EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02009R1099-20191214
Council Regulation (EC) No 1099/2009 of 24 September 2009 on the protection of animals at the time of killing (Text with EEA relevance)Text with EEA relevance
Consolidated text: Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
02009R1099 — SL — 14.12.2019 — 002.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA SVETA (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L 303 18.11.2009, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
UREDBA (EU) 2017/625 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. marca 2017 |
L 95 |
1 |
7.4.2017 |
|
|
L 122 |
11 |
17.5.2018 |
||
popravljena z:
UREDBA SVETA (ES) št. 1099/2009
z dne 24. septembra 2009
o zaščiti živali pri usmrtitvi
(Besedilo velja za EGP)
POGLAVJE I
VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. Ta uredba določa pravila za usmrtitev živali, ki se redijo ali gojijo za proizvodnjo živil, volne, kože, krzna ali drugih proizvodov, pa tudi za usmrtitev živali za namen depopulacije ter za povezane postopke.
Vendar pa se za ribe uporabljajo le zahteve iz člena 3(1).
2. Poglavje II, razen člena 3(1) in (2) navedenega poglavja, poglavje III in poglavje IV, razen člena 19 poglavja IV, se ne uporabljajo pri usmrtitvah v nujnih primerih izven klavnice ali kadar spoštovanje teh določb lahko privede do neposrednega in resnega tveganja za zdravje ali varnost ljudi.
3. Ta uredba se ne uporablja:
(a) kadar se živali usmrtijo:
(i) v okviru znanstvenih poskusov, ki se izvajajo pod nadzorom pristojnega organa;
(ii) med lovom ali športnim ribolovom;
(iii) v okviru kulturnih ali športnih dogodkov;
(b) za perutnino, kunce in zajce, ki jih zakolje njihov lastnik izven klavnice za zasebno domačo porabo.
Člen 2
Opredelitve pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) „usmrtitev“ pomeni vsak namerni postopek, ki povzroči smrt živali;
(b) „povezani postopki“ pomeni postopke, kot so ravnanje z živalmi ter začasna namestitev, omejitev premikanja, omamljanje in izkrvavitev živali, ki se izvajajo v kontekstu in na kraju, kjer so usmrčene;
(c) „žival“ pomeni vsakega vretenčarja, razen plazilcev in dvoživk;
(d) „usmrtitev v nujnem primeru“ pomeni usmrtitev poškodovanih ali bolnih živali, ki imajo hude bolečine ali trpijo in kadar teh bolečin ali trpljenja ni možno drugače praktično olajšati;
(e) „začasna namestitev“ pomeni namestitev živali v hlevih, ogradah, pokritih površinah ali na poljih, povezanih s postopki v klavnici ali delom teh postopkov;
(f) „omamljanje“ pomeni vsak nameren proces, ki povzroči izgubo zavesti in občutljivosti brez bolečine, vključno z vsakim procesom, ki privede do takojšnje smrti;
(g) „verski obred“ pomeni vrsto dejanj, povezanih z zakolom živali in določenih v skladu z vero;
(h) „kulturni ali športni dogodki“ pomeni dogodke, ki so v bistvu in pretežno povezani z dolgo uveljavljenimi kulturnimi tradicijami ali športnimi dejavnostmi, vključno z dirkami ali drugimi oblikami tekmovanja, kadar pri tem ne gre za proizvodnjo mesa ali drugih živalskih proizvodov ali kadar je navedena proizvodnja obrobnega pomena v primerjavi z dogodkom samim in ni ekonomsko pomembna;
(i) „standardni operativni postopki“ pomeni sklop pisnih navodil, katerih cilj je doseči enotnost izvajanja določene funkcije ali standarda;
(j) „zakol“ pomeni usmrtitev živali, ki so namenjene prehrani ljudi;
(k) „klavnica“ pomeni vsak obrat, ki se uporablja za zakol kopenskih živali in ki sodi v področje uporabe Uredbe (ES) št. 853/2004;
(l) „nosilec dejavnosti“ pomeni vse fizične ali pravne osebe, ki imajo pod nadzorom podjetje za izvajanje usmrtitev živali ali povezanih postopkov, ki spadajo v področje uporabe te uredbe;
(m) „kožuharji“ pomeni živali vrste sesalcev, ki so primarno gojene za proizvodnjo krzna, kot so kune, dihurji, lisice, rakuni, nutrije in činčile;
(n) „depopulacija“ pomeni proces usmrtitve živali zaradi javnega zdravja, zdravja živali, dobrega počutja živali ali varstva okolja pod nadzorom pristojnega organa;
(o) „perutnina“ pomeni ptice za rejo, vključno s pticami, ki se ne štejejo za domače ptice, vendar so gojene kot domače živali, z izjemo ratitov;
(p) „omejitev premikanja“ pomeni uporabo kakršnih koli postopkov za omejitev gibanja živali, da bi olajšali učinkovito omamljanje ali usmrtitev, pri čemer se živalim prihrani bolečino, strah ali vznemirjenje, ki se jim je mogoče izogniti;
(q) „pristojni organ“ pomeni pristojne organe, kakor so opredeljeni v točki (3) člena 3 Uredbe ►C1 (EU) 2017/625 ◄ Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );
(r) „bezanje“ pomeni poškodovanje osrednjega živčnega tkiva in hrbtenjače s podolgovatim paličastim instrumentom, ki prodre v lobanjsko votlino.
POGLAVJE II
SPLOŠNE ZAHTEVE
Člen 3
Splošne zahteve za usmrtitev in povezane postopke
1. Živalim se med usmrtitvijo in povezanimi postopki prihrani vsakršna bolečina, vznemirjenje ali trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti.
2. Nosilci dejavnosti za namene odstavka 1 zlasti sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da:
(a) je poskrbljeno za fizično udobje in zaščito živali, zlasti za njihovo čistočo, v ustreznih toplotnih pogojih in da so preprečeni padci ali zdrsi živali;
(b) so živali zaščitene pred poškodbami;
(c) se pri ravnanju z živalmi in njihovi nastanitvi upošteva njihovo normalno vedenje;
(d) živali ne kažejo znakov bolečine, ki se jo da preprečiti, strahu, ali se ne vedejo neobičajno;
(e) živali ne trpijo zaradi daljšega pomanjkanja krme ali vode;
(f) se jim prepreči nepotreben stik z drugimi živalmi, ki bi lahko ogrozile njihovo dobro počutje.
3. Objekti, ki se uporabljajo za usmrtitev in povezane postopke, so načrtovani, zgrajeni, vzdrževani in se uporabljajo tako, da se zagotovi skladnost z obveznostmi iz odstavkov 1 in 2 pod pričakovanimi pogoji dejavnosti objekta skozi vse leto.
Člen 4
Metode omamljanja
1. Živali se usmrtijo šele potem, ko so bile omamljene v skladu z metodami in posebnimi zahtevami, povezanimi z uporabo teh metod iz Priloge I. Izguba zavesti in občutljivosti traja do smrti živali.
Metodam iz Priloge I, ki ne privedejo do takojšnje smrti (v nadaljnjem besedilu: enostavno omamljanje), čim prej sledi postopek, katerega posledica je smrt, kot denimo izkrvavitev, bezanje, usmrtitev z električnim tokom ali dolgotrajna izpostavljenost pomanjkanju kisika.
2. Priloga I se lahko na podlagi mnenja EFSE in v skladu s postopkom iz člena 25(2) spremeni, da bi se upošteval znanstveni in tehnični napredek.
Vsaka takšna sprememba zagotovi raven dobrega počutja živali, ki je vsaj enakovredna ravni obstoječih metod.
3. Smernice Skupnosti v zvezi z metodami iz Priloge I se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).
4. V primeru živali, ki jih zakoljejo po posebnih metodah zakola v skladu z zahtevami določenih verskih obredov, se zahteve iz odstavka 1 ne uporabljajo, če je zakol opravljen v klavnici.
Člen 5
Pregledi omamljanja
1. Nosilci dejavnosti zagotovijo, da osebe, odgovorne za omamljanje, ali drugo pristojno osebje redno pregleduje ali živali kažejo znake zavesti ali občutljivosti v času po koncu procesa omamljanja in do smrti.
Ti pregledi se opravijo na zadostno reprezentativnem vzorcu živali, njihova pogostost pa se določi ob upoštevanju rezultata predhodnih pregledov in vseh dejavnikov, ki bi lahko vplivali na učinkovitost procesa omamljanja.
Če izid pregledov pokaže, da žival ni ustrezno omamljena, oseba, odgovorna za omamljanje, nemudoma sprejme ustrezne ukrepe, kot je določeno v standardnih operativnih postopkih, oblikovanih v skladu s členom 6(2).
