2007R1580 — SL — 01.02.2010 — 008.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (UL L 350, 31.12.2007, p.1)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 292/2008 z dne 1. aprila 2008	L 90	3	2.4.2008
M2	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 352/2008 z dne 18. aprila 2008	L 109	9	19.4.2008
M3	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 498/2008 z dne 4. junija 2008	L 146	7	5.6.2008
►M4	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 514/2008 z dne 9. junija 2008	L 150	7	10.6.2008
►M5	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 590/2008 z dne 23. junija 2008	L 163	24	24.6.2008
M6	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 853/2008 z dne 18. avgusta 2008	L 232	3	30.8.2008
M7	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1050/2008 z dne 24. oktobra 2008	L 282	10	25.10.2008
►M8	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1221/2008 z dne 5. decembra 2008	L 336	1	13.12.2008
M9	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1277/2008 z dne 17. decembra 2008	L 339	76	18.12.2008
►M10	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1327/2008 z dne 19. decembra 2008	L 345	24	23.12.2008
M11	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 313/2009 z dne 16. aprila 2009	L 98	24	17.4.2009
M12	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 434/2009 z dne 26. maja 2009	L 128	10	27.5.2009
►M13	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 441/2009 z dne 27. maja 2009	L 129	10	28.5.2009
M14	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 635/2009 z dne 14. julija 2009	L 191	3	23.7.2009
►M15	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 771/2009 z dne 25. avgusta 2009	L 223	3	26.8.2009
M16	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 772/2009 z dne 25. avgusta 2009	L 223	20	26.8.2009
M17	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1031/2009 z dne 29. oktobra 2009	L 283	47	30.10.2009
►M18	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1256/2009 z dne 15. decembra 2009	L 338	20	19.12.2009
►M19	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 74/2010 z dne 26. januarja 2010	L 23	28	27.1.2010

---

▼B

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1580/2007

z dne 21. decembra 2007

o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave

NASLOV I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe in uporaba izrazov

1.  Ta uredba določa izvedbena pravila za Uredbo (ES) št. 2200/96, Uredbo (ES) št. 2201/96 in Uredbo (ES) št. 1182/2007.

2.  Izrazi iz uredb, navedenih v odstavku 1 imajo v tej uredbi enak pomen, razen če ta ne določa drugače.

Člen 2

Tržna leta

Tržna leta za proizvode iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 in člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96 trajajo od 1. januarja do 31. decembra.

NASLOV II

KLASIFIKACIJA PROIZVODOV

POGLAVJE I

Splošna pravila

▼M8

Člen 2a

Tržni standardi; imetniki

1.  Zahteve člena 113a(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se priznajo za splošni tržni standard. Podrobnosti splošnega tržnega standarda so določene v delu A Priloge I k tej uredbi.

Sadje in zelenjava, za katera ne velja poseben tržni standard, morata biti v skladu s splošnim tržnim standardom. Vendar če imetnik lahko dokaže, da sta skladna z vsemi veljavnimi standardi, ki jih je sprejela Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UN/ECE), za proizvod velja, da je v skladu s splošnim tržnim standardom.

2.  Posebni tržni standardi iz člena 113(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 1234/2007 so določeni v delu B Priloge I k tej uredbi za naslednje proizvode:

3.  Za namene člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 je imetnik katera koli fizična ali pravna oseba, ki je fizični lastnik zadevnih proizvodov.

▼B

Člen 3

Izjeme in izvzetja od uporabe tržnih standardov

 

Z odstopanjem od člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se za proizvode ne zahteva, da so v skladu s tržnimi standardi:

 ◄

▼M8

▼B

 

Z odstopanjem od člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se za naslednje ne zahteva, da so v skladu s tržnimi standardi v določenem proizvodnem območju:

 ◄

▼M8

3.  Z odstopanjem od člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 lahko države članice iz zahtev posebnih tržnih standardov izvzamejo proizvode, ki so namenjeni za maloprodajo potrošnikom v osebno uporabo in označeni s „proizvodi, namenjeni predelavi“, ali kateri koli drugim podobnim besedilom, ter namenjeni za predelavo, razen proizvodov iz točke (a)(i) odstavka 1.

▼M8

3a.  Z odstopanjem od člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 glede posebnih tržnih standardov, lahko sveže sadje in zelenjava, ki nista uvrščena v kakovostni razred „ekstra“, v fazah, ki sledijo odpremi, kažeta rahlo pomanjkanje svežosti in čvrstosti ter rahlo pokvarljivost zaradi njunega biološkega razvoja ali naravne pokvarljivosti.

3b.  Z odstopanjem od člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se za naslednje proizvode ne zahteva, da so v skladu s tržnimi standardi:

▼M15

▼M8

▼B

4.  Za proizvode iz odstavka 1(a) in odstavka 2 se pristojnim organom držav članic zagotovijo dokazi, da so izpolnjeni predpisani pogoji, zlasti glede namena uporabe.

Člen 4

Podatki na označbah

▼M8

1.  Podatki, ki se zahtevajo v tem poglavju, morajo biti prikazani čitljivo in na vidnem mestu na eni strani embalaže. Natisnjeni morajo biti neizbrisljivo, neposredno na embalažo ali na etiketo, ki je sestavni del embalaže ali pa je nanjo trdno pritrjena.

▼B

2.  Za blago, ki se odpošilja v razsutem stanju in se naklada neposredno na prevozno sredstvo, se podatki iz prvega odstavka navedejo v dokumentu, ki spremlja blago, ali na obvestilu, ki se namesti na vidno mesto v prevoznem sredstvu.

▼M8

3.  Pri sklepanju pogodb pri prodaji na daljavo v smislu člena 2(1) Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 27 ), se zaradi skladnost s tržnimi standardi zahteva, da so podatki na voljo, preden je sklenjen nakup.

4.  Na računih in spremljajoči dokumentaciji, razen računih za potrošnike, sta jasno navedena ime in država porekla proizvodov ter, če je ustrezno, razred, sorta in komercialni tip, če to zahteva posebni tržni standard, ali pa se navede, da je proizvod namenjen za predelavo.

▼M8

Člen 5

Podatki v fazi maloprodaje

V fazi maloprodaje so podatki, ki se zahtevajo v tem poglavju, čitljivi in na vidnem mestu. Proizvodi se lahko namenijo za prodajo, če trgovec na drobno vidno, čitljivo in jasno navede podrobnosti o državi porekla in, če je ustrezno, razred in sorto ali komercialni tip tako, da se ne zavaja potrošnika.

Za predpakirane proizvode iz Direktive 2000/13/ES Evropskega Parlamenta in Sveta ( 28 ) je treba poleg podatkov, ki jih zahtevajo tržni standardi, navesti neto maso. Vendar pa zahteva za navedbo neto mase ne velja za proizvode, ki se navadno prodajajo po kosih, če je število posameznih kosov jasno razvidno in se lahko prešteje od zunaj ali če je število kosov navedeno na etiketi.

Člen 6

Mešanice

1.  Dovoli se trženje enot pakiranja, ki vsebujejo mešanice različnih vrst sadja in zelenjave z neto maso 5 kg ali manj, če:

2.  Zahteve točke (a) odstavka 1 ne veljajo za proizvode, ki so vključeni v mešanico in niso proizvodi sektorja sadja in zelenjave, kot so določeni v členu 1 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.  Če sta sadje in zelenjava v mešanici s poreklom iz več kot ene države članice ali tretje države, se lahko polno ime držav porekla ustrezno nadomesti z eno od naslednjih možnosti:

▼B

POGLAVJE II

Preverjanje skladnosti s tržnimi standardi

Oddelek 1

Splošne določbe

▼M8

Člen 7

Področje uporabe

To poglavje določa pravila za preverjanje skladnosti, to pomeni preverjanje sadja in zelenjave na vseh stopnjah trženja v skladu s tem poglavjem, s čimer se preveri, da sta skladna s tržnimi standardi ter drugimi določbami tega naslova ter člena 113 in člena 113a Uredbe (ES) št. 1234/2007.

▼B

Člen 8

Pristojni organi

1.  Vsaka država članica imenuje:

▼M8

▼M8

Usklajevalni organi in inšpekcijski organi iz prvega pododstavka so lahko javni ali zasebni. Vendar so v vsakem primeru zanje odgovorne države članice.

▼B

2.  Države članice sporočijo Komisiji:

3.  Usklajevalni organ je lahko inšpekcijski organ ali eden od inšpekcijskih organov ali kateri koli drug organ, imenovan v skladu z odstavkom 1.

4.  Komisija objavi seznam usklajevalnih organov, ki so jih imenovale države članice, na način, za katerega meni, da je ustrezen.

Člen 9

Zbirke podatkov o trgovcih

1.  Države članice vzpostavijo zbirko podatkov o trgovcih s sadjem in zelenjavo, v kateri so v skladu s pogoji iz tega člena navedeni trgovci, ki se ukvarjajo s trženjem svežega sadja in zelenjave, za katera so bili določeni standardi v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 1182/2007.

▼M8

Države članice lahko v ta namen uporabijo katero(-e) koli drugo(-e) zbirko(-e) podatkov, ki že obstajajo v druge namene.

„Trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo:

Dejavnosti iz točk (i), (ii) in (iii) točke (a) tretjega pododstavka so:

▼B

2.  Države članice določijo pogoje, pod katerimi se naslednji trgovci lahko vključijo ali ne vključijo v zbirko podatkov:

▼M8

3.  Kadar je zbirka podatkov sestavljena iz več ločenih elementov, usklajevalni organ zagotovi, da so zbirka podatkov, njeni elementi in njena posodobitev enotni. Posodobitev se opravi zlasti na podlagi podatkov, zbranih pri pregledih skladnosti.

4.  Ta zbirka podatkov za vsakega trgovca vsebuje registracijsko številko, ime, naslov, informacije, potrebne za njegovo uvrstitev v eno od kategorij tveganja iz člena 10(2), zlasti njegov položaj v tržni verigi, informacije o pomembnosti podjetja, informacije o ugotovitvah iz prejšnjih pregledov vsakega trgovca in tudi vse druge informacije, ki so potrebne za preglede, kot so informacije o tem, ali obstaja sistem zagotavljanja kakovosti oziroma samonadzor v zvezi s skladnostjo s tržnimi standardi. Posodobitev se opravi zlasti na podlagi podatkov, zbranih pri preverjanju skladnosti.

▼B

5.  Trgovci zagotovijo informacije, ki jih države članice štejejo za potrebne za vzpostavitev in posodobitev zbirke podatkov. Države članice določijo pogoje, pod katerimi se trgovci, ki nimajo sedeža na njihovem ozemlju, vendar trgujejo na njem, navedejo v njihovi zbirki podatkov.

▼M8

Oddelek 2

Preverjanje skladnosti, ki ga opravijo države članice

Člen 10

Preverjanje skladnosti

1.  Države članice zagotovijo, da se na podlagi analize tveganja selektivno in dovolj pogosto opravijo preverjanja, in tako zagotovijo, da navedeni proizvodi ustrezno izpolnjujejo tržne standarde ter ostale določbe tega naslova ter člena 113 in člena 113a Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Merila za ocenjevanje tveganja vključujejo obstoječa potrdila o skladnosti iz člena 12a, ki jih izda pristojni organ tretje države, v katerih so preverjanja v skladu s členom 13 odobrena. Takšno potrdilo se upošteva kot dejavnik pri zmanjšanju tveganja glede neskladnosti.

Merila za ocenjevanje tveganja lahko vključujejo tudi:

2.  Analiza tveganja temelji na informacijah, navedenih v zbirki podatkov trgovcev iz člena 9, in glede na analizo se trgovce razvrsti v kategorije tveganj.

Države članice vnaprej določijo:

Države članice se na podlagi analize tveganja lahko odločijo, da ne opravijo selektivnega preverjanja pri proizvodih, za katere ne veljajo posebni tržni standardi.

3.  Če se pri pregledih odkrijejo precejšnje nepravilnosti, države članice opravljajo pogostejše preglede v zvezi s trgovci, proizvodi, poreklom ali drugimi parametri.

4.  Trgovci morajo inšpekcijskim organom zagotoviti vse informacije, za katere ti organi menijo, da so potrebne za organizacijo in izvedbo preverjanja skladnosti.

Člen 11

Pooblaščeni trgovci

1.  Države članice lahko pooblastijo trgovce, ki so razvrščeni v najnižjo kategorijo tveganja in zagotavljajo posebna jamstva za skladnost s tržnimi standardi, da uporabljajo vzorce in Priloge II pri označevanju vsakega paketa na stopnji odpreme in/ali podpišejo potrdilo o skladnosti iz člena 12a.

2.  Dovoljenje se izda za obdobje najmanj enega leta.

3.  Trgovci, ki dobijo dovoljenje, morajo:

4.  Če pooblaščeni trgovec ne izpolnjuje zahtev več za odobritev, države članice umaknejo odobritev.

5.  Ne glede na odstavek 1 lahko pooblaščeni trgovci do porabe zalog še naprej uporabljajo vzorce, ki so bili do 30. junija 2009 skladni s to uredbo.

