EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02008R0215-20140530
Council Regulation (EC) No 215/2008 of 18 February 2008 on the Financial Regulation applicable to the 10th European Development Fund
Consolidated text: Uredba Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad
Uredba Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad
2008R0215 — SL — 30.05.2014 — 002.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
UREDBA SVETA (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad (UL L 078, 19.3.2008, p.1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 102 |
1 |
16.4.2011 |
||
|
L 157 |
52 |
27.5.2014 |
||
UREDBA SVETA (ES) št. 215/2008
z dne 18. februarja 2008
o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisan v Cotonouju dne 23. junija 2000 ( 1 ) in spremenjen v Luxembourgu dne 25. junija 2005 ( 2 ) (v nadaljnjem besedilu „Sporazum AKP-ES“),
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti („Sklep o pridružitvi čezmorskih držav“) ( 3 ), in zlasti člena 23(4) Sklepa,
ob upoštevanju Sklepa št. 1/2006 Sveta ministrov AKP-ES z dne 2. junija 2006 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 in spremembah revidiranega Sporazuma o partnerstvu AKP-ES ( 4 ),
ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katero se uporablja Četrti del Pogodbe ES ( 5 ) („Notranji sporazum“), in zlasti člena 10(2) Notranjega sporazuma,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 617/2007 z dne 14. maja 2007 o izvajanju 10. Evropskega razvojnega sklada v okviru Sporazuma o partnerstvu AKP-ES ( 6 ),
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča ( 7 ),
ob upoštevanju mnenja Evropske investicijske banke,
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Določiti bi bilo treba podrobna pravila za plačilo prispevkov držav članic v 10. Evropski razvojni sklad (v nadaljnjem besedilu „ERS“), ustanovljen z Notranjim sporazumom, in za dodelitev finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katero se uporablja Četrti del Pogodbe ES („ČDO“). |
|
(2) |
Določiti bi bilo treba pravila za obravnavanje neporabljenih sredstev iz prejšnjih ERS, zlasti v zvezi s podrobno ureditvijo za njihov prenos v 10. ERS in pravili za njihovo uporabo oziroma posledice njihove zapadlosti v zvezi s prispevki držav članic. |
|
(3) |
Določiti bi bilo treba pogoje, v skladu s katerimi bo Računsko sodišče izvajalo svoja pooblastila v zvezi z ERS. |
|
(4) |
Določiti bi bilo treba pogoje, v skladu s katerimi Evropska investicijska banka („EIB“) upravlja sredstva ERS. |
|
(5) |
Določbe v zvezi z nadzorom sredstev ERS, ki jih upravlja EIB, s strani Računskega sodišča bi morale biti skladne s tristranskim sporazumom, sklenjenim med Računskim sodiščem, EIB in Komisijo, ki je predviden v členu 248(4) Pogodbe. |
|
(6) |
Primerno bi bilo zagotoviti pravilno, hitro in učinkovito izvajanje programov in projektov, ki se financirajo na podlagi Sporazuma AKP-ES, in določiti pregledne upravljalne postopke, ki so preprosti za uporabo in olajšujejo decentralizacijo nalog in pristojnosti. |
|
(7) |
Pogodbenice Sporazuma AKP-ES so ponovno potrdile zavezanost socialnim in etičnim klavzulam iz ustreznih konvencij Mednarodne organizacije dela (ILO). |
|
(8) |
Določiti bi bilo treba podrobna pravila, v skladu s katerimi odredbodajalec na podlagi prenosa v tesnem sodelovanju z nacionalnim odredbodajalcem sprejme potrebne ureditve za zagotavljanje pravilnega izvajanja dejavnosti. |
|
(9) |
V tej uredbi bi bilo treba zaradi učinkovitosti in poenostavitve, kolikor je to mogoče, upoštevati Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti ( 8 ), kot temelj reforme notranjega upravljanja Komisije. Če je ustrezno, bi bilo treba Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti ( 9 ), v nekaterih primerih smiselno uporabljati. |
|
(10) |
Vse spremembe glede na Finančno uredbo z dne 27. marca 2003 v zvezi z 9. Evropskim razvojnim skladom ( 10 ) bi morale prispevati k doseganju ciljev reform Komisije, izboljšati ali zagotoviti dobro finančno poslovodenje in izboljšati varstvo finančnih interesov Skupnosti pred goljufijami in drugimi nezakonitimi dejavnostmi ter tako povečati zakonitost in pravilnost finančnih dejavnosti. |
|
(11) |
V primerjavi s Finančno uredbo za 9. ERS so ob upoštevanju praktičnih izkušenj potrebne nekatere spremembe za olajšanje izvajanja ERS in uresničevanje ciljev politik, na katerih temelji, ter za prilagoditev nekaterih zahtev glede postopka in dokazil. Zlasti je treba izboljšati preglednost, in sicer z zagotavljanjem informacij o upravičencih sredstev Skupnosti. |
|
(12) |
Načelo dobrega finančnega poslovodenja bi moralo obsegati uspešen in učinkovit notranji nadzor uporabe sredstev ERS. |
|
(13) |
V zvezi s sredstvi ERS bi bilo treba državam članicam omogočiti dajanje prostovoljnih finančnih prispevkov, s čimer bi se pripomoglo k doseganju ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-ES ločeno od sofinanciranja, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 617/2007. |
|
(14) |
Za ERS bi bilo treba uporabljati načelo specifikacije. |
|
(15) |
V zvezi z metodami uporabe sredstev ERS bi bilo treba določbe o centraliziranem, decentraliziranem in skupnem upravljanju iz finančne uredbe za 9. ERS zaradi jasnosti preoblikovati, nekatere zahteve pa pojasniti. Zlasti bi bilo treba poenostaviti zahteve za skupno upravljanje, pogoje za prenos nalog in merila za uporabo nacionalnih javnih organov, da se olajša njihova uporaba in odzivanje na vse večje operativne potrebe. |
|
(16) |
Prepoved prenosa nalog izvajanja na zasebne organe bi bilo treba prilagoditi glede na centralizirano upravljanje, saj se je pokazalo, da so pogoji te prepovedi neupravičeno strogi. Komisiji bi bilo treba omogočiti, da uporablja storitve potovalne agencije ali organizatorja konferenc, da ti prevzamejo povračilo stroškov udeležencev na konferencah, ob čemer je treba zagotoviti, da zasebno podjetje ne uporablja nobenih diskrecijskih pooblastil. |
|
(17) |
Pojasniti je treba tudi odgovornost računovodje za potrjevanje računovodskih izkazov na podlagi finančnih informacij, ki mu jih predložijo odredbodajalci. V ta namen bi bilo treba računovodjo pooblastiti za preverjanje informacij, ki jih prejme odredbodajalec na podlagi prenosa, in po potrebi za izražanje pridržkov. |
|
(18) |
Pojasniti bi bilo treba pogoje in omejitve v zvezi s finančno obveznostjo vseh finančnih udeležencev in drugih oseb, ki sodelujejo pri izvajanju ERS. |
|
(19) |
Pravila o izterjavi terjatev bi bilo treba pojasniti in okrepiti zaradi boljšega varovanja finančnih interesov Skupnosti. Zlasti bi bilo treba določiti pogoje, pod katerimi se ERS plačajo zamudne obresti. |
|
(20) |
Predvideti bi bilo treba zastaralne roke glede veljavnosti zahtevkov. Za razliko od številnih držav članic za Skupnost ne velja zastaralni rok, po katerem finančne terjatve po določenem času zastarajo. Prav tako Skupnost ni omejena z zastaralnim rokom pri svojih terjatvah do tretjih oseb. Uvedba takšnih zastaralnih rokov bi morala ustrezati načelu dobrega finančnega poslovodenja. |
|
(21) |
V skladu s splošno Finančno uredbo in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ( 11 ) bi bilo treba pojasniti pravila o izključitvi iz postopkov javnih naročil. Treba bi bilo jasno razlikovati med obvezno izključitvijo in izključitvijo na podlagi upravne kazni. Poleg tega bi bilo treba zaradi pravne varnosti in sorazmernosti določiti najdaljše obdobje izključitve. Lahko se določi izjema od pravil o izključitvi za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji od dobavitelja blaga, ki končuje poslovne dejavnosti, ali od stečajnih ali likvidacijskih upraviteljev v stečajnem postopku, ali po sporazumu z upniki ali po podobnem postopku po nacionalni zakonodaji. |
|
(22) |
