2008R0479 — SL — 13.06.2008 — 000.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	UREDBA SVETA (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino, spremembi uredb (ES) št. 1493/1999, (ES) št. 1782/2003, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 3/2008 ter razveljavitvi uredb (EGS) št. 2392/86 in (ES) št. 1493/1999 (UL L 148, 6.6.2008, p.1)

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 220, 15.8.2008, str. 35  (479/08)

---

▼B

UREDBA SVETA (ES) št. 479/2008

z dne 29. aprila 2008

o skupni ureditvi trga za vino, spremembi uredb (ES) št. 1493/1999, (ES) št. 1782/2003, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 3/2008 ter razveljavitvi uredb (EGS) št. 2392/86 in (ES) št. 1493/1999

KAZALO
NASLOV I	UVODNE DOLOČBE
NASLOV II	PODPORNI UKREPI
Poglavje I	Podporni programi
Oddelek 1	Uvodne določbe
Oddelek 2	Predložitev in vsebina podpornih programov
Oddelek 3	Posebni podporni ukrepi
Oddelek 4	Splošne določbe
Poglavje II	Finančni prenos
NASLOV III	UREDITVENI UKREPI
Poglavje I	Splošna pravila
Poglavje II	Enološki postopki in omejitve
Poglavje III	Označbe porekla, geografske označbe in tradicionalni izrazi
Poglavje IV	Označbe porekla in geografske označbe
Oddelek 1	Opredelitve
Oddelek 2	Vloga za zaščito
Oddelek 3	Postopek zaščite
Oddelek 4	Posebni primeri
Oddelek 5	Zaščita in nadzor
Oddelek 6	Splošne določbe
Poglavje V	Tradicionalni izrazi
Poglavje VI	Označevanje in predstavljanje
Poglavje VII	Organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije
NASLOV IV	TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI
Poglavje I	Skupne določbe
Poglavje II	Uvozna in izvozna dovoljenja
Poglavje III	Zaščitni ukrepi in aktivno in pasivno oplemenitenje
Poglavje IV	Pravila za uvoz
NASLOV V	OBSEG VINOGRADNIŠKIH POVRŠIN
Poglavje I	Nezakonite zasaditve
Poglavje II	Prehodna ureditev pravic do zasaditve
Poglavje III	Program izkrčitve
NASLOV VI	SPLOŠNE DOLOČBE
NASLOV VII	SPREMEMBE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Poglavje I	Spremembe
Poglavje II	Prehodne in končne določbe

NASLOV I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.  Ta uredba določa posebna pravila, ki veljajo za pridelavo in trženje proizvodov iz dela XII Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

2.  Glede proizvodov iz odstavka 1 ta uredba določa:

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz Priloge I.

NASLOV II

PODPORNI UKREPI

POGLAVJE I

Podporni programi

Oddelek 1

Uvodne določbe

Člen 3

Področje uporabe

To poglavje določa pravila, ki urejajo dodeljevanje sredstev Skupnosti državam članicam in uporabo teh sredstev s strani držav članic z nacionalnimi podpornimi programi (v nadaljnjem besedilu „podporni programi“) za financiranje posebnih podpornih ukrepov za pomoč vinskemu sektorju.

Člen 4

Združljivost in skladnost

1.  Podporni programi so združljivi z zakonodajo Skupnosti in skladni z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti.

2.  Države članice so odgovorne za podporne programe in zagotovijo, da so notranje skladni ter pripravljeni in izvedeni objektivno ob upoštevanju gospodarskega položaja zadevnih pridelovalcev in potrebe po izogibanju neupravičeno neenakemu obravnavanju pridelovalcev.

Države članice so odgovorne za to, da poskrbijo za potreben nadzor in kazni ter njihovo izvajanje v primeru neskladnosti s podpornimi programi.

3.  Podpora se ne dodeli:

Oddelek 2

Predložitev in vsebina podpornih programov

Člen 5

Predložitev podpornih programov

1.  Vsaka država članica pridelovalka iz Priloge II prvič predloži Komisiji do 30. junija 2008 osnutek petletnega podpornega programa, ki vsebuje ukrepe v skladu s tem poglavjem.

Podporni ukrepi v podpornih programih se pripravijo za geografsko raven, za katero zadevna država članica meni, da je najustreznejša. Preden se podporni program predloži Komisiji, o njem potekajo posvetovanja s pristojnimi organi in organizacijami na ustrezni teritorialni ravni.

Vsaka država članica predloži en sam osnutek podpornega programa, ki lahko upošteva regionalne posebnosti.

2.  Podporni programi se začnejo uporabljati tri mesece po njihovi predložitvi Komisiji.

Če predložen podporni program ni v skladu s pogoji iz tega poglavja, Komisija o tem obvesti državo članico. V tem primeru mora država članica predložiti Komisiji revidiran podporni program. Revidirani podporni program se začne uporabljati dva meseca po obvestilu o njem, razen če se neskladje nadaljuje, v tem primeru pa se uporablja ta pododstavek.

3.  Odstavek 2 se smiselno uporablja za spremembe v zvezi s podpornimi programi, ki jih predložijo države članice.

4.  Člen 6 se ne uporablja, če je edini ukrep države članice v podpornem programu prenos v shemo enotnih plačil iz člena 9. Člen 21 se v takšnem primeru uporablja le za odstavek 1 člena 21 ter za leto, v katerem se prenos izvede.

Člen 6

Vsebina podpornih programov

Podporni programi so sestavljeni iz naslednjih elementov:

Člen 7

Upravičeni ukrepi

1.  Podporni programi vsebujejo enega ali več naslednjih ukrepov:

2.  Podporni programi ne vsebujejo drugih ukrepov kot tistih, naštetih v členih 9 do 19.

Člen 8

Splošna pravila za podporne programe

1.  Dodelitev razpoložljivih sredstev Skupnosti in proračunske omejitve so določene v Prilogi II.

2.  Podpora Skupnosti se nanaša le na upravičene izdatke, ki nastanejo po predložitvi ustreznih podpornih programov, kakor je določeno v členu 5(1).

3.  Države članice ne prispevajo k stroškom za ukrepe, ki jih financira Skupnost na podlagi podpornih programov.

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 lahko države članice dodelijo nacionalno pomoč v skladu z ustreznimi pravili Skupnosti o državni pomoči za ukrepe iz členov 10, 14 in 15.

Najvišja stopnja pomoči, kot je določena v ustreznih pravilih Skupnosti o državni pomoči, se uporablja za celotno javno financiranje, vključno s sredstvi Skupnosti in nacionalnimi sredstvi.

Oddelek 3

Posebni podporni ukrepi

Člen 9

Shema enotnih plačil in podpora za vinogradnike

1.  Države članice lahko podprejo vinogradnike, tako da jim dodelijo pravice do plačila iz poglavja 3 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003 v skladu s točko O Priloge VII k navedeni uredbi.

2.  Države članice, ki nameravajo izkoristiti možnost iz odstavka 1, to podporo predvidijo v svojih podpornih programih, tudi v zvezi z naknadnimi prenosi sredstev v shemo enotnih plačil, tako da te programe spremenijo v skladu s členom 5(3).

3.  Ko začne podpora iz odstavka 1 veljati:

Člen 10

Promocija na trgih tretjih držav

1.  Podpora v skladu s tem členom zajema informacijske in promocijske ukrepe v zvezi z vini Skupnosti v tretjih državah, s čimer se izboljšuje njihova konkurenčnost v teh državah.

2.  Ukrepi iz odstavka 1 se nanašajo na vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo ali vina z navedbo sorte vinske trte.

3.  Ukrepe iz odstavka 1 lahko sestavljajo le:

4.  Prispevek Skupnosti za promocijske dejavnosti ne presega 50 % upravičenih izdatkov.

Člen 11

Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov

1.  Namen ukrepov v zvezi s prestrukturiranjem in preusmeritvijo vinogradov je povečati konkurenčnost pridelovalcev vina.

2.  Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se podpreta v skladu s tem členom le, če države članice predložijo preglednico obsega vinogradniških površin v skladu s členom 109.

3.  Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov lahko zajema le eno ali več naslednjih dejavnosti:

Običajna obnova vinogradov, ki se jim je iztekla naravna življenjska doba, ne dobi podpore.

4.  Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se sme dodeliti le v naslednjih oblikah:

5.  Nadomestilo pridelovalcem za izgubo dohodka iz odstavka 4(a) lahko krije do 100 % ustrezne izgube in ima lahko eno izmed naslednjih oblik:

6.  Prispevek Skupnosti k dejanskim stroškom prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne presega 50 % teh stroškov. Vendar znaša v regijah, opredeljenih kot konvergenčne regije v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006 ( 14 ), prispevek Skupnosti k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve največ 75 %.

Člen 12

Zelena trgatev

1.  Za namene tega člena zelena trgatev pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni površini na nič.

2.  Podpora za zeleno trgatev prispeva k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu za vino v Skupnosti, da bi se preprečile tržne krize.

3.  Podpora za zeleno trgatev se lahko dodeli kot nadomestilo v obliki pavšalnega plačila na hektar, ki ga določi zadevna država članica.

Plačilo ne presega 50 % vsote neposrednih stroškov zaradi uničenja ali odstranitve grozdov in izgube dohodka v zvezi z uničenjem ali odstranitvijo grozdov.

4.  Zadevne države članice vzpostavijo sistem po objektivnih merilih, da zagotovijo, da z ukrepom zelene trgatve posamezni pridelovalci vina ne prejmejo nadomestila, ki bi preseglo zgornje meje iz drugega pododstavka odstavka 3.

Člen 13

Vzajemni skladi

1.  Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov pomaga tistim pridelovalcem, ki se želijo zavarovati pred tržnimi nihanji.

2.  Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov se lahko dodeli v obliki začasne in degresivne pomoči za kritje upravnih stroškov skladov.

Člen 14

Zavarovanje letine

1.  Podpora za zavarovanje letine prispeva k varovanju prihodkov pridelovalcev, kadar jih ogrožajo naravne nesreče, neugodni vremenski dogodki, bolezni ali napadi škodljivih organizmov.

2.  Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli v obliki finančnega prispevka Skupnosti, ki ne sme presegati:

3.  Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli le, če ustrezne zavarovalnine ne znašajo več kot 100 % nadomestila za izgubo dohodka pridelovalca ob upoštevanju vseh nadomestil, ki jih je pridelovalec pridobil iz drugih shem podpor v zvezi z zavarovanim tveganjem.