2. Kadar se za namen člena 4(4) živali usmrtijo brez predhodnega omamljanja, osebe, odgovorne za zakol, opravijo sistematične preglede, s katerimi se zagotovi, da živali pred odstranitvijo opreme za omejitev gibanja ne kažejo nobenih znakov zavesti ali občutljivosti ter ne kažejo nobenih znakov življenja pred obdelovalnimi postopki ali poparjanjem.
3. Za namen odstavkov 1 in 2 lahko nosilci dejavnosti uporabijo postopke pregleda, opisane v navodilih o dobrih praksah iz člena 13.
4. Po potrebi in da bi se upoštevala visoka stopnja zanesljivosti nekaterih metod omamljanja ter na podlagi mnenja EFSE, se lahko v skladu s postopkom iz člena 25(2) sprejmejo odstopanja od zahtev iz odstavka 1.
Člen 6
Standardni operativni postopki
1. Nosilci dejavnosti vnaprej načrtujejo usmrtitve živali in povezane postopke ter jih izvajajo v skladu s standardnimi operativnimi postopki.
2. Nosilci dejavnosti sestavijo in izvajajo takšne standardne operativne postopke, da zagotovijo izvajanje usmrtitve in povezanih postopkov v skladu s členom 3(1).
V standardnih operativnih postopkih so v zvezi z omamljanjem:
(a) upoštevana priporočila proizvajalcev;
(b) za vsako uporabljeno metodo omamljanja na podlagi razpoložljivih znanstvenih dognanj določeni glavni parametri iz poglavja I Priloge I, ki zagotavljajo učinkovitost metode;
(c) natančno določeni ukrepi, izvedeni takrat, ko pregledi iz člena 5 pokažejo, da žival ni pravilno omamljena, ali v primeru živali, zaklanih v skladu s členom 4(4), da žival še kaže znake življenja.
3. Za namen odstavka 2 tega člena lahko nosilec dejavnosti uporabi standardne operativne postopke, opisane v navodilih o dobrih praksah iz člena 13.
4. Na zahtevo pristojnih organov nosilci dejavnosti predložijo svoje standardne operativne postopke.
Člen 7
Raven usposobljenosti in potrdilo o usposobljenosti
1. Usmrtitev in povezane postopke izvajajo samo ustrezno usposobljene osebe, ne da bi živalim povzročale bolečino, vznemirjenje ali trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti.
2. Nosilci dejavnosti zagotovijo, da naslednje klavne postopke izvajajo samo osebe s potrdilom o usposobljenosti za takšne postopke, kot je določeno v členu 21, s katerim dokazujejo, da so jih zmožni opraviti v skladu s predpisi iz te uredbe:
(a) ravnanje z živalmi in skrb za živali pred omejitvijo premikanja;
(b) omejitev premikanja živali za namene omamljanja ali usmrtitve;
(c) omamljanje živali;
(d) ocena učinkovitega omamljanja;
(e) pritrjevanje živih živali na obešala ali dvigovanje živih živali;
(f) izkrvavitev živih živali;
(g) zakol v skladu s členom 4(4).
3. Brez poseganja v obveznost iz odstavka 1 tega člena se usmrtitev kožuharjev izvaja v prisotnosti in pod neposrednim nadzorom osebe s potrdilom o usposobljenosti iz člena 21, ki je bilo izdano za vse postopke, ki se izvajajo pod njenim nadzorom. Nosilci dejavnosti farm za proizvodnjo krzna vnaprej obvestijo pristojni organ o usmrtitvah živali.
Člen 8
Navodila za uporabo opreme za omejitev premikanja in omamljanje
Izdelki, ki se tržijo ali oglašujejo kot oprema za omejitev premikanja ali omamljanje, se prodajajo le, če imajo priložena ustrezna navodila za uporabo, na način, ki zagotavlja optimalne pogoje za dobro počutje živali. Proizvajalci opreme ta navodila tudi javno objavijo na medmrežju.
Navedena navodila zlasti opredeljujejo:
(a) vrste, kategorije, število in/ali težo živali, za katere se oprema uporablja;
(b) priporočene parametre glede na različne okoliščine uporabe, vključno z glavnimi parametri iz poglavja I Priloge I;
(c) v primeru opreme za omamljanje, metodo za spremljanje učinkovitosti te opreme, kar zadeva skladnost s pravili iz te uredbe;
(d) priporočila za vzdrževanje in po potrebi kalibracijo opreme za omamljanje.
Člen 9
Uporaba opreme za omejitev premikanja in omamljanje
1. Nosilci dejavnosti zagotovijo, da vso opremo, ki se uporablja za omejitev premikanja ali omamljanje živali, v skladu z navodili proizvajalcev opreme vzdržujejo in pregledujejo osebe, usposobljene posebej za ta namen.
Nosilci dejavnosti pripravijo evidenco o vzdrževanju, ki jo hranijo najmanj eno leto in jo predložijo pristojnemu organu na njegovo zahtevo.
2. Nosilci dejavnosti zagotovijo, da je med postopki omamljanja na kraju samem nemudoma na voljo ustrezna rezervna oprema, ki se uporabi v primeru odpovedi prvotno uporabljene opreme za omamljanje. Rezervna metoda je lahko drugačna od prvotno uporabljene.
3. Nosilci dejavnosti zagotovijo, da se ne uporabi opreme za omejitev premikanja, vključno z opremo za omejitev gibanja glave, dokler oseba, odgovorna za omamljanje ali izkrvavitev, ni pripravljena, da omamljanje ali izkrvavitev živali izvede na čim hitrejši način.
Člen 10
Zasebna domača poraba
Za zakol živali, razen perutnine, kuncev in zajcev, in za povezane operacije izven klavnice, ki jih za zasebno domačo porabo izvede lastnik živali ali oseba, za katero je lastnik odgovoren in jo nadzira, se uporabljajo samo zahteve iz členov 3(1), 4(1) in 7(1).
Vendar pa se za zakol živali izven klavnice, ki ga izvede lastnik živali ali oseba, za katero je lastnik odgovoren in jo nadzira, za zasebno domačo porabo živali, razen perutnine, zajcev in kuncev, prašičev, ovac in koz, uporabljajo tudi zahteve iz člena 15(3) in točk 1.8 do 1.11 in 3.1 Priloge III, za navadno omamljanje pa tudi točke 3.2. iste priloge.
Člen 11
Neposredna dobava manjših količin perutnine, zajcev in kuncev
1. Za zakol perutnine, zajcev in kuncev na kmetiji za neposredno dobavo manjših količin mesa s strani proizvajalca končnemu uporabniku ali lokalnim maloprodajnim podjetjem, ki to meso neposredno dobavljajo končnemu potrošniku kot sveže meso, se uporabljajo le zahteve iz členov 3(1), 4 (1) in 7(1), pod pogojem, da število na kmetiji zaklanih živali ne presega najvišjega števila živali, ki se določi v skladu s postopkom iz člena 25(2).
2. Za zakol teh živali, kadar njihovo število presega najvišje število iz odstavka 1 tega člena, se uporabljajo zahteve iz poglavij II in III te uredbe.
Člen 12
Uvoz iz tretjih držav
Zahteve iz poglavij II in III te uredbe se uporabljajo za namene člena 12(2)(a) Uredbe (ES) št. 854/2004.
Zdravstvenemu spričevalu, ki spremlja meso, uvoženo iz tretjih držav, mora biti priloženo potrdilo, ki dokazuje, da se bile izpolnjene zahteve, ki so najmanj enake tistim iz poglavij II in III te uredbe.
Člen 13
Oblikovanje in razširjanje navodil o dobrih praksah
1. Države članice spodbujajo oblikovanje in razširjanje navodil o dobrih praksah za lažje izvajanje te uredbe.
2. Ko so ta navodila o dobrih praksah pripravljena, jih oblikujejo in razširjajo organizacije nosilcev dejavnosti:
(a) v posvetovanju s predstavniki nevladnih organizacij, pristojnih organov in drugih zainteresiranih strani;
(b) ob upoštevanju znanstvenih mnenj iz člena 20(1)(c).
3. Pristojni organ oceni navodila o dobrih praksah, da se zagotovi, da so bila oblikovana v skladu z odstavkom 2 ter da so skladna z obstoječimi smernicami Skupnosti.
4. Če organizacije nosilcev dejavnosti ne predložijo navodil o dobrih praksah, lahko pristojni organ oblikuje in objavi svoja lastna pravila o dobrih praksah.
5. Države članice predložijo Komisiji vsa navodila o dobrih praksah, ki jih je potrdil pristojni organ. Komisija vzpostavi in sproži registracijski sistem za ta navodila in ga da na voljo državam članicam.
POGLAVJE III
DODATNE ZAHTEVE, KI SE UPORABLJAJO ZA KLAVNICE
Člen 14
Ureditev, gradnja in oprema klavnic
1. Nosilci dejavnosti zagotovijo, da so ureditev in gradnja klavnic ter oprema, ki se v njih uporablja, v skladu s pravili iz Priloge II.