Primerno je, da se v okviru ERS omogoči uporaba centralne baze podatkov o kandidatih ali ponudnikih v situacijah za izključitev, ki je bila vzpostavljena na podlagi Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. |
|
(23) |
V zvezi z donacijami je v členu 103 potrebnih nekaj pojasnil, zlasti v zvezi z njihovim področjem uporabe. Za izboljšanje upravljanja donacij in poenostavitev postopkov bi bilo treba omogočiti, da se donacije dodeljujejo z odločbami ustanove ali s pisnimi sporazumi z upravičenci ter da se pavšalna izplačila in pavšalni zneski odobrijo skupaj z bolj klasično metodo povračila stroškov, ki so dejansko nastali. Poleg tega bi morale biti zahteve za preverjanja in jamstva bolj sorazmerne s povezanimi finančnimi tveganji. |
|
(24) |
Pravilo, da bi morale biti donacije dodeljene na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, se je izkazalo kot dobro. Toda izkušnje so pokazale, da zaradi narave ukrepa v določenih primerih pri izboru upravičencev tega ni mogoče upoštevati. Zato bi bilo treba izrecno priznati, da se to lahko zgodi v izrednih primerih. |
|
(25) |
Kadar so donacije dodeljene za tekoče stroške, se je kot nepotrebno togo pokazalo pravilo, da potrebni sporazum ne sme biti podpisan pozneje kot v štirih mesecih po začetku proračunskega leta upravičenca. Ta rok bi bilo zato treba določiti na šest mesecev. |
|
(26) |
Ker se bodo donacije še naprej dodeljevale na podlagi meril za izbor in dodelitev, ni nobene potrebe po tem, da bi ta merila v vseh primerih ovrednotila komisija. Ocenjevanje meril za izbor bi bilo treba omogočiti še na druge, bolj prilagodljive načine. |
|
(27) |
Zaradi jasnosti bi bilo treba poenostaviti pravilo o zahtevah glede javnih naročil, ki ga morajo uporabljati upravičenci donacij. Poleg tega bi bilo treba izrecno določiti primere, v katerih je zaradi izvedbe ukrepa potrebna finančna podpora tretjim osebam – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
|
KAZALO |
|
|
PRVI DEL – |
TEMELJNE DOLOČBE |
|
NASLOV I – |
PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN SPLOŠNE DOLOČBE |
|
NASLOV II – |
FINANČNA NAČELA |
|
NASLOV III – |
SREDSTVA ERS IN IZVAJANJE |
|
NASLOV IV – |
FINANČNI UDELEŽENCI |
|
NASLOV V – |
PRIHODKI |
|
NASLOV VI – |
ODHODKI |
|
NASLOV VII – |
RAZLIČNE IZVEDBENE DOLOČBE |
|
NASLOV VIII – |
OBLIKE FINANCIRANJA |
|
NASLOV IX – |
PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA IN RAČUNOVODSTVO |
|
NASLOV X – |
ZUNANJA REVIZIJA IN RAZREŠNICA |
|
DRUGI DEL – |
SKLAD ZA SPODBUJANJE NALOŽB |
|
TRETJI DEL – |
PREHODNE DOLOČBE |
PRVI DEL
TEMELJNE DOLOČBE
NASLOV I
Predmet urejanja, področje uporabe in splošne določbe
Člen 1
Področje uporabe
V tej uredbi so določena pravila za finančno izvajanje sredstev Evropskega razvojnega sklada (ERS) ter pripravo in revizijo njegovega zaključnega računa.
Člen 2
Povezava z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012
1. Če ni posebej določeno drugače, se šteje, da neposredno sklicevanje v tej uredbi na določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ) vključuje tudi sklicevanja na ustrezne določbe Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 ( 13 ).
2. Šteje se, da sklicevanja v tej uredbi na določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se uporabljajo, ne vključujejo postopkovnih določb, ki niso pomembne za ERS, zlasti tistih v zvezi s pooblastili za sprejemanje delegiranih aktov.
3. Notranja sklicevanja v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012 ali v Delegirani uredbi (EU) št. 1268/2012 ne pomenijo, da se določbe, na katere se ta sklicevanja nanašajo, posredno uporabljajo za ERS.
4. Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kot izrazi, ki se uporabljajo v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012, z izjemo opredelitev v točkah (a) do (e) člena 2 navedene uredbe.
Vendar pa se v tej uredbi naslednji izrazi iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 opredelijo na naslednji način:
(a) „proračun“ ali „proračunski“ pomeni „ERS“;
(b) „proračunska obveznost“ pomeni „finančno obveznost“;
(c) „institucija“ pomeni „Komisijo“;
(d) „odobritve“ ali „odobritve za poslovanje“ pomenijo „sredstva ERS“;
(e) „proračunska postavka“ ali „postavka v proračunu“ pomeni „dodelitev“;
(f) „temeljni akt“ pomeni, glede na ustrezen kontekst, Notranji sporazum za 10. ERS, Sklep Sveta 2013/755/EU ( 14 ) (v nadaljnjem besedilu: Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) ali Uredbo Sveta (ES) št. 617/2007 ( 15 ) (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba);
(g) „tretja država“ pomeni katero koli upravičeno državo ali ozemlje, zajeto v geografskem področju uporabe ERS.
5. Pri razlaganju te uredbe si je treba prizadevati za ohranjanje skladnosti z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012, razen če bi bila taka razlaga nezdružljiva s posebnostmi ERS, kakor je določeno v Sporazumu o partnerstvu AKP-EU, Notranjem sporazumu za 10. ERS, Sklepu o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj ali Izvedbeni uredbi.
Člen 3
Roki, datumi in časovne omejitve
Če ni določeno drugače, se za roke, določene s to uredbo, uporablja Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 ( 16 ).
Člen 4
Varstvo osebnih podatkov
Ta uredba ne posega v zahteve Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 17 ) niti v zahteve Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 18 ).
Uporablja se člen 29 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, ki se nanaša na informacije o prenosu osebnih podatkov za namene revizije.
NASLOV II
Finančna načela
Člen 5
Finančna načela
Sredstva ERS se izvršujejo v skladu z naslednjimi načeli:
(a) enotnost in točnost proračuna;
(b) obračunska enota;
(c) univerzalnost;
(d) specifikacija;
(e) dobro finančno poslovodenje;
(f) preglednost.
Proračunsko leto traja od 1. januarja do 31. decembra.
Člen 6
Načela enotnosti in točnosti proračuna
Noben prihodek se ne pobere in noben odhodek izvrši, če ni evidentiran v okviru ERS.
Uporabljata se člen 8(2) in (3) ter prvi pododstavek člena 8(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
Člen 7
Načelo obračunske enote
Smiselno se uporablja člen 19 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o uporabi eura.
Člen 8
Načelo univerzalnosti
Brez poseganja v člen 9 te uredbe skupni prihodki pokrivajo skupne ocene plačil.
Vsi prihodki in odhodki se izkazujejo v celoti brez neto izravnave, brez poseganja v člen 23 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanaša na pravila o odbitkih in popravkih deviznega tečaja in se uporablja.
Vendar se s prihodkom iz točke (c) člena 9(2) te uredbe samodejno zmanjšajo plačila, izvedena za obveznost, iz katere prihodek izhaja.
Unija ne sme najemati posojil v okviru ERS.
Člen 9
Namenski prejemki
1. Za financiranje posebnih postavk odhodkov se uporabljajo namenski prejemki.
2. Namenski prejemki so:
(a) finančni prispevki držav članic in tretjih držav, v obeh primerih tudi njihovih javnih agencij, subjektov ali fizičnih oseb ter prispevki mednarodnih organizacij za določene projekte ali programe zunanje pomoči, ki jih financira Unija in jih v njihovem imenu upravljata Komisija ali Evropska investicijska banka (EIB) v skladu s členom 10 Izvedbene uredbe;
(b) prihodki, predvideni za poseben namen, kot so prihodki od ustanov, subvencije, darila ter volila;
(c) prihodki iz vračil – po izterjavi – nepravilno plačanih zneskov;
(d) prihodki od obresti iz plačil predhodnega financiranja v skladu s členom 8(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;
(e) povračila in prihodki, ki jih ustvarijo finančni instrumenti v skladu s členom 140(6) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;
(f) prihodki iz poznejših povračil davkov v skladu s točko (b) člena 23(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
3. Iz namenskih prejemkov iz točk (a) in (b) odstavka 2 se financirajo postavke odhodkov, ki jih določi donator, če Komisija to sprejme.
