This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02008R0199-20080312
Council Regulation (EC) No 199/2008 of 25 February 2008 concerning the establishment of a Community framework for the collection, management and use of data in the fisheries sector and support for scientific advice regarding the Common Fisheries Policy
Consolidated text: Uredba Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko
Uredba Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko
No longer in force
2008R0199 — SL — 12.03.2008 — 000.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
UREDBA SVETA (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 (UL L 060, 5.3.2008, p.1) |
popravljena z:
UREDBA SVETA (ES) št. 199/2008
z dne 25. februarja 2008
o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 2 ),
po posvetovanju z Odborom regij,
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike ( 3 ) določa, da mora Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (v nadaljnjem besedilu „STECF“) redno ocenjevati upravljanje živih vodnih virov, vključno z biološkim, gospodarskim, okoljskim, socialnim in tehničnim vidikom. |
|
(2) |
Kodeks odgovornega ribištva Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo in Sporazum v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib poudarjata potrebo po razvoju raziskovanja in zbiranja podatkov, da bi izboljšali znanstvena spoznanja sektorja. |
|
(3) |
V skladu s cilji skupne ribiške politike (v nadaljnjem besedilu „SRP“) o ohranjevanju, upravljanju in izkoriščanju živih vodnih virov v vodah zunaj Skupnosti mora Skupnost sodelovati v prizadevanjih za ohranitev ribolovnih virov, predvsem v skladu z določbami, sprejetimi v sporazumih o partnerstvu v ribiškem sektorju ali s strani regionalnih organizacij za upravljanje ribištva. |
|
(4) |
Svet je 23. januarja 2003 sprejel Sklepe o Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu, ki določa „Akcijski načrt Skupnosti za vključitev zahtev glede varovanja okolja v skupno ribiško politiko“ z vodilnimi načeli, ukrepi upravljanja in delovnim programom, da bi se približali ekosistemskemu pristopu k upravljanju ribištva. |
|
(5) |
Svet je 13. oktobra 2003 sprejel Sklepe o Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izboljšanju znanstvenega in tehničnega svetovanja za upravljanje ribištva Skupnosti, v katerem so opisane potrebe Skupnosti po znanstvenem svetovanju z opredelitvijo območij, ki jih je treba okrepiti, in predlogom možnih kratkoročnih in dolgoročnih rešitev. |
|
(6) |
Uredbo Sveta (ES) št. 1543/2000 z dne 29. junija 2000 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje in upravljanje podatkov, ki so potrebni za vodenje skupne ribiške politike ( 4 ), bi bilo treba spremeniti tako, da se upoštevajo pristop k upravljanju ribištva na osnovi flote, potreba po vzpostavitvi ekosistemskega pristopa, potreba po izboljšani kakovosti, popolnosti in širšem dostopu do ribiških podatkov, učinkovitejša podpora nudenja znanstvenega svetovanja in spodbujanje sodelovanja med državami članicami. |
|
(7) |
Naslednje veljavne uredbe na področju zbiranja in upravljanja ribiških podatkov vsebujejo določbe o zbiranju in upravljanju podatkov v zvezi z ribiškimi plovili, njihovimi dejavnostmi in ulovi ter o spremljanju cen, ki bi jih bilo treba upoštevati v tej uredbi, da se poenostavita zbiranje in uporaba teh podatkov v okviru SRP in da ne pride do podvajanja zbiranja podatkov: Uredba Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike ( 5 ), Uredba Sveta (ES) št. 788/96 z dne 22. aprila 1996 o predložitvi statističnih podatkov držav članic o ribogojni proizvodnji ( 6 ), Uredba Komisije (ES) št. 2091/98 z dne 30. septembra 1998 v zvezi s segmentacijo ribiške flote Skupnosti in ribolovnega napora v povezavi z večletnimi usmerjevalnimi programi ( 7 ), Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode iz ribogojstva ( 8 ), Uredba Sveta (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi posebnih pogojev dostopa in z njimi povezanih pravil za ribolov globokomorskih staležev ( 9 ), Uredba Sveta (ES) št. 1954/2003 z dne 4. novembra 2003 o upravljanju ribolovnega napora v zvezi z nekaterimi ribolovnimi območji in viri Skupnosti ( 10 ), Uredba Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil ( 11 ), Uredba Komisije (ES) št. 26/2004 z dne 30. decembra 2003 o registru ribolovne flote Skupnosti ( 12 ), Uredba Sveta (ES) št. 812/2004 z dne 26. aprila 2004 o podrobnih pravilih v zvezi z naključnimi ulovi kitov in delfinov pri ribolovu ( 13 ), Uredba (ES) št. 1921/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o predložitvi statističnih podatkov o iztovoru ribiških proizvodov v državah članicah ( 14 ), Uredba Sveta (ES) št. 1966/2006 z dne 21. decembra 2006 o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanju ( 15 ) in Uredba Sveta (ES) št. 1100/2007 z dne 18. septembra 2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje ( 16 ). |
|
(8) |