2. Nosilci dejavnosti pristojnemu organu iz člena 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 za namene te uredbe in na zahtevo za vsako klavnico predložijo najmanj:
(a) največje število živali na uro za vsako klavno linijo;
(b) kategorije živali in težo, za katere se razpoložljiva oprema za omejitev premikanja ali omamljanje lahko uporablja;
(c) največjo zmogljivost za vsako površino za začasno namestitev.
Pristojni organ pri odobritvi klavnice oceni informacije, ki jih predloži nosilec dejavnosti v skladu s prvim pododstavkom.
3. V skladu s postopkom iz člena 25(2) se lahko sprejmejo:
(a) odstopanja od pravil iz Priloge II za mobilne klavnice;
(b) spremembe, potrebne za prilagoditev Priloge II, da bi se upošteval znanstveni in tehnični napredek.
Države članice lahko do sprejetja odstopanj iz prvega pododstavka točke (a) uvedejo ali ohranijo nacionalne predpise o mobilnih klavnicah.
4. Smernice Skupnosti za izvajanje odstavka 2 tega člena in Priloge II se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).
Člen 15
Ravnanje in omejitev premikanja v klavnicah
1. Nosilci dejavnosti zagotovijo ravnanje v skladu z operativnimi pravili za klavnice iz Priloge III.
2. Nosilci dejavnosti zagotovijo, da se vsem živalim, ki so usmrčene v skladu s členom 4(4) brez predhodnega omamljanja, posamično omeji premikanje; prežvekovalcem se premikanje omeji mehansko.
Sistemi za omejitev premikanja goveda z obračanjem ali kakršnim koli nenaravnim položajem živali se ne uporabljajo, razen v primeru živali, zaklanih v skladu s členom 4(4), in pod pogojem, da so opremljeni z napravo, ki omejuje bočno in vertikalno premikanje glave živali, in so nastavljivi, da se lahko prilagodijo velikosti živali.
3. Prepovedane so naslednje metode omejitve premikanja:
(a) obešanje ali dvigovanje zavestnih živali;
(b) mehansko vpenjanje ali pričvrstitev nog ali stopal živali;
(c) poškodovanje hrbtenjače, na primer s puntilo ali bodalom;
(d) uporaba električnega toka za imobilizacijo živali, ki je ne omami ali usmrti v nadzorovanih okoliščinah, zlasti vsakršnega električnega toka, ki ne steče skozi možgane.
Vendar se točki (a) in (b) ne uporabljata za obešala za perutnino.
4. Da bi se upošteval znanstveni in tehnični napredek ter mnenje EFSE, se lahko Priloga III spremeni v skladu s postopkom iz člena 25(2).
5. Smernice Skupnosti za izvajanje pravil iz Priloge III se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).
Člen 16
Postopki spremljanja v klavnicah
1. Za namene člena 5 nosilci dejavnosti uvedejo in izvajajo ustrezne postopke spremljanja v klavnicah.
2. Postopki spremljanja iz odstavka 1 tega člena opisujejo, kako se morajo izvajati pregledi iz člena 5, in vključujejo vsaj:
(a) imena oseb, pristojnih za postopek spremljanja;
(b) kazalnike, oblikovane za odkrivanje znakov nezavesti in zavesti ali občutljivosti živali; kazalnike, oblikovane za odkrivanje odsotnosti znakov življenja živali, zaklanih v skladu s členom 4(4);
(c) merila za ugotavljanje, ali so rezultati kazalnikov iz točke (b) zadovoljivi;
(d) okoliščine, v katerih se mora izvajati spremljanje, in/ali čas, v katerem se mora izvajati spremljanje;
(e) število živali v vsakem vzorcu, ki ga je treba preveriti med spremljanjem;
(f) ustrezne postopke za zagotovitev, da se postopki omamljanja ali usmrtitve v primeru neizpolnjevanja meril iz točke (c) pregledajo, da se ugotovijo vzroki vseh pomanjkljivosti in da se navedeni postopki po potrebi spremenijo.
3. Nosilci dejavnosti uvedejo poseben postopek spremljanja za vsako klavno linijo.
4. Pogostost pregledov je odvisna od glavnih dejavnikov tveganja, kot so spremembe glede vrste ali velikosti zaklanih živali ali delovnih navad osebja, določiti pa jo je treba tako, da se zagotovijo rezultati z visoko ravnijo zanesljivosti.
5. Za namen odstavkov 1 do 4 tega člena lahko nosilci dejavnosti uporabijo postopke spremljanja, opisane v navodilih o dobrih praksah iz člena 13.
6. Smernice Skupnosti za postopke spremljanja v klavnicah se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).
Člen 17
Pooblaščenec za dobro počutje živali
1. Nosilci dejavnosti določijo pooblaščenca za dobro počutje živali za vsako klavnico, ki jim pomaga pri zagotavljanju skladnosti s pravili iz te uredbe.
2. Pooblaščenec za dobro počutje živali je neposredno odgovoren nosilcu dejavnosti in mu neposredno poroča o zadevah v zvezi z dobrim počutjem živali. Od osebja v klavnici lahko zahteva, da izvede vse sanacijske ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s pravili iz te uredbe.
3. Pristojnosti pooblaščenca za dobro počutje živali so določene v standardnih operativnih postopkih klavnice, zadevno osebje pa je o njih obveščeno na učinkovit način.
4. Pooblaščenec za dobro počutje živali ima potrdilo o usposobljenosti iz člena 21, izdano za vse postopke, ki se izvajajo v klavnicah, za katere je pristojen.
5. Pooblaščenec za dobro počutje živali vodi evidenco ukrepov za izboljšanje dobrega počutja živali v klavnici, kjer opravlja svoje naloge. Ta evidenca se hrani najmanj eno leto in se predloži pristojnemu organu na njegovo zahtevo.
6. Odstavki 1 do 5 se ne uporabljajo za klavnice, v katerih se zakolje manj kot 1 000 glav velike živine sesalcev ali 150 000 ptic ali kuncev na leto.
Za namene prvega pododstavka „glava velike živine“ pomeni standardno mersko enoto, ki omogoča združevanje različnih kategorij živine, da bi jih lahko primerjali.
Pri uporabi prvega pododstavka države članice uporabljajo naslednje pretvorbene količnike:
(a) odrasla goveda v smislu Uredbe (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) ( 2 ) in kopitarji: 1 glava velike živine;
(b) drugo govedo: 0,50 glave velike živine;
(c) prašiči z živo maso nad 100 kg: 0,20 glave velike živine;
(d) drugi prašiči: 0,15 glave velike živine;
(e) ovce in koze: 0,10 glave velike živine;
(f) jagnjeta, kozlički in pujski z živo maso pod 15 kg: 0,05 glave velike živine.
POGLAVJE IV
DEPOPULACIJA IN USMRTITEV V NUJNIH PRIMERIH
Člen 18
Depopulacija
1. Pristojni organ, odgovoren za depopulacijo, pred začetkom postopka depopulacije določi akcijski načrt za zagotovitev skladnosti s pravili iz te uredbe.
V načrte ukrepov, ki jih zahteva zakonodaja Skupnosti o zdravju živali, se na podlagi hipoteze iz načrta ukrepov glede velikosti in kraja suma izbruha zlasti vključijo načrtovane metode omamljanja in usmrtitve in ustrezni standardni operativni postopki za zagotovitev skladnosti s pravili iz te uredbe.
2. Pristojni organ:
(a) zagotovi, da se takšni postopki izvajajo v skladu z akcijskim načrtom iz odstavka 1;
(b) sprejme vsak ustrezen ukrep za zaščito dobrega počutja živali pod najboljšimi možnimi pogoji.
3. Za namene tega člena in v izjemnih okoliščinah lahko pristojni organ odobri odstopanja od ene ali več določb te uredbe, kadar meni, da bi spoštovanje teh določb verjetno vplivalo na zdravje ljudi ali znatno upočasnilo proces izkoreninjenja bolezni.
4. Pristojni organ iz odstavka 1 pošlje Komisiji do 30. junija vsako leto poročilo o postopkih depopulacije, izvedenih v predhodnem letu, in ga javno objavi na medmrežju.
Poročilo za vsak postopek depopulacije vključuje zlasti:
(a) razloge za depopulacijo;
(b) število in vrste usmrčenih živali;
(c) uporabljene metode omamljanja in usmrtitve;
(d) opis nastalih težav in po potrebi rešitve, ki so bile odkrite za lajšanje ali zmanjševanje trpljenja zadevnih živali;
(e) vsako odobreno odstopanje v skladu z odstavkom 3.
5. Smernice Skupnosti za pripravo in izvajanje akcijskih načrtov za depopulacijo se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).
6. Po potrebi in da bi se upoštevale informacije, zbrane v sistemu obveščanja o boleznih živali (ADNS), se lahko v skladu s postopkom iz člena 25(2) sprejme odstopanje od obveznosti poročanja iz odstavka 4 tega člena.
