EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02009R1060-20150621

Consolidated text: Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (Besedilo velja za EGP)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/1060/2015-06-21

2009R1060 — SL — 21.06.2015 — 005.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

UREDBA (ES) št. 1060/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. septembra 2009

o bonitetnih agencijah

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 302 17.11.2009, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  No

page

date

►M1

UREDBA (EU) št. 513/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. maja 2011

  L 145

30

31.5.2011

 M2

DIREKTIVA 2011/61/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 8. junija 2011

  L 174

1

1.7.2011

►M3

UREDBA (EU) št. 462/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 21. maja 2013

  L 146

1

31.5.2013

►M4

DIREKTIVA 2014/51/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. aprila 2014

  L 153

1

22.5.2014


popravljena z:

►C1

Popravek, UL L 350, 29.12.2009, str.  59 (1060/2009)




▼B

UREDBA (ES) št. 1060/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. septembra 2009

o bonitetnih agencijah

(Besedilo velja za EGP)



EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke ( 2 ),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ( 3 ),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Bonitetne agencije imajo pomembno vlogo na globalnih trgih vrednostnih papirjev in bančnih trgih, saj njihove bonitetne ocene uporabljajo vlagatelji, kreditojemalci, izdajatelji in vlade pri sprejemanju z informacijami podprtih naložbenih in finančnih odločitev. Kreditne institucije, investicijska podjetja, zavarovalnice, pozavarovalnice, kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje lahko te bonitetne ocene uporabljajo kot merilo za izračun svojih kapitalskih zahtev za solventnostne namene ali za izračunavanje tveganj svoje naložbene dejavnosti. Zato bonitetne ocene pomembno vplivajo na delovanje trgov ter na zaupanje vlagateljev in potrošnikov. Torej je bistvenega pomena, da se dejavnosti bonitetnega ocenjevanja izvajajo v skladu z načeli integritete, preglednosti, odgovornosti in dobrega vodenja, da se zagotovi, da bodo zadevne bonitetne ocene, ki se uporabljajo v Skupnosti, neodvisne, objektivne in primerne kakovosti.

(2)

Danes ima večina bonitetnih agencij sedež zunaj Skupnosti. Večina držav članic ne ureja dejavnosti bonitetnih agencij ali pogojev za izdajo bonitetnih ocen. Kljub njihovemu ključnemu pomenu za delovanje finančnih trgov je poslovanje bonitetnih agencij urejeno z zakonodajo Skupnosti le na omejenih področjih, zlasti z Direktivo 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji ( 4 ). Poleg tega se na bonitetne agencije nanašata Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij ( 5 ) ter Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij ( 6 ). Zato je pomembno določiti pravila za zagotovitev, da so vse bonitetne ocene, ki jih izdajajo bonitetne agencije, registrirane v Skupnosti, primerne kakovosti in da jih izdajajo bonitetne agencije, ki poslujejo v skladu s strogimi zahtevami. Komisija bo še naprej sodelovala s svojimi mednarodnimi partnerji, da zagotovi konvergenco pravil, ki se nanašajo na bonitetne agencije. Iz te direktive bi moralo biti možno izvzeti nekatere centralne banke, ki izdajajo bonitetne ocene, če izpolnjujejo pomembne zadevne pogoje, ki zagotavljajo neodvisnost in integriteto njihovih dejavnosti bonitetnega ocenjevanja in ki so tako strogi, kot zahteve iz te uredbe.

(3)

Ta uredba ne bi smela ustvariti splošne obveznosti za finančne instrumente ali finančnih obveznosti, da bi jih bilo treba oceniti v skladu s to uredbo. Zlasti ne bi smela podjemom za kolektivne naložbe v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kakor so opredeljeni v Direktivi Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ( 7 ), ali institucijam za poklicno pokojninsko zavarovanje, kakor so opredeljene v Direktivi 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje ( 8 ), nalagati obveznosti, da vlagajo izključno v finančne instrumente, ki so ocenjeni po tej uredbi.

(4)

Ta uredba ne bi smela ustvariti splošne obveznosti za finančne institucije ali vlagatelje, da vlagajo le v vrednostne papirje, za katere se je izdal prospekt v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje ( 9 ) in Uredbo Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj ( 10 ) ter so ocenjeni v skladu s to uredbo. Prav tako ta uredba ne bi smela od izdajateljev ali ponudnikov ali oseb, ki zaprosijo za sprejem v trgovanje na organiziranem trgu, zahtevati, da morajo pridobiti bonitetne ocene za vrednostne papirje, za katere je obvezna izdaja prospekta v skladu z Direktivo 2003/71/ES in Uredbo (ES) št. 809/2004.

(5)

Prospekt, izdan v skladu z Direktivo 2003/71/ES in Uredbo (ES) št. 809/2004, bi moral vsebovati jasne in vidne informacije o tem, ali bonitetno oceno zadevnih vrednostnih papirjev izda bonitetna agencija, ustanovljena v Skupnosti in registrirana v skladu s to uredbo, ali ne. Vendar ta uredba ne sme preprečiti osebam, odgovornim za izdajo prospekta v skladu z Direktivo 2003/71/ES in Uredbo (ES) št. 809/2004, da v prospekt vključijo vse bistvene informacije, vključno z bonitetnimi ocenami, izdanimi v tretjih državah, in povezanimi informacijami.

(6)

Bonitetne agencije bi morale poleg izdajanja bonitetnih ocen in opravljanja dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, opravljati tudi pomožne dejavnosti na profesionalni podlagi. Izvajanje pomožnih dejavnosti ne bi smelo ogroziti neodvisnosti ali integritete njihovih dejavnosti bonitetnega ocenjevanja.

(7)

Ta uredba bi se morala uporabljati za bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije, registrirane v Skupnosti. Glavni cilj te uredbe je zaščititi stabilnost finančnih trgov in vlagatelje. Kreditne točke, kreditni točkovalni sistemi in podobne ocene v povezavi z obveznostmi, ki izhajajo iz potrošniških, komercialnih ali industrijskih razmerij, ne spadajo na področje uporabe te uredbe.

(8)

Bonitetne agencije bi morale prostovoljno uporabljati Kodeks osnovnih načel ravnanja za bonitetne agencije, ki ga je izdalo Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev, v nadaljevanju („Kodeks IOSCO“). Komisija je leta 2006 v Sporočilu o bonitetnih agencijah ( 11 ) povabila Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje („CESR“), ustanovljen s Sklepom Komisije 2009/77/ES ( 12 ), naj spremlja upoštevanje Kodeksa IOSCO in ji o tem letno poroča.

(9)

Evropski svet se je na zasedanju 13. in 14. marca 2008 dogovoril za niz sklepov v odgovor na glavne slabosti, ugotovljene v finančnem sistemu. Eden od ciljev je bil izboljšati delovanje trga in strukture spodbud, vključno z vlogo bonitetnih agencij.

(10)

Ocenjuje se, da na eni strani bonitetnim agencijam v njihovih bonitetnih ocenah ni uspelo dovolj zgodaj pokazati poslabšanja tržnih pogojev in na drugi strani, da niso pravočasno prilagodile svojih bonitetnih ocen po poglobitvi krize na trgih. Ta neuspeh je mogoče najbolje popraviti z ukrepi, povezanimi z nasprotji interesov, kakovostjo bonitetnih ocen, preglednostjo bonitetnih agencij, njihovo notranjo ureditvijo in nadzorom njihovih dejavnosti. Uporabniki bonitetnih ocen se ne bi smeli slepo zanašati le na bonitetne ocene ampak bi morali nadvse skrbno opravljati tudi lastne analize in vedno primerno ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja, kadar se opirajo na take bonitetne ocene.

(11)

Določiti je treba skupni okvir pravil v zvezi z izboljšanjem kakovosti bonitetnih ocen, zlasti kakovosti tistih bonitetnih ocen, ki jih uporabljajo finančne institucije in osebe, za katere veljajo usklajena pravila v Skupnosti. Brez takšnega okvira obstaja tveganje, da države članice sprejemajo različne ukrepe na nacionalni ravni, kar bi imelo neposreden negativni učinek na dobro delovanje notranjega trga in ga oviralo, saj bi za bonitetne agencije, ki izdajajo bonitetne ocene, namenjene, da jih uporabljajo finančne institucije v Skupnosti, v različnih državah članicah veljala različna pravila. Poleg tega bi lahko različne zahteve glede kakovosti bonitetnih ocen vodile k različnim ravnem zaščite vlagateljev in potrošnikov. Uporabniki bi tudi morali imeti možnost primerjati bonitetne ocene, izdane v Skupnosti, z mednarodno izdanimi bonitetnimi ocenami.

(12)

Ta uredba ne bi smela vplivati na to, kako osebe, razen oseb iz te uredbe, uporabljajo bonitetne ocene.

(13)

Zaželeno je, da se zagotovi uporaba bonitetnih ocen, izdanih v tretjih državah, za regulatorne namene v Skupnosti, pod pogojem, da so v skladu z zahtevami, ki so tako stroge, kot zahteve iz te uredbe. S to uredbo se uvaja sistem odobritve, ki bonitetnim agencijam, ustanovljenim v Skupnosti in registriranim v skladu z njenimi določbami, dopušča, da odobrijo bonitetne ocene, izdane v tretjih državah. Pri odobritvi bonitetne ocene, izdane v tretjih državah, bi morale bonitetne agencije določiti in redno spremljati, ali dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, na podlagi katerih se izda takšna bonitetna ocena, izpolnjujejo zahteve za izdajo bonitetnih ocen, ki so tako stroge, kot tiste iz te uredbe, in v praksi dosegajo enak cilj in učinke.

(14)

Kot odziv na skrbi, da dejstvo, da niso ustanovljene v Skupnosti, lahko resno ovira učinkovit nadzor na način, ki bi najbolj koristil finančnim trgom v Skupnosti, bi bilo tak sistem odobritve treba uvesti za bonitetne agencije, ki so povezane ali tesno sodelujejo z bonitetnimi agencijami, ustanovljenimi v Skupnosti. Vendar bi bilo v nekaterih primerih morda potrebno prilagoditi zahtevo fizične prisotnosti v Skupnosti, predvsem glede manjših bonitetnih agencij iz tretjih držav, ki niso prisotne v Skupnosti ali v njej nimajo povezanih subjektov. Za takšne bonitetne agencije bi bilo zato treba določiti poseben sistem certificiranja, če nimajo sistemskega pomena za finančno stabilnost ali integriteto finančnih trgov ene ali več držav članic.

(15)

Certificiranje bi moralo biti omogočeno po tem, ko Komisija določi enakovrednost pravnega in nadzornega okvira tretje države z zahtevami te uredbe. Predvideni sistem določanja enakovrednosti ne bi smel dodeliti avtomatičnega dostopa v Skupnost, temveč bi moral kvalificiranim bonitetnim agencijam iz tretjih držav nuditi možnost, da so ocenjene za vsak posamezen primer in da se jim prizna izvzetje iz nekaterih organizacijskih zahtev, ki veljajo za bonitetne agencije, dejavne v Skupnosti, vključno z zahtevo po fizični prisotnosti v Skupnosti.

(16)

S to uredbo bi bilo treba od bonitetne agencije iz tretje države obenem zahtevati, da izpolnjuje merila, ki so splošni predpogoj za integriteto dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, da bi preprečili vmešavanje pristojnih organov in drugih javnih organov te tretje države v vsebino bonitetnih ocen ter da bi zagotovili ustrezno politiko obvladovanja nasprotja interesov, rotacijo bonitetnih analitikov ter občasno in tekoče razkritje.

(17)

Pomemben pogoj za preudaren sistem odobritve in sistem enakovrednosti je tudi obstoj dobre ureditve sodelovanja med pristojnimi organi matične države članice in zadevnimi pristojnimi organi tretje države, kjer je bonitetna agencija.

(18)

Bonitetna agencija, ki je odobrila bonitetne ocene, izdane v tretji državi, bi morala biti v celoti in brezpogojno odgovorna za take odobrene bonitetne ocene in za izpolnjevanje zadevnih pogojev iz te uredbe.

(19)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za bonitetne ocene, ki jih bonitetna agencija pripravi za posamezno naročilo in so posredovane izključno osebi, ki jih je naročila, in niso namenjene javnemu razkritju oziroma distribuciji na podlagi naročniškega razmerja.

(20)

Naložbene raziskave, naložbena priporočila in druga mnenja o vrednosti ali ceni finančnega instrumenta ali finančne obveznosti ne bi smela veljati za bonitetne ocene.

(21)

Nenaročeno bonitetno oceno, torej bonitetno oceno, ki je niso začeli opravljati na zahtevo izdajatelja ali ocenjevanega subjekta, bi bilo treba jasno označiti kot takšno in jo na ustrezen način ločiti od naročenih bonitetnih ocen.

(22)

Da se preprečijo morebitna nasprotja interesov, bi morale bonitetne agencije svojo poklicno dejavnost usmeriti v izdajo bonitetnih ocen. Bonitetni agencij ne bi smelo biti dovoljeno opravljati posvetovalnih ali svetovalnih storitev. Še zlasti bonitetna agencija ne bi smela dajati predlogov ali priporočil glede zasnove strukturiranih finančnih instrumentov. Vendar pa bi bonitetnim agencijam moralo biti dovoljeno opravljati pomožne storitve, kadar to ne povzroča potencialnih nasprotij interesov v zvezi z izdajo bonitetnih ocen.

(23)

Bonitetne agencije bi morale uporabljati ocenjevalne metodologije, ki so stroge, sistematične in ustaljene ter jih je mogoče ovrednotiti tudi na podlagi primernih preteklih izkušenj in s testiranjem za nazaj. Vendar pa ta zahteva ne bi smela omogočiti, da bi pristojni organi in države članice posegali v vsebino bonitetnih ocen in metodologij. Podobno tudi zahteva, da bonitetne agencije vsaj enkrat na leto revidirajo bonitetne ocene, ne bi smela ogrožati obveznosti bonitetnih agencij, da redno spremljajo in po potrebi revidirajo bonitetne ocene. Te zahteve se ne bi smele uporabljati tako, da bi se novim bonitetnim agencijam preprečil vstop na trg.

(24)

Bonitetne ocene bi morale biti dobro zasnovane in trdno utemeljene, da bi se izognili kompromisom.

(25)

Bonitetne agencije bi morale javnosti razkriti informacije o metodologijah, modelih in glavnih ocenjevalnih predpostavkah, ki jih uporabljajo pri dejavnostih bonitetnega ocenjevanja. Razkrite informacije o modelih bi morale biti tako natančne, da bi tudi uporabniki bonitetnih ocen lahko opravili analizo skrbnosti pri ocenjevanju, ali naj se zanesejo na te bonitetne ocene ali ne. Vendar se z razkritjem informacij o modelih ne bi smelo izdati občutljivih poslovnih podatkov ali resno zavirati inovacij.

(26)

Bonitetne agencije bi morale oblikovati ustrezne notranje politike in postopke glede zaposlenih in drugih oseb, ki so vključeni v bonitetni postopek, da preprečijo, ugotovijo, odpravijo ali obvladujejo in razkrijejo vsa nasprotja interesov in v vsakem trenutku zagotovijo kakovost, integriteto in temeljitost bonitetnega postopka in postopka pregleda. Med takšne politike in postopke bi moral biti vključen zlasti mehanizem notranjega nadzora in funkcija spremljanja skladnosti.

(27)

Bonitetne agencije bi se morale izogibati nasprotjem interesov in jih obvladovati, kadar se jim ni mogoče izogniti, da zagotovijo svojo neodvisnost. Bonitetne agencije bi morale pravočasno razkriti nasprotja interesov. Voditi bi morale tudi evidence vseh pomembnih nevarnosti za neodvisnost bonitetne agencije in njenih zaposlenih ter drugih oseb, vključenih v bonitetni postopek, ter uporabljenih zaščitnih ukrepov za zmanjševanje teh nevarnosti.

(28)

Bonitetna agencija ali skupina bonitetnih agencij bi morala vzdrževati ureditev dobrega upravljanja podjetja. Pri določanju ureditve upravljanja podjetja bi morala bonitetna agencija ali skupina bonitetnih agencij upoštevati potrebo po zagotavljanju bonitetnih ocen, ki so neodvisne, nepristranske in primerne kakovosti.

(29)

Da bi se zagotovila neodvisnost bonitetnega postopka od poslovnega interesa bonitetne agencije kot podjetja, bi morale bonitetne agencije poskrbeti, da je vsaj ena tretjina članov, vendar ne manj kot dva člana, upravnega odbora ali nadzornega sveta neodvisnih na način, skladen s točko 13 oddelka III Priporočila Komisije 2005/162/ES z dne 15. februarja 2005 o vlogi neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega odbora javnih družb in o komisijah upravnega odbora ali (nadzornega) sveta ( 13 ). Poleg tega mora imeti višje vodstvo, vključno z vsemi neodvisnimi člani upravnega ali nadzornega odbora, dovolj strokovnega znanja na ustreznih področjih finančnih storitev. Uradnik za spremljanje skladnosti bi moral o opravljanju svojih dolžnosti redno poročati višjemu vodstvu in neodvisnim članom upravnega odbora ali nadzornega sveta.

(30)

Da se preprečijo nasprotja interesov, osebni prejemki neodvisnih članov upravnega odbora ali nadzornega odbora ne bi smeli biti odvisni od poslovnih rezultatov bonitetne agencije.

(31)

Bonitetna agencija bi morala svoji bonitetni dejavnosti dodeliti dovolj zaposlenih s primernim znanjem in izkušnjami. Zlasti bi morala bonitetna agencija poskrbeti, da se izdaji bonitetnih ocen ter njihovemu spremljanju in posodabljanju dodeli dovolj kadrovskih virov in finančnih sredstev.

(32)

Da bi se upoštevale posebne okoliščine bonitetnih agencij, ki imajo manj kot 50 zaposlenih, bi morali imeti pristojni organi možnost, da takšne bonitetne agencije izvzamejo iz nekaterih obveznosti iz te uredbe v zvezi z vlogo neodvisnih članov odbora, funkcijo spremljanja skladnosti in mehanizmom rotacije, če lahko te bonitetne agencije dokažejo, da izpolnjujejo posebne pogoje. Pristojni organi bi morali preučiti zlasti, ali je velikost bonitetne agencije določena tako, da se bonitetna agencija ali skupina bonitetnih agencij lahko izogne izpolnjevanju zahtev iz te uredbe. Pristojni organi držav članic bi morali to izvzemanje izvajati tako, da se izognejo nevarnosti razdrobitve notranjega trga in da zagotovijo enotno uporabo zakonodaje Skupnosti.

(33)

Dolgotrajna razmerja z istimi ocenjevanimi subjekti ali njihovimi povezanimi tretjimi stranmi bi lahko ogrozila neodvisnost bonitetnih analitikov in oseb, odgovornih za odobritev bonitetnih ocen. Zato bi bilo za te analitike in osebe treba uporabljati ustrezen mehanizem rotacije, ki bi moral zagotoviti postopno spremembo v skupinah analitikov in bonitetnih komisijah.

(34)

Bonitetne agencije bi morale zagotoviti, da se metodologije, modeli in ključne ocenjevalne predpostavke, kot so matematične, korelacijske in druge predpostavke, ki se uporabljajo za določanje bonitetnih ocen, primerno vzdržujejo, posodabljajo in celovito revidirajo v rednih časovnih presledkih, njihovi opisi pa so objavljeni na način, ki omogoča obširno revizijo. Kadar se zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov ali zapletenosti nove vrste strukture finančnih instrumentov, zlasti strukturiranih finančnih instrumentov, postavljajo resna vprašanja glede tega, ali lahko bonitetna agencija izdela verodostojno bonitetno oceno, bi morala bonitetna agencija zavrniti izdajo bonitetne ocene ali preklicati obstoječo bonitetno oceno. Spremembe kakovosti razpoložljivih informacij za spremljanje že izdane bonitetne ocene bi se morale objaviti skupaj s to revizijo, po potrebi pa bi se morala opraviti revizija bonitetne ocene.

(35)

Da bi bonitetna agencija zagotovila kakovost bonitetnih ocen, bi morala sprejeti ukrepe, s katerimi bi poskrbela, da so informacije, uporabljene za dodelitev bonitetne ocene, zanesljive. V ta namen bi morala bonitetna agencija med drugim imeti možnost, da predvidi opiranje na neodvisno revidirane računovodske izkaze in javna razkritja; preverjanje s storitvami uglednih tretjih strani; pregledovanje prejetih informacij z naključnim vzorčenjem ali pogodbene določbe, v katerih je jasno določena odgovornost za ocenjevani subjekt ali s slednjim povezane tretje osebe, če so informacije, zagotovljene na podlagi pogodbe, zavedno bistveno napačne ali zavajajoče ali če ocenjevani subjekt ali z njim povezane tretje strani niso razumno skrbni glede točnosti informacij, kot je določeno v pogojih pogodbe.

(36)

Ta uredba ne posega v dolžnost bonitetnih agencij, da ščitijo pravico fizičnih oseb do zasebnosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ( 14 ).

(37)

Bonitetne agencije morajo vzpostaviti primerne postopke za reden pregled metodologij, modelov in ključnih ocenjevalnih predpostavk, ki jih uporablja bonitetna agencija, da lahko pravilno odražajo spremenljive pogoje na zadevnih trgih. Da se zagotovi preglednost, bi bilo treba vse bistvene spremembe metodologij in praks ter postopkov in procesov bonitetne agencije razkriti, preden začnejo te spremembe veljati, razen če je treba zaradi skrajnih tržnih pogojev nemudoma spremeniti bonitetno oceno.

(38)

Bonitetna agencija bi morala navesti vsa ustrezna opozorila glede tveganj, vključno z analizo občutljivosti zadevnih predpostavk. V tej analizi bi bilo treba pojasniti, kako lahko razna dogajanja na trgu, zaradi katerih se spreminjajo parametri, vključeni v model, vplivajo na spremembe bonitetnih ocen (na primer nestanovitnost). Bonitetna agencija bi morala zagotoviti, da je mogoče informacije o preteklih stopnjah neplačil za njene bonitetne kategorije preveriti in kvantificirati ter da te informacije zagotavljajo zadostno podlago za zainteresirane strani, da te razumejo pretekle rezultate za vsako bonitetno kategorijo ter če in kako so se bonitetne kategorije spreminjale. Če je zaradi značaja bonitetne ocene ali drugih okoliščin pretekla stopnja neplačil neprimerna, statistično nepomembna ali je zaradi česa drugega verjetno, da bodo zaradi nje uporabniki bonitetne ocene zavedeni, bi morala bonitetna agencija navesti ustrezna pojasnila. Te informacije bi morale biti, kolikor je to mogoče, primerljive z vsemi drugimi obstoječimi vzorci v panogi, da lahko vlagatelji primerjajo rezultate različnih bonitetnih agencij.

(39)

Da bi okrepili preglednost bonitetnih ocen in prispevali k varovanju investitorjev, bi moral CESR vzdrževati osrednji register, kjer bi se hranile informacije o preteklih dejavnostih bonitetnih agencij in o bonitetnih ocenah, izdanih v preteklosti. Bonitetne agencije bi morale zagotoviti informacije za ta register v standardizirani obliki. CESR bi moral omogočiti javni dostop do teh informacij in letno objaviti povzetek informacij glede bistvenega opaženega razvoja.

(40)

Učinki strukturiranih finančnih instrumentov so lahko v določenih okoliščinah drugačni od učinkov tradicionalnih dolžniških instrumentov podjetij. Uporaba istih bonitetnih kategorij za obe vrsti instrumentov brez dodatne razlage je lahko za vlagatelje zavajajoča. Bonitetne agencije bi morale imeti pomembno vlogo pri osveščanju uporabnikov bonitetnih ocen o posebnostih strukturiranih finančnih produktov glede na tradicionalne. Bonitetne agencije bi morale zato jasno razlikovati med bonitetnimi kategorijami, uporabljenimi za ocenjevanje strukturiranih finančnih instrumentov na eni strani, in bonitetnimi kategorijami, uporabljenimi za druge finančne instrumente ali finančne obveznosti na drugi strani, tako da bonitetni kategoriji dodajo primeren simbol.

(41)

Bonitetne agencije bi morale sprejeti ukrepe, s katerimi preprečijo, da bi izdajatelji zaprosili številne bonitetne agencije za predhodno oceno zadevnega strukturiranega finančnega instrumenta, da bi ugotovili, katera ponuja najboljšo bonitetno oceno za predlagano strukturo. Takim praksam bi se morali izogibati tudi izdajatelji.

(42)

Bonitetna agencija bi morala voditi evidence o metodologiji za bonitetne ocene in jih redno posodabljati, voditi pa bi morala tudi evidence bistvenih elementov dialoga med bonitetnim analitikom in ocenjevanim subjektom ali njegovimi povezanimi tretjimi stranmi.

(43)

Da se zagotovi visoka raven zaupanja vlagateljev in potrošnikov v notranji trg, bi morale bonitetne agencije, ki izdajajo bonitetne ocene v Skupnosti, biti registrirane. Takšna registracija je glavni predpogoj, da lahko bonitete agencije izdajajo bonitetne ocene, namenjene za uporabo v regulatorne namene v Skupnosti. Zato je treba določiti usklajene pogoje in postopek za odobritev, začasno razveljavitev in razveljavitev te registracije.

(44)

Ta uredba ne bi smela nadomestiti uveljavljenega procesa priznavanja zunanjih bonitetnih institucij v skladu z Direktivo 2006/48/ES. Zunanje bonitetne institucije, ki so že priznane v Skupnosti, bi morale zaprositi za registracijo v skladu s to uredbo.

(45)

Bonitetna agencija, ki jo registrira pristojni organ zadevne države članice, lahko izdaja bonitetne ocene v celotni Skupnosti. Zato je treba za vsako bonitetno agencijo uvesti skupni postopek registracije, ki je veljavna v celotni Skupnosti. Registracija bonitetne agencije bi morala začeti veljati, ko v skladu z zadevnim nacionalnim pravom začne učinkovati odločba o registraciji, ki jo je izdal pristojni organ matične države članice.

(46)

Vzpostaviti je treba enotno točko vstopa za predložitev vlog za registracijo. Vloge za registracijo bi moral prejemati CESR in učinkovito obveščati pristojne organe v vseh državah članicah. CESR bi moral pristojnemu organu matične države članice tudi svetovati o popolnosti vloge. Vloge za registracijo bi moral pregledati ustrezni pristojni organ na nacionalni ravni. Da bi se bonitetne agencije obravnavale učinkovito, bi morali pristojni organi vzpostaviti operativno mrežo („kolegij“), podprto z učinkovito infrastrukturo informacijske tehnologije. CESR bi moral ustanoviti pododbor, specializiran za bonitetne ocene vseh razredov finančnih instrumentov, ki jih ocenjujejo bonitetne agencije.

(47)

Nekatere bonitetne agencije so sestavljene iz več pravnih oseb, ki skupaj tvorijo skupino bonitetnih agencij. Pri registraciji posameznih bonitetnih agencij iz take skupine bi morali pristojni organi zadevne države članice uskladiti preverjanje vlog, ki jih predložijo bonitetne agencije v isti skupini, in postopek odločanja o odobritvi registracij. Vendar bi moralo biti možno, da se bonitetni agenciji iz skupine bonitetnih agencij registracija zavrne, če takšna bonitetna agencija ne izpolnjuje zahtev za registracijo, ostala podjetja te skupine pa izpolnjujejo vse zahteve za registracijo iz te uredbe. Ker kolegij ne bi smel biti pooblaščen za izdajo pravno zavezujočih odločitev, bi moral vsak pristojni organ države članice, ki je matična država podjetja iz skupine bonitetnih agencij, izdati posamično odločitev v zvezi z bonitetno agencijo, ustanovljeno na ozemlju zadevne države članice.