Dovoljenja, izdana trgovcem pred 1. julijem 2009, se uporabljajo še naprej za obdobje, za katerega so bila izdana.

Člen 12

Sprejetje deklaracij s strani carinskih organov

1.  Carine lahko sprejmejo izvozne deklaracije in/ali deklaracije za sprostitev v prosti promet le za proizvode, za katere veljajo posebni tržni standardi, če:

To ne posega v preverjanje skladnosti, ki ga opravljajo države članice v skladu s členom 10.

2.  Odstavek 1 se uporablja tudi za proizvode, za katere velja splošni tržni standard, določen v Prilogi I, in za proizvode iz člena 3(1)(a), če zadevna država članica meni, da je to potrebno v smislu analize tveganja iz člena 10(1).

Člen 12a

Potrdila o skladnosti

1.  Potrdila lahko izda pristojni organ, da potrdi, da so zadevni proizvodi skladni z ustreznim tržnim standardom. Potrdilo, ki ga uporabljajo pristojni organi v Skupnosti, je določeno v Prilogi III.

Tretje države iz člena 13(4) lahko namesto tega uporabijo svoje potrdilo, če Komisija meni, da vsebuje informacije, ki so enakovredne informacijam v potrdilu Skupnosti. Komisija da na voljo vzorce takšnih potrdil tretjih držav v obliki, ki se ji zdi primerna.

2.  Ta potrdila se lahko izdajo v papirni obliki z originalnim podpisom ali v preverjeni elektronski obliki z elektronskim podpisom.

3.  Vsako potrdilo ima žig pristojnega organa in podpis za to pooblaščene osebe ali oseb.

4.  Potrdilo se izda v vsaj enem od uradnih jezikov Skupnosti.

5.  Vsako potrdilo ima zaporedno številko, po kateri je prepoznavno, pristojni organ obdrži kopijo vsakega izdanega potrdila.

6.  Ne glede na prvi pododstavek odstavka 1 lahko države članice do porabe zalog še naprej uporabljajo potrdila o skladnosti, ki so bila do 30. junija 2008 skladna s to uredbo.

▼B

Oddelek 3

Pregledi, ki jih opravijo tretje države

Člen 13

Odobritev pregledov, ki jih opravijo tretje države pred uvozom v Skupnost

▼M8

1.  Na zahtevo tretje države lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 odobri preverjanja skladnosti s posebnimi tržnimi standardi, ki jih opravi ta tretja država pred uvozom v Skupnost.

▼B

2.  Odobritev iz odstavka 1 se lahko dodeli tretjim državam, ki to zahtevajo in na ozemlju katerih proizvodi, ki se izvažajo v Skupnost, izpolnjujejo tržne standarde Skupnosti ali vsaj standarde, ki so enakovredni.

Odobritev določa uradni organ v tretji državi, ki je odgovoren za izvajanje postopkov preverjanja iz odstavka 1. Ta organ je odgovoren za stike s Skupnostjo. Odobritev določa tudi inšpekcijske organe, odgovorne za ustrezno preverjanje, v nadaljnjem besedilu: „inšpekcijski organi tretje države“.

Odobritev se lahko uporablja le za proizvode s poreklom iz zadevne tretje države in je lahko omejena na nekatere proizvode.

3.  Inšpekcijski organi tretje države so uradni organi ali organi, ki jih uradno prizna organ iz odstavka 2, ter ponujajo zadostna jamstva in imajo na voljo potrebno osebje, opremo in objekte za izvajanje pregledov v skladu z metodami iz člena 20(1) ali enakovrednimi metodami.

▼M8

4.  Seznam držav, katerih preverjanja skladnosti so bila potrjena v skladu s tem členom, in zadevni proizvodi določeni v Prilogi IV.

Komisija v obliki, ki se ji zdi primerna, da na voljo podrobnosti o uradnih organih in inšpekcijskih organih.

▼M8 —————

▼M8

Člen 15

Odložitev odobritve

Komisija lahko odloži odobritev, če ugotovi, da blago v znatnem številu serij in/ali količin ne ustreza informacijam v potrdilih o skladnosti, ki so jih izdali inšpekcijski organi tretje države.

▼M8 —————

▼B

Oddelek 5

Metode nadzora

Člen 20

Metode nadzora

1.  Preverjanje skladnosti iz tega poglavja, razen preverjanja pri prodaji na drobno končnemu potrošniku, se opravi v skladu z metodami iz Priloge VI, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

Države članice določijo posebne predpise za spremljanje skladnosti pri maloprodaji končnemu potrošniku.

▼M8

2.  Če inšpektorji ugotovijo, da je blago skladno s tržnimi standardi, lahko inšpekcijski organ izda potrdilo o skladnosti, kot je določeno v Prilogi III.

▼B

3.  Kadar blago ni skladno s standardi, izda inšpekcijski organ za trgovca ali njegove zastopnike ugotovitev o neskladnosti. Blago, za katero je bila izdana ugotovitev o neskladnosti, se ne sme premeščati brez dovoljenja inšpekcijskega organa, ki je izdal to ugotovitev. Za to dovoljenje lahko veljajo pogoji, ki jih določi inšpekcijski organ.

Trgovci se lahko odločijo, da vse blago ali del blaga uskladijo s tržnimi standardi. Blago, ki je bilo usklajeno, se ne sme tržiti, dokler inšpekcijski organ z vsemi ustreznimi sredstvi ne zagotovi, da je bilo blago dejansko usklajeno. Organ izda, kadar je to potrebno, potrdilo o skladnosti, kot je določeno v Prilogi III, za serijo ali del serije, šele ko je bilo blago usklajeno.

▼M8

Če inšpekcijski organ sprejme željo trgovca, da uskladi blago v državi članici, ki ni tista, v kateri se je pri preverjanju ugotovilo, da blago ni skladno, trgovec serijo, ki ni skladna, priglasi pristojnemu inšpekcijskem organu namembne države članice. Država članica, ki izda ugotovitev neskladnosti, pošlje izvod o tej ugotovitvi zadevni državi članici in namembni državi članici, ki prejme serijo, ki ni skladna.

▼B

Kadar blaga ni mogoče uskladiti, spremeniti v krmo, industrijsko predelati ali uporabiti za druge oblike, ki niso namenjene za prehrano ljudi, lahko inšpekcijski organ, če je to potrebno, zahteva od trgovcev, da sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se zadevni proizvodi ne tržijo.

Trgovci zagotovijo vse podatke, ki se zdijo državam članicam potrebni za uporabo tega odstavka.

▼M8 —————

▼M8

Oddelek 6

Obvestila

Člen 20a

Obvestila

1.  Država članica, na ozemlju katere je ugotovljeno, da pošiljka iz druge države članice zaradi pomanjkljivosti ali poškodb, ki bi se lahko ugotovile že med pakiranjem, ni skladna s tržnimi standardi, o tem obvesti Komisijo in države članice, ki bi jih to lahko zadevalo.

2.  Država članica, na ozemlju katere se zaradi neskladnosti s tržnimi standardi za veliko blaga iz tretje države zavrne sprostitev v prosti promet, o tem obvesti Komisijo, države članice, ki bi jih to lahko zadevalo, in zadevno tretjo državo, kot so navedene v Prilogi IV.

3.  Države članice Komisiji sporočijo določbe njihovih sistemov pregledov in analiz tveganja. Komisijo obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah navedenih sistemov.

4.  Države članice Komisiji sporočijo povzetke rezultatov pregledov na vseh stopnjah trženja v določenem letu do 30. junija naslednjega leta.

5.  Sporočila se posredujejo v obliki, ki jo določi Komisija.

▼B

NASLOV III

ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV

POGLAVJE I

Zahteve in priznavanje

Oddelek 1

Opredelitve

Člen 21

Opredelitve

1.  V tem naslovu:

2.  Države članice opredelijo zadevne pravne osebe na njihovem ozemlju za namene členov 3(1) in 7(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007 glede na njihove nacionalne pravne in upravne strukture. Če je primerno, določijo tudi določbe o jasni opredelitvi delov pravnih oseb za uporabo teh členov.

Oddelek 2

Zahteve, ki veljajo za organizacije proizvajalcev

Člen 22

Seznam proizvodov

1.  Države članice priznajo organizacije proizvajalcev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1182/2007 v zvezi s proizvodom ali skupino proizvodov, navedeno v zahtevku za priznanje, na podlagi vseh odločitev, sprejetih v skladu s členom 4(1)(c) navedene uredbe.

2.  Države članice priznajo le organizacije proizvajalcev v zvezi s proizvodi, ki so izključno namenjeni za predelavo, kadar je mogoče zagotoviti, da se takšni proizvodi dobavljajo za predelavo prek sistema dobavnih pogodb ali drugače.

Člen 23

Minimalno število članov

Države članice lahko pri določanju minimalnega števila članov organizacije proizvajalcev v skladu s členom 4(1)(b) Uredbe (ES) št. 1182/2007 določijo, da če je vlagatelj zahtevka za priznanje v celoti ali delno sestavljen iz članov, ki so pravne osebe ali jasno opredeljeni deli pravnih oseb, sestavljenih iz proizvajalcev, se lahko minimalno število proizvajalcev izračuna na podlagi števila proizvajalcev, ki so povezani z vsako pravno osebo ali jasno opredeljenimi deli pravnih oseb.

Člen 24

Minimalno trajanje članstva

1.  Minimalno trajanje članstva proizvajalca ne sme biti krajše od enega leta.

2.  Izstop iz članstva se organizaciji sporoči pisno. Države članice določijo odpovedne roke, ki ne smejo biti daljši od šestih mesecev, in datume, ko začne izstop veljati.

Člen 25

Struktura in dejavnosti organizacij proizvajalcev

Države članice zagotovijo, da imajo organizacije proizvajalcev na voljo osebje, infrastrukturo in opremo, ki so potrebni za izpolnjevanje zahtev iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007, ter zagotavljajo bistvene funkcije, zlasti:

Člen 26

Vrednost ali obseg tržne proizvodnje

Za namene člena 4(1)(b) Uredbe (ES) št. 1182/2007 se vrednost ali obseg tržne proizvodnje izračuna na enaki podlagi kot vrednost tržne proizvodnje iz členov 52 in 53 te uredbe.

Člen 27

Zagotavljanje tehničnih sredstev

Za namene člena 4(1)(e) Uredbe (ES) št. 1182/2007 se obravnava, da organizacija proizvajalcev, priznana za proizvod, ki zahteva zagotavljanje tehničnih sredstev, svoje obveznosti izpolni, če zagotovi ustrezno raven tehničnih sredstev sama, prek svojih članov ali odvisnih družb ali z zunanjim izvajanjem.

Člen 28

Glavne dejavnosti organizacij proizvajalcev

1.  Glavna dejavnost organizacije proizvajalcev zadeva koncentracijo ponudbe in dajanje proizvodov njenih članov, za katere je priznana, na trg.

2.  Vrednost tržne proizvodnje članov organizacije proizvajalcev in članov drugih organizacij proizvajalcev, ki jo prodaja, je večja od skupne vrednosti druge tržne proizvodnje, ki jo prodaja.

Ta izračun temelji le na proizvodih, za katere se prizna organizacija proizvajalcev.

3.  Kadar se uporablja člen 52(7), se za zadevne odvisne družbe od 1. januarja 2012 smiselno uporablja odstavek 2 tega člena.

Člen 29

Zunanje izvajanje

Zunanje izvajanje dejavnosti organizacije proizvajalcev pomeni, da organizacija proizvajalcev sklene poslovni dogovor z drugim subjektom, vključno z enim od svojih članov ali odvisno družbo, za zagotavljanje zadevne dejavnosti. Kljub temu je organizacija proizvajalcev še vedno odgovorna za zagotavljanje izvajanja te dejavnosti ter celotnega upravljavskega nadzora in nadzora nad poslovnim dogovorom za zagotavljanje dejavnosti.

Prvi odstavek se smiselno uporablja, če združenje organizacij proizvajalcev opravlja zunanje izvajanje dejavnosti.

Člen 30

Nadnacionalne organizacije proizvajalcev

1.  Sedež nadnacionalne organizacije proizvajalcev je v državi članici, v kateri ima organizacija znatna kmetijska gospodarstva ali znatno število članov in/ali dosega pomembno raven tržne proizvodnje.

2.  Država članica, v kateri je sedež nadnacionalne organizacije proizvajalcev, je odgovorna za:

Člen 31

Združevanje organizacij proizvajalcev

1.  Če se združijo organizacije proizvajalcev, ki so imele prej različne operativne programe, lahko izvajajo te programe vzporedno in ločeno do 1. januarja leta, ki sledi združitvi. V takšnih primerih zadevne organizacije proizvajalcev zaprosijo za združitev operativnih programov v obliki predloga spremembe v skladu z določbami člena 66. V nasprotnem primeru zadevne organizacije proizvajalcev takoj zaprosijo za združitev operativnih programov v obliki predloga spremembe v skladu z določbami člena 67.

