti civilnega letalstva iz člena 10 Uredbe (ES) št. 300/2008, ali so odgovorne za njihovo izvajanje, poskrbi, da te osebe izpolnjujejo standarde iz tega poglavja.

11.0.2 V tem poglavju „certifikacija“ pomeni uradno oceno in potrditev s strani ali v imenu pristojnega organa, ki dokazuje, da je oseba uspešno opravila ustrezno usposabljanje in je ustrezno usposobljena za opravljanje dodeljenih nalog na sprejemljivi ravni.

11.0.3 V tem poglavju je „država prebivališča“ katera koli država, v kateri je oseba prebivala neprekinjeno šest mesecev ali več „vrzel“ v evidenci o izobraževanju ali zaposlitvi pa pomeni vsako vrzel, daljšo od 28 dni.

11.0.4 Veščine, ki jih osebe pridobijo pred zaposlitvijo, se lahko upoštevajo pri oceni kakršnih koli potreb po usposabljanju iz tega razdelka.

11.0.5 Za namene te uredbe lahko vlogo neodvisnega potrjevalca opravlja katera koli od naslednjih oseb:

11.1.1 Osebe, ki se zaposlujejo za izvajanje ali za odgovornost za izvajanje varnostnih pregledov, nadzora dostopa ali drugih oblik varnostnega nadzora na varnostnem območju omejenega gibanja, morajo predhodno uspešno opraviti preverjanje preteklosti.

11.1.2 Osebe, ki se zaposlujejo za izvajanje ali za odgovornost za izvajanje varnostnih pregledov, nadzora dostopa ali drugih oblik varnostnega nadzora drugod in ne na varnostnem območju omejenega gibanja, morajo predhodno uspešno opraviti preverjanje preteklosti ali predhodnih zaposlitev. Če ni v tej uredbi določeno drugače, odločitev o tem, ali je treba opraviti preverjanje preteklosti ali preverjanje predhodnih zaposlitev, sprejme pristojni organ v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi.

11.1.3 V skladu s predpisi Skupnosti in nacionalnimi predpisi je treba pri preverjanju preteklosti vsaj:

11.1.4 V skladu s predpisi Skupnosti in nacionalnimi predpisi je treba pri preverjanju predhodnih zaposlitev vsaj:

11.1.5 Preverjanje preteklosti oziroma predhodnih zaposlitev mora biti opravljeno, preden oseba začne z usposabljanjem na področju varovanja, ki vključuje dostop do podatkov, ki niso javno dostopni.

11.1.6 Postopek zaposlitve za vse osebe, ki se zaposlujejo v skladu s točkama 11.1.1 in 11.1.2, vključuje najmanj pisno prošnjo in razgovor, namenjen zagotovitvi začetne ocene sposobnosti in zmožnosti.

11.1.7 Osebe, ki se zaposlujejo za izvajanje varnostnega nadzora, morajo imeti umske in telesne sposobnosti in zmožnosti, potrebne za učinkovito opravljanje svojih dodeljenih nalog, ter morajo biti na začetku postopka zaposlitve seznanjene z naravo teh zahtev.

Te sposobnosti in zmožnosti se ocenjujejo v postopku zaposlovanja in pred koncem morebitne poskusne dobe.

11.1.8 Zaposlitvena evidenca, vključno z rezultati morebitnih ocenjevalnih testov, se hrani za vse osebe, ki se zaposlijo v skladu s točkama 11.1.1 in 11.1.2, najmanj za čas trajanja njihove pogodbe.

11.2.1.1 Osebe morajo, preden so pooblaščene za nenadzorovano izvajanje varnostnega nadzora, uspešno opraviti ustrezno usposabljanje.

11.2.1.2 Usposabljanje oseb, ki opravljajo naloge iz točk 11.2.3.1 do 11.2.3.5 in točke 11.2.4, mora vključevati elemente teoretičnega in praktičnega usposabljanja ter usposabljanja na delovnem mestu.

11.2.1.3 Vsebino tečajev določi oziroma potrdi pristojni organ, preden:

Usposabljanje z računalniki se lahko uporablja ob podpori inštruktorja ali brez nje.

11.2.1.4 Evidenca o usposabljanju se hrani za vse osebe, ki se usposabljajo, najmanj toliko časa, kolikor traja njihova pogodba.

