2009R0073 — SL — 01.01.2013 — 009.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

UREDBA SVETA (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 030, 31.1.2009, p.16)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
M1	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 889/2009 z dne 25. septembra 2009	L 254	73	26.9.2009
M2	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 992/2009 z dne 22. oktobra 2009	L 278	7	23.10.2009
►M3	UREDBA SVETA (ES) št. 1250/2009 z dne 30. novembra 2009	L 338	1	19.12.2009
M4	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 360/2010 z dne 27. aprila 2010	L 106	1	28.4.2010
M5	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 307/2011 z dne 29. marca 2011	L 82	1	30.3.2011
►M6	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 785/2011 z dne 5. avgusta 2011	L 203	10	6.8.2011
►M7	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 313/2012 z dne 12. aprila 2012	L 103	17	13.4.2012
►M8	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 524/2012 z dne 20. junija 2012	L 160	13	21.6.2012
►M9	UREDBA (EU) št. 671/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. julija 2012	L 204	11	31.7.2012

popravljena z:

C1	Popravek, UL L 065, 10.3.2009, str. 3  (73/2009)
►C2	Popravek, UL L 043, 18.2.2010, str. 7  (73/2009)

---

▼B

UREDBA SVETA (ES) št. 73/2009

z dne 19. januarja 2009

o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa:

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi:

Člen 3

Financiranje neposrednih plačil

Sheme podpore iz Priloge I k tej uredbi se financirajo v skladu s členom 3(1)(c) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

NASLOV II

SPLOŠNE DOLOČBE O NEPOSREDNIH PLAČILIH

POGLAVJE 1

Navzkrižna skladnost

Člen 4

Glavne zahteve

1.  Kmet, ki prejema neposredna plačila, izpolnjuje predpisane zahteve ravnanja iz Priloge II ter dobre kmetijske in okoljske pogoje iz člena 6.

Obveznosti iz prvega pododstavka se uporabljajo le, kolikor se nanašajo na kmetijsko dejavnost kmeta ali kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva.

2.  Pristojni državni organ kmetu predloži, tudi po elektronski poti, seznam predpisanih zahtev ravnanja ter zahtev v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji, ki jih je treba izpolnjevati.

Člen 5

Predpisane zahteve ravnanja

1.  Predpisane zahteve ravnanja, navedene v Prilogi IIse določijo z zakonodajo Skupnosti na naslednjih področjih:

2.  Akti iz Priloge II se uporabljajo v veljavni različici, direktive pa v obliki, kot jih izvajajo države članice.

Člen 6

Dobri kmetijski in okoljski pogoji

1.  Države članice zagotovijo, da se vsa kmetijska zemljišča, zlasti zemljišča, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Države članice na nacionalni ali regionalni ravni določijo minimalne zahteve za dobre kmetijske in okoljske pogoje na podlagi okvira iz Priloge III, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnih območij, vključno s stanjem prsti in podnebnimi razmerami, obstoječimi sistemi kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, načini kmetovanja in strukturami kmetijskih gospodarstev. Države članice ne smejo določiti minimalnih zahtev, ki niso predvidene v tem okviru.

Standardi iz tretjega stolpca Priloge III so neobvezni, razen če:

2.  Države članice, razen novih držav članic, zagotovijo, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki na datum, ki je predviden za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, ostanejo trajni pašniki. Nove države članice razen Bolgarije in Romunije zagotovijo, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki 1. maja 2004, ostanejo trajni pašniki. Bolgarija in Romunija zagotovita, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki 1. januarja 2007, ostanejo trajni pašniki.

Vendar lahko država članica v ustrezno utemeljenih okoliščinah odstopa od prvega pododstavka, če sprejme ukrepe, da bi preprečila znatno zmanjšanje skupne površine trajnih pašnikov.

Prvi pododstavek ne velja za zemljišča, ki se uporabljajo kot trajni pašniki, ki se bodo pogozdila, če je taka pogozditev skladna z okoljem in ne vključuje plantaže božičnih dreves niti hitro rastočih vrst, ki se gojijo kratkoročno.

POGLAVJE 2

Modulacija in finančna disciplina

Člen 7

Modulacija

1.  Kateri koli znesek neposrednih plačil, ki naj bi se kmetu odobril v danem koledarskem letu, ki presega 5 000 EUR, se zniža za vsako leto do leta 2012 za naslednje odstotke:

2.  Znižanja iz odstavka 1 se povečajo za 4 odstotne točke za zneske, ki presegajo 300 000 EUR.

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za neposredna plačila, odobrena kmetom v francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri ter na Kanarskih otokih in Egejskih otokih.

Člen 8

Neto zgornje meje

▼M9

1.  Brez poseganja v člen 11 te uredbe skupni neto zneski neposrednih plačil, ki se lahko v državi članici odobrijo za katero koli koledarsko leto pred letom 2013 po uporabi členov 7 in 10 te uredbe ter člena 1 Uredbe (ES) št. 378/2007 ali v koledarskem letu 2013 po uporabi členov 10a in 10b te uredbe, ne smejo biti višji kot zgornje meje iz Priloge IV k tej uredbi, razen za neposredna plačila, odobrena v skladu z Uredbo (ES) št. 247/2006 in Uredbo (ES) št. 1405/2006. Države članice po potrebi linearno znižajo zneske neposrednih plačil, za katere velja znižanje iz členov 7 in 10 te uredbe ter člena 1 Uredbe (ES) št. 378/2007 za katero koli koledarsko leto pred letom 2013 ali iz členov 10a in 10b te uredbe za koledarsko leto 2013, da bi upoštevale zgornje meje iz Priloge IV k tej uredbi.

▼B

2.  Komisija po postopku iz člena 141(2) te uredbe pregleda zgornje meje iz Priloge IV k tej uredbi, da bi upoštevala:

Člen 9

Zneski, ki so ustvarjeni zaradi uporabe modulacije

1.  Zneski, ki se ustvarijo zaradi uporabe znižanj iz člena 7 te uredbe v kateri koli državi članici, razen v novih državah članicah, so na voljo kot dodatna podpora Skupnosti za ukrepe v okviru programov za razvoj podeželja, ki se financirajo iz EKSRP, kot je navedeno v Uredbi (ES) št. 1698/2005, v skladu s pogoji iz tega člena.

2.  Zneski, ki ustrezajo eni odstotni točki, se dodelijo državam članicam, kjer so bili zadevni zneski ustvarjeni. Zneski, ki ustrezajo znižanju za 4 odstotne točke, se dodelijo med zadevne države članice po postopku iz člena 141(2) na podlagi naslednjih meril:

Vendar vsaka zadevna država članica prejme najmanj 80 % celotnih zneskov iz prvega pododstavka, ustvarjenih v tej državi članici.

3.  Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 2 se v primeru, ko je v državi članici delež rži kot del celotne proizvodnje žit v tej državi članici povprečno presegal 5 % v obdobju od leta 2000 do leta 2002 in je v istem obdobju njen delež celotne proizvodnje rži v Skupnosti presegel 50 %, tej državi članici ponovno dodeli vsaj 90 % zneskov, ustvarjenih zaradi modulacije v zadevni državi članici, do vključno leta 2013.

V takem primeru mora biti brez poseganja v možnosti iz člena 68 vsaj 10 % zneska, dodeljenega zadevni državi članici, na voljo za ukrepe iz odstavka 1 tega člena v regijah pridelave rži.

V tem odstavku „žita“ pomeni proizvode iz Priloge V.

4.  Preostali znesek, ki izhaja iz uporabe člena 7(1), in zneski, ki izhajajo iz uporabe člena 7(2), se dodelijo državi članici, v kateri so bili ustrezni zneski ustvarjeni, po postopku iz člena 141(2). Uporabijo se v skladu s členom 69(5a) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 10

Posebna pravila za modulacijo v novih državah članicah

1.  Člen 7 se uporablja samo za kmete v novi državi članici v katerem koli danem koledarskem letu, če je raven neposrednih plačil, ki se uporablja v tej državi članici za navedeno koledarsko letu v skladu s členom 121, najmanj enaka ravni v državah članicah, ki niso nove države članice, ob upoštevanju kakršnih koli znižanj, uporabljenih v skladu s členom 7(1).

2.  Če se člen 7 uporablja za kmete v novi državi članici, se odstotek, ki se uporablja v skladu s členom 7(1), omeji na razliko med ravnjo neposrednih plačil, ki se zanjo uporabljajo v skladu s členom 121, in ravnjo v državah članicah, ki niso nove države članice, ob upoštevanju kakršnih koli znižanj, uporabljenih v skladu s členom 7(1).

3.  Kateri koli znesek, ki izhaja iz uporabe člena 7(1) in (2), se dodeli novi državi članici, v kateri so bili ustrezni zneski ustvarjeni, po postopku iz člena 141(2). Uporabijo se v skladu s členom 69(5a) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

▼M9

Člen 10a

Prilagoditev neposrednih plačil v letu 2013

1.  Tisti del zneska neposrednih plačil, ki se kmetu odobri v koledarskem letu 2013, ki presega 5 000 EUR, se zniža za 10 %.

2.  Znižanje iz odstavka 1 se pri zneskih, ki presegajo 300 000 EUR, poveča za štiri odstotne točke.

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za neposredna plačila, odobrena kmetom v Bolgariji in Romuniji ter francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri, Kanarskih otokih ter Egejskih otokih.

4.  Ne glede na odstavek 1 znaša znižanje iz navedenega odstavka 0 % v novih državah članicah, razen v Bolgariji in Romuniji.

Člen 10b

Prostovoljna prilagoditev neposrednih plačil v letu 2013

1.  Država članica, ki je uporabila člen 1 Uredbe (ES) št. 378/2007 za koledarsko leto 2012, lahko uporabi znižanje (v nadaljnjem besedilu: prostovoljna prilagoditev) za vse zneske neposrednih plačil, ki bodo dodeljeni na njenem ozemlju za koledarsko leto 2013. Prostovoljna prilagoditev se uporabi poleg prilagoditve neposrednih plačil iz člena 10a te uredbe.

Prostovoljna prilagoditev se lahko razlikuje po regijah, če je zadevna država članica uporabila možnost iz člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 378/2007.

2.  Najvišja stopnja znižanja, ki izhaja iz kombinirane uporabe člena 10a in odstavka 1 tega člena, ne presega odstotka znižanja, ki izhaja iz skupne uporabe člena 7 te uredbe in člena 1(1) Uredbe (ES) št. 378/2007, kakor se uporablja za zneske, ki se v zadevnih regijah dodelijo kmetom za koledarsko leto 2012.

3.  Zneski, ki izhajajo iz uporabe prostovoljne prilagoditve, ne presegajo neto zneskov, ki jih je določila Komisija za koledarsko leto 2012 v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 378/2007.

4.  Zneski, ki izhajajo iz uporabe prostovoljne prilagoditve, so v državi članici, v kateri so nastali, na voljo kot podpora Unije v okviru programov za razvoj podeželja in financiranja iz EKSRP.

5.  Države članice se do 8. oktobra 2012 odločijo – in o tem obvestijo Komisijo – o naslednjem:

Člen 10c

Zneski, ki izhajajo iz prostovoljne prilagoditve in iz uporabe člena 136

1.  Komisija na podlagi zneskov, ki jih sporočijo države članice v skladu s členom 10b(5), brez uporabe postopka iz člena 141(2) ali člena 141b(2) sprejme izvedbene akte in določi zneske, ki izhajajo iz prostovoljne prilagoditve.

2.  Zneski, določeni v skladu z odstavkom 1, in zneski, ki izhajajo iz uporabe člena 136 za proračunsko leto 2014, se dodajo letni razdelitvi prispevka EKSRP za programe za razvoj podeželja po državi članici.

3.  Države članice se lahko odločijo, da bodo presegle najvišjo stopnjo prispevka EKSRP za zneske, ki se dodajo letni razdelitvi po državi članici iz odstavka 2.

Zneski, ki se dodajo letni razdelitvi po državah članicah iz odstavka 2, niso predmet plačila enkratnega zneska za predfinanciranje programov za razvoj podeželja.

4.  Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila, kako v finančnih načrtih programov za razvoj podeželja predstaviti zneske iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141b(2).

Člen 10d

Neto zgornja meja EKJS

1.  Zgornja meja odhodkov EKJS za proračunsko leto 2014 se izračuna tako, da se od najvišjih zneskov, v ta namen določenih z uredbo, ki jo v skladu s členom 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme Svet, odštejejo zneski iz člena 10c(2) te uredbe.

2.  Komisija na podlagi podatkov iz odstavka 1 sprejme izvedbene akte brez uporabe postopka iz člena 141(2) ali člena 141b(2) in določi poravnalni znesek, ki je na voljo za odhodke EKJS za proračunsko leto 2014.

▼B

Člen 11

Finančna disciplina

▼M3

1.  Da bi zagotovili, da zneski za financiranje s trgom povezanih odhodkov in neposrednih plačil SKP, trenutno pod postavko 2 Priloge I k Medinstitucionalnemu sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju ( 17 ), ustrezajo letnim zgornjim mejam iz Sklepa 2002/929/ES predstavnikov vlad držav članic, ki so se 18. novembra 2002 sestali v okviru Sveta, glede sklepov Evropskega sveta z zasedanja 24. in 25. oktobra 2002 v Bruslju ( 18 ), se prilagoditev neposrednih plačil določi, če napovedi za financiranje navedenih ukrepov pod proračunsko postavko 2 za dano proračunsko leto, povečane za zneske iz člena 190a Uredbe (ES) št. 1234/2007, zneske. navedene v členih 134 in 135 in zneske iz člena 136 te uredbe ter pred uporabo modulacije iz členov 7 in 10 te uredbe ter člena 1(1) Uredbe (ES) št. 378/2007 kažejo, da bo navedena letna zgornja meja, ob upoštevanju meje 300 000 000 EUR pod navedeno zgornjo mejo, prekoračena.

▼M9

Vendar se v proračunskem letu 2014 prilagoditev iz prvega pododstavka določi ob upoštevanju napovedi za financiranje neposrednih plačil in s trgom povezanih odhodkov SKP, določenih v uredbi, ki jo v skladu s členom 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme Svet, in povišanih za zneske iz člena 10b te uredbe in zneske, ki izhajajo iz uporabe člena 136 te uredbe za proračunsko leto 2014, pred prilagoditvijo neposrednih plačil iz člena 10a te uredbe, pri čemer se ne upošteva meja 300 000 000 EUR.

▼M9

2.  Evropski parlament in Svet v skladu z rednim zakonodajnim postopkom in na predlog Komisije, vložen najpozneje do 31. marca v koledarskem letu, za katerega se uporabljajo prilagoditve iz odstavka 1, določita te prilagoditve najpozneje do 30. junija istega koledarskega leta.

▼B

3.  V okviru uporabe razporeda povečanj iz člena 121 za vsa neposredna plačila, odobrena v novih državah članicah, se odstavek 1 tega člena ne uporablja za nove države članice do začetka koledarskega leta, za katerega je raven neposrednih plačil, ki se uporabljajo v novih državah članicah, vsaj enaka tedaj veljavni ravni takih plačil v državah članicah, ki niso nove države članice.

▼M9

Člen 11a

Prenos pooblastil

Da bi se zagotovili čim boljša uporaba prilagoditev neposrednih plačil v letu 2013 in finančna disciplina za koledarsko leto 2013, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 141a, s katerimi določi pravila o podlagi za izračun znižanj, ki jih države članice uporabijo za kmete zaradi prilagoditev plačil v letu 2013, določenih v členu 10a, in zagotavljanja finančne discipline iz člena 11.

▼B

POGLAVJE 3

Sistem kmetijskega svetovanja

Člen 12

Sistem kmetijskega svetovanja

1.  Države članice upravljajo sistem svetovanja kmetom glede upravljanja z zemljišči in kmetijami (v nadaljnjem besedilu: „sistem kmetijskega svetovanja“), ki ga vodi en ali več imenovanih organov ali zasebnih subjektov.

2.  Sistem svetovanja zajema vsaj predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje iz poglavja I.

3.  Kmetje lahko v sistemu kmetijskega svetovanja sodelujejo prostovoljno.

Države članice lahko v skladu z objektivnimi merili določijo prednostne kategorije kmetov, ki imajo dostop do sistema kmetijskega svetovanja.

4.  Komisija do 31. decembra 2010 Svetu predloži poročilo o uporabi sistema kmetijskega svetovanja, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge.

Člen 13

Obveznosti imenovanih organov in zasebnih subjektov

Brez poseganja v nacionalno zakonodajo v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov države članice zagotovijo, da imenovani organi in zasebni subjekti iz člena 12(1) ne razkrijejo osebnih ali posameznikovih informacij in podatkov, ki jih pridobijo med dejavnostjo svetovanja, drugim osebam, razen kmetu, ki upravlja zadevno kmetijsko gospodarstvo, z izjemo kakršne koli nepravilnosti ali kršitve, ki je ugotovljena med njihovo dejavnostjo in ki je zajeta v obveznosti, določeni v zakonodaji Skupnosti ali nacionalni zakonodaji, o obveščanju javnih organov, zlasti v primeru kaznivih dejanj.

POGLAVJE 4

Integrirani administrativni in kontrolni sistem

Člen 14

Področje uporabe

Vsaka država članica vzpostavi in upravlja integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: „integrirani sistem“).

Integrirani sistem se uporablja za sheme podpor iz Priloge I.

V potrebnem obsegu se uporablja tudi za administracijo in kontrolo pravil, določenih v poglavjih 1 in 2 tega naslova.

Člen 15

Elementi integriranega sistema

1.  Integrirani sistem vsebuje naslednje elemente:

2.  Kadar se uporabita člena 52 in 53 te uredbe, integrirani sistem vključuje sistem identifikacije in registracije živali, vzpostavljen v skladu z uredbama (ES) št. 1760/2000 in (ES) št. 21/2004.

3.  Države članice lahko v sistem identifikacije za enote rabe ali poljine vključijo geografski informacijski sistem za pridelavo oljk.

Člen 16

Računalniška zbirka podatkov

1.  V računalniško zbirko podatkov se za vsako kmetijsko gospodarstvo zapisujejo podatki, pridobljeni iz zahtevkov za pomoč.

Ta zbirka podatkov omogoča zlasti vpogled prek pristojnega organa države članice v podatke za koledarsko in/ali tržno leto, začenši z letom 2000. Omogoča tudi neposreden in takojšen vpogled v podatke za štiri predhodna leta.