Iz namenskih prejemkov iz točk (e) in (f) odstavka 2 se financirajo postavke odhodkov, podobne tistim, iz katerih so bili ustvarjeni.
4. Smiselno se uporablja člen 184(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
5. Člen 22(1) in (2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanaša na donacije, se uporablja za namenske prejemke iz točke (b) odstavka 2 tega člena. Ob upoštevanju člena 22(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 mora sprejetje donacije odobriti Svet.
6. Sredstva ERS, ki ustrezajo namenskim prejemkom, se dajo na voljo samodejno, čim Komisija prejme ta prihodek. Vendar ocena terjatev pomeni, da so sredstva ERS na voljo, če gre za namenske prejemke iz točke (a) odstavka 2 in je sporazum z državo članico izražen v eurih; plačila na podlagi tega prihodka se lahko izvedejo šele, ko je bil ta prejet.
Člen 10
Načelo specifikacije
Sredstva ERS se namenijo za posebne namene po državah AKP ali ČDO in v skladu z glavnimi instrumenti sodelovanja.
Za države AKP so navedeni instrumenti določeni v Finančnem protokolu iz Sporazuma o partnerstvu AKP-EU. Namenitev sredstev (okvirne dodelitve) temelji tudi na določbah Notranjega sporazuma in Izvedbene uredbe ter upošteva sredstva, rezervirana za izdatke za podporo, povezane z načrtovanjem in izvrševanjem v skladu s členom 6 Notranjega sporazuma za 10. ERS.
Za ČDO so navedeni instrumenti določeni v četrtem delu Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj ter Prilogi II k navedenemu sklepu. Pri namenitvi teh sredstev se upošteva tudi nedodeljena rezerva iz člena 3(3) navedene priloge in sredstva za študije ali ukrepe tehnične pomoči iz točke (c) člena 1(1) navedene priloge.
Člen 11
Načelo dobrega finančnega poslovodenja
1. Uporablja se člen 30(1) in (2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanaša na načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Brez poseganja v točko (a) odstavka 3 tega člena se člen 18 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 ne uporablja.
2. Določijo se posebni, merljivi, dosegljivi, relevantni in časovno opredeljeni cilji. Doseganje teh ciljev se spremlja s kazalniki uspešnosti.
3. Za boljše odločanje, zlasti da se upraviči in opredeli določitev prispevkov iz člena 21 te uredbe, ki jih morajo plačati države članice, je potrebno oceniti naslednje:
(a) sredstva ERS se uporabijo šele po predhodni oceni dejavnosti, ki se opravi in zajema elemente iz člena 18(1) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012;
(b) dejavnost je treba oceniti naknadno, da se zagotovi, da ciljni rezultati upravičujejo uporabljena sredstva.
4. Oblike financiranja iz naslova VIII te uredbe in načini izvajanja iz člena 17 te uredbe se izberejo na podlagi njihove sposobnosti za doseganje posebnih ciljev ukrepov in njihove sposobnosti doseganja rezultatov, zlasti ob upoštevanju stroškov kontrol, upravnega bremena ter pričakovanega tveganja neskladnosti s predpisi. Pri nepovratnih sredstvih je treba upoštevati možnost uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in stroškov na enoto.
Člen 12
Notranji nadzor
Uporablja se člen 32 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
Člen 13
Načelo preglednosti
1. ERS se izvaja in zaključni račun pripravi v skladu z načelom preglednosti.
2. Letno poročilo o obveznostih, plačilih in letnem znesku zahtevkov za prispevke iz člena 7 Notranjega sporazuma za 10. ERS se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
3. Brez poseganja v člen 4 te uredbe se uporabljata prvi pododstavek člena 35(2) in člen 35(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanašata na objave informacij o prejemnikih in druge informacije. V drugem pododstavku člena 21(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 izraz „lokacija“ po potrebi pomeni ekvivalent regije na ravni NUTS 2, kadar je prejemnik fizična oseba.
4. Ukrepi, ki se financirajo v okviru ERS, se lahko izvajajo z vzporednim ali skupnim sofinanciranjem.
Pri vzporednem sofinanciranju se ukrep razdeli na več jasno prepoznavnih delov – vsakega financirajo različni partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje tako, da je vedno razvidno, kakšen je končni namen financiranja.
Pri skupnem sofinanciranju si skupne stroške ukrepa delijo partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, sredstva pa so združena tako, da ni več mogoče ugotoviti vira financiranja posameznih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru ukrepa. V takih primerih se pri naknadni objavi pogodb o nepovratnih sredstvih in javnih naročil, kot je določeno v prvem pododstavku člena 35(2) in členu 35(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, upoštevajo morebitna pravila pooblaščenega subjekta.
5. Komisija pri zagotavljanju finančne pomoči, če je to primerno, sprejme vse potrebne ukrepe, da bi zagotovila prepoznavnost finančne podpore Unije. To vključuje ukrepe, s katerimi se prejemnikom nalagajo zahteve glede prepoznavnosti sredstev Unije, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Komisija je odgovorna, da spremlja, ali prejemniki izpolnjujejo te zahteve.
NASLOV III
Sredstva ERS in izvajanje
Člen 14
Viri sredstev ERS
Sredstva ERS sestavljajo zgornja meja iz člena 1 Sklepa 2013/759/EU ter drugi namenski prejemki iz člena 9 te uredbe.
Sredstva ERS, ki jih upravlja EIB, sestavljajo tudi sredstva Sklada za spodbujanje naložb, ki se upravlja kot obnovljiv sklad.
Člen 15
Struktura ERS
Prihodki in odhodki ERS se razvrstijo po obliki ali namenu, za katerega so določeni.
Člen 16
Izvajanje ERS v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja
1. Komisija prevzame obveznosti Unije, določene v členu 57 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU in Sklepu o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj. V ta namen izvršuje prihodke in odhodke ERS v skladu z določbami tega dela in tretjega dela te uredbe na lastno odgovornost in v okviru omejitev sredstev ERS.
2. Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobrenih sredstev ERS v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.
Člen 17
Načini izvajanja
1. Uporabljata se člena 56 in 57 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
2. V skladu z določbami iz odstavkov 3 do 5 tega člena se uporabljajo pravila o načinih izvrševanja, določena v poglavju 2 naslova IV prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ter členih 188 in 193 navedene uredbe. Vendar se točka (b) člena 58(1) in člen 59 navedene uredbe, ki se nanašajo na deljeno upravljanje z državami članicami, ne uporabljata.
3. Pooblaščeni subjekti zagotavljajo skladnost z zunanjo politiko Unije in lahko poverijo naloge izvrševanja proračuna drugim subjektom pod pogoji, enakovrednimi pogojem, ki se uporabljajo za Komisijo. Države članice letno izpolnjujejo svoje obveznosti iz člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Revizijsko mnenje se predloži v enem mesecu po poročilu in izjavi o upravljanju, da se upošteva pri zagotovilu Komisiji.
Mednarodne organizacije iz točke (c)(ii) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ter subjekte držav članic iz točk (c)(v) in (vi) člena 58(1) navedene uredbe, na katere Komisija prenese naloge izvrševanja proračuna, lahko te naloge pod enakovrednimi pogoji, kot veljajo za Komisijo, prenesejo tudi na neprofitne organizacije z ustreznimi operativnimi in finančnimi zmogljivostmi.
Države AKP in ČDO lahko prav tako poverijo naloge izvrševanja proračuna svojim službam in organom, katerih delovanje ureja zasebno pravo na podlagi naročila storitev. Ti organi se izberejo na podlagi odprtih, preglednih, sorazmernih in nediskriminacijskih postopkov, pri čemer se preprečijo navzkrižja interesov. Pogoji naročila storitev se določijo v sporazumu o financiranju.
4. Kadar se ERS izvaja s posrednim upravljanjem z državami AKP ali ČDO, Komisija brez poseganja v pristojnosti držav AKP ali ČDO, ki delujejo v vlogi naročnikov:
(a) po potrebi izterja zneske, ki jih dolgujejo prejemniki v skladu s členom 80 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, vključno z odločbo, ki je izvršljiva pod enakimi pogoji, kakor so določeni v členu 299 Pogodbe;
(b) lahko, če tako zahtevajo okoliščine, naloži upravne in/ali denarne kazni pod enakimi pogoji, kakor so določeni v členu 109 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
Sporazum o financiranju vsebuje določbe o sodelovanju med Komisijo in državami AKP ali ČDO v ta namen.