(a) poznavanje predhodnih dejanj nezakonitega vmešavanja v civilnem letalstvu, terorističnih dejanj in trenutnih groženj;

(b) poznavanje pravnega okvira za varovanje letalstva;

(c) poznavanje ciljev in organizacije varovanja letalstva, vključno z obveznostmi in odgovornostmi oseb, ki izvajajo varnostni nadzor;

(d) poznavanje postopkov nadzora dostopa;

(e) poznavanje sistemov identifikacijskih priponk in izkaznic, ki se uporabljajo na letališču;

(f) poznavanje postopkov za pozivanje oseb k identifikaciji in okoliščin, v katerih je treba osebe pozvati k identifikaciji ali prijaviti;

(g) poznavanje postopkov prijave;

(h) sposobnost identifikacije prepovedanih predmetov;

(i) sposobnost ustreznega odzivanja na incidente v zvezi z varnostjo;

(j) znanje o tem, kako lahko vedenje in odzivi ljudi vplivajo na uspešnost na področju varovanja; ter

(k) sposobnost jasne in samozavestne komunikacije.

11.2.3.1 Rezultat usposabljanja, specifičnega za delovno mesto, za osebe, ki izvajajo varnostne preglede oseb, ročne prtljage, osebnih predmetov in oddane prtljage, je pridobitev naslednjih veščin:

11.2.3.2 Rezultat usposabljanja oseb, ki izvajajo varnostne preglede tovora in pošte, je pridobitev naslednjih veščin:

11.2.3.3 Rezultat usposabljanja oseb, ki izvajajo varnostne preglede pošte in materiala letalskega prevoznika, zalog za oskrbo med letom in zalog za oskrbo na letališču, je pridobitev naslednjih veščin:

11.2.3.4 Rezultat posebnega usposabljanja oseb, ki opravljajo preglede vozil, je pridobitev naslednjih veščin:

11.2.3.5 Rezultat posebnega usposabljanja oseb, ki izvajajo nadzor dostopa na letališču ter nadzorstvo in patrulje, je pridobitev naslednjih veščin:

11.2.3.6 Rezultat usposabljanja oseb, ki izvajajo varnostne preiskave zrakoplova, je pridobitev naslednjih veščin:

11.2.3.7 Rezultat usposabljanja oseb, ki izvajajo zaščito zrakoplovov, je pridobitev naslednjih veščin:

11.2.3.8 Rezultat usposabljanja oseb, ki določajo pripadnost prtljage, je pridobitev naslednjih veščin:

11.2.3.9 Rezultat usposabljanja oseb, ki izvajajo varnostni nadzor za tovor in pošto, razen varnostnih pregledov, ali imajo dostop do opredeljivega zračnega tovora oziroma opredeljive zračne pošte, je pridobitev naslednjih veščin:

11.2.3.10 Rezultat usposabljanja oseb, ki izvajajo varnostni nadzor za pošto in material letalskega prevoznika, zaloge za oskrbo med letom in zaloge za oskrbo na letališču, razen varnostnih pregledov, je pridobitev naslednjih veščin:

(a) poznavanje ustreznih zakonskih zahtev in načina njihovega izpolnjevanja;

(b) poznavanje nadzornih nalog;

(c) poznavanje notranjega nadzora kakovosti;

(d) sposobnost ustreznega odzivanja na odkritje prepovedanih predmetov;

(e) poznavanje postopkov za ukrepanje ob nesreči;

(f) sposobnost opravljanja mentorstva in usposabljanja na delovnem mestu ter motiviranja drugih;

ter, kadar je to potrebno zaradi nalog, ki so osebi dodeljene:

(g) poznavanje obvladovanja konfliktov; ter

(h) poznavanje zmogljivosti in omejitev varnostne opreme oziroma metod varnostnega pregleda, ki se uporabljajo.

(a) poznavanje ustreznih zakonskih zahtev in načina njihovega izpolnjevanja;

(b) poznavanje notranjega, nacionalnega in mednarodnega nadzora kakovosti ter nadzora kakovosti Skupnosti;

(c) sposobnost motiviranja drugih; ter

(d) poznavanje zmogljivosti in omejitev varnostne opreme oziroma metod varnostnega pregleda, ki se uporabljajo.

11.2.6.1 Osebe, razen potnikov, ki potrebujejo dostop brez spremstva na varnostna območja omejenega gibanja ter ne spadajo pod točke 11.2.3 do 11.2.5 in 11.5, morajo biti, preden jim je izdano pooblastilo, ki jim dovoljuje dostop brez spremstva na varnostna območja omejenega gibanja, deležne usposabljanja za boljšo osveščenost na področju varnosti.