Podatki, zbrani za namene znanstvenega vrednotenja, bi morali vsebovati informacije o flotah in njihovih dejavnostih, biološke podatke o ulovu, vključno z zavržki, podatke raziskovanj staležev rib in o vplivih na okolje, ki jih lahko ima ribištvo na morski ekosistem. Vsebovati bi morali tudi podatke, ki pojasnjujejo oblikovanje cen, ter druge podatke, ki so lahko v pomoč pri ocenjevanju gospodarskega položaja ribolovnih podjetij, ribogojstva in predelovalne industrije ter zaposlitvenih trendov v teh sektorjih. |
|
(9) |
Da bi se zaščitili in ohranili živi vodni viri in njihovo trajnostno izkoriščanje, bi bilo treba postopno izvajati ekosistemski pristop k upravljanju ribištva. Zato bi bilo treba te podatke zbirati, da se ocenijo učinki ribištva na morski ekosistem. |
|
(10) |
Izvajanje programov Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo ribiških podatkov bi moralo biti v neposredni pristojnosti držav članic. Temu primerno bi morale države članice oblikovati svoje nacionalne programe, skladne s programom Skupnosti. |
|
(11) |
Potrebno je, da države članice sodelujejo med seboj, pa tudi s tretjimi državami in usklajujejo svoje nacionalne programe glede zbiranja podatkov o isti morski regiji in regijah, ki pokrivajo pripadajoče celinske vode. |
|
(12) |
Na ravni Skupnosti bi bilo treba določiti prednostne naloge, pa tudi postopke za zbiranje in obdelavo podatkov v Skupnosti, s čimer bi se zagotovila usklajenost celotnega sistema, z oblikovanjem stabilnega večletnega regionalnega okvira pa bi se izboljšala stroškovna učinkovitost. |
|
(13) |
Podatke, na katere se nanaša ta uredba, bi bilo treba vnesti v računalniško podprte nacionalne zbirke podatkov, da bi bili dostopni Komisiji in da bi se lahko poslali končnim uporabnikom. V interesu znanstvenikov je, da so podatki, pri katerih osebna identifikacija ni mogoča, na voljo vsem, ki se zanimajo za analizo teh podatkov. |
|
(14) |
Upravljanje ribolovnih virov zahteva obdelavo podrobnih podatkov za obravnavo posebnih vprašanj. V tem okviru bi morale države članice prenesti podatke, potrebne za znanstveno analizo, in poskrbeti, da imajo za to tehnične zmogljivosti. Po potrebi bo treba podrobne podatke združiti pred njihovim prenosom do ravni združevanja, kot je navedeno v zahtevi končnih uporabnikov. |
|
(15) |
Obveznosti v zvezi z dostopom do podatkov, ki jih ureja ta uredba, ne posegajo v obveznosti držav članic iz Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju ( 17 ) ter iz Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti ( 18 ). |
|
(16) |
Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov za namene te uredbe urejata Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ( 19 ) in Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ( 20 ). |
|
(17) |
Uresničevanje nacionalnih programov za zbiranje in upravljanje ribiških podatkov bo zahtevalo precejšnje izdatke. Korist teh programov se lahko v celoti uresniči le na ravni Skupnosti. Zato bi bilo treba določiti finančni prispevek Skupnosti k stroškom držav članic, in sicer v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 861/2006 z dne 22. maja 2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava ( 21 ). |
|
(18) |
Če Komisija ugotovi, da je zadevni izdatek povezan z nepravilnostmi, bi bilo treba predvideti finančne popravke v skladu s členom 28 Uredbe (ES) št. 861/2006. |
|
(19) |
Zelo pomembno je pravilno izvajanje nacionalnih programov, zlasti pa spoštovanje rokov, nadzor kakovosti, potrditev in pošiljanje zbranih podatkov. Zaradi tega bi moral biti finančni prispevek Skupnosti odvisen od spoštovanja rokov, nadzora kakovosti, skladnosti z dogovorjenimi standardi kakovosti in dostavo podatkov. V ta namen bi bilo treba uvesti sistem finančnih sankcij, povezan z neupoštevanjem teh pogojev. |
|
(20) |
Da bi se izboljšala zanesljivost znanstvenega svetovanja, potrebnega za vodenje SRP, bi se morale države članice in Komisija usklajevati in sodelovati v ustreznih mednarodnih znanstvenih telesih. |
|
(21) |
Prednost bi bilo treba dati zagotavljanju navzočnosti ustreznih znanstvenih izvedencev v strokovnih skupinah, ki izvajajo znanstveno vrednotenje, potrebno za vodenje SRP. |
|
(22) |
O izvajanju določb o zbiranju podatkov bi se bilo treba posvetovati z znanstveniki in obvestiti tiste, ki delajo v ribiški industriji, ter druge interesne skupine. Ustrezna telesa, pri katerih je mogoče pridobiti potrebna mnenja, so STECF, ustanovljen s Sklepom Komisije 2005/629/ES ( 22 ), Svetovalni odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen s Sklepom Komisije 1999/478/ES ( 23 ), in regionalni svetovalni sveti, ustanovljeni s Sklepom Sveta 2004/585/ES ( 24 ). |
|
(23) |
Da bi se omogočilo ustrezno izvajanje te uredbe, bi moral upravni odbor zagotoviti tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo. Ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 25 ). |
|
(24) |
Na podlagi preteklih izkušenj in novih potreb je primerno razveljaviti Uredbo Sveta (ES) št. 1543/2000 in jo nadomestiti s to uredbo – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Vsebina
1. Ta uredba določa pravila o:
(a) zbiranju in upravljanju bioloških, tehničnih, okoljskih in socialno-ekonomskih podatkov o ribiškem sektorju v okviru večletnih programov;
(b) uporabi podatkov o ribiškem sektorju v okviru skupne ribiške politike (v nadaljnjem besedilu „SRP“) za znanstvene analize.