(48)

Kolegij bi moral biti učinkovita platforma za izmenjavo informacije o nadzoru med pristojnimi organi ter usklajevanje njihovih dejavnosti in nadzornih ukrepov, potrebnih za učinkovit nadzor bonitetnih agencij. Zlasti bi moral kolegij omogočiti spremljanje izpolnjevanja pogojev za odobritev bonitetnih ocen, izdanih v tretjih državah, certificiranje ureditev zunanjega izvajanja in izjeme za bonitetne agencije iz te uredbe. Dejavnosti kolegija bi morale prispevati k usklajeni uporabi pravil po tej uredbi in k zbližanju nadzornih praks.

(49)

Da bi okrepili praktično usklajevanje dejavnosti kolegija, bi morali njegovi člani iz svojih vrst izbrati povezovalca. Povezovalec bi moral voditi srečanja kolegija, pripraviti pisno ureditev usklajevanja za kolegij in usklajevati njegovo delovanje. Med registracijskim postopkom bi moral povezovalec oceniti, ali je treba podaljšati obdobje za preverjanje vloge, usklajevati takšno preverjanje in sodelovati s CESR.

(50)

Komisija je novembra 2008 ustanovila skupino na visoki ravni, ki se bo ukvarjala s prihodnjo evropsko nadzorno strukturo na področju finančnih storitev, vključno z vlogo CESR.

(51)

Sedanja nadzorna struktura ne bi smela veljati za dolgoročno rešitev glede nadzora nad bonitetnimi agencijami. Kolegiji pristojnih organov, od katerih se pričakuje, da bodo na tem področju v Skupnosti racionalizirali nadzorno sodelovanje in konvergenco, so pomemben korak naprej, a ne bodo nadomestili vseh prednosti bolj konsolidiranega nadzora nad bonitetno industrijo. Kriza na mednarodnih finančnih trgih je jasno pokazala, da bi bilo primerno še dodatno pregledati potrebo po obsežnih reformah regulativnega in nadzornega modela finančnega sektorja Skupnosti. Nadaljnje obsežne reforme regulativnega in nadzornega modela finančnega sektorja Skupnosti so nujno potrebne, Komisija pa bi jih morala predlagati čim prej, ob ustreznem upoštevanju zaključkov z dne 25. februarja 2009 skupine strokovnjakov, ki ji predseduje Jacques de Larosière, da bo dosežena potrebna raven nadzorne konvergence in nadzornega sodelovanja v Skupnosti ter da bo imela stabilnost finančnega sistema večjo podporo. Komisija bi morala čim prej in v vsakem primeru do 1. julija 2010 poročati Evropskemu parlamentu, Svetu in drugim zadevnim institucijam o vseh ugotovitvah s tem v zvezi in predložiti vse zakonodajne predloge, potrebne za reševanje opredeljenih pomanjkljivosti glede nadzornega usklajevanja in ureditev sodelovanja.

(52)

Znatne spremembe v sistemu odobritve, v dogovorih o zunanjem izvajanju ter pri odpiranju in zapiranju podružnic bi morale med drugim veljati za bistvene spremembe pogojev za začetno registracijo bonitetne agencije.

(53)

Nadzor bonitetne agencije bi moral izvajati pristojni organ matične države članice v sodelovanju s pristojnimi organi drugih zadevnih držav članic, ki mu pomaga zadevni kolegij, sam pa skrbi za ustrezno vključevanje CESR.

(54)

Zmožnosti pristojnega organa države članice in drugih članov zadevnega kolegija, da ocenijo in spremljajo, kako bonitetna agencija izpolnjuje svoje obveznosti v skladu s to uredbo, ne bi smel omejevati noben dogovor o zunanjem izvajanju, ki ga je sklenila bonitetna agencija. Bonitetna agencija bi morala biti še naprej odgovorna za vse njene obveznosti iz te uredbe v primeru dogovorov o zunanjem izvajanju.

(55)

Da se ohrani visoka raven zaupanja vlagateljev in potrošnikov ter omogoči stalen nadzor bonitetnih ocen, izdanih v Skupnosti, bi morale bonitetne agencije s sedežem zunaj Skupnosti ustanoviti v Skupnosti hčerinsko podjetje, da omogočijo učinkovit nadzor svojih dejavnosti v Skupnosti in učinkovito uporabo sistema odobritve. Spodbujati bi bilo treba tudi pojav novih akterjev na trgu bonitetnih agencij.

(56)

Pristojni organi bi morali imeti možnost, da uporabijo v tej uredbi opredeljena pooblastila v zvezi z bonitetnimi agencijami, osebami, vključenimi v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ocenjevanimi subjekti in njihovimi povezanimi tretjimi osebami, tretjimi osebami, ki so jim bonitetne agencije oddale v zunanje izvajanje nekatere funkcije ali dejavnosti, in ostalimi osebami, ki so drugače povezane z bonitetnimi agencijami oziroma dejavnostmi bonitetnega ocenjevanja ali jih te agencije oziroma dejavnosti zadevajo. Med takšne osebe bi morali spadati tudi delničarji ali člani upravnega odbora ali nadzornega sveta bonitetnih agencij in ocenjevanih subjektov.

(57)

Določbe te uredbe o nadomestilih za nadzor ne bi smele posegati v zadevne predpise nacionalne zakonodaje, ki urejajo nadomestila za nadzor ali podobna nadomestila.

(58)

Oblikovati je treba mehanizem, ki zagotavlja učinkovito izvrševanje uredbe. Pristojni organi držav članic bi morali imeti na razpolago potrebna sredstva za zagotovitev, da se bonitetne ocene, ki se izdajajo v Skupnosti, izdajajo v skladu s to uredbo. Uporabo teh nadzornih ukrepov bi moral vedno usklajevati zadevni kolegij. Ukrepa, kot sta razveljavitev registracije ali začasna prepoved uporabe bonitetnih ocen v regulativne namene, bi se morala uporabiti, če se ocenjuje, da sta sorazmerna s pomenom kršitve obveznosti na podlagi te uredbe. Pristojni organi bi morali pri izvajanju svojih nadzornih pristojnosti upoštevati interese vlagateljev in stabilnost trga. Ker bi bilo treba ohraniti neodvisnost bonitetne agencije v postopku izdajanja bonitetnih ocen, niti pristojni organi niti države članice ne bi smeli posegati v vsebino bonitetnih ocen in metodologij, s katerimi bonitetna agencija določa bonitetne ocene, da bi preprečili dogovorjene bonitetne ocene. Če je bonitetna agencija izpostavljena pritisku, bi morala o tem obvestiti Komisijo in CESR. Komisija bi morala od primera do primera preveriti, ali je treba proti državi članici, ki ni izpolnila obveznosti iz te uredbe, sprejeti nadaljnje ukrepe.

(59)

Zaželeno je zagotoviti, da postopek odločanja iz te uredbe temelji na tesnem sodelovanju pristojnih organov iz držav članic in da je odločitve o registraciji treba sprejemati na podlagi dogovora. To je nujen predpogoj za učinkovit registracijski postopek in izvajanje nadzora. Odločanje bi moralo biti učinkovito, hitro in soglasno.

(60)

Da se zagotovi učinkovit nadzor in prepreči podvajanje nalog, bi morali pristojni organi držav članic sodelovati.

(61)

Prav tako je pomembno zagotoviti izmenjavo informacij med pristojnimi organi, za nadzor bonitetnih agencij po tej uredbi, in pristojnimi organi, ki nadzirajo finančne institucije, zlasti s pristojnimi organi za bonitetni nadzor ali za finančno stabilnost v državah članicah.

(62)

Pristojni organi držav članic, ki niso pristojni organi matične države članice, bi morali imeti možnost, da po predhodni obvestitvi pristojnega organa matične države članice in posvetovanju z zadevnim kolegijem posredujejo in sprejmejo ustrezne nadzorne ukrepe, če ugotovijo, da registrirana bonitetna agencija, katere ocene se uporabljajo na njihovem ozemlju, krši obveznosti iz te uredbe.

(63)

Če ta uredba ne določa posebnega postopka glede registracije, certificiranja ali razveljavitve, sprejetja nadzornih ukrepov ali uveljavljanja nadzornih pooblastil, bi se morala uporabljati nacionalna zakonodaja, ki ureja takšne postopke, vključno z jezikovnimi ureditvami, poklicno skrivnostjo in varovanjem poklicne skrivnosti odvetnikov, pravice bonitetnih agencij in drugih oseb, ki spadajo pod to zakonodajo, pa ne bi smele biti ogrožene.

(64)

Povečati je treba konvergenco pooblastil pristojnih organov, da se doseže enakomerna intenzivnost izvrševanja na celotnem notranjem trgu.

(65)

CESR bi moral zagotoviti usklajeno uporabo te uredbe. Okrepiti in olajšati bi moral sodelovanje in usklajevanje pristojnih organov pri nadzornih dejavnostih ter po potrebi izdati smernice. Zato bi moral vzpostaviti mehanizem posredovanja in medsebojnih pregledov, da pristojnim organom omogoči skladen pristop.

(66)

Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za kršitve določb te uredbe in zagotoviti, da se ta pravila izvajajo. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter bi morale biti predvidene vsaj za primere grobih poklicnih napak in pomanjkanja skrbnosti dobrega gospodarja. Države članice bi morale imeti možnost, da v upravnem ali kazenskem pravu določijo kazni. CESR bi moral določiti smernice o zbliževanju praks na področju takšnih kazni.

(67)

Vsaka izmenjava ali prenos informacij med pristojnimi organi, drugimi organi, telesi ali osebami bi moral biti v skladu s pravili o posredovanju osebnih podatkov, določenimi v Direktivi 95/46/ES.

(68)

Ta uredba bi morala določati tudi pravila v zvezi z izmenjavo informacij s pristojnimi organi v tretjih državah, zlasti s pristojnimi organi, ki so odgovorni za nadzor bonitetnih agencij, vključenih v odobritev in certificiranje.

(69)

Brez poseganja v uporabo prava Skupnosti bi se morala vsaka tožba bonitetne agencije v zvezi z kakršno koli kršitvijo določb te uredbe vložiti v skladu z nacionalno zakonodajo o civilni odgovornosti.

(70)

Ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za izvajanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 15 ).

(71)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila, da ob upoštevanju mednarodnih razmer spremeni prilogi I in II k tej uredbi, v katerih so določena posebna merila za presojanje, ali bonitetna agencija izpolnjuje svoje obveznosti v zvezi z notranjo organizacijo, operativnimi ureditvami, predpisi za zaposlene, predstavitvijo bonitetnih ocen in razkrivanjem, ter določi ali spremeni merila za določanje enakovrednosti regulativnega in nadzornega pravnega okvira tretjih držav z določbami te uredbe. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(72)

Ob upoštevanju nadaljnjega razvoja na finančnih trgih bi morala Komisija predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo z oceno o uporabi te uredbe, zlasti opiranje na bonitetne ocene v regulativne namene, pa tudi primernost plačila, ki ga ocenjeni subjekt nameni bonitetni agenciji. Na podlagi te ocene bi morala Komisija pripraviti ustrezne zakonodajne predloge.

(73)

Komisija bi morala prav tako predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki bo vsebovalo oceno spodbud izdajateljem za uporabo bonitetnih agencij s sedežem v Skupnosti za del svojih ocen, možnih alternativ modelu „izdajatelj plača“, vključno z ustanovitvijo javne bonitetne agencije Skupnosti, in zbliževanja nacionalnih predpisov o kršitvah določb te uredbe. Na podlagi te ocene bi morala Komisija pripraviti ustrezne zakonodajne predloge.

(74)

Komisija bi prav tako morala predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem bi ocenila razvoj regulativnega in nadzornega okvira za bonitetne agencije v tretjih državah in učinke tega razvoja ter prehodnih določb iz te uredbe na stabilnost finančnih trgov v Skupnosti.

(75)

Ker cilja te uredbe, in sicer zagotoviti visoko raven zaščite potrošnikov in vlagateljev z določitvijo skupnega okvira za kakovost bonitetnih ocen, izdanih na notranjem trgu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj trenutno ni veliko nacionalne zakonodaje, večina bonitetnih agencij pa ima sedež zunaj Skupnosti, in ker ta cilj lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:



NASLOV I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

▼M3

Člen 1

Vsebina

S to uredbo se uvaja skupni regulativni pristop za izboljšanje integritete, preglednosti, odgovornosti, dobrega upravljanja in neodvisnosti dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, kar prispeva h kakovosti izdanih bonitetnih ocen v Uniji in k nemotenemu delovanju notranjega trga ob hkratnem doseganju visoke ravni zaščite potrošnikov in vlagateljev. Določa pogoje za izdajo bonitetnih ocen in pravila glede organizacije in ravnanja bonitetnih agencij, vključno z njihovimi delničarji in družbeniki, da se spodbuja njihova neodvisnost, izogibanje nasprotjem interesov ter okrepi zaščita potrošnikov in vlagateljev.

Ta uredba določa tudi obveznosti izdajateljev, originatorjev in sponzorjev, ustanovljenih v Uniji, glede strukturiranih finančnih instrumentov.

▼B

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije, registrirane v ►M3  Uniji ◄ , in ki se javno razkrivajo ali distribuirajo na podlagi naročniškega razmerja.

2.  Ta uredba se ne uporablja za:

(a) zasebne bonitetne ocene, ki so izdelane na podlagi posameznega naročila in posredovane izključno osebi, ki je to naročilo dala, in ki niso namenjene javnemu razkritju oziroma distribuciji na podlagi naročniškega razmerja;

(b) kreditne točke, kreditni točkovalni sistemi ali podobne ocene v zvezi z obveznostmi, ki izhajajo iz potrošniških, komercialnih ali industrijskih razmerij;

(c) bonitetne ocene, ki jih pripravijo kreditne izvozne agencije v skladu s točko 1.3 dela 1 Priloge VI k Direktivi 2006/48/ES; ali

(d) bonitetne ocene, ki jih izdelajo centralne banke in ki:

(i) jih ocenjevani subjekt ne plača;

(ii) niso dostopne javnosti;

(iii) se izdajo v skladu z načeli, standardi in postopki, ki zagotavljajo ustrezno integriteto in neodvisnost dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, kot je določeno v tej uredbi; in

(iv) niso povezane s finančnimi instrumenti, ki jih izdajo države članice zadevnih centralnih bank.

▼M4 —————

▼B

4.  Da bi zagotovili enotno uporabo točke (d) odstavka 2, lahko Komisija na podlagi zahteve države članice, v skladu z regulativnim postopkom iz člena 38(3) in v skladu z merili, določenimi v točki (d) odstavka 2 tega člena, sprejme odločitev, da centralna banka spada na področje uporabe navedene točke in se zato za njene bonitetne ocene ta uredba ne uporablja.

Komisija na svoji spletni strani objavi seznam centralnih bank, ki spadajo na področje uporabe točke (d) odstavka 2 tega člena.

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.  Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „bonitetna ocena“ pomeni mnenje o kreditni sposobnosti subjekta, dolga ali finančne obveznosti, dolžniških vrednostnih papirjev, prednostnih delnic ali drugega finančnega instrumenta ali izdajatelja takega dolga ali finančne obveznosti, dolžniških vrednostnih papirjev, prednostnih delnic ali drugega finančnega instrumenta, ki se izda na podlagi uveljavljenega in opredeljenega sistema razvrščanja bonitetnih kategorij;

(b) „bonitetna agencija“ pomeni pravno osebo, katere dejavnost vključuje izdajo bonitetnih ocen na profesionalni podlagi;

(c) „matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri ima bonitetna agencija registriran sedež;

(d) „bonitetni analitik“ pomeni osebo, ki opravlja analitične naloge, potrebne za izdajo bonitetne ocene;

(e) „glavni bonitetni analitik“ pomeni osebo, ki je v prvi vrsti odgovorna za pripravo bonitetne ocene ali za komunikacijo z izdajateljem glede določene bonitetne ocene ali, na splošno, glede bonitetne ocene finančnega instrumenta, ki ga izda ta izdajatelj, in, če je ustrezno, pripravo priporočil bonitetnemu odboru o takšni oceni;

(f) „ocenjevani subjekt“ pomeni pravno osebo, katere kreditna sposobnost je eksplicitno ali implicitno ocenjena v bonitetni oceni, ne glede na to, ali je ta pravna oseba za to bonitetno oceno zaprosila oziroma ali je zanjo priskrbela informacije;

▼M3

(g) „regulativni nameni“ pomeni uporabo bonitetnih ocen v posebne namene zagotavljanja skladnosti s pravom Unije ali s pravom Unije, kakor je preneseno v nacionalno zakonodajo držav članic;

▼B

(h) „bonitetna kategorija“ pomeni ocenjevalni simbol, kot je črka ali številka, ki ji lahko sledijo dodatni identifikacijski znaki, ki se uporabljajo pri bonitetnem ocenjevanju za zagotovitev relativne mere tveganja, tako da je mogoče razlikovati med različnimi značilnostmi tveganj pri vrstah ocenjevanih subjektov, izdajateljev ali finančnih instrumentov ali drugih sredstev;

(i) „povezana tretja oseba“ pomeni originatorja, organizatorja, sponzorja, ponudnika storitev ali katero koli drugo tretjo osebo, ki sodeluje z bonitetno agencijo v imenu ocenjevanega subjekta, vključno s katero koli osebo, ki je z obvladovanjem neposredno ali posredno povezana z ocenjevanim subjektom;

(j) „obvladovanje“ pomeni razmerje med nadrejenim in podrejenim podjetjem, kakor je opredeljeno v členu 1 Direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih ( 16 ), ali tesno povezavo med katero koli fizično ali pravno osebo in podjetjem;

(k) „finančni instrument“ pomeni kateri koli instrument iz oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov ( 17 );

(l) „strukturiran finančni instrument“ pomeni finančni instrument ali druga sredstva, ki so rezultat posla ali sheme listinjenja iz člena 4(36) Direktive 2006/48/ES;

(m) „skupina bonitetnih agencij“ pomeni skupino podjetij, ustanovljenih v ►M3  Uniji ◄ , ki je sestavljena iz nadrejenega podjetja in temu podrejenih podjetij v smislu členov 1 in 2 Direktive 83/349/EGS oziroma iz podjetij, ki so medsebojno povezana v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS ter katerih dejavnost vključuje izdajo bonitetnih ocen. Za namene točke (a) člena 4(3) skupina bonitetnih agencij vključuje tudi bonitetne agencije, ustanovljene v tretjih državah;

(n) „višje vodstvo“ pomeni osebo ali osebe, ki dejansko usmerjajo poslovanje bonitetne agencije, in člana ali člane upravnega odbora ali nadzornega sveta;

(o) „dejavnosti bonitetnega ocenjevanja“ pomenijo analizo podatkov in informacij ter ocenjevanje, odobritev, izdajo in pregled bonitetnih ocen;

▼M1

(p) „pristojni organipomeni organe“ ki jih države članice imenujejo v skladu s členom 22;

▼M3

(pa) „kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v točki 1 člena 4 Direktive 2006/48/ES;

(pb) „investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v točki 1 člena 4 Direktive 2004/39/ES;

(pc) „zavarovalnica“ pomeni zavarovalnico, kakor je opredeljena v točki 1 člena 13 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) ( 18 );

(pd) „pozavarovalnica“ pomeni pozavarovalnico, kakor je opredeljena v točki 4 člena 13 Direktive 2009/138/ES;

(pe) „institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje“ pomeni institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, kakor je opredeljena v členu 6(a) Direktive 2003/41/ES;

(pf) „družba za upravljanje“ pomeni družbo za upravljanje, kakor je opredeljena v členu 2(1)(b) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ( 19 );

(pg) „investicijska družba“ pomeni investicijsko družbo, odobreno v skladu z Direktivo 2009/65/ES;

(ph) „upravitelj alternativnih investicijskih skladov“ pomeni UAIS, kakor je opredeljen v členu 4(1)(b) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov ( 20 );

(pi) „centralna nasprotna stranka“ pomeni CNS, kakor je opredeljena v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov ( 21 ), ki pridobi dovoljenje v skladu s členom 14 navedene uredbe;

(pj) „prospekt“ pomeni prospekt, objavljen na podlagi Direktive 2003/71/ES in Uredbe (ES) št. 809/2004;

▼M3

(q) „področna zakonodaja“ pomeni zakonodajne akte Unije iz točk (pa) do (pj);

(r) „področni pristojni organi“ pomeni nacionalne pristojne organe, ki so po zadevni področni zakonodaji določeni za nadzor kreditnih institucij, investicijskih podjetij, zavarovalnic, pozavarovalnic, institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, družb za upravljanje, investicijskih družb, upraviteljev alternativnih investicijskih skladov, centralnih nasprotnih strank in prospektov;

▼M3

(s) „izdajatelj“ pomeni izdajatelja, kakor je opredeljen v točki (h) člena (2)1 Direktive 2003/71/ES;

(t) „originator“ pomeni originatorja, kakor je opredeljen v točki 41 člena 4 Direktive 2006/48/ES;

(u) „sponzor“ pomeni sponzorja, kakor je opredeljen v točki 42 člena 4 Direktive 2006/48/ES;

(v) „bonitetna ocena države“ pomeni:

(i) bonitetno oceno, kadar je ocenjevani subjekt država ali regionalni ali lokalni organ države,

(ii) bonitetno oceno, kadar je izdajatelj dolga ali finančne obveznosti, dolžniškega vrednostnega papirja ali drugega finančnega instrumenta država, regionalni ali lokalni organ države ali namenska družba za države ali za regionalne ali lokalne organe;

(iii) bonitetno oceno, kadar jo izda mednarodna finančna institucija, ki jo ustanovita dve ali več držav ter katere namen je zagotoviti financiranje in finančno pomoč za članice te mednarodne finančne institucije, ki imajo resne finančne težave ali jim te grozijo;

(w) „obeti glede bonitetne ocene“ pomeni mnenje o verjetnem kratkoročnem ali srednjeročnem gibanju bonitetne ocene ali obeh;

(x) „nenaročena bonitetna ocena“ in „nenaročena bonitetna ocena držav“ pomeni bonitetno oceno oziroma bonitetno oceno držav, ki jo bonitetne agencije ne pripravijo po naročilu;

(y) „kreditno točkovanje“ pomeni merilo kreditne sposobnosti, ki izhaja iz povzetih in izraženih podatkov, temelječih samo na predhodno določenem statističnem sistemu ali modelu, brez bistvenega dodatnega analitičnega vložka bonitetnega analitika pri posamezni bonitetni oceni;

(z) „regulirani trg“ pomeni regulirani trg, kakor je opredeljen v točki 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES in vzpostavljen v Uniji;

(aa) „pozicija re-listinjenja“ pomeni pozicijo re-listinjenja, kakor je opredeljena v točki 40a člena 4 Direktive 2006/48/ES.

▼B

2.  Za namene točke (a) odstavka 1 se za bonitetne ocene ne šteje naslednje:

(a) priporočila v smislu člena 1(3) Direktive Komisije 2003/125/ES ( 22 );

(b) investicijske raziskave, kakor so opredeljene v členu 24(1) Direktive 2006/73/ES ( 23 ), in druge oblike splošnih priporočil, na primer „kupi“, „prodaj“ ali „drži“, glede transakcij s finančnimi instrumenti ali finančnih obveznosti; ali

(c) mnenja glede vrednosti finančnega instrumenta ali finančne obveznosti.

▼M3

3.  Za namene te uredbe pojem „delničar“ zajema dejanskega lastnika, kakor je opredeljen v točki 6 člena 3 Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ( 24 ).

▼B

Člen 4

Uporaba bonitetnih ocen

▼M3

1.  Kreditne institucije, investicijska podjetja, zavarovalnice, pozavarovalnice, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, družbe za upravljanje in investicijske družbe, upravitelji alternativnih investicijskih skladov in centralne nasprotne stranke lahko v regulativne namene uporabljajo samo bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije s sedežem v Uniji in registrirane v skladu s to uredbo.

Kadar prospekt vsebuje sklicevanje na bonitetno oceno ali bonitetne ocene, izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki zaprosi za sprejem v trgovanje na organiziranem trgu, zagotovi, da prospekt vključuje tudi jasne in pomembne informacije o tem, ali je bonitetne ocene izdala bonitetna agencija, ustanovljena v Uniji in registrirana v skladu s to uredbo.

▼B

2.  Šteje se, da je bonitetna agencija, ki je ustanovljena v ►M3  Uniji ◄ in registrirana v skladu s to uredbo, izdala bonitetno oceno, če je ta objavljena na njenem spletnem mestu ali kje drugje ali je distribuirana na podlagi naročniškega razmerja ter predstavljena in razkrita v skladu z obveznostmi iz člena 10, pri čemer je jasno navedeno, ali je bonitetna ocena odobrena v skladu z odstavkom 3 tega člena.

3.  Bonitetne agencije, ustanovljene v ►M3  Uniji ◄ in registrirane v skladu s to uredbo, lahko odobrijo bonitetno oceno, izdano v tretjih državah, samo če dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, na podlagi katerih se izda takšna bonitetna ocena, izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, na podlagi katerih se izda bonitetna ocena, ki jo je treba odobriti, delno ali v celoti izvaja odobritvena bonitetna agencija ali bonitetne agencije iz iste skupine;

▼M3

(b) bonitetna agencija je preverila, da dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki jih izvaja bonitetna agencija tretje države in na podlagi katerih se izda bonitetna ocena, ki jo je treba odobriti, izpolnjujejo zahteve, ki so vsaj tako stroge kot zahteve iz členov 6 do 12 in Priloge I, z izjemo členov 6a, 6b, 8a, 8b, 8c in 11a, točke (ba) točke 3 ter točk 3a in 3b oddelka B Priloge I, ter lahko to neprekinjeno dokazuje Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 25 );

▼M1

(c) zmožnost ESMA, da ocenjuje in spremlja izpolnjevanja zahtev iz točke (b) s strani bonitetne agencije, ustanovljene v tretji državi, ni omejena;

(d) bonitetna agencija predloži na zahtevo ESMAju vse potrebne informacije, da omogoči ESMA neprekinjen nadzor skladnosti z zahtevami iz te uredbe;

▼B

(e) obstaja objektiven razlog, da se bonitetna ocena izdela v tretji državi;

(f) bonitetna agencija, ustanovljena v tretji državi, ima dovoljenje oziroma je registrirana in je predmet nadzora v tej tretji državi;

(g) regulatorna ureditev v tej tretji državi preprečuje poseganje pristojnih organov in drugih javnih organov v tej državi v vsebino bonitetnih ocen in metodologij; ter

▼M1

(h) med ESMA in ustreznim nadzornim organom bonitetne agencije, ustanovljene v tretji državi obstaja ustrezen sporazum o sodelovanju. ESMA zagotovi, da so v sporazumu o sodelovanju določeni vsaj:

(i) mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in ustreznim nadzornim organom bonitetne agencije v tretji državi, in

(ii) postopki o usklajevanju nadzornih dejavnosti, da se ESMA omogoči neprekinjeno spremljanje dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, na podlagi katerega se izda odobrena bonitetna ocena.

▼B

4.  Bonitetna ocena, odobrena v skladu z odstavkom 3, se obravnava kot bonitetna ocena, ki jo izda bonitetna agencija, ustanovljena v ►M3  Uniji ◄ in registrirana v skladu s to uredbo.

Bonitetna agencija, ustanovljena v ►M3  Uniji ◄ in registrirana v skladu s to uredbo ne uporablja odobritve z namenom izogniti se zahtevam te uredbe.

5.  Bonitetna agencija, ki je odobrila bonitetno oceno, izdano v tretji državi, v skladu z odstavkom 3, je v celoti odgovorna za takšno bonitetno oceno in za izpolnjevanje pogojev iz omenjenega odstavka.