5. Finančna pomoč Unije se lahko zagotavlja s prispevki v mednarodne, regionalne ali nacionalne sklade, kot so skladi, ki so jih ustanovile ali jih upravljajo EIB, države članice, partnerske države in regije ali mednarodne organizacije in so namenjeni spodbujanju skupnega financiranja več donatorjev, ali sklade, ki jih za namene skupnega izvajanja projektov ustanovi en ali več donatorjev.
Ustrezno se spodbuja vzajemni dostop finančnih institucij Unije do finančnih instrumentov, ki so jih vzpostavile druge organizacije.
NASLOV IV
Finančni udeleženci
Člen 18
Splošne določbe o finančnih udeležencih in njihovi odgovornosti
1. Komisija vsakemu finančnemu udeležencu zagotovi sredstva, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih nalog, in pripravi listino, kjer podrobno opiše njegove naloge, pravice in obveznosti.
2. Uporablja se člen 64 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o ločitvi nalog.
3. Smiselno se uporablja poglavje IV naslova IV prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanaša na odgovornost finančnih udeležencev.
Člen 19
Odredbodajalec
1. Uporabljajo se členi 65, 66 in 67 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanašajo na odredbodajalca, njegova pooblastila in dolžnosti ter pooblastila in dolžnosti vodij delegacij Unije.
Letno poročilo o dejavnostih iz člena 66(9) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 v prilogi vključuje preglednice, ki po dodelitvah, državi, ozemlju, regiji ali podregiji prikazujejo skupni znesek obveznosti, dodeljena sredstva in opravljena plačila v proračunskem letu ter skupne vrednosti od odprtja zadevnega ERS.
2. Če odgovorni odredbodajalec Komisije ugotovi težave pri izvajanju postopkov v zvezi z upravljanjem sredstev ERS, skupaj z imenovanim nacionalnim ali regionalnim odredbodajalcem, odredbodajalcem znotraj držav AKP ali teritorialnim odredbodajalcem vzpostavi vse potrebne stike, da se odpravijo težave in sprejmejo vsi potrebni ukrepi. V primeru, da nacionalni ali regionalni odredbodajalec, odredbodajalec znotraj držav AKP ali teritorialni odredbodajalec ne opravlja nalog, ki so mu naložene na podlagi Sporazuma o partnerstvu AKP-EU ali Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, ali jih ni sposoben opravljati, ga lahko začasno nadomesti odgovorni odredbodajalec Komisije ter deluje v njegovem imenu; v tem primeru lahko Komisija iz sredstev, dodeljenih zadevni državi AKP ali ČDO, prejme finančno nadomestilo za dodatno upravno obremenitev.
Člen 20
Računovodja
1. Računovodja ERS je računovodja Komisije.
2. Uporabljata se člen 68, z izjemo drugega pododstavka odstavka 1 navedenega člena, člen 69 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanašata na pooblastila in dolžnosti računovodje ter pooblastila, ki jih lahko prenese računovodja. Člen 54 in člen 57(3), drugi pododstavek člena 58(5) ter člen 58(6) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 se ne uporabljajo.
NASLOV V
Prihodki
Člen 21
Letni prispevek in njegovi obroki
1. V skladu s členom 7 Notranjega sporazuma za 10. ERS se zgornja meja letnega zneska prispevka za leto n + 2 in letni znesek prispevka za leto n + 1 ter njegovo plačilo v treh obrokih določijo v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 7 tega člena.
Obroki, ki jih mora plačati posamezna država članica, se določijo tako, da so sorazmerni s prispevki, ki jih ta država članica nameni za ERS in so določeni v členu 1(2) Notranjega sporazuma za 10. ERS.
2. Komisija do 15. oktobra leta n predstavi predlog, ki določa:
(a) zgornjo mejo letnega zneska prispevka za leto n + 2;
(b) letni znesek prispevka za leto n + 1;
(c) znesek prvega obroka prispevka za leto n + 1;
(d) okvirno, nezavezujočo napoved, ki temelji na statističnem pristopu, pričakovanih letnih zneskov prispevkov za leti n + 3 in n + 4.
Svet odloči o tem predlogu do 15. novembra leta n.
Države članice plačajo prvi obrok prispevka za leto n + 1 najpozneje do 21. januarja leta n + 1.
3. Komisija do 15. junija leta n + 1 predstavi predlog, ki določa:
(a) znesek drugega obroka prispevka za leto n + 1;
(b) spremenjeni letni znesek prispevka za leto n + 1 v skladu z dejanskimi potrebami, če bi, v skladu s členom 7(3) Notranjega sporazuma za 10. ERS, letni znesek odstopal od dejanskih potreb.
Svet odloči o predlogu najpozneje v 21 koledarskih dneh po predstavitvi predloga s strani Komisije.
Države članice plačajo drugi obrok najpozneje v 21 koledarskih dneh po sprejetju sklepa Sveta.
4. Komisija, upoštevajoč ocene EIB o upravljanju in dejavnosti Sklada za spodbujanje naložb, vključno s subvencijami obrestne mere, ki jih izvršuje EIB, do 15. junija leta n + 1 pripravi in pošlje Svetu poročilo o obveznostih, plačilih in letnem obsegu zahtevkov za prispevke, ki so bili izvedeni v letu n in ki jih je treba izvesti v letih n + 1 in n + 2. Komisija zagotovi letne zneske prispevkov držav članic in znesek, ki ga je treba še plačati v okviru ERF, pri čemer se ločita deleža EIB in Komisije. Zneski za leti n + 1 in n + 2 temeljijo na sposobnosti za učinkovito zagotavljanje predlaganega obsega sredstev, pri čemer se je treba izogibati bistvenim razhajanjem med različnimi leti in znatnim neporabljenim sredstvom ob koncu leta.
5. Komisija do 10. oktobra leta n + 1 predstavi predlog, ki vsebuje:
(a) znesek tretjega obroka prispevka za leto n + 1;
(b) spremenjeni letni znesek prispevka za leto n + 1 v skladu z dejanskimi potrebami, če bi, v skladu s členom 7(3) Notranjega sporazuma za 10. ERS, letni znesek odstopal od dejanskih potreb.
Svet odloči o predlogu najpozneje v 21 koledarskih dneh po predstavitvi predloga s strani Komisije.
Države članice plačajo tretji obrok najpozneje v 21 koledarskih dneh po sprejetju sklepa Sveta.
6. Vsota obrokov, ki se nanašajo na določeno leto, ne sme presegati letnega zneska prispevka, določenega za to leto. Letni znesek prispevka ne sme presegati zgornje meje, določene za to leto. Zgornje meje ni mogoče zvišati, razen v skladu s členom 7(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS. Morebitno zvišanje zgornje meje se vključi v predloge iz odstavkov 2, 3 in 5 tega člena.
7. Zgornja meja letnega zneska prispevka, ki ga plača posamezna država članica za leto n + 2, letni znesek prispevka za leto n + 1 in obroki prispevkov podrobno določajo:
(a) znesek, ki ga upravlja Komisija, in
(b) znesek, ki ga upravlja EIB, vključno s subvencioniranimi obrestnimi merami, ki jih upravlja.
Člen 22
Plačilo obrokov
1. Pri zahtevkih za prispevke se najprej porabijo zneski, določeni v prejšnjih Evropskih razvojnih skladih, in sicer eden za drugim.
2. Prispevki držav članic so izraženi v eurih in se plačajo v eurih.
3. Prispevek iz točke (a) člena 21(7) vsaka država članica knjiži v dobro na posebnem računu, imenovanem „Evropska komisija – Evropski razvojni sklad“ in odprtem pri centralni banki te države članice ali finančni ustanovi, ki jo določi zadevna država članica. Zneski takih prispevkov ostanejo na teh posebnih računih, dokler ni treba izvesti plačil. Komisija si prizadeva, da opravi vsa črpanja s posebnih računov tako, da na navedenih računih ohrani razporeditev sredstev, ki ustreza razdelitvenemu ključu v skladu s točko (a) člena 1(2) Notranjega sporazuma za 10. ERS.
Vsaka država članica vknjiži prispevek iz točke (b) člena 21(7) te uredbe v dobro v skladu s členom 53(1).
Člen 23
Obresti za neplačane zneske prispevkov
1. Po izteku rokov iz člena 21(2), (3) in (5) mora zadevna država članica plačati obresti v skladu z naslednjimi pogoji:
(a) obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca, v katerem se izteče rok za plačilo, povečana za dve odstotni točki. Ta obrestna mera se poveča za četrtino odstotne točke za vsak zamujen mesec.