Člen 19
Usmrtitev v nujnih primerih
Pri usmrtitvi v nujnih primerih rejci zadevnih živali sprejmejo vse potrebne ukrepe za čimprejšnjo usmrtitev živali.
POGLAVJE V
PRISTOJNI ORGAN
Člen 20
Znanstvena podpora
1. Vsaka država članica zagotovi, da je pristojnim organom na njihovo zahtevo in v pomoč na voljo neodvisna znanstvena podpora, in sicer z zagotavljanjem ali pripravo:
(a) znanstvenega in tehničnega znanja v zvezi z odobritvijo klavnic iz člena 14(2) in razvojem novih metod omamljanja;
(b) znanstvenih mnenj o navodilih proizvajalcev za uporabo in vzdrževanje opreme za omejitev premikanja in omamljanje;
(c) znanstvenih mnenj o navodilih o dobrih praksah, oblikovanih na njenem ozemlju za namene te uredbe;
(d) priporočil za namene te uredbe, zlasti glede inšpekcijskih pregledov in revizij;
(e) mnenj o zmogljivosti ločenih organov ali enot, da bi se izpolnile zahteve iz člena 21(2).
2. Znanstvena podpora se lahko zagotovi prek mreže, pod pogojem, da so bile opravljene vse naloge iz odstavka 1 v okviru vseh ustreznih dejavnosti, ki se izvajajo v zadevni državi članici.
Vsaka država članica v ta namen imenuje enotno kontaktno točko, ki je javno dostopna na medmrežju. Ta kontaktna točka bo odgovorna za izmenjavo tehničnih in znanstvenih informacij in najboljših praks v zvezi z izvajanjem te uredbe z drugimi kontaktnimi točkami in Komisijo.
Člen 21
Potrdilo o usposobljenosti
1. Države članice za namene člena 7 določijo pristojni organ, odgovoren za:
(a) zagotavljanje razpoložljivosti tečajev usposabljanja za osebje, ki izvaja usmrtitve in povezane postopke;
(b) izdajanje potrdil o usposobljenosti, ki potrjujejo, da je bil opravljen neodvisni zaključni preizkus znanja; predmeti tega preizkusa znanja se nanašajo na zadevne kategorije živali ter ustrezajo postopkom iz člena 7(2) in (3) ter predmetom iz Priloge IV;
(c) potrjevanje programov usposabljanja za tečaje iz točke (a) ter vsebine in oblik preizkusa znanja iz točke (b).
2. Pristojni organ lahko prenese naloge zaključnega preizkusa znanja in izdaje potrdil o usposobljenosti na ločeno telo ali subjekt:
(a) s potrebnim znanjem, osebjem in opremo za izvajanje teh nalog;
(b) ki je neodvisno in ni v navzkrižju interesov glede zaključnega preizkusa znanja in izdaje potrdil o usposobljenosti.
Pristojni organ lahko prenese naloge organizacije tečajev usposabljanja na ločeno telo ali subjekt s potrebnim znanjem, osebjem in opremo za izvajanje teh nalog.
Pristojni organ na medmrežju javno objavi podatke o telesih in subjektih, na katera so bile tovrstne naloge prenesene.
3. Potrdila o usposobljenosti navajajo, za katere kategorije živali, vrsto opreme in za katere postopke iz člena 7(2) ali (3) veljajo.
4. Države članice priznajo potrdila o usposobljenosti, izdana v drugi državi članici.
5. Pristojni organ lahko izda začasno potrdilo o usposobljenosti, če:
(a) je prosilec prijavljen na enega od tečajev usposabljanja iz odstavka 1(a);
(b) bo prosilec delal v prisotnosti in pod neposrednim nadzorom osebe, ki ima potrdilo o usposobljenosti, izdano za posebne dejavnosti, ki se bodo izvajale;
(c) veljavnost začasnega potrdila ni daljša od treh mesecev; in
(d) prosilec predloži pisno izjavo, da mu drugo začasno potrdilo o usposobljenosti enakega obsega doslej še ni bilo izdano, ali pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da se zaključnega preizkusa znanja ni mogel udeležiti.
6. Brez poseganja v odločitev pravosodnega organa ali pristojnega organa o prepovedi ravnanja z živalmi se potrdila o usposobljenosti, vključno z začasnimi potrdili o usposobljenosti, izdajo le, če prosilec predloži pisno izjavo, da v treh letih pred datumom prošnje za potrdilo o usposobljenosti ni huje kršil zakonodaje Skupnosti in/ali nacionalne zakonodaje o varstvu živali.
7. Za namene te uredbe lahko države članice kot enakovredne potrdilom o usposobljenosti priznajo kvalifikacije, pridobljene za druge namene, če so bile pridobljene pod pogoji, ki so enakovredni pogojem iz tega člena. Pristojni organ na medmrežju objavi in posodablja seznam kvalifikacij, ki jih priznava kot enakovredne potrdilu o usposobljenosti.
8. Smernice Skupnosti za uporabo odstavka 1 tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).
POGLAVJE VI
NESKLADNOST, KAZNI IN IZVEDBENA POOBLASTILA
▼M1 —————
Člen 23
Kazni
Države članice določijo pravila glede kazni, ki se uporabljajo pri kršitvi te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo izvrševanje teh kazni. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice seznanijo Komisijo s temi določbami najpozneje do 1. januarja 2013 in jo nemudoma obvestijo o vsaki njihovi naknadni spremembi.
Člen 24
Izvedbena pravila
Vsa podrobna pravila, potrebna za izvajanje te uredbe, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).
Člen 25
Postopek z odborom
1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
POGLAVJE VII
KONČNE DOLOČBE
Člen 26
Strožja nacionalna pravila
1. Ta uredba državam članicam ne preprečuje ohranitve katerih koli nacionalnih predpisov, ki zagotavljajo obširnejšo zaščito živali pri usmrtitvi in so veljavni ob začetku veljavnosti te uredbe.
Države članice pred 1. januarjem 2013 obvestijo Komisijo o takšnih nacionalnih predpisih. Komisija o njih obvesti druge države članice.
2. Države članice lahko sprejmejo nacionalne predpise, ki zagotavljajo obširnejšo zaščito živali pri usmrtitvi kot predpisi iz te uredbe, na naslednjih področjih:
(a) usmrtitev živali zunaj klavnice in s tem povezani postopki;
(b) zakol gojene divjadi, kakor je opredeljena v točki 1.6 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004, vključno s severno jelenjadjo, in s tem povezani postopki;
(c) zakol živali v skladu s členom 4(4) in s tem povezani postopki.
Države članice uradno obvestijo Komisijo o takšnih nacionalnih predpisih. Komisija o njih obvesti druge države članice.
3. Če država članica na podlagi novih znanstvenih dokazov meni, da je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev obširnejše zaščite živali pri usmrtitvi, kar zadeva metode omamljanja iz Priloge I, Komisijo uradno obvesti o predvidenih ukrepih. Komisija o njih obvesti druge države članice.
Komisija zadevo v enem mesecu od prejema uradnega obvestila predloži odboru iz člena 25(1), ter na podlagi mnenja EFSE in v skladu s postopkom iz člena 25(2) odobri ali zavrne zadevne nacionalne ukrepe.
Komisija lahko v skladu s členom 4(2) na podlagi odobrenih nacionalnih ukrepov predlaga spremembe Priloge I, če meni, da je to primerno.
4. Država članica ne prepove ali ovira dajanja v promet na svojem ozemlju proizvodov živalskega porekla, proizvedenih iz živali, ki so bile usmrčene v drugi državi članici, na podlagi dejstva, da zadevne živali niso bile usmrčene v skladu z njenimi nacionalnimi predpisi, ki zagotavljajo obširnejšo zaščito živali pri usmrtitvi.
Člen 27
Poročanje
1. Komisija najpozneje do 8. decembra 2014 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o možnosti uvedbe nekaterih zahtev v zvezi z zaščito rib pri usmrtitvi, ki bo upoštevalo vidike dobrega počutja živali ter družbenoekonomske in okoljske vplive. To poročilo po potrebi spremljajo zakonodajni predlogi, namenjeni spremembi te uredbe, z vključitvijo posebnih pravil o zaščiti rib pri usmrtitvi.
Do sprejetja teh ukrepov lahko države članice ohranijo ali sprejmejo nacionalne predpise o zaščiti rib pri klanju ali usmrtitvi in o tem obvestijo Komisijo.
2. Komisija najpozneje do 8. decembra 2012 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o sistemih za omejitev premikanja goveda z obračanjem ali kakršnim koli nenaravnim položajem živali. Pri pripravi tega poročila se bo oprla na ugotovitve znanstvene študije primerjave teh sistemov s sistemi zadrževanja goveda v stoječem položaju ter bo upoštevala vidike dobrega počutja živali in družbenoekonomske vplive, vključno z njihovo sprejemljivostjo s strani verskih skupnosti in varnostjo nosilcev dejavnosti. Po potrebi bodo to poročilo spremljali zakonodajni predlogi za spremembo te uredbe v zvezi s sistemi za omejitev premikanja goveda z obračanjem ali kakršnim koli nenaravnim položajem živali.