6.  V primeru, ko je Komisija v skladu s členom 5(6) priznala pravni in nadzorni okvir tretje države kot enakovrednega zahtevam te uredbe in ko so sporazumi o sodelovanju iz člena 5(7) vzpostavljeni, bonitetni agenciji, ki odobrava bonitetne ocene, izdane v tej tretji državi, ni več treba preverjati ali dokazovati, da so pogoji iz točke (g) odstavka 3 tega člena izpolnjeni.

Člen 5

Enakovrednost in certificiranje, ki temelji na enakovrednosti

1.  Bonitetne ocene, ki so povezane s subjekti, ustanovljenimi v tretjih državah, ali finančnimi instrumenti, izdanimi v tretjih državah, in ki jih je izdala bonitetna agencija, ustanovljena v tretji državi, se lahko uporabljajo v ►M3  Uniji ◄ v skladu s členom 4(1) brez odobritve v skladu s členom 4(3), če:

(a) ima bonitetna agencija dovoljenje oziroma je registrirana in je predmet nadzora v tej tretji državi;

(b) je Komisija sprejela odločitev o enakovrednosti v skladu z odstavkom 6 tega člena, s čimer pravni in nadzorni okvir tretje države priznava za enakovrednega zahtevam te uredbe;

(c) so vzpostavljeni sporazumi o sodelovanju iz odstavka 7 tega člena;

(d) bonitetne ocene, ki jih je izdala bonitetna agencija, in njene dejavnosti bonitetnega ocenjevanja nimajo sistemskega pomena za finančno stabilnost ali celovitost finančnih trgov ene ali več držav članic; in

(e) če je bonitetna agencija certificirana v skladu z odstavkom 2 tega člena.

▼M1

2.  Bonitetna agencija iz odstavka 1 lahko vloži vlogo za certificiranje. Vlogo se predloži ESMA v skladu z ustreznimi določbami člena 15.

3.  ESMA pregleda in sprejme odločitev glede vloge za certificiranje v skladu s postopkom iz člena 16. Odločitev o certificiranju temelji na merilih iz točk (a) do (d) odstavka 1 tega člena.

▼B

Odločitev o certificiranju se sporoči in objavi v skladu s členom 18.

▼M1

4.  Bonitetna agencija iz odstavka 1 lahko poda tudi vlogo za izvzetje:

(a) za vsak primer posebej, iz obveznosti izpolnjevanja nekaterih ali vseh zahtev iz oddelka A Priloge I in člena 7(4), če lahko dokaže, da zahteve niso sorazmerne z naravo, obsegom in kompleksnostjo njenih poslov ter z naravo in obsegom izdajanja bonitetnih ocen;

(b) iz zahteve po fizični prisotnosti v Uniji, kadar bi bila takšna zahteva preveč obremenjujoča in nesorazmerna z naravo, obsegom in kompleksnostjo njenih poslov ter z naravo in obsegom izdajanja bonitetnih ocen.

Bonitetna agencija vloži vlogo za izvzetje v skladu s točko (a) ali (b) prvega pododstavka skupaj z vlogo za certificiranje. ESMA pri oceni vloge za izvzetje upošteva velikost bonitetne agencije iz odstavka 1 ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti njenih poslov ter narave in obsega izdajanja bonitetnih ocen in vpliva bonitetnih ocen, ki jih je izdala bonitetna agencija, na finančno stabilnost in integriteto finančnih trgov ene ali več držav članic. Na podlagi teh dejavnikov lahko ESMA bonitetni agenciji iz odstavka 1 odobri izvzetje.

▼M1 —————

▼B

6.  Komisija lahko sprejme odločitev o enakovrednosti v skladu z regulativnim postopkom iz člena 38(3), v okviru katere poda izjavo, da pravni in nadzorni okvir tretje države zagotavlja, da bonitetne agencije, ki imajo dovoljenje oziroma so registrirane v tej tretji državi, izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enake zahtevam iz te uredbe in v zvezi s katerimi se opravlja učinkovit nadzor in izvrševanje v tej tretji državi.

Pravni in nadzorni okvir tretje države se lahko obravnava kot okvir, enakovreden tej uredbi, če izpolnjuje vsaj naslednje pogoje:

(a) bonitetne agencije v tej tretji državi imajo dovoljenje oziroma so registrirane ter so predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja;

▼M3

(b) za bonitetne agencije v tej tretji državi veljajo pravno zavezujoča pravila, ki so enaka pravilom iz členov 6 do 12 in Priloge I, z izjemo členov 6a, 6b, 8a, 8b, 8c in 11a, točke (ba) točke 3 ter točk 3a in 3b oddelka B Priloge I, ter

▼B

(c) regulatorna ureditev v tej tretji državi preprečuje poseganje nadzornih organov in drugih javnih organov te tretje države v vsebino bonitetnih ocen in metodologij.

▼M1

Da se upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 38a in pod pogoji iz členov 38b in 38c sprejme ukrepe, s katerimi podrobneje opredeli ali spremeni merila iz točk (a), (b) in (c) drugega pododstavka tega odstavka.

7.  ESMA sklene sporazume o sodelovanju z ustreznimi nadzornimi organi tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okvir se štejejo za enakovrednega tej uredbi v skladu z odstavkom 6. Takšen sporazum določa vsaj:

(a) mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in zadevnimi nadzornimi organi zadevnih tretjih držav, in

(b) postopke v zvezi z usklajevanjem nadzornih dejavnosti.

▼M3

8.  Členi 20, 23b in 24 se uporabljajo za bonitetne agencije, certificirane v skladu s členom 5(3), in bonitetne ocene, ki jih te agencije izdajo.

▼M3

Člen 5a

Preveliko zanašanje finančnih institucij na bonitetne ocene

1.  Subjekti iz prvega pododstavka člena 4(1) pripravljajo lastne ocene kreditnega tveganja in se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti subjekta ali kreditne kakovosti finančnega instrumenta ne zanašajo izključno ali sistematično na bonitetne ocene.

2.  Področni organi, pristojni za nadzor subjektov iz prvega pododstavka člena 4(1), ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti njihovih dejavnosti, spremljajo ustreznost njihovih postopkov za ocenjevanje kreditnega tveganja, ocenijo uporabo pogodbenih sklicev na bonitetne ocene, in po potrebi spodbujajo k ublažitvi vpliva teh sklicev, zato da se zmanjša izključno in sistematično zanašanje na bonitetne ocene, v skladu s posebno področno zakonodajo.

Člen 5b

Zanašanje evropskih nadzornih organov in Evropskega odbora za sistemska tveganja na bonitetne ocene

1.  Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 26 ), Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 27 ), in ESMA se v svojih smernicah, priporočilih in osnutkih tehničnih standardov ne smejo sklicevati na bonitetne ocene, kadar bi takšno sklicevanje lahko sprožilo izključno ali sistematično zanašanje pristojnih organov, pristojnih področnih organov ali subjektov iz prvega pododstavka člena 4(1) ali drugih udeležencev na trgu finančnih storitev na bonitetne ocene. EBA, EIOPA in ESMA so v skladu s tem dolžni najpozneje do 31. decembra 2013 pregledati obstoječe smernice in priporočila ter, kjer je primerno, odstraniti iz njih vsa taka sklicevanja na bonitetne ocene.

2.  Evropski odbor za sistemska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ESRB), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja ( 28 ), se v svojih opozorilih in priporočilih ne sme sklicevati na bonitetne ocene, kadar bi takšno sklicevanje lahko sprožilo izključno ali sistematično zanašanje na bonitetne ocene.

Člen 5c

Preveliko zanašanje na bonitetne ocene v pravu Unije

Brez poseganja v njeno pravico do pobude Komisija še naprej pregleduje, ali sklicevanja na bonitetne ocene v pravu Unije povzročajo ali bi utegnile povzročiti izključno ali sistematično zanašanje pristojnih organov, področnih pristojnih organov, subjektov iz prvega pododstavka člena 4(1) ali drugih udeležencev na finančnem trgu na bonitetne ocene, z namenom, da se v pravu Unije za regulativne namene do 1. januarja 2020 odpravijo vsa sklicevanja na bonitetne ocene, pod pogojem, da so opredeljene in se izvajajo ustrezne alternative ocenjevanju kreditne sposobnosti.

▼B



NASLOV II

IZDAJA BONITETNIH OCEN

Člen 6

Neodvisnost in izogibanje nasprotjem interesov

▼M3

1.  Bonitetna agencija sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje, da na izdajo bonitetne ocene ali obetov glede bonitetne ocene ne vpliva nobeno obstoječe ali potencialno nasprotje interesov ali poslovni odnos, ki vključuje bonitetno agencijo, ki izdaja bonitetno oceno ali obete glede bonitetne ocene, njene družbenike, vodilno osebje, bonitetne analitike, zaposlene ali katero koli drugo fizično osebo, katere storitve so dane na voljo ali so pod nadzorom bonitetne agencije, ali katero koli osebo, ki je z agencijo neposredno ali posredno povezana z obvladovanjem.

▼B

2.  Da se zagotovi skladnost z odstavkom 1, bonitetna agencija izpolni zahteve, določene v oddelkih A in B Priloge I.

▼M3

3.  ESMA lahko bonitetno agencijo na njeno zahtevo oprosti izpolnjevanja zahtev iz točk 2, 5, 6 in 9 oddelka A Priloge I in člena 7(4), če lahko bonitetna agencija dokaže, da te zahteve niso sorazmerne z naravo, obsegom in kompleksnostjo njenega poslovanja ter z naravo in obsegom izdajanja bonitetnih ocen in da:

▼B

(a) ima bonitetna agencija manj kot 50 zaposlenih;

(b) je bonitetna agencija vzpostavila ukrepe in postopke, zlasti na področju mehanizma notranjih kontrol, ureditve poročanja in ukrepov za zagotovitev neodvisnosti bonitetnih analitikov in oseb, ki odobrijo bonitetne ocene, kar zagotavlja dejansko skladnost s cilji te uredbe; ter

(c) da velikost bonitetne agencije ni določena na način, ki bi bonitetni agenciji ali skupini bonitetnih agencij omogočila izogibanje izpolnjevanju zahtev te uredbe.

▼M1

Pri skupini bonitetnih agencij ESMA zagotovi, da vsaj ena bonitetna agencija iz skupine ni oproščena izpolnjevanja zahtev iz točk 2, 5 in 6 oddelka A Priloge I in člena 7(4).

▼M3

4.  Bonitetne agencije vzpostavijo, vzdržujejo, izvajajo in dokumentirajo učinkovito strukturo notranjega nadzora, s katero izvajajo politike in postopke za preprečevanje in zmanjševanje morebitnih navzkrižij interesov ter zagotavljajo neodvisnost bonitetnih ocen, bonitetnih analitikov in ocenjevalnih ekip v zvezi z delničarji, upravnimi in poslovodnimi organi ter dejavnostmi prodaje in trženja. Bonitetne agencije uvedejo standardne delovne postopke za področje korporativnega upravljanja, organizacije in obvladovanja nasprotij interesov. Navedene standardne delovne postopke redno spremljajo in pregledujejo, da se oceni učinkovitost in potreba po posodobitvi teh postopkov.

Člen 6a

Nasprotja interesov v zvezi z naložbami v bonitetnih agencijah

1.  Delničarju ali družbeniku bonitetne agencije, ki ima najmanj 5 % bodisi kapitala ali glasovalnih pravic v navedeni bonitetni agenciji ali v družbi, ki ima možnost izvrševati nadzor ali prevladujoči vpliv nad navedeno bonitetno agencijo, ni dovoljeno:

(a) imeti 5 % ali več kapitala v kateri koli drugi bonitetni agenciji;

(b) imeti pravice ali možnosti izvrševati 5 % ali več glasovalnih pravic v kateri koli drugi bonitetni agenciji;

(c) imeti pravice ali možnosti imenovati ali razreševati člane upravnega odbora ali nadzornega organa katere koli druge bonitetne agencije;

(d) biti član upravnega odbora ali nadzornega organa katere koli druge bonitetne agencije;

(e) dejansko izvrševati ali imeti možnosti izvrševati nadzor ali prevladujoči vpliv v drugih bonitetnih agencijah.

Prepoved iz točke (a) prvega pododstavka ne velja za deleže v razpršenih kolektivnih naložbenih shemah, vključno z upravljanimi skladi, kot so pokojninski skladi in življenjska zavarovanja, pod pogojem, da take sheme delničarju ali družbeniku bonitetne agencije ne omogočajo izvrševanja pomembnega vpliva na poslovne dejavnosti teh shem.

2.  Ta člen se ne uporablja za naložbe v drugih bonitetnih agencijah, ki so del iste skupine bonitetnih agencij.

Člen 6b

Najdaljše obdobje trajanja pogodbenega razmerja z bonitetno agencijo

1.  Kadar bonitetna agencija z izdajateljem ali z njim povezano tretjo osebo sklene pogodbo o izdajanju bonitetnih ocen pozicij re-listinjenja, ne sme izdajati bonitetnih ocen za pozicije re-listinjenja s sredstvi istega originatorja dlje kot štiri leta.

2.  Kadar bonitetna agencija sklene pogodbo o izdajanju bonitetnih ocen pozicij re-listinjenja, izdajatelja zaprosi, da:

(a) opredeli število bonitetnih agencij, ki imajo sklenjeno pogodbo o izdajanju bonitetnih ocen re-listinjenja s sredstvi istega originatorja;

(b) izračuna odstotni delež vseh neporavnanih ocenjenih pozicij re-listinjenja s sredstvi istega originatorja, za katerega posamezna bonitetna agencija opravlja bonitetne ocene.

Kadar vsaj štiri bonitetne agencije ocenijo po več kot 10 % skupnega števila neporavnanih ocenjenih pozicij re-listinjenja, se omejitve iz odstavka 1 ne uporabljajo.

Izvzetje iz drugega pododstavka se uporablja vsaj dotlej, dokler bonitetna agencija ne sklene nove pogodbe o oceni pozicij re-listinjenja s sredstvi istega originatorja. Kadar pri sklenitvi nove pogodbe niso izpolnjena merila iz drugega pododstavka, se obdobje iz odstavka 1 izračuna od datuma sklenitve nove pogodbe.

3.  Bonitetna agencija ob izteku pogodbe v skladu z odstavkom 1 ne sklene nove pogodbe za izdajo bonitetnih ocen pozicij re-listinjenja s sredstvi istega originatorja, in sicer v obdobju, enakem trajanju pretekle pogodbe z istim originatorjem, a ne več kot štiri leta.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za:

(a) bonitetno agencijo, ki je del iste skupine bonitetnih agencij kot bonitetna agencija iz odstavka 1;

(b) bonitetno agencijo, ki je delničar ali družbenik bonitetne agencije iz odstavka 1;

(c) bonitetno agencijo, katere delničar ali družbenik je bonitetna agencija iz odstavka 1.

4.  Brez poseganja v odstavek 1 velja, da če bonitetna agencija izda bonitetno oceno pozicij re-listinjenja pred iztekom najdaljšega obdobja pogodbenega razmerja iz odstavka 1, lahko bonitetna agencija na zahtevo še naprej spremlja in posodablja te bonitetne ocene v vsem obdobju trajanja navedenih pozicij re-listinjenja.

5.  Ta člen se ne uporablja za bonitetne agencije z manj kot 50 zaposlenimi na ravni skupine, ki so vključeni v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ali katerih letni promet iz dejavnosti bonitetnega ocenjevanja je nižji od 10 milijonov EUR na ravni skupine.

6.  Kadar bonitetna agencija sklene pogodbo o izdajanju bonitetnih ocen pozicij re-listinjenja pred 20. junijem 2013, se obdobje iz odstavka 1 izračuna od tega datuma dalje.

▼B

Člen 7

Bonitetni analitiki, zaposleni in druge osebe, vključene v izdajo bonitetnih ocen

1.  Bonitetna agencija poskrbi, da imajo bonitetni analitiki, zaposleni v bonitetni agenciji ter katera koli fizična oseba, katere storitve so na voljo bonitetni agenciji ali so pod njenim nadzorom, in ki so neposredno vključeni v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ustrezno znanje in izkušnje za dodeljene dolžnosti.

2.  Bonitetna agencija zagotovi, da osebam iz odstavka 1 ni dovoljeno začenjati pogajanj ali sodelovati v pogajanjih glede honorarjev ali plačil s katerim koli ocenjevanim subjektom, povezano tretjo osebo ali katero koli osebo, ki je z ocenjevanim subjektom neposredno ali posredno povezana z obvladovanjem.

3.  Bonitetna agencija zagotovi, da osebe iz odstavka 1 izpolnjujejo zahteve, določene v oddelku C Priloge I.

4.  Bonitetna agencija vzpostavi ustrezen postopen mehanizem rotacije za bonitetne analitike, in osebe, ki so v skladu z oddelkom C Priloge I odgovorne za odobritev bonitetnih ocen. Ta mehanizem rotacije se vzpostavi postopno na podlagi izmenjave posameznikov, ne pa na izmenjavi celotne ekipe.

▼M3

5.  Osebni prejemki in ocena uspešnosti zaposlenih, vključenih v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja ali objavljanje obetov glede bonitetne ocene, in oseb, odgovornih za odobritev bonitetnih ocen ali obetov glede bonitetne ocene, niso odvisni od višine prihodka, ki ga bonitetna agencija prejme od ocenjevanih subjektov ali povezanih tretjih oseb.

▼B

Člen 8

Metodologije, modeli in ključne predpostavke ocenjevanja

1.  Bonitetna agencija javno razkriva metodologije, modele in ključne predpostavke ocenjevanja, ki jih uporablja v njenih dejavnostih bonitetnega ocenjevanja, kot je opredeljeno v točki 5 dela I oddelka E Priloge I.

▼M3

2.  Bonitetna agencija sprejme, izvaja in izvršuje ustrezne ukrepe za zagotovitev, da bonitetne ocene in obeti glede bonitetne ocene, ki jih izdaja, temeljijo na poglobljeni analizi vseh informacij, ki so ji na voljo in so pomembne za njeno analizo glede na veljavne metodologije bonitetnega ocenjevanja. Bonitetna agencija sprejme vse potrebne ukrepe, da so informacije, ki jih uporablja pri dodeljevanju bonitetnih ocen in obetov glede bonitetne ocene, dovolj kakovostne in da so viri teh informacij zanesljivi. Bonitetna agencija pri izdajanju bonitetnih ocen in obetov glede bonitetne ocene navede, da je bonitetna ocena njeno mnenje in da bi se bilo treba nanjo zanašati le do določene meje.

2a.  Spremembe v bonitetnih ocenah se izdajo v skladu z objavljenimi metodologijami bonitetnega ocenjevanja bonitetne agencije.

▼B

3.  Bonitetna agencija uporablja metodologije ocenjevanja, ki so rigorozne, sistematične in ustaljene ter jih je mogoče ovrednotiti na podlagi preteklih izkušenj, vključno s testiranjem za nazaj.

4.  Kadar bonitetna agencija za osnovne ali strukturirane finančne instrumente uporablja obstoječo bonitetno oceno, ki jo je izdelala druga bonitetna agencija, ne sme zavrniti izdaje bonitetne ocene o subjektu ali finančnem instrumentu, z utemeljitvijo, da je del tega subjekta ali finančnega instrumenta predhodno ocenila druga bonitetna agencija.

Bonitetna agencija evidentira vse primere, kjer v svojem postopku bonitetnega ocenjevanja odstopa od obstoječih bonitetnih ocen, ki jih je v zvezi z zadevnimi osnovnimi ali strukturiranimi finančnimi instrumenti izdelala druga bonitetna agencija, in utemelji odstopajočo oceno.

5.  Bonitetna agencija stalno in najmanj enkrat letno spremlja in pregleduje svoje bonitetne ocene in metodologije, zlasti če nastanejo bistvene spremembe, ki lahko vplivajo na bonitetno oceno. Določi tudi notranje postopke za spremljanje učinka, ki ga imajo spremembe makroekonomskih razmer ali razmer na finančnih trgih na bonitetne ocene.

▼M3

Bonitetne ocene držav se revidirajo najmanj vsakih šest mesecev.

5a.  Bonitetna agencija, ki namerava vsebinsko spremeniti obstoječe metodologije bonitetnega ocenjevanja ali uporabiti nove metodologije, modele ali ključne predpostavke ocenjevanja, ki bi utegnile vplivati na bonitetno oceno, na svojem spletišču objavi predlagane vsebinsko spremenjene ali predlagane nove metodologije bonitetnega ocenjevanja ter pozvati zainteresirane strani, da podajo pripombe v roku enega meseca, skupaj s podrobno razlago razlogov za predlagane vsebinske spremembe ali predlagane nove metodologije bonitetnega ocenjevanja in njihovimi posledicami.

▼M3

6.  Kadar se metodologije bonitetnega ocenjevanja, modeli ali ključne predpostavke ocenjevanja, uporabljene pri dejavnostih bonitetnega ocenjevanja, spremenijo v skladu s členom 14(3), bonitetna agencija:

▼B

(a) nemudoma razkrije verjetni obseg bonitetnih ocen, na katere bodo spremembe vplivale, pri tem pa uporabi enaka komunikacijska sredstva, kot so bila uporabljena pri distribuciji zadevnih bonitetnih ocen;

▼M3

(aa) nemudoma obvesti ESMA in na svojem spletišču objavi rezultate posvetovanj ter nove metodologije bonitetnega ocenjevanja skupaj z njihovo podrobno obrazložitvijo ter datumom začetka njihove uporabe;

(ab) na svojem spletišču nemudoma objavi odzive posvetovanj iz odstavka 5a, razen kadar udeleženec posvetovanja zaprosi za zaupnost;

▼B

(b) takoj, ko je to mogoče, vendar najpozneje 6 mesecev po spremembi, pregleda zadevne bonitetne ocene, na katere so spremembe vplivale, medtem pa te bonitetne ocene opazuje; ter

(c) ponovno oceni vse bonitetne ocene, ki so bile izdelane na podlagi teh metodologij, modelov ali ključnih predpostavk ocenjevanja, če je s pregledom ugotovljeno, da skupni učinek teh sprememb vpliva na te bonitetne ocene.

▼M3

7.  Kadar bonitetna agencija izve za napake v svojih metodologijah bonitetnega ocenjevanja ali pri njihovi uporabi, nemudoma:

(a) sporoči te napake ESMA in vsem prizadetim ocenjevanim subjektom ter razloži vpliv na svoje ocene ter potrebo po reviziji izdanih ocen;

(b) kadar te napake vplivajo na bonitetno oceno, jih objavi na svojem spletišču;

(c) odpravi te napake v metodologijah bonitetnega ocenjevanja in

(d) izvede ukrepe iz točk (a), (b) in (c) odstavka 6.

Člen 8a

Bonitetne ocene držav

1.  Bonitetne ocene držav se izdajo na način, ki zagotavlja, da so bile analizirane individualne posebnosti države članice. Izjava o napovedani reviziji skupine držav je prepovedana, če je ne spremljajo tudi poročila o posameznih državah. Taka poročila so javno objavljena.

2.  Javna sporočila, ki niso bonitetne ocene, obeti glede bonitetnih ocen ali spremljajoča sporočila za javnost ali poročila iz točke 5 dela I oddelka D Priloge I, povezani z morebitnimi spremembami v bonitetni oceni držav, ne temeljijo na informacijah, ki jih ima ocenjeni subjekt in ki so bile razkrite brez soglasja ocenjenega subjekta, razen če so na razpolago v splošno dostopnih virih ali če ni upravičenih razlogov, zakaj ocenjeni subjekt ne bi dal soglasja za razkritje teh informacij.

3.  Bonitetna agencija ob upoštevanju drugega pododstavka člena 8(5) v skladu s točko 3 dela III oddelka D Priloge I na svojem spletišču objavi in organu ESMA vsako leto konec decembra predloži koledarski razpored za naslednjih 12 mesecev, v katerem določi največ tri datume za objavo nenaročenih bonitetnih ocen držav in s tem povezanih obetov pa tudi datume za objavo naročenih bonitetnih ocen držav in s tem povezanih obetov. Vsi taki datumi so na petek.

4.  Odstopanje od datuma objave bonitetnih ocen držav ali s tem povezanih obetov je mogoče samo, kadar bonitetna agencija to potrebuje za izpolnitev svojih obveznosti iz člena 8(2), člena 10(1) in člena 11(1), priložena pa mora biti podrobna obrazložitev razlogov za odstopanje od napovedanega koledarskega razporeda.

Člen 8b

Informacije o strukturiranih finančnih instrumentih

1.  Izdajatelj, originator in sponzor strukturiranega finančnega instrumenta, ustanovljeni v Uniji, na spletni strani, ki jo vzpostavi ESMA v skladu z odstavkom 4, skupaj objavijo informacije o kreditni kakovosti in uspešnosti sredstva, na katerem temelji strukturiran finančni instrument, strukturi posla listinjenja, denarnih tokovih in kakršnih koli zavarovanjih za kritje izpostavljenosti iz naslova pozicije listinjenja, ter vse informacije, ki so potrebne za izvedbo obsežnih in dobro premišljenih testov izjemnih situacij glede denarnih tokov in vrednosti zavarovanja za kritje izpostavljenosti iz naslova pozicije listinjenja.

2.  Obveznost objave informacij na podlagi odstavka 1 se ne razširi, kadar bi taka objava kršila nacionalno pravo ali pravo Unije, ki ureja varstvo zaupnosti virov informacij ali obdelavo osebnih podatkov.

3.  ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov s podrobno opredelitvijo:

(a) informacij, ki jih morajo osebe iz odstavka 1 objaviti, da izpolnijo obveznost, ki izhaja iz odstavka 1 v skladu z odstavkom 2;

(b) pogostosti posodabljanja informacij iz točke (a);

(c) predstavitev informacij iz točke (a) v obliki standardizirane predloge za razkritje.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 21. junija 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.  ESMA vzpostavi spletno stran za objavljanje informacij o strukturiranih finančnih instrumentih iz odstavka 1.

Člen 8c

Dvojna bonitetna ocena strukturiranih finančnih instrumentov

1.  Kadar namerava izdajatelj ali povezana tretja oseba naročiti bonitetno oceno strukturiranega finančnega instrumenta, za to pooblasti najmanj dve med seboj neodvisni bonitetni agenciji.

2.  Izdajatelj ali povezana tretja oseba iz odstavka 1 zagotovi, da izbrane bonitetne agencije izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) niso del iste skupine bonitetnih agencij;

(b) niso delničarke ali družbenice katere koli druge bonitetne agencije;

(c) nimajo pravice ali možnosti izvrševati glasovalnih pravic v kateri koli drugi bonitetni agenciji;

(d) nimajo pravice ali možnosti imenovati ali razreševati članov upravnega odbora ali nadzornega organa katere koli druge bonitetne agencije;

(e) noben član upravnega odbora ali nadzornega organa ni član upravnega odbora ali nadzornega organa katere koli druge bonitetne agencije;

(f) ne izvršuje ali ima možnost izvrševati nadzor ali prevladujoči vpliv v kateri koli drugi bonitetni agenciji.

Člen 8d

Uporaba več bonitetnih agencij

1.  Kadar namerava izdajatelj ali povezana tretja oseba pooblastiti vsaj dve bonitetni agenciji za bonitetno oceno istega vrednostnega papirja ali subjekta, izdajatelj ali povezana tretja oseba razmisli o pooblastitvi za vsaj eno oceno bonitetne agencije, ki nima več kot 10 % skupnega tržnega deleža in za katero izdajatelj ali povezana tretja oseba presodi, da je zmožna oceniti zadevni vrednostni papir ali subjekt, pod pogojem, da je na seznamu ESMA iz odstavka 2 na voljo bonitetna agencija za ocenjevanje vrednostnega papirja ali subjekta. Kadar izdajatelj ali povezana tretja oseba ne pooblasti vsaj ene bonitetne agencije, ki nima več kot 10-odstotnega skupnega tržnega deleža, se to zabeleži.