4.  Podpora za zavarovanje letine ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence na zavarovalnih trgih.

Člen 15

Naložbe

1.  Podpora se lahko odobri za materialne ali nematerialne naložbe v predelovalne obrate, vinarsko infrastrukturo in trženje vina, ki izboljšujejo splošno uspešnost podjetja in se nanašajo na enega ali več naslednjih dejavnikov:

2.  Podpora najvišje stopnje iz odstavka 1 je omejena na mikro, majhna in srednja podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredlitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij ( 15 ). Omejitev glede velikosti se ne uporablja za najvišjo stopnjo za območja Azorov, Madeire, Kanarskih otokov in manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 z dne 18. septembra 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov ( 16 ) in francoskih čezmorskih departmajev. V primeru podjetij, ki niso zajeta s členom 2(1) naslova I Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali imajo prihodek, manjši od 200 milijonov EUR, je intenzivnost pomoči razpolovljena.

Podpora se ne dodeli podjetjem v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah.

3.  Elementi iz člena 71(3)(a) do (c) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ne veljajo kot upravičeni izdatki.

4.  V zvezi z upravičenimi naložbenimi stroški se za prispevek Skupnosti uporabljajo naslednje najvišje stopnje pomoči:

5.  Za pomoč iz odstavka 1 se smiselno uporablja člen 72 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 16

Destilacija stranskih proizvodov

1.  Podpora se lahko odobri za prostovoljno ali obvezno destilacijo stranskih proizvodov pridelave vina, ki je bila opravljena v skladu s pogoji iz točke D Priloge VI.

Višina pomoči se določi na vol. % in na hektoliter proizvedenega alkohola. Za volumenski delež alkohola v stranskih proizvodih, namenjenih za destilacijo, ki presega 10 % v razmerju do volumenskega deleža alkohola v proizvedenem vinu, se pomoč ne izplača.

2.  Najvišje stopnje pomoči temeljijo na stroških zbiranja in predelave ter se določijo v skladu s postopkom iz člena 113(1).

3.  Alkohol, ki nastane pri podprti destilaciji iz odstavka 1, se uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, tako da se prepreči izkrivljanje konkurence.

Člen 17

Destilacija pitnega alkohola

1.  Proizvajalcem se lahko za vino, destilirano v pitni alkohol, do 31. julija 2012 odobri podpora v obliki pomoči na hektar.

2.  Pred odobritvijo podpore se predložijo ustrezne pogodbe o destilaciji vina in ustrezna dokazila za dostavo vina v destilarno.

Člen 18

Krizna destilacija

1.  Do 31. julija 2012 se lahko odobri podpora za prostovoljno ali obvezno destilacijo presežka vina, o kateri odločajo države članice v utemeljenih kriznih primerih, da bi se zmanjšal ali odpravil presežek ter bi se istočasno zagotovila neprekinjena oskrba od ene trgatve do druge.

2.  Najvišje stopnje pomoči se določijo v skladu s postopkom iz člena 113(1).

3.  Alkohol, ki nastane pri podprti destilaciji iz odstavka 1, se uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, tako da se prepreči izkrivljanje konkurence.

4.  Delež proračunskih sredstev, namenjenih ukrepu krizne destilacije, ne presega naslednjih odstotnih deležev, kakor so bili izračunani na podlagi skupno razpoložljivih sredstev iz Priloge II za državo članico v ustreznem proračunskem letu:

5.  Države članice lahko povečajo sredstva, razpoložljiva za ukrep krizne destilacije, in tako presežejo letne zgornje meje iz odstavka 4, tako da prispevajo nacionalna sredstva v skladu z naslednjimi najvišjimi stopnjami (izraženimi v odstotnem deležu vsakokratne letne zgornje meje iz odstavka 4):

Države članice Komisijo po potrebi uradno obvestijo o dodanih nacionalnih sredstvih iz prvega pododstavka, Komisija pa prenos odobri, preden se ta sredstva dajo na razpolago.

Člen 19

Uporaba zgoščenega grozdnega mošta

1.  Podpora vinogradnikom, ki v skladu s pogoji iz Priloge V uporabljajo zgoščeni grozdni mošt, vključno s prečiščenim zgoščenim grozdnim moštom, da bi povečali naravni volumenski delež alkohola proizvodov, se lahko odobri do 31. julija 2012.

2.  Višina pomoči se določi na vol. % potencialnega deleža alkohola in na hektoliter mošta, uporabljenega za obogatitev.

3.  Najvišja stopnja pomoči za ta ukrep v različnih vinorodnih conah se določi v skladu s postopkom iz člena 113(1).

Člen 20

Navzkrižna skladnost

Kadar se za kmeta ugotovi, da na svojem kmetijskem gospodarstvu kadar koli v obdobju treh let od izplačila sredstev iz podpornih programov za prestrukturiranje in preusmeritve ali kadar koli v obdobju enega leta od izplačila sredstev iz podpornih programov za zeleno trgatev ni izpolnjeval predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz členov 3 do 7 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se znesek plačila, kadar je neskladnost posledica dejanja ali opustitve, ki jo je mogoče neposredno pripisati kmetu, zmanjša ali prekliče, delno ali v celoti, odvisno od resnosti, obsega, trajnosti in ponavljanja ugotovljene neskladnosti, in se mu po potrebi odredi, da vrne plačilo pod pogoji iz navedenih določb.

Oddelek 4

Splošne določbe

Člen 21

Poročanje in ocenitev

1.  Države članice najpozneje do 1. marca vsako leto, prvič pa najpozneje do 1. marca 2010, predložijo Komisiji poročilo o izvajanju ukrepov, ki so jih določile v svojih podpornih programih v predhodnem finančnem letu.

V teh poročilih se navedejo in opišejo ukrepi, za katere je bila odobrena pomoč Skupnosti po podpornih programih, predvsem pa se podrobno opiše izvajanje promocijskega ukrepa iz člena 10.

2.  Države članice predložijo Komisiji do 1. marca 2011 in drugič do 1. marca 2014 oceno stroškov in koristi podpornih programov ter navedejo, kako bi se lahko povečala njihova učinkovitost.

Komisija do 31. decembra 2011 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju promocijskih ukrepov iz člena 10.

Člen 22

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi za izvajanje tega poglavja se sprejmejo po postopku iz člena 113(1).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti:

POGLAVJE II

Finančni prenos

Člen 23

Finančni prenos na razvoj podeželja

1.  Od proračunskega leta 2009 naprej bodo zneski, določeni v odstavku 2, ki temeljijo na preteklih izdatkih na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999 za intervencijske ukrepe za urejanje kmetijskih trgov iz člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1290/2005, na voljo kot dodatna sredstva Skupnosti za ukrepe v vinorodnih regijah v okviru programa razvoja podeželja, ki se financira na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005.

2.  Naslednji zneski bodo na voljo v naslednjih koledarskih letih:

3.  Zneski iz odstavka 2 se razporedijo med države članice v skladu s Prilogo III.

Države članice, za katere v razpredelnici iz Priloge III zneski niso vneseni zaradi majhnosti sicer izhajajočih zneskov, določenih v skladu s finančnim ključem, uporabljenim za določitev zneskov za Prilogo III (manj kot 2,5 milijona EUR za prenos v letu 2009), se lahko odločijo, da bodo te zneske, trenutno vključene v Prilogo II, v celoti ali delno prenesle v Prilogo III za uporabo v svojih programih za razvoj podeželja. V takšnem primeru zadevna država članica Komisijo uradno obvesti o prenosu do 30. junija 2008, Komisija pa odstavek 2 ter prilogi II in III ustrezno spremeni.

NASLOV III

UREDITVENI UKREPI

POGLAVJE I

Splošna pravila

Člen 24

Razvrščanje sort vinske trte

1.  Ob upoštevanju odstavka 2 države članice razvrstijo sorte vinske trte, ki se smejo zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti na njihovem ozemlju za pridelavo vina.

Države članice smejo razvrstiti le sorte vinske trte, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

Kadar je sorta vinske trte izločena iz razvrstitve iz prvega pododstavka, jo je treba izkrčiti v 15 letih po izločitvi.

2.  Države članice, v katerih pridelava vina ne presega 50 000 hektolitrov na vinsko leto, izračunano na podlagi povprečne pridelave v zadnjih petih vinskih letih, se izvzamejo iz obveznosti razvrstitve iz odstavka 1.

Vendar pa se smejo za pridelavo vina tudi v državah članicah iz prvega pododstavka zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti le sorte vinske trte skladne s točkama (a) in (b) odstavka 1.

3.  Z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka odstavka 1 in drugega pododstavka odstavka 2 se za znanstvene raziskave in poskuse dovoli zasaditev, ponovna zasaditev ali cepitev naslednjih sort vinske trte:

4.  Površine, zasajene s sortami vinske trte za pridelavo vina, ki so bile zasajene v nasprotju z odstavki 1 do 3, je treba izkrčiti.

Vendar pa takšnih površin ni treba izkrčiti, če je zadevna pridelava namenjena izključno za porabo v gospodinjstvu pridelovalca vina.

5.  Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za preverjanje, ali pridelovalci izpolnjujejo odstavke 1 do 4.

Člen 25

Pridelava in trženje

1.  Proizvodi, navedeni v Prilogi IV in pridelani v Skupnosti, se pridelajo iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 24(1).

2.  Poimenovanje kategorije proizvoda vinske trte v skladu s prilogo IV se lahko uporablja v Skupnosti le za trženje proizvoda, ki izpolnjuje ustrezne pogoje iz navedene priloge.

Vendar pa lahko države članice ne glede na člen 59(1)(a) dovolijo uporabo izraza „vino“, če:

Treba se je izogibati zamenjavanju s proizvodi, ki spadajo v kategorije vina iz Priloge IV.

3.  Kategorije proizvodov vinske trte, naštete v Prilogi IV, se lahko spremenijo v skladu s postopkom iz člena 113(2).

4.  Razen ustekleničenih vin, za katera je mogoče dokazati, da so bila ustekleničena pred 1. septembrom 1971, se vina, pridelana iz sort vinske trte, vključenih v razvrstitve, sestavljene v skladu s prvim pododstavkom člena 24(1), ki pa ne ustrezajo nobeni od razvrstitev iz Priloge IV, uporabijo samo za porabo v gospodinjstvu posameznega pridelovalca vina, za pridelavo vinskega kisa ali za destilacijo.

POGLAVJE II

Enološki postopki in omejitve

Člen 26

Področje uporabe

To poglavje se nanaša na dovoljene enološke postopke in veljavne omejitve, ki se uporabljajo pri pridelavi in komercializaciji proizvodov, ki jih zajema ta uredba, in postopek odločanja o teh postopkih in omejitvah.