(b) Obresti se plačajo za obdobje, ki preteče od koledarskega dne po izteku roka za plačilo do dneva plačila.
2. V zvezi s prispevkom iz točke (a) člena 21(7) se obresti knjižijo v dobro na enega od računov, določenih v členu 1(6) Notranjega sporazuma za 10. ERS.
V zvezi s prispevkom iz točke (b) člena 21(7) se obresti knjižijo v dobro Sklada za spodbujanje naložb v skladu s členom 53(1).
Člen 24
Poziv k plačilu neplačanih prispevkov
Komisija in EIB po izteku finančnega protokola iz Sporazuma o partnerstvu AKP-EU zahtevata plačilo dela prispevkov, ki jih morajo države članice še plačati v skladu s členom 21 te uredbe, kot se zahteva v skladu s pogoji iz te uredbe.
Člen 25
Drugi prihodki
1. Uporabljajo se členi 77 do 79, člen 80(1) in (2) ter člena 81 in 82 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanašajo na oceno terjatev, ugotovitev terjatev, odobritev in pravila izterjave, zastaralni rok in obravnavo upravičenosti Unije. Izterjava se lahko opravi s sklepom Komisije, izvršljivim na podlagi člena 299 Pogodbe.
2. V zvezi s členom 77(3) in členom 78(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se sklicevanje na lastna sredstva razume kot sklicevanje na prispevke držav članic, opredeljenih v členu 21 te uredbe.
3. Za izterjave, določene v eurih, se uporablja člen 83(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012. Uporablja se tudi za izterjave v lokalni valuti, vendar se tedaj uporabi obrestna mera centralne banke države, ki izdaja valuto, veljavna na prvi koledarski dan meseca, v katerem je izdan nalog za izterjavo.
4. V zvezi s členom 84(3) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 se seznam upravičenosti oblikuje ločeno za ERS in doda k poročilu iz člena 44(2) te uredbe.
5. Člena 85 in 90 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 se ne uporabljata.
NASLOV VI
Odhodki
Člen 26
Sklepi o financiranju
Pred prevzemom obveznosti za odhodke Komisija sprejme sklep o financiranju.
Uporablja se člen 84 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, razen odstavka 2 navedene uredbe.
Člen 27
Pravila, ki se uporabljajo za prevzem obveznosti
1. Uporabljajo se člen 85, razen točke (c) odstavka 3 navedenega člena, členi 86, 87, 185 ter člen 189(1) in (2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanašajo na obveznosti in izvajanje zunanjih ukrepov. Člen 95(2), točki (a) in (e) člena 97(1) ter člen 98 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 se ne uporabljajo.
2. V zvezi z uporabo člena 189(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se obdobje, v katerem se sklenejo posamezne pogodbe in sporazumi o nepovratnih sredstvih za izvajanje ukrepa, lahko podaljša na več kot tri leta po sklenitvi sporazuma o financiranju, kadar države AKP in ČDO naloge izvrševanja proračuna poverijo v skladu s členom 17(3) te uredbe.
3. Kadar se sredstva ERS izvršujejo v okviru posrednega upravljanja z državami AKP ali ČDO, lahko odgovorni odredbodajalec po sprejetju utemeljitev podaljša dveletno obdobje iz tretjega pododstavka člena 86(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in triletno obdobje iz drugega pododstavka člena 189(2) navedene uredbe.
4. Ob koncu podaljšanih obdobij iz odstavka 3 tega člena ali obdobij iz tretjega pododstavka člena 86(5) in drugega pododstavka člena 189(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se neporabljeni ostanek po potrebi sprosti.
5. Če se sprejmejo ukrepi na podlagi členov 96 in 97 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, se lahko podaljšana obdobja iz odstavka 3 tega člena, tretjega pododstavka člena 86(5) in drugega pododstavka člena 189(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 začasno prekinejo.
6. Za namene točke (c) odstavka 1 in točke (b) odstavka 2 člena 87 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se skladnost in pravilnost ocenita v skladu z ustreznimi določbami, zlasti Pogodb, Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, Notranjega sporazuma za 10. ERS, te uredbe in vseh aktov, sprejetih pri izvajanju navedenih določb.
7. V vsaki pravni obveznosti je izrecno določeno, da sta Komisija in Računsko sodišče pristojna za preverjanje in revizijo ter da je OLAF pristojen za izvajanje preiskav na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh upravičencih, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva ERS.
Člen 28
Potrditev, odobritev in plačilo odhodkov
Uporabljajo se: člena 88 in 89, člen 90 z izjemo drugega pododstavka odstavka 4 navedenega člena, člen 91 in člen 184(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
Člen 29
Roki za plačilo
1. Ob upoštevanju odstavka 2 se za plačila, ki jih izvede Komisija, uporablja člen 92 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
2. Kadar se sredstva ERS izvršujejo v okviru posrednega upravljanja z državami AKP ali ČDO in Komisija izvaja plačila v njihovem imenu, se rok iz točke (b) člena 92(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 uporablja za vsa plačila, ki niso navedena v točki (a) člena 92(1) navedene uredbe. Sporazum o financiranju vsebuje določbe, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega sodelovanja naročnika.
3. Terjatve za zamude pri plačilih, za katere je odgovorna Komisija, bremenijo račun ali račune, določene v členu 1(6) Notranjega sporazuma za 10. ERS.
NASLOV VII
Različne izvedbene določbe
Člen 30
Notranji revizor
Notranji revizor ERS je notranji revizor Komisije. Uporabljata se člena 99 in 100 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
Člen 31
Informacijski sistemi, elektronski prenos in e-uprava
Smiselno se uporabljajo členi 93, 94 in 95 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanašajo na elektronsko vodenje prihodkov in odhodkov ter upravljanje dokumentov.
Člen 32
Dobro upravljanje in pravna sredstva
Uporabljata se člena 96 in 97 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
Člen 33
Uporaba centralne baze podatkov o izključitvah
Za izvajanje ERS se uporablja centralna baza podatkov o izključitvah, vzpostavljena v skladu s členom 108(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki vsebuje podatke o kandidatih in ponudnikih ter vložnikih in upravičencih, ki so v eni od situacij iz člena 106, točke (b) prvega pododstavka člena 109(1) in točke (a) člena 109(2) navedene uredbe.
Smiselno se uporabljajo člen 108(2) in (5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ter člena 142 in 144 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, ki se nanašajo na uporabo centralne baze podatkov o izključitvah in dostop do nje.
V zvezi s členom 108(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 finančni interesi Unije vključujejo izvajanje ERS.
Člen 34
Upravna ureditev z ESZD
Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in službe Komisije se lahko dogovorijo o podrobni ureditvi, da se delegacijam Unije omogoči lažje izvrševanje sredstev, predvidenih za odhodke za podporo v zvezi z ERS, v skladu s členom 6 Notranjega sporazuma za 10. ERS.
NASLOV VIII
Oblike financiranja
Člen 35
Splošne določbe o oblikah financiranja
1. Za namene zagotavljanja finančne pomoči iz tega naslova lahko sodelovanje med Unijo ter državami AKP in ČDO med drugim poteka v obliki:
(a) tristranskih ureditev, v okviru katerih Unija s katero koli tretjo državo usklajuje svojo pomoč za državo AKP, ČDO ali regijo;
(b) ukrepov upravnega sodelovanja, kot so programi tesnega medsebojnega sodelovanja med javnimi institucijami, lokalnimi organi, nacionalnimi javnimi organi ali za opravljanje javnih storitev zadolženimi subjekti zasebnega prava države članice ali ene od najbolj oddaljenih regij ter tovrstnimi institucijami, organi ali subjekti države AKP ali ČDO oziroma njihove regije, ter ukrepov sodelovanja, ki vključujejo strokovnjake na področju javnega sektorja, ki jih napotijo države članice ter njihovi regionalni in lokalni organi;
(c) strokovnega usposabljanja za ciljno izgradnjo zmogljivosti v državi AKP ali ČDO oziroma njihovi regiji ter kratkoročne tehnične pomoči in svetovanja državi AKP ali ČDO oziroma njihovi regiji pa tudi podpore trajnostnim centrom znanja in odličnosti na področju upravljanja in reforme javnega sektorja;
(d) prispevkov k stroškom, potrebnim za vzpostavitev in vodenje javno-zasebnega partnerstva;
(e) programov podpore sektorskim politikam, s katerimi Unija zagotavlja podporo za sektorske programe države AKP ali ČDO, ali
(f) subvencioniranih obrestnih mer v skladu s členom 37.