2.  Da se izdajatelju ali povezani tretji osebi olajša presoja iz odstavka 1, ESMA na svojem spletišču vsako leto objavi seznam registriranih bonitetnih agencij in navede njihov skupni tržni delež in vrsto izdanih bonitetnih ocen, kar lahko izdajatelj uporabijo kot izhodišče svoje presoje.

3.  Za namene tega člena se skupni tržni delež meri s sklicevanjem na letni promet iz dejavnosti bonitetnega ocenjevanja in pomožnih storitev na ravni skupine.

▼M1

Člen 9

Zunanje izvajanje

Oddajanje pomembnih operativnih funkcij v zunanje izvajanje ne sme biti opravljeno tako, da bi se bistveno poslabšala kakovost notranjih kontrol bonitetne agencije in zmožnost ESMA, da nadzira, ali bonitetna agencija izpolnjuje obveznosti v skladu s to uredbo.

▼B

Člen 10

Razkritje in predstavitev bonitetnih ocen

▼M3

1.  Bonitetna agencija neselektivno in pravočasno razkrije vse bonitetne ocene in obete glede bonitetne ocene ter vse odločitve glede prenehanja bonitetnega ocenjevanja. V primeru odločitve o prenehanju bonitetnega ocenjevanja se navedejo tudi vsi razlogi za to odločitev.

Prvi pododstavek velja tudi za bonitetne ocene, ki se distribuirajo na podlagi naročniškega razmerja.

2.  Bonitetne agencije zagotovijo, da so bonitetne ocene in obeti glede bonitetne ocene predstavljeni ter obdelani v skladu z zahtevami iz oddelka D Priloge I, niso pa predstavljeni drugi dejavniki razen tistih, ki so povezani z bonitetno oceno.

2a.  Bonitetne ocene, obeti glede bonitetne ocene in s tem povezane informacije do razkritja javnosti štejejo za notranje informacije, kakor so opredeljene v Direktivi 2003/6/ES in v skladu z njo.

V zvezi z dolžno zaupnostjo bonitetnih agencij in obveznim vzdrževanjem seznama oseb z dostopom do bonitetnih ocen, obetov glede bonitetne ocene ali s tem povezanih informacij pred razkritjem se uporablja smiselno člen 6(3) navedene direktive.

Seznam oseb, ki so o bonitetni oceni, obetih glede bonitetne ocene in s tem povezanimi informacijami obveščene pred razkritjem, je omejen na osebe, ki jih vsak ocenjevani subjekt opredeli v ta namen.

▼B

3.  Kadar bonitetna agencija izdaja bonitetne ocene za strukturirane finančne instrumente, zagotovi, da se bonitetne kategorije, ki se dodelijo strukturiranim finančnim instrumentom, jasno razlikujejo z uporabo dodatnega simbola, ki jih razlikuje od bonitetnih ocen, ki se uporabljajo za vse druge subjekte, finančne instrumente ali finančne obveznosti.

4.  Bonitetna agencija razkrije svoje politike in postopke v zvezi z nenaročenimi bonitetnimi ocenami.

▼M3

5.  Kadar bonitetna agencija izda nenaročeno bonitetno oceno, v njej jasno barvno označi različne bonitetne kategorije ter razvidno navede, ali je ocenjevani subjekt ali povezana tretja oseba sodelovala v postopku bonitetnega ocenjevanja ali ne in ali je imela bonitetna agencija dostop do poslovnih knjig, vodstvenih in drugih pomembnih notranjih dokumentov ocenjevanega subjekta ali povezane tretje osebe.

▼B

Nenaročene bonitetne ocene se označijo kot take.

▼M1

6.  Bonitetna agencija imena ESMA ali katerega koli pristojnega organa ne uporablja na način, ki bi namigoval ali nakazoval, da je ESMA ali pristojni organ potrdil ali odobril bonitetne ocene ali kakršne koli dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki jih izvaja bonitetna agencija.

▼B

Člen 11

Splošna in redna razkritja

1.  Bonitetna agencija v celoti razkrije javnosti ter takoj posodobi informacije o zadevah, določenih v delu I oddelka E Priloge I.

▼M3

2.  Registrirana ali certificirana bonitetna agencija v centralnem registru, ki ga vzpostavi ESMA, da na voljo informacije o svojih preteklih rezultatih, vključno s pogostostjo prehoda bonitetnih ocen, ter informacije o bonitetnih ocenah, izdanih v preteklosti, in o njihovih spremembah. Taka bonitetna agencija zagotovi informacije za centralni register v standardizirani obliki, ki jo določi ESMA. ESMA omogoči javni dostop do teh informacij in vsako leto objavi povzetek informacij glede bistvenih ugotovljenih sprememb.

▼M1

3.  Bonitetna agencija ESMA vsako leto do 31. marca zagotovi informacije o zadevah, določenih v točki 2 dela II oddelka E Priloge I.

▼M3

Člen 11a

Evropska platforma bonitetnega ocenjevanja

1.  Registrirana ali certificirana bonitetna agencija ob izdaji bonitetne ocene ali obetov glede bonitetne ocene organu ESMA predloži informacije o ocenjevanju, vključno z bonitetno oceno in obeti glede ocenjevanega instrumenta, informacijami o vrsti ocenjevanja, vrsti izvedbe ocene ter datumu in uri objave.

2.  ESMA posamezne bonitetne ocene, ki so ji predložene v skladu z odstavkom 1, objavi na spletišču („Evropska platforma bonitetnega ocenjevanja“).

V Evropsko platformo bonitetnega ocenjevanja je vključen tudi centralni register iz člena 11(2).

3.  Ta člen se ne uporablja za bonitetne ocene ali obete glede bonitetne ocene, ki se pripravijo in razkrijejo samo naročnikom proti plačilu.

▼B

Člen 12

Poročilo o preglednosti

Bonitetna agencija letno objavi poročilo o preglednosti, ki vsebuje informacije o zadevah, določenih v delu III oddelka E Priloge I. Bonitetna agencija objavi svoje poročilo o preglednosti najpozneje tri mesece po izteku vsakega finančnega leta in poskrbi, da je poročilo vsaj pet let dostopno na njeni spletni strani.

Člen 13

Pristojbine za javno razkritje

Bonitetna agencija ne zaračunava pristojbin za informacije, zagotovljene v skladu s členi od 8 do 12.



NASLOV III

NADZOR DEJAVNOSTI BONITETNEGA OCENJEVANJA



POGLAVJE I

Registracijski postopek

Člen 14

Zahteva za registracijo

1.  Bonitetna agencija zaprosi za registracijo za namene člena 2(1), če je ta bonitetna agencija pravna oseba, ustanovljena v ►M3  Uniji ◄ .

▼M1

2.  Registracija velja za celotno ozemlje Unije, potem ko začne veljati odločitev o registraciji bonitetne agencije, ki jo sprejme ESMA v skladu s členom 16(3) ali členom 17(3).

▼B

3.  Registrirana bonitetna agencija v vsakem trenutku izpolnjuje pogoje za začetno registracijo.

▼M1

Bonitetna agencija nemudoma uradno obvesti ESMA o vsaki bistveni spremembi pogojev za začetno registracijo, vključno z morebitnim odprtjem ali zaprtjem podružnice v Uniji.

▼M3

Bonitetna agencija brez poseganja v drugi pododstavek obvesti ESMA o nameravanih vsebinskih spremembah metodologij bonitetnega ocenjevanja, modelih ali ključnih predpostavkah ocenjevanja ali predlaganih novih metodologijah bonitetnega ocenjevanja, modelih ali ključnih predpostavkah ocenjevanja, ko predlagane spremembe ali predlagane nove metodologije bonitetnega ocenjevanja v skladu s členom 8(5a) objavi na svojem spletišču. Bonitetna agencija po preteku posvetovalnega obdobja obvesti ESMA o kakršnih koli spremembah, nastalih zaradi posvetovanja.

▼M1

4.  Brez poseganja v člen 16 ali 17 ESMA registrira bonitetno agencijo, če ob upoštevanju členov 4 in 6 pri pregledu vloge ugotovi, da bonitetna agencija izpolnjuje pogoje za izdajanje bonitetnih ocen, določene v tej uredbi.

5.  ESMA ne postavlja zahtev glede registracije, ki niso predvidene v tej uredbi.

Člen 15

Vloga za registracijo

1.  Bonitetna agencija vloži vlogo za registracijo pri ESMA. Vloga vsebuje informacije o zadevah, določenih v Prilogi II.

2.  Če vloge za registracijo predloži skupina bonitetnih agencij, članice skupine pooblastijo eno izmed njih, da v imenu skupine vloži vse vloge pri ESMA. Pooblaščena bonitetna agencija zagotovi informacije o zadevah, določenih v Prilogi II, za vsako članico skupine.

3.  Bonitetna agencija vloži vlogo v katerem koli uradnem jeziku institucij Unije. Določbe Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti ( 29 ) se smiselno uporabljajo za vse drugo sporočanje med ESMA ter bonitetnimi agencijami in njihovim osebjem.

4.  ESMA v dvajsetih delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, do katerega mora bonitetna agencija zagotoviti dodatne informacije.

Ko ESMA oceni, da je vloga popolna, o tem uradno obvesti bonitetno agencijo.

Člen 16

Pregled vloge za registracijo bonitetne agencije, ki ga opravi ESMA

1.  ESMA v 45 delovnih dneh od uradnega obvestila iz drugega pododstavka člena 15(4) pregleda vlogo za registracijo bonitetne agencije na podlagi usklajenosti bonitetne agencije s pogoji iz te uredbe.

2.  ESMA lahko podaljša obdobje pregleda za nadaljnjih 15 delovnih dni, zlasti če bonitetna agencija:

(a) namerava odobriti bonitetne ocene iz člena 4(3);

(b) namerava uporabiti zunanje izvajanje, ali

(c) zahteva oprostitev izpolnjevanja zahtev v skladu s členom 6(3).

3.  ESMA v 45 delovnih dneh od uradnega obvestila iz drugega pododstavka člena 15(4) oziroma v 60 delovnih dneh v primerih, kadar velja odstavek 2 tega člena, sprejme v celoti utemeljeno odločitev o registraciji ali zavrnitvi registracije.

4.  Odločitev, ki jo ESMA sprejme v skladu z odstavkom 3, začne veljati peti delovni dan po njenem sprejetju.

Člen 17

Pregled vloge za registracijo skupine bonitetnih agencij, ki ga opravi ESMA

1.  ESMA v 55 delovnih dneh od uradnega obvestila iz drugega pododstavka člena 15(4) pregleda vloge za registracijo skupine bonitetnih agencij na podlagi usklajenosti teh bonitetnih agencij s pogoji iz te uredbe.

2.  ESMA lahko podaljša obdobje pregleda za nadaljnjih 15 delovnih dni, zlasti, če katera izmed bonitetnih agencij v skupini:

(a) namerava odobriti bonitetne ocene iz člena 4(3);

(b) namerava uporabiti zunanje izvajanje, ali

(c) zahteva oprostitev izpolnjevanja zahtev v skladu s členom 6(3).

3.  ESMA v 55 delovnih dneh od uradnega obvestila iz drugega pododstavka člena 15(4) oziroma v 70 delovnih dneh, kadar velja odstavek 2 tega člena, sprejme v celoti utemeljeno individualno odločitev o registraciji ali zavrnitvi registracije za vsako bonitetno agencijo v skupini.

4.  Odločitev, ki jo ESMA sprejme v skladu z odstavkom 3, začne veljati peti delovni dan po njenem sprejetju.

Člen 18

Obvestilo o odločitvi o registraciji, zavrnitvi ali razveljavitvi registracije in objava seznama registriranih bonitetnih agencij

1.  V petih delovnih dneh po sprejetju odločitve v skladu s členom 16, 17 ali 20 ESMA o odločitvi uradno obvesti zadevno bonitetno agencijo. Kadar ESMA zavrne registracijo bonitetne agencije ali razveljavi registracijo bonitetne agencije, v odločitvi poda v celoti utemeljene razloge.

▼M3

2.  ESMA sporoči Komisiji, EBA, EIOPA, pristojnim organom in pristojnim področnim organom vse odločitve, sprejete v skladu s členi 16, 17 ali 20.

▼M1

3.  ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam bonitetnih agencij, registriranih v skladu s to uredbo. Ta seznam se posodobi v petih delovnih dneh po sprejetju odločitve v skladu s členom 16, 17 ali 20. Komisija v tridesetih dneh po posodobitvi objavi ta posodobljeni seznam v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 19

Pristojbina za registracijo in taksa za nadzor

▼M3

1.  ESMA bonitetnim agencijam zaračuna pristojbino v skladu s to uredbo in uredbo Komisije iz odstavka 2. Pristojbina v celoti pokrije stroške ESMA v zvezi z registracijo, certificiranjem in nadzorom bonitetnih agencij ter poplačilo vseh stroškov, ki bi jih lahko imeli pristojni organi pri izvajanju nalog na podlagi te uredbe, zlasti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 30.

▼M1

2.  Komisija sprejme uredbo o pristojbinah in taksah. Navedena uredba določa zlasti vrsto pristojbin in taks ter zadeve, za katere je treba plačati pristojbine in takse, višino pristojbin in taks, način, kako jih je treba plačati, in način, kako ESMA pristojnim organom povrne vse stroške, ki bi jih lahko imeli zaradi izvajanja svojih nalog v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 30.

Višina pristojbine in takse, ki se zaračuna bonitetni agenciji, pokrije vse upravne stroške in je sorazmerna s prometom zadevne bonitetne agencije.

Komisija sprejme uredbo o pristojbinah in taksah iz prvega pododstavka z delegiranim aktom v skladu s členom 38a in ob upoštevanju pogojev iz členov 38b in 38c.

Člen 20

Razveljavitev registracije

1.  Brez poseganja v člen 24 ESMA razveljavi registracijo bonitetne agencije, kadar:

(a) se bonitetna agencija izrecno odreče registraciji ali če v zadnjih šestih mesecih ni izdala nobene bonitetne ocene;

(b) je bonitetna agencija pridobila registracijo z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nepravilen način, ali

(c) ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bila registrirana.

2.  Če je po mnenju pristojnega organa države članice, v kateri se uporabljajo bonitetne ocene, ki jih je izdala zadevna bonitetna agencija, izpolnjen eden izmed pogojev iz odstavka 1, lahko ta pristojni organ od ESMA zahteva, da preveri, ali so izpolnjeni pogoji za razveljavitev registracije zadevne bonitetne agencije. Če se ESMA odloči, da ne bo razveljavil registracije zadevne bonitetne agencije, navede utemeljena razloge za to.

3.  Odločitev o razveljavitvi registracije začne veljati takoj v vsej Uniji, s pridržkom prehodnega obdobja za uporabo bonitetnih ocen iz člena 24(4).



POGLAVJE II

Nadzor ESMA

Člen 21

ESMA

1.  Brez poseganja v člen 25a ESMA zagotovi, da se ta uredba uporablja.

2.  ESMA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 izda in posodobi smernice za sodelovanje med ESMA, pristojnimi organi ter področnimi pristojnimi organi za namene te uredbe in zadevne področne zakonodaje, vključno s postopki in podrobnimi pogoji v zvezi s prenosom nalog.

3.  V skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, ESMA v sodelovanju z EBA in EIOPA do 7. junija 2011 izda in posodobi smernice o uporabi sistema odobritve v skladu s členom 4(3) te uredbe.

▼M3

4.  ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov s podrobno opredelitvijo:

▼M1

(a) informacij, ki jih mora zagotoviti bonitetna agencija v svoji vlogi za registracijo, kot je določeno v Prilogi II;

(b) informacij, ki jih morajo bonitetne agencije zagotoviti za vlogo za certificiranje in za oceno njenega sistemskega pomena za finančno stabilnost ali integriteto finančnih trgov iz člena 5;

(c) predstavitve informacij, vključno s strukturo, obliko, metodo in obdobjem poročanja, ki jih razkrivajo bonitetne agencije v skladu s členom 11(2) in točko 1 dela II oddelka E Priloge I;

(d) ocene skladnosti metodologij bonitetnega ocenjevanja z zahtevami iz člena 8(3);

▼M3

(e) vsebine in oblike rednega poročanja o podatkih bonitetnega ocenjevanja, za katere bodo zaprošene registrirane in certificirane bonitetne agencije z namenom neprekinjenega nadzora ESMA.

▼M3

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 21. junija 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4a.  ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov s podrobno opredelitvijo:

(a) vsebine in predstavitve informacij, vključno s strukturo, obliko, načinom in časom poročanja, ki jih bonitetne agencije razkrijejo ESMA v skladu s členom 11a(1), in

(b) vsebine in oblike rednega poročanja o zaračunanih honorarjih bonitetnih agencij z namenom neprekinjenega nadzora ESMA.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 21. junija 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4b.  ESMA poroča o možnosti vzpostavitve ene ali več vrst primerjanja bonitetnih ocen, predloženih v skladu s členom 11a(1), in Komisiji zadevno poročilo predloži do 21. junija 2015. V poročilu je ocenjeno zlasti naslednje:

(a) možnost, stroški in prednost vzpostavitve ene ali več vrst primerjanja;

(b) kako bi lahko ustvarili eno ali več vrst primerjanja, ne da bi zaradi različnih metodologij bonitetnega ocenjevanja popačili bonitetne ocene;

(c) morebitni učinki primerjanja na dotlej pripravljene regulativne tehnične standarde v zvezi s členom 21(4a)(a) in (b).

V zvezi s točkama (a) in (b) prvega pododstavka se ESMA posvetuje z EBA in EIOPA.

▼M3

5.  ESMA vsako leto objavi poročilo o uporabi te uredbe. Navedeno poročilo vsebuje predvsem oceno o tem, kako bonitetne agencije, registrirane v skladu s to uredbo, izvajajo Prilogo I, in oceno o uporabi sistema odobritve iz člena 4(3).

▼M1

6.  ESMA vsako leto predstavi Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji poročilo o sprejetih nadzornih ukrepih in kaznih, naloženih s strani ESMA v skladu s to uredbo, vključno z globami in periodičnimi denarnimi kaznimi.

7.  ESMA pri opravljanju svojih nalog sodeluje z EBA in EIOPA in se posvetuje z EBA in EIOPA preden izda in posodobi smernice in predloži osnutek regulativnih tehničnih standardov iz odstavkov 2, 3 in 4.

▼B

Člen 22

Pristojni organi

1.  Vsaka država članica določi pristojni organ za namene te uredbe do 7. junija 2010.

2.  Pristojnim organom se dodeli zadostno število strokovno usposobljenega osebja, da se jim omogoči uporaba te uredbe.

▼M1

Člen 22a

▼M3

Pregled upoštevanja zahtev metodologij

▼M1

1.  ESMA pri izvajanju svojega neprekinjenega nadzora nad bonitetnimi agencijami, registriranimi v skladu s to uredbo, redno pregleduje skladnost s členom 8(3).

2.  Brez poseganja v člen 23 ESMA v okviru pregleda iz odstavka 1 tudi:

(a) preverja, ali bonitetne agencije izvajajo testiranje za nazaj,

(b) analizira rezultate tovrstnega testiranja za nazaj in

(c) preverja, da imajo bonitetne agencije na voljo postopke za upoštevanje rezultatov testiranja za nazaj v svojih ocenjevalnih metodologijah.

▼M1

Člen 23

Nevmešavanje v vsebino ocen ali metodologij

Pri izvrševanju svojih dolžnosti na podlagi te uredbe ESMA Komisija ali kateri koli javni organi države članice ne posegajo v vsebino bonitetnih ocen ali metodologij.

Člen 23a

Izvajanje pooblastil iz členov 23b do 23d

Pristojnosti, ki so na ESMA ali na njegove uradnike ali na druge osebe, pooblaščene s strani ESMA, prenesene s členi 23b do 23d, se ne uporabijo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 23b

Zahteve po informacijah

1.  ESMA lahko od bonitetnih agencij, oseb, vključenih v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ocenjevanih subjektov in povezanih tretjih oseb, tretjih oseb, ki so jim bonitetne agencije oddale v zunanje izvajanje nekatere operativne funkcije ali dejavnosti, in ostalih oseb, ki so na druge načine tesno in pomembno povezane z bonitetnimi agencijami ali dejavnostmi bonitetnega ocenjevanja, z enostavnim zahtevkom ali s sprejetjem odločitve zahteva, da predložijo vse informacije, ki so potrebne za izvajanje njegovih dolžnosti iz te uredbe.

2.  Kadar ESMA zahteva informacije iz odstavka 1 z enostavnim zahtevkom:

(a) se sklicuje na ta člen kot pravno podlago za zahtevek;

(b) navede namen zahtevka;

(c) opredeli, katere informacije se zahtevajo;

(d) določi rok, v katerem je treba informacije predložiti;

(e) obvesti osebo, od katere se te informacije zahtevajo, da informacij ni obvezana zagotoviti, da pa odgovor na zahtevek ne sme biti nepravilen ali zavajajoč;

(f) navede globo iz člena 36a v povezavi s točko 7 oddelka II Priloge III, če so odgovori na zastavljena vprašanja nepravilni ali zavajajoči.

3.  Kadar ESMA zahteva informacije v skladu z odstavkom 1 s sprejetjem odločitve:

(a) se sklicuje na ta člen kot pravno podlago za zahtevek;

(b) navede namen zahtevka;

(c) opredeli, katere informacije se zahtevajo;

(d) določi rok, v katerem je treba informacije predložiti;

(e) navede periodične denarne kazni, določene v členu 36b za primer, če so zahtevane informacije nepopolne;

(f) navede globo, določeno v členu 36a v povezavi s točko 7 oddelka II Priloge III za primer, če so odgovori na zastavljena vprašanja napačni ali zavajajoči, ter

(g) navede pravico do pritožbe proti odločitvi pri odboru za pritožbe ter pravico, da odločitev pregleda Sodišče Evropske unije v skladu s členoma 60 in 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.  Osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so z zakonom ali njihovo ustavo pooblaščene za njihovo zastopanje, zagotovijo zahtevane informacije. Te informacije lahko v imenu svojih strank zagotovijo ustrezno pooblaščeni pravni zastopniki. Njihove stranke pa nosijo polno odgovornost, če so informacije nepopolne, nepravilne ali zavajajoče.

5.  ESMA nemudoma posreduje kopijo enostavnega zahtevka ali sprejete odločitve pristojnemu organu države članice, kjer imajo prebivališče ali sedež osebe iz odstavka 1, na katere se nanaša zahtevek za informacije.

Člen 23c

Splošne preiskave

1.  Za izvedbo svojih nalog po tej uredbi lahko ESMA izvede vse potrebne preiskave oseb iz člena 23b(1). V ta namen imajo uradniki in druge osebe, ki jih ESMA za to pooblasti, pristojnosti da:

(a) pregledajo vso dokumentacijo, podatke, postopke in vsa druga gradiva v zvezi z izvajanjem njegovih nalog, ne glede na medij na katerem so shranjeni;

(b) pridobijo dokumentacijo, podatke, postopke ali druga gradiva ali pridobijo njihove overjene kopije ali izpiske;

(c) pozovejo in zaprosijo osebe iz člena 23b(1) ali njihove zastopnike ali osebje, da o dejstvih ali dokumentih, povezanih s predmetom in namenom preiskave podajo pisno ali ustno obrazložitev ter da njihove odgovore zabeležijo;

(d) opravijo razgovor z vsako drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor za namene zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;

(e) zahtevajo zapise o telefonskem in podatkovnem prometu.

2.  Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za opravljanje preiskav iz odstavka 1, pred izvajanjem svojih pristojnosti pokažejo pisno pooblastilo, ki podrobno določa predmet in namen preiskave. V pooblastilu so navedene tudi periodične denarne kazni, določene v členu 36b, v primeru če zahtevani zapisi, podatki, postopki ali druga gradiva ali odgovori oseb iz člena 23b(1) na zastavljena vprašanja niso predloženi ali so nepopolni, in globe, ki jih določa člen 36a v povezavi s točko 8 oddelka II Priloge III, če so odgovori oseb iz člena 23b(1) na zastavljena vprašanja nepravilni ali zavajajoči.

3.  Osebe iz člena 23b(1) privolijo v preiskave, ki se uvedejo na podlagi sprejete odločitve ESMA. V odločitvi so navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni, določene v členu 36b, pravna sredstva, ki so na voljo po Uredbi (EU) št. 1095/2010, in pravica, da odločitev preuči Sodišče Evropske unije.

4.  ESMA pravočasno pred preiskavo obvesti pristojni organ države članice, kjer je treba opraviti preiskavo, o preiskavi in identiteti pooblaščenih oseb. Uradniki zadevnega pristojnega organa na zahtevo ESMA pomagajo pooblaščenim osebam pri izvajanju njihovih dolžnosti. Uradniki zadevnega pristojnega organa se lahko udeležijo preiskav na podlagi zahteve.

5.  Če je za pridobitev zapisov o telefonskem in podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1 po nacionalnih pravilih potrebno pooblastilo sodišča, se za takšno pooblastilo zaprosi. Za takšno pooblastilo se lahko zaprosi tudi kot previdnostni ukrep.

6.  Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 5, nacionalno sodišče preveri, da je odločitev ESMA verodostojna in da predvideni prisilni ukrepi glede na predmet preiskave niso niti samovoljni niti pretirani. Pri preverjanju sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalno sodišče zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima ESMA za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi na resnost domnevne kršitve in naravo vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Nacionalno sodišče pa ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko preuči le Sodišče Evropske unije v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Člen 23d

Inšpekcijski pregledi na kraju samem

1.  Za izvajanje svojih dolžnosti v skladu s to uredbo lahko ESMA izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v poslovnih prostorih pravnih oseb iz člena 23b(1). Kadar je to potrebno zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti pregledov, lahko ESMA izvede inšpekcijski pregled na kraju samem brez predhodne najave.

2.  Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore in na zemljišče pravnih oseb, ki so predmet preiskave ob predložitvi odločitve, ki jo je sprejela ESMA, in imajo vse pristojnosti iz člena 23c(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige ali dokumentacijo za obdobje in v obsegu, potrebnem za izvedbo pregleda.

3.  Če zadevna oseba ne dovoli pregleda, uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, izvajajo svoje pristojnosti po predložitvi pisnega pooblastila o predmetu in namenu pregleda ter periodičnih denarnih kazni, določenih v členu 36b. ESMA pred pregledom o njem pravočasno obvesti pristojni organ države članice, kjer se bo izvajal pregled.

4.  Osebe iz člena 23b(1) dovolijo inšpekcijske preglede na kraju samem, ki so odrejeni z odločitvijo ESMA. V odločitvi je določen predmet in namen pregleda ter datum začetka, navedene pa so tudi periodične denarne kazni, določene v členu 36b, pravna sredstva, ki so na razpolago v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 ter pravica, da odločitev preuči Sodišče Evropske unije. ESMA to odločitev sprejme po posvetovanju s pristojnim organom države članice, v kateri bo pregled potekal.

5.  Uradniki, pa tudi tisti, ki jih pooblasti ali imenuje pristojni organ države članice, v kateri se izvaja pregled, na zahtevo ESMA aktivno pomagajo uradnikom ESMA in drugim osebam, ki jih pooblasti ESMA. V ta namen bodo imeli pooblastila iz odstavka 2. Uradniki pristojnega organa zadevne države članice se lahko udeležijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem na podlagi zahteve.

6.  ESMA lahko od pristojnih organov držav članic tudi zahteva, da v njegovem imenu izvedejo določene preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, kot je določeno v tem členu in v členu 23c(1). V ta namen imajo pristojni organi enaka pooblastila kakor ESMA, kakor so določena v tem členu in v členu 23c(1).