3. Komisija najpozneje do 8. decembra 2013 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o različnih metodah omamljanja perutnine in zlasti raznovrstnih vodnih bazenih za ptice, ki bo upoštevalo vidike dobrega počutja živali ter družbenoekonomske in okoljske vplive.
Člen 28
Razveljavitev
1. Direktiva 93/119/EGS se razveljavi.
Vendar se za namene člena 29(1) te uredbe še naprej uporabljajo naslednje določbe Direktive 93/119/EGS:
(a) Priloga A:
(i) odstavek 1 oddelka I;
(ii) odstavek 1 in drugi stavek odstavka 3 ter odstavki 6, 7, 8 in prvi stavek odstavka 9 oddelka II;
(b) Priloga C: odstavek 3.A.2 in prvi pododstavek 3.B.1, 3.B.2, 3.B.4 in odstavka 4.2 in 4.3 oddelka II.
2. Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se šteje kot sklicevanje na to uredbo.
Člen 29
Prehodne določbe
1. Člen 14(1) se do 8. decembra 2019 uporablja samo za nove klavnice ali za vsako novo ureditev, gradnjo ali opremo, zajeto v pravilih iz Priloge II, ki se niso začele uporabljati pred 1. januarjem 2013.
2. Države članice lahko osebam, ki dokažejo ustrezne, vsaj triletne poklicne izkušnje, do 8. decembra 2015 po poenostavljenem postopku izdajo potrdila o usposobljenosti v skladu s členom 21.
Člen 30
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2013.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
SEZNAM METOD OMAMLJANJA IN POVEZANE SPECIFIKACIJE
(kot je navedeno v členu 4)
POGLAVJE I
Metode
Preglednica 1 – Mehanske metode
|
Št. |
Naziv |
Opis |
Pogoji uporabe |
Glavni parametri |
Posebne zahteve za nekatere metode – poglavje II te priloge |
|
1 |
Strelna naprava s penetrirnim klinom |
Huda in nepovratna poškodba možganov, ki jih povzroči sunek in penetracija klina. Navadno omamljanje. |
Vse vrste. Zakol, depopulacija in drugi primeri. |
Položaj in smer strela. Primerna hitrost, dolžina izhoda in premer klina v skladu z velikostjo in vrsto živali. Najdaljši časovni razmik od omamljanja do vboda/usmrtitve (s). |
Se ne uporablja. |
|
2 |
Strelna naprava z nepenetrirnim klinom |
Hude poškodbe možganov zaradi sunka, povzročenega s klinom brez penetracije. Navadno omamljanje. |
Prežvekovalci, perutnina, kunci in zajci. Zakol samo za prežvekovalce. Zakol, depopulacija in drugi primeri za perutnino, zajce in kunce. |
Položaj in smer strela. Primerna hitrost, premer in oblika klina v skladu z velikostjo in vrsto živali. Moč uporabljenega naboja. Najdaljši časovni razmik od omamljanja do vboda/usmrtitve (s). |
Točka 1. |
|
3 |
Strelna naprava s prostim projektilom |
Hude in nepovratne poškodbe možganov, ki jih povzroči sunek in penetracija enega ali več projektilov. |
Vse vrste. Zakol, depopulacija in drugi primeri. |
Položaj strela. Moč in kaliber naboja. Vrsta projektila. |
Se ne uporablja. |
|
4 |
Maceracija |
Takojšnja zdrobitev celotne živali. |
Piščanci, stari do 72 ur, in zarodki v jajcih. Vsi primeri, razen zakola. |
Največje dovoljeno število živali. Razdalja med rezili in hitrost vrtenja. Ukrep za preprečevanje preobremenitve. |
Točka 2. |
|
5 |
Cervikalna dislokacija |
Ročni ali mehanski razteg in zasuk vratu, kar povzroči možgansko ishemijo. |
Perutnina z živo maso do petih kg. Zakol, depopulacija in drugi primeri. |
Se ne uporablja. |
Točka 3. |
|
6 |
Udarec v glavo |
Močan in natančen udarec v glavo, ki povzroči hude poškodbe možganov. |
Pujski, jagnjeta, kozliči, kunci, zajci, kožuharji in perutnina z živo maso do 5 kg. Zakol, depopulacija in drugi primeri. |
Moč in mesto udarca. |
Točka 3. |
Preglednica 2 – Metode z električnim tokom
|
Št. |
Naziv |
Opis |
Pogoji uporabe |
Glavni parametri |
Posebne zahteve poglavja II te priloge |
|
1 |
Omamljanje z električnim tokom skozi možgane |
Izpostavitev možganov toku, ki povzroči generaliziran epileptiformni vzorec na elektroencefalogramu. Navadno omamljanje. |
Vse vrste. Zakol, depopulacija in drugi primeri. |
Najmanjši tok (A ali mA). Najmanjša napetost (V). Največja frekvenca (Hz). Najkrajši čas izpostavljenosti. Najdaljši časovni razmik od omamljanja do vboda/usmrtitve (s). Pogostost kalibracije opreme. Optimizacija toka. Preprečevanje električnih sunkov pred omamljanjem. Namestitev in kontaktna površina elektrod. |
Točka 4. |
|
2 |
Omamljanje z električnim tokom skozi možgane in srce |
Izpostavitev telesa toku, ki hkrati povzroči generaliziran epileptiformni vzorec na elektroencefalogramu in fibrilacijo ali zaustavitev srca. Navadno omamljanje pri zakolu. |
Vse vrste. Zakol, depopulacija in drugi primeri. |
Najmanjši tok (A ali mA). Najmanjša napetost (V). Največja frekvenca (Hz). Najkrajši čas izpostavljenosti. Pogostost kalibracije opreme. Optimizacija toka. Preprečevanje električnih sunkov pred omamljanjem. Namestitev in kontaktna površina elektrod. Najdaljši časovni razmiki od omamljanja do vboda v primeru navadnega omamljanja (s). |
Točka 5. |
|
3 |
Električni bazen z vodo |
Izpostavitev celotnega telesa toku v bazenu z vodo, ki povzroči generaliziran epileptiformni vzorec na elektroencefalogramu in mogoče fibrilacijo ali zaustavitev srca. Navadno omamljanje, razen če je frekvenca enaka ali manjša od 50 Hz. |
Perutnina. Zakol, depopulacija in drugi primeri. |
Najmanjši tok (A ali mA). Najmanjša napetost (V). Največja frekvenca (Hz). Pogostost kalibracije opreme. Preprečevanje električnih sunkov pred omamljanjem. Zmanjševanje bolečine pri pritrjevanju živali na obešala. Optimizacija toka. Najdaljši čas pritrjenosti živali na obešala pred potopitvijo v bazen z vodo. Najmanjši čas izpostavljenosti za vsako žival. Potopitev ptic do baze kril. Najdaljši časovni razmik od omamljanja do vboda/usmrtitve za frekvenco nad 50 Hz (s). |
Točka 6. |
Preglednica 3 – Metode z uporabo kontrolirane atmosfere
|
Št. |
Naziv |
Opis |
Pogoji uporabe |
Glavni parametri |
Posebne zahteve poglavja II te priloge |
|
1 |
Ogljikov dioksid v visoki koncentraciji |
Neposredna ali postopna izpostavitev zavestnih živali mešanici plina, ki vsebuje več kot 40 % ogljikovega dioksida. Metoda se lahko uporabi v jaških, predorih, kontejnerjih ali prej zatesnjenih stavbah. Navadno omamljanje pri zakolu prašičev. |
Prašiči, kune, činčile, perutnina, razen rac in gosi. Zakol samo za prašiče. Drugi primeri, razen zakola, za perutnino, kune, činčile in prašiče. |
Koncentracija ogljikovega dioksida. Trajanje izpostavljenosti. Najdaljši časovni razmik od omamljanja do zakola v primeru navadnega omamljanja. Kakovost plina. Temperatura plina. |
Točka 7. Točka 8. |
|
2 |
Ogljikov dioksid v dveh stopnjah |
Zaporedna izpostavitev zavestnih živali mešanici plina, ki vsebuje do 40 % ogljikovega dioksida; ko živali izgubijo zavest, sledi izpostavitev višji koncentraciji ogljikovega dioksida. |
Perutnina Zakol, depopulacija in drugi primeri. |
Koncentracija ogljikovega dioksida. Trajanje izpostavljenosti. Kakovost plina. Temperatura plina. |
Se ne uporablja |
|
3 |
Ogljikov dioksid, mešan z inertnimi plini |