2. Ta uredba določa tudi določbe za izboljšanje znanstvenega svetovanja, potrebnega za izvajanje SRP.
3. Ta uredba ne posega v obveznosti iz Direktive 95/46/ES, Uredbe (ES) št. 45/2001, Direktive 2003/4/ES in Uredbe (ES) št. 1367/2006.
Člen 2
Opredelitve
Za namen te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:
(a) „ribiški sektor“ pomeni dejavnosti, povezane z gospodarskim ribištvom, rekreacijskim ribolovom, ribogojstvom in industrijo za predelavo ribiških proizvodov;
(b) „ribogojstvo“ pomeni rejo ali gojenje vodnih organizmov z uporabo metod, ki so namenjene povečanju proizvodnje teh organizmov prek naravnih zmogljivosti okolja; v fazi reje ali gojenja, vse do časa spravila in vključno z njim, ostanejo organizmi v lasti fizične ali pravne osebe;
(c) „rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki žive vodne vire izkoriščajo za rekreacijo ali šport;
(d) „morske regije“ pomenijo geografska območja iz Priloge I k Sklepu Sveta št. 2004/585/ES ter območja, ki so jih vzpostavile regionalne organizacije za upravljanje ribištva;
(e) „osnovni podatki“ pomenijo podatke, povezane s posameznimi plovili, fizičnimi ali pravnimi osebami ali posameznimi vzorci;
(f) „metapodatki“ pomenijo podatke, ki dajejo kakovostne in količinske informacije o zbranih osnovnih podatkih;
(g) „podrobni podatki“ pomenijo podatke, ki temeljijo na osnovnih podatkih, v obliki, ki onemogoča neposredno ali posredno identifikacijo fizičnih ali pravnih oseb;
(h) „zbirni podatki“ pomenijo rezultat povzetka osnovnih ali podrobnih podatkov za posebne analitične namene;
(i) „končni uporabniki“ pomenijo telesa, ki imajo z raziskovalnega ali upravljalnega vidika interes za znanstveno analizo podatkov o ribiškem sektorju;
(j) „vzorčenje na osnovi flote in ribištva“ pomeni pregledovanje zbirk bioloških, tehničnih in socialno-ekonomskih podatkov, ki temelji na dogovorjenih regionalnih ribolovnih vrstah in segmentih flote;
(k) „ribiško plovilo Skupnosti“ pomeni plovilo, kot je opredeljeno v členu 3(d) Uredbe (ES) št. 2371/2002.
POGLAVJE II
ZBIRANJE, UPRAVLJANJE IN UPORABA PODATKOV V OKVIRU VEČLETNIH PROGRAMOV
ODDELEK 1
Program skupnosti in nacionalni programi
Člen 3
Program Skupnosti
1. Večletni program Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo bioloških, tehničnih, okoljskih in socialno-ekonomskih podatkov v zvezi z:
(a) gospodarskim ribištvom, ki ga opravljajo ribiška plovila Skupnosti:
(i) v vodah Skupnosti, vključno z gospodarskim ribištvom jegulje in lososa v celinskih vodah;
(ii) zunaj voda Skupnosti;
(b) rekreacijskim ribolovom znotraj voda Skupnosti, vključno z rekreacijskim ribolovom jegulje in lososa v celinskih vodah;
(c) dejavnostmi ribogojstva v zvezi z morskimi vrstami, vključno z jeguljami in lososom, v vodah držav članic in Skupnosti;
(d) predelovalno industrijo ribiških proizvodov;
se določi v skladu s postopkom iz člena 27(2).