Člen 27

Enološki postopki in omejitve

1.  V Skupnosti se za pridelavo in shranjevanje proizvodov, ki jih zajema ta uredba, uporabljajo le enološki postopki, dovoljeni v skladu z zakonodajo Skupnosti, kot so določeni v Prilogi V ali so bili sprejeti v skladu členoma 28 in 29.

Prvi pododstavek se ne uporablja za:

2.  Dovoljeni enološki postopki se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne vinifikacije, ustreznega ohranjanja ali ustreznega prečiščenja proizvoda.

3.  Proizvodi, ki jih zajema ta uredba, so v Skupnosti pridelani v skladu z ustreznimi omejitvami iz Priloge VI.

4.  Proizvodi, ki jih zajema ta uredba in pri katerih so bili uporabljeni enološki postopki, ki niso dovoljeni na ravni Skupnosti, ali če je primerno, enološki postopki, ki niso dovoljeni na nacionalni ravni, ali ki so v nasprotju z omejitvami iz Priloge VI, se v Skupnosti ne smejo tržiti.

Člen 28

Strožja pravila, ki jih določijo države članice

Države članice lahko omejijo ali izključijo uporabo nekaterih enoloških postopkov in določijo strožje omejitve za vina, ki jih dovoljuje zakonodaja Skupnosti in se pridelujejo na njihovem ozemlju, da bi izboljšale ohranjanje osnovnih lastnosti vin z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo ter penečih vin in likerskih vin.

Države članice te omejitve in izključitve sporočijo Komisiji, ki o njih obvesti druge države članice.

Člen 29

Odobritev enoloških postopkov in omejitev

1.  O odobritvi enoloških postopkov in omejitev glede proizvodnje in shranjevanja proizvodov, ki jih zajema ta uredba, se odloča po postopku iz člena 113(2), razen v primeru enoloških postopkov za obogatitev, dokisanje in razkisanje, določenih v Prilogi V za posebne proizvode, ki jih ta priloga zajema, in omejitev iz Priloge VI.

2.  Države članice lahko dovolijo poskusno uporabo nedovoljenih enoloških postopkov pod pogoji, ki se določijo po postopku iz člena 113(2).

Člen 30

Merila za dovolitev

Pri dovoljevanju enoloških postopkov po postopku iz člena 113(2) Komisija:

Člen 31

Analizne metode

Analizne metode za določanje sestave proizvodov, zajetih v tej uredbi, in pravila, po katerih se lahko ugotovi, ali so bili na teh proizvodih uporabljeni nedovoljeni enološki postopki, so tista, ki jih priporoči in objavi OIV.

V primerih, ko OIV ne priporoči in objavi nikakršnih metod in pravil, se takšne metode in pravila sprejmejo po postopku iz člena 113(2).

Do sprejetja zadevnih pravil se uporabljajo metode in pravila, ki jih dovoli zadevna država članica.

Člen 32

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi za izvajanje tega poglavja in prilog V in VI se, razen če ni drugače predvideno v teh prilogah, sprejmejo po postopku iz člena 113(2).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti:

POGLAVJE III

Označbe porekla, geografske označbe in tradicionalni izrazi

Člen 33

Področje uporabe

1.  Pravila glede označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov iz poglavij IV in V se uporabljajo za proizvode iz odstavkov 1, 3 do 6, 8, 9, 11, 15 in 16 Priloge IV.

2.  Pravila iz odstavka 1 temeljijo na:

POGLAVJE IV

Označbe porekla in geografske označbe

Oddelek 1

Opredelitve

Člen 34

Opredelitev pojmov

1.  V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

2.  Določena tradicionalno uporabljana imena predstavljajo označbo porekla, če:

3.  Označbe porekla in geografske označbe, tudi tiste, ki se nanašajo na geografska območja v tretjih državah, so upravičene do zaščite v Skupnosti v skladu s pravili iz tega poglavja.

Oddelek 2

Vloga za zaščito

Člen 35

Vsebina vlog za zaščito

1.  Vloge za zaščito imen kot označb porekla ali geografskih označb vključujejo tehnično dokumentacijo, ki vsebuje:

2.  Specifikacija proizvoda zainteresiranim stranem omogoča, da preverijo ustrezne proizvodne lastnosti, potrebne za označbo porekla ali geografsko označbo.

Sestavljena je vsaj iz:

Člen 36

Vloga za zaščito za geografsko območje v tretji državi

1.  Kadar se vloga za zaščito nanaša na geografsko območje v tretji državi, vsebuje poleg elementov iz člena 35 tudi dokazilo, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla.

2.  Vlagatelj pošlje vlogo Komisiji neposredno ali prek organov zadevne tretje države.

3.  Vloga za zaščito je vložena v enem od uradnih jezikov Skupnosti ali pa ji je priložen overjeni prevod v enega od teh jezikov.

Člen 37

Vlagatelji

1.  Vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe lahko vloži katera koli zainteresirana skupina pridelovalcev, v izjemnih primerih pa tudi en sam pridelovalec. Ostale zainteresirane strani lahko sodelujejo pri vlogi.

2.  Pridelovalci lahko vložijo vlogo za zaščito le za vina, ki jih pridelujejo.

3.  Pri imenih, ki označujejo čezmejno geografsko območje, ali tradicionalnih poimenovanjih, povezanih s čezmejnim geografskim območjem, se lahko vloži skupna vloga.

Oddelek 3

Postopek zaščite

Člen 38

Predhodni nacionalni postopek

1.  Vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe vin v skladu s členom 34, ki izvirajo iz Skupnosti, so predmet predhodnega nacionalnega postopka v skladu s tem členom.

2.  Vloga za zaščito se vloži v državi članici, z ozemlja katere izvira označba porekla ali geografska označba.

3.  Država članica preveri, če vloga za zaščito izpolnjuje pogoje iz tega poglavja.

Država članica izvede nacionalni postopek ter zagotovi, da je vloga ustrezno objavljena in da imajo fizične in pravne osebe z zakonitim interesom, ki imajo sedež ali prebivališče na njenem ozemlju, na voljo vsaj dva meseca, da v državi članici predložijo ustrezno utemeljeno izjavo in tako ugovarjajo predlagani zaščiti.

4.  Če država članica meni, da označba porekla ali geografska označba ne izpolnjuje ustreznih zahtev, vključno z možnostjo neskladnosti z zakonodajo Skupnosti na splošno, zavrne vlogo.

5.  Če država članica meni, da so ustrezne zahteve izpolnjene:

Te informacije se pošljejo v enem od uradnih jezikov Skupnosti ali pa jim je priložen overjeni prevod v enega od teh jezikov.

6.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s tem členom, do 1. avgusta 2009.

7.  Če država članica nima nacionalne zakonodaje o zaščiti označb porekla in geografskih označb, lahko, vendar le prehodno, ime na nacionalni ravni zaščiti v skladu s pogoji iz tega poglavja; zaščita začne učinkovati z dnem predložitve vloge Komisiji. Taka prehodna nacionalna zaščita se konča na dan sprejetja odločbe o registraciji ali zavrnitvi v skladu s tem poglavjem.

Člen 39

Preučitev Komisije

1.  Komisija objavi datum vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe.

2.  Komisija preveri, ali vloge za zaščito iz člena 38(5) izpolnjujejo pogoje, določene v tem poglavju.

3.  Če Komisija meni, da so pogoji iz tega poglavja izpolnjeni, v Uradnem listu Evropske unije objavi enotni dokument iz člena 35(1)(d) in napotilo na objavo specifikacije proizvoda iz člena 38(5).

V nasprotnem primeru se po postopku iz člena 113(2) sprejme odločitev, da se vloga zavrne.

Člen 40

Postopek ugovora

Vsaka država članica ali tretja država ali vsaka fizična ali pravna oseba z zakonitim interesom, ki ima sedež ali prebivališče v državi članici, ki ni vložila vloge za zaščito, ali v tretji državi, lahko v dveh mesecih od dneva objave iz prvega pododstavka člena 39(3) ugovarja predlagani zaščiti, tako da Komisiji predloži ustrezno utemeljeno izjavo o pogojih za upravičenost iz tega poglavja.

Fizične ali pravne osebe, ki imajo sedež ali prebivališče v tretji državi, predložijo to izjavo bodisi neposredno bodisi prek organov zadevne tretje države v roku dveh mesecev, kot je določeno v prvem odstavku.

Člen 41

Odločitev o zaščiti

Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, po postopku iz člena 113(2) odloči, ali bo zaščitila označbo porekla ali geografsko označbo, ki izpolnjuje pogoje iz tega poglavja in je skladna z zakonodajo Skupnosti, ali bo vlogo zavrnila, če ti pogoji niso izpolnjeni.

Oddelek 4

Posebni primeri

Člen 42

Enakozvočnice

1.  Če je vložena vloga za ime, ki je popolna ali delna enakozvočnica imena, ki je že bilo registrirano v skladu s to uredbo, se pri registraciji imena ustrezno upošteva lokalna in tradicionalna raba ter možnost zamenjave.

Enakozvočnica, zaradi katere potrošnik napačno meni, da proizvodi prihajajo z drugega ozemlja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu ozemlju, regiji ali kraju porekla zadevnih proizvodov.

Uporaba registrirane enakozvočnice je dovoljena samo, če se pozneje registrirana enakozvočnica v praksi dovolj razlikuje od že registriranega imena, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti enako obravnavo pridelovalcev in preprečiti zavajanje potrošnika.

2.  Odstavek 1 se smisleno uporablja tudi, če je vloga vložena za ime, ki je popolna ali delna enakozvočnica geografske označbe, zaščitene v skladu z zakonodajo držav članic.

Države članice ne registrirajo neidentičnih geografskih označb kot zaščitenih po svoji zakonodaji o geografskih označbah, če je označba porekla ali geografska označba v Skupnosti zaščitena po zakonodaji Skupnosti o označbah porekla ali geografskih označbah.

3.  Če ni drugače določeno v izvedbenih ukrepih Komisije, se ime sorte vinske trte, ki vsebuje zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo ali je sestavljena iz nje, ne uporablja za označevanje proizvodov, za katere velja ta uredba.

4.  Zaščita označb porekla in geografskih označb proizvodov iz člena 34 ne posega v zaščitene geografske označbe žganih pijač iz Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ( 18 ) in obratno.

Člen 43

Razlogi za zavrnitev zaščite

1.  Imena, ki so postala generična, se ne zaščitijo kot označbe porekla ali geografske označbe.

V tem poglavju pomeni „ime, ki je postalo generično“ ime vina, ki je postalo obče ime vina v Skupnosti, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, kjer je bil ta proizvod prvotno pridelan ali tržen.