2.  Države članice lahko vzpostavijo decentralizirane zbirke podatkov, pod pogojem, da se te zbirke podatkov, pa tudi administrativni postopki za zapisovanje in dostopanje do podatkov oblikovani enotno na vsem ozemlju države članice in da so medsebojno združljivi, tako da omogočajo navzkrižno preverjanje.

Člen 17

Identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine

Identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine se vzpostavi na podlagi zemljevidov in katastrskih dokumentov ali drugih kartografskih virov. Pri tem se uporabljajo tehnike računalniškega geografskega informacijskega sistema, vključujoč po možnosti zračne ali prostorske ortoposnetke z enotnim standardom, ki zagotavlja natančnost, ki ustreza kartografskemu merilu najmanj 1:10 000.

Člen 18

Sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila

1.  Vzpostavi se sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila, ki omogoča preverjanje pravic in navzkrižno preverjanje z zahtevki za pomoč in identifikacijskim sistemom za enote rabe ali poljine.

2.  Sistem iz odstavka 1 omogoča neposreden in takojšen vpogled prek pristojnega organa države članice v podatke za najmanj štiri zaporedna predhodna koledarska leta.

Člen 19

Zahtevki za pomoč

1.  Vsako leto kmet vloži zahtevek za neposredna plačila, pri čemer navede, kadar je primerno:

2.  Države članice tudi po elektronski poti zagotovijo vnaprej pripravljene obrazce na podlagi ugotovljenih površin iz predhodnega leta, ter grafični material, ki prikazuje lokacijo teh površin in po potrebi položaj oljčnih dreves. Država članica lahko določi, da mora zahtevek za pomoč vsebovati le spremembe glede na zahtevek za pomoč, vložen predhodno leto.

3.  Država članica lahko določi, da enoten zahtevek za pomoč zajema več shem podpor ali vse sheme podpore iz Priloge I ali druge sheme podpore.

Člen 20

Preverjanje pogojev za upravičenost

1.  Države članice opravijo administrativne kontrole zahtevkov za pomoč, da bi preverile pogoje za upravičenost do pomoči.

2.  Administrativne kontrole se dopolnijo s sistemom pregledov na kraju samem, da se preveri upravičenost do pomoči. V ta namen države članice sestavijo načrt vzorčenja kmetijskih gospodarstev.

Države članice lahko uporabijo tehnike daljinskega zaznavanja in globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) za pregled enot rabe ali poljin na kraju samem.

3.  Vsaka država članica imenuje organ, ki je odgovoren za usklajevanje kontrol in pregledov, določenih v tem poglavju.

Če država članica predvidi prenos nekaterih vidikov dela, ki ga je treba opraviti v skladu s tem poglavjem, na specializirane agencije ali podjetja, imenovani organ zadrži kontrolo nad tem delom in odgovornost zanj.

Člen 21

Znižanja in izključitve v primeru neupoštevanja pravil za upravičenost

1.  Če se ugotovi, da kmet ne upošteva pogojev za upravičenost, ki se nanašajo na odobritev pomoči iz te uredbe, se brez poseganja v morebitna znižanja ali izključitve iz člena 23 za plačilo ali del plačila, ki je odobreno ali se bo odobrilo in za katero so izpolnjeni pogoji za upravičenost, opravijo znižanja in izključitve, ki se določijo po postopku iz člena 141(2) te uredbe.

2.  Odstotek znižanja se postopoma dviguje glede na resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljenega neupoštevanja do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči za eno ali več koledarskih let.

Člen 22

Kontrola navzkrižne skladnosti

1.  Države članice opravljajo preglede na kraju samem, da bi preverile, ali kmet upošteva obveznosti iz poglavja 1.

2.  Države članice lahko uporabijo svoje obstoječe administrativne in kontrolne sisteme, da zagotovijo upoštevanje predpisanih zahtev ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje.

Ti sistemi in predvsem sistem za identifikacijo in registracijo živali, vzpostavljen v skladu z Direktivo Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev ( 19 ) in uredbama (ES) št. 1760/2000 in (ES) št. 21/2004, morajo biti združljivi z integriranim sistemom, kakor je določeno v členu 26(1) te uredbe.

Člen 23

Znižanje ali izključitev iz plači v primeru neupoštevanja pravil o navzkrižni skladnosti

1.  Če predpisane zahteve ravnanja ali dobri kmetijski in okoljski pogoji niso upoštevani kadar koli v danem koledarskem letu (v nadaljnjem besedilu: „zadevno koledarsko leto“) in je zadevno neupoštevanje posledica dejanja ali opustitve, za katero je neposredno odgovoren kmet, ki je predložil zahtevek za pomoč v zadevnem koledarskem letu, se celotni znesek neposrednih plačil, ki je bil ali naj bi bil odobren temu kmetu na podlagi uporabe členov 7, 10 in 11, zniža ali izključi v skladu s podrobnimi pravili iz člena 24.

Prvi pododstavek se prav tako uporablja, če je zadevno neupoštevanje posledica dejanja ali opustitve, za katerega je neposredno odgovorna oseba, na katero ali s katere je bilo kmetijsko zemljišče preneseno.

V tem odstavku „prenos“ pomeni katero koli vrsto transakcije, s katero kmetijsko zemljišče preneha biti na razpolago prenosniku.

Z odstopanjem od drugega pododstavka od leta 2010 velja, da se, če je oseba, ki je neposredno odgovorna za dejanje ali opustitev, vložila zahtevek za pomoč za zadevno koledarsko leto, znižanje ali izključitev uporabi za skupni znesek neposrednih plačil, ki so ali bodo dodeljena tej osebi.

2.  Ne glede na odstavek 1 in v skladu s pogoji, določenimi v podrobnih pravilih iz člena 24(1) te uredbe, se lahko države članice odločijo, da ne bodo uporabile znižanja ali izključitve v višini 100 EUR ali manj na kmeta in na koledarsko leto.

Če se država članica odloči, da bo uporabila možnost iz prvega pododstavka, v naslednjem letu pristojni organ sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da kmet odpravi zadevno ugotovljeno neupoštevanje. Kmeta se obvesti o ugotovljenem neupoštevanju in obveznosti glede sprejetja ukrepa za njegovo odpravo.

Člen 24

Podrobna pravila o znižanjih in izključitvah v primeru neupoštevanja pravil o navzkrižni skladnosti

1.  Podrobna pravila za znižanja in izključitve iz člena 23 se določijo po postopku iz člena 141(2). V tej zvezi se upoštevajo resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljenega neupoštevanja, pa tudi merila iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena.

2.  Če gre za malomarnost, odstotek znižanja ne sme presegati 5 %, v primeru ponavljajočega se neupoštevanja pa 15 %.

V utemeljenih primerih se lahko države članice odločijo, da se znižanje ne uporabi, če je treba glede na resnost, obseg in trajanje primer neupoštevanja obravnavati kot manjši. Primeri neupoštevanja, ki predstavljajo neposredno tveganje za javno zdravje ali zdravje živali, pa se ne smejo obravnavati kot manjši.

Če kmet ni sprejel takojšnega ukrepa za odpravo neupoštevanja, s katerim je ugotovljeno neupoštevanje odpravil, sprejme pristojni organ potrebne ukrepe, ki so po potrebi lahko omejeni na administrativni nadzor, da se zagotovi, da kmet odpravi zadevno ugotovljeno neupoštevanje. Kmeta se obvesti o ugotovljenem manjšem neupoštevanju in obveznosti glede sprejetja ukrepa za njegovo odpravo.

3.  Če gre za namerno povzročeno neupoštevanje, odstotek znižanja načeloma ne sme biti manjši od 20 % in se lahko povzpne do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči ter se uporablja eno ali več koledarskih let.

4.  V vsakem primeru skupni znesek znižanj in izključitev za eno koledarsko leto ne sme biti višji od skupnega zneska iz člena 23(1).

Člen 25

Zneski, ki izhajajo iz navzkrižne skladnosti

Zneski, ki se ustvarijo zaradi uporabe znižanj in izključitev v primeru neupoštevanja poglavja 1, je treba knjižiti v dobro EKJS. Država članica lahko zadrži 25 % teh zneskov.

Člen 26

Združljivost shem podpore z integriranim sistemom

1.  Za namene uporabe shem podpore iz Priloge VI morajo države članice zagotoviti, da so administrativni in kontrolni postopki, ki se uporabljajo za te sheme, združljivi z integriranim sistemom v naslednjih vidikih:

V ta namen se zbirka podatkov, sistemi in kontrole iz točk (a), (b) on (c) prvega pododstavka vzpostavijo tako, da je brez kakršnih koli težav ali navzkrižij mogoče njihovo skupno delovanje ali izmenjava podatkov med njimi.

2.  Države članica lahko za namene uporabe shem podpor Skupnosti ali nacionalnih shem podpor, ki niso navedene v Prilogi VI, vključijo v njihove administrativne in kontrolne postopke eno ali več sestavin integriranega sistema.

Člen 27

Obveščanje in kontrola

1.  Komisijo je treba redno obveščati o uporabi integriranega sistema.

Komisija o tej zadevi pripravi izmenjavo mnenj z državami članicami.

2.  V skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1290/2005 lahko pooblaščeni predstavniki, ki jih imenuje Komisija, po pravočasnem obvestilu zadevnih pristojnih organov opravijo:

3.  Brez poseganja v odgovornost držav članic za izvajanje in uporabo integriranega sistema lahko Komisija zahteva pomoč specializiranih organov ali oseb, da bi olajšala vzpostavitev, spremljanje in uporabo integriranega sistema in zlasti da bi pristojnim organom držav članic zagotovila tehnično svetovanje, če bi zanj zaprosile.

POGLAVJE 5

Druge splošne določbe

Člen 28

Minimalne zahteve za prejemanje neposrednih plačil

1.  Od leta 2010 države članice ne odobrijo neposrednih plačil kmetu v enem od naslednjih primerov:

Da bi države članice upoštevale strukturo svoje kmetijske ekonomije, lahko prilagodijo pragove iz točk (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka v okviru omejitev iz Priloge VII.

Za kmete, ki imajo posebne pravice iz člena 44(1), velja pogoj iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka.

Zadevne države članice lahko sklenejo, da se ta odstavek ne uporablja v francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri, na Kanarskih otokih ter Egejskih otokih.

Če se plačani znesek zniža zaradi postopne uvedbe neposrednih plačil v skladu s členom 121 te uredbe, v točki K Priloge VII k Uredbi (ES) št. 1782/2003 ali v točki C Priloge IX k tej uredbi, se znesek, ki se uveljavlja ali ga je treba odobriti, izračuna na podlagi končnega zneska podpore, ki naj bi jo kmet prejel.

2.  Od leta 2010 države članice lahko določijo objektivna in nediskriminatorna merila, na podlagi katerih zagotovijo, da se neposredna plačila ne odobrijo fizičnim ali pravnim osebam:

3.  Pravice do plačila, iz katerih zaradi uporabe odstavkov 1 in 2 v dveh zaporednih letih ne izhaja pravica do plačil, se vrnejo v nacionalno rezervo.

Člen 29

Plačilo

1.  Plačila v okviru shem podpore iz Priloge I se v celoti izplačajo upravičencem, razen če ta uredba ne določa drugače.

2.  Plačila se opravijo v največ dveh obrokih na leto v obdobju od 1. decembra do 30. junija naslednjega koledarskega leta.

3.  Plačila v okviru shem podpore, navedenih v Prilogi I, se ne izvedejo, preden se preverjanje pogojev za upravičenost, ki jih mora opraviti država članica na podlagi člena 20, ne zaključi.

4.  Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena in po postopku iz člena 141(2) lahko Komisija:

Člen 30

Klavzula o izogibanju

Brez poseganja v kakršne koli posebne določbe v posameznih shemah podpore se plačilo ne izplača upravičencem, za katere se ugotovi, da so umetno ustvarili pogoje, ki so potrebni za pridobitev takih plačil, da bi pridobili korist v nasprotju s cilji zadevne sheme podpore.

Člen 31

Višja sila in izjemne okoliščine

Za namene te uredbe pristojni organ prizna višjo silo ali izjemne okoliščine v primerih, kot so:

Člen 32

Pregled

Sheme podpore iz Priloge I se uporabljajo brez poseganja v možnost pregleda kadar koli glede na gospodarski razvoj in proračunske razmere.

NASLOV III

SHEMA ENOTNEGA PLAČILA

POGLAVJE 1

Splošno izvajanje

Člen 33

Pravice do plačila

1.  Podpora v okviru sheme enotnega plačila je na voljo kmetom, če:

2.  Za namen členov 47(2), 57(6), 64(2) in 65 velja, da ima kmet pravice do plačila, če so mu bile pravice do plačila dodeljene ali nanj dokončno prenesene.

3.  Predhodne obveznosti prahe ne veljajo za pravice za praho, določene v skladu s členi 53(2), 63(2) in 71j Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Člen 34

Aktiviranje pravice do plačila na upravičeni hektar

1.  Podpora v okviru sheme enotnega plačila se dodeli kmetom po aktiviranju pravice do plačila na upravičeni hektar. Aktivirane pravice do plačila dajejo pravico do plačila v njih določenih zneskov.

2.  V tem naslovu „upravičeni hektar“ pomeni:

Komisija po postopku iz člena 141(2) določi podrobna pravila glede uporabe upravičenih hektarjev za nekmetijske dejavnosti.

Razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah hektarji izpolnjujejo pogoj za upravičenost skozi celotno koledarsko leto.

Člen 35

Prijava upravičenih hektarjev

1.  Kmet prijavi parcele, ki ustrezajo upravičenim hektarjem, povezanih s katero koli pravico do plačila. Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin so te parcele na voljo kmetu na dan, ki ga določi država članica, vendar najpozneje na dan, ki je v tej državi določen za spremembo in dopolnitev zahtevka za pomoč.

2.  Države članice lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah pooblastijo kmeta, da spremeni svojo prijavo, če se drži števila hektarjev, ki ustrezajo njegovim pravicam do plačila, ter pogojev za dodelitev enotnega plačila za zadevno površino.

Člen 36

Sprememba pravic do plačila

Pravice do plačila na hektar se ne spremenijo, razen če v tej uredbi ni določeno drugače.

Komisija po postopku iz člena 141(2) določi podrobna pravila za spremembo pravic do plačila od leta 2010, zlasti v primeru delov pravic.

Člen 37

Večkratni zahtevki

Površina, ki ustreza številu upravičenih hektarjev, za katere se vloži zahtevek za enotno plačilo, je lahko predmet zahtevka za katero koli drugo neposredno plačilo, pa tudi za katero koli drugo pomoč, ki ni zajeta s to uredbo, razen če v tej uredbi ni določeno drugače.

Člen 38

Uporaba zemljišča v primeru odložene vključitve sektorja sadja in zelenjave

Če se država članica odloči uporabi možnost iz drugega pododstavka člena 51 Uredbe (ES) št. 1782/2003 (v nadaljnjem besedilu:„odloženo vključevanje“), parcele v regijah, ki jih odločitev zadeva, niso upravičene do največ 31. decembra 2010, če se uporabljajo za:

V primeru odložene vključitve se države članice lahko odločijo, da dovolijo pridelavo naknadnih posevkov na upravičenih hektarjih največ za obdobje treh mesecev, ki se začne vsako leto 15. avgusta. Vendar se lahko na zahtevo države članice ta datum spremeni po postopku iz člena 141(2) za regije, kjer se žita običajno požanjejo bolj zgodaj iz podnebnih razlogov.

Člen 39

Uporaba zemljišč za pridelavo konoplje

1.  Površine, ki se uporabljajo za pridelavo konoplje, so upravičene samo, če vsebnost tetrahidrokanabinola pri uporabljenih sortah ne presega 0,2 %. Države članice vzpostavijo sistem za preverjanje vsebnosti tetrahidrokanabinola v pridelku, ki se prideluje vsaj na 30 % površin, na katerih se prideluje konoplja. Če pa država članica uvede sistem predhodne odobritve za tako pridelavo, mora biti minimum vsaj 20 %.

2.  Po postopku iz člena 141(2) je dodelitev plačil pogojena z uporabo certificiranih semen nekaterih sort.

Člen 40

Nacionalne zgornje meje

1.  Za vsako državo članico in vsako leto skupna vrednost vseh dodeljenih pravic do plačila in zgornjih mej, določenih v skladu s členoma 51(2) in 69(3) te uredbe ali – za leto 2009 – v skladu s členom 64(2) Uredbe ES št. 1782/2003, ne presega ustrezne nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi VIII k tej uredbi.

Komisija v primeru dodelitve pravic do plačila pridelovalcem vina, upoštevajoč najnovejše podatke, ki jih dajo na voljo države članice v skladu s členoma 9 in 102(6) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino ( 24 ), in po postopku iz člena 141(2) te uredbe prilagodi nacionalne zgornje meje iz Priloge VIII k tej uredbi. Države članice do 1. decembra leta pred koledarskim letom prilagoditve nacionalnih zgornjih mej sporočijo Komisiji regionalno povprečje vrednosti pravic iz točke B Priloge IX k tej uredbi.

2.  Država članica po potrebi linearno zniža vrednost pravic do plačila, da zagotovi spoštovanje zgornje meje iz Priloge VIII.

Člen 41

Nacionalna rezerva

1.  Vsaka država članica upravlja nacionalno rezervo, ki vključuje razliko med:

2.  Države članice lahko uporabijo nacionalno rezervo, da v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence, dodelijo pravice do plačila kmetom, ki začnejo opravljati kmetijsko dejavnost.

3.  Države članice, ki ne uporabijo člena 68(1)(c), lahko uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence, določile pravice do plačila za kmete na območjih, na katerih se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, povezani z določeno obliko javne intervencije, da se prepreči opuščanje zemljišč in/ali kompenzira specifično slabši položaj kmeta na teh območjih.

4.  Države članice uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga ali konkurence, dodelile pravice do plačila kmetom, ki so se znašli v posebnih razmerah, kot jih opredeli Komisija po postopku iz člena 141(2).

5.  Pri uporabi tega člena lahko države članice povečajo znesek na enoto in/ali število pravic do plačila, dodeljenih kmetom.