11.2.6.2 Rezultat usposabljanja za boljšo osveščenost na področju varnosti je pridobitev naslednjih veščin:

11.2.6.3 Vsaka oseba, ki opravlja usposabljanje za boljšo osveščenost na področju varnosti, mora, preden ji je izdano pooblastilo, ki ji dovoljuje dostop brez spremstva na varnostna območja omejenega gibanja, izkazati razumevanje vseh tem iz točke 11.2.6.2.

(a) poznavanje predhodnih dejanj nezakonitega vmešavanja v civilnem letalstvu, terorističnih dejanj in trenutnih groženj;

(b) poznavanje ustreznih zakonskih zahtev;

(c) poznavanje ciljev in organizacije varovanja letalstva v lastnem delovnem okolju, vključno z obveznostmi in odgovornostmi oseb, ki izvajajo varnostni nadzor;

(d) poznavanje postopkov prijave in

(e) sposobnost ustreznega odzivanja na incidente v zvezi z varnostjo.

11.3.1 Osebe, ki opravljajo naloge iz točk 11.2.3.1 do 11.2.3.5, morajo opraviti:

11.3.2 Osebe, ki upravljajo rentgenski aparat oziroma sisteme za odkrivanje eksploziva, ali pregledovalci varnostnih skenerjev v okviru uvodnega postopka certifikacije oziroma odobritve opravijo standardiziran preizkus interpretacije slik.

11.3.3 Postopek ponovne certifikacije oziroma ponovne odobritve za osebe, ki upravljajo rentgenski aparat oziroma sisteme za odkrivanje eksploziva, ali za pregledovalce varnostnih skenerjev obsega standardizirani preizkus interpretacije slik in oceno operativne učinkovitosti.

11.3.4 Neopravljena ali neuspešno opravljena ponovna certifikacija oziroma ponovna odobritev v razumnem časovnem okviru, ki običajno ni daljši od treh mesecev, ima za posledico odvzem s tem povezanih varnostnih pravic.

11.3.5 Evidenca o certifikaciji oziroma odobritvi se za vse certificirane oziroma odobrene osebe hrani najmanj za čas trajanja njihove pogodbe.

11.4.1 Osebe, ki upravljajo rentgenski aparat oziroma sisteme za odkrivanje eksploziva, morajo opraviti periodično usposabljanje, ki obsega usposabljanje in preizkuse v zvezi s prepoznavanjem slik. Le-to ima obliko:

Rezultati preizkusov se posredujejo osebi in evidentirajo ter se lahko upoštevajo v okviru postopka ponovne certifikacije oziroma ponovne odobritve.

V primeru usposabljanja v razredu in/ali z računalniki morajo osebe opravljati usposabljanje in preizkuse v zvezi s prepoznavanjem slik najmanj šest ur v vsakem šestmesečnem obdobju. Uporablja se knjižnica slik, ki vsebuje najmanj 1 000 slik najmanj 250 različnih nevarnih predmetov, vključno s slikami sestavnih delov nevarnih predmetov, pri čemer je vsak predmet prikazan v več različnih položajih. Med usposabljanjem in preskusi se slike iz knjižnice izbirajo nepredvidljivo.

V primeru usposabljanja za program za projekcijo slik nevarnih predmetov na delovnem mestu knjižnica za program za projekcijo slik nevarnih predmetov obsega najmanj 6 000 slik najmanj 1 500 različnih nevarnih predmetov, vključno s slikami sestavnih delov nevarnih predmetov, pri čemer je vsak predmet prikazan v več različnih položajih.

11.4.1.1 Pregledovalci varnostnih skenerjev morajo opraviti periodično usposabljanje, ki obsega usposabljanje in preizkuse v zvezi s prepoznavanjem slik. To se opravi na usposabljanju v razredu in/ali z računalniki najmanj šest ur v vsakem šestmesečnem obdobju.

Rezultati preizkusov se posredujejo osebi in evidentirajo ter se lahko upoštevajo v okviru postopka ponovne certifikacije oziroma ponovne odobritve.

11.4.2 Osebe, ki opravljajo naloge iz točke 11.2, razen nalog iz točke 11.4.1, morajo opravljati periodično usposabljanje tako pogosto, da je mogoče zagotoviti ohranjanje in pridobitev veščin v skladu z dosežki na področju varnosti.