Da bi ugotovili, ali je ime postalo generično, se upoštevajo vsi ustrezni dejavniki, zlasti pa:

2.  Ime se ne zaščiti kot označba porekla ali geografska označba, če je zaradi ugleda in slovesa blagovne znamke verjetno, da bi taka zaščita zavedla potrošnika glede resničnega porekla vina.

Člen 44

Razmerje do blagovnih znamk

1.  Če je označba porekla ali geografska označba zaščitena po tej uredbi, je vloga za registracijo blagovne znamke, ki ustreza kateremu od primerov iz člena 45(2) in se nanaša na proizvod iz ene od kategorij iz Priloge IV, zavrnjena, če je vloga za registracijo blagovne znamke vložena po dnevu predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji in je označba porekla ali geografska označba nato zaščitena.

Blagovne znamke, registrirane v nasprotju s prvim pododstavkom, so nične.

2.  Brez poseganja v člen 43(2) se lahko v katerem od primerov iz člena 45(2) blagovna znamka, ki je bila prijavljena, registrirana ali – če to možnost predvideva zadevna zakonodaja – pridobljena z dobronamerno uporabo na ozemlju Skupnosti pred dnem predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji, še naprej uporablja in obnovi kljub zaščiti označbe porekla ali geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za ničnost ali razveljavitev blagovne znamke, določeni v Prvi direktivi Sveta 89/104/EGS dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami ( 19 ) ali Uredbi Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti ( 20 ).

V teh primerih je dovoljena uporaba označbe porekla ali geografske označbe skupaj z ustreznimi blagovnimi znamkami.

Oddelek 5

Zaščita in nadzor

Člen 45

Zaščita

1.  Zaščitene označbe porekla in geografske označbe lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži vino, pridelano v skladu z ustrezno specifikacijo proizvoda.

2.  Zaščitene označbe porekla in geografske označbe ter vino, za katerega se uporabljajo ta zaščitena imena v skladu s specifikacijo proizvoda, so zaščiteni pred:

3.  Zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe v Skupnosti ne morejo postati generične v smislu člena 43(1).

4.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ustavijo nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla in geografskih označb iz odstavka 2.

Člen 46

Register

Komisija vzpostavi in vzdržuje elektronski register zaščitenih označb porekla in geografskih označb za vino, ki je javno dostopen.

Člen 47

Določitev pristojnega nadzornega organa

1.  Države članice določijo pristojni organ ali organe, odgovorne za nadzor v zvezi z obveznostmi iz tega poglavja v skladu z merili iz člena 4 Uredbe (ES) št. 882/2004.

2.  Države članice zagotovijo, da je vsak gospodarski subjekt, ki deluje v skladu s tem poglavjem, upravičen do vključitve v sistem nadzora.

3.  Države članice obvestijo Komisijo o pristojnem organu ali organih iz odstavka 1. Komisija objavi njihova imena in naslove ter jih redno posodablja.

Člen 48

Preverjanje skladnosti s specifikacijami

1.  Glede zaščitenih označb porekla in geografskih označb, povezanih z geografskim območjem v Skupnosti, letno preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda med pridelavo in polnjenjem vina ali po njem, zagotavlja:

Stroške takega preverjanja krijejo gospodarski subjekti, ki so predmet preverjanja.

2.  Letno preverjanje skladnosti zaščitenih označb porekla in geografskih označb, povezanih z geografskim območjem v tretji državi, s specifikacijami proizvoda, med proizvodnjo in med polnjenjem vina ali po njem, zagotavlja:

3.  Certifikacijska telesa iz odstavkov 1(b) in 2(b) ravnajo v skladu z Evropskim standardom EN 45011 ali Vodilom ISO/IEC 65 (Splošne zahteve za organe, ki upravljajo sisteme certificiranja proizvodov) in so od 1. maja 2010 akreditirana v skladu s tem.

4.  Kadar organ ali organi iz odstavkov 1(a) in 2(a) preverjajo skladnost s specifikacijami proizvodov, zagotovijo ustrezna jamstva za objektivnost in nepristranskost ter imajo na voljo usposobljeno osebje in vire, potrebne za izvajanje nalog.

Člen 49

Spremembe specifikacij proizvoda

1.  Vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje iz člena 37, lahko zaprosi za odobritev spremembe specifikacije označbe porekla ali geografske označbe, zlasti zaradi upoštevanja novih znanstvenih in tehničnih dognanj ali zaradi nove opredelitve geografskega območja iz točke (d) drugega pododstavka člena 35(2). V vlogah so opisane predlagane spremembe in navedeni razlogi zanje.

2.  Kadar predlagana sprememba vključuje eno ali več sprememb enotnega dokumenta iz člena 35(1)(d), se za vlogo za spremembo smiselno uporabljajo členi 38 do 41. Če pa so predlagane le manjše spremembe, se po postopku iz člena 113(2) odloči, ali se vloga odobri brez postopka iz členov 39(2) in 40, Komisija pa v primeru odobritve objavi podatke iz člena 39(3).

3.  Kadar predlagana sprememba ne vključuje spremembe enotnega dokumenta, se uporabljajo naslednja pravila:

Člen 50

Preklic

Po postopku iz člena 113(2) je na pobudo Komisije ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z zakonitim interesom lahko odločeno, da je zaščita za označbo porekla ali geografsko označbo preklicana, če skladnost z ustrezno specifikacijo proizvoda ni več zagotovljena.

Smiselno se uporabljajo členi 38 do 41.

Člen 51

Obstoječa zaščitena imena vin

1.  Imena vin, ki so zaščitena v skladu s členoma 51 in 54 Uredbe (ES) št. 1493/1999 in členom 28 Uredbe (ES) št. 753/2002, so samodejno zaščitena po tej uredbi. Komisija jih vključi v register iz člena 46 te uredbe.

2.  Glede obstoječih zaščitenih imen vin iz odstavka 1 države članice pošljejo Komisiji:

3.  Imena vin iz odstavka 1, za katera informacije iz odstavka 2 ne bodo predložene do 31. decembra 2011, bodo izgubila zaščito po tej uredbi. Komisija bo ustrezno uradno odstranila taka imena iz registra iz člena 46.

4.  Člen 50 te uredbe se ne uporablja za obstoječa zaščitena imena vin iz odstavka 1.

Na pobudo Komisije in po postopku iz člena 113(2) se lahko do 31. decembra 2014 odloči o preklicu zaščite obstoječih zaščitenih imen vin iz odstavka 1, če ne izpolnjujejo pogojev iz člena 34.

Oddelek 6

Splošne določbe

Člen 52

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi za izvajanje tega poglavja se sprejmejo po postopku iz člena 113(1).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti odstopanja od uporabe pravil in zahtev iz tega poglavja:

Člen 53

Takse

Države članice lahko zaračunavajo takse za kritje stroškov, tudi stroškov, nastalih pri pregledu vlog za zaščito, izjav o ugovoru, vlog za spremembe in zahtev za preklic po tej uredbi.

POGLAVJE V

Tradicionalni izrazi

Člen 54

Opredelitev pojmov

1.  „Tradicionalni izraz“ pomeni izraz, ki ga države članice tradicionalno uporabljajo za proizvode iz člena 33(1), in sicer za označevanje:

2.  Tradicionalni izrazi so priznani, opredeljeni in zaščiteni po postopku iz člena 113(1).

Člen 55

Zaščita

1.  Zaščiteni tradicionalni izraz se sme uporabljati samo za proizvod, pridelan v skladu z opredelitvijo iz člena 54(2).

Tradicionalni izrazi so zaščiteni pred nezakonito uporabo.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev nezakonite uporabe zaščitenih tradicionalnih izrazov.

2.  Zaščiteni izrazi v Skupnosti ne bodo postali generični.

Člen 56

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi za izvajanje tega poglavja se sprejmejo po postopku iz člena 113(1), predvsem za

POGLAVJE VI

Označevanje in predstavljanje

Člen 57

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe:

Člen 58

Uporaba horizontalnih pravil

Če ni v tej uredbi drugače določeno, se za označevanje in predstavljanje proizvodov, ki spadajo v njihovo področje uporabe, uporabljajo Direktiva 89/104/EGS, Direktiva Sveta 89/396/EGS z dne 14. junija 1989 o označbah ali znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo ( 21 ), Direktiva 2000/13/ES in Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov ( 22 ).

Člen 59

Obvezne navedbe

1.  Označevanje in predstavljanje proizvodov iz odstavkov 1 do 11, 13, 15 in 16 Priloge IV, ki so namenjeni za trženje v Skupnosti ali za izvoz, vsebujejo naslednje obvezne navedbe:

2.  Z odstopanjem od odstavka 1(a) se navedba kategorije proizvoda iz vinske trte lahko izpusti za vina, če je na njihovi etiketi navedeno zaščiteno ime označbe porekla ali geografske označbe.

3.  Z odstopanjem odstavka 1(b) se lahko navedba izraza „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ izpusti v naslednjih primerih:

Člen 60

Neobvezne navedbe

1.  Označevanje in predstavljanje proizvodov iz člena 59(1) lahko vsebuje zlasti naslednje neobvezne navedbe:

2.  Brez poseganja v člen 42(3) v zvezi z uporabo navedb iz odstavka 1(a) in (b) za vina brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe:

Člen 61

Jeziki

1.  Če so obvezne in neobvezne navedbe iz členov 59 in 60 izražene z besedami, so navedene v enem ali več uradnih jezikih Skupnosti.

2.  Ne glede na odstavek 1 je ime zaščitene označbe porekla ali geografske označbe ali tradicionalnega izraza iz člena 54(1)(a) navedeno na etiketi v jeziku ali jezikih, za katere velja zaščita.

Če se za zaščitene označbe porekla ali geografske označbe ali posebne nacionalne označbe ne uporablja latinska abeceda, je lahko ime navedeno tudi v enem ali več uradnih jezikih Skupnosti.

Člen 62

Uveljavitev

Pristojni organi držav članic sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se proizvod iz člena 59(1), ki ni označen v skladu s tem poglavjem, ne da na trg ali se umakne s trga.

Člen 63

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega poglavja, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 113(1).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti:

POGLAVJE VII

Organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije

Člen 64

Organizacije proizvajalcev

1.  Države članice lahko priznajo organizacije proizvajalcev, ki:

2.  Organizacije proizvajalcev, priznane v skladu z Uredbo (ES) št. 1493/1999, se štejejo za priznane organizacije proizvajalcev po tem členu.

Člen 65

Medpanožne organizacije

1.  Države članice lahko priznajo medpanožne organizacije, ki:

2.  Šteje se, da so organizacije, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 1 in so jih države članice priznale, priznane medpanožne organizacije po tem členu.