2. Programi Skupnosti se sestavijo za obdobje treh let. Prvo obdobje zajema leti 2009 in 2010.
Člen 4
Nacionalni programi
1. Države članice brez poseganja v svoje obveznosti glede zbiranja podatkov, ki izhajajo iz prava Skupnosti, v okviru večletnega nacionalnega programa (v nadaljnjem besedilu „nacionalni program“), pripravljenega v skladu s programom Skupnosti, zbirajo osnovne biološke, tehnične, okoljske in socialno-ekonomske podatke.
2. V okvir nacionalnega programa spadajo predvsem naslednje zadeve, kakor je določeno v oddelku 2:
(a) večletni programi vzorčenja;
(b) shema za spremljanje gospodarskega ribištva in rekreacijskega ribolova na morju, kadar je to potrebno;
(c) shema za raziskave na morju;
(d) shema za upravljanje in uporabo podatkov za namene znanstvene analize.
3. V nacionalne programe se vključijo postopki in metode, ki jih je treba uporabljati pri zbiranju in analiziranju podatkov ter pri ocenjevanju njihove pravilnosti in natančnosti.
4. Države članice svoje nacionalne programe predložijo v odobritev Komisiji. Predložijo jih elektronsko do roka, v obliki in na naslov, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(2).
5. Prvi nacionalni programi obsegajo dejavnosti za leti 2009 in 2010.
Člen 5
Usklajevanje in sodelovanje
1. Države članice uskladijo svoje nacionalne programe z drugimi državami članicami v isti morski regiji in si prizadevajo za uskladitev svojih ukrepov s tretjimi državami, ki imajo suverenost ali pristojnost nad vodami iste morske regije. V ta namen lahko Komisija organizira regionalne usklajevalne sestanke, da se državam članicam pomaga pri usklajevanju nacionalnih programov in izvajanju zbiranja, upravljanja in uporabe podatkov v isti regiji.
2. Da bi se upoštevala vsa morebitna priporočila, dana na regionalni ravni na regionalnih usklajevalnih sestankih, države članice med programskim obdobjem po potrebi predložijo spremembe svojih nacionalnih programov. Te spremembe se pošljejo Komisiji najpozneje dva meseca pred letom izvedbe.
3. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 27(2).
Člen 6
Vrednotenje in odobritev nacionalnih programov
1. Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) ovrednoti:
(a) skladnost nacionalnih programov in vseh njihovih sprememb s členoma 4 in 5 ter
(b) znanstveno ustreznost podatkov, ki jih morajo vsebovati nacionalni programi za namene iz člena 1(1), in kakovost predlaganih metod in postopkov.
2. Če se na podlagi vrednotenja STECF iz odstavka 1 pokaže, da nacionalni program ni v skladu s členoma 4 in 5 oziroma ne zagotavlja znanstvene ustreznosti podatkov ali zadostne kakovosti predlaganih metod in postopkov, Komisija nemudoma obvesti zadevno državo članico in predlaga spremembe tega programa. Zadevna država članica na podlagi tega Komisiji predloži spremenjeni nacionalni program.
3. Komisija odobri nacionalne programe in njihove spremembe v skladu s členom 5(2) na osnovi vrednotenja, ki ga opravi STECF, in ocene stroškov, ki jo opravijo njene službe.
Člen 7
Vrednotenje in odobritev rezultatov nacionalnih programov
1. Države članice vsako leto predložijo Komisiji poročilo o izvajanju nacionalnih programov. Predložijo jih do roka, v obliki in na naslov, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(2).
2. STECF ovrednoti:
(a) izvajanje nacionalnih programov, ki jih odobri Komisija v skladu s členom 6(3), in
(b) kakovost podatkov, ki jih zberejo države članice.
3. Komisija ovrednoti izvajanje nacionalnih programov na podlagi:
(a) vrednotenja, ki ga opravi STECF;
(b) posvetovanja z ustreznimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Skupnost, ter z ustreznimi mednarodnimi znanstvenimi telesi, in
(c) ocene stroškov, ki jo opravijo njene službe.
Člen 8
Finančna pomoč Skupnosti
1. Finančna pomoč Skupnosti za nacionalne programe se izvaja v skladu s pravili iz Uredbe (ES) št. 861/2006.
2. Osnovni podatki iz člena 9 Uredbe (ES) št. 861/2006 zajemajo le tiste dele nacionalnih programov držav članic, ki izvajajo program Skupnosti.