▼M3

6.  Če država članica uporablja člen 59 ali 63, lahko v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in izkrivljanja konkurence, zagotovi, da se v primeru prodaje, odobritve ali preteka celotnega ali dela zakupa kmetijskega gospodarstva ali pravic do premij, nekatere ali vse pravice do plačila ali povečanje vrednosti pravic do plačila, ki bi bile dodeljene zadevnemu kmetu, vrnejo v nacionalno rezervo, če bi dodelitev ali povečanje kmetu zagotovila nepričakovani dobiček. Merila vsebujejo vsaj:

▼B

Člen 42

Neizkoriščene pravice do plačila

Vse pravice do plačila, ki niso bile uveljavljene v skladu s členom 34 v obdobju dveh let, se doda v nacionalno rezervo, razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah. Vendar se za leto 2009 pravice do plačila, ki niso bile uveljavljene v dveletnem obdobju 2007–2008, ne dodajo v nacionalno rezervo, če so bile uveljavljene v letu 2006, za leto 2010 pa se pravice do plačila, ki niso uveljavljene v obdobju dveh let 2008–2009, ne dodajo v nacionalno rezervo, če so bile uveljavljene v letu 2007.

Člen 43

Prenos pravic do plačila

1.  Pravice do plačila se lahko prenesejo le na kmeta s sedežem v isti državi članici, razen v primeru prenosa na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja.

Vendar se tudi v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja lahko pravice do plačila uporabijo le v državi članici, kjer so bile ugotovljene.

Država članica lahko določi, da se pravice do plačila lahko prenesejo ali uporabijo le v isti regiji.

2.  Pravice do plačila se lahko prenesejo s prodajo ali katero koli drugo obliko dokončnega prenosa z zemljiščem ali brez njega. Po drugi strani pa se zakup ali podobne vrste prenosa dovolijo le, če prenos pravic do plačila vključuje prenos ustreznega števila upravičenih hektarjev.

3.  Če se pravice do plačila prodajo z zemljiščem ali brez njega, lahko države članice v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti določijo, da se del prodanih pravic do plačila vrne v nacionalno rezervo, ali da se njihov znesek na enoto zmanjša v prid nacionalne rezerve v skladu z merili, ki jih Komisija opredeli po postopku iz člena 141(2).

Člen 44

Pogoji za posebne pravice

1.  Če v tej uredbi ni drugače določeno, veljajo za pravice do plačila, določene v oddelku 2 poglavja 3 naslova III in členu 71m Uredbe (ES) št. 1782/2003, ter členu 60 in četrtem pododstavku člena 65 te uredbe (v nadaljnjem besedilu: „posebne pravice“) pogoji iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

2.  Z odstopanjem od člena 34(1) kmetu, ki ima posebne pravice, država članica dovoli odstopanje od zahteve, da uveljavi pravice do plačila z enakovrednim številom upravičenih hektarjev pod pogojem, da:

Vendar kmet, ki so mu bile dodeljene posebne pravice v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 in to uredbo, ohrani najmanj 50 % največjega obsega dejavnosti iz prvega pododstavka.

Pogoj iz prvega pododstavka ne velja za Malto.

3.  V primeru prenosa posebnih pravic v letih 2009, 2010 in 2011 ima prevzemnik pravico do odstopanja iz odstavka 2 le, če so prenesene vse posebne pravice. Od leta 2012 prevzemnik nima pravice do odstopanja, razen v primeru dedovanja ali pričakovanega dedovanja.

Prvi pododstavek se ne uporablja za Malto.

Člen 45

Revizija pravic do plačila

1.  V ustrezno utemeljenih primerih se države članice, ki so v skladu s poglavji 1 do 4 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003 uvedle shemo enotnega plačila, v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti lahko odločijo, da v letu 2010 ali pozneje preidejo na približevanje vrednosti pravic do plačila.

Če se države članice odločijo za prehod v letu 2010, odločitev o tem sprejmejo do 1. avgusta 2009. V vseh drugih primerih se odločitev sprejme do 1. avgusta 2010.

2.  Za namene uporabe prvega pododstavka odstavka 1 se lahko izvedejo postopne letne spremembe v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili. Če se zaradi sprememb linearno zniža vrednost pravic, se te uvedejo v skladu z najmanj tremi predhodno določenimi letnimi koraki.

V nobenem od letnih korakov iz prvega pododstavka znižanje vrednosti katere koli pravice do plačila ne sme preseči 50 % razlike med njeno začetno in končno vrednostjo. Če je znižanje vrednosti manjše od 10 % začetne vrednosti, lahko države članice uporabijo manj kot tri korake.

3.  Države članice se lahko odločijo, da ta člen uporabijo:

POGLAVJE 2

Regionalno in delno izvajanje

Oddelek 1

Regionalno izvajanje

Člen 46

Regionalna dodelitev nacionalne zgornje meje iz člena 40

1.  Po uvedbi sheme enotnega plačila v skladu s poglavji 1 do 4 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003 se država članica lahko odloči, da bo shemo enotnega plačila v letu 2010 ali pozneje uporabljala na regionalni ravni pod pogoji, določenimi v tem oddelku.

Če se države članice odločijo za prehod v letu 2010, odločitev o tem sprejmejo do 1. avgusta 2009. V vseh drugih primerih se odločitev sprejme do 1. avgusta 2010.

2.  Države članice opredelijo regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihova institucionalna ali administrativna struktura in regionalni kmetijski potencial.

Države članice lahko svoje celotno ozemlje obravnavajo kot eno regijo

3.  Država članica razdeli nacionalno zgornjo mejo iz člena 40 med regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili. Države članice lahko odločijo, da za regionalne zgornje meje postopno uvedejo letne spremembe v skladu z največ tremi predhodno določenimi letnimi koraki ter objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so kmetijski potencial ali okoljska merila.

4.  Če se država članica, ki uporablja odstavke 1, 2 in 3 tega člena, odloči, da ne bo uporabila člena 47, v obsegu, potrebnem za upoštevanje regionalne zgornje meje, ki se uporablja, prilagodi vrednost pravic do plačila v vseh svojih regijah. V ta namen so pravice do plačila predmet linearnih zmanjšanj ali povečanj svoje vrednosti. Skupno zmanjšanje vrednosti pravic do plačila na podlagi tega odstavka je omejeno na 10 % njihove prvotne vrednosti.

5.  Če se država članica odloči, da bo uporabila tako člen 45 kot tudi ta člen, se znižanja vrednosti pravic do plačila iz odstavka 4 tega člena upoštevajo pri izračunu mejnih vrednosti, določenih v drugem pododstavku člena 45(2).

Člen 47

Regionalizacija sheme enotnega plačila

1.  V ustrezno utemeljenih primerih se lahko države članice odločijo, da razdelijo največ 50 % regionalne zgornje meje iz člena 46 med vse kmete, katerih kmetijska gospodarstva se nahajajo v zadevni regiji, vključno s tistimi, ki nimajo pravic do plačila.

2.  Kmetje prejmejo pravice do plačila, katerih znesek na enoto se izračuna tako, da se ustrezni del regionalne zgornje meje iz člena 46 deli s številom upravičenih hektarjev, določenih na regionalni ravni.

Vrednost teh pravic do plačila se poveča v primeru, da je imel kmet pravice do plačila pred začetkom uporabe tega člena. V ta namen se regionalni znesek na enoto vsake od njegovih pravic do plačila poveča za znesek, izračunan na podlagi skupne vrednosti pravic do plačila, ki jih ima do dne, ki ga določi zadevna država članica. Ta povečanja se izračunajo v okviru mej preostalega dela regionalne zgornje meje po uporabi odstavka 1 tega člena.

3.  Število pravic do plačila na kmeta je enako številu hektarjev, ki jih kmet v skladu s členom 34(2) prijavi v letu uvedbe sheme enotnega plačila na regionalni ravni v skladu s členom 46(1), razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin.

4.  Pravice do plačila, ki jih imajo kmetje pred delitvijo iz odstavkov 1 in 2, se razveljavijo in nadomestijo z novimi pravicami iz odstavka 3.

Člen 48

Revizija pravic do plačila

1.  V ustrezno utemeljenih primerih se lahko države članice, ki uporabijo člen 47, v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti odločijo, da v letu, ki sledi uvedbi sheme enotnega plačila na regionalni ravni iz člena 46(1) postopoma preidejo na poenotenje vrednosti pravic do plačila, določenih v tem oddelku.

Če se države članice odločijo za prehod v letu 2010, odločitev o tem sprejmejo do 1. avgusta 2009. V vseh drugih primerih se odločitev sprejme do 1. avgusta 2010.

Za namene uporabe prvega pododstavka se lahko izvedejo postopne letne spremembe pravic do plačila v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili. Če se zaradi sprememb linearno zniža vrednost pravic do plačila, se te uvedejo vsaj v skladu z najmanj dvema predhodno določenima letnima korakoma.

2.  V ustrezno utemeljenih primerih se države članice, ki so v skladu z oddelkom 1 poglavja 5 ali poglavjem 6 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003 uvedle shemo enotnega plačila, v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti lahko odločijo, da v letu 2010 ali pozneje preidejo na približevanje vrednosti pravic do plačila.

Če se države članice odločijo za prehod v letu 2010, odločitev o tem sprejmejo do 1. avgusta 2009. V vseh drugih primerih se odločitev sprejme do 1. avgusta 2010.

Za namene uporabe prvega pododstavka se lahko izvedejo postopne letne spremembe pravic do plačila v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili. Če se zaradi sprememb linearno zniža vrednost pravic, se te uvedejo v skladu z najmanj tremi predhodno določenimi letnimi koraki.

Prvi pododstavek se uporablja brez poseganja v odločitve, ki jih države članice sprejmejo v skladu s členom 63(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Te zadevne države članice lahko odstopajo od najmanjšega števila korakov, določenem v prvem pododstavku, in ravni, določenih v odstavku 3 tega člena.

3.  V nobenem od letnih korakov iz odstavkov 1 in 2 znižanje vrednosti katere koli pravice do plačila ne sme preseči 50 % razlike med njeno začetno in končno vrednostjo. Če je znižanje vrednosti manjše od 10 % začetne vrednosti, lahko države članice uporabijo manj kot tri korake.

4.  Države članice se lahko odločijo, da uporabijo odstavke 1, 2 in 3 na ustrezni geografski ravni, ki se določi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihova institucionalna in/ali administrativna struktura in/ali kmetijski potencial.

Člen 49

Travinje

Pri uporabi člena 47 lahko države članice v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili v okviru regionalnih zgornjih mej, določenih v skladu s členom 46 ali dela regionalnih zgornjih mej določijo tudi različne vrednosti na enoto pravic do plačila, ki se dodelijo kmetom, iz člena 47(1):

Člen 50

Pogoji za pravice do plačila, določene v skladu s tem oddelkom

1.  Pravice do plačila, določene v skladu s tem oddelkom ali oddelkom 1 poglavja 5 ali poglavjem 6 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003, se lahko prenesejo ali uporabijo le v isti regiji ali med regijami, kjer so vrednosti pravic do plačila na hektar enake.

2.  Če v tem oddelku ni določeno drugače, se uporabljajo druge določbe tega naslova.

Oddelek 2

Delno izvajanje

Člen 51

Splošne določbe

1.  Države članice, ki so v skladu z oddelkom 2 poglavja 5 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003 odobrile plačila v sektorju ovčjega in kozjega mesa ali plačila za goveje in telečje meso, se lahko do 1. avgusta 2009 odločijo, da bodo še naprej odobravale ta plačila pod pogoji iz tega oddelka. Prav tako se lahko odločijo, da del sredstev svojih nacionalnih zgornjih mej, ki se uporabljajo za odobritev teh plačil, določijo na nižji stopnji, kot je določena v členu 64(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Če država članica takšne odločitve ne sprejme, se plačila vključijo v shemo enotnega plačila v skladu z določbami člena 66 te uredbe od leta 2010 naprej.

Države članice se v primeru plačil za goveje in telečje meso iz člena 53(2) te uredbe lahko do 1. avgusta 2010 odločijo, da teh plačil ne odobrijo in jih vključijo v shemo enotnega plačila v skladu z določbami člena 66 te uredbe od leta 2011 naprej.

Kadar se država članica odloči, da v skladu s členom 68b Uredbe (ES) št. 1782/2003 iz sheme enotnega plačila v celoti ali delno izključi plačila za sadje in zelenjavo, lahko:

Nove države članice, ki so uporabile shemo enotnega plačila na površino, se lahko pri uvedbi sheme enotnega plačila odločijo, da bodo odobrile plačila iz prvega pododstavka pod pogoji iz tega oddelka. V primeru prehodnega plačila za sadje in zelenjavo nove države članice, ki niso uporabile člena 143bc Uredbe (ES) št. 1782/2003, ne smejo uporabiti člena 54 te uredbe. Poleg tega v primeru prehodnega plačila za sadje in zelenjavo nove države članice po potrebi upoštevajo člen 128(3) te uredbe.

▼M3

Države članice, ki so izkoristile možnost iz oddelka 2 poglavja 5 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003 o uvedbi sheme enotnega plačila na regionalni ravni, lahko uporabljajo prvi in drugi pododstavek na enaki regionalni ravni.

▼B

2.  Na podlagi odločitve vsake države članice Komisija po postopku iz člena 141(2) določi zgornjo mejo za vsako neposredno plačilo iz členov 52, 53 in 54.

Ta zgornja meja je enaka znesku vseh vrst neposrednih plačil v nacionalnih zgornjih mejah iz člena 40, ki se pomnoži z odstotki znižanja, ki ga uporabijo države članice v skladu s členi 52, 53 in 54.

▼M3

3.  Vsaka država članica, ki uporablja možnost iz petega pododstavka odstavka 1, Komisiji do 1. decembra 2009 predloži naslednje informacije:

▼B

Člen 52

Plačila za ovčje in kozje meso

Države članice lahko zadržijo 50 % sredstev nacionalnih zgornjih mej iz člena 40 te uredbe za plačila v sektorju ovčjega in kozjega mesa iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1782/2003. V takšnem primeru kmetom vsako leto izplačajo dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri kmetom, ki redijo ovce in koze, pod pogoji iz oddelka 10 poglavja 1 naslova IV te uredbe in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 51(2) te uredbe.

Člen 53

Plačila za goveje in telečje meso

1.  Tiste države članice, ki so uporabile člen 68(2)(a)(i) Uredbe (ES) št. 1782/2003, in nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, lahko zadržijo celoto ali del sredstev nacionalnih zgornjih mej iz člena 40 te uredbe, ki ustreza premiji za krave dojilje iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1782/2003, izplačajo kmetom vsako leto dodatno plačilo. V teh primerih kmetom vsako leto izplačajo dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri za ohranjanje krav dojilj pod pogoji iz oddelka 11 poglavja 1 naslova IV te uredbe in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 51(2) te uredbe.

2.  V letih 2010 in 2011 lahko tiste države članice, ki so uporabile člen 68(1), 68(2)(a)(ii) ali 68(2)(b) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, zadržijo vse ali del nacionalnih zgornjih mej iz člena 40 te uredbe, ki ustrezajo klavnim premijam za teleta, klavnim premijam za govedo, razen za teleta, ali posebni premiji za moško govedo. V teh primerih se kmetom izplača dodatno plačilo. Dodatna plačila se odobrijo za zakol telet, zakol govejih živali, razen za teleta, in za rejo goveda moškega spola, pod pogoji iz oddelka 11 poglavja 1 naslova IV te uredbe v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 51(2) te uredbe.

Člen 54

Prehodna plačila za sadje in zelenjavo

1.  Države članice lahko do 31. decembra 2011 zadržijo do 50 % sredstev nacionalnih zgornjih mej iz člena 40, ki ustreza podpori za pridelavo paradižnika.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 51(2), zadevna država članica izplača kmetom vsako leto dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri kmetom, ki pridelujejo paradižnik po pogojih iz oddelka 8 poglavja 1 naslova IV.

2.  Države članice lahko zadržijo:

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 51(2) te uredbe, zadevna država članica izplača kmetom vsako leto dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri kmetom, ki pridelujejo eno ali več vrst naslednjega sadja in zelenjave, kakor je določila zadevna država članica, pod pogoji iz oddelka 8 poglavja 1 naslova IV:

3.  Sredstva nacionalnih zgornjih mej iz odstavkov 1 in 2 so nacionalne zgornje meje iz Priloge X.

POGLAVJE 3

Izvajanje v novih državah članicah, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino

Člen 55

Uvedba sheme enotnega plačila v državah članicah, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino

1.  Če ni drugače predvideno v tem poglavju, se ta naslov uporablja za nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino iz poglavja 2 naslova V.

Člen 41 in oddelek 1 poglavja 2 se ne uporabljata.

2.  Katera koli nova država članica, ki uporablja shemo enotnega plačila na površino, sprejme odločitve iz člena 51(1) in člena 69(1) do 1. avgusta v letu, ki je pred letom, za katerega bo prvič uporabila shemo enotnega plačila.

3.  Razen Bolgarije in Romunije lahko katera koli nova država članica, ki uporablja shemo enotnega plačila na površino, določi, da poleg pogojev za upravičenost iz člena 34(2) „upravičeni hektar“ pomeni katero koli kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva, ki je bila 30. junija 2003 v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je na navedeni dan v obdelavi ali ne.

Člen 56

Zahtevek za podporo

1.  Kmetje zaprosijo za podporo v okviru sheme enotnega plačila do datuma, ki ga določijo nove države članice, vendar najpozneje do 15. maja.

2.  Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin se pravice do plačila dodelijo le tistim kmetom, ki so vložili zahtevek za shemo enotnih plačil do 15. maja prvega leta veljavnosti sheme enotnih plačil.

Člen 57

Nacionalna rezerva

1.  Vsaka nova država članica linearno odstotno zniža svojo nacionalno zgornjo mejo iz člena 40, da bi oblikovala nacionalno rezervo.

2.  Nove države članice uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga ali konkurence, dodelile pravice do plačila kmetom, ki so se znašli v posebnih razmerah, kot jih opredeli Komisija po postopku iz člena 141(2).

3.  V prvem letu uporabe sheme enotnega plačila lahko nove države članice uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga ali konkurence, dodelile pravice do plačila kmetom v posebnih sektorjih, ki so se znašli v posebnih razmerah zaradi prehoda na shemo enotnega plačila.