7.  Kadar uradniki ESMA in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti ESMA, ugotovijo, da oseba nasprotuje pregledu, ki je bil odrejen v skladu s tem členom, jim pristojni organ zadevne države članice ponudi potrebno pomoč in po potrebi zagotovi tudi pomoč policije ali drugega enakovrednega izvršilnega organa, da se s tem omogoči izvedba inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

8.  Če je treba za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 po nacionalnih pravilih pridobiti pooblastilo sodišča, se zanj zaprosi. Za tovrstno pooblastilo se lahko zaprosi tudi kot previdnostni ukrep.

9.  Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 8, nacionalno sodišče preveri, da je odločitev ESMA verodostojna in da predvideni prisilni ukrepi glede na predmet preiskave niso niti samovoljni niti pretirani. Pri preverjanju sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalno sodišče zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima ESMA za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi na resnost domnevne kršitve in naravo vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Nacionalno sodišče pa ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko preuči le Sodišče Evropske unije v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Člen 23e

Postopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob

1.  Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog po tej uredbi ugotovi, da obstajajo tehtni znaki možnega obstoja dejstev, ki bi lahko pomenila eno ali več od kršitev iz Priloge III, imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika znotraj ESMA, da zadevo razišče. Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri neposrednem ali posrednem nadzoru bonitetnih agencij ali v registracijskem postopku in svoje naloge opravlja neodvisno od odbora nadzornikov ESMA.

2.  Preiskovalni uradnik razišče domnevne kršitve ob upoštevanju pripomb preiskovanih oseb in ves spis s svojimi ugotovitvami predloži odboru nadzornikov ESMA.

Pri opravljanju svojih nalog lahko preiskovalni uradnik uveljavlja svojo pristojnost, da zahteva informacije v skladu s členom 23b ter izvaja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem v skladu s členoma 23c in 23d. Pri izvajanju teh pristojnosti ravna v skladu s členom 23a.

Preiskovalni uradnik ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je ESMA zbral pri nadzornih dejavnostih.

3.  Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži odboru nadzornikov ESMA, preiskovanim osebam omogoči, da podajo izjavo v zvezi s preiskovanimi zadevami. Svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so preiskovane osebe imele priložnost dati pripombe.

V preiskavi iz tega člena se v celoti upošteva pravica zadevnih oseb do obrambe.

4.  Ko preiskovalni uradnik predloži spis s svojimi ugotovitvami odboru nadzornikov ESMA, o tem uradno obvesti preiskovane osebe. Tem se zagotovi pravica do vpogleda v spis ob upoštevanju upravičenega interesa drugih oseb glede varstva poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih podatkov, ki se nanašajo na tretje osebe.

5.  Odbor nadzornikov ESMA na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in potem ko v skladu s členoma 25 in 36c preiskovane osebe zasliši, če tako zahtevajo, odloči, ali so te preiskovane osebe storile eno ali več kršitev s seznama v Prilogi III, in v tem primeru sprejme nadzorni ukrep v skladu s členom 24 ter naloži globo v skladu s členom 36a.

6.  Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri posvetovanjih odbora nadzornikov ESMA niti na noben drug način ne posega v proces odločanja tega odbora.

7.  Komisija sprejme nadaljnja postopkovna pravila v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, sprejme tudi podrobna pravila glede rokov zastaranja za naložitev in izvrševanje kazni.

Pravila iz prvega pododstavka se sprejmejo z delegiranimi akti v skladu s členom 38a in ob upoštevanju pogojev iz členov 38b in 38c.

8.  ESMA ustreznim nacionalnim organom predloži zadeve za kazenski pregon, če pri opravljanju svojih nalog po tej uredbi ugotovi, da obstajajo tehtni znaki možnega obstoja dejstev, ki bi pomenila obstoj kaznivega dejanja. Poleg tega ESMA ne nalaga glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz identičnega ali skoraj identičnega dejanskega stanja, postala pravnomočna v kazenskem postopku po nacionalnem pravu.

Člen 24

Nadzorni ukrepi ESMA

1.  Če odbor nadzornikov ESMA v skladu s členom 23e(5) ugotovi, da je bonitetna agencija zagrešila eno od kršitev navedenih na seznamu v Prilogi III, sprejme eno ali več od naslednjih odločitev:

(a) razveljavi registracijo te bonitetne agencije;

(b) začasno prepove izdajanje bonitetnih ocen tej bonitetni agenciji v vsej Uniji, dokler se kršitev ne odpravi;

(c) prekliče uporabo bonitetnih ocen, ki jih je izdala ta bonitetna agencija, v regulatorne namene, v vsej Uniji, dokler se kršitev ne odpravi;

(d) zahteva, da bonitetna agencija odpravi kršitev;

(e) izda javna obvestila.

2.  Pri sprejemanju odločitev iz odstavka 1 odbor nadzornikov ESMA upošteva naravo in resnost kršitve, ob upoštevanju spodnjih meril:

(a) trajanje in pogostost kršitve;

(b) ali je kršitev razkrila resno ali sistemsko slabost v postopkih podjetja ali v njegovih sistemih za upravljanje ali v notranjem nadzoru;

(c) ali je kršitev omogočil, povzročil ali drugače spremljal finančni kriminal;

(d) ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti.

3.  Odbor nadzornikov ESMA pred sprejetjem odločitve iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 o njih obvesti EBA in EIOPA.

4.  Bonitetne ocene se lahko v regulatorne namene še naprej uporabljajo po sprejetju odločitev iz točk (a) in (c) odstavka 1 v obdobju, ki ne presega:

(a) desetih delovnih dni od objave odločitve ESMA v skladu z odstavkom 5, če obstajajo bonitetne ocene za isti finančni instrument ali subjekt, ki so jih izdale druge bonitetne agencije, registrirane v skladu s to uredbo, ali

(b) treh mesecev od objave odločitve ESMA v skladu z odstavkom 5, če ni bonitetnih ocen za isti finančni instrument ali subjekt, ki so jih izdale druge bonitetne agencije, registrirane v skladu s to uredbo.

Odbor nadzornikov ESMA lahko tudi na prošnjo EBA ali EIOPA v izjemnih okoliščinah, ki bi lahko povzročile motnje na trgu ali ogrozile finančno stabilnost, obdobje iz točke (b) prvega pododstavka podaljša za nadaljnje tri mesece.

5.  Odbor nadzornikov ESMA nemudoma uradno obvesti zadevno bonitetno agencijo o vseh odločitvah, sprejetih v skladu z odstavkom 1 ter jih posreduje pristojnim organom, področnim pristojnim organom, Komisiji ter EBA in EIOPA. Vse odločitve javno objavi na svoji spletni strani v 10 delovnih dneh od datuma sprejetja.

Pri objavi svoje odločitve v skladu s prvim pododstavkom odbor nadzornikov ESMA objavi tudi pravico zadevne bonitetne agencije, da se pritoži na odločitev, in po potrebi dejstvo, da je bila pritožba tudi vložena, pri tem pa navede, da pritožba nima odložilnega učinka, in dejstvo, da obstaja možnost, da odbor za pritožbe lahko odloži izvajanje sporne odločitve v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št.1095/2010.

Člen 25

Zaslišanje zadevnih oseb

1.  Pred sprejetjem odločitev v skladu s členom 24(1) nadzorni odbor ESMA preiskovanim osebam omogoči, da podajo izjavo o ugotovitvah ESMA. Odločitve nadzornega odbora ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, h katerim so preiskovane osebe imele priložnost dati pripombe.

Prvi pododstavek se ne uporablja, če so potrebni nujni ukrepi, da se prepreči večja neposredna škoda finančnega sistema. V tem primeru lahko nadzorni odbor ESMA sprejme začasne odločitve in zadevnim osebam omogoči, da podajo izjavo takoj, ko je to možno po sprejetju odločitve.

2.  Med postopkom se v celoti spoštuje pravica preiskovanih oseb do obrambe. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis ESMA ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb glede varstva poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij.

▼M3

Člen 25a

Pristojni področni organi, odgovorni za nadzor in izvrševanje člena 4(1) ter členov 5a, 8b, 8c in 8d

Pristojni področni organi so odgovorni za nadzor in izvrševanje člena 4(1) ter členov 5a, 8b, 8c in 8d v skladu z ustrezno področno zakonodajo.

▼M1



POGLAVJE III

Sodelovanje med ESMA, pristojnimi organi in pristojnimi področnimi organi

Člen 26

Obveznost sodelovanja

ESMA, EBA, EIOPA, pristojni organi in pristojni področni organi sodelujejo, kadar je to potrebno za namene te uredbe in za namene ustrezne področne zakonodaje.

Člen 27

Izmenjava informacij

1.  ESMA, pristojni organi in pristojni področni organi si brez odlašanja izmenjajo informacije, potrebne za opravljanje dolžnosti, ki jih imajo po tej uredbi in po ustrezni področni zakonodaji.

2.  ESMA lahko centralnim bankam, Evropskemu sistemu centralnih bank in Evropski centralni banki kot monetarnim oblastem, Evropskemu odboru za sistemska tveganja ter, kjer je to primerno, drugim javnim organom, odgovornim za nadzor nad plačilnimi sistemi in sistemi poravnave, posreduje zaupne informacije, ki so namenjene opravljanju njihovih nalog. Prav tako se takšnim organom ali telesom ne prepreči, da ESMA posredujejo informacije, ki jih ta utegne potrebovati za opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo.

▼M1 —————

▼M1

Člen 30

Prenos nalog ESMA na pristojne organe

1.  Kadar je to potrebno za pravilno opravljanje nadzorne naloge, lahko ESMA določene nadzorne naloge prenese na pristojni organ države članice v skladu s smernicami, ki jih izda ESMA na podlagi člena 21(2). Te posebne nadzorne naloge lahko zlasti vključujejo pristojnost zahtevati informacije v skladu s členom 23b in izvajanja preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členom 23d(6).

2.  Pred prenosom nalog se ESMA posvetuje z ustreznim pristojnim organom. Takšno posvetovanje zadeva:

(a) obseg naloge, ki bo prenesena;

(b) časovni okvir za opravljanje naloge, ki bo prenesena; ter

(c) prenos potrebnih informacij s strani ESMA in ESMA.

3.  V skladu z uredbo o pristojbinah in taksah, ki jo Komisija sprejme v skladu s členom 19(2), ESMA pristojnemu organu povrne stroške, ki nastanejo zaradi opravljanja prenesenih nalog.

4.  ESMA pregleda prenos iz odstavka 1 v ustreznih časovnih presledkih. Prenos nalog se lahko kadar koli prekliče.

Prenos nalog ne vpliva na odgovornost ESMA in ne omejuje možnosti ESMA za vodenje in nadziranje prenesene dejavnosti. Nadzorna odgovornost iz te uredbe, vključno z odločitvijo o registraciji, končno oceno in nadaljnjimi odločitvami v zvezi s kršitvami, se ne prenesejo.

Člen 31

Obvestila in zahteve za preklic pristojnih organov

1.  Če pristojni organ države članice ugotovi, da se na ozemlju njegove ali druge države članice izvajajo ali so bila izvedena dejanja v nasprotju s to uredbo, o tem čim bolj podrobno obvesti ESMA. Če pristojni organ meni, da je to primerno za preiskovalne namene, lahko pristojni organ ESMA tudi predlaga, da oceni potrebo po uporabi pristojnosti iz členov 23b in 23c glede bonitetne agencije, ki pri teh dejanjih sodeluje.

ESMA ustrezno ukrepa. Pristojnemu organu, ki poda uradno obvestilo ESMA, sporoči rezultat in po možnosti vse pomembne vmesne dogodke.

2.  Brez poseganja v dolžnost obveščanja iz odstavka 1, če pristojni organ države članice, ki poda uradno obvestilo, meni, da registrirana bonitetna agencija, katere bonitetne ocene se uporabljajo na ozemlju te države članice, krši obveznosti iz te uredbe in da so kršitve dovolj resne in stalne, da znatno vplivajo na varstvo vlagateljev ali na stabilnost finančnega sistema v tej državi članici, lahko pristojni organ, ki poda uradno obvestilo, od ESMA zahteva, da v regulatorne namene začasno prekliče uporabo bonitetnih ocen zadevne bonitetne agencije s strani finančnih institucij in drugih subjektov iz člena 4(1). Pristojni organ, ki poda uradno obvestilo, ESMA navede popolne razloge za zahtevo.

Če ESMA meni, da zahteva ni upravičena, o tem v pisni obliki z opredelitvijo razlogov obvesti pristojni organ, ki je podal uradno obvestilo. Če ESMA meni, da je zahteva upravičena, sprejme ustrezne ukrepe za rešitev tega vprašanja.

Člen 32

Poslovna skrivnost

1.  Obveznost varovanja poslovne skrivnosti se uporablja za ESMA, pristojne organe in za vse osebe, ki delajo ali so delale pri ESMA, pristojnih organih ali pri kateri koli drugi osebi, na katero je ESMA prenesel naloge, vključno z revizorji in strokovnjaki, ki jih je ESMA pogodbeno zaposlil. Informacije, ki so poslovna skrivnost, se ne smejo razkrivati nobeni drugi osebi ali organu, razen kadar je tako razkrivanje potrebno za pravne postopke.

2.  Vse informacije, ki jih na podlagi te uredbe pridobijo ESMA, pristojni organi, pristojni področni organi ali drugi organi in telesa iz člena 27(2) ali ki si jih medsebojno izmenjajo, se štejejo za zaupne, razen kadar ESMA ali pristojni organ ali drug zadevni organ ali telo v času njihovega posredovanja navede, da se take informacije lahko razkrijejo, ali kadar je tako razkrivanje potrebno za pravne postopke.

▼M1 —————

▼B



POGLAVJE IV

Sodelovanje s tretjimi državami

▼M1

Člen 34

Sporazum o izmenjavi informacij

ESMA lahko sklene sporazume o sodelovanju za izmenjavo informacij z nadzornimi organi tretjih držav samo, če za razkrite informacije veljajo jamstva poslovne skrivnosti, ki so najmanj enakovredna tistim iz člena 32.

Taka izmenjava informacij je namenjena opravljanju nalog ESMA ali navedenih nadzornih organov.

Kar zadeva posredovanje osebnih podatkov tretji državi, ESMA uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ( 30 ).

Člen 35

Razkrivanje informacij, prejetih od tretjih držav

ESMA lahko informacije, ki jih je prejel od nadzornih organov tretjih držav, razkrije samo, če so ESMA ali ti nadzorni organi pridobili izrecno soglasje nadzornega organa, ki je posredoval informacije, in se po potrebi informacije razkrijejo samo za namene, za katere je ta nadzorni organ dal soglasje, ali kadar je takšno razkritje potrebno za pravne postopke.

▼M3



NASLOV IIIA

CIVILNA ODGOVORNOST BONITETNIH AGENCIJ

Člen 35a

Civilna odgovornost

1.  Kadar bonitetna agencija namerno ali iz hude malomarnosti zagreši katero koli kršitev, navedeno v Prilogi III, ki vpliva na bonitetno oceno, lahko vlagatelj ali izdajatelj od te bonitetne agencije zahteva odškodnino za škodo, ki jo je utrpel zaradi te kršitve.

Vlagatelj lahko v skladu s tem členom zahteva odškodnino, kadar ugotovi, da se je v skladu s členom 5a(1) ali drugače s potrebno skrbnostjo razumno zanesel na bonitetno oceno pri odločitvi o naložbi v finančni instrument, za katerega velja navedena bonitetna ocena, o njegovi ohranitvi ali odprodaji.

Izdajatelj lahko v skladu s tem členom zahteva odškodnino, če ugotovi, da je sam ali njegovi finančni instrumenti zajet v to bonitetno oceno in da do kršitve ni prišlo zaradi zavajajoče in netočne informacije, ki jo je bonitetni agenciji zagotovil izdajatelj, bodisi neposredno ali z objavljeno informacijo.

2.  Vlagatelj ali izdajatelj ima odgovornost predložiti točne in podrobne informacije, iz katerih je razvidno, da je bonitetna agencija zagrešila kršitev te uredbe in je ta kršitev vplivala na izdano bonitetno oceno.

Pristojno nacionalno sodišče oceni, kaj pomenijo natančne in podrobne informacije, pri čemer se upošteva dejstvo, da vlagatelj ali izdajatelj morda nima dostopa do informacij, ki jih ima izključno bonitetna agencija.

3.  Civilna odgovornost bonitetnih agencij iz odstavka 1 se vnaprej omeji samo, kadar je taka omejitev:

(a) razumna in sorazmerna; in

(b) dopušča veljavno nacionalno pravo v skladu z odstavkom 4.

Omejitev, ki ni v skladu s pogoji iz prvega pododstavka, ali izključitev civilne odgovornosti nima pravnega učinka.

4.  Izrazi „škoda“, „namera“, „huda malomarnost“, „razumno zanašanje“, „potrebna skrbnost“, „vpliv“, „razumnost“ in „sorazmernost“, ki so uporabljeni v tem členu, vendar niso opredeljeni, se razlagajo in uporabljajo v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, utemeljenim na ustreznih pravilih mednarodnega zasebnega prava. Zadeve v zvezi s civilno odgovornostjo bonitetne agencije, ki niso zajete v tej uredbi, ureja veljavno nacionalno pravo, utemeljeno na ustreznih pravilih mednarodnega zasebnega prava. Sodišče, pristojno za odločanje o odškodninskem zahtevku vlagatelja ali izdajatelja iz naslova civilne odgovornosti, je določeno na podlagi ustreznih pravilih mednarodnega zasebnega prava.

5.  Ta člen ne izključuje nadaljnjih odškodninskih zahtevkov iz naslova civilne odgovornosti v skladu z nacionalnim pravom.

6.  Pravica do pravnega varstva iz tega člena ne preprečuje, da bi ESMA polno izvajal svoja pooblastila iz člena 36a.

▼B



NASLOV IV

KAZNI, POSTOPEK Z ODBOROM, POROČANJE TER PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE



POGLAVJE I

▼M1

Kazni, globe, periodične denarne kazni, postopek v odboru, prenesena pooblastila in poročanje

▼B

Člen 36

Kazni

▼M1

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve člena 4(1) in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice zagotovijo, da pristojni področni organ javnosti razkrije vsako kazen, ki se izreče zaradi kršitev člena 4(1), razen če bi takšno razkritje resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem.

▼B

Do 7. junijem 2010 države članice uradno obvestijo Komisijo o pravilih iz prvega pododstavka. Komisijo nemudoma uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo na ta pravila.

▼M1

Člen 36a

Globe

1.  Kadar v skladu s členom 23e(5) odbor nadzornikov ESMA ugotovi, da je bonitetna agencija namerno ali iz malomarnosti zagrešila katero od kršitev iz Priloge III, sprejme odločitev o naložitvi globe v skladu z odstavkom 2.

Kršitev bonitetne agencije bo obravnavana kot namerna v primeru, da ESMA odkrije objektivna dejstva, ki dokazujejo, da je bonitetna agencija ali njeno poslovodstvo namerno storilo kršitev.

2.  Osnovni zneski glob iz odstavka 1 so vključeni v naslednjih mejnih vrednostih:

▼M3

(a) za kršitve iz točk 1 5, 11 do 15, 19, 20, 23, 26a do 26d, 28, 30, 32, 33, 35, 41, 43, 50, 51 in 55 do 62 oddelka I Priloge III globe znašajo najmanj 500 000 EUR in največ 750 000 EUR;

(b) za kršitve iz točk 6, 7, 8, 16, 17, 18, 21, 22, 22a, 24, 25, 27, 29, 31, 34, 37 do 40, 42, 42a, 42b, 45 do 49a, 52, 53 in 54 oddelka I Priloge III globe znašajo najmanj 300 000 EUR in največ 450 000 EUR;

▼M1

(c) za kršitve iz točk 9, 10, 26, 36, 44 in 53 oddelka I Priloge III globe znašajo najmanj 100 000 EUR in največ 200 000 EUR;

▼M3

(d) za kršitve iz točk 1, 6, 7, 8 in 9 oddelka II Priloge III globe znašajo najmanj 50 000 EUR in največ 150 000 EUR;

(e) za kršitve iz točk 2, 3a do 5 oddelka II Priloge III globe znašajo najmanj 25 000 EUR in največ 75 000 EUR;

▼M1

(f) za kršitve iz točke 3 oddelka II Priloge III globe znašajo najmanj 10 000 EUR in največ 50 000 EUR;

(g) za kršitve iz točk 1 do 3 in 11 oddelka III Priloge III globe znašajo najmanj 150 000 EUR in največ 300 000 EUR;

▼M3

(h) za kršitve iz točke 20a oddelka I Priloge III, točk 4 do 4c, 6, 8 in 10 oddelka III Priloge III globe znašajo najmanj 90 000 EUR in največ 200 000 EUR;

▼M1

(i) za kršitve iz točk 5, 7 in 9 oddelka III Priloge III globe znašajo najmanj 40 000 EUR in največ 100 000 EUR;

ESMA pri odločanju o nižji, srednji ali višji vrednosti osnovnega zneska glob, določenih v prvem pododstavku, upošteva letni promet preteklega poslovnega leta zadevne bonitetne agencije. Nižja vrednost osnovnega zneska velja za bonitetne agencije z letnim prometom pod 10 milijoni EUR, srednja vrednost velja za bonitetne agencije z letnim prometom med 10 in 50 milijoni EUR, višja vrednost pa za bonitetne agencije z letnim prometom nad 50 milijoni EUR.

3.  Osnovni zneski, določeni v mejnih vrednostih iz odstavka 2, se po potrebi prilagodijo ob upoštevanju oteževalnih ali olajševalnih dejavnikov v skladu z zadevnimi koeficienti iz Priloge IV.

Zadevni oteževalni koeficient se uporablja za vsak posamezen osnovni znesek. Če se uporabi več kot en oteževalni koeficient se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega oteževalnega koeficienta doda osnovnemu znesku.

Zadevni olajševalni koeficient se uporablja za vsak posamezen osnovni znesek. Če se uporabi več kot en olajševalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega olajševalnega koeficienta odšteje od osnovnega zneska.

4.  Ne glede na odstavka 2 in 3 globa ne sme presegati 20 % letnega prometa zadevne bonitetne agencije v preteklem poslovnem letu; če pa je bonitetna agencija imela neposredne ali posredne finančne koristi zaradi kršitve, je globa najmanj enaka tem finančnim koristim.

Kadar neko dejanje ali opustitev dejanja bonitetne agencije šteje za več kot eno kršitev s seznama v Prilogi III, se uporabi le višja globa, izračunana v skladu z odstavkoma 2 in 3 ter povezana z eno od teh kršitev.

Člen 36b

Periodične denarne kazni

1.  Odbor nadzornikov ESMA naloži periodične denarne kazni z odločitvijo, da se:

(a) bonitetno agencijo prisili, da preneha s kršitvijo v skladu z odločitvijo, ki je bila sprejeta v skladu s točko (d) člena 24(1);

(b) osebo iz člena 23b(1) prisili k predložitvi popolnih informacij, ki se jih je zahtevalo z odločitvijo v skladu s členom 23b;

(c) osebo iz člena 23b(1) prisili k privolitvi v preiskavo in zlasti k predložitvi popolne evidence, podatkov, postopkov ali drugega potrebnega materiala ter k dopolnitvi in popravku drugih informacij, podanih v preiskavi, ki se je začela na podlagi odločitve, sprejete v skladu s členom 23c;

(d) osebo iz člena 23b(1) prisili k privolitvi v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen z odločitvijo v skladu s členom 23d.

2.  Te periodične denarne kazni morajo biti učinkovite in sorazmerne. Periodične denarne kazni se naložijo na dnevni osnovi dokler zadevna bonitetna agencija ali zadevna oseba ne izpolnjuje ustrezne odločitve iz odstavka 1.

3.  Ne glede na odstavek 2 znesek periodičnih denarnih kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu ali, v primeru fizičnih oseb, 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Zneski se računajo od datuma, določenega v odločitvi, s katero se naloži periodična denarna kazen.

4.  Periodične denarne kazni se lahko naložijo za obdobje do šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi ESMA.

Člen 36c

Zaslišanje oseb, ki so v postopku

1.  Preden odbor nadzornikov ESMA sprejme odločitev o naložitvi globe in/ali periodične denarne kazni v skladu s členom 36a ali točkami (a) do (d) člena 36b(1), osebam, ki so v postopku, omogoči, da podajo izjavo o ugotovitvah ESMA. Odločitve odbora nadzornikov ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, h katerim so osebe, ki so v postopku imele priložnost dati pripombe.

2.  Med postopkom se v celoti spoštuje pravica oseb, ki so v postopku, do obrambe. Osebam je zagotovljena pravica do vpogleda v spis ESMA, ob upoštevanju upravičenega interesa drugih oseb za varstvo poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente ESMA.

Člen 36d

Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev glob in periodičnih denarnih kazni

1.  ESMA javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložil v skladu s členoma 36a in 36b, razen če bi takšno razkritje javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem.

2.  Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 36a in 36b, so upravne narave.

3.  Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 36a in 36b, so izvršljive.

Izvršbo urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi, na ozemlju katere se opravi izvršba. Organ, ki ga v ta namen določi vlada vsake od držav članic ter o tem obvesti ESMA in Sodišče Evropske unije, priloži odločitvi potrdilo o njeni izvršljivosti, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overovitve verodostojnosti odločitve.

Ko so te formalnosti na zahtevo zadevne stranke izpolnjene, lahko ta preide k izvršbi v skladu z nacionalnim pravom, tako da zadevo predloži neposredno pristojnim organom.

Izvršba se lahko odloži le z odločbo Sodišča Evropske unije. Vendar so za nadzor nad pravilnostjo izvršilnih dejanj pristojna sodišča zadevne države.

4.  Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo splošnemu proračunu Evropske unije.

Člen 36e

Preverjanje Sodišča Evropske unije

Sodišče Evropske unije ima neomejeno pristojnost do preuči odločitve, s katerimi je ESMA naložil globo ali periodično denarno kazen. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.

▼M1

Člen 37

Spremembe prilog

Za upoštevanje razvoja na finančnih trgih, vključno z mednarodnim razvojem, zlasti kar zadeva nove finančne instrumente, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 38a ter pod pogoji iz členov 38b in 38c sprejme ukrepe za spremembo prilog, razen Priloge III.

▼B

Člen 38

Postopek z odborom

1.  Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES ( 31 ).

▼M1 —————

▼B

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

▼M1

Člen 38a

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz tretjega pododstavka člena 5(6), člena 19(2), člena 23e(7) in člena 37 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 1. junija 2011. Komisija pripravi poročilo o pooblastilu najpozneje šest mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet pooblastilo prekliče v skladu s členom 38b.

2.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 38b in 38c.

Člen 38b

Preklic pooblastila

1.  Pooblastilo iz tretjega pododstavka člena 5(6), člena 19(2), člena 23e(7) in člena 37 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

2.  Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila, ki bi bila lahko preklicana, in možne razloge za preklic.

3.  Z odločitvijo o preklicu preneha veljati pooblastilo, navedeno v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 38c

Nasprotovanje delegiranim aktom

1.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v treh mesecih od datuma uradnega obvestila.

Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za tri mesece.

2.  Če do izteka roka iz odstavka 1 niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o nameri, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala.

3.  Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu v roku iz odstavka 1, ta akt ne začne veljati. V skladu s členom 296 Pogodbe o delovanju Evropske unije institucija, ki nasprotuje delegiranemu aktu, navede razloge za nasprotovanje.

▼B

Člen 39

Poročanje

▼M3 —————

▼M1 —————

▼M3 —————

▼M3

4.  Komisija po pridobitvi tehničnega nasveta od organa ESMA pregleda stanje na trgu bonitetnega ocenjevanja za strukturirane finančne instrumente, zlasti trg bonitetnega ocenjevanja za pozicije re-listinjenja. Po tem pregledu Komisija do 1. julija 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom, v katerem oceni zlasti:

(a) razpoložljivost zadostne izbire z vidika izpolnjevanja zahtev, navedenih v členih 6b in 8c;

(b) ali je primerno skrajšati ali podaljšati najdaljše obdobje pogodbenega razmerja iz člena 6b(1) in najkrajše obdobje, ki mora preteči, preden lahko bonitetna agencija z izdajateljem ali povezano tretjo osebo ponovno sklene pogodbo o izdajanju bonitetnih ocen o pozicijah re-listinjenja iz člena 6b(3);

(c) ali je primerno spremeniti izjemo iz drugega pododstavka člena 6b(2).