Periodično usposabljanje se opravlja:

▼M9

▼B

Zahteve pod (a) se ne uporabljajo za tiste veščine, pridobljene med posebnim usposabljanjem, ki niso več potrebne za naloge, ki so osebi dodeljene.

11.4.3 Evidenca o periodičnem usposabljanju se hrani za vse osebe, ki se usposabljajo najmanj toliko časa, kolikor traja njihova pogodba.

11.5.1 Pristojni organ vodi sezname certificiranih inštruktorjev in, če je primerno, neodvisnih potrjevalcev, ki izpolnjujejo zahteve iz točke 11.5.2, 11.5.3 oziroma 11.5.4, ali ima dostop do teh seznamov.

11.5.2 Inštruktorji in neodvisni potrjevalci morajo predhodno uspešno opraviti preverjanje preteklosti v skladu s točko 11.1.3 in predložiti dokazilo o ustreznih kvalifikacijah ali znanju. Neodvisni potrjevalci nimajo nobene pogodbene ali premoženjske obveznosti do upravljavcev letališč, letalskih prevoznikov ali subjektov, za nadzor katerih so zaposleni.

11.5.3 Inštruktorji, ki so bili zaposleni ali so nudili usposabljanje, določeno v tej uredbi, pred začetkom njene veljavnosti, prepričajo pristojni organ vsaj, da:

11.5.4 Neodvisni potrjevalci, ki so bili zaposleni, preden je začela veljati ta uredba, prepričajo pristojni organ vsaj, da:

11.5.5 Za certifikacijo za inštruktorja, kvalificiranega za vodenje usposabljanja, opredeljenega v točkah 11.2.3.1 do 11.2.3.5 ter v točkah 11.2.4 in 11.2.5, mora oseba poznati delovno okolje na ustreznem področju varnosti letalstva ter imeti kvalifikacije in veščine na naslednjih področjih:

11.5.6 Za certifikacijo za neodvisnega potrjevalca mora oseba poznati delovno okolje na ustreznem področju varnosti letalstva ter imeti veščine na naslednjih področjih:

11.5.7 Pristojni organ nudi usposabljanje za inštruktorje in neodvisne potrjevalce sam ali odobri ustrezne tečaje usposabljanja na področju varovanja in vodi seznam le-teh. Pristojni organ poskrbi, da so inštruktorji in neodvisni potrjevalci deležni rednega usposabljanja ali redno prejemajo informacije o dosežkih na ustreznih področjih.

11.5.8 Kadar pristojni organ ni več mnenja, da usposabljanje, ki ga nudi kvalificirani inštruktor, zagotavlja ustrezne veščine, pristojni organ prekliče odobritev tečaja ali poskrbi, da je vodja usposabljanja bodisi suspendiran ali umaknjen s seznama kvalificiranih inštruktorjev.

12.0.1 Organ, upravljavec ali subjekt, ki uporablja opremo za izvajanje ukrepov, za katere je odgovoren v skladu z nacionalnim programom varnosti civilnega letalstva iz člena 10 Uredbe (ES) št. 300/2008, sprejme vse primerne ukrepe, da zagotovi, da ta oprema izpolnjuje standarde iz tega poglavja.

Informacije, ki so tajne skladno s Sklepom Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom ( 14 ), pristojni organ zagotovi proizvajalcem na podlagi potrebe po seznanitvi.

12.0.2 Na vsakem kosu varnostne opreme se izvede rutinsko testiranje.

12.1.1.1 Prehodni detektor kovin lahko odkrije in z alarmom opozori vsaj na določene kovinske predmete, tako posamično kot v kombinaciji.

12.1.1.2 Odkrivanje s prehodnim detektorjem kovin ni odvisno od položaja ali orientacije kovinskega predmeta.

12.1.1.3 Prehodni detektor kovin je čvrsto pritrjen na trdno podlago.

12.1.1.4 Prehodni detektor kovin ima vidni indikator, ki kaže, da naprava deluje.

12.1.1.5 Sredstva za nastavitev detekcijskih parametrov prehodnega detektorja kovin so zaščitena in dostopna le pooblaščenim osebam.

12.1.1.6 Ko prehodni detektor kovin zazna kovinske predmete iz točke 12.1.1.1, odda vizualni in zvočni alarm. Obe vrsti alarma sta opazni v dosegu dveh metrov.