4.  Nove države članice lahko uporabijo nacionalno rezervo, da bi dodelile pravice do plačila kmetom, ki so začeli opravljati kmetijsko dejavnost po 1. januarju prvega leta uporabe sheme enotnega plačila, vendar v tem letu niso prejeli nobenega neposrednega plačila, v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga ali konkurence.

5.  Nove države članice, ki ne uporabijo člena 68(1)(c), lahko uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence, dodelile pravice do plačila za kmete na območjih, na katerih se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, povezani z določeno obliko javne intervencije, da se prepreči opuščanje zemljišč in/ali kompenzira specifično slabši položaj na teh območjih.

6.  Za namene uporabe odstavkov 2 do 5 lahko nove države članice povečajo znesek na enoto pravic do plačila, ki jih ima zadevni kmet, v okviru meje 5 000 EUR, ali zadevnemu kmetu dodelijo nove pravice do plačila.

7.  Nove države članice linearno znižajo pravice do plačila, če njihova nacionalna rezerva ne zadošča za kritje primerov iz odstavkov 2, 3 in 4.

Člen 58

Regionalne razdelitve nacionalne zgornje meje iz člena 40

1.  Nove države članice lahko uporabijo shemo enotnega plačila na regionalni ravni.

2.  Nove države članice opredelijo regije na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril.

3.  Po potrebi vsaka nova država članica razdeli nacionalne zgornje meje iz člena 40 po kakršnem koli znižanju iz člena 57 med regije, v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

Člen 59

Dodelitev pravic do plačila

1.  Kmetje prejmejo pravice do plačila, katerih znesek na enoto se izračuna tako, da se nacionalna zgornja meja iz člena 40, ki se uporabi, po kakršnem koli znižanju, določenem v členu 57, deli s številom pravic do plačila, določenih na nacionalni ravni v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.  Razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah je število pravic do plačila na kmeta enako številu hektarjev, ki jih ta prijavi v skladu s členom 35(1) za prvo leto uporabe sheme enotnega plačila.

3.  Razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah se z odstopanjem od odstavka 2 lahko nove države članice odločijo, da je število pravic do plačila na kmeta enako povprečnemu letnemu številu vseh hektarjev, na osnovi katerih je bila dodeljena pravica do plačila na površino med enim ali več leti reprezentativnega obdobja, ki ga določi država članica, vendar najpozneje do leta 2008.

Če pa kmet v reprezentativnem obdobju prične opravljati kmetijsko dejavnost, povprečno število hektarov temelji na plačilih, ki so mu bila odobrena v koledarskem letu ali koledarskih letih, v katerih je opravljal kmetijsko dejavnost.

Člen 60

Kmetje brez upravičenih hektarjev

Kmetu, ki opravlja svojo dejavnost v sektorju govejega in telečjega mesa, sektorju mlečnih proizvodov ali sektorju ovčjega in kozjega mesa in je v skladu s členoma 57(3) in 59 upravičen do pravic do plačil, za katera prvo leto izvajanja sheme enotnega plačila nima upravičenih hektarov, se dodelijo posebne pravice, kot je določeno v členu 44, pri čemer vrednost posamezne pravice ne presega 5 000 EUR.

Člen 61

Travinje

Nove države članice lahko v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili v okviru regionalne zgornje meje, določene v skladu s členom 58 ali njenega dela določijo tudi različne vrednosti pravic do plačila na enoto, ki se dodelijo kmetom iz člena 59(1):

Člen 62

Pogoji za pravice do plačila

1.  Pravice do plačila, določene v skladu s tem poglavjem, se lahko prenesejo le v isti regiji ali med regijami, kjer so pravice na hektar enake.

2.  Nove države članice se lahko v skladu s splošnim načelom zakonodaje Skupnosti odločijo, da poenotijo vrednosti pravic do plačila, določene v skladu s tem poglavjem. To odločitev sprejmejo najpozneje do 1. avgusta v letu, ki je pred prvim letom uporabe sheme enotnega plačila.

Za namene uporabe prvega pododstavka se lahko izvedejo postopne letne spremembe pravic do plačila v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili in predhodno določenimi letnimi koraki.

3.  Razen v primeru višje sile in v izjemnih okoliščinah lahko kmet prenese svoje pravice do plačila brez zemljišča šele potem, ko je v smislu člena 34 uveljavil najmanj 80 % svojih pravic do plačila v najmanj enem koledarskem letu ali ko se je prostovoljno odrekel v korist nacionalne rezerve vseh pravic do plačila, ki jih ni izkoristil v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila.

POGLAVJE 4

Vključitev vezane podpore v shemo enotnega plačila

Člen 63

Vključitev vezane podpore v shemo enotnega plačila

1.  Od leta 2010 države članice vključujejo podporo, ki je na voljo v okviru shem vezane podpore iz Priloge XI, v shemo enotnega plačila v skladu s pravili iz členov 64, 65, 66 in 67.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1:

3.  Če država članica uporabi odstopanje, določeno v odstavku 2(a), z ustreznimi ukrepi zagotovi, da kmetje, ki so prejeli pomoč iz odstavka 1, niso izključeni iz sheme enotnega plačila. Zlasti poskrbi, da skupni znesek pomoči, ki jo bo kmet prejel po vključitvi shem vezane podpore iz odstavka 1 v shemo enotnega plačila, ni manjši od 75 % povprečne letne pomoči, ki jo je prejel iz naslova vseh neposrednih plačil v ustreznih referenčnih obdobjih iz členov 64, 65 in 66.

Člen 64

Vključitev vezane podpore, izključene iz sheme enotnega plačila

1.  Države članice razdelijo zneske iz Priloge XII, ki so bili na voljo za vezano podporo v okviru shem iz točk 1 in 2 Priloge XI, med kmete v zadevnih sektorjih v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili ob upoštevanju zlasti podpore, ki so jo kmetje prejeli neposredno ali posredno v okviru ustreznih shem podpore v enem ali več letih obdobja 2005 do 2008. V primeru shem za krompirjev škrob iz točk 1 in 2 Priloge XI države članice lahko razdelijo zneske, ki so na voljo v okviru teh shem, ob upoštevanju količine krompirja iz pogodbe o pridelavi med proizvajalcem krompirja in proizvajalcem škroba v mejah kvot, v zadevnem letu dodeljenih temu proizvajalcu, kot je določeno v členu 84a Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2.  Države članice povečajo vrednost pravic do plačila, ki jih imajo zadevni kmetje na podlagi zneskov, ki izhajajo iz uporabe odstavka 1.

Povečanje vrednosti na pravico do plačila na kmeta se izračuna tako, da se zneski iz prvega pododstavka delijo s številom pravic do plačila vsakega zadevnega kmeta.

Če pa kmet v zadevnem sektorju nima nobene pravice do plačila, se mu dodelijo pravice do plačila, katerih:

▼M3

Z odstopanjem od tretjega pododstavka, če kmet v zadevnem sektorju nima nobene pravice do plačila in kljub temu prijavi več zakupljenih pravic do plačila v prvem letu vključitve shem vezane podpore, se mu dodeli število pravic do plačila, ki ustreza razliki med številom upravičenih hektarjev, ki jih prijavi, in številu zakupljenih pravic do plačila, ki jih prijavi. Vrednost dodeljenih pravic se določi z delitvijo zneska, ki izhaja iz uporabe odstavka 1, s številom pravic, ki se morajo dodeliti. Vendar pa vrednost posamezne dodeljene pravice ne presega 5 000 EUR.

Da bi zagotovili celotno dodelitev zneska, ki izhaja iz uporabe odstavka 1, po uporabi četrtega pododstavka tega odstavka, se kmetu iz zadevnega sektorja dodelijo pravice do plačila z največjo vrednostjo posamezne pravice v višini 5 000 EUR. Z odstopanjem od člena 35 te pravice do plačila daje pravico do letne pomoči v okviru sheme enotnega plačila brez prijavljanja ustreznega števila hektarjev. Število pravic do plačila, uveljavljenih z uporabo odstopanja, pa v danem letu ne preseže števila pravic do plačila, ki jih kmet uveljavi v skladu s členom 35. To odstopanje se preneha uporabljati od prvega leta, če in kolikor kmet iz zadevnega sektorja prijavi zadostno število upravičenih hektarjev za uveljavitev pravic do plačila ali dela pravic do plačila v skladu s členom 35. Navedene pravice do plačila se uveljavijo na razpoložljivih upravičenih hektarjih, preden se kmetu prenesejo kakršne koli pravice do plačila po dodelitvi pravice do plačila v skladu s prvim stavkom tega pododstavka.

Pri prenosu pravic do plačila na podlagi petega pododstavka tega odstavka, razen na podlagi dejanske ali pričakovane dediščine ali kot posledica spremembe pravnega statusa, se uporablja člen 35, če prevzemnik uveljavi navedene pravice do plačila.

▼B

3.  Vendar se zadevna država članica v primeru, da je znesek za shemo pomoči manjši od 250 000 EUR, lahko odloči, da zneskov ne bo razdelila in jih doda v nacionalno rezervo.

Člen 65

Vključitev vezane podpore, ki je delno izključena iz sheme enotnega plačila

Zneske, ki so na razpolago za vezano podporo v okviru shem iz točke 3 Priloge XI, države članice razdelijo med kmete v zadevnih sektorjih v sorazmerju s podporo, ki so jo ti kmetje prejeli v okviru ustreznih shem podpore v ustreznih referenčnih obdobjih iz Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Vendar lahko države članice izberejo novejše reprezentativno obdobje v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, če pa je država članica uvedla shemo enotnega plačila v skladu z oddelkom 1 poglavja 5 ali poglavjem 6 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003, ali če uporabi možnost iz člena 47 te uredbe, v skladu s členom 63(2)(b) te uredbe.

Države članice povečajo vrednost pravic do plačila zadevnih kmetov ali dodelijo pravice do plačila v skladu s členom 64(2) te uredbe.

Če bi kmetu, ki je prejel plačilo v skladu s členoma 67 in 68 Uredbe (ES) št. 1782/2003, v skladu s tem členom pripadale pravice do plačila, za katera v letu vključitve sheme vezane podpore v shemo enotnega plačila nima upravičenih hektarov, ali če vrednost pravic do plačila na hektar presega 5 000 EUR, se mu dodelijo posebne pravice do plačila iz člena 44, pri čemer vrednost posamezne pravice ne presega 5 000 EUR.

Člen 66

Neobvezna vključitev vezane podpore, ki je delno izključena iz sheme enotnega plačila

Če država članica:

se zneski, ki so bili na voljo za vezano podporo v okviru shem iz točke 4 priloge XI, vključijo v shemo enotnega plačila v skladu z določbami člena 65.

Člen 67

Predhodna vključitev vezane podpore v shemo enotnega plačila

►M3  1. ◄   Države članice se do 1. avgusta 2009 lahko odločijo, da bodo pomoč za semena iz oddelka 5 naslova IV in sheme iz točke 1 Priloge XI leta 2010 ali 2011 vključile v shemo enotnega plačila, z izjemo premije za trdo pšenico posebne kakovosti. V tem primeru Komisija v skladu s postopkom iz člena 141(2) prilagodi nacionalne zgornje meje, kot je navedeno v iz členu 40, tako, da dodatno določi zneske iz Priloge XII za zadevno shemo pomoči.

▼M3

2.  Države članice, ki so le v nekaterih delih svojega ozemlja izkoristile možnost iz oddelka 1 poglavja 5 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003 o uvedbi sheme enotnega plačila na regionalni ravni, lahko uporabljajo ta člen na enaki regionalni ravni.

Vsaka država članica, ki uporablja možnost iz prvega pododstavka, Komisiji do 1. decembra 2009 predloži naslednje informacije:

Države članice se v roku enega meseca odzovejo na vsako zahtevo Komisije po dodatnih pojasnitvah predloženih informacij.

Komisija uporabi zneske iz točke (a) drugega pododstavka tega odstavka kot podlago za prilagoditev nacionalnih zgornjih mej iz člena 40 za zadevne države članice, kot je določeno v tem členu.

▼B

POGLAVJE 5

Posebna podpora

Člen 68

Splošna pravila

1.  Države članice lahko kmetom dodelijo posebno podporo pod pogoji, določenimi v tem poglavju:

2.  Podpora iz odstavka 1(a) se lahko odobri samo, če:

3.  Podpora iz odstavka 1(b) tega člena se lahko dodeli samo v obsegu, ki je potreben za ohranitev trenutne ravni pridelave.

V sektorjih ovčjega in kozjega ter govejega in telečjega mesa, če se navedena podpora uporablja skupaj s podporo, odobreno na podlagi členov 52 in 53, skupna podpora ne sme presegati finančnih ovojnic podpore, pridobljenih z začetkom uporabe najvišjega odstotka zadržanja, določenega v členih 67 in 68 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

V sektorju riža se lahko podpora iz odstavka 1(b) tega člena dodeli samo od koledarskega leta, ko države članice vključijo shemo posebnih plačil za riž iz oddelka 1 poglavja 1 naslova IV v shemo enotnega plačila.

4.  Pomoč iz:

5.  Prenos pravic do plačila s povečanimi zneski na enoto in prenos dodatnih pravic do plačila iz odstavka 4(c) se lahko dovoli le, če prenesene pravice vključujejo prenos enakovrednega števila hektarjev.

6.  Vsaka podpora, dodeljena v skladu z odstavkom 1, mora biti skladna z drugimi ukrepi in politikami Skupnosti.

7.  Komisija po postopku iz člena 141(2) opredeli pogoje za odobritev Komisije iz člena 2(a)(ii) tega člena in pogoje za dodelitev podpore iz tega oddelka, zlasti zato da bi zagotovila skladnost z drugimi ukrepi in politikami Skupnosti ter preprečila kopičenje podpore.

▼M9

8.  Države članice, ki so sprejele odločitev iz člena 69(1), jo lahko do 1. septembra 2012 pregledajo in se odločijo, da bodo po letu 2013:

▼B

Glede na odločitev posamezne države članice v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka Komisija po postopku iz člena 141(2) določi ustrezno zgornjo mejo te podpore.

Če se država članica odloči, da bo prenehala uporabljati to poglavje ali če zmanjša zneske za njegovo financiranje, se uporablja člen 72(2).

Člen 69

Finančne določbe za posebno podporo

▼M9

1.  Države članice se lahko do 1. avgusta 2009, 1. avgusta 2010, 1. avgusta 2011 ali do 1. septembra 2012 odločijo, da bodo od leta, ki sledi takšni odločitvi, uporabile do 10 % sredstev iz nacionalne zgornje meje iz člena 40, oziroma Malta lahko uporabi 2 000 000 EUR, za posebno podporo iz člena 68(1).

▼B

2.  Države članice lahko na sektorski osnovi zadržijo 10 % sredstev, tako da zadržijo do 10 % sredstev iz nacionalne zgornje meje iz člena 41 Uredbe (ES) št. 1782/2003, ki se nanaša na vse sektorje iz Priloge VI k navedeni uredbi. Zadržana sredstva se lahko uporabijo samo za izvajanje pomoči iz člena 68(1) te uredbe v zadevnih sektorjih.

3.  Glede na odločitev posamezne države članice v skladu z odstavkom 1 o tem, kakšen znesek nacionalne zgornje meje bo uporabila, Komisija po postopku iz člena 141(2) določi ustrezno zgornjo mejo te podpore.

Izključno za namen zagotovitve skladnosti z nacionalnimi zgornjimi mejami iz člena 40(2) se zneski za dodelitev podpore iz člena 68(1)(c) odštejejo od nacionalne zgornje meje iz člena 40(1). Štejejo se kot dodeljena pravica do plačila.

4.  Podpora iz točk (i), (ii), (iii) in (iv) odstavka 1(a) ter odstavkov 1(b) in (e) člena 68 se omeji na 3,5 % nacionalne zgornje meje iz člena 40, za Malto pa na znesek 2 000 000 EUR iz člena 69(1) te uredbe, ki se uporabijo zlasti za financiranje ukrepov iz člena 68(1)(b) v sektorju mleka.

Države članice lahko določijo podmeje za posamezni ukrep.

 

Z odstopanjem od odstavka 4 se lahko za države članice, ki so dodelile podporo za rejo krav dojilj v skladu s členom 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in niso uporabile možnosti iz člena 68(2)(a)(i) navedene uredbe ter v zvezi s tem uporabile več kot 50 % zneskov, določenih v skladu s členom 69 navedene uredbe za sektor govejega in telečjega mesa, za obdobje med letoma 2010 in 2013 omejitev iz odstavka 4 tega člena določi na 6 % nacionalne zgornje meje iz člena 40 te uredbe. Poleg tega se za države članice, kjer se več kot 60 % mleka proizvede na območjih, ki ležijo severno od 62. vzporednika, ta omejitev določi na 10 % nacionalne zgornje meje iz člena 40 te uredbe.

 ◄

Kljub temu pa se vsaka podpora, ki presega 3,5 % nacionalne zgornje meje iz člena 40, uporabi izključno za financiranje ukrepov iz člena 68(1)(b) te uredbe v sektorju mleka ter sektorju govejega in telečjega mesa.

Komisija Svetu predloži poročilo o uporabi tega odstavka do 31. decembra 2013.

6.  Države članice pridobijo sredstva, potrebna za financiranje podpore iz:

Izključno za namene zagotovitve skladnosti z nacionalnimi zgornjimi mejami iz člena 40(2) se zadevni znesek ne šteje kot del zgornjih mej iz odstavka 3 tega člena, če država članica uporabi možnost iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka.

7.  Zneski iz odstavka 6(a) tega člena so enaki razliki med:

Ta znesek v nobenem primeru ne presega 4 % zgornje meje iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka.

Za nove države članice, ki so v letu 2007 uporabile shemo enotnega plačila, se znesek pomnoži z 1,75 v letu 2010, z 2 v letu 2011, z 2,25 v letu 2012 in z 2,5 od leta 2013 naprej.

Komisija na zahtevo države članice preuči določene zneske po postopku iz člena 141(2) te uredbe in na podlagi natančnih predpisov, ki se določijo po enakem postopku.

Uporaba teh zneskov s strani držav članic ne posega v uporabo člena 8 te uredbe.