2. Poleg oblik financiranja iz členov 36 do 42 se lahko finančna pomoč zagotavlja prek:
(a) odpisa dolga v okviru mednarodno dogovorjenih programov za odpis dolga;
(b) v izjemnih primerih s sektorskimi ali splošnimi programi za uvoz, ki so lahko v obliki:
— sektorskih programov za uvoz v naravi,
— sektorskih programov za uvoz z zagotavljanjem tujih valut za financiranje uvoza v zadevnem sektorju ali
— splošnih programov za uvoz z zagotavljanjem tujih valut za financiranje splošnega uvoza širokega razpona izdelkov.
3. Finančna pomoč Unije se lahko zagotavlja tudi s prispevki v mednarodne, regionalne ali nacionalne sklade, kot so skladi, ki so jih ustanovile ali jih upravljajo Evropska investicijska banka, države članice ali države AKP ali ČDO in regije ali mednarodne organizacije, namenjeni pa so pritegnitvi skupnega financiranja s strani številnih donatorjev, ali v sklade, ki so jih za namene skupnega izvajanja projektov ustanovili en ali več donatorjev.
Po potrebi se spodbuja vzajemni dostop finančnih institucij Unije do finančnih instrumentov, ki jih vzpostavijo druge organizacije.
4. Unija se pri podpiranju tranzicije in reform v državah AKP in ČDO opira na izkušnje držav članic in pridobljena spoznanja in te izmenjuje z drugimi.
Člen 36
Javna naročila
1. Uporablja se člen 101 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki opredeljuje javna naročila.
2. V tej uredbi so naročniki:
(a) Komisija v imenu in za račun ene ali več držav AKP ali ČDO;
(b) subjekti in osebe iz člena 185 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, pooblaščeni za opravljanje ustreznih nalog izvrševanja proračuna.
3. Za javna naročila, ki jih oddajo naročniki iz odstavka 2 tega člena, ali tista, ki se oddajo v njihovem imenu, se uporabljajo določbe poglavja 1 naslova V prvega dela in poglavja 3 naslova IV drugega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 z izjemo:
(a) člena 103, drugega pododstavka člena 104(1) in člena 111 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;
(b) člena 127(3) in (4), člena 128, členov 134 do 137, člena 139(3) do (6), člena 148(4), člena 151(2), člena 160, člena 164, drugega stavka člena 260 ter člena 262 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012.
Za naročila gradenj se uporablja člen 124(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012.
Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja za naročnike iz točke (b) odstavka 2 tega člena, če jih na podlagi preverjanj iz člena 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Komisija pooblasti, da uporabljajo svoje lastne postopke za oddajo javnega naročila.
4. Za javna naročila, ki jih Komisija odda za svoj račun, ter izvedbene ukrepe, ki se nanašajo na pomoč za krizno upravljanje, civilno zaščito ter operacije humanitarne pomoči, se uporabljajo določbe naslova V prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
5. Če se postopki iz odstavka 3 ne upoštevajo, odhodki za zadevne ukrepe niso upravičeni do financiranja iz naslova ERS.
6. Postopki za oddajo javnih naročil iz odstavka 3 se določijo v sporazumu o financiranju.
7. Kar zadeva točke (a) člena 263(1) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012:
(a) je „predhodno informativno obvestilo“ obvestilo, s katerim naročniki okvirno objavijo ocenjeno skupno vrednost in predmet naročil ter okvirnih pogodb, ki jih nameravajo oddati oziroma skleniti v določenem proračunskem letu, kar pa ne vključuje naročil v postopku s pogajanji brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu;
(b) „obvestilo o javnem naročilu“ sredstvo, ki naročnikom omogoča objavo namere o začetku postopka za oddajo javnega naročila ali sklenitev okvirne pogodbe ali o vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema v skladu s členom 131 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012;
(c) „obvestilo o oddaji javnega naročila“ pa obvestilo, v katerem se objavi izid postopka za oddajo javnega naročila, sklenitev okvirne pogodbe ali oddajo javnega naročila na podlagi dinamičnega nabavnega sistema.
Člen 37
Nepovratna sredstva
1. Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 tega člena se uporabljata naslov VI prvega dela in člen 192 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
2. Nepovratna sredstva so neposredni finančni prispevki v obliki donacij iz ERS, in sicer za financiranje naslednjega:
(a) ukrepov za pomoč pri doseganju ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-EU ali Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj ali programa ali projekta, sprejetega v skladu z navedenim sporazumom ali sklepom; ali
(b) delovanja organa, ki si prizadeva doseči cilje iz točke (a).
Nepovratna sredstva v pomenu točke (a) se lahko dodelijo organu iz člena 208(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
3. Komisija pri delu z deležniki iz držav AKP in ČDO za opredelitev načinov financiranja, vrste prispevka, načinov dodelitve in upravnih določb glede upravljanja nepovratnih sredstev upošteva posebnosti teh držav in ozemelj, vključno z njihovimi potrebami in razmerami, da bi tako zajela čim večji razpon deležnikov držav AKP in ČDO in se odzvala na njihove potrebe ter čim učinkoviteje dosegla cilje Sporazuma o partnerstvu AKP-EU ali Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj. Spodbujajo se posebni načini dela, kot so sporazumi o partnerstvu, finančna podpora tretjim osebam, neposredna dodelitev ali razpisi za zbiranje predlogov, omejeni glede na upravičenost, ter pavšalni zneski.
4. Za nepovratna sredstva v smislu te uredbe se ne štejejo:
(a) postavke iz točk (b) do (f), (h) in (i) člena 121(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012,
(b) finančna podpora iz člena 35(2) te uredbe.
5. Člena 175 in 177 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 se ne uporabljata.
Člen 38
Nagrade
Uporablja se naslov VII prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 z izjemo drugega pododstavka člena 138(2) navedene uredbe.
Člen 39
Proračunska podpora
Uporablja se člen 186 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
Splošna ali sektorska proračunska podpora Unije temelji na vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam; njen namen je okrepitev pogodbenih partnerstev med Unijo in državami AKP ali ČDO zaradi spodbujanja demokracije, človekovih pravic in pravne države, podpiranja trajnostne in vključujoče gospodarske rasti ter izkoreninjenja revščine.
Vsaka odločitev o zagotavljanju proračunske podpore temelji na politikah o proračunski podpori, dogovorjenih na ravni Unije, jasnem sklopu meril upravičenosti ter temeljiti oceni tveganj in koristi.
Eden od odločilnih dejavnikov take odločitve je ocena zavezanosti, opravljeno delo in napredek držav AKP in ČDO na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države. Zaradi učinkovitejšega odzivanja na politične, gospodarske in družbene razmere v državah AKP in ČDO se proračunska podpora razlikuje, pri čemer se upoštevajo nestabilne razmere.
Pri zagotavljanju proračunske podpore Komisija jasno določi in spremlja njeno pogojevanje ter podpira razvoj parlamentarnega nadzora in zmogljivosti revizije ter povečuje preglednost in javni dostop do informacij.
Pogoj za izplačilo proračunske podpore je zadovoljiv napredek pri doseganju ciljev, dogovorjenih z državami AKP in ČDO.
Pri zagotavljanju proračunske podpore za ČDO se upoštevajo njihove institucionalne povezave z zadevno državo članico.
Člen 40
Finančni instrumenti
Finančni instrumenti se lahko vzpostavijo v sklepih o financiranju iz člena 26. Po možnosti so vzpostavljeni pod vodstvom EIB, večstranske evropske finančne institucije, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ali dvostranske evropske finančne institucije, na primer dvostranskih razvojnih bank, morebiti skupaj z dodatnimi nepovratnimi sredstvi iz drugih virov.
Komisija lahko finančne instrumente uporablja v okviru neposrednega upravljanja ali v okviru posrednega upravljanja, pri katerem izvajanje nalog poveri subjektom v skladu s točko (c)(ii), (iii), (v) in (vi) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Ti subjekti izpolnjujejo zahteve Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in upoštevajo cilje, standarde in politike Unije ter najboljše prakse v zvezi z uporabo in poročanjem o sredstvih Unije.
Za subjekte, ki izpolnjujejo merila iz člena 60(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, se šteje, da izpolnjujejo merila za izbor iz člena 139 navedene uredbe. Uporablja se naslov VIII prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, razen odstavka 1, prvega pododstavka odstavka 4 in odstavka 5 člena 139 navedene uredbe.