12.1.1.7 Vizualni alarm prikaže moč signala, ki ga zazna prehodni detektor kovin.

12.1.1.8 Prehodni detektor kovin je nameščen tako, da se zagotovi, da viri motenj nanj ne vplivajo.

12.1.2.1 Za prehodni detektor kovin obstajata dva standarda. Podrobne zahteve glede teh standardov so predpisane v ločenem sklepu Komisije.

12.1.2.2 Vsi prehodni detektorji kovin izpolnjujejo standard 1.

Standard 1 preneha veljati 1. januarja 2011.

12.1.2.3 Standard 2 se uporablja za prehodne detektorje kovin, nameščene od 5. januarja 2007, razen če je bila pogodba za namestitev prehodnega detektorja kovin, ki izpolnjuje standard 1, sklenjena pred tem datumom.

Vsi prehodni detektorji kovin izpolnjujejo standard 2 do 1. januarja 2011.

(a) povzročijo zvočni in/ali vizualni signal pri odstotku oseb, ki gredo skozi prehodni detektor kovin in niso sprožile alarma iz točke 12.1.1.1. Ta odstotek je mogoče določiti; in

(b) štejejo število pregledanih oseb, brez upoštevanja oseb, ki gredo skozi prehodni detektor kovin v nasprotni smeri; in

(c) štejejo število alarmov; ter

(d) izračunajo število alarmov kot odstotek števila pregledanih oseb.

12.2.1 Detektor kovin za ročno rabo lahko odkrije železne in neželezne kovinske predmete. Odkritje in določitev položaja odkrite kovine se zaznamujeta z alarmom.

12.2.2 Sredstva za nastavitev detekcijskih parametrov detektorja kovin za ročno rabo so zaščitena in dostopna le pooblaščenim osebam.

12.2.3 Ko detektor kovin za ročno rabo zazna kovinske predmete, odda zvočni alarm. Alarm je opazen v dosegu enega metra.

12.2.4 Viri motenj ne vplivajo na učinkovitost detektorja kovin za ročno rabo.

12.2.5 Detektor kovin za ročno rabo ima vidni indikator, ki kaže, da naprava deluje.

12.4.1.1 Sistemi za odkrivanje eksploziva lahko odkrijejo in z alarmom opozorijo na določene in večje posamezne količine eksplozivne snovi v prtljagi ali drugih pošiljkah.

12.4.1.2 Odkritje ni odvisno od oblike, položaja ali orientacije eksplozivne snovi.

12.4.1.3 Sistemi za odkrivanje eksploziva sprožijo alarm v vsaki od naslednjih okoliščin:

12.4.2.1 Za sisteme za odkrivanje eksploziva obstajajo trije standardi. Podrobne zahteve glede teh standardov so predpisane v ločenem sklepu Komisije.

12.4.2.2 Vsi sistemi za odkrivanje eksploziva izpolnjujejo standard 1.

12.4.2.3 Standard 1 preneha veljati 1. septembra 2012.

12.4.2.4 Pristojni organ lahko za sisteme za odkrivanje eksploziva, ki izpolnjujejo standard 1 ter so nameščeni med 1. januarjem 2003 in 1. septembrom 2006, dovoli nadaljevanje uporabe najpozneje do 1. januarja 2014.

12.4.2.5 Standard 2 se uporablja za vse sisteme za odkrivanje eksploziva, nameščene od 1. januarja 2007 naprej, razen če je bila pogodba za namestitev sistemov za odkrivanje eksploziva, ki izpolnjujejo standard 1, sklenjena pred 19. oktobrom 2006.

12.4.2.6 Vsi sistemi za odkrivanje eksploziva izpolnjujejo standard 2 najpozneje do 1. septembra 2012, razen če se uporablja točka 12.4.2.4.

12.4.2.7 Standard 2 preneha veljati 1. septembra 2020.

12.4.2.8 Pristojni organ lahko za sisteme za odkrivanje eksploziva, ki izpolnjujejo standard 2 ter so nameščeni med 1. januarjem 2011 in 1. septembrom 2014, dovoli nadaljevanje uporabe najpozneje do 1. septembra 2022.

12.4.2.9 Pristojni organ obvesti Komisijo, kadar dovoli, da se sistemi za odkrivanje eksploziva, ki izpolnjujejo standard 2, nadalje uporabljajo po 1. septembru 2020.

12.4.2.10 Standard 3 se uporablja za vse sisteme za odkrivanje eksploziva, nameščene od 1. septembra 2014 naprej.

12.4.2.11 Vsi sistemi za odkrivanje eksploziva izpolnjujejo standard 3 najpozneje do 1. septembra 2020, razen če se uporablja točka 12.4.2.8.