3. Finančna pomoč Skupnosti za nacionalne programe se dodeli, če so pravila iz te uredbe v celoti upoštevana.
4. Komisija lahko potem, ko je zadevnim državam članicam zagotovila možnost, da dajo izjavo, prekine in/ali obnovi finančno pomoč Skupnosti, če:
(a) vrednotenje iz člena 7 pokaže, da izvajanje nacionalnih programov ni v skladu s to uredbo, ali
(b) posvetovanje iz člena 7(3)(b) pokaže, da države članice niso zagotovile podatkov v skladu s členoma 16(4) in 20(1), ali
(c) nadzor kakovosti podatkov in obdelava podatkov nista bila v skladu s členoma 14(2) in 17.
5. Brez poseganja v odstavek 3 lahko Komisija, potem ko je zadevnim državam članicam zagotovila možnost, da dajo izjavo, tudi zmanjša finančno pomoč v naslednjih okoliščinah:
(a) če nacionalni program ni bil predložen Komisiji do datuma, določenega v skladu s členom 4(4);
(b) če poročilo ni bilo predloženo Komisiji do datuma, določenega v skladu s členom 7(1);
(c) če je končni uporabnik vložil uradno zahtevo za podatke, vendar podatkov zadevni končni uporabnik ni prejel v skladu s členoma 20(2) in 20(3), oziroma nadzor kakovosti in obdelava teh podatkov nista bila v skladu s členoma 14(2) in 17.
6. Zmanjšanje finančne pomoči Skupnosti iz odstavkov 4 in 5 je sorazmerno s stopnjo neusklajenosti. Zmanjšanje finančne pomoči Skupnosti iz odstavka 5 se izvaja postopoma ter ne presega 25 % skupnih letnih stroškov nacionalnega programa.
7. Podrobna pravila za uporabo zmanjšanja iz odstavka 6 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 27(2).
ODDELEK 2
Zahteve v zvezi s postopkom zbiranja podatkov
Člen 9
Programi vzorčenja
1. Države članice pripravijo večletne nacionalne programe vzorčenja.
2. Večletni nacionalni programi vzorčenja vsebujejo zlasti:
(a) vzorčni načrt za biološke podatke po vzorčenju na osnovi flote in ribištva, po potrebi vključno z rekreacijskim ribolovom;
(b) vzorčni načrt za ekosistemske podatke, ki omogoča oceno vpliva ribiškega sektorja na morski ekosistem in ki prispeva k spremljanju stanja morskega ekosistema;
(c) vzorčni načrt za socialno-ekonomske podatke, ki omogoča oceno gospodarskega položaja ribiškega sektorja, analizo njegove uspešnosti v določenem času ter izvedbo presoje vpliva sprejetih ali predlaganih ukrepov.
3. Protokoli in metode, ki jih predložijo države članice in ki se uporabljajo za oblikovanje nacionalnih programov vzorčenja, so, kolikor je to mogoče:
(a) določen čas stabilni;
(b) standardizirani znotraj regij;
(c) v skladu s standardi kakovosti, ki so jih določile ustrezne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Skupnost, ali ustrezna mednarodna znanstvena telesa.
4. Pravilnost in natančnost zbranih podatkov se po potrebi sistematično ocenjujeta.
Člen 10
Dostop do območij vzorčenja
Države članice izvajalcem vzorčenja, ki jih določi telo, odgovorno za izvajanje nacionalnega programa, za namen opravljanja njihovih nalog zagotovijo dostop do:
(a) vseh iztovarjanj, kadar je to primerno vključno s pretovarjanji in prenosi na ribogojstvo;
(b) registrov plovil in poslovnih registrov, ki jih vodijo javni organi in ki so pomembni za zbiranje ekonomskih podatkov;
(c) ekonomskih podatkov podjetij, povezanih z ribištvom.
Člen 11
Spremljanje gospodarskega ribištva in rekreacijskega ribolova na morju
1. Kadar je to potrebno za namene zbiranja podatkov v okviru nacionalnih programov, države članice sestavijo in izvajajo spremljanje gospodarskega ribištva in rekreacijskega ribolova na morju.
2. Naloge v okviru spremljanja na morju določijo države članice.
3. Kapitani ribiških plovil Skupnosti sprejmejo na krov izvajalce vzorčenja, ki so dejavni v okviru sheme spremljanja na morju in ki jih določi telo, odgovorno za izvajanje nacionalnega programa, in z njimi sodelujejo, da bi jim omogočili opravljanje njihovih nalog, dokler se nahajajo na krovu ribiškega plovila Skupnosti.
4. Kapitani ribiških plovil Skupnosti lahko sprejem izvajalcev vzorčenja, ki so dejavni v okviru sheme spremljanja na morju, na krov zavrnejo samo na podlagi očitnega pomanjkanja prostora na plovilu ali zaradi varnostnih razlogov v skladu z nacionalno zakonodajo. V teh primerih se podatki zberejo s programom samovzorčenja, ki ga izvede posadka ribiškega plovila Skupnosti in ki ga oblikuje in nadzira telo, odgovorno za izvajanje nacionalnega programa.