8.  V sklepu iz odstavka 1 tega člena, člena 68(8) in člena 131(1) se določijo ukrepi, ki se uporabijo, hkrati pa so v njem zajeti vsi nadaljnji izvedbeni postopki za uporabo tega poglavja, vključno z opisom pogojev za upravičenost do ukrepov, ki se uporabijo, z zadevnim zneskom in finančnimi viri, ki jih je treba zbrati.

9.  Nove države članice se lahko odločijo, da bodo na podlagi svojih nacionalnih zgornjih mej uporabile odstavke 1, 2, 4 in 6 tega člena in člen 131(1):

V tem primeru se člen 132 ne uporablja za ukrepe, sprejete v skladu s tem členom.

Člen 70

Zavarovanje pridelka, živali in rastlin

1.  Države članice lahko sofinancirajo premije za zavarovanje pridelka, živali ali rastlin proti ekonomskim izgubam zaradi slabih vremenskih razmer, bolezni žival ali rastlin ali napadov škodljivih organizmov.

V tem členu:

2.  Finančni prispevki se lahko odobrijo samo za izgubo zaradi slabih vremenskih razmer ali bolezni živali ali rastlin ali napada škodljivih organizmov, ki uničijo več kot 30 % povprečja letne proizvodnje zadevnega kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnem povprečju, ki temelji na predhodnem petletnem obdobju, pri čemer je izključena najvišja in najnižja vpisna vrednost.

3.  Finančni prispevek, odobren na kmeta, ne presega 65 % zavarovalne premije, ki jo je treba plačati.

Države članice lahko znesek premije, ki je upravičen do finančnega prispevka, omejijo z uporabo ustreznih zgornjih mej.

4.  Kritje z zavarovanjem pridelkov in/ali živali in/ali rastlin je na voljo le, če je slabe vremenske razmere ali izbruh bolezni živali ali rastlin ali napad škodljivih organizmov kot take priznal pristojni organ zadevne države članice.

Države članice lahko po potrebi vnaprej določijo merila, na podlagi katerih se šteje, da je bil tak primer priznan.

5.  Izplačila zavarovanja nadomestijo največ skupne stroške za nadomestitev izgub iz odstavka 1 in ne zahtevajo ali določajo vrste ali količine prihodnje pridelave.

6.  Vsak finančni prispevek se izplača neposredno zadevnemu kmetu

7.  Izdatke držav članic za finančne prispevke sofinancira Skupnost iz skladov iz člena 69(1) v višini 75 % finančnega prispevka.

Prvi pododstavek ne posega v nobena pooblastila držav članic, da v zadevnih sektorjih pokrijejo svojo udeležbo pri financiranju finančnih prispevkov in dela zavarovalne premije, ki jo plačajo kmetje v celoti ali delno z obveznimi shemami kolektivne odgovornosti. To je mogoče ne glede na člena 125l in 125n Uredbe (ES) št. 1234/2007.

8.  Države članice zagotovijo, da se v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1 nadomestilo za ekonomske izgube, ki se odobri v skladu z drugimi določbami Skupnosti, tudi s členom 44 Uredbe (ES) št. 1234/2007, in drugimi zdravstvenimi, veterinarskimi ali fitosanitranimi ukrepi, preneha izplačevati.

9.  Finančni prispevek ne sme predstavljati ovire za delovanje notranjega trga z zavarovalnimi storitvami. Finančni prispevek se ne sme omejiti na zavarovanje, ki ga zagotovi ena sama zavarovalna družba ali skupina družb ali se pogojevati s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z družbo, ustanovljeno v zadevni državi članici.

Člen 71

Vzajemni skladi za bolezni živali in rastlin ter okoljske nesreče

1.  Države članice lahko določijo, da se kmetom izplača finančno nadomestilo za gospodarske izgube zaradi izbruha bolezni živali ali rastlin ali okoljske nesreče, s finančnimi prispevki v vzajemne sklade.

2.  V tem členu:

3.  Finančno nadomestilo v primeru bolezni živali se lahko odobri le za bolezni, omenjene na seznamu bolezni živali Mednarodnega urada za kužne bolezni žival in/ali v Prilogi k Odločbi 90/424/EGS.

4.  Države članice zagotovijo, da se v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1 finančno nadomestilo za ekonomske izgube, ki se odobri v skladu z drugimi določbami Skupnosti, tudi s členom 44 Uredbe (ES) št. 1234/2007 in drugimi zdravstvenimi, veterinarskimi ali fitosanitranimi ukrepi, preneha izplačevati.

5.  Vzajemni skladi izplačajo finančno nadomestilo neposredno povezanim kmetom, ki so jih ekonomske izgube prizadele.

Vir finančnega nadomestila, ki jih izplačajo vzajemni skladi, so:

Kakršen koli začetni delniški kapital ne sme izvirati iz javnih sredstev.

6.  Finančni prispevki iz odstavka 1 se lahko nanašajo na:

Najkrajše in najdaljše trajanje komercialnih posojil, upravičenih za finančni prispevek, določi Komisija po postopku iz člena 141(2).

Če sklad izplača finančno nadomestilo v skladu s točko (c) prvega pododstavka, javni finančni prispevek sledi enakemu ritmu, kot za komercialno posojilo minimalnega trajanja.

7.  Kateri koli finančni prispevek ne sme preseči 65 % stroškov iz odstavka 6. Kakršne koli stroške, ki se ne pokrijejo s finančnimi prispevki, krijejo povezani kmetje.

Države članice lahko omejijo stroške, ki so upravičeni za finančni prispevek, tako da uporabijo:

8.  Izdatke držav članic za finančne prispevke sofinancira Skupnost iz skladov iz člena 69(1) v višini 75 %.

Prvi pododstavek ne posega v nobena pooblastila držav članic, da v zadevnih sektorjih pokrijejo svojo udeležbo in/ali udeležbo povezanih kmetov pri financiranju finančnih prispevkov v celoti ali delno z obveznimi shemami kolektivne odgovornosti. To je mogoče ne glede na člena 125l in 125n Uredbe (ES) št. 1234/2007.

9.  Države članice opredelijo pravila za ustanovitev in upravljanje vzajemnih skladov, zlasti za odobritev kompenzacijskih plačil kmetom v primeru krize in za upravljanje in spremljanje skladnosti s temi pravili.

10.  Države članice predložijo Komisiji letno poročilo o izvajanju tega člena. Obliko, vsebino, časovno razporeditev in roke poročila določi Komisija po postopku iz člena 141(2).

11.  Če se kmetu v skladu s tem členom finančno nadomestilo dodeli iz vzajemnega sklada, se vse zakonske pravice do nadomestila škode za povrnjene ekonomske izgube, ki bi kmetu lahko pripadale v skladu z določbami zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje zoper katero koli tretjo stranko, prenesejo na vzajemni sklad v skladu s pravili, ki jih določi zadevna država članica.

Člen 72

Prehodne določbe

1.  Če je država članica uporabila člen 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se zneski, zadržani v skladu z navedenim členom, vključijo v shemo enotnega plačila v skladu s členom 65 te uredbe.

2.  Z odstopanjem od prvega odstavka lahko država, ki je uporabila člen 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in se odloči, da bo uporabila posebno podporo iz tega poglavja, zneske, zadržane v skladu s členom 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003, uporabi za financiranje potreb iz člena 69(6) te uredbe. Če so potrebe po financiranju iz člena 69(6) manjše od zneskov, zadržanih v skladu s členom 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se razlika vključi v shemo enotnega plačila v skladu s členom 65 te uredbe.

3.  Če se država članica, ki je v skladu s členom 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 uporabila ukrepe, ki niso združljivi s tem poglavjem, odloči, da bo uporabila posebno podporo iz tega poglavja,, se do 1. avgusta 2009 lahko odloči, da bo v skladu s členom 68 te uredbe uporabila ukrepe, ki jih je v skladu s členom 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in njenimi izvedbenimi predpisi sporočila Komisiji, med leti 2010, 2011 in 2012. Z odstopanjem od člena 69(4) se lahko celotna podpora, dodeljena v okviru ukrepov iz člena 68(1)(a), (b) in (e) omeji z mejo, ki se za zadevno državo članico določi z uporabo člena 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

V tem primeru se država članica lahko odloči do 1. avgusta 2009, da vsako leto prilagodi takšne ukrepe, tako da bodo postali združljivi s tem poglavjem. Če se država članica odloči, da ukrepov ne bo prilagodila, tako da bi bili združljivi s tem poglavjem, se zadevni zneski vključijo v enotno shemo plačila v skladu s členom 65 te uredbe.

4.  Države članice lahko podporo iz tega poglavja odobrijo od leta 2009, če z odstopanjem od člena 69(6) te uredbe pomoč iz člena 68(1) financirajo le z zneski iz nacionalne rezerve in če so nacionalni predpisi uveljavljeni najpozneje zadnji dan, ki ga države članice določijo za vlogo zahtevka za pomoč.

NASLOV IV

DRUGE SHEME POMOČI

POGLAVJE 1

Sheme pomoči skupnosti

Oddelek 1

Proizvodno vezano plačilo za riž

Člen 73

Področje uporabe

Za leta 2009, 2010 in 2011 se pomoč odobri proizvajalcem riža, ki spada pod oznako KN 1006 10, pod pogoji iz tega oddelka („proizvodno vezano plačilo za riž“).

Člen 74

Pogoji in znesek pomoči

1.  Proizvodno vezano plačilo za riž se odobri na hektar zemljišča, posejanega z rižem, kadar se pridelek ohrani vsaj do začetka cvetenja pod običajnimi pogoji rasti.

Vendar je do pomoči upravičen pridelek, ki se goji na površinah, ki so v celoti posejane in se obdelujejo v skladu z lokalnimi standardi, vendar ne doseže faze cvetenja zaradi izjemnih vremenskih pogojev, ki so jih zadevne države članice priznale, v kolikor se zadevne površine ne uporabljajo v noben drug namen do te faze rasti.

2.  Znesek proizvodno vezanega plačila za riž je glede na donose v zadevnih državah članicah:

Člen 75

Površine

Določijo se naslednje osnovne površine za vsako državo članico proizvajalko:

Država članica lahko v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili razdeli svojo osnovno površino ali površine v podosnovne površine.

Člen 76

Prekoračitev površin

1.  Če v neki državi članici površina, na kateri se prideluje riž, v danem letu preseže osnovno površino, določeno v členu 75, se površina na kmeta, za katero se zaprosi proizvodno vezano plačilo za riž, v tem letu sorazmerno zmanjša.

2.  Če država članica razdeli svojo osnovno površino ali površine na podosnovne površine, se zmanjšanje, predvideno v odstavku 1, uporabi le za kmete na podosnovnih površinah, kjer je bila omejitev podosnovnih površin prekoračena. To zmanjšanje se opravi, če so v zadevni državi članici površine na podosnovnih površinah, ki niso dosegle svojih omejitev podosnovnih površin, ponovno razdeljene na podosnovne površine, na katerih so bile omejitve podosnovnih površin presežene.

Oddelek 2

Pomoč za pridelovalce škrobnega krompirja

Člen 77

Obseg in višina pomoči

Za tržna leta od 2009/2010, 2011/2012 in 2011/2012 se pomoč dodeli kmetom, ki proizvajajo krompir, namenjen proizvodnji krompirjevega škroba, pod pogoji določenimi v tem oddelku („pomoč za proizvajalce škrobnega krompirja“).

Znesek pomoči je 66,32 EUR za količino krompirja, ki je potrebna za proizvodnjo ene tone škroba.

Znesek se prilagodi glede na vsebnost škroba v krompirju.

Člen 78

Pogoji

Pomoč za proizvajalce škrobnega krompirja se plača samo v zvezi s količino krompirja, ki je zajeta v pogodbi o pridelavi med pridelovalcem krompirja in proizvajalcem škroba, v mejah kvote, dodeljene proizvajalcu škroba, v skladu s členom 84a(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Oddelek 3

Premija za stročnice

Člen 79

Področje uporabe

Za leta 2009, 2010 in 2011 se pomoč odobri pridelovalcem stročnic pod pogoji, opredeljenimi v tem oddelku („premija za stročnice“).

Stročnice zajemajo:

Člen 80

Znesek in upravičenost

Premija za stročnice znaša 55,57 EUR na hektar stročnic, ki se poberejo po fazi mlečne zrelosti.

Vendar pa je do premije za stročnice upravičen pridelek, ki se goji na površinah, ki so v celoti posejane in se obdelujejo v skladu z lokalnimi standardi, vendar ne doseže faze mlečne zrelosti zaradi izjemnih vremenskih pogojev, ki so jih zadevne države članice priznale, v kolikor se zadevne površine ne uporabljajo v noben drug namen do te faze rasti.

Člen 81

Površina

▼M6

1.  Največja zajamčena površina, za katero se lahko dodeli premija za stročnice, je 1 505 056 ha.

▼B

2.  Če površina, za katero se zaprosi premija za stročnice, presega največjo zajamčeno površino, se površina na kmeta, za katero se zaprosi premija za stročnice, v tem letu sorazmerno zmanjša v skladu s postopkom iz člena 141(2).

3.  Če se država članica v skladu s členom 67 odloči za vključitev premije za stročnice iz tega oddelka v shemo enotnega plačila, Komisija po postopku iz člena 141(2) zmanjša največjo zajamčeno površino iz odstavka 1 tega člena glede na ustrezne zneske za stročnice za zadevno državo članico iz Priloge XII.

Oddelek 4

Plačilo na površino za lupinarje

Člen 82

Plačilo Skupnosti na površino za lupinarje

1.  Za leta 2009, 2010 in 2011 se pomoč Skupnosti odobri pridelovalcem lupinarjev pod pogoji, opredeljenimi v tem oddelku („plačilo na površino za lupinarje“).

„Lupinarji“ vključujejo:

2.  Države članice lahko plačilo na površino za lupinarje razlikujejo glede na proizvode ali s povečevanjem ali zmanjševanjem nacionalnih zajamčenih površin (v nadaljnjem besedilu: „NZP“), določenih v členu 83(3). Vendar pa v vsaki državi članici celoten znesek plačila na površino za lupinarje, odobrenega v danem letu, ne sme presegati zgornje meje, navedene v členu 83(4).

Člen 83

Površine

1.  Države članice odobrijo plačilo Skupnosti na površino za lupinarje v okviru zgornje meje, ki se izračuna tako, da se število hektarjev NZP v posamezni državi članici, kot je določeno v odstavku 3, pomnoži s povprečnim zneskom v višini 120,75 EUR.

2.  S tem se določi največja zajamčena površina v velikosti 829 229 ha.

3.  Največja zajamčena površina iz odstavka 2 se razdeli v naslednje NZP:

4.  Države članice lahko razdelijo svoje NZP na podosnovne površine v skladu z objektivnimi merili, zlasti na regionalni ravni ali glede na proizvodnjo.

Člen 84

Prekoračitev podosnovnih površin

Kadar država članica razdeli svoje NZP na podosnovne površine in je pri tem ena ali več podosnovnih površin prekoračenih, se površina na kmeta, za katero se zaprosi plačilo na površino za lupinarje, v tem letu sorazmerno zmanjša za kmete na podosnovnih površinah, kjer so presežene omejitve. To zmanjšanje se opravi, kadar so v zadevnih državah članicah površine na podosnovnih površinah, ki niso dosegle omejitev za podosnovne površine, ponovno razdeljene na podosnovne površine, na katerih so omejitve presežene.

Člen 85

Pogoji za upravičenost

1.  Plačilo na površino za lupinarje je pogojeno zlasti z minimalno velikostjo parcele in gostoto dreves.

2.  Države članice lahko odobritev plačila na površino za lupinarje pogojujejo s članstvom kmetov v organizaciji proizvajalcev, ki je priznana v skladu s členom 125b Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.  Če se uporablja odstavek 2, lahko države članice določijo, da se znesek plačila na površino za lupinarje izplača organizaciji proizvajalcev v korist njenih članov. V tem primeru se znesek pomoči, ki ga prejme organizacija proizvajalcev, plača njenim članom. Vendar pa lahko države članice pooblastijo organizacijo proizvajalcev, da kot plačilo za storitve, ki jih opravlja za svoje člane, od zneska plačila na površino za lupinarje odbije največ 2 %.

Člen 86

Državna pomoč

1.  Države članice lahko poleg plačila na površino za lupinarje odobrijo državno pomoč do največ 120,75 EUR na hektar na leto.

2.  Državna pomoč se lahko plača le za površine, za katere se prejema plačilo na površino za lupinarje.

3.  Države članice lahko odobritev državne pomoči pogojujejo s članstvom kmetov v organizaciji proizvajalcev, ki je priznana v skladu s členom 125b Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Oddelek 5

Pomoč za semena

Člen 87

Pomoč

1.  Države članice, ki uporabljajo člen 70 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in niso izkoristile možnosti, predvidene v členu 67 te uredbe, za leta 2009, 2010 in 2011 na letni osnovi odobrijo pomoč, določeno v Prilogi XIII te uredbe, za proizvodnjo osnovnega semena ali certificiranih semen ene ali več vrst, navedenih v navedeni prilogi, pod pogoji določenimi v tem oddelku („pomoč za semena“).

2.  Če se za površino, sprejeto za certificiranje, za katero se je zaprosilo za pomoč za semena, zaprosi tudi za pomoč v okviru sheme enotnega plačila, se zmanjša znesek pomoči za semena, razen v primeru vrst, navedenih v točkah 1 in 2 Priloge XIII, vendar ne na manj kot nič, za znesek pomoči v okviru sheme enotnega plačila, ki se v danem letu odobri za zadevno površino.

3.  Znesek pomoči za semena, za katerega se zaprosi, ne sme presegati zgornje meje, ki jo določi Komisija po postopku iz člena 141(2) te uredbe in ustreza deležu pomoči za semena za zadevne vrste v nacionalni zgornji meji, navedeni v členu 40 te uredbe, kot je določena v skladu s členom 64(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 („zgornja meja pomoči za semena“). Vendar za nove države članice ta zgornja meja pomoči za semena ustreza zneskom iz Priloge XIV te uredbe.

Če celoten znesek zahtevane pomoči za semena presega zgornjo mejo, ki jo določi Komisija, se v zadevnem letu pomoč na kmeta sorazmerno zniža.

4.  Sorte konoplje (Cannabis sativa L.), za katere se plača pomoč za semena, predvidena s tem členom, se določijo v skladu s postopkom iz člena 141(2).