5.  Komisija po pridobitvi tehničnega nasveta organa ESMA pregleda stanje na trgu bonitetnega ocenjevanja. Po tem pregledu Komisija do 1. januarja 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom, v katerem oceni zlasti:

(a) ali obstaja potreba po razširitvi obsega obveznosti iz člena 8b zaradi vključitve drugih finančnih kreditnih proizvodov;

(b) ali so se nasprotja interesov zaradi zahtev iz členov 6, 6a in 7 zadostno zmanjšala;

(c) ali bi bilo treba mehanizem rotacije iz člena 6b razširiti na druge razrede finančnih instrumentov in ali je primerno uporabiti različna obdobja za posamezne razrede finančnih instrumentov;

(d) ustreznost obstoječih in alternativnih modelov plačevanja;

(e) ali obstaja potreba po izvajanju drugih ukrepov za spodbujanje konkurence na trgu bonitetnega ocenjevanja;

(f) ustreznost dodatnih pobud za spodbujanje konkurence na trgu bonitetnega ocenjevanja na podlagi razvoja sestave sektorja;

(g) ali obstaja potreba po predlaganju ukrepov za odpravo pogodbenega prevelikega zanašanja na bonitetne ocene;

(h) oceno stopnje tržne koncentracije, tveganj, ki izhajajo iz visoke koncentracije, in vpliva na celotno stabilnost finančnega sektorja.

6.  Komisija vsaj enkrat letno Evropski parlament in Svet obvesti o vseh novih odločitvah o enakovrednosti iz člena 5(6), ki so bile sprejete v obdobju poročanja.

▼M3

Člen 39a

Osebje in sredstva organa ESMA

Organ ESMA do 21. junija 2014 oceni potrebe po osebju in virih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to uredbo ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo.

▼M3

Člen 39b

Obveznosti poročanja

1.  Komisija do 31. decembra 2015 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o:

(a) ukrepih za odpravo sklicevanj na bonitetne ocene, ki povzročajo ali bi utegnila povzročiti izključno ali sistematično zanašanje nanje; in

(b) alternativnih orodjih, na podlagi katerih bi lahko vlagatelji izvedli svojo oceno kreditnega tveganja izdajateljev in finančnih instrumentov,

da se do 1. januarja 2020 črtajo vsa sklicevanja na bonitetne ocene v pravu Unije za regulativne namene, pod pogojem, da so opredeljene in se izvajajo ustrezne alternative ocenjevanju kreditnega tveganja. ESMA Komisiji zagotovi tehnično svetovanje v okviru tega odstavka.

2.  Komisija ob upoštevanju razmer na trgu do 31. decembra 2014 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o ustreznosti oblikovanja evropskega ocenjevanja sposobnosti za odplačevanje državnega dolga.

Komisija ob upoštevanju ugotovitev poročila iz prvega pododstavka in razmer na trgu do 31. decembra 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o ustreznosti in izvedljivosti podpore evropski bonitetni agenciji, ki bi ocenjevala sposobnost držav članic za odplačevanja državnega dolga, in/ali evropske ustanove za bonitetno ocenjevanje za vse druge bonitetne ocene.

3.  Komisija do 31. decembra 2013 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvedljivosti mreže malih bonitetnih agencij, da bi se povečala konkurenčnost na trgu. V tem poročilu se oceni finančna in nefinančna pomoč za oblikovanje mreže, pri čemer se upošteva morebitno nasprotje interesov zaradi tega javnega financiranja. Komisija lahko na podlagi ugotovitev iz tega poročila in po tehničnem svetovanju organa ESMA ponovno oceni in predlaga spremembo člena 8d.

▼B



POGLAVJE II

Prehodne in končne določbe

Člen 40

Prehodne določbe

Bonitetne agencije, ki poslujejo v Skupnosti pred 7. junijem 2010 („obstoječe bonitetne agencije“) in ki se nameravajo registrirati v skladu s to uredbo, sprejmejo vse potrebne ukrepe za uskladitev z določbami te uredbe najpozneje do 7. septembra 2010.

Bonitetne agencije predložijo vlogo za registracijo od 7. junija 2010. Obstoječe bonitetne agencije predložijo vlogo za registracijo do 7. septembra 2010.

▼M1

Obstoječe bonitetne agencije lahko še naprej izdajajo bonitetne ocene, ki jih finančne institucije in drugi subjekti iz člena 4(1) uporabljajo za regulatorne namene, razen če je bila registracija zavrnjena. V primeru zavrnitve registracije se uporablja člen 24(4) in (5).

▼M1

Člen 40a

Prehodni ukrepi v zvezi z ESMA

1.  Vse pristojnosti in dolžnosti, ki so bile podeljene pristojnim organom, v zvezi z nadzorno in izvršilno dejavnostjo na področju bonitetnih agencij, ne glede na to ali delujejo kot pristojni organi matične države članice ali ne, in kolegijem, če so bili ustanovljeni, se zaključijo s 1. julijem 2011.

Vendar pa se vloga za registracijo, ki so jo pristojni organi matične države članice ali ustrezni kolegij prejeli do 7. septembra 2010, ne prenese na ESMA in odločitev o registraciji ali zavrnitvi registracije sprejmejo ti organi oziroma ustrezni kolegij.

2.  Brez poseganja v drugi pododstavek odstavka 1 vse datoteke in delovne dokumente ali njihove overjene kopije v zvezi z nadzorno in izvršilno dejavnostjo na področju bonitetnih agencij, vključno z vsemi pregledi v teku in izvršilnimi ukrepi, prevzame ESMA na datum iz odstavka 1.

3.  Pristojni organi in kolegiji iz odstavka 1 zagotovijo, da se vsi obstoječi zapisi in delovni dokumenti ali njihove overjene kopije čim prej in najkasneje do 1. julija 2011 prenesejo na ESMA. Ti pristojni organi in kolegiji ESMA nudijo tudi vso potrebno pomoč in mu svetujejo, da omogočijo učinkovit in uspešen prenos ter prevzem nadzorne in izvršilne dejavnosti na področju bonitetnih agencij.

4.  ESMA deluje kot pravni naslednik pristojnih organov in kolegijev iz odstavka 1 v vseh upravnih ali sodnih postopkih, ki so posledica nadzornih in izvršilnih dejavnosti, ki so jih ti zadevni pristojni organi in kolegiji izvajali v zvezi z zadevami, ki sodijo v okvir te uredbe.

5.  Vsaka registracija bonitetne agencije v skladu s poglavjem I naslova III, ki jo opravi pristojni organ iz odstavka 1 tega člena, ostane veljavna po prenosu pristojnosti na ESMA.

6.  ESMA do 1. julija 2014 v okviru nadzora v teku izvede vsaj eno preiskavo vseh bonitetnih agencij, ki sodijo pod njegovo nadzorno pristojnost.

▼B

Člen 41

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma začetka veljavnosti. Vendar:

 člen 4(1) se začne uporabljati 7. decembra 2010; in

 točke (f), (g) in (h) člena 4(3) se začnejo uporabljati 7. junija 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA I

NEODVISNOST IN IZOGIBANJE NASPROTJEM INTERESOV

Oddelek A

Organizacijske zahteve

1.

Bonitetna agencija ima upravni odbor ali nadzorni svet. Njeno višje vodstvo zagotavlja:

(a) neodvisnost dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, tudi od vseh političnih in ekonomskih vplivov ali omejitev;

(b) ustrezno opredeljevanje, upravljanje in razkritje nasprotij interesov;

(c) usklajenosti bonitetne agencije s preostalimi zahtevami te uredbe.

2.

Bonitetna agencija je organizirana na način, s katerim se zagotovi, da njen poslovni interes ne zmanjša neodvisnosti ali točnosti dejavnosti bonitetnega ocenjevanja.

Višje vodstvo bonitetne agencije so ugledne osebe, z zadostnim znanjem in izkušnjami, ki zagotavljajo premišljeno in skrbno upravljanje bonitetne agencije.

Vsaj tretjina članov upravnega odbora ali nadzornega sveta bonitetne agencije, najmanj pa dva od njih, mora biti neodvisnih članov, ki niso vključeni v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja.

Nadomestilo za neodvisne člane upravnega odbora ali nadzornega sveta ni povezano s poslovnimi rezultati bonitetne agencije in je urejeno tako, da se zagotovi neodvisnost njihove presoje. Mandat neodvisnih članov upravnega odbora ali nadzornega sveta traja natanko toliko časa, kot je vnaprej dogovorjeno, ne presega petih let in ga ni mogoče obnoviti. Neodvisni člani upravnega odbora ali nadzornega sveta se lahko razrešijo le v primeru neprimernega ravnanja ali slabega opravljanje strokovnega dela.

Večina članov upravnega odbora ali nadzornega sveta, vključno z njegovimi neodvisnimi člani, ima dovolj strokovnega znanja s področja finančnih storitev. Če bonitetna agencija izdaja bonitetne ocene o strukturiranih finančnih instrumentih, ima najmanj en neodvisni član in še en član odbora ali sveta poglobljeno znanje in izkušnje na višji ravni s področja trgov strukturiranih finančnih instrumentov.

Poleg splošnih odgovornosti odbora ali sveta imajo neodvisni člani upravnega odbora ali nadzornega sveta posebno nalogo, da spremljajo:

(a) razvoj politike bonitetnega ocenjevanja in metodologij, ki jih bonitetna agencija uporablja pri dejavnostih bonitetnega ocenjevanja;

(b) učinkovitost notranjega sistema kontrole kakovosti bonitetne agencije v zvezi z dejavnostmi bonitetnega ocenjevanja;

(c) učinkovitost ukrepov in postopkov, uvedenih za zagotovitev prepoznavanja, odpravljanja ali upravljanja in razkritja nasprotja interesov; ter

(d) postopke skladnosti in upravljanja, vključno z učinkovitostjo funkcije pregleda iz točke 9 tega oddelka.

▼M1

Mnenja neodvisnih članov upravnega odbora ali nadzornega sveta o zadevah iz točk (a) do (d) se redno posredujejo odboru, poskrbi pa se tudi, da so na voljo ESMA, kadar koli jih ta zahteva.

▼B

3.

Bonitetna agencija oblikuje ustrezne politike in postopke za zagotavljanje skladnosti z obveznostmi iz te uredbe.

4.

Bonitetna agencija ima ustrezne administrativne in računovodske postopke, mehanizme notranjih kontrol, učinkovite postopke za ocenjevanje tveganj ter učinkovite kontrolne in zaščitne ukrepe za sisteme za obdelavo informacij.

Namen teh mehanizmov notranjih kontrol je zagotoviti skladnost z odločitvami in postopki na vseh ravneh bonitetne agencije.

Bonitetna agencija izvaja in vzdržuje postopke odločanja ter organizacijske strukture, ki jasno in na dokumentiran način določajo poročevalske linije ter razporejajo funkcije in odgovornosti.

5.

Bonitetna agencija vzpostavi in trajno ter učinkovito vzdržuje Službo za varovanje zakonitosti poslovanja („funkcija skladnosti“), ki deluje neodvisno. Ta spremlja, ali so bonitetna agencija in njeni zaposleni skladni z obveznostmi iz te uredbe, ter poroča o tem. Funkcija skladnosti je:

(a) spremljanje in redno ocenjevanje primernosti in učinkovitosti ukrepov in postopkov, uvedenih v skladu s točko 3, ter ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti bonitetne agencije pri zagotavljanju skladnosti z obveznostmi iz te uredbe;

(b) svetovanje in pomoč vodilnim, bonitetnim analitikom, zaposlenim in vsaki drugi fizični osebi, katere storitve so na voljo bonitetni agenciji ali so pod njenim nadzorom, ali kateri koli osebi, ki je z agencijo neposredno ali posredno povezana prek obvladovanja, ki je odgovorna za opravljanje dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, da lahko bonitetna agencija izpolni obveznosti iz te uredbe.

6.

Da se funkciji skladnosti omogoči pravilno in neodvisno opravljanje dolžnosti, bonitetna agencija zagotovi, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) funkcija skladnosti ima potrebno pristojnost, vire, strokovno znanje in dostop do vseh ustreznih informacij;

(b) imenovati je treba odgovorno osebo za varovanje zakonitosti poslovanja, ki je odgovorna za funkcijo skladnosti ter za poročanje o skladnosti, kot zahteva točka 3;

(c) upravljavci, bonitetni analitiki, zaposleni in vsaka druga fizična oseba, katere storitve so na voljo bonitetni agenciji ali so pod njenim nadzorom, ali katera koli oseba, ki je z agencijo neposredno ali posredno povezana prek nadzora in pristojna za funkcijo spremljanja skladnosti, ni vključen v opravljanje dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, katere spremljajo;

(d) nadomestilo odgovorne osebe za varovanje zakonitosti poslovanja ni povezano s poslovnimi rezultati bonitetne agencije in je urejeno tako, da se zagotovi neodvisnost njegove presoje.

Odgovorna oseba za varovanje zakonitosti poslovanja zagotovi, da je morebitno nasprotje interesov oseb, ki so na razpolago funkciji skladnosti, ustrezno prepoznano in odpravljeno.

Odgovorna oseba za varovanje zakonitosti poslovanja o opravljanju svojih dolžnosti redno poroča višjemu vodstvu in neodvisnim članom upravnega odbora ali nadzornega sveta.

7.

Bonitetna agencija vzpostavi primerno in učinkovito organizacijsko in upravno ureditev za preprečevanje, ugotavljanje, odpravljanje ali ustrezno obvladovanje in razkritje nasprotja interesov iz točke 1 oddelka B. Poskrbi, da se vodijo evidence o vseh pomembnih okoliščinah, ki bi negativno vplivale na neodvisnost dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, vključno s pravili o bonitetnih analitikih, navedenimi v oddelku C, ter zaščitnimi ukrepi za zmanjševanje teh okoliščin.

8.

Bonitetna agencija uporablja ustrezne sisteme, vire in postopke za zagotavljanje stalnosti in pravilnosti pri izvajanju svojih dejavnosti bonitetnega ocenjevanja.

9.

Bonitetna agencija vzpostavi funkcijo pregledovanja, katere izvajalci redno pregledujejo metodologije, modele in ključne predpostavke ocenjevanja, na primer matematične ali korelacijske ter vse njihove bistvene spremembe ali prilagoditve ter preverjajo primernost teh metodologij, modelov in predpostavk, kadar se jih uporablja ali naj bi se jih uporabljalo za ocenjevanje novih finančnih instrumentov.

Ta funkcija pregledovanja mora biti neodvisna od poslovnih procesov, povezanih z dejavnostmi bonitetnega ocenjevanja. Osebe, odgovorne za izvajanje te funkcije, poročajo članom upravnega odbora ali nadzornega sveta iz točke 2 tega oddelka.

10.

Bonitetna agencija spremlja in ocenjuje primernost in učinkovitost svojih sistemov, mehanizmov notranjih kontrol in ureditev, vzpostavljenih na podlagi te uredbe, ter sprejema ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

Oddelek B

Operativne zahteve

▼M3

1.

Bonitetna agencija ugotavlja, odpravlja, ali upravlja ter jasno in na vidnem mestu razkriva vsa dejanska ali potencialna nasprotja interesov, ki bi lahko vplivala na analize in presoje njenih bonitetnih analitikov, zaposlenih ter katerih koli drugih fizičnih oseb, katerih storitve so na voljo bonitetni agenciji ali so pod njenim nadzorom in ki so neposredno udeležene pri dejavnostih bonitetnega ocenjevanja, ter oseb, odgovornih za odobritev bonitetnih ocen in obetov glede bonitetne ocene.

▼B

2.

Bonitetna agencija razkrije javnosti imena ocenjevanih subjektov ali povezanih tretjih oseb, od katerih prejema več kot 5 % svojih letnih prihodkov.

3.

▼M3

Bonitetna agencija ne izda bonitetne ocene ali obetov glede bonitetne ocene v kateri koli izmed naštetih okoliščin ali, v primeru obstoječe bonitetne ocene ali obetov glede bonitetne ocene, nemudoma objavi, da so bonitetna ocena ali obeti glede bonitetne ocene morebiti ogroženi, kadar:

▼B

(a) ima bonitetna agencija ali osebe iz točke 1, neposredno ali posredno v lasti finančne instrumente ocenjevanega subjekta ali povezane tretje osebe ali kakršno koli drugačno neposredno ali posredno lastniško udeležbo v tem subjektu ali tretjo osebo, razen deležev v razpršenih kolektivnih naložbenih shemah, vključno v upravljanih skladih, kot so pokojninski skladi ali življenjska zavarovanja;

▼M3

(aa) ima delničar ali družbenik bonitetne agencije, ki ima 10 ali več odstotkov bodisi kapitala ali glasovalnih pravic v tej bonitetni agenciji ali ki lahko drugače izvršuje pomemben vpliv na poslovne dejavnosti bonitetne agencije, v lasti 10 ali več odstotkov bodisi kapitala ali glasovalnih pravic ocenjevanega subjekta ali povezane tretje osebe ali kakršno koli drugačno lastniško udeležbo v tem ocenjevanem subjektu ali tretji osebi, razen deležev v razpršenih kolektivnih naložbenih shemah, vključno z upravljanimi skladi, kot so pokojninski skladi ali življenjska zavarovanja, ki mu ne omogočajo izvrševanja pomembnega vpliva na poslovne dejavnosti sheme;

▼B

(b) se bonitetna ocena izda v zvezi z ocenjevanim subjektom ali povezano tretjo osebo, ki je z bonitetno agencijo neposredno ali posredno povezana z obvladovanjem;

▼M3

(ba) se bonitetna ocena izda v zvezi z ocenjevanim subjektom ali povezano tretjo osebo, ki ima 10 ali več odstotkov bodisi kapitala ali glasovalnih pravic v tej bonitetni agenciji;

▼B

(c) je oseba iz točke 1 član upravnega odbora ali nadzornega sveta ocenjevanega subjekta ali povezane tretje osebe; ali

▼M3

(ca) je delničar ali družbenik bonitetne agencije, ki ima 10 ali več odstotkov bodisi kapitala ali glasovalnih pravic v tej bonitetni agenciji ali ki lahko drugače izvršuje pomemben vpliv na poslovne dejavnosti bonitetne agencije, član upravnega odbora ali nadzornega sveta ocenjevanega subjekta ali povezane tretje osebe;

▼B

(d) je imel bonitetni analitik, ki je sodeloval pri določanju bonitetne ocene, ali oseba, ki jo je odobrila, kakršen koli odnos z ocenjevanim subjektom ali povezano tretjo osebo, kar lahko povzroči nastanek nasprotij interesov.

▼M3

Bonitetna agencija prav tako nemudoma oceni, ali obstajajo razlogi za ponovno določitev ali umik obstoječe bonitetne ocene ali obetov glede bonitetne ocene.

▼M3

3a.

Bonitetna agencija objavi, da je obstoječa bonitetna ocena morebiti ogrožena ali da so obeti glede bonitetne ocene ogroženi, kadar:

(a) ima delničar ali družbenik bonitetne agencije, ki ima 5 ali več odstotkov bodisi kapitala ali glasovalnih pravic v tej bonitetni agenciji ali ki lahko drugače izvršuje pomemben vpliv na poslovne dejavnosti bonitetne agencije, v lasti 5 ali več odstotkov bodisi kapitala ali glasovalnih pravic ocenjevanega subjekta ali povezane tretje osebe ali drugo lastniško udeležbo v tem ocenjevanem subjektu ali tretji osebi. To ne vključuje deležev v razpršenih kolektivnih naložbenih shemah, vključno z upravljanimi skladi, kot so pokojninski skladi ali življenjska zavarovanja, ki mu ne omogočajo izvrševanja pomembnega vpliva na poslovne dejavnosti sheme;

(b) je delničar ali družbenik bonitetne agencije, ki ima 5 ali več odstotkov bodisi kapitala ali glasovalnih pravic v tej bonitetni agenciji ali ki lahko drugače izvršuje pomemben vpliv na poslovne dejavnosti bonitetne agencije, član upravnega odbora ali nadzornega sveta ocenjevanega subjekta ali povezane tretje osebe.

3b.

Pod pogojem, da je bonitetna agencija seznanjena ali bi morala biti seznanjena z informacijami, obveznosti iz točke 3(aa), (ba) in (ca) in točke 3a zadevajo tudi:

(a) posredne delničarje iz člena 10 Direktive 2004/109/ES; in

(b) podjetja, ki posredno ali neposredno nadzorujejo ali izvajajo prevladujoč vpliv na bonitetno agencijo in ki spadajo v člen 10 Direktive 2004/109/ES.

3c.

Bonitetna agencija zagotovi, da honorarji, ki jih svojim strankam zaračuna za opravo storitev bonitetnega ocenjevanja in pomožnih storitev, niso diskriminatorni in temeljijo na dejanskih stroških. Honorarji, zaračunani za storitve bonitetnega ocenjevanja, niso odvisni od ravni bonitetne ocene, ki jo izida bonitetna agencija, ali katerega koli drugega rezultata ali izida opravljenega dela.

4.

▼M3

Niti bonitetna agencija niti katera koli oseba, ki ima neposredno ali posredno najmanj 5 % bodisi kapitala ali glasovalnih pravic v bonitetni agenciji ali ki lahko drugače pomembno vpliva na poslovne dejavnosti bonitetne agencije, ne sme zagotavljati posvetovalnih ali svetovalnih storitev ocenjevanemu subjektu ali povezani tretji osebi glede podjetniške ali pravne strukture, sredstev, obveznosti ali dejavnosti navedenega ocenjevanega subjekta ali povezane tretje osebe.

▼B

Bonitetna agencija lahko opravlja storitve, ki niso izdaja bonitetnih ocen, v nadaljevanju „pomožne storitve“. Pomožne storitve niso del dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ampak zajemajo tržne napovedi, ocene gospodarskih gibanj, analize oblikovanja cen in druge splošne podatkovne analize, pa tudi s tem povezane distribucijske storitve.

Bonitetna agencija poskrbi, da opravljanje pomožnih storitev ne pomeni nasprotij interesov v njeni dejavnosti bonitetnega ocenjevanja in v končnih poročilih o bonitetnih ocenah razkrije vse opravljene pomožne storitve za ocenjevani subjekt ali katero koli povezano tretjo osebo.

5.

Bonitetna agencija poskrbi, da bonitetni analitiki ali osebe, ki odobrijo bonitetne ocene, ne dajejo uradnih ali neuradnih predlogov ali priporočil v zvezi s sestavo strukturiranih finančnih instrumentov, za katere se pričakuje, da bo bonitetna agencija zanje izdala bonitetno oceno.

6.

Bonitetna agencija oblikuje svoje poročevalske in komunikacijske poti, tako da zagotovi neodvisnost oseb iz točke 1 od drugih dejavnosti bonitetne agencije, ki se opravljajo na poslovni osnovi.

7.

Bonitetna agencija poskrbi za ustrezne evidence in, kjer je primerno, zagotovi, da se ohranijo revizijske sledi njenih dejavnosti bonitetnega ocenjevanja. Te evidence vključujejo:

▼M3

(a) za vsako odločitev o bonitetni oceni in obetih glede bonitetne ocene identiteto bonitetnih analitikov, ki sodelujejo pri določanju bonitetne ocene ali obetov glede bonitetne ocene, in identiteto oseb, ki so bonitetno oceno ali obete glede bonitetne ocene odobrile, informacije o tem, ali je bila bonitetna ocena naročena ali ne, ter datum njene izvedbe;

▼B

(b) evidence honorarjev, prejetih od katerega koli ocenjevanega subjekta ali z njim povezane tretje osebe oziroma katerega koli uporabnika bonitetnih ocen;

(c) evidence računov posameznega naročnika bonitetnih ocen in z njimi povezanih storitev;

▼M3

(d) evidence, ki dokazujejo vzpostavljene postopke in metodologije bonitetnega ocenjevanja, ki jih uporablja bonitetna agencija za določanje bonitetnih ocen in obetov glede bonitetne ocene;

(e) notranje evidence in dokumente, vključno z informacijami, ki niso javnega značaja, ter delovne dokumente, ki se uporabljajo kot osnova za sprejemanje vseh odločitev o bonitetnih ocenah in obetih glede bonitetne ocene;

▼B

(f) poročila o bonitetnih analizah, poročila o bonitetni oceni in poročila o zasebnih bonitetnih ocenah ter notranje evidence, vključno z informacijami, ki niso javnega značaja, in delovnimi dokumenti, ki se uporabljajo kot osnova za mnenja, izražena v takih poročilih;

(g) evidence o postopkih in ukrepih, ki jih je vzpostavila bonitetna agencija zaradi izpolnjevanja te uredbe; ter

(h) kopije notranjih in zunanjih sporočil, vključno z elektronskimi sporočili, ki jih je prejela ali poslala bonitetna agencija in njeni zaposleni ter se nanašajo na dejavnosti bonitetnega ocenjevanja.

▼M1

8.

Evidence in revizijske sledi iz točke 7 se hranijo v prostorih registrirane bonitetne agencije najmanj pet let in so na voljo ESMA na njegovo zahtevo.

▼B

Kadar se registracija bonitetne agencije razveljavi, se evidence hranijo še najmanj tri leta.

9.

Evidence, v katerih so določene pravice in obveznosti bonitetne agencije in ocenjevanega subjekta ali njegovih povezanih tretjih oseb v okviru dogovora za opravljanje storitev bonitetnega ocenjevanja, se hranijo najmanj do prekinitve odnosa s tem ocenjevanim subjektom ali njegovimi povezanimi tretjimi osebami.

Oddelek C

Pravila glede bonitetnih analitikov in drugih oseb, ki so neposredno vključene v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja

1.

Bonitetni analitiki in zaposleni v bonitetni agenciji ter katera koli druga fizična oseba, katere storitve so na voljo bonitetni agenciji ali so pod njenim nadzorom in ki je neposredno vključena v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ter osebe, ki so tesno povezane z njimi, kot je navedeno v členu 1(2) Direktive 2004/72/ES ( 32 ), ne sodelujejo pri nakupu, prodaji ali sklepanju poslov v zvezi s katerim koli finančnim instrumentom, ki ga izda, zanj jamči ali ga drugače podpira kateri koli ocenjevani subjekt, s področja njihove glavne analitične odgovornosti, razen če gre za deleže v razpršenih kolektivnih naložbenih shemah vključno v upravljanih skladih, kot so pokojninski skladi in življenjska zavarovanja.

2.

▼M3

Nobena oseba iz točke 1 ne sodeluje pri določanju ali drugače vpliva na določanje bonitetne ocene ali obetov glede bonitetne ocene katerega koli ocenjevanega subjekta, če je ta oseba:

▼B

(a) lastnik finančnih instrumentov ocenjevanega subjekta, razen deležev v razpršenih kolektivnih naložbenih shemah;

(b) lastnik finančnih instrumentov katerega koli subjekta, povezanega z ocenjevanim subjektom, katerih lastništvo bi lahko povzročilo ali se na splošno obravnavalo kot vzrok za nasprotje interesov, razen če gre za deleže v razpršenih kolektivnih naložbenih shemah;

(c) nedavno bila zaposlena ali imela drugačen poslovni odnos ali kakršen koli drugačen odnos z ocenjevanim subjektom, ki bi lahko povzročil ali se na splošno obravnaval kot vzrok za nasprotje interesov.

3.