2.  Države članice lahko z odstopanjem od odstavka 1 dovolijo organizacijam proizvajalcev, ki za to zaprosijo z ustrezno utemeljenimi razlogi, da vzporedno izvajajo ločene operativne programe, dokler se naravno ne zaključijo.

Člen 32

Člani, ki niso proizvajalci

1.  Države članice lahko določijo, ali in pod kakšnimi pogoji je lahko fizična ali pravna oseba, ki ni proizvajalec, sprejeta za člana organizacije proizvajalcev.

2.  Države članice pri določitvi pogojev iz odstavka 1 zagotovijo zlasti skladnost s členom 3(1)(a) in (4)(c) Uredbe (ES) št. 1182/2007.

3.  Fizične ali pravne osebe iz odstavka 1:

Države članice lahko v skladu s pogoji iz odstavka 2 za te osebe omejijo ali prepovejo pravico do glasovanja o odločitvah v zvezi z operativnimi skladi.

Člen 33

Demokratični nadzor organizacij proizvajalcev

Države članice sprejmejo vse ukrepe, ki jih štejejo za nujne, za preprečitev zlorabe moči ali vpliva enega ali več članov v zvezi z upravljanjem in delovanjem organizacije proizvajalcev, kar vključuje glasovalne pravice.

▼M10

Države članice lahko sprejmejo ukrepe, s katerimi se omejijo ali prepovejo pooblastila pravne osebe za spremembo, odobritev ali zavrnitev odločitev organizacije proizvajalcev, kadar je ta jasno opredeljen del navedene pravne osebe.

▼B

Oddelek 3

Združenja organizacij proizvajalcev

Člen 34

Priznanje združenj organizacij proizvajalcev

1.  Države članice lahko priznajo le združenja organizacij proizvajalcev iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1182/2007 v zvezi z dejavnostmi glede proizvoda ali proizvodov, ki so navedeni v zahtevku za priznanje.

2.  Združenje organizacij proizvajalcev je mogoče priznati na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 1182/2007, pri čemer se izvajajo vse dejavnosti organizacije proizvajalcev, čeprav trženje zadevnih proizvodov še naprej izvajajo njeni člani.

Člen 35

Glavne dejavnosti združenj organizacij proizvajalcev

Za združenja organizacij proizvajalcev se smiselno uporabljajo določbe člena 28(2) in (3).

Člen 36

Člani združenj organizacij proizvajalcev, ki niso organizacije proizvajalcev

1.  Države članice lahko določijo, ali in pod kakšnimi pogoji je lahko fizična ali pravna oseba, ki ni priznana organizacija proizvajalcev, sprejeta za člana združenja organizacij proizvajalcev.

2.  Člani priznanega združenja organizacij proizvajalcev, ki niso priznane organizacije proizvajalcev:

▼M10 —————

▼B

▼M10

Države članice lahko odobrijo, omejijo ali prepovejo njihovo pravico do glasovanja o odločitvah v zvezi z operativnimi programi.

▼B

Člen 37

Nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev

1.  Sedež nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev je v državi članici, v kateri ima organizacija znatna kmetijska gospodarstva ali znatno število članov in/ali dosega pomembno raven tržne proizvodnje.

2.  Država članica, v kateri je sedež nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev, je odgovorna za:

Oddelek 4

Skupine proizvajalcev

Člen 38

Predložitev načrtov za priznanje

1.  Pravna oseba ali jasno opredeljen del pravne osebe predloži načrt za priznanje iz člena 7(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007 pristojnemu organu države članice, v kateri je sedež pravne osebe.

2.  Države članice določijo:

Člen 39

Vsebina načrtov za priznanje

Osnutek načrta za priznanje vsebuje najmanj:

Člen 40

Odobritev načrtov za priznanje

1.  Pristojni nacionalni organ odloči o osnutku načrta za priznanje v treh mesecih od prejema načrta, ki mu je priložena vsa dodatna dokumentacija.

2.  Po pregledih iz člena 113 lahko pristojni nacionalni organ:

Sprejet je lahko le načrt, ki vključuje spremembe, zahtevane na podlagi točke (b).

O svoji odločitvi obvesti pravno osebo ali jasno opredeljen del pravne osebe.

Člen 41

Izvedba načrtov za priznanje

1.  Načrt za priznanje se izvaja v letnih obdobjih z začetkom 1. januarja. Države članice lahko skupinam proizvajalcev omogočijo, da letna obdobja razdelijo na polletna obdobja.

V skladu s predlaganim datumom iz člena 39(b) se načrt za priznanje začne izvajati:

2.  Države članice določijo pogoje, pod katerimi lahko skupine proizvajalcev med izvajanjem zaprosijo za spremembo načrta. Te prošnje so opremljene z ustrezno dodatno dokumentacijo.

3.  Pristojni nacionalni organ odloči o spremembi načrta v treh mesecih od prejema prošnje za spremembo, potem ko preveri predloženo utemeljitev. Če v navedenem roku ni sprejeta nobena odločitev o prošnji za spremembo, se šteje, da je bila prošnja zavrnjena.

Člen 42

Zahtevki za priznanje organizacije proizvajalcev

Skupine proizvajalcev, ki izvajajo načrt za priznanje, lahko kadar koli vložijo zahtevek za priznanje na podlagi člena 4 Uredbe (ES) št. 1182/2007. Takšni zahtevki se v vsakem primeru predložijo pred koncem prehodnega obdobja iz člena 7 Uredbe (ES) št. 1182/2007.

Po datumu, ko je tak zahtevek vložen, lahko zadevna skupina predloži osnutek operativnega programa v skladu s členom 64.

Člen 43

Glavne dejavnosti skupin proizvajalcev

Za skupine proizvajalcev se smiselno uporabljajo določbe člena 28.

Člen 44

Vrednost tržne proizvodnje

1.  Za skupine proizvajalcev se smiselno uporabljajo določbe člena 52.

2.  Kadar je zmanjšanje vrednosti tržne proizvodnje posledica vzrokov, ki so primerno utemeljeni v skladu z zahtevami države članice ter ki niso predmet odgovornosti in nadzora skupine proizvajalcev, vrednost tržne proizvodnje ne sme biti manjša od 65 % vrednosti, navedene v prejšnjem zahtevku ali zahtevkih za pomoč, ki zajemajo najnovejše letno obdobje, kot je preverila država članica, in če tega ni storila, vrednosti, prvotno navedene v odobrenem načrtu za priznanje.

▼M15

3.  Vrednost tržne proizvodnje se izračuna na podlagi zakonodaje, veljavne glede na obdobje, za katero se zahteva pomoč.

▼B

Člen 45

Financiranje načrtov za priznanje

1.  Višine pomoči iz člena 7(5) Uredbe (ES) št. 1182/2007 se v zvezi s tržno proizvodnjo, ki presega 1 000 000 EUR, zmanjšajo za polovico.

2.  Pomoč iz člena 7(3)(a) Uredbe (ES) št. 1182/2007 je omejena z zgornjo mejo 100 000 EUR na letno obdobje za vsako skupino proizvajalcev.

3.  Kadar obdobje izvajanja ne poteka v celotnem koledarskem letu, se zgornje meje iz odstavka 2 sorazmerno zmanjšajo.

4.  Pomoč iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007 se izplača:

Za izračun zneska obrokov lahko države članice kot podlago uporabijo tržno proizvodnjo obdobja, ki ni enako obdobju, za katero se plača obrok, kadar pregledi to zahtevajo. Razlika med obdobjema je manjša kot dejansko zadevno obdobje.

5.  Menjalni tečaj, ki se uporablja za zneske iz odstavkov 1 in 2, je najnovejši tečaj, ki ga objavi Evropska centralna banka pred prvim dnem obdobja, za katero je odobrena zadevna pomoč.

Člen 46

Pomoč za naložbe, ki se zahtevajo za priznanje

V zvezi z naložbami, vezanimi na izvedbo načrtov za priznanje iz člena 39(c) te uredbe, za katere se pomoč zagotovi na podlagi člena 7(3)(b) Uredbe (ES) št. 1182/2007:

Člen 47

Zahtevek za pomoč

1.  Skupina proizvajalcev za pomoč iz člena 7(3)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1182/2007 v treh mesecih po koncu vsakega letnega ali polletnega obdobja iz člena 45(4) te uredbe predloži en sam zahtevek. Zahtevek vključuje izjavo o vrednosti tržne proizvodnje za obdobje, za katero se zahteva pomoč.

2.  Zahtevke za pomoč, ki zajemajo polletna obdobja, je mogoče predložiti le, če se načrt za priznanje razdeli na polletna obdobja iz člena 41(1). Vsakemu zahtevku za pomoč se priloži pisna izjava skupine proizvajalcev, da ta skupina:

3.  Države članice določijo rok za izplačilo pomoči, ki ne sme biti daljši od šest mesecev po prejemu zahtevka.

Člen 48

Upravičenost

Države članice ocenijo upravičenost skupin proizvajalcev do pomoči na podlagi te uredbe ob upoštevanju pogojev in datuma morebitne prejšnje dodelitve javne pomoči organizacijam ali skupinam proizvajalcev, iz katerih izhajajo člani zadevne skupine proizvajalcev, ter morebitnih premikov članov med organizacijami proizvajalcev in skupinami proizvajalcev, da bi ugotovile, ali je pomoč ustrezno utemeljena.

Člen 49

Prispevek Skupnosti

1.  Prispevek Skupnosti k pomoči iz člena 7(3)(a) Uredbe (ES) št. 1182/2007 znaša:

▼M10

▼M10

Preostanek pomoči plača država članica v obliki pavšalnega plačila. Zahtevku za pomoč ni treba priložiti dokazila o uporabi pomoči.

▼B

2.  Prispevek Skupnosti k pomoči iz člena 7(3)(b) Uredbe (ES) št. 1182/2007, izražen v ekvivalentu nepovratnih kapitalskih sredstev, ne presega naslednjih odstotkov upravičenih stroškov naložb:

Zadevne države članice se obvežejo, da bodo prispevale vsaj 5 % upravičenih stroškov naložb.

Prejemniki pomoči za upravičene stroške naložb plačajo vsaj:

Člen 50

Združitve

1.  Pomoč iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007 lahko prejmejo ali še naprej prejemajo skupine proizvajalcev, ki jim je bilo izdano začasno priznanje in ki so nastale z združitvijo ene ali več skupin proizvajalcev, ki jim je bilo izdano začasno priznanje.

2.  Za izračun pomoči, ki se plača v skladu z odstavkom 1, organizacija proizvajalcev, nastala z združitvijo, nadomesti skupine, ki so se združile.

3.  Če se združita dve ali več skupin proizvajalcev, nova pravna oseba prevzame pravice in obveznosti skupine proizvajalcev, ki je prva prejela status pred priznanjem.

4.  Če se skupina proizvajalcev, ki ji je bilo izdano začasno priznanje, združi s priznano organizacijo proizvajalcev, nastala pravna oseba ni več upravičena do začasnega priznanja kot skupina proizvajalcev niti do pomoči iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007. Nastala pravna oseba se še naprej obravnava kot priznana organizacija proizvajalcev, če upošteva veljavne zahteve. Organizacije proizvajalcev po potrebi zahtevajo spremembo operativnega programa in v ta namen se smiselno uporablja člen 31.

Vendar so ukrepi, ki jih izvajajo skupine proizvajalcev pred takšno združitvijo, še naprej upravičeni pod pogoji iz načrta za priznanje.

Člen 51

Posledice priznanja

1.  Pomoč iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007 se ustavi, takoj ko se izda priznanje.

2.  Kadar se predloži operativni program v skladu s to uredbo, zadevna država članica zagotovi, da se ukrepi, ki so določeni v načrtu za priznanje, ne financirajo dvakrat.

3.  Naložbe, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč iz člena 7(3)(b) Uredbe (ES) št. 1182/2007, se lahko prenesejo na operativne programe, če izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

4.  Države članice določijo obdobje z začetkom po izvedbi načrta za priznanje, v okviru katerega se skupina proizvajalcev prizna kot organizacija proizvajalcev. Obdobje ne presega štirih mesecev.

POGLAVJE II

Operativni skladi in operativni programi

Oddelek 1

Vrednost tržne proizvodnje

Člen 52

Osnova za izračun

1.  Za namene tega poglavja se vrednost tržne proizvodnje za organizacijo proizvajalcev izračuna na podlagi proizvodnje članov organizacij proizvajalcev, za katero se prizna organizacija proizvajalcev.

2.  Vrednost tržne proizvodnje obsega proizvodnjo članov, ki zapuščajo organizacijo proizvajalcev ali pristopajo k njej. Države članice določijo pogoje, da se izognejo dvojnemu obračunu.

3.  Države članice lahko organizacijam proizvajalcev omogočijo, da vrednost stranskih proizvodov vključijo v vrednost tržne proizvodnje.