Člen 66

Postopek priznanja

1.  Vloga za priznanje organizacije proizvajalcev ali medpanožne organizacije je vložena v državi članici, v kateri je sedež organizacije in ki vlogo tudi pregleda.

2.  Države članice sprejmejo odločitev za priznanje ali za zavrnitev priznanja v štirih mesecih od vložitve vloge.

Člen 67

Pravila trženja

1.  Za izboljšanje in stabilizacijo delovanja skupnega trga vina, tudi grozdja, mošta in vina, iz katerih je pridobljeno, lahko države članice pridelovalke predvsem z uresničevanjem odločitev medpanožnih organizacij določijo pravila trženja za urejanje ponudbe.

Takšna pravila se skladajo z zastavljenim ciljem in:

2.  Pravila iz odstavka 1 je treba v celoti objaviti v uradni publikaciji zadevne države članice, tako da se lahko gospodarski subjekti z njimi seznanijo.

Člen 68

Spremljanje

Države članice:

Člen 69

Obveščanje

Države članice vsako leto do 1. marca, prvič pa do marca 2009, poročajo Komisiji o odločitvah in ukrepih, ki so jih v skladu s členi 66, 67 in 68 sprejele v preteklem koledarskem letu.

NASLOV IV

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

POGLAVJE I

Skupne določbe

Člen 70

Splošna načela

1.  Če ni drugače določeno v tej uredbi, veljajo za proizvode, ki jih zajema ta uredba, carinske stopnje, določene v skupni carinski tarifi.

2.  Če ni drugače določeno v tej uredbi ali določbah, sprejetih v skladu z njo, je v trgovini s tretjimi državami prepovedano:

Člen 71

Kombinirana nomenklatura

Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature in posebna pravila za njeno uporabo se uporabljajo za uvrščanje proizvodov, zajetih v tej uredbi. Tarifna nomenklatura, ki izhaja iz uporabe te uredbe, ter opredelitve oziroma kategorije iz prilog I in IV, je vključena v skupno carinsko tarifo.

POGLAVJE II

Uvozna in izvozna dovoljenja

Člen 72

Uvozna in izvozna dovoljenja

1.  Po postopku iz člena 113(1) je lahko odločeno, da je treba za uvoz v Skupnost ali izvoz iz nje enega ali več proizvodov, ki se uvrščajo v oznake KN 2009 61, 2009 69 in 2204, predložiti uvozno ali izvozno dovoljenje.

2.  Pri uporabi odstavka 1 je treba upoštevati, da so dovoljenja potrebna za upravljanje zadevnih trgov, pri uvoznih dovoljenjih pa zlasti za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov.

Člen 73

Izdaja dovoljenj

Uvozna in izvozna dovoljenja izda država članica kateremu koli prosilcu, ne glede na kraj sedeža v Skupnosti, razen če ni drugače določeno v uredbi Sveta ali drugem aktu Sveta, in brez poseganja v ukrepe za uporabo poglavja IV.

Člen 74

Veljavnost dovoljenj

Uvozna in izvozna dovoljenja veljajo v vsej Skupnosti.

Člen 75

Varščina

1.  Če ni drugače določeno po postopku iz člena 113(1), je treba za izdajo uvoznih in izvoznih dovoljenj položiti varščino, ki zagotavlja, da se proizvodi uvažajo ali izvažajo v času veljavnosti dovoljenja.

2.  Razen v primerih višje sile varščina zapade v celoti ali deloma, če se v času veljavnosti dovoljenja uvoz ali izvoz ne izvede ali se izvede samo delno.

Člen 76

Posebna varščina

1.  Pri soku in moštu, uvrščenih v oznake KN 2009 61, 2009 69 in 2204 30, pri katerih je uporaba skupne carinske tarife odvisna od uvozne cene proizvoda, se dejanski znesek cene preverja s pregledovanjem vsake pošiljke ali s pavšalno uvozno vrednostjo, ki jo izračuna Komisija na podlagi ravni cen za te proizvode v državah porekla.

Kadar je prijavljena vstopna cena pošiljke višja od pavšalne uvozne vrednosti, če se ta uporablja, povečane za maržo, sprejeto po postopku iz člena 113(1), ki ne sme preseči pavšalne vrednosti za več kot 10 %, je treba položiti varščino, ki je enaka uvoznim dajatvam, določenim na podlagi pavšalne uvozne vrednosti.

Če uvozna cena pošiljke ni prijavljena, je uporaba skupne carinske tarife odvisna od pavšalne uvozne vrednosti ali uporabe ustreznih carinskih predpisov pod pogoji, ki se določijo v skladu s postopkom iz člena 113(1).

2.  Če se za uvožene proizvode uporabljajo odstopanja Sveta iz točk B.5 ali C Priloge VI, položijo uvozniki v času sprostitve blaga v prosti promet varščino za te proizvode pri določenih carinskih organih. Varščina se sprosti, potem ko uvoznik carinskim organom države članice, v kateri so proizvodi dani v prosti promet, predloži zadosten dokaz, da je bil mošt predelan v grozdni sok, uporabljen za druge proizvode zunaj vinskega sektorja ali ustrezno označen, če je bil predelan v vino.

Člen 77

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega poglavja, se sprejmejo po postopku iz člena 113(1).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti:

POGLAVJE III

Zaščitni ukrepi in aktivno in pasivno oplemenitenje

Člen 78

Zaščitni ukrepi

1.  Zaščitne ukrepe za uvoz v Skupnost sprejme Komisija ob upoštevanju odstavka 3 tega člena in v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 519/94 z dne 7. marca 1994 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav ( 23 ) in Uredbe Sveta (ES) št. 3285/94 z dne 22. decembra 1994 o skupnih pravilih za uvoz ( 24 ).

2.  Če ni drugače določeno s katerim koli drugim aktom Sveta, zaščitne ukrepe za uvoz v Skupnost, kot so določeni v mednarodnih sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, sprejme Komisija v skladu z odstavkom 3 tega člena.

3.  Komisija lahko sprejme ukrepe iz odstavkov 1 in 2 na zahtevo države članice ali na lastno pobudo. Kadar Komisija prejme zahtevo države članice, sprejme zadevno odločitev v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka.

Države članice so obveščene o teh ukrepih, ki se začnejo takoj uporabljati.

Sklepe, ki jih je sprejela Komisija v skladu z odstavkoma 1 in 2, lahko katera koli država članica predloži v presojo Svetu v petih delovnih dneh po obvestilu. Svet se nemudoma sestane. Svet lahko s kvalificirano večino spremeni ali razveljavi ukrepe v enem mesecu po datumu predložitve v presojo.

4.  Če Komisija meni, da je treba preklicati ali spremeniti zaščitni ukrep, sprejet v skladu z odstavkom 1 ali 2:

Člen 79

Dodatne uvozne dajatve

1.  Če je grozdni sok in grozdni mošt v Sporazumu o kmetijstvu, sklenjenem v Urugvajskem krogu večstranskih trgovinskih pogajanj, označen s posebno zaščitno klavzulo („SSG“), se pri njegovem uvozu, za katerega velja carinska stopnja iz člena 70(1), uporablja dodatna uvozna dajatev, tako da se preprečijo ali odpravijo škodljivi učinki za trg Skupnosti, ki so lahko posledica takega uvoza, če:

Obseg iz točke (b) se določi na podlagi možnosti dostopa na trg, ki so opredeljene, če je primerno, kot uvoz, izražen v odstotkih ustrezne domače porabe v treh predhodnih letih.

2.  Dodatne uvozne dajatve se ne uvedejo, če ni verjetno, da bi uvoz motil trg Skupnosti, ali če bi bili učinki nesorazmerni glede na želeni cilj.

3.  Za namene odstavka 1(a) se uvozne cene določijo na podlagi CIF uvoznih cen zadevne pošiljke.

CIF uvozne cene se preverijo glede na reprezentativne cene za proizvod na svetovnem trgu ali uvoznem trgu Skupnosti.

Člen 80

Opustitev postopkov aktivnega in pasivnega oplemenitenja

1.  Kadar aktivno in pasivno oplemenitenje moti ali bi lahko motilo trg Skupnosti, je lahko na zahtevo države članice ali pobudo Komisije po postopku iz člena 113(1) odločeno, da se v celoti ali delno ustavijo postopki aktivnega ali pasivnega oplemenitenja za proizvode, zajete v tej uredbi. Kadar Komisija prejme zahtevo države članice, se odločitev sprejme v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka.

Države članice so obveščene o teh ukrepih, ki se začnejo takoj uporabljati.

Ukrepe, sprejete v skladu s prvim pododstavkom, lahko katera koli država članica predloži v presojo Svetu v petih delovnih dneh po obvestilu. Svet se nemudoma sestane. Svet lahko s kvalificirano večino spremeni ali razveljavi ukrepe v enem mesecu po datumu predložitve v presojo.

2.  Če je potrebno za pravilno delovanje skupne ureditve trga za vino, lahko Svet po postopku iz člena 37(2) Pogodbe v celoti ali delno prepove uporabo postopkov aktivnega ali pasivnega oplemenitenja za proizvode, zajete v uredbi.

Člen 81

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega poglavja, se sprejmejo po postopku iz člena 113(1).

POGLAVJE IV

Pravila za uvoz

Člen 82

Uvozne zahteve

1.  Če ni drugače določeno predvsem v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se za proizvode, ki se uvrščajo v oznako KN 2009 61, 2009 69 in 2204 in se uvažajo v Skupnost, ustrezno uporabljajo določbe o označbah porekla in geografskih označbah ter označevanju iz poglavij III in IV naslova III te uredbe ter iz člena 25(2) te uredbe.

2.  Če ni drugače določeno v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se proizvodi iz odstavka 1 tega člena pridelujejo po enoloških postopkih, ki jih priporoča in objavi OIV ali dovoljuje Skupnost v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi.

3.  Ob uvozu proizvodov iz odstavka 1 je treba predložiti:

Člen 83

Tarifne kvote

1.  Tarifne kvote za uvoz proizvodov, zajetih v tej uredbi, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz katerega koli drugega akta Sveta, se odprejo in upravljajo po postopku iz člena 113(1) te uredbe.

2.  Tarifne kvote se upravljajo po eni od naslednjih metod ali kombinaciji teh metod ali po drugih ustreznih metodah ter tako, da se prepreči kakršna koli diskriminacija med zadevnimi gospodarskimi subjekti:

3.  Sprejeta metoda upravljanja tarifnih kvot po potrebi ustrezno upošteva potrebne dobave za trg Skupnosti in potrebo po varovanju njegove uravnoteženosti.