12.5.1.1 Program za projekcijo slik nevarnih predmetov lahko projicira virtualne slike nevarnih predmetov v rentgensko sliko torb ali drugih pošiljk, ki se pregledujejo.

Virtualne slike se vstavijo v rentgensko sliko torb in drugih pošiljk, ki se pregledujejo, tako da so enakomerno razporejene in niso fiksno postavljene.

Odstotek virtualnih slik, ki se bodo projicirale, je mogoče nastaviti.

12.5.1.2 Program za projekcijo slik nevarnih predmetov ne zmanjša učinkovitosti in ne poslabša normalnega delovanja rentgenskega aparata.

Pregledovalec ne dobi opozorila, da se bo virtualna slika nevarnega predmeta pravkar projicirala ali se je že projicirala, dokler se ne prikaže sporočilo v skladu s točko 12.5.2.2.

12.5.1.3 Sredstva za upravljanje programa za projekcijo slik nevarnih predmetov so zaščitena in dostopna le pooblaščenim osebam.

12.5.2.1 Program za projekcijo slik nevarnih predmetov vključuje najmanj:

12.5.2.2 Program za projekcijo slik nevarnih predmetov pregledovalcu prikaže sporočilo:

Sporočilo se prikaže tako, da ne zakriva slike torbe ali pošiljke, na katero se nanaša.

Sporočilo ostane prikazano, dokler ga pregledovalec ne izbriše. V primeru točk (a) in (b) se sporočilo prikaže skupaj z virtualno sliko nevarnega predmeta.

12.5.2.3 Za dostop do opreme, na kateri je nameščen in se uporablja program za projekcijo slik nevarnih predmetov, mora pregledovalec uporabljati poseben identifikator.

12.5.2.4 S programom za projekcijo slik nevarnih predmetov je mogoče shraniti rezultate odzivov posameznih pregledovalcev za najmanj 12 mesecev, in sicer v obliki, ki omogoča posredovanje poročil.

12.5.2.5 Sestava programa za projekcijo slik nevarnih predmetov je prav tako predmet dodatnih določb iz ločenega sklepa Komisije.

12.7.1.1 Oprema iz točke 4.1.3.1, ki se uporablja za varnostni pregled tekočin, razpršil in gelov, lahko odkrije in z alarmom opozori na določene in večje posamezne količine nevarnih snovi v tekočinah, razpršilih in gelih.

12.7.1.2 Odkrivanje ni odvisno od oblike ali materiala posode s tekočinami, razpršili in geli.

12.7.1.3 Oprema se uporablja na način, ki zagotavlja, da je posoda postavljena in usmerjena tako, da je zagotovljeno izpolnjevanje zmogljivosti odkrivanja v celoti.

12.7.1.4 Oprema sproži alarm v vsaki od naslednjih okoliščin:

12.7.2.1 Za opremo za varnostni pregled tekočin, razpršil in gelov obstajata dva standarda. Podrobne zahteve glede teh standardov so predpisane v ločenem sklepu Komisije.

12.7.2.2 Vsa oprema za varnostni pregled tekočin, razpršil in gelov izpolnjuje standard 1.

Standard 1 preneha veljati 29. aprila 2016.

12.7.2.3 Standard 2 se uporablja za vso opremo za varnostni pregled tekočin, razpršil in gelov, nameščeno od 29. aprila 2014.

Vsa oprema za varnostni pregled tekočin, razpršil in gelov izpolnjuje standard 2 najpozneje do 29. aprila 2016.

12.8.1 Država članica lahko dovoli metodo varnostnega pregleda z uporabo novih tehnologij, razen tistih iz te uredbe, če:

12.8.2 Najmanj štiri mesece pred načrtovano uvedbo zadevna država članica pisno obvesti Komisijo in ostale države članice o predlagani metodi varnostnega pregleda, ki jo namerava dovoliti, pri čemer priloži oceno, iz katere je razvidno, kako bo zagotovila, da bo uporaba nove metode izpolnjevala zahtevo iz točke 12.8.1.(b). Obvestilo vsebuje tudi podrobne informacije o lokaciji(-ah), na kateri(-h) se načrtuje uporaba metode varnostnega pregleda, in o predvideni dolžini obdobja ocenjevanja.

12.8.3 Če Komisija državi članici odgovori pozitivno ali če ta odgovora ne prejme v treh mesecih od prejema pisne vloge, lahko država članica dovoli uvedbo metode varnostnega pregleda z uporabo novih tehnologij.