4.  Vrednost tržne proizvodnje vključuje vrednost umika proizvodov s trga v skladu s členom 10(4)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1182/2007, ocenjeno na podlagi povprečne cene teh proizvodov, ki jih trži organizacija proizvajalcev, v prejšnjem letu.

▼M10

5.  V vrednost tržne proizvodnje se vključi le proizvodnja članov organizacije proizvajalcev, ki jo trži organizacija proizvajalcev. Proizvodnja članov organizacije proizvajalcev, ki jo trži druga organizacija proizvajalcev, ki jo je določila njihova organizacija, v skladu s členom 125a(2)(b) in (c) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 ( 29 ), se vključi v vrednost tržne proizvodnje druge organizacije proizvajalcev.

▼B

6.  Tržna proizvodnja se fakturira na stopnji „franko organizacija proizvajalcev“:

7.  Vrednost tržne proizvodnje se lahko izračuna tudi na stopnji franko odvisne družbe na enaki podlagi kot v odstavku 6, če imajo najmanj 90 % kapitala odvisne družbe v lasti:

8.  Če je zmanjšanje proizvodnje posledica podnebnih razmer ali bolezni živali ali rastlin ali napadov škodljivcev, se lahko vsaka odškodnina na podlagi zavarovanja, ki se prejme v zvezi z ukrepi zavarovanja pridelkov iz oddelka 6 poglavja III ali enakovrednimi ukrepi, ki jih izvaja organizacija proizvajalcev, zaradi teh razlogov, vključi v vrednost tržne proizvodnje.

Člen 53

Referenčno obdobje

1.  Letna zgornja meja pomoči iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1182/2007 se izračuna vsako leto na podlagi vrednosti tržne proizvodnje med 12-mesečnim referenčnim obdobjem, ki ga določijo države članice.

2.  Referenčno obdobje države članice določijo za vsako organizacijo proizvajalcev kot:

3.  Dvanajstmesečno obdobje je obračunsko obdobje za zadevno organizacijo proizvajalcev.

Referenčno obdobje se med izvajanjem operativnega programa ne spreminja, razen v primerno upravičenih okoliščinah.

4.  Kadar je zmanjšanje vrednosti proizvoda posledica vzrokov, ki so primerno utemeljeni v skladu z zahtevami države članice in ki niso predmet odgovornosti in nadzora organizacije proizvajalcev, vrednost tržne proizvodnje iz odstavka 1 ne sme biti manjša od 65 % vrednosti zadevnega proizvoda v prejšnjem referenčnem obdobju.

Vzroki iz prvega pododstavka se primerno utemeljijo.

▼M13

5.  Kadar imajo pred kratkim priznane organizacije proizvajalcev premalo preteklih podatkov o tržni proizvodnji za izvajanje odstavka 2, se vrednost tržne proizvodnje lahko šteje kot vrednost tržne proizvodnje, ki jo zagotovi organizacija proizvajalcev z namenom priznanja. To se izračuna kot povprečje vrednosti tržne proizvodnje v obdobju tistih treh let, v katerih so se proizvajalci, ki so ob predložitvi zahtevka za priznanje člani organizacije proizvajalcev, dejansko ukvarjali s pridelavo.

▼B

6.  Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za zbiranje informacij o vrednosti tržne proizvodnje organizacij proizvajalcev, ki niso predložile operativnih programov.

7.  Vrednost tržne proizvodnje za referenčno obdobje se z odstopanjem od odstavkov 1 do 6 izračuna na podlagi zakonodaje, veljavne v tem referenčnem obdobju.

Oddelek 2

Operativni skladi

Člen 54

Upravljanje

Države članice zagotovijo, da se operativni skladi upravljajo tako, da lahko zunanja revizija letno ugotavlja, preverja in potrjuje njihove odhodke in prihodke.

Člen 55

Financiranje operativnih skladov

Finančne prispevke v operativni sklad iz člena 8(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007 določi organizacija proizvajalcev.

Vsi proizvajalci so upravičeni do sredstev operativnega sklada in vsi proizvajalci imajo možnost demokratičnega sodelovanja pri odločitvah v zvezi z uporabo sredstev organizacij proizvajalcev in finančnih prispevkov za operativne sklade.

Člen 56

Sporočanje ocenjenega zneska

Organizacije proizvajalcev sporočijo ocenjene zneske prispevka Skupnosti in prispevka svojih članov ter organizacije proizvajalcev v operativne sklade za naslednje leto državam članicam najpozneje do 15. septembra, skupaj z operativnimi programi ali zahtevami za odobritev predlogov sprememb.

Države članice lahko določijo poznejši datum od 15. septembra.

Osnova za izračun ocenjenega zneska operativnih skladov so operativni programi in vrednost tržne proizvodnje. Izračun se razdeli med stroške za ukrepe preprečevanja in upravljanja kriz ter druge ukrepe.

Oddelek 3

Operativni programi

Člen 57

Nacionalna strategija

1.  Celotna struktura in vsebina nacionalne strategije iz člena 12(2) Uredbe (ES) št. 1182/2007 se od 1. januarja 2009 določa v skladu s smernicami iz Priloge VII. Pred tem datumom celotno strukturo in vsebino določajo države članice. Vključujeta lahko regionalne elemente.

Nacionalna strategija vključuje vse odločitve in določbe, ki jih je sprejela država članica pri uporabi naslova III Uredbe (ES) št. 1182/2007 in tega naslova.

2.  Nacionalna strategija se, vključno z vključitvijo nacionalnega okvira iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007, določi pred predložitvijo osnutkov operativnih programov za vsako leto. Nacionalni okvir se vključi po tem, ko se je predložil Komisiji in se po potrebi spremenil, v skladu z drugim pododstavkom člena 12(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007.

3.  Analiza začetnega stanja bo del postopka priprave nacionalne strategije in za njeno izvajanje so odgovorne države članice. Določa in ocenjuje potrebe, ki jih je treba izpolniti, razvrstitev potreb glede na prednostne naloge, opredelitev ciljev, ki jih je treba doseči z operativnimi programi za izpolnitev teh prednostnih potreb, pričakovane rezultate in količinsko opredeljene cilje, ki jih je treba doseči glede na začetno stanje, ter določitev najprimernejših instrumentov in ukrepov za doseganje teh ciljev.

4.  Države članice zagotovijo tudi spremljanje in vrednotenje nacionalne strategije ter njeno izvajanje prek operativnih programov.

Nacionalna strategija se lahko spremeni, zlasti ob upoštevanju spremljanja in vrednotenja. Takšne spremembe se opravijo pred predložitvijo osnutka operativnih programov v zadevnem letu.

5.  Države članice v nacionalni strategiji določijo najvišje odstotke sredstev, ki se lahko porabijo za vsak posamezen ukrep in/ali vrsto ukrepa in/ali izdatek, da se zagotovi ustrezno ravnovesje med različnimi ukrepi.

Člen 58

Nacionalni okvir za okoljske ukrepe

1.  Poleg sprememb, ki jih predvideva člen 12(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007, države članice obvestijo Komisijo tudi o vseh predlogih sprememb nacionalnega okvira, za katere velja postopek iz drugega pododstavka člena 12(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007. Komisija da okvir na voljo drugim državam članicam na način, ki se ji zdi ustrezen.

2.  Okvir določa neizčrpen seznam okoljskih ukrepov in pogojev, ki se uporabljajo v državi članici za namene člena 9(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007, ter za vsak izbran okoljski ukrep navaja:

Člen 59

Dopolnilna pravila držav članic

Države članice lahko sprejmejo dopolnilna pravila k Uredbi (ES) št. 1182/2007 in k tej uredbi v zvezi z upravičenostjo ukrepov, dejavnosti ali stroškov iz operativnih programov.

Člen 60

Povezava s programi za razvoj podeželja

1.  Iz programov držav članic za razvoj podeželja ali programov, odobrenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005, se ne dodeli nobena pomoč za dejavnosti, ki jih vključujejo ukrepi iz te uredbe v skladu z odstavkom 2.

2.  Kadar se pomoč v skladu s členom 5(6) Uredbe (ES) št. 1698/2005 v izjemnih primerih dodeli za ukrepe, ki bi bili lahko upravičeni na podlagi te uredbe, države članice zagotovijo, da upravičenec lahko prejme pomoč za zadevno dejavnost le iz ene sheme.

V ta namen države članice pri vključevanju ukrepov, ki v programih za razvoj podeželja vsebujejo take izjeme, zagotovijo, da nacionalna strategija iz člena 57 te uredbe določa merila in upravna pravila, ki se bodo uporabila v programih za razvoj podeželja.

▼M10

Če je to ustrezno in brez poseganja v določbe členov 103a(3), 103d(1) in (3) ter 103e Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter člena 49 te uredbe, raven podpore za ukrepe, ki jih zajema ta uredba, ne presega ravni podpore za ukrepe na podlagi programa za razvoj podeželja.

▼B

Podpora za okoljske ukrepe razen pridobivanja osnovnih sredstev se omeji na najvišje zneske iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1698/2005 za kmetijsko-okoljska plačila. Ti zneski se lahko v izjemnih primerih povečajo ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v nacionalni strategiji, kot je navedeno v členu 57 te uredbe.

▼M10

Četrti pododstavek se ne uporablja za okoljske ukrepe, ki se ne nanašajo neposredno ali posredno na določeno poljino.

▼B

Člen 61

Vsebina operativnih programov in upravičeni izdatki

1.  Operativni programi vključujejo:

2.  Različni okoljski ukrepi se lahko izvajajo hkrati, če se dopolnjujejo in so med seboj združljivi.

Če se okoljski ukrepi izvajajo hkrati, raven podpore upošteva poseben izpad dohodka in dodatne stroške, ki jih povzroča takšno izvajanje.

3.  Naložbe, vključno s tistimi na podlagi zakupnih pogodb, pri katerih rok vračila presega trajanje operativnega programa, se lahko prenesejo v naslednji operativni program na podlagi primerno utemeljenih gospodarskih razlogov, zlasti če je davčna amortizacijska doba daljša od petih let.

V primeru zamenjave naložb se preostala vrednost naložbe:

Naložbe ali dejavnosti se lahko na posameznih kmetijskih gospodarstvih članov organizacije proizvajalcev izvajajo, če prispevajo k ciljem operativnega programa. Če član zapusti organizacijo proizvajalcev, države članice zagotovijo, da se naložba ali njena preostala vrednost izterja, razen če država članica določi drugače.

4  Operativni programi ne vključujejo dejavnosti ali izdatkov s seznama iz Priloge VIII.

5.  Izdatki operativnih programov, upravičenih do pomoči, se omejijo na dejansko nastale stroške. Vendar lahko države članice namesto tega vnaprej in primerno utemeljeno določijo standardne pavšalne tarife:

Države članice takšne tarife pregledajo vsaj vsakih pet let.

6.  Da bi bil ukrep upravičen, morajo vsaj 50 % vrednosti proizvodov, ki jih zadeva, predstavljati proizvodi, za katere je priznana organizacija proizvajalcev. Da proizvodi spadajo med teh 50 %, morajo izhajati od članov organizacije proizvajalcev ali članov druge organizacije proizvajalcev. Za izračun vrednosti se uporabljajo ustrezna pravila iz člena 52.

Člen 62

Potrebna dokumentacija

Operativnim programom je treba priložiti zlasti:

Člen 63

Delni operativni programi

1.  V primeru uporabe člena 5 Uredbe (ES) št. 1182/2007 lahko države članice združenju organizacij proizvajalcev dovolijo predložitev lastnih delnih operativnih programov, ki obsegajo dejavnosti, ki so bile v njihovih operativnih programih opredeljene, vendar ne tudi izvedene.

2.  Enaka pravila se uporabljajo za delne operativne programe in druge operativne programe ter se obravnavajo skupaj z operativnimi programi sodelujočih organizacij proizvajalcev.

3.  Države članice zagotovijo, da:

▼M10

▼B

Člen 64

Rok za predložitev operativnih programov

Organizacija proizvajalcev predloži operativne programe v odobritev pristojnemu organu v državi članici, v kateri ima organizacija proizvajalcev svoj sedež, najpozneje do 15. septembra v letu, ki je pred letom, v katerem je programe treba uresničiti. Vendar lahko države članice določijo kasnejši datum.

Kadar pravna oseba ali jasno opredeljen del pravne osebe, vključno s skupino proizvajalcev, vloži zahtevek za priznanje organizacije proizvajalcev, lahko hkrati v odobritev predloži operativni program iz prvega odstavka. Odobritev programa je odvisna od pridobitve priznanja najpozneje do končnega datuma iz člena 65(2).

Člen 65

Odločitev

1.  Pristojni nacionalni organ glede na primer:

2.  Pristojni nacionalni organ se o programih in skladih odloči najpozneje 15. decembra v letu, v katerem so predloženi.

Države članice obvestijo organizacije proizvajalcev o teh odločitvah najpozneje do 15. decembra.

Vendar lahko pristojni nacionalni organ zaradi ustrezno utemeljenih razlogov odločitev glede operativnih programov in sredstev sprejme najpozneje 20. januarja po datumu vložitve zahtevka. Odločitev o odobritvi lahko določi, da so izdatki upravičeni od 1. januarja v letu, ki sledi vložitvi zahtevka.