Člen 12
Raziskave na morju
1. Države članice izvajajo raziskave na morju, da bi ocenile številčnost in porazdelitev staležev, neodvisno od podatkov iz gospodarskega ribištva, ter da bi ocenile vpliv ribolovne dejavnosti na okolje.
2. Seznam raziskav na morju, ki so upravičene do finančne pomoči Skupnosti, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 27(2).
POGLAVJE III
POSTOPEK UPRAVLJANJA PODATKOV
Člen 13
Shranjevanje podatkov
Države članice:
(a) zagotovijo, da so osnovni podatki, zbrani v okviru nacionalnih programov, varno shranjeni v računalniško podprtih zbirkah podatkov, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se ti podatki obravnavajo kot zaupni;
(b) zagotovijo, da so metapodatki, ki se nanašajo na osnovne socialno-ekonomske podatke in se zbirajo v okviru nacionalnih programov, varno shranjeni v računalniško podprtih zbirkah podatkov;
(c) sprejmejo vse potrebne tehnične ukrepe, da bi takšne podatke zaščitili pred kakršnim koli naključnim ali nedovoljenim uničenjem, naključno izgubo, propadanjem, posredovanjem ali nepooblaščenimi dostopi.
Člen 14
Nadzor in potrditev kakovosti podatkov
1. Države članice so odgovorne za kakovost in popolnost osnovnih podatkov, zbranih v okviru nacionalnih programov, ter iz njih izpeljanih podrobnih in zbirnih podatkov, ki so posredovani končnim uporabnikom.
2. Države članice zagotovijo:
(a) da so osnovni podatki, zbrani v okviru nacionalnih programov, ustrezno pregledani za morebitne napake v okviru ustreznih postopkov nadzora kakovosti;
(b) da so podrobni in zbirni podatki, izpeljani iz osnovnih podatkov, zbranih v okviru nacionalnih programov, potrjeni pred njihovim posredovanjem končnim uporabnikom;
(c) da so postopki zagotavljanja kakovosti osnovnih, podrobnih in zbirnih podatkov iz (a) in (b) oblikovani v skladu s postopki, ki so jih sprejela mednarodna znanstvena telesa, regionalne organizacije za upravljanje ribištva in STECF.
POGLAVJE IV
UPORABA PODATKOV, ZBRANIH V OKVIRU SRP
Člen 15
Zajeti podatki
1. Določbe tega poglavja veljajo za vse podatke, zbrane:
(a) v okviru uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 788/96, (ES) št. 2091/98, (ES) št. 104/2000, (ES) št. 2347/2002, (ES) št. 1954/2003, (ES) št. 2244/2003, (ES) št. 26/2004, (ES) št. 812/2004; (ES) št. 1921/2006, (ES) št. 1966/2006 in (ES) št. 1100/2007;
(b) v okviru te uredbe:
(i) podatki o dejavnosti plovil na osnovi informacij satelitskega spremljanja in drugih sistemov spremljanja zahtevane oblike;
(ii) podatki, ki omogočajo zanesljivo oceno skupne količine ulovov na stalež glede na opredeljene regionalne ribolovne vrste in segmente flote, geografsko območje in časovno obdobje, vključno z zazvržki in, kadar je to primerno, podatki o ulovih pri rekreacijskem ribolovu;
(iii) vsi biološki podatki, potrebni za oceno položaja izkoriščenih staležev;
(iv) ekosistemski podatki, potrebni za oceno vpliva ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem;
(v) socialno-ekonomski podatki ribiškega sektorja.
2. Države članice pri zbiranju podatkov iz odstavka 1 zagotovijo, da ne pride do kakršnega koli podvajanja.
Člen 16
Dostop do osnovnih podatkov in njihov prenos
1. Države članice zaradi preverjanja obstoja osnovnih podatkov, zbranih v skladu s členom 4(1), razen socialno-ekonomskih podatkov, zagotovijo, da so računalniško podprte nacionalne zbirke podatkov iz člena 13(a) dostopne Komisiji.
2. Države članice zaradi preverjanja socialno-ekonomskih podatkov, zbranih v skladu s členom 4(1), zagotovijo, da so računalniško podprte nacionalne zbirke podatkov iz člena 13(b) dostopne Komisiji.
3. Države članice brez poseganja v obveznosti, ki izhajajo iz drugih predpisov Skupnosti, in da Komisiji zagotovijo učinkovit in neoviran dostop do svojih računalniško podprtih nacionalnih zbirk podatkov iz odstavkov 1 in 2, sklenejo sporazume s Komisijo.
4. Države članice zagotovijo, da se osnovni podatki, zbrani v okviru raziskav na morju, predložijo mednarodnim znanstvenim organizacijam in ustreznim znanstvenim telesom znotraj regionalnih organizacij za upravljanje ribištva v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti in držav članic.