Neposredna ali postopna izpostavitev zavestnih živali mešanici plina, ki vsebuje do 40 % ogljikovega dioksida, mešanega z inertnimi plini, kar privede do anoksije. Metoda se lahko uporabi v jaških, vrečah, predorih, kontejnerjih ali prej zatesnjenih stavbah. Navadno omamljanje prašičev, če izpostavljenost vsaj 30 % ogljikovemu dioksidu traja v celoti manj kot 7 minut. Navadno omamljanje perutnine, če izpostavljenost vsaj 30 % ogljikovemu dioksidu traja v celoti manj kot 3 minute. |
Prašiči in perutnina. Zakol, depopulacija in drugi primeri. |
Koncentracija ogljikovega dioksida. Trajanje izpostavljenosti. Najdaljši časovni razmiki od omamljanja do vboda/usmrtitve v primeru navadnega omamljanja. Kakovost plina. Temperatura plina. Koncentracija kisika. |
Točka 8. |
|
4 |
Inertni plini |
Neposredna ali postopna izpostavitev zavestnih živali mešanici inertnih plinov, kot sta argon ali dušik, kar privede do anoksije. Metoda se lahko uporabi v jaških, vrečah, predorih, kontejnerjih ali prej zatesnjenih stavbah. Navadno omamljanje pri zakolu prašičev. Navadno omamljanje perutnine, če je trajanje izpostavljenosti anoksiji krajši od 3 minut. |
Prašiči in perutnina. Zakol, depopulacija in drugi primeri. |
Koncentracija kisika. Trajanje izpostavljenosti. Kakovost plina. Najdaljši časovni razmiki od omamljanja do vboda/usmrtitve v primeru navadnega omamljanja. Temperatura plina. |
Točka 8. |
|
5 |
Ogljikov monoksid (čisti vir) |
Izpostavitev zavestnih živali mešanici plina, ki vsebuje več kot 4 % ogljikovega monoksida. |
Kožuharji, perutnina in pujski. Drugi primeri, razen zakola. |
Kakovost plina. Koncentracija ogljikovega monoksida. Trajanje izpostavljenosti. Temperatura plina. |
Točke 9.1, 9.2 in 9.3. |
|
6 |
Ogljikov monoksid v mešanici z drugimi plini |
Izpostavitev zavestnih živali mešanici plina, ki vsebuje več kot 1 % ogljikovega monoksida v mešanici z drugimi strupenimi plini. |
Kožuharji, perutnina in pujski. Drugi primeri, razen zakola. |
Koncentracija ogljikovega monoksida. Trajanje izpostavljenosti. Temperatura plina. Filtracija plina, ki ga proizvaja stroj. |
Točka 9. |
|
7 |
Omamljanje z nizkim zračnim tlakom |
Izpostavitev zavestnih živali postopnemu znižanju tlaka z zmanjšanjem deleža razpoložljivega kisika na manj kot 5 %. |
Brojlerji z živo maso do 4 kg. Zakol, depopulacija in drugi primeri. |
Stopnja znižanja tlaka. Trajanje izpostavljenosti. Temperatura in vlažnost okolja. |
Točke od 10.1 do 10.5. |
Preglednica 4 – Druge metode
|
Št. |
Naziv |
Opis |
Pogoji uporabe |
Glavni parametri |
Posebne zahteve poglavja II te priloge |
|
1 |
Smrtonosna injekcija |
Izguba zavesti in občutljivosti, ki jima sledi smrt, ki jo povzroči injekcija preparatov za uporabo v veterinarski medicini. |
Vse vrste. Drugi primeri, razen zakola. |
Vrsta injekcije Uporaba odobrenih preparatov. |
Se ne uporablja. |
POGLAVJE II
Posebne zahteve za nekatere metode
1. Strelna naprava z nepenetrirnim klinom
Nosilci dejavnosti morajo biti pozorni, da se pri uporabi te metode prepreči zlom lobanje.
Ta metoda se uporablja le za prežvekovalce z živo maso pod 10 kg.
2. Maceracija
Ta metoda zagotavlja trenutno maceracijo in takojšnjo smrt živali. Naprava vsebuje mehansko upravljana rezila, ki naglo rotirajo, ali pa ekspanzijske stiroporne nastavke. Zmogljivost aparata mora zadostovati, da so vse živali usmrčene v trenutku, tudi če je njihovo število veliko.
3. Cervikalna dislokacija in udarec v glavo
Ti metodi se ne uporabljata kot običajne metode, temveč samo takrat, ko druge metode za omamljanje niso na voljo.
Ti metodi se v klavnicah ne uporabljata razen kot rezervni metodi omamljanja.
Nihče ne sme z ročno cervikalno dislokacijo ali udarcem v glavo ubiti več kot sedemdeset živali na dan.
Ročna cervikalna dislokacija se ne izvaja na živalih z živo maso več kot 3 kg.
4. Omamljanje z električnim tokom skozi možgane
4.1 Pri omamljanju z električnim tokom skozi možgane se elektrode prilagodijo velikosti živali in namestijo tako, da tok lahko steče skozi možgane.
4.2 Omamljanje z električnim tokom skozi možgane se izvaja z najmanjšim določenim tokom iz preglednice 1.
Preglednica 1 – Najmanjši določeni tok za omamljanje z električnim tokom skozi možgane
|
Kategorija živali |
Govedo, staro 6 mesecev ali več |
Govedo, staro manj kot 6 mesecev |
Ovce in koze |
Prašiči |
Piščanci |
Purani |
|
Najmanjši določeni tok |
1,28 A |
1,25 A |
1,00 A |
1,30 A |
240 mA |
400 mA |
5. Omamljanje z električnim tokom skozi možgane in srce
|
5.1 |
Ovce, koze in prašiči. Najmanjši tok za omamljanje z električnim tokom skozi možgane in srce je 1 amper za ovce in koze ter 1,30 ampera za prašiče. |
|
5.2 |
Lisice Elektrode se namestijo v usta in rektum s tokom najmanjše vrednosti 0,3 ampera in najmanjšo napetostjo 110 voltov za vsaj tri sekunde. |
|
5.3 |
Činčile Elektrode s tokom najmanjše vrednosti 0,57 ampera se namestijo na ušesa in rep za vsaj 60 sekund. |
6. Omamljanje perutnine z elektriko v bazenu z vodo
6.1 Živali se ne pritrdijo na obešala, če so premajhne za omamljanje v bazenu z vodo ali če pritrjevanje na obešala lahko povzroči ali poveča bolečino (na primer vidno poškodovane živali). V teh primerih se živali usmrtijo po alternativni metodi.
6.2 Obešala so mokra, preden se žive ptice pritrdijo na obešala in se jih izpostavi toku. Ptice se pritrdijo za obe nogi.
6.3 V primeru živali iz preglednice 2 se omamljanje v električnem bazenu z vodo izvaja v skladu z najmanjšim tokom iz te preglednice, živali pa so navedenemu toku izpostavljene vsaj štiri sekunde.
Preglednica 2 – Električne zahteve za opremo za omamljanje v bazenu z vodo
(povprečne vrednosti na žival)
|
Frekvenca (Hz) |
Piščanci |
Purani |
Race in gosi |
Prepelice |
|
< 200 Hz |
100 mA |
250 mA |
130 mA |
45 mA |
|
Od 200 do 400 Hz. |
150 mA |
400 mA |
Ni dovoljeno. |
Ni dovoljeno. |
|
Od 400 do 1 500 Hz. |
200 mA |
400 mA |
Ni dovoljeno. |
Ni dovoljeno. |
7. Ogljikov dioksid v visoki koncentraciji
Za prašiče, kune in činčile se uporablja ogljikov dioksid, koncentracije najmanj 80 %.
8. Ogljikov dioksid, uporaba inertnih plinov ali kombinacije navedenih mešanic plinov.
Plini v nobenem primeru ne uidejo v komoro ali prostor za omamljanje ali usmrtitev živali na tak način, da bi lahko povzročili opekline ali razburili živali zaradi zamrznitve ali pomanjkanja vlažnosti.
9. Ogljikov monoksid (čisti vir ali v povezavi z drugimi plini)
9.1 Živali so ves čas pod vizualnim nadzorom.
9.2 Plinom so izpostavljene posamezno in preden se plinom izpostavi naslednja žival, se zagotovi, da je prejšnja žival nezavestna ali mrtva.
9.3 Živali ostanejo v komori, dokler ne nastopi smrt.
9.4 Plin, ki ga proizvaja stroj, posebej prilagojen za usmrtitev živali, se lahko uporablja, če je oseba, ki izvaja usmrtitev, pred tem preverila, da je uporabljeni plin:
(a) primerno ohlajen;
(b) dovolj filtriran;
(c) brez kakršnih koli dražilnih sestavin ali plinov.
Delovanje stroja se pregleda vsako leto pred usmrčevanjem živali.
9.5 Živali se ne privedejo v komoro, dokler ni dosežena najmanjša koncentracija ogljikovega monoksida.