Člen 66

Spremembe operativnih programov za naslednja leta

1.  Organizacije proizvajalcev lahko zahtevajo spremembe operativnih programov, vključno s podaljšanjem njihovega trajanja na največ pet let, če je to potrebno, najpozneje 15. septembra, da se lahko uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta.

Vendar lahko države članice za predložitev prošenj določijo kasnejši datum.

2.  Prošnjam za spremembe se priloži dodatna dokumentacija, s katero se utemeljujejo razlog, vrsta in posledice sprememb.

3.  Pristojni organ se o prošnjah za spremembe operativnih programov odloči najpozneje do 15. decembra.

Vendar lahko države članice zaradi ustrezno utemeljenih razlogov odločitev glede sprememb operativnih programov sprejmejo najpozneje 20. januarja po datumu vložitve zahtevka. Odločitev o odobritvi lahko določi, da so izdatki upravičeni od 1. januarja v letu, ki sledi vložitvi zahtevka.

Člen 67

Spremembe operativnih programov med letom

1.  Države članice lahko dovolijo spremembe operativnih programov med letom pod pogoji, ki jih same določijo.

2.  Pristojni nacionalni organ lahko organizacijam proizvajalcev dovoli, da med letom:

▼M5

▼B

3.  Države članice določijo pogoje, pod katerimi se operativni programi lahko spremenijo med letom brez predhodne odobritve pristojnega nacionalnega organa. Te spremembe izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči le, če jih organizacija proizvajalcev nemudoma sporoči pristojnemu organu.

Člen 68

Oblika operativnih programov

1.  Operativni programi se izvajajo v letnih obdobjih, ki trajajo od 1. januarja do 31. decembra.

2.  Operativni programi, ki se odobrijo najpozneje 15. decembra, se izvajajo od 1. januarja naslednjega leta.

Izvajanje programov, ki se odobrijo po 15. decembru, se odloži za eno leto.

Z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka tega odstavka se ob uporabi tretjega pododstavka člena 65(2) ali drugega pododstavka člena 66(3) izvajanje operativnih programov, odobrenih v skladu s temi določbami, začne najpozneje 31. januarja po njihovi odobritvi.

Oddelek 4

Pomoč

Člen 69

Odobreni znesek pomoči

Države članice obvestijo organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev o odobrenem znesku pomoči, kot zahteva člen 13(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007, najpozneje do 15. decembra.

Kadar se uporablja tretji pododstavek člena 65(2) ali drugi pododstavek člena 66(3) te uredbe, države članice obvestilo o odobrenem znesku pomoči predložijo najpozneje 20. januarja.

Člen 70

Zahtevki za pomoč

1.  Organizacije proizvajalcev vložijo zahtevke za pomoč ali preostali znesek pomoči pri pristojnem organu za vsak operativni program, za katerega se zahteva pomoč, najpozneje do 15. februarja v letu, ki sledi letu, za katero se zahteva pomoč.

2.  Zahtevku se priloži dodatna dokumentacija, iz katere so razvidni:

3.  Zahtevki se lahko nanašajo na stroške, ki so bili načrtovani, vendar niso nastali, če se dokažejo naslednji dejavniki:

Pomoč se izplača in varščina, vplačana v skladu s členom 72(3), se sprosti le, če se dokazilo o izvajanju načrtovanih stroškov iz točke (b) prvega pododstavka zagotovi najpozneje do 30. aprila v letu, ki sledi letu, za katero so bili zadevni stroški načrtovani, ter na podlagi dokazila o dejanski upravičenosti do pomoči.

4.  Kadar se zahtevki predložijo po datumu iz odstavka 1, se pomoč zmanjša za 1 % za vsak dan zamude.

V izjemnih in primerno utemeljenih primerih lahko pristojni organ sprejme zahtevke po datumu iz odstavka 1, če so bili potrebni pregledi opravljeni in če se je upošteval rok za plačilo iz člena 71.

Člen 71

Izplačilo pomoči

Države članice izplačajo pomoč najpozneje do 15. oktobra v letu, ki sledi letu izvajanja programa.

Člen 72

Predplačila

1.  Države članice lahko omogočijo organizacijam proizvajalcev, da zaprosijo za predplačilo dela pomoči, ki ustreza predvidljivim izdatkom, povezanim z operativnim programom, v tri- ali štirimesečnem obdobju, ki se začne z mesecem vložitve zahtevka.

2.  Zahtevki za predplačila se v skladu z odločitvijo države članice vložijo vsake tri mesece, tj. januarja, aprila, julija in oktobra, ali vsake štiri mesece, tj. januarja, maja in septembra.

Skupna predplačila, izplačana za določeno leto, ne smejo presegati 80 % prvotno odobrene pomoči za operativni program.

3.  Predplačila se izplačajo na podlagi položene varščine, ki ustreza 110 % predplačila, v skladu z Uredbo (EGS) št. 2220/85.

Države članice določijo pogoje, s katerimi zagotovijo, da se finančni prispevki v operativni sklad zberejo v skladu s členom 54 in členom 55 te uredbe ter da se prejšnja predplačila dejansko porabijo.

4.  Zahtevki za sprostitev varščine se lahko vložijo med tekočim programskim letom in se jim predloži ustrezna dodatna dokumentacija.

Varščine se sprostijo do višine 80 % izplačanih predplačil.

5.  Osnovna zahteva v smislu člena 20 Uredbe (EGS) št. 2220/85 zadeva izvajanje dejavnosti, določenih v operativnih programih v skladu z obveznostmi iz člena 62(b) in (c) te uredbe.

V primeru neizpolnjevanja osnovne zahteve ali resne kršitve obveznosti iz člena 62(b) in (c) varščina zapade, kar ne vpliva na druge kazni, ki se izvajajo v skladu z oddelkom 3 poglavja V.

V primeru neupoštevanja drugih zahtev varščina zapade glede na resnost ugotovljene nepravilnosti.

6.  Države članice lahko določijo najmanjši znesek in časovne roke za predplačila.

Člen 73

Delna izplačila

Države članice lahko organizacijam proizvajalcev dovolijo, da zaprosijo za izplačilo dela pomoči, ki ustreza izdatkom, povezanim z operativnim programom.

Zahtevki se lahko vložijo kadar koli, vendar ne več kot trikrat na leto. Priloži se jim dodatna dokumentacija.

Skupna izplačila v zvezi z zahtevki za delna izplačila pomoči ne smejo presegati 80 % prvotno odobrenega zneska pomoči za operativne programe ali dejanskih izdatkov, pri čemer se upošteva nižji znesek.

Države članice lahko določijo najmanjši znesek in časovne roke za delna izplačila.

POGLAVJE III

Ukrepi za preprečevanje in upravljanje kriz

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 74

Izbor ukrepov za preprečevanje in upravljanje kriz

Države članice lahko določijo, da en ali več ukrepov iz člena 9(2) Uredbe (ES) št. 1182/2007 na njihovem ozemlju ne velja.

Člen 75

Posojila za financiranje ukrepov za preprečevanje in upravljanje kriz

Posojila, najeta za financiranje ukrepov za preprečevanje in upravljanje kriz v skladu s tretjim pododstavkom člena 9(2) Uredbe (ES) št. 1182/2007, katerih odplačilni rok je daljši od trajanja operativnega programa, se lahko na podlagi primerno utemeljenih gospodarskih razlogov prenesejo v naslednji operativni program.

Oddelek 2

Umiki s trga

Člen 76

Opredelitev

Ta oddelek določa pravila v zvezi z umiki s trga v skladu s členom 9(2)(a) Uredbe (ES) št. 1182/2007. V tem oddelku „proizvodi, umaknjeni s trga“, „umaknjeni proizvodi“ in „proizvodi, ki se ne dajo v prodajo“ pomenijo proizvode, ki se na ta način umaknejo s trga.

Člen 77

Tržni standardi

1.  Kadar za posamezen proizvod obstaja tržni standard v smislu člena 2(2) in (7) Uredbe (ES) št. 1182/2007, mora biti takšen proizvod, umaknjen s trga, v skladu s temi standardi z izjemo določb o predstavitvi in označevanju proizvodov. Proizvodi vseh velikosti se s trga lahko umaknejo skupaj v razsutem stanju, če izpolnjujejo minimalne zahteve za razred II, zlasti glede kakovosti in velikosti.

Vendar mora biti miniaturni proizvod, kakor je opredeljen v ustreznih standardih, v skladu z veljavnimi tržnimi standardi, vključno z določbami o predstavitvi in označevanju proizvodov.

2.  Če za posamezen proizvod ne obstajajo takšni tržni standardi, morajo proizvodi, umaknjeni s trga, izpolnjevati minimalne zahteve iz Priloge IX. Države članice lahko določijo dodatna pravila, s katerimi dopolnijo te minimalne zahteve.

Člen 78

Triletno povprečje za umike s trga za prosto razdelitev

Omejitev v višini 5 % obsega tržne proizvodnje v smislu člena 10(4) Uredbe (ES) št. 1182/2007 se izračuna na podlagi aritmetičnega povprečja splošnih količin proizvodov, za katere se prizna organizacija proizvajalcev in ki so se v njenem okviru tržili v preteklih treh letih.

V primeru nedavno priznanih organizacij proizvajalcev so podatki za tržna leta pred priznanjem:

Člen 79

Predhodno uradno obvestilo o umiku s trga

1.  Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev predhodno uradno obvestijo pristojne nacionalne organe o vsakem načrtovanem umiku s trga s pisnim telekomunikacijskim ali elektronskim sporočilom. V uradnem obvestilu se zlasti podrobno navede seznam proizvodov, ki so predmet intervencije, in njihovih glavnih značilnosti v skladu z ustreznimi tržnimi standardi, ocena količine vsakega zadevnega proizvoda, namembni kraj ter kraj, v katerem se proizvodi, umaknjeni s trga, lahko pregledajo, kot določa člen 110. Uradna obvestila vključujejo potrdilo, da proizvodi, umaknjeni s trga, ustrezajo veljavnim tržnim standardom ali minimalnim zahtevam iz člena 77.

2.  Države članice določijo organizacijam podrobna pravila za organizacije proizvajalcev v zvezi z obvestili iz odstavka 1, zlasti kar zadeva časovne roke.

3.  Države članice v časovnih rokih iz odstavka 2:

Člen 80

Podpora

1.  Podpora za umike s trga, ki jo sestavljajo prispevki Skupnosti in organizacije proizvajalcev, ne sme presegati zneskov iz Priloge X za proizvode iz te priloge. Za ostale proizvode najvišje zneske podpore določijo države članice.

▼M1

2.  Umiki s trga ne presegajo 5 % obsega tržne proizvodnje katerega koli proizvoda v kateri koli organizaciji proizvajalcev. Vendar se v navedenem deležu ne upoštevajo zneski, ki se porabijo tako, kot je predvideno v točkah (a) in (b) člena 10(4) Uredbe (ES) št. 1182/2007 ali na drug način, ki ga odobrijo države članice na podlagi člena 81(2).

▼B

Obseg tržne proizvodnje se izračuna kot povprečje obsega tržne proizvodnje v zadnjih treh letih. Če te informacije niso na voljo, se uporabi obseg tržne proizvodnje, za katero je priznana organizacija proizvajalcev.

▼M1

Odstotki iz prvega pododstavka so letna povprečja za obdobje treh let s triodstotnim dovoljenim letnim odstopanjem.

▼B

Člen 81

Namembni kraji za umaknjene proizvode

1.  Države članice določijo dovoljene namembne kraje za proizvode, ki se umaknejo s trga. Sprejmejo določbe za zagotovitev, da umik s trga ali namembni kraj ne povzročita nobenega negativnega vpliva na okolje ali fitosanitarnih posledic. Stroški organizacij proizvajalcev, nastali zaradi delovanja v skladu s temi določbami, so upravičeni kot del podpore za umike s trga na podlagi operativnega programa.

2.  Namembni kraji iz odstavka 1 tega člena vključujejo prosto razdelitev, kar pomeni namembne kraje iz točk (a) in (b) člena 10(4) Uredbe (ES) št. 1182/2007 ter vse ostale enakovredne namembne kraje, ki jih odobrijo države članice.

Države članice sprejmejo vse potrebne korake za olajšanje stikov in sodelovanja med organizacijami proizvajalcev in prejemniki, ki so jih na podlagi zahtevka potrdili za prosto razdelitev.

3.  Razdelitev proizvodov predelovalni industriji je mogoča le, če to v Skupnosti ali za uvožene proizvode v tej industriji ne povzroči izkrivljanja konkurence.

Člen 82

Stroški prevoza

1.  Za stroške prevoza za prosto razdelitev vseh proizvodov, umaknjenih s trga, je upravičeno financiranje iz operativnega programa na podlagi pavšalnih zneskov, določenih glede na razdaljo med krajem umika in krajem dostave iz Priloge XI.