Bonitetna agencija zagotovi, da osebe iz točke 1:

(a) sprejemajo vse razumne ukrepe za zaščito lastnine in evidenc v lasti bonitetne agencije pred prevaro, krajo ali zlorabo, pri čemer upoštevajo naravo, obseg in kompleksnost poslov ter naravo in obseg dejavnosti bonitetnega ocenjevanja;

▼M3

(b) ne razkrivajo nobenih informacij o bonitetnih ocenah, mogočih prihodnjih bonitetnih ocenah bonitetne agencije ali njenih obetih glede bonitetne ocene, razen ocenjevanemu subjektu ali povezani tretji osebi;

▼B

(c) ne dajejo zaupnih informacij, ki so bile zaupane bonitetni agenciji, bonitetnim analitikom, in zaposlenim pri kateri koli osebi, ki je z njo neposredno ali posredno povezana prek nadzora, ter vsem drugim fizičnim osebam, katerih storitve so na voljo kateri koli osebi ali so pod nadzorom te osebe, ki je z agencijo neposredno ali posredno povezana prek nadzora ►C1  in ki ni neposredno vključena v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja; ◄

(d) ne uporabljajo oziroma ne dajejo zaupnih informacij za namene trgovanja s finančnimi instrumenti ali kakršne koli drugačne namene, razen za opravljanje dejavnosti bonitetnega ocenjevanja.

4.

Osebe iz točke 1 ne zahtevajo ali sprejemajo denarja, daril ali uslug od katere koli osebe, s katero bonitetna agencija posluje.

5.

Če oseba iz točke 1 ugotovi, da je katera koli druga takšna oseba vpletena v ravnanje, za katerega prva meni, da je nezakonito, o tem nemudoma poroča odgovorni osebi za varovanje zakonitosti poslovanja, pri čemer to nima negativnih posledic za poročevalca.

6.

Kadar bonitetni analitik prekine svoje delovno razmerje in se pridruži ocenjevanemu subjektu, v katerega bonitetno ocenjevanje je bil vključen, ali finančnemu podjetju, s katerim je imel opravka v okviru svojih dolžnosti pri bonitetni agenciji, bonitetna agencija pregleda vso ustrezno delo tega bonitetnega analitika, opravljeno v zadnjih dveh letih pred njegovim odhodom.

▼M3

7.

Oseba iz točke 1 ne sprejme zaposlitve na ključnem vodstvenem delovnem mestu pri ocenjevanemu subjektu ali povezani tretji osebi, dokler ne preteče šest mesecev od izdelave bonitetne ocene ali obetov glede bonitetne ocene.

8.

Za namen člena 7(4):

(a) bonitetne agencije zagotovijo, da glavni bonitetni analitiki niso vključeni v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki so povezane z istim ocenjevanim subjektom ali povezano tretjo osebo dlje kot štiri leta;

(b) bonitetne agencije, ki jih izdajatelj ali povezana tretja oseba ni pooblastila, in vse bonitetne agencije, ki izdajajo bonitetne ocene držav zagotovijo, da:

(i) bonitetni analitiki niso vključeni v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki so povezane z istim ocenjevanim subjektom ali povezano tretjo osebo dlje kot pet let;

(ii) osebe, odgovorne za odobritev bonitetnih ocen, niso vključene v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki so povezane z istim ocenjevanim subjektom ali povezano tretjo osebo dlje kot sedem let.

Osebe iz točk (a) in (b) prvega pododstavka dve leti od konca obdobij, določenih v navedenih točkah, ne smejo biti vključene v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki so povezane z ocenjevanim subjektom ali povezano tretjo osebo iz navedenih točk.

▼B

Oddelek D

▼M3

Pravila glede predstavitve bonitetnih ocen in obetov glede bonitetne ocene

▼B

I.   Splošne obveznosti

▼M3

1.

Bonitetna agencija zagotovi, da sta v vseh bonitetnih ocenah in obetih glede bonitetne ocene jasno in vidno navedena ime in naziv delovnega mesta glavnega bonitetnega analitika, vključenega v zadevno dejavnost bonitetnega ocenjevanja, ter ime in naziv delovnega mesta osebe, ki je bila v prvi vrsti odgovorna za odobritev bonitetne ocene ali obetov glede bonitetne ocene.

▼B

2.

Bonitetna agencija zagotovi najmanj, da:

▼M3

(a) so v bonitetni oceni ali obetih glede bonitetne ocene navedeni vsi bistveni viri, ki so bili uporabljeni pri pripravi bonitetne ocene ali obetov glede bonitetne ocene, vključno z ocenjevanim subjektom ali – kjer je to primerno – njegovimi povezanimi tretjimi osebami in podatkom, ali so bili bonitetna ocena ali obeti glede bonitetne ocene razkriti temu ocenjevanemu subjektu ali povezani tretji osebi in spremenjeni po tem razkritju ter pred njihovo objavo;

▼B

(b) je v bonitetni oceni jasno navedena glavna metodologija ali različica metodologije, ki je bila uporabljena pri določanju bonitetne ocene, s sklicevanjem na njen obširen opis; kadar bonitetna ocena temelji na več kot eni metodologiji ali kadar bi zaradi sklicevanja samo na glavno metodologijo vlagatelji lahko spregledali druge pomembne vidike bonitetne ocene, vključno s katerimi koli bistvenimi prilagoditvami ali odstopanji, bonitetna agencija v bonitetni oceni to dejstvo pojasni in navede, kako so v njej upoštevane te različne metodologije oziroma drugi vidiki;

(c) je v bonitetni oceni pojasnjen pomen vsake bonitetne kategorije, opredelitve neplačila ali poplačila in vsa ustrezna opozorila glede tveganj, vključno z analizo občutljivosti zadevnih ključnih predpostavk ocenjevanja, kot so matematične ali korelacijske predpostavke, skupaj z najslabšim in najboljšim scenarijem bonitetnih ocen;

▼M3

(d) sta v bonitetni oceni jasno in vidno navedena datum, ko je bila ta prvič distribuirana, in datum, ko je bila zadnjič posodobljena, vključno z vsemi obeti glede bonitetne ocene;

(e) poda informacije o tem, ali se bonitetna ocena nanaša na novo izdani finančni instrument in ali bonitetna agencija prvič ocenjuje finančni instrument; in

(f) se v primeru obetov glede bonitetne ocene navede časovno obdobje, znotraj katerega se pričakuje sprememba bonitetne ocene.

Bonitetne agencije ob objavi bonitetnih ocen ali obetov glede bonitetne ocene vključijo reference zgodovinske stopnje neplačil, ki jih objavi ESMA v centralnem registru iz člena 11(2) skupaj z obrazložitvijo pomena teh stopenj neplačil.

▼M3

2a.

Bonitetna agencija razkritje metodologij bonitetnega ocenjevanja, modelov in ključnih predpostavk ocenjevanja pospremi z navodili, ki pojasnjujejo predpostavke, parametre, omejitve in negotovosti glede modelov in metodologij bonitetnega ocenjevanja, uporabljenih pri bonitetnih ocenah, vključno s simulacijami stresnih scenarijev, ki jih je bonitetna agencija opravila pri oblikovanju bonitetnih ocen, informacijami iz bonitetne ocene o analizi denarnih tokov, ki jo je izvedla ali na katero se zanaša, pa tudi, po potrebi, podatek o vsaki pričakovani spremembi bonitetne ocene. Navodila morajo biti jasna in lahko razumljiva.

▼M3

3.

Bonitetna agencija sporoči bonitetno oceno ali obete glede bonitetne ocene ocenjevanemu subjektu med njegovim delovnim časom in najmanj en cel delovni dan pred njihovo objavo. Te informacije vključujejo glavne elemente, na katerih bonitetna ocena ali obeti glede bonitetne ocene temeljijo, tako da ima ocenjevani subjekt možnost bonitetno agencijo opozoriti na stvarne napake.

4.

Bonitetna agencija ob razkritju bonitetnih ocen ali obetov glede bonitetne ocene jasno in vidno navede vse značilnosti in omejitve bonitetne ocene ali obetov glede bonitetne ocene. Zlasti ob objavi vsake bonitetne ocene ali obetov glede bonitetne ocene vidno navede, ali se ji zdi kakovost razpoložljivih informacij o ocenjevanemu subjektu zadovoljiva in v kolikšnem obsegu je preverila informacije, ki ji jih je zagotovil ocenjevani subjekt ali povezane tretje osebe. Če bonitetna ocena ali obeti glede bonitetne ocene vključujejo vrsto subjekta ali finančnega instrumenta, za katerega so podatki iz preteklosti omejeni, bonitetna agencija na vidnem mestu jasno navede takšne omejitve.

▼B

V primeru pomanjkanja zanesljivih podatkov ali zapletenosti strukture nove vrste finančnega instrumenta ali nezadovoljive kakovosti razpoložljivih informacij ali ko se zaradi njih pojavljajo resni dvomi o tem, ali lahko bonitetna agencija zagotovi verodostojno bonitetno oceno, bonitetna agencija ne izda bonitetne ocene oziroma prekliče obstoječo bonitetno oceno.

5.

▼M3

Kadar bonitetna agencija napove bonitetno oceno ali obete glede bonitetne ocene, v sporočilih ali poročilih za javnost pojasni ključne elemente, na katerih bonitetna ocena ali obeti glede bonitetne ocene temeljijo.

▼B

Kadar informacije, določene v točkah 1, 2 in 4, ne bi bile sorazmerne glede na dolžino distribuirane bonitetne ocene, zadostuje, da se v sami bonitetni oceni navede jasen in viden sklic na mesto, kjer so take razkrite informacije neposredno in enostavno dostopne, vključno z neposredno spletno povezavo do razkritih informacij na ustrezni spletni strani bonitetne agencije.

▼M3

6.

Bonitetna agencija na svojem spletišču redno razkriva informacije in organ ESMA obvešča o vseh subjektih ali dolžniških instrumentih, ki so ji bili predloženi v prvi pregled ali predhodno ocenjevanje. Tako razkritje informacij se opravi ne glede na to, ali so izdajatelji pooblastili bonitetno agencijo tudi za končno oceno ali ne.

▼B

II.   Dodatne obveznosti v zvezi z bonitetnimi ocenami strukturiranih finančnih instrumentov

1.

Kadar bonitetna agencija oceni strukturiran finančni instrument, v bonitetni oceni navede vse informacije o analizi izgub in denarnih tokov, ki jo je izvedla ali se zanaša nanjo, pa tudi podatek o vsaki pričakovani spremembi bonitetne ocene.

2.

Bonitetna agencija navede, katero raven ocenjevanja je uporabila v zvezi s postopki poglobljenega pregledovanja dokumentacije na ravni zadevnih finančnih instrumentov ali drugih sredstev strukturiranih finančnih instrumentov. Bonitetna agencija razkrije, ali je izvedla kakršno koli ocenjevanje takih postopkov poglobljenega pregledovanja dokumentacije oziroma ali se je pri tem opirala na ocenjevanje, ki so ga opravile tretje osebe, in navede, kako rezultat takega ocenjevanja vpliva na bonitetno oceno.

▼M3 —————

▼M3

III.   Dodatne obveznosti v zvezi z bonitetnimi ocenami držav

1. Bonitetna agencija pri izdaji bonitetne ocene države ali povezanih obetov glede bonitetne ocene istočasno predloži podrobno raziskovalno poročilo, ki pojasnjuje vse predpostavke, parametre, omejitve in negotovosti ter vse druge informacije, kar je bilo upoštevano pri določanju te bonitetne ocene države ali obetov glede bonitetne ocene. Navedeno poročilo mora biti javno dostopno, jasno in lahko razumljivo.

2. Javno dostopno raziskovalno poročilo, ki spremlja spremembo v primerjavi s prejšnjo bonitetno oceno države ali povezanimi obeti glede bonitetne ocene, vsebuje vsaj naslednje:

(a) podrobno oceno sprememb kvantitativne predpostavke, ki upravičujejo razloge za spremembo bonitetne ocene, in njihovo relativno težo. Podrobna ocena bi morala vključevati opis naslednjega: dohodka na prebivalca, rasti BDP, inflacije, fiskalnega salda, salda menjave s tujino, zunanjega dolga, kazalnika gospodarskega razvoja, kazalnika neizpolnjevanja obveznosti in vseh drugih pomembnih dejavnikov, ki so bili upoštevani. Navedeno bi bilo treba dopolniti z relativno težo posameznega dejavnika;

(b) podrobno oceno sprememb kvalitativne predpostavke, ki upravičujejo razloge za spremembo bonitetne ocene, in njihovo relativno težo;

(c) podroben opis tveganj, omejitev in negotovosti, povezanih s spremembo bonitetne ocene; in

(d) povzetek zapisnikov sej bonitetnega odbora, ki je sprejel odločitev o spremembi bonitetne ocene.

3. Brez poseganja v točko 3 dela I oddelka D Priloge I bonitetna agencija, ki izda bonitetno oceno države ali povezane obete glede bonitetne ocene, to objavi v skladu s členom 8a po zaključku trgovanja na reguliranih trgih in najmanj eno uro pred njihovim odprtjem.

4. Brez poseganja v točko 5 dela I oddelka D Priloge I, v skladu s katero mora bonitetna agencija ob objavi bonitetne ocene v sporočilih za javnost ali poročilih pojasniti ključne dejavnike, na podlagi katerih temelji bonitetna ocena, in čeprav je lahko nacionalna politika dejavnik pri pripravi bonitetne ocene države, v bonitetne ocene ali obete glede bonitetne ocene države niso vključena politična priporočila, navodila ali smernice za ocenjevane subjekte, vključno z državami ali regionalnimi ali lokalnimi državnimi organi.

▼B

Oddelek E

Razkritja

I.   Splošna razkritja

Bonitetna agencija na splošno razkrije dejstvo, da je registrirana v skladu s to uredbo, in naslednje informacije:

1.

vsa dejanska in potencialna nasprotja interesov iz točke 1 oddelka B;

2.

seznam njenih pomožnih storitev;

▼M3

3.

svojo politiko glede objavljanja bonitetnih ocen in drugih s tem povezanih sporočil, vključno z obeti glede bonitetne ocene;

▼B

4.

splošni značaj svoje ureditve glede plačil;

5.

metodologije in opise modelov ter ključne predpostavke ocenjevanja, kot so matematične ali korelacijske predpostavke, uporabljene pri njenih dejavnostih bonitetnega ocenjevanja, ter njihove bistvene spremembe;

6.

vse bistvene spremembe svojih sistemov, virov ali postopkov; ter

7.

po potrebi svoj kodeks ravnanja.

II.   Redna razkritja

Bonitetna agencija redno razkriva naslednje informacije:

1.

vsakih šest mesecev podatke o preteklih stopnjah neplačil svojih bonitetnih kategorij po glavnih geografskih območjih izdajateljev, ter ali so se stopnje neplačil teh kategorij s časom spremenile;

▼M1

2.

letno:

▼M3

(a) seznam honorarjev, zaračunanih vsaki stranki za posamezno bonitetno oceno in kakršne koli pomožne storitve;

(aa) svojo politiko oblikovanja cen, vključno s strukturo honorarjev in merili za oblikovanje cen v zvezi z bonitetnimi ocenami za različne razrede finančnih instrumentov;

▼M1

(b) seznam tistih svojih strank, katerih prispevek k stopnji rasti pri ustvarjanju prihodka bonitetne agencije je v prejšnjem finančnem letu več kot 1,5-krat presegel stopnjo rasti skupnih prihodkov bonitetne agencije v tistem letu. Vsaka taka stranka se v ta seznam vključi samo, če je v tistem letu bonitetna agencija na svetovni ravni z njo ustvarila več kot 0,25 % svojih skupnih prihodkov, in

(c) seznam med letom izdanih bonitetnih ocen, ki prikazuje delež nenaročenih bonitetnih ocen.

▼B

Za namene te točke „stranka“ pomeni subjekt, njegove podrejene subjekte in povezane subjekte, v katerih ima subjekt delež, večji od 20 %, in vse druge subjekte, za katere je subjekt v imenu neke stranke s pogajanji dosegel strukturiranje izdaje dolžniških instrumentov, pri čemer je bila bonitetni agenciji posredno ali neposredno plačana provizija za bonitetno oceno izdaje teh dolžniških instrumentov.

III.   Poročilo o preglednosti

Bonitetna agencija vsako leto zagotovi naslednje informacije:

1.

podrobne informacije o pravni strukturi in lastništvu bonitetne agencije, vključno z informacijami o deležih v smislu členov 9 in 10 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu ( 33 );

2.

opis mehanizmov notranjih kontrol, s katerim zagotavlja kakovost svojih dejavnosti bonitetnega ocenjevanja;

▼M3

3.

statistiko o dodelitvi osebja novim bonitetnim ocenam, pregledom bonitetnih ocen, ocenjevanju metodologij ali modelov in višjemu vodstvu ter o dodelitvi osebja dejavnostim bonitetnega ocenjevanja glede na različne razrede finančnih instrumentov (podjetniških – strukturiranih – državnih);

▼B

4.

opis politike vodenja evidenc;

5.

rezultat letnega notranjega pregleda neodvisne funkcije skladnosti;

6.

opis politike rotacije vodstvenega osebja in analitikov;

▼M3

7.

finančne informacije o prihodkih bonitetne agencije, vključno s celotnim prometom, razdeljenih na honorarje iz naslova storitev bonitetnega ocenjevanja in honorarje iz naslova pomožnih storitev, z obširnim opisom vsake, vključno s prihodki iz pomožnih storitev, ki so bile zagotovljene strankam, za katere so bile opravljene storitve bonitetnega ocenjevanja, in razdelitvijo honorarjev po bonitetnih ocenah različnih razredov finančnih instrumentov. Informacije o celotnem prometu morajo vsebovati tudi zemljepisno razdelitev tega prometa po prihodkih, ustvarjenih v Uniji, in prihodkih na svetovni ravni;

▼B

8.

izjava o upravljanju v smislu člena 46a(1) Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih določenih vrst družb ( 34 ). Za namene navedene izjave bonitetna agencija predloži informacije iz člena 46a(1)(d) navedene direktive ne glede na to, ali se nanjo nanaša Direktiva 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o pobudah za prevzem ( 35 ).




PRILOGA II

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V VLOGI ZA REGISTRACIJO

1.

Polno ime bonitetne agencije, naslov registriranega sedeža v ►M3  Uniji ◄ ;

2.

ime in kontaktni podatki osebe za stik in uradnika za spremljanje skladnosti;

3.

pravni status;

4.

razred bonitetnih ocen, za katerega bonitetna agencija zaproša za registracijo;

5.

lastniška struktura;

6.

organizacijska struktura in upravljanje;

7.

finančna sredstva za opravljanje dejavnosti bonitetnega ocenjevanja;

8.

zaposleni v bonitetnih agencijah in njihovo strokovno znanje;

9.

informacije o podrejenih podjetjih bonitetne agencije;

10.

opis postopkov in metodologij, uporabljenih za izdajo in revidiranje bonitetnih ocen;

11.

politike in postopki za prepoznavanje in obvladovanje ter razkrivanje morebitnih nasprotij interesov;

12.

informacije o analitikih, vključenih v ocenjevanje;

13.

ureditev plačil in ocene uspešnosti;

14.

druge storitve, ki niso dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki jih namerava opravljati bonitetna agencija;

15.

program poslovanja, vključno s podatkom, kje naj bi se izvajale glavne poslovne dejavnosti in katere podružnice bodo ustanovljene ter navedbo vrste predvidenih poslovnih dejavnosti.

16.

dokumenti in podrobne informacije v zvezi s predvideno uporabo sistema odobritve;

17.

dokumenti in podrobne informacije v zvezi s predvidenimi dogovori o zunanjem izvajanju, vključno z informacijami o subjektih, ki opravljajo funkcije, oddane v zunanje izvajanje.

▼M1




PRILOGA III

Seznam kršitev iz člena 24(1) in člena 36a(1)

I.    Kršitve v zvezi z navzkrižjem interesov, organizacijskimi ali operativnimi zahtevami

1. Bonitetna agencija prekrši člen 4(3), če odobri bonitetno oceno, izdano v tretji državi, ne da bi bili izpolnjeni pogoji, določeni v tem odstavku, razen če bonitetna agencija ne pozna ali ne nadzoruje razloga za to kršitev.

2. Bonitetna agencija prekrši drugi pododstavek člena 4(4), če odobritev bonitetne ocene, izdane v tretji državi, uporabi za to, da bi se izognila zahtevam iz te uredbe.

3. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 1 oddelka A Priloge I, če ne ustanovi upravnega odbora ali nadzornega sveta.

4. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s prvim odstavkom točke 2 oddelka A Priloge I, če ne zagotovi, da njen poslovni interes ne zmanjša neodvisnosti ali točnosti dejavnosti bonitetnega ocenjevanja.

5. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi z drugim odstavkom točke 2 oddelka A Priloge I, če imenuje višje vodstvo, ki nima dobrega ugleda, dovolj strokovnega znanja ali izkušenj, ali ne more zagotoviti premišljenega in skrbnega upravljanja bonitetne agencije.

6. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s tretjim odstavkom točke 2 oddelka A Priloge I, če ne določi zahtevanega števila neodvisnih članov svojega upravnega odbora ali nadzornega sveta.

7. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s četrtim odstavkom točke 2 oddelka A Priloge I, če določi, da je sistem nadomestil za neodvisne člane njenega upravnega odbora ali nadzornega sveta povezan s poslovnimi rezultati bonitetne agencije ali ni zagotovljen na način, ki zagotavlja neodvisnost njihove presoje; ali če določi, da je mandat neodvisnih članov njenega upravnega odbora ali nadzornega sveta daljši od petih let ali obnovljiv; ali če odpusti neodvisnega člana upravnega odbora ali nadzornega sveta iz razlogov, ki niso povezani s kršitvami ali nesposobnostjo opravljanja nalog.

8. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s petim odstavkom točke 2 oddelka A Priloge I, če imenuje člane upravnega odbora ali nadzornega sveta, ki nimajo dovolj strokovnega znanja s področja finančnih storitev; ali če bonitetna agencija izda bonitetne ocene strukturiranih finančnih instrumentov, ne da bi v odbor imenovala vsaj enega neodvisnega člana in enega člana odbora, ki ima poglobljeno znanje in izkušnje na višji ravni s področja trgov s strukturiranimi finančnimi instrumenti.

9. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s šestim odstavkom točke 2 oddelka A Priloge I, če ne zagotovi, da neodvisni člani upravnega odbora ali nadzornega sveta opravljajo nalogo spremljanja katere koli od zadev iz šestega odstavka navedene točke.

10. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s sedmim odstavkom točke 2 oddelka A Priloge I, če ne zagotovi, da neodvisni člani upravnega odbora ali nadzornega sveta redno posredujejo svoje mnenje o zadevah iz šestega odstavka navedene točke odboru oziroma svetu ali dajo ta mnenja na voljo ESMA na njegovo zahtevo.

11. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 3 oddelka A Priloge I, če ne oblikuje ustreznih politik ali postopkov za zagotavljanje skladnosti z obveznostmi iz te uredbe.

12. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 4 oddelka A Priloge I, če nima ustreznih upravnih ali računovodskih postopkov, mehanizmov notranjih kontrol, učinkovitih postopkov za ocenjevanje tveganj ali učinkovitih kontrolnih ali zaščitnih ukrepov za sisteme za obdelavo informacij; ali če ne izvaja ali ohranja postopkov odločanja ali organizacijskih struktur v skladu z navedeno točko.

13. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 5 oddelka A Priloge I, če ne vzpostavi službe za varovanje zakonitosti poslovanja, ki deluje neodvisno, ali če je ne vzdržuje trajno in učinkovito.

14. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s prvim odstavkom točke 6 oddelka A Priloge I, če ne zagotovi izpolnitve pogojev, ki službi za varovanje zakonitosti poslovanja omogočajo pravilno ali neodvisno opravljanje dolžnosti, kakor so opredeljeni v prvem odstavku navedene točke.

15. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 7 oddelka A Priloge I, če ne vzpostavi primerne in učinkovite organizacijske ali upravne ureditve za preprečevanje, ugotavljanje, odpravljanje ali ustrezno obvladovanje in razkrivanje navzkrižij interesov iz točke 1 oddelka B Priloge I ali če ne poskrbi, da se vodijo evidence o vseh pomembnih okoliščinah, ki bi negativno vplivale na neodvisnost dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, vključno s pravili o bonitetnih analitikih, navedenimi v oddelku C Priloge I, ter zaščitnimi ukrepi za zmanjševanje teh okoliščin.

16. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 8 oddelka A Priloge I, če ne uporablja ustreznih sistemov, virov in postopkov za zagotavljanje stalnosti ali pravilnosti pri izvajanju svojih dejavnosti bonitetnega ocenjevanja.

17. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 9 oddelka A Priloge I, če ne vzpostavi funkcije pregledovanja:

(a) v okviru katere se redno pregledujejo metodologije, modeli in ključne predpostavke ali pomembnejše spremembe metodologij, modelov in ključnih predpostavk ali njihovo primernost, kadar so ti uporabljeni ali se jih namerava uporabiti za oceno novih finančnih instrumentov;

(b) ki je neodvisna od poslovnih procesov, povezanih z dejavnostmi bonitetnega ocenjevanja, ali

(c) v okviru katere poroča članom upravnega odbora ali nadzornega sveta.

18. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 10 oddelka A Priloge I, če ne spremlja ali ocenjuje primernosti in učinkovitosti svojih sistemov, mehanizmov notranjih kontrol in ureditev, vzpostavljenih na podlagi te uredbe ali če ne sprejema ustreznih ukrepov za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

▼M3

19. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 1 oddelka B Priloge I, če ne ugotavlja, odpravlja ali upravlja ter jasno ali vidno razkriva vseh dejanskih ali potencialnih nasprotij interesov, ki bi lahko vplivala na analize ali presoje njenih bonitetnih analitikov, zaposlenih ali katerih koli drugih fizičnih oseb, katerih storitve so na voljo bonitetni agenciji ali so pod njenim nadzorom in ki so neposredno udeležene v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ali oseb, odgovornih za odobritev bonitetnih ocen in obetov glede bonitetne ocene.

20. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s prvim odstavkom točke 3 oddelka B Priloge I, če v kateri koli od okoliščin prvega odstavka navedene točke izda bonitetno oceno ali obete glede bonitetne ocene oziroma če v primeru obstoječe bonitetne ocene ali obeta glede bonitetne ocene teh ne objavi takoj, da so bonitetna ocena ali obeti glede bonitetne ocene lahko ogroženi zaradi navedenih okoliščin.

20a. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 3a oddelka B Priloge I, če ne razkrije, da lahko na obstoječo bonitetno oceno ali obet glede bonitetne ocene vpliva katera koli od okoliščin iz točk (a) in (b) navedene točke.

21. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi z drugim odstavkom točke 3 oddelka B Priloge I, če nemudoma ne oceni, ali obstajajo razlogi za ponovno določitev ali umik veljavne bonitetne ocene ali obetov glede bonitetne ocene.

22. Bonitetna agencija niti katera koli oseba, ki ima neposredno ali posredno najmanj 5 % bodisi kapitala ali glasovalnih pravic v bonitetni agenciji ali ki lahko drugače izvršuje pomemben vpliv na poslovne dejavnosti bonitetne agencije, prekrši člen 6(2) v povezavi s prvim odstavkom točke 4 oddelka B Priloge I, če zagotavlja posvetovalne ali svetovalne storitve ocenjevanemu subjektu ali povezani tretji osebi glede podjetniške ali pravne strukture, sredstev, obveznosti ali dejavnosti tega ocenjevanega subjekta ali povezane tretje osebe.