10. Omamljanje z nizkim zračnim tlakom
10.1 V prvi fazi stopnja znižanja tlaka ne sme biti večja od razlike, ki ustreza znižanju tlaka z vrednosti standardnega zračnega tlaka na morski višini, tj. 760 tor, na 250 tor za čas, ki ni krajši od 50 sekund.
10.2 V drugi fazi se v naslednjih 210 sekundah standardni zračni tlak na morski višini zniža na minimalno vrednost 160 tor.
10.3 Časovna krivulja vrednosti tlaka se prilagodi tako, da se zagotovi, da so med trajanjem cikla vse ptice nepovratno omamljene.
10.4 Pred vsakim operativnim postopkom in najmanj enkrat dnevno se opravi preizkus tesnjenja komore in umerijo merilniki tlaka.
10.5 Zabeleženi podatki o absolutnem vakuumskem tlaku, času izpostavljenosti, temperaturi in vlažnosti se hranijo vsaj eno leto.
PRILOGA II
UREDITEV, GRADNJA IN OPREMA KLAVNIC
(iz člena 14)
1. Vsi prostori za začasno namestitev
1.1 Prezračevalni sistemi so oblikovani, zgrajeni in vzdrževani tako, da je nenehno zagotovljeno dobro počutje živali, ob upoštevanju različnih pričakovanih vremenskih razmer.
1.2 Kadar je potrebno mehansko prezračevanje, se zagotovijo alarmna naprava in rezervne prezračevalne naprave za primer okvare.
1.3 Prostori za začasno namestitev so oblikovani in zgrajeni tako, da se čim bolj zmanjša tveganje za poškodbe živali in pojavljanje nenadnega hrupa.
1.4 Prostori za začasno namestitev so oblikovani in zgrajeni tako, da se čim bolj olajšajo pregledi živali. Za pregled živali ob katerem koli času se zagotovi zadostna nepremična ali premična osvetljava.
2. Prostori za začasno namestitev za živali, ki ne prispejo v zabojnikih
2.1 Ograde, prehodi in kanali so oblikovani in zgrajeni tako:
(a) da se živali lahko prosto premikajo v določeno smer v skladu s svojimi vedenjskimi značilnostmi in brez motenj;
(b) da lahko prašiči ali ovce hodijo ena ob drugi, razen v kanalih, ki vodijo do opreme za omejitev premikanja živali.
2.2 Rampe in mostički so opremljeni s stranskimi varovali, ki preprečujejo, da bi živali padle z njih.
2.3 Sistem oskrbe z vodo v ogradah je oblikovan, zgrajen in vzdrževan tako, da živalim ves čas omogoča dostop do čiste vode, ne da bi se poškodovale ali da bi bilo njihovo gibanje omejeno.
2.4 Če se uporablja čakalnica med ogradami in kanalom, ki vodi do prostora za omamljanje, mora biti zgrajena tako, da ima ravna tla in trdne stranice, in oblikovana tako, da se živali ne morejo ujeti ali da jih druge živali ne morejo poteptati.
2.5 Tla so zgrajena in vzdrževana tako, da je tveganje, da živalim spodrsne, da padejo ali si poškodujejo noge, čim manjše.
2.6 Kjer imajo klavnice prostore za začasno namestitev na odprtem brez naravnega zavetja ali sence, je treba zagotoviti ustrezno zaščito pred neugodnimi vremenskimi razmerami. Če takšne zaščite ni, se ti prostori za začasno namestitev v slabem vremenu ne uporabljajo. Če ni naravnega vodnega vira, je treba zagotoviti naprave za pitje.
3. Oprema in prostori za omejitev premikanja živali
3.1 Oprema in prostori za omejitev premikanja živali so oblikovani, zgrajeni in vzdrževani tako, da:
(a) optimizirajo uporabo metode omamljanja ali usmrtitve;
(b) preprečujejo poškodbe ali obtolčenine živali;
(c) zmanjšujejo naprezanje in oglašanja, kadar je premikanje živali omejeno;
(d) je čas omejitve premikanja čim krajši.
3.2 Boksi za omejitev premikanja goveda, ki se uporabljajo v povezavi s pnevmatskim klinom, so opremljeni z napravo, ki omejuje lateralno in vertikalno premikanje glave živali.
4. Oprema za omamljanje z električnim tokom (razen opreme za omamljanje v bazenu z vodo)
4.1 Oprema za omamljanje z električnim tokom je opremljena z napravo, ki prikazuje in beleži podrobnosti glavnih električnih parametrov za vsako omamljeno žival. Naprava je nameščena tako, da jo osebje jasno vidi, sproža pa jasen vidni in slišni opozorilni signal, če čas izpostavljenosti pade pod zahtevano raven. Te evidence se hranijo najmanj eno leto.
4.2 Skozi avtomatsko opremo za omamljanje z električnim tokom, povezano z opremo za omejitev premikanja živali, teče konstanten tok.
5. Oprema za omamljanje v bazenih z vodo
5.1 Obešala za pritrjevanje so oblikovana in nameščena tako, da ne ovirajo pritrjenih ptic in da čim manj motijo živali.
5.2 Obešala za pritrjevanje so oblikovana tako, da na njih pritrjene ptice ne visijo pri zavesti dlje kakor eno minuto. Vendar race, gosi in purani ne visijo pri zavesti dlje kakor dve minuti.
5.3 Celotna dolžina linije obešal do vstopa v skubilnik mora biti lahko dostopna za primer, da je treba živali odstraniti s klavne linije.
5.4 Velikost in oblika kovinskih obešal morata ustrezati velikosti nog perutnine, tako da se lahko zagotovi stik z elektriko brez povzročanja bolečine.
5.5 Oprema za omamljanje v bazenu z vodo je opremljena z električno izolirano vstopno rampo ter oblikovana in vzdrževana tako, da preprečuje preplavljanje vode ob vhodu.
5.6 Bazen je oblikovan tako, da se globina potapljanja ptic prilagodi na preprost način.
5.7 Elektrode pri opremi za omamljanje v bazenu z vodo se namestijo po celotni dolžini bazena. Bazen je oblikovan in vzdrževan tako, da so obešala ob prehodu čez vodo v nenehnem stiku z ozemljenim vodilom.
5.8 Sistem, ki je v stiku s prsmi ptic, je zgrajen od točke pritrjevanja živali na obešala do vstopa ptic v bazen z vodo, da jih pomirja.
5.9 Zagotovljen je dostop do opreme za omamljanje v bazenih z vodo, da se omogoči izkrvavitev ptic, ki so omamljene in ostanejo v bazenu zaradi okvare ali zastoja v liniji.
5.10 Oprema za omamljanje v bazenu je opremljena z napravo, ki prikazuje in beleži podrobnosti glavnih uporabljenih električnih parametrov. Te evidence se hranijo najmanj eno leto.
6. Oprema za omamljanje prašičev in perutnine s plinom
6.1 Naprave za omamljanje s plinom, vključno s transportnimi trakovi, so opremljene in zgrajene tako, da:
(a) optimizirajo uporabo metode omamljanja s plinom;
(b) preprečujejo poškodbe ali obtolčenine živali;
(c) zmanjšujejo naprezanje in oglašanja, kadar je premikanje živali omejeno.
6.2 Naprava za omamljanje s plinom je opremljena z napravami za stalno merjenje, za prikazovanje in beleženje koncentracije plina in časa izpostavljenosti ter za sprožitev jasnega vidnega in slišnega opozorilnega signala, če koncentracija plina pade pod zahtevano raven. Naprava je nameščena tako, da jo osebje jasno vidi. Te evidence se hranijo najmanj eno leto.
6.3 Naprava za omamljanje s plinom je oblikovana tako, da lahko živali tudi pri največjem dovoljenem številu ležejo, ne da bi ležale ena na drugi.
7. Omamljanje z nizkim zračnim tlakom
7.1 Oprema za omamljanje z nizkim zračnim tlakom je zasnovana in zgrajena tako, da se zagotovi, da vakuum v komori omogoča počasno in postopno zniževanje tlaka z zmanjšanjem količine razpoložljivega kisika in ohranjanjem minimalnega tlaka.
7.2 Sistem je opremljen z napravami za stalno merjenje, prikazovanje in beleženje absolutnega vakuumskega tlaka, časa izpostavljenosti, temperature, vlažnosti ter jasno vidno in slišno opozarjanje, če tlak odstopa od zahtevanih ravni. Naprava mora biti jasno vidna za osebje.
PRILOGA III
OPERATIVNA PRAVILA ZA KLAVNICE
(iz člena 15)
1. Prihod in premik živali ter ravnanje z njimi
1.1 Pooblaščenec za dobro počutje živali ali oseba, ki poroča neposredno pooblaščencu za dobro počutje živali, sistematično oceni pogoje za dobro počutje živali ob prihodu vsake pošiljke, da se opredelijo prednostne naloge, zlasti katere živali imajo posebne potrebe za dobro počutje in katere ustrezne ukrepe je treba sprejeti.