Oddelek 6

Proizvodno vezano plačilo za bombaž

Člen 88

Področje uporabe

Pomoč se odobri proizvajalcem bombaža iz oznake KN 5201 00 pod pogoji iz tega oddelka („proizvodno vezano plačilo za bombaž“).

Člen 89

Upravičenost

1.  Proizvodno vezano plačilo za bombaž se odobri na hektar upravičene površine bombaža. Da bi bila upravičena, se mora površina nahajati na kmetijskem zemljišču, ki ga je država članica odobrila za pridelavo bombaža, posajenem z odobrenimi sortami in dejansko požetem pod normalnimi pogoji rasti.

Proizvodno vezano plačilo za bombaž se izplača za bombaž neoporečne in primerne prodajne kakovosti.

2.  Države članice potrdijo zemljišče in sorte iz odstavka 1 tega člena v skladu s podrobnimi pravili in pogoji, ki se sprejmejo po postopku iz člena 141(2).

Člen 90

Osnovne površine, fiksni donosi in referenčni zneski

1.  Nacionalne osnovne površine so:

2.  Fiksni donosi v referenčnem obdobju so:

3.  Znesek pomoči na upravičeni hektar se določi z množenjem donosov iz odstavka 2 z naslednjimi referenčnimi zneski:

4.  Če upravičena površina bombaža v dani državi članici in v danem letu preseže osnovno površino, določeno v odstavku 1, se pomoč iz odstavka 3 za to državo članico zmanjša sorazmerno s prekoračenjem osnovne površine.

5.  Podrobna pravila za izvajanje tega člena se sprejmejo po postopku iz člena 141(2).

Člen 91

Odobrene medpanožne organizacije

1.  V tem oddelku „odobrena medpanožna organizacija“ pomeni pravno osebo, sestavljeno iz kmetov, ki pridelujejo bombaž, in vsaj en obrat za odzrnjevanje bombaža, ki izvaja dejavnosti, kot so:

2.  Država članica, v katerih imajo obrati za odzrnjevanje bombaža svoj sedež, odobri medpanožne organizacije, ki izpolnjujejo merila, ki se sprejmejo po postopku iz člena 141(2).

Člen 92

Plačilo pomoči

1.  Kmetom se proizvodno vezano plačilo za bombaž odobri na upravičeni hektar v skladu s členom 90.

2.  Kmetom, ki so člani odobrene medpanožne organizacije, se na upravičeni hektar v okviru osnovne površine iz člena 90(1) odobri proizvodno vezano plačilo za bombaž, povečano za znesek 2 EUR.

Oddelek 7

Pomoč za pridelovalce sladkorne pese in trsa

Člen 93

Področje uporabe

1.  V državah članicah, ki so odobrile pomoč za prestrukturiranje, predvideno v členu 3 Uredbe (ES) št. 320/2006, za najmanj 50 % kvote sladkorja, določene 20. februarja 2006 v Prilogi III k Uredbi Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja ( 32 ), se pomoč odobri pridelovalcem sladkorne pese in sladkornega trsa, pod pogoji iz tega oddelka.

2.  Pomoč za pridelovalce sladkorne pese in sladkornega trsa se odobri za največ pet zaporednih let od tržnega leta, v katerem je bil dosežen prag 50 % iz odstavka 1, vendar najpozneje za tržno leto 2013/2014.

Člen 94

Pogoji

Pomoč za pridelovalce sladkorne pese in sladkornega trsa se odobri za količino kvotnega sladkorja, pridobljenega iz sladkorne pese ali sladkornega trsa, dobavljenega po pogodbah, sklenjenih v skladu s členom 50 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 95

Znesek pomoči

Pomoč za pridelovalce sladkorne pese in sladkornega trsa se izrazi na tono belega sladkorja običajne kakovosti. Znesek pomoči je enak polovici zneska, ki ga dobimo tako, da se znesek zgornje meje iz Priloge XV k tej uredbi za zadevno državo članico za ustrezno leto deli s celotno kvoto sladkorja in inulinskega sirupa, določeno 20. februarja 2006 v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006.

Razen za Bolgarijo in Romunijo se člena 121 in 132 te uredbe ne uporabljata za pomoč za pridelovalce sladkorne pese in sladkornega trsa.

Oddelek 8

Prehodna plačila za sadje in zelenjavo

Člen 96

Prehodne pomoči na površino

1.  Če se uporabita člen 54(1) ali člen 128(1), se lahko v obdobju, navedenem v njih, kmetom, ki pridelujejo paradižnik, ki se dobavlja za predelavo, dodeli prehodna pomoč na površino pod pogoji iz tega oddelka.

2.  Če se uporabita člen 54(2) ali člen 128(2), se lahko v obdobju, navedenem v njih, kmetom, ki pridelujejo enega ali več vrst proizvodov sadja ali zelenjave, naštetih v tretjem pododstavku člena 54(2), kakor določijo države članice, in ki se dobavljajo za predelavo, odobri prehodna pomoč na površino.

Člen 97

Znesek pomoči in upravičenost

1.  Države članice določijo pomoč na hektar, na katerem se pridelujejo paradižniki in vsak proizvod sadja in zelenjave, naveden v tretjem pododstavku člena 54(2), na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril.

2.  Skupni znesek pomoči iz odstavka 1 tega člena ne sme v nobenem primeru preseči zgornje meje, določene v skladu s členom 51(2) ali členom 128.

3.  Pomoč iz odstavka 1 tega člena se odobri samo za površine, katerih pridelava je zajeta s pogodbo za predelavo v enega od proizvodov, navedenih v členu 1(1)(j) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

4.  Države članice lahko za odobritev pomoči Skupnosti iz odstavka 1 tega člena določijo dodatna objektivna in nediskriminatorna merila, vključno s pogojem, da je kmet član organizacije ali skupine proizvajalcev, priznane po členu 125b ali členu 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Oddelek 9

Prehodno plačilo za jagodičje

Člen 98

Plačilo za jagodičje

1.  Prehodna pomoč na površino se dodeli v obdobju, ki se konča 31. decembra 2011, proizvajalcem jagod iz oznake KN 0810 10 00 in malin iz oznake KN 0810 20 10, ki se dobavljajo za predelavo, pod pogoji iz tega oddelka („prehodno plačilo za jagodičje“).

2.  Prehodno plačilo za jagodičje se odobri samo za površine, katerih obdelava je zajeta s pogodbo za predelavo v enega od proizvodov, navedenih v členu 1(1)(j) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.  Znesek prehodnega plačila za jagodičje znaša 230 EUR na hektar.

4.  Države članice lahko poleg prehodnega plačila za jagodičje izplačajo državno pomoč. Skupni znesek pomoči Skupnosti in državne pomoči ne sme preseči 400 EUR na hektar.

5.  Prehodno plačilo za jagodičje se izplača samo za največje nacionalne zajamčene površine, dodeljene državam članicam, kot sledi:

Če upravičena površina v dani državi članici in v danem letu presega največjo nacionalno zajamčeno površino, se znesek prehodnega plačila za jagodičje iz odstavka 3 zniža sorazmerno prekoračitvi največje nacionalne zajamčene površine.

6.  Člena 121 in 132 se ne uporabljata za prehodno plačilo za jagodičje.

Oddelek 10

Premije za sektorja govejega in telečjega mesa

Člen 99

Področje uporabe

Če se uporabi člen 52, države članice letno odobrijo premije ali dodatne premije kmetom, ki redijo ovce in koze, pod pogoji, določenimi v tem oddelku, če v tej uredbi ni določeno drugače.

Člen 100

Opredelitve

V tem oddelku se uporabljata naslednji opredelitvi:

Člen 101

Premije za ovce in koze

1.  Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi ovce, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do premije za rejo ovc samic („premija za ovce“).

2.  Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi koze, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do premije za rejo koz („premija za koze“). Ta premija se dodeli kmetom na specifičnih območjih, kjer sta pri proizvodnji izpolnjeni dve merili:

Seznam takšnih območij se določi po postopku iz člena 141(2).

3.  Premija za ovce in premija za koze se dodelita v obliki letnega plačila na upravičeno žival na koledarsko leto in na kmeta v okviru omejitev individualnih zgornjih meja. Minimalno število živali, v zvezi s katerimi se vloži zahtevek za premijo, določi država članica. Ta minimum ne sme biti manjši od 10 oziroma večji od 50.

4.  Znesek premije na ovco je 21 EUR. Za kmete, ki tržijo ovčje mleko ali proizvode iz ovčjega mleka, pa znaša premija na ovco 16,8 EUR.

5.  Znesek premije na kozo je 16,8 EUR.

Člen 102

Dodatna premija

1.  Dodatna premija se plača kmetom na območjih, kjer pomeni vzreja ovc in koz tradicionalno dejavnost ali pomembno prispeva k podeželskemu gospodarstvu. Države članice opredelijo ta območja. V vsakem primeru se dodatna premija odobri kmetu, čigar kmetijsko gospodarstvo ima na območjih z omejenimi možnostmi, opredeljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/1999, vsaj 50 % zemljišča, ki se uporablja za kmetijstvo.

2.  Dodatna premija se odobri tudi kmetu, ki izvaja sezonsko selitev živali, če:

3.  Znesek dodatne premije se določi na 7 EUR na ovco in kozo. Dodatna premija se odobri pod enakimi pogoji, kakor so določeni za dodeljevanje premije za ovce in koze.

Člen 103

Splošna pravila za premije

1.  Premije se kmetom prejemnikom plačajo na podlagi števila ovc in/ali koz, ki jih redijo na svojem kmetijskem gospodarstvu v najkrajšem časovnem obdobju, ki se določi po postopku iz člena 141(2).

2.  Da lahko postane upravičena do premije, je treba vsako žival identificirati in registrirati v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004.

Člen 104

Individualne omejitve

1.  1. januarja 2009 se individualna zgornja meja na kmeta, navedena v členu 101(3), izenači s številom pravic do premije, ki jih je kmet imel na dan 31. decembra 2008 v skladu z ustreznimi pravili Skupnosti.

2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da vsota pravic do premije na njihovem območju ne preseže nacionalne zgornje meje iz odstavka 5 in da se lahko ohrani nacionalna rezerva iz člena 106.

Po koncu obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino v skladu s členom 122 in kjer se uporablja člen 52, se določijo individualne zgornje meje za proizvajalce in vzpostavijo nacionalne rezerve iz člena 106 najpozneje konec prvega leta izvajanja sheme enotnega plačila.

3.  Pravice do premije, ki so bile umaknjene z ukrepom, sprejetim v skladu s prvim pododstavkom odstavka 2, se ukinejo.

4.  Uporabljajo se naslednje nacionalne zgornje meje:

Člen 105

Prenos pravic do premije

1.  Če kmet proda ali kako drugače prenese svoje kmetijsko gospodarstvo, lahko prenese vse svoje pravice do premije na osebo, ki prevzame kmetijsko gospodarstvo.

2.  Kmet tudi lahko v celoti ali delno prenese svoje pravice na druge kmete, ne da bi prenesel svoje kmetijsko gospodarstvo.

V primeru prenosa pravic brez prenosa kmetijskega gospodarstva se del prenesenih pravic do premije, ki ne presega 15 odstotkov, brez vsakršnega nadomestila preda nacionalni rezervi države članice, v kateri je kmetijsko gospodarstvo, za brezplačno prerazporeditev.

Države članice lahko pridobijo pravice do premije od kmetov, ki se prostovoljno strinjajo, da bodo v celoti ali delno predali svoje pravice. V tem primeru se lahko plačila za pridobitev takšnih pravic tem kmetom plačajo iz državnega proračuna.

Z odstopanjem od odstavka 1 in v ustrezno utemeljenih okoliščinah lahko države članice določijo, da se v primeru prodaje ali drugačnega prenosa kmetijskega gospodarstva prenos pravic opravi prek nacionalne rezerve.

3.  Države članice lahko sprejmejo potrebne ukrepe, da se izognejo prenosu pravic do premije iz občutljivih območij ali regij, kjer je ovčjereja še posebej pomembna za lokalno gospodarstvo.

4.  Države članice lahko pred datumom, ki ga določijo, odobrijo začasne prenose tistega dela pravic do premije, ki ga kmet, ki mu ta del pripada, nima namena uporabiti.

Člen 106

Nacionalna rezerva

1.  Vsaka država članica vzdržuje nacionalno rezervo pravic do premije.

2.  Vsaka pravica do premije, ki se umakne v skladu s členom 105(2) ali z drugimi določbami Skupnosti, se doda nacionalni rezervi.

3.  Države članice lahko dodelijo pravice do premije kmetom v okviru meja svojih nacionalnih rezerv. Pri dodeljevanju dajejo prednost zlasti novincem, mladim kmetom ali drugim kmetom, ki so prednostni upravičenci.

Člen 107

Zgornje meje

Vsota zneskov vsake premije, ki se zahteva, ne sme presegati zgornje meje, ki jo je določila Komisija v skladu s členom 51(2).

Če celoten znesek zahtevane pomoči presega določeno zgornjo mejo, se v zadevnem letu pomoč na kmeta sorazmerno zniža.

Oddelek 11

Plačila za goveje in telečje meso

Člen 108

Področje uporabe

Če se uporabi člen 53, države članice pod pogoji iz tega oddelka in če v tej uredbi ni določeno drugače, odobrijo dodatno plačilo ali plačila, ki jih je zadevna država članica izbrala v skladu z navedenim členom.

Člen 109

Opredelitve

V tem oddelku:

Člen 110

Posebna premija

1.  Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi govedo moškega spola, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do posebne premije. Ta premija se odobri v obliki letne premije na koledarsko leto in na kmetijsko gospodarstvo v okviru omejitev regionalnih zgornjih meja za največ 90 živali za vsako starostno obdobje iz odstavka 2.

Za namen tega člena „regionalna zgornja meja“ pomeni število živali, ki so v regiji in na koledarsko leto upravičene do koristi, ki jih prinaša posebna premija.

2.  Posebna premija se odobri največ:

3.  Da postane upravičena do posebne premije:

4.  Če v določeni regiji skupno število bikov, starejših od devet mesecev, in volov v starosti od devet do dvajset mesecev, za katere je bil vložen zahtevek in ki zadovoljujejo pogoje za dodelitev posebne premije, presega regionalno zgornjo mejo, navedeno v odstavku 8, se skupno število upravičenih živali iz odstavkov 2(a) in (b) na kmeta za zadevno leto sorazmerno zmanjša.

5.  Z odstopanjem od odstavkov 1 in 4 lahko države članice:na podlagi objektivnih meril, ki so del politike razvoja podeželja, in samo pod pogojem, da upoštevajo zaposlitvene in okoljske vidike, spremenijo ali opustijo omejitev 90 živali na kmetijsko gospodarstvo in starostno obdobje. V tem primeru lahko države članice pri izvrševanju tega pooblastila sklenejo uporabiti člen 4 tako, da se doseže obseg zahtevanih znižanj za uskladitev z veljavno regionalno zgornjo mejo, ne da bi države takšne omejitve uporabile za male kmete, ki glede zadevnega leta niso predložili zahtevkov za posebno premijo za več kot minimalno število živali, ki ga je določila zadevna država članica.

6.  Države članice se lahko odločijo, da bodo posebno premijo odobrile ob zakolu. V tem primeru se starostno merilo za bike, navedeno v odstavku 2(a), nadomesti z minimalno maso klavnega trupa, ki je 185 kg.

Premija se plača ali vrne kmetom.

7.  Znesek posebne premije znaša:

8.  Uporabljajo se naslednje regionalne zgornje meje:

Člen 111

Premija za krave dojilje

1.  Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi krave dojilje, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do premije za rejo krav dojilj („premija za krave dojilje“). Dodeli se v obliki letne premije na koledarsko leto in na kmeta v okviru omejitev individualnih zgornjih meja.

2.  Premija za krave dojilje se dodeli kateremu koli kmetu, ki:

Vendar se lahko države članice na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, ki jih določijo same, odločijo, da spremenijo ali opustijo to količinsko omejitev, če ima kmet v reji najmanj šest zaporednih mesecev od dneva, ko vloži zahtevek, tako število krav dojilj, da to znaša najmanj 60 % števila, in tako število telic, da ne presega 40 % števila, za katero je bila zahtevana premija.

Da bi ugotovili, koliko živali izpolnjuje pogoje v skladu s točkama (a) in (b) prvega pododstavka, se na podlagi prejemnikove individualne kvote za mleko, ki je na voljo na gospodarstvu 31. marca zadevnega koledarskega leta, izražene v tonah in povprečni mlečnosti, ugotavlja, ali krave spadajo v čredo dojilj ali v mlečno čredo.

3.  Upravičenost kmetov do premije je omejena z uporabo individualne zgornje meje, kot je opredeljena v členu 112.

4.  Znesek premije znaša 200 EUR na upravičeno žival.

5.  Države članice lahko odobrijo dodatno nacionalno premijo za krave dojilje do največ 50 EUR na žival, če to ne povzroča diskriminacije med živinorejci zadevne države članice.

Za kmetijska gospodarstva v regiji, kot je opredeljena v členih 5 in 8 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ( 33 ), se prvih 24,15 EUR na žival te dodatne premije financira iz EKJS.

Za kmetijska gospodarstva kjer koli na ozemlju države članice, če ima populacija goved v zadevni državi članici visok delež krav dojilj, tj. vsaj 30 % celotnega števila krav, in če vsaj 30 % zaklanega goveda moškega spola pripada razredoma konformacije S in E, financira EKSRP dodatno premijo v celoti. Vsaka prekoračitev teh odstotkov se ugotavlja na podlagi dveletnega povprečja pred letom, za katero se odobri premija.

6.  Za namene tega člena se upoštevajo le telice, ki pripadajo mesni pasmi ali izhajajo iz križanja z mesno pasmo in pripadajo čredi, namenjeni za vzrejo telet za proizvodnjo mesa.

Člen 112

Individualna zgornja meja za krave dojilje

1.  Pomoč se odobri vsakemu kmetu, ki ima krave dojilje, v okviru individualnih zgornjih meja, določenih v skladu s členom 126(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da vsota pravic do premije na njihovem območju ne preseže nacionalne zgornje meje iz odstavka 5 in da se lahko ohranijo nacionalne rezerve iz člena 114.

Po koncu obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino v skladu s členom 122 in kadar se uporabi člen 53(1), se določijo individualne zgornje meje za proizvajalce in vzpostavijo nacionalne rezerve iz člena 114 najpozneje konec prvega leta izvajanja sheme enotnega plačila.