Če Komisija ni prepričana, da predlagana metoda varnostnega pregleda daje zadostna jamstva, da bo splošna raven varnosti letalstva v Skupnosti ohranjena, Komisija o tem obvesti državo članico v treh mesecih od prejema obvestila iz točke 12.8.2 in obrazloži svoje pomisleke. V takem primeru zadevna država članica ne začne uporabljati metode varnostnega pregleda, dokler ne prepriča Komisije.

12.8.4 Najdaljše obdobje ocenjevanja za vsako metodo varnostnega pregleda z uporabo novih tehnologij je osemnajst mesecev. To obdobje ocenjevanja lahko Komisija podaljša za največ nadaljnjih dvanajst mesecev pod pogojem, da država članica predloži ustrezno utemeljitev za podaljšanje.

12.8.5 V obdobju ocenjevanja pristojni organ v zadevni državi članici Komisiji pošilja poročila o napredku ocenjevanja v razmakih po največ šest mesecev. Komisija o vsebini poročil o napredku obvesti druge države članice. Če poročil o napredku ne prejema, lahko Komisija od države članice zahteva začasno ustavitev preskusa.

12.8.6 Če Komisija na podlagi poročila ni prepričana, da metoda varnostnega pregleda, ki se preskuša, daje zadostna jamstva, da se ohranja splošna raven varnosti letalstva v Skupnosti, Komisija obvesti državo članico, da se preskus začasno ustavi, dokler ni mogoče dati takih jamstev.

12.8.7 Nobeno obdobje ocenjevanja ne sme biti daljše od tridesetih mesecev.

12.9.1.1 Pes za odkrivanje eksplozivov (EDD) je sposoben odkriti in nakazati določene in večje posamezne količine eksplozivne snovi.

12.9.1.2 Odkritje ni odvisno od oblike, položaja ali orientacije eksplozivnih snovi.

12.9.1.3 EDD v obliki pasivnega odziva nakaže odkritje eksplozivnih snovi iz Dodatka 12-D ločenega sklepa Komisije.

12.9.1.4 EDD in njegov vodnik lahko opravljata varnostne preglede, če sta bila odobrena posamezno in skupaj kot ekipa.

12.9.1.5 EDD in njegov vodnik opravita uvodno in periodično usposabljanje, da se naučita in ohranita zahtevane veščine ter po potrebi pridobita nove.

12.9.1.6 Pogoj za odobritev skupine EDD, ki jo sestavljajo pes za odkrivanje eksplozivov in vodniki, je uspešno opravljen tečaj usposabljanja.

12.9.1.7 Skupino EDD odobri pristojni organ ali se odobri v njegovem imenu v skladu z dodatkoma 12-E in 12-F ločenega sklepa Komisije.

12.9.1.8 Ko pristojni organ odobri skupino EDD, lahko opravlja varnostne preglede po metodi prostega iskanja ali metodi identifikacije po odvzetem vonju.

12.9.2.1 Zahteve glede uspešnosti EDD so določene v Dodatku 12-D ločenega sklepa Komisije.

12.9.2.2 Skupina EDD, ki opravlja varnostne preglede oseb, ročne prtljage, predmetov, ki jih nosijo osebe razen potnikov, vozil, zrakoplova, zalog za oskrbo med letom in zalog za oskrbo na letališču ter varnostnih območij omejenega gibanja, izpolnjuje standard 1 za odkrivanje.

12.9.2.3 Skupina EDD, ki opravlja varnostne preglede oddane prtljage, pošte in materiala letalskega prevoznika, tovora in pošte, izpolnjuje standard 2 za odkrivanje.

12.9.2.4 Skupina EDD, odobrena za odkrivanje eksplozivnih snovi po metodi identifikacije po odvzetem vonju, se lahko uporabi samo za varnostne preglede tovora in za nobeno drugo področje iz standarda 2.

12.9.2.5 EDD, ki opravlja varnostne preglede eksplozivnih snovi, je opremljen s sredstvi, primernimi za edinstveno identifikacijo EDD.

12.9.2.6 EDD med opravljanjem nalog odkrivanja eksploziva vedno spremlja vodnik, ki je odobren za delo z EDD.

12.9.2.7 EDD, odobren za iskanje pa metodi prostega iskanja, ima samo enega vodnika. Enemu vodniku se lahko odobri vodenje največ dveh EDD.