Člen 84

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega poglavja, se sprejmejo po postopku iz člena 113(1).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti:

NASLOV V

OBSEG VINOGRADNIŠKIH POVRŠIN

POGLAVJE I

Nezakonite zasaditve

Člen 85

Nezakonite zasaditve po 31. avgustu 1998

1.  Pridelovalci na lastne stroške izkrčijo površine, ki so bile zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve, če je bila potrebna, po 31. avgustu 1998.

2.  Do izkrčitve v skladu z odstavkom 1 se lahko dajo grozdje in proizvodi iz grozdja s površin iz tega odstavka v promet samo za destilacijo izključno na stroške zadevnega pridelovalca. Proizvodi iz destilacije se ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega dejanski volumenski delež alkohola je 80 % ali manj.

3.  Brez poseganja v morebitne predhodne kazni, ki jih naložijo države članice, države članice od 31. decembra 2008 pridelovalcem, ki niso izpolnili obveznosti izkrčitve, naložijo kazni, določene glede na resnost, obseg in trajanje neskladnosti.

4.  Države članice vsako leto do 1. marca obvestijo Komisijo o površinah, ki so bile zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve po 31. avgustu 1998, ter o izkrčenih površinah v skladu z odstavkom 1.

5.  Konec prehodne prepovedi novih zasaditev 31. decembra 2015 iz člena 90(1) ne vpliva na obveznosti iz tega člena.

Člen 86

Obvezna ureditev položaja vinogradov, nezakonito zasajenih pred 1. septembrom 1998

1.  Pridelovalci najpozneje do 31. decembra 2009 uredijo položaj površin, ki so bile zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve, če je bila potrebna, pred 1. septembrom 1998, ter za to plačajo takso.

Brez poseganja v postopek potrditve obračunov se prvi pododstavek ne uporablja za področja, urejena na podlagi člena 2(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999.

2.  Takso iz odstavka 1 določijo države članice. Taksa je enakovredna najmanj dvakratni povprečni vrednosti ustrezne pravice do zasaditve v zadevni regiji.

3.  Do ureditve položaja iz odstavka 1 se lahko dajo grozdje in proizvodi iz grozdja s površin iz tega odstavka v promet samo za destilacijo izključno na stroške zadevnega pridelovalca. Ti proizvodi se ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega dejanski volumenski delež alkohola je 80 % ali manj.

4.  Zadevni pridelovalci na lastne stroške izkrčijo nezakonito zasajene površine iz odstavka 1, katerih položaj ni urejen v skladu z navedenim odstavkom do 31. decembra 2009.

Države članice pridelovalcem, ki ne izpolnijo obveznosti izkrčitve, naložijo kazni, določene glede na resnost, obseg in trajanje neskladnosti.

Do izkrčitve iz prvega pododstavka se smiselno uporablja odstavek 3.

5.  Države članice Komisijo do 1. marca vsakega zadevnega leta obvestijo o:

Države članice prvič obvestijo Komisijo o površinah, izkrčenih v skladu s prvim pododstavkom odstavka 4, do 1. marca 2010.

6.  Konec prehodne prepovedi novih zasaditev 31. decembra 2015 iz člena 90(1) ne vpliva na obveznosti iz odstavkov 3, 4 in 5.

Člen 87

Nadzor neprisotnosti v prometu ali destilacije

1.  Države članice glede na člen 85(2) in člen 86(3) in (4) zahtevajo dokazilo o neprisotnosti zadevnih proizvodov v prometu ali predložitev pogodb o destilaciji, če se ti proizvodi destilirajo.

2.  Države članice preverjajo neprisotnost v prometu in destilacijo iz odstavka 1. Pri neskladnosti naložijo kazni.

3.  Države članice obvestijo Komisijo o površinah, za katere se izvaja destilacija, in o ustreznih volumenskih količinah alkohola.

Člen 88

Spremljevalni ukrepi

Površine iz prvega pododstavka člena 86(1) do ureditve položaja ter površine iz člena 85(1) ne dobivajo podpore iz nobenega nacionalnega ukrepa ali ukrepa Skupnosti.

Člen 89

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega poglavja, se sprejmejo po postopku iz člena 113(1).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti:

POGLAVJE II

Prehodna ureditev pravic do zasaditve

Člen 90

Prehodna prepoved zasaditve vinske trte

1.  Brez poseganja v člen 24 in zlasti v njegov odstavek 3 je zasaditev sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 24(1), prepovedana do 31. decembra 2015.

2.  Do 31. decembra 2015 je prepovedano tudi precepljanje sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 24(1) na sorte, ki niso sorte vinske trte iz navedenega člena.

3.  Ne glede na odstavka 1 in 2 se zasaditve in precepljanja iz teh odstavkov dovolijo na podlagi:

4.  Pravice do zasaditve iz odstavka 3 se dodelijo v hektarjih.

5.  Členi 91 do 96 se uporabljajo do 31. decembra 2015.

6.  Države članice lahko sklenejo, da bodo prepoved iz odstavka 1 na svojem ozemlju ali delih svojega ozemlja uveljavljale najpozneje do 31. decembra 2018. Pravila o prehodni ureditvi pravic do zasaditve iz tega poglavja ter iz tega člena se ustrezno uporabljajo v dani državi članici.

Člen 91

Pravice do nove zasaditve

1.  Države članice lahko pridelovalcem dodelijo pravice do nove zasaditve za površine:

2.  Pravice do nove zasaditve:

Člen 92

Pravice do ponovne zasaditve

1.  Države članice dodelijo pravice do ponovne zasaditve pridelovalcem, ki so izkrčili vinogradniško površino.

Vendar pa izkrčene površine, za katere je v skladu s poglavjem III dodeljena premija za izkrčitev, ne dobijo pravice do ponovne zasaditve.

2.  Države članice lahko dodelijo pravice do ponovne zasaditve tistim pridelovalcem, ki so se obvezali, da bodo izkrčili površino, zasajeno z vinsko trto. V takih primerih je ustrezna površina izkrčena najpozneje do konca tretjega leta, potem ko so bile zasajene nove trte, za katere so bile dodeljene pravice do ponovne zasaditve.

3.  Pravice se podelijo za ponovno zasaditev, katere čisti pridelek je enakovreden čistemu pridelku površine, ki je bila izkrčena.

4.  Pravice do ponovne zasaditve se uporabljajo na gospodarstvu, za katero so bile dodeljene. Države članice lahko nadalje določijo, da se te pravice do ponovne zasaditve lahko uporabijo samo na površini, ki je bila izkrčena.

5.  Z odstopanjem od odstavka 4 lahko države članice odločijo, da se lahko pravice do ponovne zasaditve delno ali v celoti prenesejo na drugo gospodarstvo v isti državi članici, kadar:

Države članice zagotovijo, da uporaba odstopanja iz prvega pododstavka ne povzroči skupnega povečanja vinogradniških površin na njihovem ozemlju, zlasti kadar se prenosi opravijo z nenamakane površine na namakane površine.

6.  Odstavki od 1 do 5 se smiselno uporabljajo za pravice, ki so podobne pravicam do ponovne zasaditve, pridobljene na podlagi predhodne zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje.

7.  Pravice do ponovne zasaditve na podlagi člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1493/1999 se uporabijo v rokih iz navedenega člena.

Člen 93

Nacionalna in regionalna rezerva pravic do zasaditve

1.  Da bi države članice izboljšale upravljanje vinogradniških površin, oblikujejo nacionalno rezervo ali regionalne rezerve pravic do zasaditve.

2.  Države članice, ki so oblikovale nacionalne ali regionalne rezerve pravic do zasaditve na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999, lahko te rezerve ohranijo tako dolgo, dokler uporabljajo prehodno ureditev pravic do zasaditve v skladu s tem poglavjem.

3.  V nacionalne ali regionalne rezerve se vključijo naslednje pravice do zasaditve, če se ne uporabijo v predpisanem roku:

4.  Pridelovalci lahko prenesejo pravice do ponovne zasaditve v nacionalne ali regionalne rezerve. Pogoje za tak prenos, kadar je to potrebno v zameno za izplačilo iz nacionalnih skladov, določijo države članice ob upoštevanju zakonitih interesov strank.

5.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice odločijo, da ne bodo izvajale sistema rezerve, če lahko dokažejo, da imajo na voljo učinkovit alternativni sistem za upravljanje pravic do zasaditve na celotnem ozemlju. Ta sistem lahko po potrebi odstopa od ustreznih določb tega poglavja.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za države članice, ki prenehajo uporabljati nacionalne ali regionalne rezerve na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999.

Člen 94

Dodelitev pravic do zasaditve iz rezerve

1.  Države članice lahko podelijo pravice iz rezerve:

Države članice opredelijo merila za določitev zneskov plačila iz točke (b), ki se lahko razlikujejo glede na načrtovani končni proizvod zadevnih vinogradov in preostalo prehodno obdobje, v katerem velja prepoved novih zasaditev iz člena 90(1) in (2).

2.  Kadar se uporabljajo pravice do zasaditve iz rezerve, države članice zagotovijo, da:

3.  Pravice do zasaditve iz rezerve, ki se ne uporabijo do konca drugega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene, zapadejo in se ponovno vključijo v rezervo.

4.  Pravice do zasaditve v rezervi, ki se ne dodelijo do konca petega vinskega leta po letu, v katerem so bile vključene v rezervo, prenehajo.

5.  Če obstajajo regionalne rezerve v državi članici, lahko ta določi pravila, ki omogočajo prenos pravic do zasaditve med regionalnimi rezervami. Če v državi članici obstajajo regionalne in nacionalne rezerve, lahko ta dovoli tudi prenose med njimi.

Pri prenosih se lahko uporabi zniževalni koeficient.

Člen 95

De minimis

To poglavje se ne uporablja v državah članicah, v katerih se do 31. decembra 2007 ni uporabljala ureditev pravic do zasaditve, ki velja v Skupnosti.

Člen 96

Strožja nacionalna pravila

Države članice lahko sprejmejo strožja nacionalna pravila za dodelitev pravic za novo zasaditev ali ponovno zasaditev. Zahtevajo lahko, da se ustrezne vloge in informacije, ki jih je treba predložiti, dopolnijo z dodatnimi informacijami, potrebnimi za spremljanje razvoja vinogradniških površin.

Člen 97

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega poglavja, se sprejmejo po postopku iz člena 113(1).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti:

POGLAVJE III

Program izkrčitve

Člen 98

Področje uporabe in opredelitev pojmov

To poglavje določa pogoje, pod katerimi prejmejo vinogradniki premijo za izkrčitev vinogradov (v nadaljnjem besedilu „premija za izkrčitev“).