▼M3

22a. Bonitetna agencija prekrši člen 6a(1), kadar njen družbenik ali član, ki ima najmanj 5 % kapitala ali glasovalnih pravic v bonitetni agenciji ali v družbi, ki lahko nadzoruje ali izvršuje pomemben vpliv na navedeno bonitetno agencijo, krši eno od prepovedi iz točk (a) do (e) navedenega odstavka, razen prepovedi iz točke (a), kadar ima premoženje v razpršenem KNPVP vključno z upravljanimi skladi kot so pokojninski skladi ali življenjsko zavarovanje, pod pogojem, da premoženje v takih naložbenih shemah ne omogoča družbeniku ali članu bonitetne agencije, da znatno vpliva na poslovne dejavnosti navedenih shem.

▼M1

23. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s prvim delom tretjega odstavka točke 4 oddelka B Priloge I, če ne zagotovi, da določbe pomožnih storitev ne predstavljajo navzkrižja interesov z dejavnostjo bonitetnega ocenjevanja.

24. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 5 oddelka B Priloge I, če ne poskrbi, da bonitetni analitiki ali osebe, ki odobrijo bonitetne ocene, ne dajejo predlogov ali priporočil v zvezi s sestavo strukturiranih finančnih produktov, za katere naj bi bonitetna agencija po pričakovanjih izdala bonitetno oceno.

25. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 6 oddelka B Priloge I, če ne oblikuje svojih poročevalskih ali komunikacijskih poti, da bi zagotovila neodvisnost oseb iz točke 1 oddelka B od drugih dejavnosti bonitetne agencije, ki se opravljajo na poslovni osnovi.

26. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi z drugim odstavkom točke 8 oddelka B Priloge I, če po razveljavitvi svoje registracije ne hrani evidenc še najmanj tri leta.

▼M3

26a. Bonitetna agencija, ki je sklenila pogodbo o izdajanju bonitetnih ocen pozicij re-listinjenja, prekrši člen 6b(1), če bonitetne ocene novih pozicij re-listinjenja s sredstvi istega originatorja izdaja dlje kot štiri leta.

26b. Bonitetna agencija, ki je sklenila pogodbo o izdajanju bonitetnih ocen pozicij re-listinjenja, prekrši člen 6b(3), če sklene novo pogodbo o izdajanju bonitetnih ocen pozicij re-listinjenja s sredstvi istega originatorja za obdobje, enako obdobju trajanja pretekle pogodbe iz odstavkov 1 in 2 člena 6b, vendar ne preseda štirih let.

▼M1

27. Bonitetna agencija prekrši člen 7(1), če ne poskrbi, da imajo bonitetni analitiki, zaposleni v bonitetni agenciji, ali katera koli fizična oseba, katere storitve so na voljo bonitetni agenciji ali so pod njenim nadzorom in ki je neposredno vključena v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ustrezno znanje in izkušnje za dodeljene dolžnosti.

28. Bonitetna agencija prekrši člen 7(2), če ne zagotovi, da oseba iz člena 7(1) ne začne ali ni udeležena v pogajanjih v zvezi z denarnimi kaznimi ali plačili s katerim koli ocenjevanim subjektom, povezano tretjo osebo ali katero koli osebo, ki je z ocenjevanim subjektom neposredno ali posredno povezana z nadzorom.

29. Bonitetna agencija prekrši člen 7(3) v povezavi s točko 3(a) oddelka C Priloge I, če ne poskrbi, da oseba iz točke 1 zadevnega oddelka sprejme vse razumne ukrepe za zaščito lastnine ali evidenc v lasti bonitetne agencije pred prevaro, krajo ali zlorabo, pri čemer upošteva naravo, obseg in kompleksnost poslov ter naravo in obseg dejavnosti bonitetnega ocenjevanja.

30. Bonitetna agencija prekrši člen 7(3) v povezavi s točko 5 oddelka C Priloge I, če osebam iz točke 1 zadevnega oddelka naloži negativne posledice, kadar zadevne osebe poročajo odgovorni osebi za varovanje zakonitosti poslovanja, da so druge osebe, kakor so določene v točki 1 navedenega oddelka, vpletene v ravnanje, ki je po mnenju prvih nezakonito.

31. Bonitetna agencija prekrši člen 7(3) v povezavi s točko 6 oddelka C Priloge I, če ne pregleda vsega ustreznega dela bonitetnega analitika, opravljenega v zadnjih dveh letih pred njegovim odhodom, kadar bonitetni analitik prekine svoje delovno razmerje in se pridruži ocenjevanemu subjektu, v katerega bonitetno ocenjevanje je bil vključen, ali finančnemu podjetju, s katerim je imel opravka v okviru svojih dolžnosti pri bonitetni agenciji.

32. Bonitetna agencija prekrši člen 7(3) v zvezi s točko 1 oddelka C Priloge I, če ne zagotovi, da osebe iz zadevne točke ne kupi, proda ali opravi transakcije s finančnim instrumentom iz te točke.

▼M3

33. Bonitetna agencija prekrši člen 7(3) v povezavi s točko 2 oddelka C Priloge I, če ne zagotovi, da oseba iz točke 1 navedenega oddelka ne sodeluje pri določanju ali drugače vpliva na določanje bonitetne ocene ali obetov glede bonitetne ocene, kakor je določeno v točki 2 navedenega oddelka.

▼M1

34. Bonitetna agencija prekrši člen 7(3) v zvezi s točkami 3(b), (c) in (d) oddelka C Priloge I, če ne zagotovi, da oseba iz točke 1 navedenega oddelka ne razkrije, uporablja ali ne daje informacij, kakor so opredeljene v teh točkah.

35. Bonitetna agencija prekrši člen 7(3) v zvezi s točko 4 oddelka C Priloge I, če ne zagotovi, da oseba iz točke 1 navedenega oddelka ne zahteva ali sprejema denarja, daril ali uslug od katere koli osebe, s katero bonitetna agencija posluje.

▼M3

36. Bonitetna agencija prekrši člen 7(3) v povezavi s točko 7 oddelka C Priloge I, če ne zagotovi, da oseba iz točke 1 navedenega oddelka ne sprejme ključnega vodstvenega delovnega mesta pri ocenjevanem subjektu ali povezani tretji osebi, dokler ne preteče šest mesecev od izdelave bonitetne ocene ali obetov glede bonitetne ocene.

▼M1

37. Bonitetna agencija prekrši člen 7(4) v zvezi s točko (a) prvega odstavka točke 8 oddelka C Priloge I, če ne zagotovi, da glavni bonitetni analitiki niso vključeni v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki so povezane z istim ocenjevanim subjektom ali njegovimi povezanimi tretjimi osebami, dlje kot štiri leta.

▼M3

38. Bonitetna agencija prekrši člen 7(4) v povezavi s točko (i) točke (b) prvega odstavka točke 8 oddelka C Priloge I, če ne zagotovi, da pri izdajanju nenaročenih bonitetnih ocen ali bonitetnih ocen držav bonitetni analitiki niso vključeni v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki so povezane z istim ocenjevanim subjektom ali povezano tretjo osebo, dlje kot pet let.

39. Bonitetna agencija prekrši člen 7(4) v povezavi s točko (ii) točke (b) prvega odstavka točke 8 oddelka C Priloge I, če ne zagotovi, da pri izdajanju nenaročenih bonitetnih ocen ali bonitetnih ocen držav oseba, ki odobri bonitetne ocene, ni vključena v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki so povezane z istim ocenjevanim subjektom ali povezano tretjo osebo, dlje kot sedem let.

40. Bonitetna agencija prekrši člen 7(4) v povezavi z drugim odstavkom točke 8 oddelka C Priloge I, če ne zagotovi, da oseba iz točk (a) in (b) prvega odstavka navedene točke ni vključena v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki so povezane z ocenjevanim subjektom ali povezano tretjo osebo, navedenimi v teh točkah, v dveh letih po koncu obdobij, določenih v navedenih točkah.

▼M1

41. Bonitetna agencija prekrši člen 7(5), če uvede ureditev plačil ali ocene uspešnosti glede na znesek prihodka, ki ga bonitetna agencija dobi od ocenjevanega subjekta ali njegovih povezanih tretjih oseb.

▼M3

42. Bonitetna agencija prekrši člen 8(2) če ne sprejme, izvaja ali izvršuje ustreznih ukrepov za zagotovitev, da bonitetne ocene in obeti glede bonitetne ocene, ki jih izdaja, temeljijo na poglobljeni analizi vseh informacij, ki so ji na voljo in so pomembne za njeno analizo glede na metodologije bonitetnega ocenjevanja, ki so v uporabi.

▼M3

42a. Bonitetna agencija prekrši člen 8(2), če uporabi informacije, ki ne spadajo na področje uporabe člena 8(2).

42b. Bonitetna agencija prekrši člen 8(2a) z izdajanjem sprememb v bonitetni oceni, ki niso skladne z njenimi objavljenimi metodologijami bonitetnega ocenjevanja.

▼M1

43. Bonitetna agencija prekrši člen 8(3), če ne uporablja metodologij bonitetnega ocenjevanja, ki so rigorozne, sistematične in ustaljene ter jih je mogoče ovrednotiti na podlagi preteklih izkušenj, vključno s testiranjem za nazaj.

44. Bonitetna agencija prekrši prvi pododstavek člena 8(4), če zavrne izdajo bonitetne ocene o subjektu ali finančnem instrumentu z utemeljitvijo, da je del tega subjekta ali finančnega instrumenta predhodno že ocenila druga bonitetna agencija.

45. Bonitetna agencija prekrši drugi pododstavek člena 8(4), če ne evidentira vseh primerov, kjer v svojem postopku bonitetnega ocenjevanja odstopa od obstoječih bonitetnih ocen, ki jih je v zvezi z zadevnimi osnovnimi ali strukturiranimi finančnimi produkti izdelala druga bonitetna agencija, ali ne utemelji odstopajoče ocene.

▼M3

46. Bonitetna agencija prekrši prvi stavek prvega pododstavka člena 8(5), če svojih bonitetnih ocen, razen bonitetnih ocen držav, ne spremlja ali če svojih bonitetnih ocen, razen bonitetnih ocen držav, ali metodologij bonitetnega ocenjevanja ne pregleduje stalno ali najmanj enkrat letno.

▼M3

46a. Bonitetna agencija prekrši drugi pododstavek člena 8(5) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 8(5), če svojih bonitetnih ocen držav ne spremlja ali če svojih bonitetnih ocen držav ne pregleduje stalno ali najmanj vsakih šest mesecev.

▼M1

47. Bonitetna agencija prekrši drugi stavek člena 8(5), če ne določi notranjih postopkov za spremljanje učinka, ki ga imajo spremembe makroekonomskih razmer ali razmer na finančnih trgih na bonitetne ocene.

48. Bonitetna agencija prekrši točko (b) člena 8(6), kadar so metodologije, modeli ali ključne predpostavke, uporabljene pri dejavnosti bonitetnega ocenjevanja spremenjeni, vendar se ne pregleda zadevne bonitetne ocene v skladu z navedeno točko ali se teh ocen v vmesnem času ne poda v opazovanje.

49. Bonitetna agencija prekrši točko (c) člena 8(6), če ne izvede ponovnega ocenjevanja bonitetne ocene, izdelane na podlagi metod, modelov ali bistvenih predpostavk bonitetnega ocenjevanja, na podlagi spremenjenih metod, če skupni učinek teh sprememb vpliva na zadevne bonitetne ocene.

▼M3

49a. Bonitetna agencija prekrši točko (c) člena 8(6) v povezavi s točko (c) člena 8(7), če ne izvede ponovnega ocenjevanja bonitetne ocene, kadar napake v metodologijah bonitetnega ocenjevanja ali pri njihovi uporabi vplivajo na te bonitetne ocene.

▼M1

50. Bonitetna agencija prekrši člen 9, če odda pomembne operativne funkcije v zunanje izvajanje tako, da se bistveno poslabša kakovost notranjih kontrol bonitetne agencije ali zmožnost ESMA, da nadzira, kako bonitetna agencija izpolnjuje svoje obveznosti v skladu s to uredbo.

51. Bonitetna agencija prekrši člen 10(2) v zvezi z drugim odstavkom točke 4 dela I oddelka D Priloge I, če izda bonitetno oceno ali ne prekliče obstoječe bonitetne ocene v primeru pomanjkanja zanesljivih podatkov ali zapletenosti strukture nove vrste finančnega instrumenta ali nezadovoljive kakovosti razpoložljivih informacij ali če se zaradi njih pojavijo resni dvomi o tem, ali lahko bonitetna agencija zagotovi verodostojno bonitetno oceno.

52. Bonitetna agencija prekrši člen 10(6), če uporablja ime ESMA ali katerega koli pristojnega organa na tak način, ki bi namigoval ali nakazoval, da je ta ESMA ali pristojni organ odobril bonitetne ocene ali kakršne koli dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki jih izvaja bonitetna agencija.

53. Bonitetna agencija prekrši člen 13, če zaračunava pristojbino ali takse za informacije, zagotovljene v skladu s členi 8 do 12.

54. Bonitetna agencija, ki je pravna oseba, ustanovljena v Uniji, prekrši člen 14(1), če ne zaprosi za registracijo za namene člena 2(1).

▼M3

55. Bonitetna agencija prekrši člen 8a(3), če v skladu s točko 3 dela II oddelka D Priloge I na svoji spletni strani ne objavi ali organu ESMA vsako leto konec decembra ne predloži koledarskega razporeda za naslednjih 12 mesecev, v katerem določi največ tri datume, ki padejo na petek, za objavo nenaročenih bonitetnih ocen držav in s tem povezanih obetov glede bonitetnih ocen pa tudi datume, ki padejo na petek, za objavo naročenih bonitetnih ocen držav in s tem povezanih obetov glede bonitetnih ocen.

56. Bonitetna agencija prekrši člen 8a(4), če odstopa od napovedanega koledarskega razporeda, kadar to ni potrebno za izpolnjevanje njenih obveznosti v skladu s členom 8(2), členom 10(1) ali členom 11(1), ali če ne pojasni podrobno odstopanja od napovedanega koledarskega razporeda.

57. Bonitetna agencija prekrši člen 10(2) v povezavi s točko 3 dela III oddelka D Priloge I, če objavi bonitetno oceno države ali obete glede bonitetne ocene države v času trgovanja na reguliranih trgih ali manj kot uro pred njihovim odprtjem.

58. Bonitetna agencija prekrši člen 10(2) v povezavi s točko 4 dela III oddelka D Priloge I, če v bonitetne ocene držav ali povezane obete glede bonitetne ocene vključi politična priporočila, navodila ali smernice za ocenjevane subjekte, vključno z državami ali regionalnimi ali lokalnimi državnimi organi.

59. Bonitetna agencija prekrši člen 8a(2), če njena sporočila za javnost v zvezi s spremembami bonitetnih ocen države, ki niso bonitetne ocene, obeti glede bonitetnih ocen ali spremljajoča sporočila za javnost iz točke 5 dela I oddelka D Priloge I, temeljijo na informacijah, ki jih ima ocenjeni subjekt, kadar ocenjeni subjekt ni dal soglasja za njihovo razkritje, razen če so na razpolago v splošno dostopnih virih ali če ni upravičenih razlogov, zakaj ocenjeni subjekt ne bi dal soglasja za razkritje teh informacij.

60. Bonitetna agencija prekrši člen 8a(1), če ob napovedi pregleda določene skupine držav ne objavi javno dostopnih poročil o posameznih državah.

61. Bonitetna agencija prekrši točko 1 dela III oddelka D Priloge I, če pri izdaji bonitetne ocene države ali povezanih obetov glede bonitetne ocene bonitetno oceno ali obete glede bonitetne ocene hkrati ne izda podrobnega raziskovalnega poročila, ki pojasnjuje vse predpostavke, parametre, omejitve in negotovosti ter vse druge informacije, ki so bili upoštevani pri določanju te bonitetne ocene države ali obetov glede bonitetne ocene, ali če to poročilo ni javno dostopno, jasno in lahko razumljivo.

62. Bonitetna agencija prekrši točko 2 dela III oddelka D Priloge I, če ne izda javno dostopnega raziskovalnega poročila, ki spremlja spremembo v primerjavi s prejšnjo bonitetno oceno države ali povezanimi obeti glede bonitetne ocene, ali če v to poročilo ne vključi vsaj informacij iz točke 2(a) do (d) dela III oddelka D Priloge I.

▼M1

II.    Kršitve, povezane z ovirami nadzornih dejavnosti

1. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v zvezi s točko 7 oddelka B Priloge I, če ne zagotovi evidence ali revizijskih sledi svojih dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, kot je zahtevano v teh določbah.

2. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v zvezi s prvim odstavkom točke 8 oddelka B Priloge I, če ne hrani evidenc ali revizijskih sledi iz točke 7 navedenega oddelka vsaj pet let, ali če teh evidenc ali revizijskih sledi ne da na voljo ESMA na njegovo zahtevo.

3. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v zvezi s točko 9 oddelka B Priloge I, če ne ohrani evidenc, v katerih so določene pravice in obveznosti bonitetne agencije ali ocenjevanega subjekta ali njegovih povezanih tretjih oseb v okviru dogovora za opravljanje storitev bonitetnega ocenjevanja, med trajanjem razmerja z ocenjenim subjektom ali njegovo povezano tretjo osebo.

▼M3

3a. Bonitetna agencija prekrši tretji pododstavek člena 14(3), če ESMA ne sporoči nameravanih bistvenih sprememb obstoječih metodologij bonitetnega ocenjevanja, modelov ali ključnih predpostavk ocenjevanja ali novih predlaganih metodologij bonitetnega ocenjevanja, modelov ali ključnih predpostavk ocenjevanja, ko metodologije bonitetnega ocenjevanja objavi na svoji spletni strani v skladu s členom 8(5a).

3b. Bonitetna agencija prekrši prvi pododstavek člena 8(5a), če na svoji spletni strani ne objavi predlaganih novih metodologij bonitetnega ocenjevanja ali predlaganih sprememb metodologij bonitetnega ocenjevanja, ki bi lahko vplivale na bonitetno oceno, skupaj z obrazložitvijo razlogov za spremembe in njihovih posledic.

3c. Bonitetna agencija prekrši točko (a) člena 8(7), če organu ESMA ne sporoči odkritih napak v svojih metodologijah bonitetnega ocenjevanja ali pri njihovi uporabi ali če ne pojasni vpliva na njene bonitetne ocene niti potrebo po pregledu že objavljenih bonitetnih ocen.

▼M1

4. Bonitetna agencija prekrši člen 11(2), če ne predloži zahtevanih informacij ali če teh informacij ne predloži v zahtevani obliki, kakor je določena v navedenem odstavku.

▼M3

4a. Bonitetna agencija prekrši člen 11a(1), če ne da na voljo zahtevanih informacij ali če teh informacij ne zagotovi v zahtevani obliki iz navedenega odstavka.

▼M1

5. Bonitetna agencija prekrši člen 11(3) v zvezi s točko 2 dela I oddelka E Priloge I, če ESMA ne predloži seznama svojih pomožnih storitev.

6. Bonitetna agencija prekrši drugi pododstavek člena 14(3), če ne obvesti ESMA o bistvenih spremembah pogojev za začetno registracijo v skladu z navedenim pododstavkom.

▼M3

7. Bonitetna agencija prekrši člen 23b(1), če kot odziv na sklep, s katerim se zahtevajo informacije na podlagi člena 23b(3), ne predloži informacij, ali če kot odziv na sklep predloži napačne ali zavajajoče informacije.

8. Bonitetna agencija prekrši točko (c) člena 23c(1), če ne predloži obrazložitve ali predloži napačno ali zavajajočo obrazložitev glede dejstev ali dokumentov v zvezi s predmetom in namenom inšpekcije.

▼M1

III.    Kršitve v zvezi z določbami razkrivanja

1. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v zvezi s točko 2 oddelka B Priloge I, če javnosti ne razkrije imen ocenjevanih subjektov ali povezanih tretjih oseb, od katerih prejema več kot 5 % svojih letnih prihodkov.

2. Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v zvezi z drugim delom tretjega odstavka točke 4 oddelka B Priloge I, če v končnem poročilu o bonitetnih ocenah ne razkrije pomožne storitve, nudene ocenjenemu subjektu ali njegovi povezani tretji osebi.

3. Bonitetna agencija prekrši člen 8(1), če javnosti ne razkrije metod, modelov ali ključnih predpostavk bonitetnega ocenjevanja, ki jih uporablja pri dejavnostih bonitetnega ocenjevanja, kot je opisano v točki 5 dela I oddelka E Priloge I.

4. Bonitetna agencija prekrši točko (a) člena 8(6), kadar se spremenijo metodologije, modeli ali ključne predpostavke, uporabljene pri dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, vendar se nemudoma ne razkrije verjetnega obsega zadevnih bonitetnih ocen ali pa se obseg zadevnih ocen razkrije, vendar ne z uporabo istih sredstev komuniciranja kot so bila uporabljena pri dodelitvi zadevnih bonitetnih ocen.

▼M3

4a. Bonitetna agencija prekrši točko (aa) člena 8(6), če, kadar namerava uporabiti nove metodologije bonitetnega ocenjevanja, o tem ne obvesti ESMA ali na svojem spletišču ne objavi nemudoma rezultatov posvetovanj ter novih metodologij bonitetnega ocenjevanja skupaj z njihovo podrobno razlago in datuma začetka izvajanja novih metodologij.

4b. Bonitetna agencija prekrši točko (a) člena 8(7), če ne sporoči odkritih napak v svojih metodologijah bonitetnega ocenjevanja ali pri njihovi uporabi ali če ne pojasni vpliva na njene bonitetne ocene niti potrebo po pregledu že objavljenih bonitetnih ocen.

4c. Bonitetna agencija prekrši točko (b) člena 8(7), če na svojem spletišču ne objavi odkritih napak v svojih metodologijah bonitetnega ocenjevanja ali pri njihovi uporabi, kadar imajo tako napake vpliv na bonitetne ocene bonitetne agencije.

▼M1

5. Bonitetna agencija prekrši člen 10(1), če ne razkrije na selektivni osnovi ali pravočasno odločitev o prenehanju bonitetnega ocenjevanja, vključno z vsemi razlogi zanje.

▼M3

6. Bonitetna agencija prekrši člen 10(2) v povezavi s točko 1 ali 2, prvim odstavkom točke 4 ali točko 5 ali 6 dela I oddelka D Priloge I ali dela II ali III oddelka D Priloge I, če ne predloži informacij, zahtevanih s temi določbami, ko predstavi bonitetno oceno ali obete glede bonitetne ocene.

7. Bonitetna agencija prekrši člen 10(2) v povezavi s točko 3 dela I oddelka D Priloge I, če ocenjevanega subjekta ne obvesti o bonitetni oceni ali obetih glede bonitetne ocene med delovnim časom ocenjevanega subjekta in najmanj en cel delovni dan pred njihovo objavo.

▼M1

8. Bonitetna agencija prekrši člen 10(3), če ne zagotovi, da se bonitetne kategorije, ki se dodelijo strukturiranim finančnim instrumentom, jasno razlikujejo z uporabo dodatnega simbola, ki jih razlikuje od bonitetnih kategorij, ki se uporabljajo za vse druge subjekte, finančne instrumente ali finančne obveznosti.

9. Bonitetna agencija prekrši člen 10(4), če ne razkrije svojih politik ali postopkov v zvezi z nenaročenimi bonitetnimi ocenami.

10. Bonitetna agencija prekrši člen 10(5), če pri izdaji nenaročene bonitetne ocene ne predloži informacij, ki jih ta odstavek zahteva, ali če ne prepozna nenaročene bonitetne ocene kot takšne.

11. Bonitetna agencija prekrši člen 11(1), če v celoti ne razkrije ali nemudoma ne posodobi informacij v zvezi z zadevami, določenimi v oddelku E dela I Priloge I.




PRILOGA IV

Seznam koeficientov, povezanih z oteževalnimi in olajševalnimi dejavniki, za uporabo člena 36a(3)

Naslednji koeficienti se seštevajo in uporabijo z osnovnimi zneski iz člena 36a(2) na podlagi vsakega posameznega oteževalnega in olajševalnega dejavnika v nadaljevanju:

I.    Koeficienti prilagoditve, povezani z oteževalnimi dejavniki

1. Če se je kršitev večkrat pojavljala, se za vsako ponovitev kršitve uporabi dodatni koeficient 1,1.

2. Če se je kršitev pojavljala več kot šest mesecev, se uporabi koeficient 1,5.

3. Če je kršitev razkrila sistemske pomanjkljivosti v organizaciji bonitetne agencije, zlasti v njenih postopkih, sistemih za upravljanje ali notranji kontroli, se uporabi koeficient 2,2.

4. Če je kršitev negativno vplivala na kakovost bonitetnih ocen, ki jih izdeluje zadevna bonitetna agencija, se uporabi koeficient 1,5.

5. Če je bila kršitev storjena namerno, se uporabi koeficient 2.

6. Če po ugotovitvi kršitve ni bil sprejet nikakršen ukrep za njeno odpravo, se uporabi koeficient 1,7.

7. Če višje vodstvo bonitetne agencije pri opravljanju preiskav ni sodelovalo z ESMA, se uporabi koeficient 1,5.

II.    Koeficienti prilagoditve, povezani z olajševalnimi dejavniki

1. Če je kršitev povezana s kršitvami iz oddelkov II ali III Priloge III in se je pojavljala manj kot deset delovnih dni, se uporabi koeficient 0,9.

2. Če višje vodstvo bonitetne agencije lahko dokaže, da je sprejelo vse nujne ukrepe za preprečitev kršitve, se uporabi koeficient 0,7.

3. Če je bonitetna agencija o kršitvi hitro, učinkovito in v celoti obvestila ESMA, se uporabi koeficient 0,4.

4. Če bonitetna agencija prostovoljno sprejme ukrepe za zagotovitev, da v prihodnje ne bo prišlo do podobne kršitve, se uporabi koeficient 0,6.



( 1 ) Mnenje z dne 13. maja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

( 2 ) UL C 115, 20.5.2009, str. 1.

( 3 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 27. julija 2009.

( 4 ) UL L 96, 12.4.2003, str. 16.

( 5 ) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

( 6 ) UL L 177, 30.6.2006, str. 201.

( 7 ) UL L 375, 31.12.1985, str. 3. Direktiva nadomeščena, z učinkom od 1. julija 2011, z Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (glej stran 32 tega Uradnega lista).

( 8 ) UL L 235, 23.9.2003, str. 10.

( 9 ) UL L 345, 31.12.2003, str. 64.

( 10 ) UL L 149, 30.4.2004, str. 1.

( 11 ) UL C 59, 11.3.2006, str. 2.

( 12 ) UL L 25, 29.1.2009, str. 18.

( 13 ) UL L 52, 25.2.2005, str. 51.

( 14 ) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

( 15 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

( 16 ) UL L 193, 18.7.1983, str. 1.

( 17 ) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

( 18 ) UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

( 19 ) UL L 302, 17.11.2009, str. 32.

( 20 ) UL L 174, 1.7.2011, str. 1.

( 21 ) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.

( 22 ) UL L 339, 24.12.2003, str. 73.

( 23 ) Direktiva Komisije 2006/73/ES z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih družb ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive (UL L 241, 2.9.2006, str. 26).

( 24 ) UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

( 25 ) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

( 26 ) UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

( 27 ) UL L 331, 15.12.2010, str. 48.

( 28 ) UL L 331, 15.12.2010, str. 1.

( 29 ) UL 17, 6.10.1958, str. 385/58.

( 30 ) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

( 31 ) UL L 191, 13.7.2001, str. 45.

( 32 ) Direktiva Komisije 2004/72/ES z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dovoljenih tržnih ravnanj, opredelitve notranjih informacij v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, sestave seznama o osebah z dostopom do notranjih informacij, poročanja o transakcijah poslovodnih delavcev in obveščanja o sumljivih poslih (UL L 162, 30.4.2004, str. 70).

( 33 ) UL L 390, 31.12.2004, str. 38.

( 34 ) UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

( 35 ) UL L 142, 30.4.2004, str. 12.

Top