Člen 17
Obdelava osnovnih podatkov
1. Države članice osnovne podatke obdelajo v podatkovne sklope podrobnih in zbirnih podatkov v skladu z:
(a) ustreznimi mednarodnimi standardi, kjer ti obstajajo;
(b) protokoli, dogovorjenimi na mednarodni ali regionalni ravni, kjer ti obstajajo.
2. Države članice končnim uporabnikom in Komisiji po potrebi zagotovijo opis metod, uporabljenih pri obdelavi zahtevanih podatkov, in njihove statistične lastnosti.
Člen 18
Predložitev podrobnih in zbirnih podatkov
1. Države članice dajo končnim uporabnikom na voljo podrobne in zbirne podatke za podporo znanstvene analize:
(a) kot osnovo za svetovanje pri upravljanju ribištva, vključno z regionalnimi svetovalnimi sveti;
(b) v interesu javne razprave in udeležbe interesnih skupin pri razvoju politike;
(c) za namen znanstvenega objavljanja.
2. Zaradi zagotovitve anonimnosti lahko države članice po potrebi zavrnejo zahtevo, da končnim uporabnikom za namene iz odstavka 1(b) priskrbijo podatke o dejavnosti plovil na osnovi informacij satelitskega spremljanja plovil.
Člen 19
Prenos podrobnih in zbirnih podatkov
Države članice podrobne in zbirne podatke prenesejo v varni elektronski obliki.
Člen 20
Postopek prenosa podrobnih in zbirnih podatkov
1. Države članice zagotovijo, da so ustrezni podrobni in zbirni podatki, ki se redno pošiljajo, pravočasno predloženi ustreznim regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Skupnost, in ustreznim mednarodnim znanstvenim telesom v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti in držav članic.
2. Kadar se podrobni in zbirni podatki zahtevajo za namen posebne znanstvene analize, države članice zagotovijo, da se podatki končnim uporabnikom priskrbijo:
(a) za namen iz člena 18(1)(a) v roku enega meseca od prejema zahteve za te podatke;
(b) za namen iz člena 18(1)(b) v roku dveh mesecev od prejema zahteve za te podatke.
3. Kadar se podrobni in zbirni podatki zahtevajo za namen znanstvenega objavljanja iz člena 18(1)(c), države članice:
(a) lahko zaradi zaščite strokovnih interesov zbirateljev podatkov ustavijo prenos podatkov končnim uporabnikom za obdobje treh let od datuma, ko so bili podatki zbrani. Države članice o takšni odločitvi obvestijo končne uporabnike in Komisijo. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija odobri podaljšanje tega obdobja;
(b) zagotovijo, da se končnim uporabnikom priskrbijo podatki v roku dveh mesecev po prejemu zahteve za te podatke, če je to triletno obdobje že poteklo.
4. Države članice lahko prenos podrobnih in zbirnih podatkov zavrnejo samo:
(a) če obstaja tveganje identifikacije fizične in/ali pravne osebe, pri čemer lahko država članica predlaga drugačna sredstva za izpolnitev potrebe končnega uporabnika, ki zagotavljajo anonimnost;
(b) v primerih iz člena 22(3);
(c) če so taisti podatki že dostopni v drugi obliki ali formatu, ki je končnim uporabnikom zlahka dostopen.
5. Kadar se podatki, ki jih zahtevajo končni uporabniki, razen ustreznih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Skupnost, in ustreznih mednarodnih znanstvenih teles, razlikujejo od podatkov, ki so bili že predloženi ustreznim regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Skupnost, in ustreznim mednarodnim znanstvenim telesom, lahko države članice navedenim končnim uporabnikom zaračunajo dejanske stroške pridobitve podatkov in, če je potrebno, združitve podatkov pred njihovim prenosom.
Člen 21
Presoja pravilnosti zavrnitve predložitve podatkov
1. Če država članica zavrne predložitev podatkov na podlagi člena 20(3)(a), lahko končni uporabnik zaprosi Komisijo za presojo pravilnosti zavrnitve. Če Komisija ugotovi, da zavrnitev ni bila ustrezno utemeljena, lahko od države članice zahteva, da končnemu uporabniku zagotovi podatke v enem mesecu.
2. Če država članica teh podatkov ne predloži v roku iz odstavka 1, se uporablja člen 8(5) in (6).
Člen 22
Obveznosti končnih uporabnikov
1. Končni uporabniki:
(a) uporabljajo podatke samo za namen, ki so ga navedli v svoji zahtevi v skladu s členom 18;
(b) ustrezno potrdijo vir podatkov;
(c) so odgovorni za pravilno in ustrezno uporabo podatkov glede na znanstveno etiko;
(d) Komisijo in zadevne države članice obvestijo o kakršnih koli morebitnih težavah, povezanih s podatki;
(e) zadevnim državam članicam in Komisiji predložijo informacije o rezultatih uporabe podatkov;
(f) zahtevanih podatkov ne pošljejo tretjim strankam brez privolitve zadevne države članice;
(g) podatkov ne prodajajo nobeni tretji stranki.