Člen 99

Trajanje programa

Program izkrčitve se uporablja do konca vinskega leta 2010/2011.

Člen 100

Pogoji za upravičenost

Premija za izkrčitev se lahko odobri le, če zadevna površina izpolnjuje naslednje pogoje:

Ne glede na točko (e) so površine, odobrene v skladu s členom 2(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999 in členom 86(1) te uredbe, upravičene do premije za izkrčitev.

Člen 101

Znesek premije za izkrčitev

1.  Lestvice za premije za izkrčitev, ki se odobrijo, se določijo po postopku iz člena 113(1).

2.  Države članice določijo znesek za premije za izkrčitev znotraj lestvic iz odstavka 1 in na podlagi preteklih pridelkov zadevnega gospodarstva.

Člen 102

Postopek in proračun

1.  Zainteresirani pridelovalci vložijo zahtevke za premijo za izkrčitev pri zadevnih organih v državah članicah najpozneje do 15. septembra vsako leto. Države članice lahko določijo datum pred 15. septembrom, vendar po 30. juniju, pod pogojem, da po potrebi ustrezno upoštevajo uveljavljanje izjem iz člena 104.

2.  Države članice izvajajo upravni nadzor nad prejetimi zahtevki, obravnavajo upravičene zahtevke in obvestijo Komisijo do 15. oktobra vsako leto o skupni površini in zneskih, ki jih zajemajo zahtevki, razdeljenih po regijah in obsegu pridelka.

3.  Največji letni proračun za program izkrčitve je določen v Prilogi VII.

4.  Vsako leto se do 15. novembra po postopku iz člena 113(1) določi enotni odstotek odobritev prijavljenih zneskov, če skupni znesek, ki so ga države članice prijavile Komisiji, presega razpoložljiva proračunska sredstva, pri čemer se po potrebi upošteva uporaba člena 104(2) in (3).

5.  Države članice sprejemajo zahtevke do 1. februarja vsako leto:

Države članice vsako leto do 1. marca obvestijo Komisijo o prejetih zahtevkih, razdeljenih po regijah in obsegu pridelka, ter o skupnem znesku premij za izkrčitev, izplačanih po regijah.

6.  Države članice do 1. decembra vsako leto obvestijo Komisijo za predhodno vinsko leto o:

Člen 103

Navzkrižna skladnost

Kadar se za kmeta ugotovi, da na svojem kmetijskem gospodarstvu kadar koli v obdobju treh let od izplačila premije za izkrčitev ni izpolnjeval predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz členov 3 do 7 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se znesek plačila, kadar je neskladnost posledica ukrepanja ali neukrepanja, ki se lahko pripiše neposredno kmetu, zmanjša ali prekliče, delno ali v celoti, odvisno od resnosti, obsega, trajnosti in ponavljanja ugotovljene neskladnosti, kmetu pa se po potrebi ukaže, da vrne plačilo pod pogoji iz navedenih določb.

Člen 104

Izjeme

1.  Država članica lahko odloči, da zavrne nadaljnje zahtevke iz člena 102(1), ko skupna izkrčena površina na njenem ozemlju doseže 8 % površin, zasajenih z vinsko trto, kakor je navedeno v Prilogi VIII.

Država članica lahko odloči, da zavrne nadaljnje zahtevke iz člena 102(1) za posamezno regijo, ko skupna izkrčena površina v tej regiji doseže 10 % površin regije, zasajenih z vinsko trto.

2.  V skladu s postopkom iz člena 113(1) se lahko sprejme odločitev o prenehanju uporabe programa izkrčitve v državi članici, če bi ob upoštevanju nerešenih zahtevkov nadaljnja izkrčitev privedla do skupne izkrčene površine, večje od 15 % celotne površine države članice, zasajene z vinsko trto, kakor je navedeno v Prilogi VIII.

3.  V skladu s postopkom iz člena 113(1) se lahko sprejme odločitev o prenehanju uporabe programa izkrčitve v državi članici za določeno leto, če bi ob upoštevanju nerešenih zahtevkov nadaljnja izkrčitev privedla do izkrčene površine, večje od 6 % celotne površine države članice, zasajene z vinsko trto, kakor je navedeno v Prilogi VIII za določeno leto izvajanja programa.

4.  Države članice lahko razglasijo vinograde v gorah in na strmih pobočjih za neupravičene do programa izkrčitve v skladu s pogoji, ki se določijo po postopku iz člena 113(1).

5.  Države članice lahko razglasijo površine za neupravičene do programa izkrčitve, kadar uporaba programa izkrčitve ne bi bila združljiva s skrbjo za okolje. Površine, ki se tako razglasijo za neupravičene, ne presegajo 3 % skupne površine, zasajene z vinsko trto, kakor je navedeno v Prilogi VIII.

6.  Grčija lahko površine, zasajene z vinsko trto na Egejskih otokih in grških Jonskih otokih, razen na Kreti in Evbeji, razglasi za neupravičene v okviru programa izkrčitve.

7.  Program izkrčitve iz tega poglavja se ne uporablja za Azore, Madeiro in Kanarske otoke.

8.  Države članice, ki se odločijo za možnost iz odstavkov 4 do 6, Komisiji vsako leto do 1. avgusta in prvič do 1. avgusta 2008 v zvezi z ukrepi izkrčitve, ki se bodo izvajali, sporočijo:

9.  Države članice priznajo pridelovalcem na površinah, ki so neupravičene ali so na podlagi odstavkov 4 do 7 razglašene za neupravičene, prednost pri drugih podpornih ukrepih iz te uredbe, zlasti, če je primerno, pri ukrepu prestrukturiranja in preusmeritve na podlagi podpornih programov in ukrepov za razvoj podeželja.

Člen 105

De minimis

To poglavje ne velja za države članice, ki ne pridelajo več kot 50 000 hektolitrov vina na leto. Pridelava se izračuna na podlagi povprečne pridelave v zadnjih petih vinskih letih.

Člen 106

Dodatna nacionalna pomoč

Države članice lahko poleg dodeljene premije za izkrčitev odobrijo dodatno nacionalno pomoč, ki ne presega 75 % veljavne premije za izkrčitev.

Člen 107

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega poglavja, se sprejmejo po postopku iz člena 113(1).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti:

NASLOV VI

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 108

Register vinogradov

1.  Države članice vzdržujejo register vinogradov, ki vsebuje posodobljene podatke o obsegu vinogradniških površin.

2.  Za države članice, v katerih je skupno območje, zasajeno s sortami vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 24(1), manjše od 500 hektarjev, obveznost iz odstavka 1 ne velja.

Člen 109

Preglednica

Države članice, ki v svojih podpornih programih v skladu s členom 11 predvidijo ukrep „prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov“, pripravijo na podlagi registra vinogradov iz člena 108 posodobljeno preglednico obsega svojih vinogradniških površin in jo pošljejo Komisiji vsako leto do 1. marca, prvič pa do 1. marca 2009.

Člen 110

Trajanje registra vinogradov in preglednice

Po postopku iz člena 113(1) se lahko odloči, da se člena 108 in 109 kadar koli po 1. januarju 2016 ne uporabljata več.

Člen 111

Obvezno prijavljanje

1.  Pridelovalci grozdja za pridelavo vina ter pridelovalci mošta in vina vsako leto pristojnim nacionalnim organom prijavijo količine pridelka iz zadnje trgatve.

2.  Države članice lahko tudi zahtevajo, da trgovci z grozdjem za pridelavo vina vsako leto prijavijo prodane količine zadnje trgatve.

3.  Pridelovalci mošta in vina ter trgovci, razen trgovcev na drobno, vsako leto pristojnim nacionalnim organom prijavijo svoje zaloge mošta in vina, bodisi od trgatve v tekočem letu ali od trgatev iz prejšnjih let. Mošt in vino, uvožena iz tretjih držav, se navedeta ločeno.

Člen 112

Spremni dokumenti in register

1.  Proizvodi iz te uredbe se lahko dajo v promet v Skupnosti samo s spremnim dokumentom, ki je uradno odobren.

2.  Fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki imajo pri opravljanju svojega poklica proizvode, ki jih zajema ta uredba, zlasti pridelovalci, polnilci, predelovalci in trgovci, določeni po postopku iz člena 113(1), vodijo evidenco dobav in odprav teh proizvodov.

Člen 113

Postopek odbora

1.  Pri sklicevanju na ta odstavek, se uporablja člen 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek:

Člen 114

Finančna sredstva

Ukrepi iz poglavja I naslova II, razen ukrepov iz člena 7(1)(a), in poglavja III naslova V se štejejo za intervencijo za ureditev kmetijskih trgov iz člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

Člen 115

Izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo

1.  Države članice in Komisija si sporočajo vse potrebne informacije za izvajanje te uredbe, zlasti za spremljanje in analize trga ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti pri proizvodih, zajetih v tej uredbi.

2.  Po postopku iz člena 113(1) se sprejmejo podrobna pravila, ki določijo informacije, ki so potrebne za izvajanje odstavka 1 tega člena, ter obliko, vsebino, časovni razpored in roke, ureditev pošiljanja podatkov in dokumentov ter njihovo dajanje na voljo.

Člen 116

Spremljanje

Za namene uporabe te uredbe države članice zagotovijo, da so upravni in nadzorni postopki, ki se nanašajo na površine, združljivi z integriranim upravnim in nadzornim sistemom (IAKS) glede naslednjih elementov:

Ti postopki brez kakršnih koli težav ali navzkrižij omogočijo skupno delovanje ali izmenjavo podatkov z IAKS.

Člen 117

Nadzor in upravne kazni ter poročanje o njih

Z izjemo zadev iz člena 145(n)(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se v skladu s postopkom iz člena 113(1) te uredbe sprejme naslednje:

Člen 118

Imenovanje odgovornih nacionalnih organov

1.  Brez poseganja v člen 47 imenujejo države članice enega ali več organov, ki so odgovorni za zagotovitev skladnosti s pravili Skupnosti v vinskem sektorju. Imenujejo predvsem laboratorije, pooblaščene za opravljanje uradnih analiz v vinskem sektorju. Imenovani laboratoriji izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev iz standarda ISO/IEC 17025.

2.  Države članice sporočijo Komisiji imena in naslove organov in laboratorijev iz odstavka 1. Komisija poskrbi, da so te informacije javne.

Člen 119

Nacionalna pomoč za krizno destilacijo

1.  Države članice lahko proizvajalcem vina od 1. avgusta 2012 odobrijo nacionalno pomoč za prostovoljno ali obvezno destilacijo vina v utemeljenih kriznih primerih.