12.9.2.8 EDD, odobren za iskanje po metodi identifikacije po odvzetem vonju, vodita največ dva vodnika na enega EDD.

12.9.3.1 Usposabljanje skupine EDD obsega teoretično in praktično usposabljanje ter usposabljanja v realnih razmerah.

12.9.3.2 Vsebino tečajev usposabljanja določi ali potrdi pristojni organ.

12.9.3.3 Usposabljanje izvaja pristojni organ – ali pa se izvaja v njegovem imenu – z inštruktorji, kvalificiranimi v skladu s točko 11.5 Priloge k Uredbi (EU) št. 185/2010.

12.9.3.4 Psi, ki bodo usposobljeni za odkrivanje eksplozivov, se uporabljajo samo za ta namen.

12.9.3.5 Med usposabljanjem se uporabljajo pripomočki, ki predstavljajo eksplozivne snovi.

12.9.3.6 Usposabljanje se zagotovi vsem osebam, ki imajo opraviti s pripomočki za usposabljanje, da se prepreči kontaminacija.

12.9.3.7 Skupina EDD opravi uvodno usposabljanje, ki temelji na merilih iz točke 12.9.3 ločenega Sklepa Komisije.

12.9.3.8 Uvodno usposabljanje za skupino EDD zajema praktično usposabljanje v predvidenem delovnem okolju.

12.9.3.9 EDD in njegov vodnik izpolnita zahteve v zvezi s periodičnim usposabljanjem individualno in skupaj kot ekipa.

12.9.3.10 S periodičnim usposabljanjem se ohranjajo obstoječe veščine, kot so se zahtevale na uvodnem usposabljanju, in veščine, pridobljene v skladu z dosežki na področju varnosti.

12.9.3.11 Periodično usposabljanje skupine EDD se izvaja vsaj vsakih šest tednov. Periodično usposabljanje traja najmanj štiri ure v vsakem šesttedenskem obdobju.

12.9.3.12 Točka 11 se ne uporablja, kadar se EDD vsaj vsak teden usposablja na področju prepoznavanja vseh snovi iz Dodatka 12-D ločenega sklepa Komisije.

12.9.3.13 Evidence za uvodno in periodično usposabljanje se hranijo za EDD in njegovega vodnika najmanj toliko časa, kolikor traja njihova pogodba o delu, in se na zahtevo dajo na voljo pristojnemu organu.

12.9.3.14 Kadar EDD opravlja naloge varnostnih pregledov, opravi operativno usposabljanje za zagotovitev ravni uspešnosti iz Dodatka 12-D ločenega sklepa Komisije.

12.9.3.15 Operativno usposabljanje se izvaja stalno in naključno v obdobju, ko se EDD uporablja za zadevne naloge, in z njim se ocenjuje uspešnost EDD pri odkrivanju z odobrenimi pripomočki za usposabljanje.

12.9.4.1 Postopek odobritve zagotavlja, da se ocenijo naslednje veščine:

12.9.4.2 V postopku odobritve se simulirajo vsa delovna okolja, v katerih dela skupina EDD.

12.9.4.3 Skupina EDD uspešno konča usposabljanje za vsako delovno okolje, za katero je potrebna odobritev.

12.9.4.4 Postopki odobritve se izvedejo v skladu z dodatkoma 12-E in 12-F ločenega sklepa Komisije.

12.9.4.5 Veljavnost obdobja odobritve je največ 12 mesecev.

12.9.5.1 Za skupino EDD veljajo merila za nadzor kakovosti iz Dodatka 12-G ločenega sklepa Komisije.

(a) varnostni skenerji odkrijejo in z alarmom opozorijo vsaj na določene kovinske predmete, vključno z eksplozivi, tako posamično kot v kombinaciji;

(b) odkrivanje ni odvisno od položaja ali orientacije predmeta;

(c) sistem ima vidni indikator, ki pokaže, da naprava deluje;

(d) varnostni skenerji so nameščeni tako, da se zagotovi, da viri motenj ne vplivajo na njihovo delovanje;

(e) pravilno delovanje varnostnih skenerjev se dnevno preverja;

(f) varnostni skenerji se uporabljajo v skladu s konceptom ravnanj, ki jih predloži proizvajalec.

12.11.2.1 Vsi varnostni skenerji izpolnjujejo standard 1.

Standard 1 preneha veljati 1. januarja 2022.

12.11.2.2 Standard 2 se uporablja za varnostne skenerje, nameščene od 1. januarja 2019.