3.  Če zahteva prilagoditev iz odstavka 2 znižanje individualnih zgornjih mej, ki jih imajo kmetje, se prilagoditev izvede brez kompenzacijskega plačila in mora odločitev temeljiti na objektivnih merilih, ki vključujejo zlasti:

4.  Pravice do premij, ki so bile odvzete skladno z ukrepom, sprejetim v skladu s prvim pododstavkom odstavka 2, se ukinejo.

5.  Uporabljajo se naslednje nacionalne zgornje meje:

Člen 113

Prenos pravic do premij za krave dojilje

1.  Če kmet proda ali kako drugače prenese svoje kmetijsko gospodarstvo, lahko prenese vse svoje pravice do premije za krave dojilje na osebo, ki prevzame njegovo kmetijsko gospodarstvo.

2.  Kmet iz odstavka 1 lahko prav tako v celoti ali delno prenese svoje pravice na druge kmete, ne da bi prenesel svoje kmetijsko gospodarstvo.

Če se pravice do premije prenesejo brez prenosa kmetijskega gospodarstva, se del prenesenih pravic, ki ne presega 15 %, brez vsakršnega nadomestila preda nacionalni rezervi države članice, v kateri je kmetijsko gospodarstvo, za brezplačno prerazporeditev.

3.  Države članice:

4.  Države članice lahko pred datumom, ki ga določijo, odobrijo začasne prenose tistega dela pravic do premije, ki ga kmet, ki mu ta del pripada, nima namena uporabiti.

Člen 114

Nacionalna rezerva pravic do premij za krave dojilje

1.  Vsaka država članica vzdržuje nacionalno rezervo pravic do premij za krave dojilje.

2.  Vsakršne pravice do premij, odvzete skladno z drugim pododstavkom člena 113(2) ali drugimi predpisi Skupnosti, se dodajo v nacionalno rezervo brez poseganja v člen 112(4).

3.  Države članice uporabljajo svoje nacionalne rezerve, da bi v okviru omejitev navedenih rezerv dodelile pravice do premij zlasti novincem, mladim kmetom in drugim prednostnim kmetom.

Člen 115

Telice

1.  Z odstopanjem od člena 111(3) te uredbe se lahko države članice, ki več kot 60 % krav dojilj in telic redijo na gorskih območjih v smislu člena 50 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005, odločijo, da vodijo dodelitev premije za krave dojilje ločeno za telice in ločeno za krave dojilje v okviru omejitev ločene nacionalne zgornje meje, ki jo postavi zadevna država članica.

Taka ločena nacionalna zgornja meja ne sme presegati 40 % nacionalne zgornje meje zadevne države članice iz člena 112(5). Navedena nacionalna zgornja meja se zniža za znesek, ki je enak ločeni nacionalni zgornji meji. Če v državi članici, ki uporablja možnost, predvideno v tem odstavku, skupno število telic, za katere je bil vložen zahtevek in ki izpolnjujejo pogoje za odobritev premije za krave dojilje, presega ločeno nacionalno zgornjo mejo, se število upravičenih telic na kmeta za zadevno leto sorazmerno zniža.

2.  Za namene tega člena se upoštevajo le telice, ki pripadajo mesni pasmi ali izhajajo iz križanja z mesno pasmo.

Člen 116

Klavna premija

1.  Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi govedo, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do klavne premije. Odobri se ob zakolu živali, ki izpolnjujejo pogoje za premije, ali ob njihovem izvozu v tretjo državo in v okvirih nacionalnih zgornjih mej, ki se določijo.

Klavna premija se lahko dodeli za naslednje živali:

Živali iz točk (a) in (b) drugega pododstavka so upravičene do klavne premije, če jih je kmet redil določeno obdobje, ki se določi.

2.  Znesek premije znaša:

3.  Nacionalne zgornje meje iz odstavka 1 se določijo za državo članico in ločeno za obe skupini živali, kot sta opredeljeni v točkah (a) in (b) navedenega odstavka. Posamezna zgornja meja je enaka številu živali vsake od obeh skupin, ki so bile v letu 1995 zaklane v zadevni državi članici. Število živali, ki so bile izvožene v tretje države po podatkih Eurostata ali katerih koli drugih objavljenih uradnih statističnih podatkih za tisto leto, ki jih je Komisija sprejela, se doda vsaki zgornji meji.

Za nove države članice se uporabljajo naslednje nacionalne zgornje meje:

4.  Če v neki državi članici skupno število živali, za katere je bil poslan zahtevek za eno od obeh skupin živali, opredeljenih v točki (a) ali (b) odstavka 1, in ki izpolnjujejo pogoje za odobritev klavne premije, presega nacionalno zgornjo mejo, predpisano za navedeno skupino, se skupno število upravičenih živali iz navedene skupine na kmeta za zadevno leto sorazmerno zniža.

Člen 117

Splošna pravila za premije

Da bi bila upravičena do plačil po tem oddelku, mora biti žival identificirana in registrirana v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000.

Ne glede na to velja žival za upravičeno do plačila tudi, kadar so bili podatki iz druge alinee člena 7(1) Uredbe (ES) št. 1760/2000 sporočeni pristojnemu organu prvi dan obveznega obdobja reje živali, kakor je določeno s postopkom iz člena 141(2) te uredbe.

Člen 118

Zgornje meje

Vsota zneskov vsakega plačila, ki se zahteva po tem oddelku, ne sme presegati zgornje meje, ki jo je določila Komisija v skladu s členom 51(2).

Če celoten znesek zahtevanih plačil presega določeno zgornjo mejo, se v zadevnem letu plačila na kmeta sorazmerno znižajo.

Člen 119

Prepovedane snovi v skladu z Direktivo 96/22/ES

1.  Če se v živali, ki pripada čredi goved kmeta, v skladu z Direktivo 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ( 34 ) odkrijejo ostanki snovi, ki so prepovedane po Direktivi 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ( 35 ), ali ostanki snovi, ki so sicer dovoljene po navedeni direktivi, vendar se uporabljajo nezakonito, ali kadar se na kmetovem gospodarstvu v kakršni koli obliki najde nedovoljena snov ali proizvod oziroma snov ali proizvod, ki je dovoljen po Direktivi 96/22/ES, vendar je na gospodarstvu nezakonito, je kmet za koledarsko leto, ko je bilo to odkrito, izključen iz prejemanja zneskov iz tega oddelka.

Pri ponovni kršitvi se lahko dolžina obdobja izključenosti glede na težo kršitve podaljša do pet let, računano od leta, v katerem je bila ponovna kršitev odkrita.

2.  Če lastnik ali imetnik živali ovira opravljanje inšpekcijskih pregledov in jemanje vzorcev, potrebnih za izvajanje nacionalnih načrtov za spremljanje ostankov snovi ali za raziskave in preglede, določene z Direktivo 96/23/ES, se uporabijo kazni, predvidene v odstavku 1 tega člena.

POGLAVJE 2

Državne pomoči

Člen 120

Državna pomoč za lupinarje

1.  Države članice lahko od leta 2012 ali če je, v primeru uporabe člena 67, plačilo na površino za lupinarje iz oddelka 4 poglavja 1 tega naslova vključeno v shemo enotnega plačila, odobrijo državno pomoč do največ 120,75 EUR na hektar na leto kmetom, ki pridelujejo naslednje pridelke:

2.  Državna pomoč se lahko plača le za največjo površino:

3.  Države članice lahko odobritev državne pomoči pogojujejo s članstvom kmetov v organizaciji proizvajalcev, ki je priznana v skladu s členom 125b Uredbe (ES) št. 1234/2007.

NASLOV V

IZVAJANJE NEPOSREDNIH PLAČIL V NOVIH DRŽAVAH ČLANICAH

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 121

Uvedba neposrednih plačil

V novih državah članicah, razen v Bolgariji in Romuniji, se uvedejo neposredna plačila v skladu z naslednjim razporedom povečanj, izraženih kot odstotek tedaj veljavne ravni takih plačil v državah članicah, ki niso nove države članice:

V Bolgariji in Romuniji se neposredna plačila uvedejo v skladu z naslednjim razporedom povečanj, izraženih kot odstotek tedaj veljavne ravni takih plačil v državah članicah, ki niso nove države članice:

POGLAVJE 2

Shema enotnega plačila na površino

Člen 122

Shema enotnega plačila na površino

1.  Nove države članice, ki so se odločile nadomestiti neposredna plačila, razen prehodnega plačila za jagodičje, določenega v oddelku 9 poglavja 1 naslova IV te uredbe za leta 2009, 2010 in 2011, in plačila za energetske poljščine iz poglavja 5 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 za leto 2009, s shemo enotnega plačila na površino, odobrijo kmetom pomoč v skladu s tem členom.

2.  Enotno plačilo na površino se odobri enkrat letno. Izračuna se tako, da se letni finančni okvir, ki je določen v skladu s členom 123, deli s kmetijsko površino vsake nove države članice, določeno v skladu s členom 124.

3.  Shema enotnega plačila na površino je na voljo do 31. decembra 2013. Nove države članice o svoji nameri o prenehanju uporabe sheme uradno obvestijo Komisijo do 1. avgusta zadnjega leta uporabe.

4.  Po preteku obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino se neposredna plačila uporabijo v skladu z ustreznimi pravili Skupnosti in na podlagi količinskih parametrov, kot so osnovna površina, zgornje meje premij in največje zajamčene količine, ki so navedene v Aktih o pristopu iz lat 2003 in 2005 za vsako neposredno plačilo in nadaljnji zakonodaji Skupnosti. Od tega trenutka veljajo za ustrezna leta odstotki iz člena 121 te uredbe.

Člen 123

Letni finančni okvir

1.  Komisija za vsako novo državo članico določi letni finančni okvir kot vsoto sredstev, ki bi bila za zadevno koledarsko leto na voljo za odobritev neposrednih plačil v novi državi članici.

Letni finančni okvir se določi v skladu z ustreznimi pravili Skupnosti in na podlagi količinskih parametrov, kot so osnovne površine, zgornje meje za premije in največje zajamčene količine, ki so navedeni v Aktih o pristopu iz let 2003 in 2005 in naknadni zakonodaji Skupnosti za vsako neposredno plačilo.

Letni finančni okvir se prilagodi z uporabo ustreznega odstotka, določenega v členu 121 za postopno uvedbo neposrednih plačil, razen zneskov, ki so na voljo v skladu s Prilogo XV ali v skladu z razliko med temi zneski ali zneski, ki ustrezajo sektorju sadja in zelenjave ter zneski, ki so dejansko uporabljeni, kakor je navedeno v členu 130(1).

2.  Če bi v določenem letu enotna plačila na površino v novi državi članici presegla letni finančni okvir, se nacionalni znesek na hektar, ki se uporablja v tej novi državi članici, sorazmerno zniža z uporabo redukcijskega koeficienta.

Člen 124

Površina za namene sheme enotnega plačila na površino

1.  Kmetijska površina nove države članice razen Bolgarije in Romunije za namene sheme enotnega plačila na površino je tisti del kmetijske površine v obdelavi, ki je na dan 30. junija 2003 v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je na ta dan v uporabi ali ne, in se, če je to primerno, prilagodi v skladu z objektivnimi merili, ki jih po odobritvi Komisije določi nova država članica.

V tem naslovu „kmetijsko zemljišče v uporabi“ pomeni skupno površino ornih zemljišč, trajnih travnikov, trajnih nasadov in vrtov, kot jih za potrebe svojih statistik določi Komisija.

Za Bolgarijo in Romunijo je kmetijska površina za namene sheme enotnega plačila na površino tisti del njune kmetijske površine v uporabi, ki je v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je v obdelavi ali ne, in se, če je to primerno, prilagodi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, ki jih po odobritvi Komisije določi Bolgarija ali Romunija.

2.  Do odobritve plačila v okviru sheme enotnega plačila na površino so upravičene vse enote rabe ali poljine, ki ustrezajo merilom iz odstavka 1, pa tudi enote rabe ali poljine, zasajene s hitro rastočim panjevcem (oznaka KN ex060290 41), ki so 30. junija 2003 vzdrževane v dobrem kmetijskem stanju. Za Bolgarijo in Romunijo pa so do odobritve plačila upravičene vse enote rabe ali poljine, ki ustrezajo merilom iz odstavka 1, kakor tudi enote rabe ali poljine, zasajene s hitro rastočim panjevcem (oznaka KN ex060290 41).

Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, morajo biti enote rabe ali poljine iz prvega pododstavka na razpolago kmetu na datum, ki ga določi država članica, ki je najpozneje datum, določen v navedeni državi za spremembo zahtevka za pomoč.

Najmanjša velikost upravičene površine na gospodarstvo, za katero se lahko zahteva plačilo, je 0,3 ha. Vsaka nova država članica pa lahko na podlagi objektivnih meril in po odobritvi Komisije določi, da bo najmanjšo velikost določila na višji ravni, ki pa ne presega 1ha.

3.  Proizvodnja ali uporaba proizvodnih dejavnikov nista obvezni. Kmetje lahko zemljišča iz odstavka 4 uporabljajo za katerikoli kmetijski namen. Za pridelavo konoplje se uporablja člen 39.

4.  Vsa zemljišča, ki prejemajo plačila po shemi enotnega plačila na površino, se v skladu s členom 6 vzdržujejo v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju.

5.  Vsak kmet, ki prejema podporo po shemi enotnega plačila na površino, spoštuje predpisane zahteve ravnanja iz Priloge II v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

6.  Za Bolgarijo in Romunijo je uporaba členov 4, 5, 23, 24 in 25 neobvezna do 31. decembra 2011, če se navedene določbe nanašajo na predpisane zahteve ravnanja. Od 1. januarja 2012 kmet, ki prejema plačila po shemi enotnega plačila na površino v navedenih državah članicah, izpolni predpisane zahteve ravnanja iz Priloge II v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

7.  Nove države članice lahko možnosti iz odstavkov 5 in 6 uporabijo tudi, če se odločijo, da bodo prenehale uporabljati shemo enotnega plačila na površino pred koncem obdobja uporabe iz člena 122(3).

8.  Uporaba sheme enotnega plačila na površino v nobenem primeru ne vpliva na obveznost katere koli nove države članice glede izvajanja pravil Skupnosti o identifikaciji in registraciji živali, kot jih določata Uredba (ES) št. 1760/2000 in Uredba (ES) št. 21/2004.

Člen 125

Obveščanje

Nove države članice podrobno obveščajo Komisijo o ukrepih, ki jih sprejmejo za izvajanje tega poglavja in zlasti o ukrepih, ki jih sprejmejo skladno s členom 123(2).

POGLAVJE 3

Ločena plačila in posebna podpora

Člen 126

Ločeno plačilo za sladkor

1.  Če je nova država uporabila možnost iz člena 143ba Uredbe (ES) št. 1782/2003, odobri ločeno plačilo za sladkor kmetom, ki so do tega upravičeni v okviru sheme enotnega plačila na površino. To plačilo se odobri na podlagi meril, ki so jih zadevne države članice sprejele v letih 2006 in 2007.

2.  Ločeno plačilo za sladkor se odobri v okviru omejitev zgornjih mej, določenih v Prilogi XV.

3.  Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko vsaka zadevna nova država članica do 31. marca leta, za katerega se odobri ločeno plačilo za sladkor, in na podlagi objektivnih meril odloči, da za ločeno plačilo za sladkor uporabi zgornjo mejo, ki je nižja od zgornje meje iz priloge XV. Če vsota zneskov, določenih v skladu z odstavkom 1, presega zgornjo mejo, za katero se je odločila zadevna nova država članica, se letni znesek, ki se odobri kmetom, sorazmerno zniža.

Člen 127

Ločeno plačilo za sadje in zelenjavo

1.  Če je nova država uporabila možnost iz člena 143bb Uredbe (ES) št. 1782/2003, odobri ločeno plačilo za sadje in zelenjavo kmetom, ki so do tega upravičeni v okviru sheme enotnega plačila na površino. To plačilo se odobri v skladu z merili, ki jih je država članica sprejela v letu 2007.

2.  Ločeno plačilo za sadje in zelenjavo se odobri v okviru sestavine nacionalne zgornje meje iz člena 40 te uredbe za sadje in zelenjavo ali na nižji zgornji meji, če je država članica uporabila možnosti iz člena 143bb(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Člen 128

Ločeno prehodno plačilo za sadje in zelenjavo

1.  Če je nova država uporabila možnost iz člena 143bc(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, lahko do 31. decembra 2011 zadrži do 50 % sestavine nacionalnih zgornjih meja iz člena 40 te uredbe za paradižnik iz oznake KN 0702 00 00, v skladu z njeno odločitvijo iz leta 2007.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene po postopku iz člena 141(2) te uredbe, zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri kmetom, ki pridelujejo paradižnik po pogojih iz oddelka 8 poglavja 1 naslova IV te uredbe.

2.  Če je nova država članica uporabila možnost iz člena 143bc(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, lahko v skladu z njeno odločitvijo iz leta 2007 zadrži:

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene po postopku iz člena 141(2) te uredbe, zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri kmetom, ki pridelujejo enega ali več proizvodov iz sadja in zelenjave, kakor je določila zadevna država članica, navedenih v tretjem pododstavku člena 54(2) te uredbe.

3.  Nove države članice, ki so izkoristile možnosti, predvidene v členu 143bc Uredbe (ES) št. 1782/2003, se lahko do 1. avgusta 2009 odločijo, da bodo pregledale odločitve, sprejete leta 2007, da bi:

Člen 129

Ločeno plačilo za jagodičje

1.  Z odstopanjem od člena 122 se lahko nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, do 1. avgusta 2011 odločijo, da bodo od leta 2012 odobrile ločeno plačilo za jagodičje. To plačilo se odobri na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kot so plačila, prejeta v okviru prehodnega plačila za jagodičje iz člena 98 in za reprezentativno obdobje, ki ga države članice določijo najpozneje leta 2008.