2.  Pomoč iz odstavka 1 mora biti sorazmerna in primerna za premagovanje krize.

3.  Skupni znesek, ki se v državi članici v določenem letu zagotovi za takšno pomoč, ne sme preseči 15 % celotnih sredstev, določenih za zadevno državo članico v Prilogi II za zadevno leto.

4.  Države članice, ki želijo uporabiti pomoč iz odstavka 1, predložijo Komisiji ustrezno utemeljeno obvestilo. Odločitev o odobritvi ukrepa in pomoči se sprejme v skladu s postopkom iz člena 113(1).

5.  Alkohol, ki nastane pri destilaciji iz odstavka 1, se lahko uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, tako da se prepreči izkrivljanje konkurence.

Člen 120

Poročilo Komisije

Komisija do konca leta 2012 predloži poročilo, pri čemer upošteva zlasti izkušnje, pridobljene z izvajanjem reforme.

Člen 121

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega naslova, se sprejmejo po postopku iz člena 113(1).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti:

NASLOV VII

SPREMEMBE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Spremembe

Člen 122

Spremembe Uredbe (ES) št. 1493/1999

V prvem pododstavku člena 2(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999 se datum „31. julija 2002“ nadomesti z:

„31. julija 2008“.

Člen 123

Spremembe Uredbe (ES) št. 1782/2003

Uredba (ES) št. 1782/2003 se spremeni:

Člen 124

Spremembe Uredbe (ES) št. 1290/2005

V členu 12 Uredbe (ES) št. 1290/2005 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.  Komisija določi zneske, ki so z uporabo členov 10(2), 143d in 143e Uredbe (ES) št. 1782/2003, člena 4(1) Uredbe Sveta (ES) št. 378/2007 dne 27. marca 2007 o pravilih za prostovoljno modulacijo neposrednih plačil, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1782/2003 ( 26 ) , in člena 23(2) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino ( 27 ), na voljo EKSRP.

Člen 125

Spremembe Uredbe (ES) št. 3/2008

Uredba (ES) št. 3/2008 se spremeni:

POGLAVJE II

Prehodne in končne določbe

Člen 126

Določbe za lažji prehod

V skladu s postopkom iz člena 113(1) se lahko sprejmejo ukrepi:

Člen 127

Uporaba pravil za državno pomoč

1.  Ob upoštevanju odstavka 2 se členi 87, 88 in 89 Pogodbe uporabljajo za pridelavo in trgovino s proizvodi, zajetimi v tej uredbi.

2.  Členi 87, 88 in 89 Pogodbe se ne uporabljajo za:

Člen 128

Razveljavitve, prehodna nadaljnja uporaba in sklicevanja

1.  Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 se uredbi (EGS) št. 2392/86 in (ES) št. 1493/1999 razveljavita.

►C1  2.  Uredba (EGS) št. 2392/86 in poglavji I in II naslova V, naslov VI, člena 18 in 70 ◄  ter ustrezne določbe, predvsem v ustreznih prilogah k Uredbi (ES) št. 1493/1999, se še naprej uporabljajo, dokler ne začnejo veljati ustrezna poglavja te uredbe v skladu s členom 129(2)(e).

3.  Naslednji ukrepi iz Uredbe (ES) št. 1493/1999 se še naprej uporabljajo, če so se začeli izvajati ali so bili sprejeti ukrepi, ki so upravičeni po navedeni uredbi pred 1. avgustom 2008:

4.  Sklicevanja na razveljavljeno Uredbo (ES) št. 1493/1999 se po potrebi razumejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 129

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Uporablja se od 1. avgusta 2008, razen:

3.  Poglavje II naslova V se uporablja do 31. decembra 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

PRILOGA I

OPREDELITVE POJMOV

Splošno

V zvezi z vinom

V zvezi s proizvodom

Delež alkohola

---

PRILOGA II

PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA PODPORNE PROGRAME

v skladu s členom 8(1)

---

PRILOGA III

PRORAČUNSKA DODELITEV ZA RAZVOJ PODEŽELJA

(iz člena 23(3))

---

PRILOGA IV

KATEGORIJE PROIZVODOV VINSKE TRTE

1.   Vino

Vino je proizvod, pridobljen izključno s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem iz svežega zdrozganega ali nezdrozganega grozdja ali iz grozdnega mošta.

Vino:

„Retsina“ je vino, pridelano izključno na geografskem območju Grčije, iz grozdnega mošta, obdelanega s smolo alepskega bora. Uporaba smole alepskega bora je dovoljena samo za pridobivanje vina „retsina“ pod pogoji, ki jih določajo veljavne grške določbe.

Z odstopanjem od točke (b) se „Tokaji eszencia“ in „Tokajská esencia“ štejeta za vino.

2.   Mlado vino, ki je še v vrenju

Mlado vino, ki je še v vrenju, je proizvod, pri katerem alkoholno vrenje še ni končano in še ni ločeno od svojih droži.

3.   Likersko vino

Likersko vino je proizvod:

4.   Peneče vino

Peneče vino je proizvod:

5.   Kakovostno peneče vino

Kakovostno peneče vino je proizvod:

6.   Kakovostno aromatično peneče vino

Kakovostno aromatično peneče vino je kakovostno peneče vino:

Posebna pravila glede drugih dodatnih lastnosti in pogojev pridelave in prodaje se sprejmejo po postopku iz člena 113(2).

7.   Gazirano peneče vino

Gazirano peneče vino je proizvod:

8.   Biser vino

Biser vino je proizvod, ki:

9.   Gazirano biser vino

Gazirano biser vino je proizvod, ki:

10.   Grozdni mošt

Grozdni mošt je tekoči proizvod, pridobljen naravno ali s fizikalnimi postopki iz svežega grozdja. Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola grozdnega mošta je do 1 vol. %.

11.   Delno prevreti grozdni mošt

Grozdni mošt v vrenju je proizvod, pridobljen z vrenjem grozdnega mošta z dejanskim deležem alkohola več kot 1 vol. %, vendar manj kakor tri petine skupnega volumenskega deleža alkohola.

12.   Delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja

Grozdni mošt iz sušenega grozdja v vrenju je proizvod, pridobljen z delnim vrenjem grozdnega mošta iz sušenega grozdja, ki ima skupno vsebnost sladkorja pred vrenjem najmanj 272 g na liter in naravni delež alkohola najmanj 8 vol. %. Ne glede na to nekatera vina, ki se določijo po postopku iz člena 113(2) in izpolnjujejo te zahteve, ne veljajo za delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja.

13.   Zgoščeni grozdni mošt

Zgoščeni grozdni mošt je nekaramelizirani grozdni mošt, ki je pridobljen z delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli dovoljeno metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo iz člena 31 pri temperaturi 20 oC, ni nižja od 50,9 %.

Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola zgoščenega grozdnega mošta je do 1 vol. %.

14.   Prečiščeni zgoščeni grozdni mošt

Prečiščeni zgoščeni grozdni mošt je tekoči nekaramelizirani proizvod, ki:

Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta je do 1 vol. %.

15.   Vino iz sušenega grozdja

Vino iz sušenega grozdja je proizvod, ki:

16.   Vino iz prezrelega grozdja

Vino iz prezrelega grozdja je proizvod, ki:

Države članice lahko predpišejo čas staranja za ta proizvod.

17.   Vinski kis

Vinski kis je kis, ki:

---

PRILOGA V

OBOGATITEV, DOKISANJE IN RAZKISANJE V NEKATERIH VINORODNIH CONAH

A.   Omejitve za obogatitev

B.   Postopki obogatitve

C.   Dokisanje in razkisanje

D.   Postopki

---

PRILOGA VI

OMEJITVE

A.   Splošno

B.   Sveže grozdje, grozdni mošt in grozdni sok

C.   Tipiziranje vin

Razen, če ni določeno drugače s strani Sveta v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti, je rezanje vina iz tretje države z vinom Skupnosti in rezanje med vini iz tretjih držav na ozemlju Skupnosti prepovedano.

D.   Stranski proizvodi

---

PRILOGA VII

PRORAČUN ZA PROGRAM IZKRČITVE

Sredstva, ki so na voljo za program izkrčitve iz člena 102(3), so:

---

PRILOGA VIII

Površine, ki jih države članice lahko razglasijo za neupravičene do programa izkrčitve

(iz člena 104(1), (2) in (5))

---

PRILOGA IX

VINORODNE CONE

(iz prilog IV in V)

Vinorodne cone, omenjene v Prilogi IV in Prilogi V, so:

---

( 1 ) Mnenje z dne 12. decembra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

( 2 ) Mnenje z dne 12. decembra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

( 3 ) UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1234/2007 (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

( 4 ) UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 248/2008 (UL L 76, 19.3.2008, str. 6).

( 5 ) UL L 277, 21.10.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 146/2008 (UL L 46, 21.2.2008, str. 1).

( 6 ) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

( 7 ) UL L 165, 30.4.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 301/2008(UL L 97, 9.4.2008, str. 85).

( 8 ) UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/68/ES (UL L 310, 28.11.2007, str. 11).

( 9 ) UL L 208, 31.7.1986, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1631/98 (UL L 210, 28.7.1998, str. 14).

( 10 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

( 11 ) UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1437/2007 (UL L 322, 7.12.2007, str. 1).

( 12 ) UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 293/2008 (UL L 90, 2.4.2008, str. 5).

( 13 ) UL L 3, 5.1.2008, str. 1.

( 14 ) Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (UL L 210, 31.7.2006, str. 25). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1989/2006 (UL L 411, 30.12.2006, str. 6).

( 15 ) UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

( 16 ) UL L 265, 26.9.2006, str. 1.

( 17 ) UL L 42, 14.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1276/2007 (UL L 284, 30.10.2007, str. 11).

( 18 ) UL L 39, 13.2.2008, str. 16.

( 19 ) UL L 40, 11.2.1989, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo 92/10/EGS (UL L 6, 11.1.1992, str. 35).

( 20 ) UL L 11, 14.1.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1891/2006 (UL L 386, 29.12.2006, str. 14).

( 21 ) UL L 186, 30.6.1989, str. 21. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 92/11/EGS (UL L 65, 11.3.1992, str. 32).

( 22 ) UL L 247, 21.9.2007, str. 17.

( 23 ) UL L 67, 10.3.1994, str. 89. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 427/2003 (UL L 65, 8.3.2003, str. 1).

( 24 ) UL L 349, 31.12.1994, str. 53. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2200/2004 (UL L 374, 22.12.2004, str. 1).

( 25 ) UL L 148, 6.6.2008, str. 1.“;

( 26 ) UL L 95, 5.4.2007, str. 1.

( 27 ) UL L 148, 6.6.2008, str. 1“