Za namene izvajanja in poročanja se lahko finančni instrumenti razvrstijo po aranžmajih.
Člen 41
Strokovnjaki
Uporabljata se drugi odstavek člena 204 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in člen 287 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, ki se nanašata na plačane zunanje strokovnjake.
Člen 42
Skrbniški skladi Unije
1. Ob upoštevanju odstavka 2 tega člena se uporablja člen 187 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
2. Kar zadeva člen 187(8) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 je pristojni odbor tisti odbor, ki je naveden v členu 8 Notranjega sporazuma za 10. ERS.
NASLOV IX
Priprava zaključnega računa in računovodstvo
Člen 43
Zaključni račun ERS
1. Zaključni račun ERS, ki opisuje finančno stanje sklada na dan 31. decembra danega leta, vključuje:
(a) računovodske izkaze;
(b) poročilo o finančnem izvajanju.
Računovodskim izkazom se priložijo informacije, ki jih pošlje EIB v skladu s členom 57.
2. Računovodja pošlje začasni zaključni račun Računskemu sodišču do 31. marca naslednjega leta.
3. Računsko sodišče do 15. junija naslednjega leta izrazi svoja opažanja o začasnem zaključnem računu glede dela sredstev ERS, katerega finančno upravljanje je v pristojnosti Komisije, tako da lahko Komisija vnese popravke, ki se štejejo kot potrebni za pripravo končnega zaključnega računa.
4. Komisija potrdi končni zaključni račun in ga pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču najpozneje do 31. julija naslednjega leta.
5. Uporablja se drugi pododstavek člena 148(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
6. Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije skupaj z izjavo o zanesljivosti, ki jo da Računsko sodišče v skladu s členom 49, do 15. novembra naslednjega leta.
7. Začasni in končni zaključni račun se lahko v skladu z odstavkoma 2 in 4 pošljeta elektronsko.
Člen 44
Računovodski izkazi in poročilo o finančnem izvajanju
1. Uporablja se člen 145 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
2. Odgovorni odredbodajalec pripravi poročilo o finančnem izvajanju in ga do 15. marca posreduje računovodji za vključitev v zaključni račun ERS. Poročilo o finančnem izvajanju predstavlja resnično in pošteno sliko prihodkov in odhodkov iz sredstev ERS. Pripravi se v milijonih eurov in zajema:
(a) izkaz finančnega izida, ki prikazuje celotno finančno poslovanje za dano leto glede na prihodke in odhodke;
(b) prilogo k izkazu finančnega izida, ki dopolnjuje in pojasnjuje v njem navedene informacije.
3. Izkaz finančnega izida zajema naslednje:
(a) preglednico, ki opisuje spremembe v preteklem proračunskem letu v dodelitvah;
(b) preglednico, ki prikazuje skupne obveznosti, dodeljena sredstva in izvedena plačila v proračunskem letu po dodelitvah ter skupne zneske po odprtju ERS.
Člen 45
Spremljanje in poročanje Komisije in EIB
1. Komisija in EIB vsaka v mejah svojih pristojnosti spremljata, kako države AKP, ČDO ali kateri koli drug upravičenec uporabljajo pomoč ERS, ter izvajanje projektov, ki se financirajo iz ERS, zlasti glede na cilje iz členov 55 in 56 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU ter ustreznih določb Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj.
2. EIB redno obvešča Komisijo o izvajanju projektov, financiranih iz sredstev ERS, ki jih upravlja, v skladu s postopki iz operativnih smernic Sklada za spodbujanje naložb.
3. Komisija in EIB državam članicam zagotavljata informacije o operativnem izvajanju sredstev ERS, kot je določeno v členu 18 Izvedbene uredbe. Komisija te informacije pošlje Računskemu sodišču v skladu s členom 11(5) Notranjega sporazuma za 10. ERS.
Člen 46
Računovodstvo
Za sredstva ERS, ki jih upravlja Komisija, se uporabljajo računovodska pravila iz člena 143(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Ta pravila se uporabljajo za ERS ob upoštevanju posebne narave njegovih dejavnosti.
Za računovodske izkaze iz člena 44 te uredbe se uporabljajo računovodska načela iz člena 144 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
Uporabljajo se členi 151, 153, 154 in 155 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
Računovodja pripravi in po posvetovanju z odgovornim odredbodajalcem sprejme kontni okvir, ki se uporablja za dejavnosti ERS.
Člen 47
Proračunsko računovodstvo
1. Proračunsko računovodstvo zagotavlja natančen zapis finančnega izvajanja sredstev ERS.
2. Proračunsko računovodstvo prikazuje vse:
(a) dodelitve in ustrezna sredstva ERS;
(b) finančne obveznosti;
(c) plačila ter
(d) ugotovljene dolgove in izterjave za proračunsko leto, v celoti in brez neto izravnave.
3. Če so obveznosti, plačila in dolgovi izraženi v nacionalnih valutah, mora računovodski sistem po potrebi omogočati njihovo evidentiranje v nacionalnih valutah in v eurih.
4. Celotne finančne obveznosti se evidentirajo v eurih za vrednost sklepov o financiranju, ki jih sprejme Komisija. Posamezne finančne obveznosti se evidentirajo v eurih v vrednosti, ki ustreza vrednosti pravnih obveznosti. Navedena vrednost po potrebi vključuje:
(a) določbo za plačilo stroškov, povračljivih ob predložitvi dokazil;
(b) določbo za spremembo cen, za povečanje količin ter za nepredvidene izdatke, določene v pogodbah, ki se financirajo iz ERS;
(c) finančno določbo za nihanja deviznih tečajev.
5. Vse računovodske evidence, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti, se hranijo pet let od datuma sklepa o razrešnici za finančno izvajanje sredstev iz ERS iz člena 50, in sicer za proračunska leta, v katerih je bila obveznost za računovodske namene zaprta.
NASLOV X
Zunanja revizija in razrešnica
Člen 48
Zunanja revizija
1. Računsko sodišče svoja pooblastila glede dejavnosti, financiranih iz sredstev ERS, ki jih upravlja Komisija v skladu s členom 16, izvaja v skladu s tem členom in členom 49.
2. Uporabljajo se: člena 159 in 160, člen 161 razen odstavka 6 navedenega člena, člen 162 razen prvega stavka odstavka 3 in odstavka 5 navedenega člena ter člen 163 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
3. Za namene člena 159(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Računsko sodišče upošteva Pogodbi, Sporazum o partnerstvu AKP-EU, Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, Notranji sporazum za 10. ERS, to uredbo in vse druge akte, sprejete na podlagi navedenih instrumentov.
4. Za namene člena 162(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 je datum, ki je določen v prvem stavku, 15. junij.
5. Računsko sodišče je obveščeno o notranjih pravilih iz člena 56(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, vključno z imenovanjem odredbodajalcev, ter o aktih o prenosu pooblastil iz člena 69 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
6. Nacionalni revizijski organi držav AKP in ČDO se spodbujajo, naj sodelujejo z Računskim sodiščem, kadar jih ta k temu povabi.
7. Računsko sodišče lahko na zahtevo ene od drugih institucij Unije izda mnenja o zadevah v zvezi z ERS.
Člen 49
Izjava o zanesljivosti
Računsko sodišče hkrati z letnim poročilom iz člena 162 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 50
Razrešnica glede Komisije
1. Sklep o razrešnici zajema zaključni račun iz člena 43, razen tistega dela zaključnega računa, ki ga zagotovi EIB v skladu s členom 57, in se sprejme v skladu s členom 164 ter členom 165(2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Razrešnica iz člena 164(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se da za tista sredstva ERS, ki jih upravlja Komisija v skladu s členom 16(1) te uredbe za leto n.
2. Sklep o razrešnici se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
3. Uporabljata se člena 166 in 167 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
DRUGI DEL
SKLAD ZA SPODBUJANJE NALOŽB
Člen 51
Vloga Evropske investicijske banke
EIB v imenu Unije v skladu z drugim delom te uredbe upravlja Sklad za spodbujanje naložb in izvaja dejavnosti v sklopu tega sklada, vključno s subvencijami obrestne mere in tehnično pomočjo.
Poleg tega EIB prevzame finančno izvajanje drugih dejavnosti, ki se opravljajo s pomočjo financiranja iz njenih lastnih sredstev, v skladu s členom 4 Notranjega sporazuma za 10. ERS, po potrebi skupaj s subvencioniranimi obrestnimi merami, ki se črpajo iz sredstev ERS.