Pri pomorskem prevozu Komisija določi stroške prevoza, ki se lahko plačajo na podlagi dejanskih stroškov prevoza in razdalje. Tako določeno nadomestilo ne sme presegati stroškov kopenskega prevoza po najkrajši poti med krajem natovarjanja in teoretičnim krajem iztovarjanja. Za zneske, določene v Prilogi XI, se uporablja korekcijski koeficient 0,6.

2.  Stroški prevoza se povrnejo stranki, ki dejansko krije finančne stroške zadevnega prevoza.

Izplačilo se izvede po predložitvi dodatne dokumentacije, ki potrjuje zlasti:

▼M5

▼B

Člen 83

Stroški sortiranja in pakiranja

1.  Za stroške sortiranja in pakiranja svežega sadja in zelenjave, umaknjenih s trga za prosto razdelitev, je upravičeno financiranje iz operativnih programov s pavšalnim zneskom 132 EUR na tono neto teže za proizvode, pakirane v enote pakiranja z neto težo manj kot 25 kg.

2.  Enote pakiranja proizvodov za prosto razdelitev se opremijo z evropskim simbolom in z eno ali več navedbami iz Priloge XII.

3.  Stroške sortiranja in pakiranja plačajo organizacije proizvajalcev, ki so te postopke izvedle.

Izplačilo se izvede po predložitvi dodatne dokumentacije, ki potrjuje zlasti:

Člen 84

Pogoji za prejemnike umaknjenih proizvodov

1.  Prejemniki umaknjenih proizvodov iz člena 10(4)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1182/2007 se obvežejo, da:

Države članice se lahko odločijo, da prejemnikom ni treba voditi evidenc ali računov iz točke (b) prvega pododstavka, če prejmejo le manjše količine in če se tveganje obravnava kot majhno. Ta odločitev in njena utemeljitev se zabeležita;

2.  Prejemniki umaknjenih proizvodov za ostale namembne kraje se obvežejo, da:

Oddelek 3

Zeleno obiranje ali opustitev spravila

Člen 85

Opredelitev zelenega obiranja in opustitve spravila

1.  Zeleno obiranje pomeni celotno spravilo netržnih proizvodov na posameznem območju, ki se izvede pred običajnim začetkom spravila. Zadevni proizvodi pred zelenim obiranjem ne smejo biti poškodovani zaradi podnebnih razmer, bolezni ali drugih razlogov.

2.  Opustitev spravila pomeni, da se na zadevnem območju med običajnim proizvodnim postopkom ne pridobijo tržni proizvodi. Vendar se uničenje proizvoda zaradi podnebnih razmer ali bolezni ne obravnava kot opustitev spravila.

3.  Zeleno obiranje in opustitev spravila dopolnjujeta običajne postopke gojenja ter se od njih razlikujeta.

Člen 86

Pogoji za uporabo zelenega obiranja in opustitev spravila

1.  Države članice v zvezi z ukrepi zelenega obiranja in opustitve spravila:

2.  Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev predhodno uradno obvestijo pristojne nacionalne organe o vsakem načrtovanem zelenem obiranju ali opustitvi spravila s pisnim telekomunikacijskim ali elektronskim sporočilom.

V prvo obvestilo za določeno leto in določen proizvod se vključi analiza, ki temelji na pričakovanih razmerah na trgu, ki upravičijo zeleno obiranje kot ukrep za preprečevanje krize.

3.  Zeleno obiranje in opustitev spravila se ne uporabljata za isti proizvod in isto proizvodno območje v katerem koli danem letu ali v katerih koli dveh zaporednih letih.

4.  Zneski nadomestil za zeleno obiranje in opustitev spravila, ki vključujejo prispevke Skupnosti in organizacij proizvajalcev, so izplačila na hektar, ki jih določijo države članice v skladu z odstavkom 1(a):

Oddelek 4

Promocija in obveščanje

Člen 87

Izvajanje ukrepov za promocijo in obveščanje

1.  Države članice sprejmejo podrobne določbe o izvajanju ukrepov za promocijo in obveščanje. Te določbe omogočajo hitro izvajanje ukrepov, če je potrebno.

2.  Dejavnosti na podlagi ukrepov za promocijo in obveščanje se izvajajo poleg drugih obstoječih dejavnosti za promocijo in obveščanje, ki jih izvajajo zadevne organizacije proizvajalcev.

Oddelek 5

Usposabljanje

Člen 88

Izvajanje ukrepov za usposabljanje

Države članice sprejmejo podrobne določbe o izvajanju ukrepov za usposabljanje.

Oddelek 6

Zavarovanje pridelkov

Člen 89

Namen ukrepov za zavarovanje pridelkov

Ukrepe za zavarovanje pridelkov izvaja organizacija proizvajalcev, ki zagotavlja zavarovanje prihodkov proizvajalcev in kritje tržnih izgub, ki jih ima organizacija proizvajalcev in/ali njeni člani, če jih prizadenejo naravne nesreče, podnebne razmere in morebitni izbruhi bolezni ali napadi škodljivcev.

Člen 90

Izvajanje ukrepov za zavarovanje pridelkov

1.  Države članice sprejmejo podrobne določbe o izvajanju ukrepov za zavarovanje pridelkov, vključno z ukrepi, ki zagotavljajo, da ukrepi za zavarovanje pridelkov ne izkrivijo konkurence na zavarovalniškem trgu.

2.  Države članice lahko zagotovijo dodatna nacionalna sredstva za podporo ukrepov za zavarovanje pridelkov, ki prejemajo sredstva iz operativnega sklada. Vendar skupna javna podpora za zavarovanje pridelkov ne sme presegati:

Mejna vrednost iz točke (b) prvega pododstavka se uporablja, tudi če je operativni sklad drugače upravičen do 60-odstotne finančne podpore Skupnosti v skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007.

3.  Ukrepi za zavarovanje pridelkov ne zajemajo zavarovalnin, ki proizvajalcem nadomestijo več kot 100 % izgube prihodka, ob upoštevanju kakršnega koli nadomestila, ki ga prejmejo proizvajalci iz drugih podpornih programov v zvezi z zavarovanim tveganjem.

4.  V tem členu imajo „slabe vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami“ enak pomen kot v členu 2(8) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 ( 30 ).

Oddelek 7

Podpora za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov

Člen 91

Pogoji za podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov

1.  Države članice v zvezi z upravnimi stroški ustanavljanja vzajemnih skladov sprejmejo podrobne določbe o izvajanju navedenega ukrepa.

2.  Podpora za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov je v prvem, drugem in tretjem letu delovanja vzajemnega sklada naslednji delež prispevka organizacije proizvajalcev k vzajemnemu skladu v prvem, drugem in tretjem letu njegovega delovanja:

3.  Države članice lahko določijo zgornje meje za zneske, ki jih lahko prejme organizacija proizvajalcev kot podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov.

Oddelek 8

Državna pomoč za ukrepe za preprečevanje in upravljanje kriz

Člen 92

Podrobne določbe v nacionalnih strategijah

Države članice, ki plačujejo državno pomoč v skladu s točko (c) drugega pododstavka člena 43 Uredbe (ES) št. 1182/2007, določijo podrobne določbe o izvajanju te določbe v nacionalnih strategijah.

POGLAVJE IV

Nacionalna finančna pomoč

Člen 93

Stopnja organiziranosti proizvajalcev

▼M13

Za namene člena 103e(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se stopnja organiziranosti proizvajalcev v regiji države članice šteje za posebno nizko, če so organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev tržile manj kot 20 % povprečja vrednosti pridelave sadja in zelenjave v regiji v zadnjih treh letih, za katera so na voljo podatki.

Do državne finančne pomoči je upravičena samo pridelava sadja in zelenjave v regiji iz prvega odstavka.

▼B

Člen 94

Odobritev plačila nacionalne finančne pomoči

 

Države članice predložijo Komisiji zahtevo za odobritev plačila nacionalne finančne pomoči v skladu s prvim pododstavkom člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007 za operativne programe, ki se izvedejo v katerem koli danem koledarskem letu, do 31. januarja navedenega leta.

 ◄

▼M13

Zahtevi se priložijo dokazi, da je stopnja organiziranosti proizvajalcev v zadevni regiji še posebno nizka, kot to opredeljuje člen 93 te uredbe, in da so do pomoči upravičeni samo proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave, pridelani v navedeni regiji, kot tudi podatki o zadevnih organizacijah proizvajalcev, zadevni znesek pomoči ter delež finančnih prispevkov na podlagi člena 103b Uredbe (ES) št. 1234/2007.

▼B

2.  Komisija odobri ali zavrne zahtevo v treh mesecih po predložitvi. Če Komisija v tem obdobju ne odgovori, se zahteva šteje za odobreno.

▼M5

Člen 94a

Spremembe operativnega programa

Organizacija proizvajalcev, ki želi zaprositi za nacionalno finančno pomoč, po potrebi spremeni svoj operativni program v skladu s členom 67.

▼B

Člen 95

Zahtevek za nacionalno finančno pomoč in njeno plačilo

Organizacije proizvajalcev vložijo zahtevek za nacionalno finančno pomoč, ki jo plačajo države članice v skladu s členi 70 do 73.

Člen 96

Najvišji delež nadomestila Skupnosti za nacionalno finančno pomoč

Delež nadomestila Skupnosti za nacionalno finančno pomoč zajema 60 % nacionalne finančne pomoči, dodeljene organizaciji proizvajalcev.

Člen 97

Nadomestilo Skupnosti za nacionalno finančno pomoč

▼M5

1.  Države članice za nadomestilo Skupnosti za odobreno nacionalno finančno pomoč, ki se plača organizacijam proizvajalcev, vložijo zahtevek pred 1. januarjem v drugem letu, ki sledi letu izvajanja programa.

Zahtevku se priložijo dokazi, da so bili pogoji iz drugega pododstavka člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007 izpolnjeni v treh od prejšnjih štirih let, ter podatki o zadevnih organizacijah proizvajalcev, znesek plačane pomoči in opis operativnega sklada z razdelitvijo na skupni znesek, prispevke Skupnosti, države članice (nacionalna finančna pomoč) ter organizacije proizvajalcev in članov.

▼B

2.  Komisija sprejme sklep o odobritvi ali zavrnitvi zahteve.

3.  Če je bilo nadomestilo Skupnosti za pomoč odobreno, se upravičeni izdatki sporočijo Komisiji v skladu s postopkom iz člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006 ( 31 ).

POGLAVJE V

Splošne določbe

Oddelek 1

Sporočila

Člen 98

Poročila organizacije proizvajalcev

1.  Organizacije proizvajalcev predložijo letna poročila o izvajanju operativnih programov, ki so priložena zahtevkom za pomoč.

Ta poročila se nanašajo na:

2.  Za vsak operativni program, ki se izvaja, letno poročilo vsebuje:

Kadar je to primerno, se v letnem poročilu v skladu z nacionalno strategijo in členom 9(5) Uredbe (ES) št. 1182/2007 določi, kateri učinkoviti zaščitni ukrepi so vzpostavljeni za zaščito okolja pred mogočimi povečanimi pritiski zaradi naložb, ki jih podpira operativni program.

3.  Za končno leto izvajanja operativnega programa končno poročilo nadomesti letno poročilo iz odstavka 1.

Končna poročila morajo prikazati, v kakšnem obsegu so bili izpolnjeni zastavljeni programski cilji. Vsebujejo razlago sprememb dejavnosti in/ali metod ter opredelitev dejavnikov, ki so prispevali k uspešnosti ali neuspešnosti izvajanja programa in se upoštevajo ali se bodo upoštevali pri pripravi poznejših operativnih programov ali pri spreminjanju obstoječih.

4.  Ne glede na posebne določbe iz te uredbe, ki urejajo primere, ko organizacija proizvajalcev ne predloži sporočila državi članici, kot zahteva ta uredba ali Uredba (ES) št. 1182/2007, ali ko je sporočilo neustrezno glede na objektivna dejstva v državi članici, država članica odloži odobritev ustreznega operativnega programa na prihodnje leto, dokler sporočilo ni ustrezno.

Države članice vključijo v letno poročilo iz člena 99(3) te uredbe podatke o teh primerih.

Člen 99

Zahtevana sporočila držav članic

1.  Države članice določijo en pristojni organ, odgovoren za povezavo med Komisijo in državo članico, ki zadevajo organizacije proizvajalcev, skupine proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev. Komisijo obvestijo o imenovanju organa in sporočijo podatke o njem.

2.  Države članice najpozneje do 31. januarja sporočijo Komisiji celoten znesek operativnega sklada, ki je bil v zadevnem letu odobren za vse operativne programe. V sporočilu je naveden celoten znesek operativnega sklada in celoten znesek financiranja Skupnosti za ta operativni sklad. Ti podatki se dodatno porazdelijo glede na zneske za ukrepe preprečevanja in upravljanja kriz ter druge ukrepe.