1.2 Živali se po prihodu raztovorijo čim hitreje in nato zakoljejo brez nepotrebnega odlašanja.
Sesalce, razen kuncev in zajcev, ki se po raztovorjenju ne odpeljejo neposredno na kraj zakola, se začasno namesti.
Živali, ki se ne zakoljejo v roku 12 ur po njihovem prihodu, je treba nakrmiti in jim nato v ustreznih časovnih razmakih zagotoviti zmerne količine hrane. V takih primerih je živalim treba zagotoviti ustrezno količino stelje ali enakovrednega materiala, ki zagotavlja raven ugodja, ustreznega za zadevno vrsto in število živali. Ta material mora zagotavljati učinkovito odvajanje ali primerno absorpcijo urina in blata.
1.3 Zabojniki za prevoz živali se dobro vzdržujejo, z njimi se ravna previdno, zlasti če imajo perforirano ali prožno dno, in:
(a) se jih ne premetava, izpušča na tla ali prevrača;
(b) kadar je to mogoče, se jih naklada in razklada v vodoravni legi in mehansko.
Kadar koli je mogoče, se živali razkladajo posamično.
1.4 Kadar so zabojniki naloženi eden na drugega, se sprejmejo potrebni varnostni ukrepi za:
(a) preprečevanje padanja urina in blata na živali v spodnjih zabojih;
(b) zagotavljanje stabilnosti zabojev;
(c) zagotavljanje neoviranega prezračevanja.
1.5 Za namene zakola imajo neodstavljene živali, doječe živali molznice, samice, ki kotijo med potjo, ali živali, ki prispejo v zabojnikih, prednost pred drugimi živalmi. Če to ni mogoče, se sprejmejo ukrepi, da živali ne bi trpele, zlasti z:
(a) molzenjem živali molznic v časovnih razmakih največ 12 ur;
(b) zagotavljanjem ustreznih pogojev za dojenje in dobro počutje novorojene živali v primeru, da samica skoti;
(c) zagotavljanjem vode za živali, ki prispejo v zabojnikih.
1.6 Sesalci, razen kuncev in zajcev, ki se po raztovorjenju ne odpeljejo neposredno na kraj zakola, imajo ves čas na voljo pitno vodo iz ustreznih naprav.
1.7 Zagotovi se enakomeren prihod živali v prostor za omamljanje in usmrtitev, da se oskrbovalcem prepreči priganjanje živali iz ograde.
1.8 Prepovedano je:
(a) udarjati ali brcati živali;
(b) pritiskati na kateri koli posebno občutljiv del telesa živali na način, ki bi jim lahko povzročil nepotrebno bolečino ali trpljenje;
(c) dvigovati ali vleči živali za glavo, ušesa, rogove, noge, rep ali kožuh ali ravnati z njimi na način, ki bi jim lahko povzročil bolečine ali trpljenje.
Vendar pa se prepoved dvigovanja živali za noge ne uporablja za perutnino, kunce in zajce;
(d) uporabljati šilaste predmete ali druge predmete s konicami;
(e) zviti, stisniti ali zlomiti rep živalim ali katero koli žival grabiti za oči.
1.9 Treba se je čim bolj izogibati uporabi naprav, ki povzročajo električne sunke. V vsakem primeru se takšne naprave uporabljajo samo pri odraslem govedu in odraslih prašičih, ki se nočejo premakniti, in samo kadar imajo pred sabo prostor, v katerega se lahko premaknejo. Električni sunki ne trajajo več kot sekundo, med njimi so primerno dolgi presledki, uporabljajo pa se samo na mišicah zadnje četrti. Ne uporabljajo se ponovno, če se žival ne odzove nanje.
1.10 Živali se ne privežejo za rogove, parožke, nosne obroče ali zvezane noge. Kadar je živali treba privezati, so vrvi, privezi ali druga sredstva:
(a) dovolj močni, da se ne pretrgajo;
(b) takšni, da živali po potrebi lahko ležejo ter jedo in pijejo;
(c) oblikovani na tak način, da ni nevarnosti zadušitve ali poškodbe in da je živali mogoče hitro odvezati.
1.11 Živali, ki ne morejo hoditi, se na kraj zakola ne smejo odvleči, temveč jih je treba usmrtiti na mestu, kjer ležijo.
2. Dodatna pravila za začasno nameščene sesalce (razen za kunce in zajce)
2.1 Vsaka žival ima dovolj prostora, da vstane, leže in se obrača, pri čemer slednje ne velja za posamično nameščeno govedo.
2.2 Živali so začasno nameščene v zavarovanem prostoru, preprečiti pa jim je treba pobeg in jih zaščititi pred plenilci.
2.3 Vidna oznaka za vsako ogrado označuje datum in čas prihoda ter največje število živali za namestitev, pri čemer slednje ne velja za posamično nameščeno govedo.
2.4 Ograde za osamitev živali, ki potrebujejo posebno oskrbo, se ob vsakem obratovalnem dnevu klavnice, preden prispe katera koli žival, pripravijo in vzdržujejo za takojšnjo uporabo.
2.5 Pooblaščenec za dobro počutje živali ali primerno usposobljena oseba redno pregleduje počutje in zdravstveno stanje začasno nameščenih živali.
3. Izkrvavitev živali
3.1 Kadar je ena sama oseba odgovorna za omamljanje, pritrjevanje na obešala, dvigovanje in izkrvavitev živali, mora ta zaporedoma opraviti vse navedene postopke na eni sami živali, preden katerega koli od teh postopkov opravi na drugi.
3.2 Pri navadnem omamljanju ali zakolu v skladu s členom 4(2) se sistematično prerežeta vratni arteriji ali žile, iz katerih izhajata. Električna stimulacija se lahko izvaja samo, ko je bilo preverjeno, da žival ne kaže znakov zavesti. Nadaljnji obdelovalni postopki ali poparjanje se izvaja samo, ko je bilo preverjeno, da žival ne kaže znakov življenja.
3.3 Ptice se ne zakoljejo z avtomatskimi noži za rezanje vratu, razen če se lahko potrdi, da ti noži pravilno prerežejo obe krvni žili. Kadar avtomatski noži ne režejo pravilno, se ptica takoj zakolje.
PRILOGA IV
PRIMERJALNA PREGLEDNICA DEJAVNOSTI IN ZAHTEV ZA PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI
(kot je navedeno v členu 21)
|
Klavni postopki iz člena 7(2) |
Predmeti za preizkus usposobljenosti |
|
Vsi postopki iz člena 7(2)(a) do (g). |
Vedenje živali, trpljenje živali, zavest in občutljivost, stres pri živalih. |
|
(a) ravnanje z živalmi in skrb za živali pred omejitvijo premikanja; |
Praktični vidiki ravnanja z živalmi in omejitve premikanja. Poznavanje navodil proizvajalca glede vrste uporabljene opreme za omejevanje gibanja v primeru mehanske omejitve gibanja. |
|
(b) omejitev premikanja živali za namene omamljanja ali usmrtitve; |
|
|
(c) omamljanje živali; |
Praktični vidiki tehnik omamljanja in poznavanje navodil proizvajalca glede vrste uporabljene opreme za omamljanje. Rezervne metode omamljanja in/ali usmrtitve. Osnovno vzdrževanje in čiščenje opreme za omamljanje in/ali usmrtitev. |
|
(d) ocena učinkovitega omamljanja; |
Spremljanje učinkovitosti omamljanja. Rezervne metode omamljanja in/ali usmrtitve. |
|
(e) pritrjevanje živih živali na obešala ali dvigovanje živih živali; |
Praktični vidiki ravnanja z živalmi in omejitve premikanja. Spremljanje učinkovitosti omamljanja. |
|
(f) izkrvavitev živih živali; |
Spremljanje učinkovitosti omamljanja in odsotnosti znakov življenja. Rezervne metode omamljanja in/ali usmrtitve. Ustrezna uporaba in vzdrževanje nožev za izkrvavitev. |
|
(g) zakol v skladu s členom 4(4). |
Ustrezna uporaba in vzdrževanje nožev za izkrvavitev. Spremljanje odsotnosti znakov življenja. |
|
usmrtitve, navedene v členu 7(3) |
Predmeti za preizkus usposobljenosti |
|
usmrtitev kožuharjev |
Praktični vidiki ravnanja z živalmi in omejitve premikanja. Praktični vidiki tehnik omamljanja in poznavanje navodil proizvajalca glede opreme za omamljanje. Rezervne metode omamljanja in/ali usmrtitve. Spremljanje učinkovitosti omamljanja in potrditev smrti. Osnovno vzdrževanje in čiščenje opreme za omamljanje in/ali usmrtitev. |
( 1 ) Uredba ►C1 (EU) 2017/625 ◄ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) ( ►C1 UL L 95, 7.4.2017, str. 1 ◄ ).
( 2 ) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.