Izvajanje drugega dela te uredbe Komisiji ne nalaga nobenih obveznosti ali odgovornosti.
Člen 52
Ocene obveznosti in plačil Sklada za spodbujanje naložb
EIB vsako leto pred 1. septembrom pošlje Komisiji oceno obveznosti in plačil, ki je potrebna za pripravo izkaza iz člena 7(1) Notranjega sporazuma za 10. ERS, in sicer za dejavnosti Sklada za spodbujanje naložb, vključno s subvencioniranimi obrestnimi merami v skladu z Notranjim sporazumom za 10. ERS. EIB po potrebi pošlje Komisiji posodobljene ocene obveznosti in plačil. Podrobnosti v zvezi s tem so opredeljene v sporazumu o upravljanju iz člena 55(4) te uredbe.
Člen 53
Upravljanje prispevkov v Sklad za spodbujanje naložb
1. Države članice plačajo EIB prispevke iz točke (b) člena 21(7), ki jih določi Svet, brez stroškov za upravičenca prek posebnega računa, ki ga EIB odpre v imenu Sklada za spodbujanje naložb v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v sporazumu o upravljanju iz člena 55(4).
2. Razen če Svet v zvezi z nadomestilom EIB v skladu s členom 5 Notranjega sporazuma za 10. ERS sklene drugače, prihodki, ki jih EIB prejme prek stanja v dobro na posebnih računih iz odstavka 1, dopolnjujejo Sklad za spodbujanje naložb in se upoštevajo pri zahtevkih za prispevke iz člena 21.
3. EIB vodi zakladnico za zneske iz odstavka 1 v skladu s podrobnimi pravili iz sporazuma o upravljanju iz člena 55(4).
4. Sklad za spodbujanje naložb se upravlja v skladu s pogoji iz Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, Notranjega sporazuma za 10. ERS in drugega dela te uredbe.
Člen 54
Nadomestilo EIB
EIB se povrnejo vsi stroški za upravljanje dejavnosti, povezanih s Skladom za spodbujanje naložb. Svet odloči o sredstvih in mehanizmih za nadomestilo EIB v skladu s členom 5(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS. Ukrepi za izvedbo navedene odločitve se vključijo v sporazum o upravljanju iz člena 55(4).
Člen 55
Izvajanje Sklada za spodbujanje naložb
1. Za instrumente, financirane iz sredstev ERS, ki jih upravlja EIB, se uporabljajo pravila EIB.
2. Če programe ali projekte sofinancirajo države članice ali njihovi izvajalski organi in če ustrezajo prednostnim nalogam, ki so določene v strategijah sodelovanja in dokumentih načrtovanja za posamezno državo, navedenih v Izvedbeni uredbi, predvideni v členu 10(1) Notranjega sporazuma za 10. ERS in členu 83 Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, lahko EIB poveri naloge izvajanja Sklada za spodbujanje naložb državam članicam ali njihovim izvajalskim organom.
3. EIB ob ustreznem upoštevanju zahtev po zaupnosti in varnosti, zlasti varstva osebnih podatkov, objavi imena prejemnikov finančne podpore v okviru Sklada za spodbujanje naložb, razen če bi lahko takšno razkritje škodovalo poslovnim interesom prejemnikov. Pri merilih za razkritje in ravni podrobnosti razkritja se upoštevajo posebnosti sektorja in značilnosti Sklada za spodbujanje naložb.
4. Natančna pravila za izvajanje tega dela so predmet sporazuma o upravljanju med Komisijo, ki deluje v imenu Unije, in EIB.
Člen 56
Poročanje v okviru Sklada za spodbujanje naložb
EIB redno obvešča Komisijo o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru Sklada za spodbujanje naložb, vključno s subvencioniranimi obrestnimi merami, o uporabi zahtevkov za prispevke, ki se plačajo EIB, in zlasti o skupnih četrtletnih zneskih obveznosti, pogodb in plačil, v skladu s podrobnimi pravili iz sporazuma o upravljanju iz člena 55(4).
Člen 57
Računovodstvo, računovodski izkazi in letno poročilo Sklada za spodbujanje naložb
1. EIB vodi račune Sklada za spodbujanje naložb, vključno s subvencioniranimi obrestnimi merami, ki jih uporablja banka in se financirajo iz ERS, da zagotovi sledenje sredstev za celotni krog od prejema do izplačila, pa vse do prihodka, ki ga ustvarijo, ter morebitnih poznejših povračil. EIB pripravi ustrezna računovodska pravila in metode na podlagi mednarodnih računovodskih standardov ter o njih ustrezno obvesti Komisijo in države članice.
2. EIB vsako leto Svetu in Komisiji pošlje poročilo o izvajanju dejavnosti, financiranih iz sredstev ERS, ki jih upravlja, vključno z računovodskimi izkazi, sestavljenimi v skladu s pravili in metodami iz odstavka 1, ter informacijami iz člena 44(3).
Osnutek navedenih dokumentov se predloži najpozneje do 28. februarja, njihova končna različica pa najpozneje 30. junija proračunskega leta, ki sledi tistemu, na katerega se nanašajo, tako da jih lahko Komisija uporabi pri pripravi zaključnega računa iz člena 43 v skladu s členom 11(6) Notranjega sporazuma za 10. ERS. EIB Komisiji do 31. marca predloži poročilo o finančnem upravljanju sredstev, ki jih upravlja.
Člen 58
Zunanja revizija in razrešnica glede dejavnosti EIB
V zvezi z dejavnostmi, financiranimi iz sredstev ERS, ki jih upravlja EIB v skladu s tem delom, se izvedejo postopki revizije in razrešnice, določeni v statutu EIB za vse njene dejavnosti. Natančna pravila za revizijo, ki jo opravlja Računsko sodišče, so določena v tristranskem sporazumu med EIB, Komisijo in Računskim sodiščem.
TRETJI DEL
PREHODNE DOLOČBE
Člen 59
Prihodki iz obresti na sredstva 8., 9. in 10. ERS
Kosmati dobiček iz obresti na sredstva 8., 9. in 10. ERS se prenese v ERS in dodeli za enake namene kakor prihodek iz člena 1(6) Notranjega sporazuma za 10. ERS. Enako velja za razne prihodke iz 8., 9. in 10. ERS, vključno na primer z zamudnimi obrestmi, prejetimi, ker so države članice zamudile s plačili prispevkov v navedene ERS. Obresti, ustvarjene s sredstvi ERS, ki jih upravlja EIB, dopolnjujejo Sklad za spodbujanje naložb.
Člen 60
Uporaba te uredbe za dejavnosti v okviru 8., 9. in 10. ERS
Določbe te uredbe se brez poseganja v obstoječe pravne obveznosti uporabljajo za dejavnosti, financirane iz 8., 9. in 10. ERS. Ta predpis se ne uporablja za Sklad za spodbujanje naložb.
Člen 61
Začetek postopkov v zvezi s prispevki
Postopek v zvezi s prispevki držav članic iz členov 21 do 24 te uredbe se prvič uporabi za prispevke v letu 2016. Do takrat se še naprej uporabljajo členi 57 do 61 Uredbe (ES) št. 215/2008.
Uporablja se za enako obdobje kakor Notranji sporazum.
( 1 ) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
( 2 ) UL L 287, 28.10.2005, str. 4.
( 3 ) UL L 314, 30.11.2001, str. 1. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2007/249/ES (UL L 109, 26.4.2007, str. 33).
( 4 ) UL L 247, 9.9.2006, str. 22.
( 5 ) UL L 247, 9.9.2006, str. 32.
( 6 ) UL L 152, 13.6.2007, str. 1.
( 7 ) UL C 23, 28.1.2008, str. 2.
( 8 ) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1525/2007 (UL L 343, 27.12.2007, str. 9).
( 9 ) UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 478/2007 (UL L 111, 28.4.2007, str. 13).
( 10 ) UL L 83, 1.4.2003, str. 1.
( 11 ) UL L 134, 30.4.2004, str. 114. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1422/2007 (UL L 317, 5.12.2007, str. 34).
( 12 ) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).
( 13 ) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).
( 14 ) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji („Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj“) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
( 15 ) Uredba Sveta (ES) št. 617/2007 z dne 14. maja 2007 o izvajanju 10. Evropskega razvojnega sklada v okviru Sporazuma o partnerstvu AKP-ES (UL L 152, 13.6.2007, str. 1).
( 16 ) Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).
( 17 ) Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
( 18 ) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).