3.  Države članice najpozneje 15. novembra katerega koli danega leta predložijo Komisiji letno poročilo o organizacijah proizvajalcev in skupinah proizvajalcev ter operativnih skladih, operativnih programih in načrtih za priznanje, ki so se izvajali predhodno leto. Letno poročilo zajema zlasti podatke iz Priloge XIII.

Oddelek 2

Pregledi

Člen 100

Enoten identifikacijski sistem

Države članice zagotovijo, da se enoten identifikacijski sistem uporablja v zvezi z vsemi zahtevki za pomoč, ki jih je vložila ista organizacija ali skupina proizvajalcev. Ta identifikacija je združljiva s sistemom za registracijo identitete iz člena 18(1)(f) Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 ( 32 ).

Člen 101

Zahtevki za pomoč

Države članice ne glede na posebne določbe v tej uredbi zagotovijo ustrezne postopke za vložitev zahtevkov za podporo, zahteve za priznanje ali odobritev operativnega programa ter zahtevkov za plačilo.

Člen 102

Vzorčenje

Države članice zagotovijo, če je to potrebno za izvajanje pregledov na podlagi vzorčenja, da pregledi ustrezajo zadevnemu ukrepu glede narave in pogostnosti ter na podlagi analize tveganja.

Člen 103

Upravni pregledi

Opravijo se upravni pregledi vseh zahtevkov za podporo ali plačilo; zajemajo vse mogoče in primerne sestavne dele, ki jih je treba upravno nadzorovati. Postopki zahtevajo evidentiranje opravljenih dejavnosti, rezultatov preverjanja in sprejetih ukrepov v zvezi z neskladji.

Člen 104

Pregledi na kraju samem

1.  Vsak pregled na kraju samem se opiše v poročilu o pregledu, da se omogoči pregled podrobnosti o izvedenih pregledih. Poročilo navaja zlasti:

2.  Upravičencu se lahko omogoči, da podpiše poročilo in s tem potrdi svojo navzočnost pri pregledu ter doda svoje pripombe. Če se ugotovijo nepravilnosti, lahko upravičenec prejme kopijo poročila o pregledu.

3.  Pregledi na kraju samem se lahko predhodno napovejo, če zaradi tega ni ogrožen namen pregleda. Predhodno napoved je treba omejiti na najkrajši potreben čas.

4.  Kadar je to mogoče, je treba sočasno izvesti preglede na kraju samem iz te uredbe ter druge preglede iz pravil Skupnosti glede kmetijskih subvencij. Vendar lahko po potrebi preglede na kraju samem leta 2008 izvajajo različni organi v različnih obdobjih.

Člen 105

Odobritev zahtevkov za priznanje in odobritev operativnih programov

1.  Države članice pred priznanjem organizacije proizvajalcev v skladu s členom 4(2)(a) Uredbe (ES) št. 1182/2007 opravijo pregled na kraju samem pri organizaciji proizvajalcev pred odobritvijo preverjanja usklajenosti s pogoji za priznanje.

2.  Pristojni nacionalni organ pred odobritvijo operativnega programa v skladu s členom 65 preveri z vsemi primernimi sredstvi, vključno s pregledi na kraju samem, operativni program, predložen za odobritev, in zahtevke za spremembo, če je primerno. Ti pregledi zlasti zadevajo:

Člen 106

Pregledi zahtevkov za pomoč za operativne programe

Države članice pred odobritvijo plačila izvedejo upravne preglede vseh zahtevkov za pomoč in preglede na kraju samem z vzorčenjem.

Člen 107

Upravni pregledi zahtevkov za pomoč za operativne programe

1.  Upravni pregledi zahtevkov za pomoč vključujejo zlasti, in če je za zadevni zahtevek primerno, preverjanje:

2.  Plačila na podlagi operativnega programa se dokažejo z računi in dokaznimi dokumenti o teh plačilih. Kadar to ni mogoče, se plačila dokažejo z dokumenti, ki imajo enako dokazno vrednost. Uporabljeni računi se morajo izstaviti na ime organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, skupine proizvajalcev ali odvisne družbe iz člena 52(7) ali na podlagi dovoljenja države članice na ime enega ali več članov.

Člen 108

Pregledi na kraju samem za zahtevke za pomoč za operativne programe

1.  Države članice v zvezi s preverjanjem zahtevka za pomoč iz člena 70(1) izvedejo preglede na kraju samem pri skupinah proizvajalcev za zagotovitev skladnosti s pogoji za dodelitev pomoči ali preostanka pomoči v zadevnem letu.

Ti pregledi zadevajo zlasti:

2.  Pregledi iz odstavka 1 vsako leto vključijo znaten vzorec zahtevkov. Vzorec predstavlja najmanj 30 % celotnega zneska pomoči v državah članicah z več kot desetimi priznanimi organizacijami proizvajalcev. V nasprotnem primeru se vsako organizacijo proizvajalcev obišče vsaj enkrat na tri leta.

Pred plačilom pomoči ali preostanka pomoči, ki se nanaša na zaključno leto operativnega programa, se v vsaki organizaciji proizvajalcev opravi vsaj en pregled.

3.  Rezultati pregledov na kraju samem se ocenijo, da se ugotovi, ali so težave, ki so se pojavile, sistematske narave in pomenijo tveganje za druge podobne dejavnosti, upravičence ali druge organe. V oceni se ugotovijo tudi vzroki takega stanja, morebitni nadaljnji pregled in potrebni popravni ter preventivni ukrepi.

Če pregledi razkrijejo precejšnje nepravilnosti v regiji ali delu regije ali v določeni organizaciji proizvajalcev, država članica opravi dodatne preglede med zadevnim letom in poveča odstotek ustreznih zahtevkov, ki jih je treba pregledati v naslednjem letu.

4.  Država članica presodi, katero organizacijo proizvajalcev bo pregledovala na podlagi analize tveganja.

Analiza tveganja upošteva zlasti:

Člen 109

Pregledi na kraju samem za ukrepe operativnih programov

1.  Države članice s pregledi na kraju samem v zvezi z ukrepi operativnih programov preverijo zlasti:

2.  Vrednost tržne proizvodnje se preveri na podlagi podatkov računovodskega sistema v skladu z nacionalno zakonodajo.

Zato se lahko države članice odločijo, da se izjava o vrednosti tržne proizvodnje potrdi na enak način kot računovodski podatki v skladu z nacionalno zakonodajo.

Preverjanje izjave o vrednosti tržne proizvodnje se lahko izvede pred vložitvijo ustreznega zahtevka za pomoč.

3.  Pregledi na kraju samem vključujejo obisk dejavnosti ali organizatorja dejavnosti, če je dejavnost nematerialna, razen v izjemnih okoliščinah. Vsaj en obisk dejavnosti za preverjanje izvajanja je potreben zlasti pri dejavnostih na posameznih gospodarstvih, zajetih v vzorec iz člena 108(2).

Države članice se lahko odločijo, da ne bodo opravile takšnih obiskov za manjše dejavnosti, ali kadar menijo, da obstaja majhno tveganje, da pogoji za prejem pomoči niso izpolnjeni ali da dejavnost v resnici ni bila izvedena. Ta odločitev in njena utemeljitev se evidentirata.

4.  Pregledi na kraju samem zajemajo vse obveznosti in zaveze organizacije proizvajalcev ali njenih članov, ki se lahko preverijo med obiskom.

5.  Le pregledi, ki izpolnjujejo vse zahteve iz tega člena, se upoštevajo pri pogostnosti preverjanja iz člena 108(2).

Člen 110

Pregledi prve stopnje za umike s trga

1.  Države članice opravljajo preglede prve stopnje za umike s trga v vsaki organizaciji proizvajalcev; sestavljeni so iz pregleda dokumentov in preverjanja identitete ter fizičnega pregleda, po potrebi z vzorčenjem, mase proizvodov, umaknjenih s trga, in preverjanja skladnosti s predpisi iz člena 77 v skladu s postopki iz poglavja II naslova II. Pregled se opravi po prejemu uradnega obvestila iz člena 79(1) v rokih iz člena 79(2).

2.  Pregledi prve stopnje iz odstavka 1 zajemajo 100 % količine proizvodov, umaknjenih s trga. Na koncu tega pregleda se proizvodi, umaknjeni s trga, razen tistih, ki so namenjeni za prosto razdelitev, denaturirajo ali prodajo predstavnikom predelovalne industrije pod nadzorom pristojnih organov po pogojih, ki jih določi država članica v skladu s členom 81.

Vendar kadar so proizvodi namenjeni za prosto razdelitev, lahko države članice preverijo manjši odstotek od odstotka iz odstavka 2 tega člena, če ta ni manjši od 10 % zadevnih količin v tržnem letu. Pregled se lahko izvede v organizaciji proizvajalcev in/ali v krajih prejemnikov proizvodov. Če se pri preverjanju odkrijejo znatne nepravilnosti, pristojni organi opravijo dodatne preglede.

Člen 111

Pregledi druge stopnje za umike s trga

1.  Države članice v okviru pregledov iz člena 108 izvedejo preglede druge stopnje.

Države članice določijo merila za analizo in vrednotenje tveganja katere koli organizacije proizvajalcev, ki izvaja neustrezne umike s trga. Navedena merila se med drugim navezujejo na ugotovitve predhodnih pregledov prve in druge stopnje in na to, ali ima organizacija proizvajalcev obliko postopka zagotavljanja kakovosti ali ne. Navedena merila uporabijo za določitev najmanjšega števila pregledov druge stopnje za vsako organizacijo proizvajalcev.

2.  Pregledi iz odstavka 1 zajemajo preglede na kraju samem v prostorih organizacij proizvajalcev in prejemnikov proizvodov, umaknjenih s trga, da bi se prepričali, da so bili vsi pogoji, potrebni za plačilo podpore Skupnosti, izpolnjeni. Ti pregledi vključujejo:

3.  Pregledi iz odstavka 2 se izvajajo pri zadevnih organizacijah proizvajalcev in prejemnikih, povezanih s temi organizacijami. Vsak pregled vključuje vzorec, ki predstavlja najmanj 5 % količin, ki jih je organizacija proizvajalcev umaknila s trga v tržnem letu.

4.  Evidenca zalog in računovodska evidenca iz odstavka 2(a) za vsak proizvod, umaknjen s trga, prikazujeta naslednja gibanja, izražena v količinah:

5.  Pregledi namembnega kraja proizvodov iz odstavka 4(c) vključujejo zlasti:

6.  Če se med pregledi druge stopnje odkrijejo znatne nepravilnosti, pristojni organi opravijo podrobnejše preglede druge stopnje za zadevno tržno leto in povečajo število pregledov druge stopnje zadevne organizacije proizvajalcev ali njihovih združenj v naslednjem tržnem letu.

Člen 112

Zeleno obiranje in opustitev spravila

1.  Države članice pred postopkom zelenega obiranja s pregledom na kraju samem preverijo, da zadevni proizvodi niso poškodovani in da je zemljišče dobro vzdrževano. Države članice po zelenem obiranju preverijo, ali je bilo spravilo pridelka opravljeno na celotnem območju in je bil ta denaturiran.

Po koncu obdobja spravila pridelkov države članice preverijo zanesljivost analize na podlagi pričakovanih razmer na trgu iz člena 86(2). Analizirajo tudi mogoče razlike med pričakovanimi in dejanskimi razmerami na trgu.

2.  Države članice pred postopkom opustitve spravila s pregledom na kraju samem zagotovijo, da je zadevno območje dobro vzdrževano, da se ni izvedlo nobeno delno spravilo pridelka ter da je proizvod dobro razvit ter na splošno zdrav, zadovoljiv in tržne kakovosti.

Države članice zagotovijo, da se proizvodnja denaturira. Če to ni mogoče, s pregledom ali pregledi na kraju samem v obdobju spravila pridelka zagotovijo, da se spravilo ne izvede.

3.  Odstavki 1, 2, 3 in 6 člena 111 se uporabljajo smiselno.

Člen 113

Pregledi pred odobritvijo načrtov za priznanje skupin proizvajalcev

1.  Države članice pred odobritvijo načrta za priznanje skupine proizvajalcev v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007 opravijo preglede na kraju samem pri pravni osebi ali jasno opredeljenem delu pravne osebe.

2.  Država članica preveri z vsemi primernimi sredstvi, vključno s pregledi na kraju samem:

Člen 114

Pregledi zahtevkov skupin proizvajalcev za pomoč

1.  Države članice pred odobritvijo plačila izvedejo upravne preglede vseh zahtevkov za pomoč, ki so jih vložile skupine proizvajalcev, in preglede na kraju samem z vzorčenjem.

2.  Države članice po vložitvi zahtevka za pomoč iz člena 47 izvedejo preglede na kraju samem pri skupinah proizvajalcev za zagotovitev skladnosti s pogoji za dodelitev pomoči v zadevnem letu.

Ti pregledi zlasti zadevajo:

3.  Pregledi iz odstavka 2 vsako leto vključijo znaten vzorec zahtevkov. Vzorec predstavlja najmanj 30 % celotnega zneska pomoči.

Vse organizacije proizvajalcev se pregledajo vsaj enkrat vsakih pet let.