2.  Ločeno plačilo za jagodičje se odobri v okviru zneskov iz Priloge XII, ki ustrezajo plačilu za jagodičje.

3.  Države članice, ki uporabljajo ta člen, lahko v letu 2012 odobrijo državno pomoč poleg ločenega plačila za jagodičje. Skupni znesek pomoči Skupnosti in državne pomoči ne sme preseči naslednjih zgornjih mej:

Člen 130

Skupne določbe za ločena plačila

1.  Sredstva, ki so na voljo za odobritev plačila iz členov 126, 127, 128 in 129, se ne vključijo v letni finančni okvir iz člena 123(1). Vendar se, če se uporabi člen 126(3), razlika med zgornjo mejo iz Priloge XV in zgornjo mejo, ki se dejansko uporablja, vključi v letni finančni okvir iz člena 123(1).

2.  Člen 132 se ne uporablja za ločena plačila iz členov 127, 128 in 129. Člen 132 se razen za Bolgarijo in Romunijo ne uporablja za ločena plačila iz člena 126.

3.  V primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja se ločeno plačilo za sladkor iz člena 126 in ločeno plačilo za sadje in zelenjavo iz člena 127 in ločeno plačilo za jogodičje iz člena 129 odobri kmetu, ki je podedoval gospodarstvo, pod pogojem, da je ta kmet upravičen do sredstev iz sheme enotnega plačila na površino.

Člen 131

Posebna podpora

▼M9

1.  Nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, se lahko do 1. avgusta 2009, 1. avgusta 2010, 1. avgusta 2011 ali do 1. septembra 2012 odločijo, da bodo od leta, ki sledi tej odločitvi, do 10 % sredstev iz svojih nacionalnih zgornjih meja iz člena 40 uporabile za dodelitev podpore kmetom, kakor je določeno v členu 68(1) oziroma v poglavju 5 naslova III in v okviru, ki je uporaben za njih.

▼B

2.  Z odstopanjem od člena 68(4)(c) se podpora za ukrepe iz člena 68(1)(c) dodeli v obliki povečanja zneskov na hektar, odobrenih v okviru sheme enotnega plačila na površino.

Drugi pododstavek člena 68(3) se ne uporablja za nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino.

3.  Z odstopanjem od člena 69(6) nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino iz člena 122, pridobijo sredstva, potrebna za podporo iz odstavka 1 tega člena, in sicer z:

4.  Zneske iz odstavka 1 tega člena določi Komisija po postopku iz člena 141(2).

Zneski se odštejejo od letnih finančnih okvirov iz člena 123(1) zadevnih novih držav članic.

POGLAVJE 4

Dopolnilna nacionalna neposredna plačila in neposredna plačila

Člen 132

Dopolnilna nacionalna neposredna plačila in neposredna plačila

1.  V tem členu „s SKP primerljiva nacionalna shema“ pomeni vsako nacionalno shemo neposrednih plačil, ki se je uporabljala pred dnem pristopa novih držav članic za dodeljevanje pomoči kmetom za proizvodnjo, ki je zajeta z enim od neposrednih plačil.

2.  Nove države članice imajo možnost, da po odobritvi Komisije dopolnijo katera koli neposredna plačila:

Za vsako zadevno neposredno plačilo se lahko nova država članica odloči za uporabo točke (a) ali (b) prvega pododstavka.

Skupna neposredna podpora, ki se lahko dodeli kmetu v novih državah članicah po pristopu v okviru ustreznega neposrednega plačila, vključno z vsemi dopolnilnimi nacionalnimi neposrednimi plačili, ne sme preseči ravni neposredne podpore, do katere bi bil kmet upravičen v okviru ustreznega neposrednega plačila, ki se tedaj uporablja v državah članicah, ki niso nove države članice, in sicer ►C2  ob upoštevanju, od leta 2012 ◄ , uporabe člena 7 v povezavi s členom 10.

▼B

3.  Ciper lahko dopolnjuje neposredna plačila, izplačana kmetom v skladu s katerim koli neposrednim plačilom za sheme podpore iz Priloge I, do skupne ravni podpore, do katere bi bil kmet upravičen na Cipru v letu 2001.

Ciprski organi zagotovijo, da skupna neposredna podpora, dodeljena kmetom na Cipru po pristopu v okviru ustreznega neposrednega plačila, skupaj z vsemi dopolnilnimi nacionalnimi neposrednimi plačili v nobenem primeru ne presega ravni neposredne podpore, do katere bi bil kmet upravičen v okviru navedenega neposrednega plačila v ustreznem letu v državah članicah, ki niso nove države članice.

Skupni zneski odobrenih dopolnilnih nacionalnih pomoči so določeni v Prilogi XVI.

Odobrene dopolnilne državne pomoči je treba ustrezno prilagoditi, če bi se to izkazalo za potrebno zaradi razvoja SKP.

Za Ciper se odstavka 2 in 5 ne uporabljata.

4.  Če se nova država članica odloči, da bo uporabila shemo enotnega plačila na površino, lahko ta nova država članica dodeli dopolnilno nacionalno neposredno pomoč v skladu s pogoji iz odstavkov 5 in 8.

5.  Skupni znesek dopolnilnih nacionalnih pomoči, dodeljenih v navedenem letu pri uporabi sheme enotnega plačila na površino, se lahko omeji s posebnim finančnim okvirom na (pod)sektor, pod pogojem, da se posebni finančni okvir (pod)sektorja lahko nanaša le na:

Okvir je enak razliki med:

6.  Nova država članica lahko na podlagi objektivnih meril in po odobritvi Komisije sprejme odločitev glede zneskov odobrenih dopolnilnih nacionalnih pomoči.

7.  Dovoljenje Komisije:

8.  Dopolnilna državna plačila ali pomoči se ne izplačajo za kmetijske dejavnosti, za katera neposredna plačila niso predvidena v državah članicah, ki niso nove države članice.

Člen 133

Državna pomoč na Cipru

Ciper lahko poleg dopolnilnih državnih neposrednih plačil dodeljuje prehodne in postopno padajoče državne pomoči do konca leta 2012. Ta državna pomoč se dodeli v obliki, podobni pomoči Skupnosti, kot so nevezana plačila.

Ob upoštevanju vrste in zneska državnih podpor, dodeljenih v letu 2001, lahko Ciper dodeli državno pomoč (pod)sektorjem, navedenim v Prilogi XVII, do zneskov, ki so določeni v navedeni prilogi.

Odobrene državne pomoči je treba ustrezno prilagoditi, če bi se to izkazalo za potrebno zaradi razvoja SKP. Če bi se takšne prilagoditve izkazale za potrebne, se zneski pomoči in pogoji za njeno dodelitev spremenijo na podlagi odločitve Komisije.

Ciper predloži Komisiji letno poročilo o izvajanju ukrepov državne pomoči, v katerem navede oblike pomoči in zneske po (pod)sektorjih.

▼M9

Člen 133a

Prehodna državna pomoč

1.  Z izjemo Bolgarije in Romunije bodo nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, imele možnost odobritve prehodne državne pomoči v letu 2013.

Razen v primeru Cipra bo odobritev takšne pomoči odvisna od dovoljenja Komisije, ki se bo o tem odločala v skladu z odstavkom 5.

2.  Prehodna državna pomoč se lahko odobri kmetom v sektorjih, za katere so bila v skladu s členoma 132 in 133 v letu 2012 dovoljena dopolnilna nacionalna neposredna plačila in – v primeru Cipra – državne pomoči.

3.  Pogoji za odobritev pomoči bodo enaki pogojem, potrjenim za odobritev plačil v skladu s členoma 132 in 133 za leto 2012.

4.  Celoten znesek pomoči, ki se lahko odobri kmetom v katerem koli sektorju iz odstavka 2, je omejen s posebnim finančnim okvirom za sektor in je enak razliki med:

Posebni finančni okviri za posamezne sektorje so za Ciper določeni v Prilogi XVIIa.

5.  Komisija na podlagi predloženega uradnega obvestila sprejme izvedbene akte brez uporabe postopka iz člena 141(2) ali člena 141b(2), s katerimi dovoli odobritev prehodne državne pomoči in:

6.  Nove države članice se lahko na podlagi objektivnih meril in v okviru omejitev, ki jih v skladu z odstavkom 5 potrdi Komisija, odločijo o odobrenih zneskih prehodne državne pomoči.

▼B

NASLOV VI

FINANČNI TRANSFERJI

▼M9 —————

▼B

Člen 136

Transfer v EKSRP

Države članice se lahko do 1. avgusta 2009 odločijo, da za podporo Skupnosti v okviru programov razvoja podeželja, ki jih financira EKSRP, od proračunskega leta 2011 dajo na voljo znesek, ki se izračuna v skladu s členom 69(7) in ne v skladu s členom 69(6)(a).

NASLOV VII

IZVEDBENE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

Izvedbene določbe

Člen 137

Potrditev pravic do plačila

1.  Pravice do plačila, dodeljene kmetom pred 1. januarjem 2009, se štejejo za zakonite in redne od 1. januarja 2010.

2.  Odstavek 1 se ne uporablja za pravice do plačila, dodeljene kmetom na podlagi vsebinsko napačnih zahtevkov, razen v primerih, ko ni razumno pričakovati, da bi kmet lahko napako odkril.

3.  Odstavek 1 tega člena ne vpliva na pooblastila Komisije za sprejemanje odločitev iz člena 31 Uredbe (ES) št. 1290/2005 v zvezi z odhodki, ki nastanejo za plačila, odobrena za katero koli koledarsko leto do vključno leta 2009.

Člen 138

Uporaba za najbolj oddaljene regije

Naslova III in IV se ne uporabljata za francoske čezmorske departmaje, za Azore in Madeiro ter za Kanarske otoke.

▼M9

Člen 139

Državna pomoč

Z odstopanjem od člena 180 Uredbe (ES) št. 1234/2007 in člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1184/2006 z dne 24. julija 2006 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi ( 36 ) se členi 107, 108 in 109 Pogodbe o delovanju Evropske unije ne uporabljajo za plačila, ki jih izvedejo države članice na podlagi členov 41, 57, 64, 68, 69, 70 in 71, člena 82(2), člena 86, člena 98(4) in člena 111(5), člena 120, člena 129(3), členov 131, 132 in 133 ter člena 133a te uredbe in v skladu s to uredbo.

▼B

Člen 140

Posredovanje informacij Komisiji

Države članice podrobno obveščajo Komisijo o ukrepih, sprejetih zaradi izvajanja te uredbe, in zlasti tistih, ki se nanašajo na člene 6, 12, 28, 41, 45, 46, 47, 48, 51, 57, 58, 68, 69, 70, 71, 72 in 131.

Člen 141

Upravljalni odbor za neposredna plačila

1.  Komisiji pomaga upravljalni odbor za neposredna plačila.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, predvideno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, je en mesec.

▼M9

Člen 141a

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11a se prenese na Komisijo za obdobje od 1. septembra 2012 do 31. decembra 2013.

3.  Pooblastilo iz člena 11a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 11a, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 141b

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Odbor za razvoj podeželja, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1698/2005. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države členice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije ( 37 ).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

▼B

Člen 142

Izvedbena pravila

Po postopku iz člena 141(2) se sprejmejo podrobna pravila za izvajanje te uredbe. Vključujejo zlasti:

POGLAVJE 2

Prehodne in končne določbe

Člen 143

Spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005

Uredba (ES) št. 1290/2005 se spremeni:

Člen 144

Spremembi Uredbe (ES) št. 247/2006

Uredba (ES) št. 247/2006 se spremeni:

Člen 145

Spremembi Uredbe (ES) št. 378/2007

Uredba (ES) št. 378/2007 se spremeni:

Člen 146

Razveljavitve

1.  Uredba (ES) št. 1782/2003 se razveljavi.

▼M3

Vendar se člen 20(2), člen 64(2), členi 66, 68, 68a, 68b in 69, člen 70(1)(b) in (2) ter poglavje 1 (trda pšenica), poglavje 5 (energetske poljščine), poglavje 7 (mlečna premija), poglavje 10 (plačilo na površino za poljščine), poglavje 10b (pomoč za oljčne nasade), poglavje 10c (pomoč za pridelovanje tobaka) in poglavje 10d (pomoč na površino za hmelj) naslova IV navedene uredbe še naprej uporabljajo za leto 2009.

▼B

2.  Sklicevanja v tej uredbi na Uredbo (ES) št. 1782/2003 se razumejo kot sklicevanja na omenjeno uredbo, kakor je veljala pred razveljavitvijo.

Sklicevanja v drugih aktih na Uredbo (ES) št. 1782/2003 se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo iz Priloge XVIII.

▼M3

Člen 146a

Plačila za ovce in koze v letu 2009

Države članice, ki so odobrile plačila v sektorju ovčjega in kozjega mesa v skladu z oddelkom 2 poglavja 5 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003, lahko v letu 2009 zadržijo do 50 % sredstev nacionalnih zgornjih meja iz člena 41 te uredbe, ki ustreza plačilom za ovce in koze iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1782/2003.

Zadevna država članica v tem primeru in znotraj zgornje meje iz člena 64(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 leta 2009 kmetom izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri kmetom, ki redijo ovce in koze, pod pogoji iz poglavja 11 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003.

▼B

Člen 147

Prehodne določbe

Komisija lahko po postopku iz člena 141(2) sprejme ukrepe, potrebne za olajšanje prehoda z ureditve, predvidene v Uredbi (ES) št. 1782/2003, na ureditev, določeno s to uredbo.

Člen 148

Prehodna ureditev za nove države članice

Če so potrebni prehodni ukrepi, ki bi novim državam članicam olajšali prehod s sheme enotnih plačil na površino na shemo enotnih plačil ter druge sheme pomoči iz naslovov III in IV, se ti ukrepi sprejmejo po postopku iz člena 141(2).

Člen 149

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Vendar pa se:

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

PRILOGA I

---

PRILOGA II

---

PRILOGA III

▼M7

---

PRILOGA IV

▼B

---

PRILOGA V

---

PRILOGA VI

---

PRILOGA VII

▼M7

---

PRILOGA VIII

Nacionalne zgornje meje iz člena 40

▼B

---

PRILOGA IX

Pravice do plačila iz člena 33(1)(b)(iii)

A.   Sadje in zelenjava, jedilni krompir in nasadi

B.   Vino (izkrčitev)

Kmetom, ki so udeleženi v shemi za izkrčitev, opredeljeni v poglavju 3 naslova V Uredbe (ES) št. 479/2008, se dodelijo v letu, ki sledi izkrčenju, pravice do plačila, ki so enake številu hektarjev, za katere so prejeli premijo za izkrčitev.

Znesek na enoto teh pravic do plačila je enak regionalnemu povprečju vrednostnih pravic ustrezne regije. Vendar ne sme znesek na enoto v nobenem primeru preseči 350 EUR/ha.

Kadar se pri dodeljevanju pravice do plačila upoštevajo hektarji, za katere je kmet prejel premijo za izkrčitev, se z odstopanjem od prve podtočke vrednost plačila, do katerega ima zadevni kmet pravico, poveča za zmnožek števila izkrčenih hektarjev iz prve podtočke in zneska na enoto iz druge podtočke.

C.   Vino (prenos iz programov podpore)

Če se države članice odločijo, da bodo zagotavljale podporo v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 479/2008, določijo referenčni znesek vsakega kmeta, kakor tudi ustrezne hektarje:

Kmetje prejmejo pravico do plačila na hektar, ki se izračuna tako, da se zgoraj navedeni znesek deli s številom ustreznih hektarjev.

---

PRILOGA X

Sestavine nacionalne zgornje meje iz člena 54

---

PRILOGA XI

Vključitev vezane podpore v shemo enotnega plačila iz člena 63

---

PRILOGA XII

Vključitev vezane podpore v shemo enotnega plačila iz člena 64

---

PRILOGA XIII

---

PRILOGA XIV

---

PRILOGA XV

---

PRILOGA XVI

Dopolnilna nacionalna neposredna plačila v okviru sheme enotnega plačila:

Skupni znesek dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil, ki se lahko odobrijo v okviru sheme enotnega plačila, je enak vsoti sektorskih zgornjih mej iz te tabele za sektorje, ki so zajeti v shemi enotnega plačila, in sicer toliko, daje podpora v teh sektorjih nevezana.

---

PRILOGA XVII

▼M9

---

PRILOGA XVIIa

PREHODNA DRŽAVNA POMOČ ZA CIPER

▼B

---

PRILOGA XVIII

---

( 1 ) Mnenje z dne 19. novembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

( 2 ) Mnenje z dne 23. oktobra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Mnenje, podano po neobveznem posvetovanju.

( 3 ) Mnenje z dne 8. oktobra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Mnenje, podano po neobveznem posvetovanju

( 4 ) UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

( 5 ) Odločba Sveta 2002/358/ES z dne 25 aprila 2002 o odobritvi Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja v imenu Evropske skupnosti in skupnega izpolnjevanja iz njega izhajajočih obveznosti (UL L 130, 15.5.2002, str. 1).

( 6 ) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

( 7 ) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

( 8 ) UL L 95, 5.4.2007, str. 1.

( 9 ) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

( 10 ) UL L 63, 23.6.2007, str. 17.

( 11 ) Glej stran 16 tega Uradnega lista.

( 12 ) UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

( 13 ) UL L 5, 9.1.2004, str. 8.

( 14 ) UL L 58, 28.2.2006, str. 42.

( 15 ) UL L 42, 14.2.2006, str. 1.

( 16 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

( 17 ) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

( 18 ) UL L 323, 28.11.2002, str. 48.

( 19 ) UL L 213, 8.8.2008, str. 31.

( 20 ) UL L 103, 25.4.1979, str. 1.

( 21 ) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

( 22 ) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

( 23 ) UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

( 24 ) UL L 148, 6.6.2008, str. 1.

( 25 ) UL L 297, 21.11.1996, str. 29.

( 26 ) UL L 297, 21.11.1996, str. 49.

( 27 ) UL L 93, 31.3.2006, str. 1.

( 28 ) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

( 29 ) UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

( 30 ) UL L 3, 5.1.2008, str. 1.

( 31 ) UL L 224, 18.8.1990, str. 19.

( 32 ) UL L 58, 28.2.2006, str. 1.

( 33 ) UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

( 34 ) UL L 125, 23.5.1996, str. 10.

( 35 ) UL L 125, 23.5.1996, str. 3.

( 36 ) UL L 214, 4.8.2006, str. 7.

( 37 ) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

( 38 ) UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

( 39 ) UL L 95, 5.4.2007, str. 1.

( 40 ) UL L 148, 6.6.2008, str. 1.“

( 41 ) UL L 30, 31.1.2009, str. 16.“

( 42 ) UL L 30, 31.1.2009, str. 16.“