2. Države članice obvestijo Komisijo o vseh kršitvah končnih uporabnikov.
3. Če končni uporabnik ne izpolni katere koli izmed zahtev iz odstavka 1, lahko Komisija zadevni državi članici omogoči, da navedenemu končnemu uporabniku omeji ali zavrne dostop do podatkov.
POGLAVJE V
PODPORA ZNANSTVENEMU SVETOVANJU
Člen 23
Sodelovanje na sestankih mednarodnih teles
Države članice zagotovijo sodelovanje svojih nacionalnih strokovnjakov na ustreznih sestankih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Skupnost, in ustreznih mednarodnih znanstvenih teles.
Člen 24
Usklajevanje in sodelovanje
1. Države članice in Komisija usklajujejo svoja prizadevanja in sodelujejo pri nadaljnjem izboljševanju zanesljivosti znanstvenega svetovanja, kakovosti delovnih programov in delovnih metod regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Skupnost, in ustreznih mednarodnih znanstvenih teles.
2. Usklajevanje in sodelovanje potekata brez poseganja v odprto znanstveno razpravo s ciljem pospešiti nepristransko znanstveno svetovanje.
POGLAVJE VI
KONČNE DOLOČBE
Člen 25
Izvedbeni ukrepi
Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 27(2).
Člen 26
Spremljanje
Komisija v sodelovanju z Znanstvenim, tehničnim in gospodarskim odborom za ribištvo (STECF) spremlja napredek nacionalnih programov Odbora za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljenega na podlagi člena 30 Uredbe (ES) št. 2371/2002 (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).
Člen 27
Odbor
1. Komisiji pomaga Odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
3. Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.
Člen 28
Razveljavitev
1. Uredba (ES) št. 1543/2000 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2009. Razveljavljene določbe pa se uporabljajo za nacionalne programe, odobrene pred 31. decembrom 2008.
2. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.
Člen 29
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA
Korelacijska tabela
|
Uredba (ES) št. 1543/2000 |
Uredba (ES) št. 199/2008 |
|
člen 1 |
člen 1 |
|
člen 2 |
člen 2 |
|
člen 3 |
členi 3, 4, 5 |
|
člen 4 |
člen 15 |
|
člen 5 |
člena 3, 25 |
|
člen 6 |
člena 4, 8 |
|
člen 7 |
člena 13, 18 |
|
člen 8 |
člena 25, 26 |
|
člen 9 |
člen 27 |
|
člen 10 |
člen 26 |
|
člen 11 |
člen 29 |
( 1 ) Mnenje z dne 13. novembra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
( 2 ) UL C 10, 15.1.2008, str. 53.
( 3 ) UL L 358, 31.12.2002, str. 59. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 865/2007 (UL L 192, 24.7.2007, str. 1).
( 4 ) UL L 176, 15.7.2000, str. 1.
( 5 ) UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1098/2007 (UL L 248, 22.9.2007, str. 1).
( 6 ) UL L 108, 1.5.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
( 7 ) UL L 266, 1.10.1998, str. 36.
( 8 ) UL L 17, 21.1.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1759/2006 (UL L 335, 1.12.2006, str. 3).
( 9 ) UL L 351, 28.12.2002, str. 6. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2269/2004 (UL L 396, 31.12.2004, str. 1).
( 10 ) UL L 289, 7.11.2003, str. 1.
( 11 ) UL L 333, 20.12.2003, str. 17.
( 12 ) UL L 5, 9.1.2004, str. 25. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1799/2006 (UL L 341, 7.12.2006, str. 26).
( 13 ) UL L 150, 30.4.2004, str. 12. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 809/2007 (UL L 182, 12.7.2007, str. 1).
( 14 ) UL L 403, 30.12.2006, str. 1.
( 15 ) UL L 409, 30.12.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila popravljena v UL L 36, 8.2.2007, str. 3.
( 16 ) UL L 248, 22.9.2007, str. 17.
( 17 ) UL L 41, 14.2.2003, str. 26.
( 18 ) UL L 264, 25.9.2006, str. 13.
( 19 ) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kako je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
( 20 ) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.
( 21 ) UL L 160, 14.6.2006, str. 1.
( 22 ) UL L 225, 31.8.2005, str. 18.
( 23 ) UL L 187, 20.7.1999, str. 70. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2004/864/ES (UL L 370, 17.12.2004, str. 91).
( 24 ) UL L 256, 3.8.2004, str. 17. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2007/409/ES (UL L 155, 15.6.2007, str. 68).
( 25 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).