4.  Člena 107 in 109 se uporabljata smiselno.

Člen 115

Nadnacionalne organizacije proizvajalcev in nadnacionalna združenjaorganizacij proizvajalcev

1.  Država članica, v kateri ima nadnacionalna organizacija proizvajalcev ali nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev svoj sedež, je v celoti odgovorna za organizacijo pregledov pri tej organizaciji ali združenju in po potrebi izvaja sankcije.

2.  Ostale države članice, ki morajo zagotoviti upravno sodelovanje iz člena 30(2)(c) in člena 37(2)(c), izvajajo takšne upravne preglede in preglede na kraju samem, kot jih zahteva država članica iz odstavka 1 tega člena, ki ji tudi sporočajo rezultate. Upoštevajo vse roke, ki jih določi država članica iz odstavka 1.

3.  Pravila, ki veljajo v državi članici iz odstavka 1, se uporabljajo za organizacijo proizvajalcev ter operativni program in sklad. Vendar v zvezi z okoljskimi in fitosanitarnimi vprašanji ter namensko uporabo umaknjenih proizvodov veljajo pravila države članice, v kateri poteka proizvodnja.

Oddelek 3

Sankcije

Člen 116

Neupoštevanje meril za priznanje

1.  Države članice organizaciji proizvajalcev odvzamejo priznanje, če je neupoštevanje meril za priznanje precejšnje in če nastane zaradi dejstva, da je organizacija proizvajalcev delovala namerno ali s hudo malomarnostjo.

Države članice organizaciji proizvajalcev priznanje odvzamejo zlasti, če neupoštevanje meril za priznanje zadeva:

Odvzem priznanja v smislu tega odstavka začne veljati od datuma, ko niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje v skladu s katero koli veljavno horizontalno zakonodajo na nacionalni ravni o rokih zastaranja.

2.  Kadar se odstavek 1 ne uporablja, države članice organizaciji proizvajalcev začasno odvzamejo priznanje, če je neupoštevanje meril za priznanje precejšnje, vendar le začasno.

V obdobju začasnega odvzema priznanja se pomoč ne izplačuje. Začasni odvzem velja od datuma, ko se je izvedel pregled, do datuma, ko se izvede pregled, ki dokaže izpolnjevanje zadevnih meril.

Obdobje začasnega odvzema priznanja ne presega 12 mesecev. Če se zadevna merila po 12 mesecih ne izpolnijo, se priznanje odvzame.

▼M5

Države članice lahko izvedejo plačila po poteku roka iz člena 71, kadar je to potrebno za uporabo tega odstavka. Vendar morajo biti ta poznejša plačila v vsakem primeru izvedena najpozneje 15. oktobra v drugem letu, ki sledi letu izvajanja programa.

▼B

3.  V drugih primerih neupoštevanja meril za priznanje, ko se odstavka 1 in 2 ne uporabljata, države članice pošljejo opozorilno pismo, v katerem so navedeni morebitni popravni ukrepi. Države članice lahko zadržijo izplačila pomoči, dokler se popravni ukrepi ne sprejmejo.

▼M5

Države članice lahko izvedejo plačila po poteku roka iz člena 71, kadar je to potrebno za uporabo tega odstavka. Vendar morajo biti ta poznejša plačila v vsakem primeru izvedena najpozneje 15. oktobra v drugem letu, ki sledi letu izvajanja programa.

▼B

Če se popravni ukrepi v 12 mesecih ne sprejmejo, se to obravnava kot resno neupoštevanje meril in se uporabi odstavek 2.

Člen 117

Goljufije

1.  Države članice ne glede na vse ostale kazni, ki se izvajajo na podlagi zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje, organizaciji proizvajalcev, združenju organizacij proizvajalcev ali skupini proizvajalcev odvzamejo priznanje, če ugotovijo, da je storila kaznivo dejanje goljufije v zvezi s pomočjo, ki jo obravnava Uredba (ES) št. 1182/2007.

2.  Države članice organizaciji proizvajalcev, združenju organizacij proizvajalcev ali skupini proizvajalcev začasno odvzamejo priznanje ali odložijo izplačila, če obstaja sum, da je storila kaznivo dejanje goljufije v zvezi s pomočjo, ki jo obravnava Uredba (ES) št. 1182/2007.

Člen 118

Skupine proizvajalcev

1.  Države članice sankcije iz člena 116 in/ali člena 119 smiselno uporabijo za načrte za priznanje.

2.  Če se po koncu obdobja, ki ga država članica določi v skladu s členom 51(4), skupine proizvajalcev ne prizna kot organizacijo proizvajalcev, država članica poleg ukrepov iz odstavka 1 izterja:

Člen 119

Operativni program

1.  Plačila se izračunajo na podlagi tistega, kar velja za upravičeno.

2.  Država članica preveri zahtevek za pomoč, ki ga prejme od upravičenca, in določi zneske, upravičene do podpore. Določi torej:

3.  Če znesek, izračunan na podlagi odstavka 2(a), presega znesek, izračunan na podlagi odstavka 2(b), za več kot 3 %, se za znesek, ki se dejansko izplača upravičencu, uporabi znižanje. Znesek znižanja je enak razliki med zneskoma, izračunanima na podlagi odstavka 2(a) in (b).

Vendar se znižanje ne uporabi, če organizacija ali skupina proizvajalcev lahko dokaže, da ni odgovorna za vključitev neupravičenega zneska.

4.  Odstavka 2 in 3 se smiselno uporabita za neupravičene izdatke, ugotovljene med pregledi na kraju samem.

5.  Če se vrednost tržne proizvodnje prijavi in pregleda pred vložitvijo zahtevka za pomoč, se za vrednost tržne proizvodnje, uporabljene za izračun zneskov v skladu z odstavkoma 2 in 3, uporabi zmanjšanje.

6.  Če se ugotovi, da je upravičenec namenoma predložil napačno izjavo, se zadevni postopek izključi iz podpore operativnega programa ali načrta za priznanje, vsi zneski, ki so se za ta postopek že izplačali, pa se izterjajo. Razen tega se upravičenca za ta postopek izključi iz dodelitve podpore iz zadevnega operativnega programa v naslednjem letu.

Člen 120

Sankcije, ki sledijo pregledom prve stopnje za umike s trga

Če se po pregledu iz člena 110 ugotovijo nepravilnosti v zvezi s tržnimi standardi ali minimalnimi zahtevami iz člena 77, mora upravičenec:

Člen 121

Ostale sankcije za organizacije proizvajalcev v zvezi s postopki umika s trga

1.  Sankcije iz člena 119 zajemajo pomoč, ki se zahteva v zvezi s postopki umika s trga, kot sestavni deli izdatkov za operativni program.

2.  Izdatki za postopek umika s trga se obravnavajo kot neupravičeni, če proizvodi, ki se ne dajo v prodajo, niso bili namensko uporabljeni, kot je določila država članica v skladu s členom 81(1), ali je umik s trga ali namembni kraj negativno vplival na okolje ali povzročil negativne fitosanitarne posledice v nasprotju z določbami, sprejetimi v skladu s členom 81(1).

Člen 122

Sankcije za prejemnike umaknjenih proizvodov

Kadar se nepravilnosti, ki se pripisujejo prejemnikom proizvodov, umaknjenih s trga, odkrijejo med pregledi, opravljenimi v skladu s členoma 110 in 111, se uporabijo naslednje sankcije:

Sankcije iz točke (a) začnejo veljati takoj in trajajo najmanj eno tržno leto ter jih je mogoče podaljšati glede na resnost nepravilnosti.

Člen 123

Zeleno obiranje in opustitev spravila

1.  Če se v zvezi z zelenim obiranjem ugotovi, da organizacija proizvajalcev ni izpolnila svojih obveznosti, plača nadomestilo v obliki kazni za površine, na katerih se obveznost ni spoštovala. Neizpolnjevanje obveznosti vključuje primere, ko:

2.  Če se v zvezi z opustitvijo spravila ugotovi, da organizacija proizvajalcev ni izpolnila svojih obveznosti, plača nadomestilo v obliki kazni za območja, na katerih se obveznost ni spoštovala. Neizpolnjevanje obveznosti vključuje primere, ko:

3.  Kazni iz odstavkov 1 in 2 se uporabljajo poleg znižanja plačil v skladu s členom 119.

Člen 124

Oviranje pregleda na kraju samem

Zahtevek za pomoč se zavrne za zadevni delež izdatkov, če organizacija proizvajalcev, član ali ustrezni predstavnik ovira izvajanje pregleda na kraju samem.

Člen 125

Izterjava pomoči

Od organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev ali drugih zadevnih izvajalcev dejavnosti se izterja neupravičeno izplačana pomoč skupaj z obrestmi. Smiselno se uporabijo pravila iz člena 73 Uredbe (ES) št. 796/2004 ( 33 ).

Izvajanje upravnih sankcij in izterjava neupravičeno izplačanih zneskov iz tega oddelka ne posegata v sporočanje nepravilnosti Komisiji v skladu z Uredbo Komisije št. 1848/2006 ( 34 ).

Oddelek 4

Spremljanje in vrednotenje operativnih programov in nacionalnih strategij

Člen 126

Enoten niz kazalnikov uspešnosti

1.  Nacionalne strategije in operativni programi se spremljajo ter vrednotijo, da se oceni napredek pri doseganju ciljev operativnih programov ter pri uspešnosti in učinkovitosti teh ciljev.

2.  Napredek, uspešnost in učinkovitost se ocenijo z enotnim nizom kazalnikov uspešnosti na podlagi temeljnega položaja ter finančnega izvajanja, dosežkov, rezultatov in vpliva izvedenih operativnih programov.

3.  Enoten niz kazalnikov uspešnosti je naveden v Prilogi XIV k tej uredbi.

4.  Če država članica meni, da je ustrezno, nacionalna strategija določi omejen niz dodatnih kazalnikov, specifičnih za to strategijo, na podlagi nacionalnih in/ali regionalnih potreb, pogojev in ciljev, specifičnih za nacionalne operativne programe, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev. Vključijo se dodatni kazalniki v zvezi z okoljskimi cilji, ki niso vključeni v enotne kazalnike uspešnosti, če so na voljo.

Člen 127

Postopki spremljanja in vrednotenja v zvezi z operativnimi programi

1.  Organizacije proizvajalcev zagotovijo spremljanje in vrednotenje operativnih programov na podlagi ustreznih kazalnikov iz enotnega niza kazalcev uspešnosti iz člena 126, in kadar je ustrezno, dodatnih kazalnikov iz nacionalne strategije.

V ta namen vzpostavijo sistem za zbiranje, zapisovanje in hrambo informacij, koristnih za niz teh kazalnikov.

2.  Spremljanje je namenjeno ocenjevanju napredka pri doseganju posebnih ciljev, določenih za operativni program. Izvaja se na podlagi finančnih kazalnikov ter kazalnikov dosežkov in rezultatov. Rezultati spremljanja so namenjeni:

Informacije v zvezi z rezultati dejavnosti spremljanja se vključijo v vsako letno poročilo, ki ga mora organizacija proizvajalcev v skladu s členom 98(1) predložiti nacionalnemu organu, pristojnemu za upravljanje nacionalne strategije.

3.  Vrednotenje se izvede v obliki ločenega poročila o vmesnem vrednotenju.

Vmesno vrednotenje, ki se lahko izvaja s pomočjo specializiranega svetovalnega urada, je namenjeno preučevanju stopnje uporabe finančnih sredstev, učinkovitosti in uspešnosti operativnega programa ter ocenjevanju napredka v zvezi s splošnimi cilji programa. V ta namen se uporabijo splošni kazalniki na podlagi temeljnega položaja, rezultatov, in kadar je ustrezno, vplivov.

Po potrebi izvajanje vmesnega vrednotenja vključuje kakovostno oceno rezultatov in vpliva okoljskih ukrepov s ciljem:

Rezultati vrednotenja se uporabijo:

Vmesno vrednotenje se izvaja med operativnim programom v času, ki omogoča upoštevanje rezultatov vrednotenja pri oblikovanju naslednjega operativnega programa.

Poročilo o vmesnem vrednotenju se priloži ustreznemu letnemu poročilu iz člena 98(1).

Člen 128

Postopki spremljanja in vrednotenja v zvezi z nacionalno strategijo

1.  Spremljanje in vrednotenje nacionalne strategije se izvaja na podlagi ustreznih kazalnikov iz enotnega niza kazalnikov uspešnosti iz člena 126, in kadar je ustrezno, dodatnih kazalnikov iz nacionalne strategije.

2.  Države članice vzpostavijo sistem za zbiranje, zapisovanje in hrambo informacij v elektronski obliki, ustrezni za sestavljanje kazalnikov iz člena 126. Zato se bodo osredotočile na informacije, ki jih predloži organizacija proizvajalcev v zvezi s spremljanjem in vrednotenjem njihovih operativnih programov.

3.  Spremljanje je redno in namenjeno ocenjevanju napredka pri doseganju ciljev, določenih za operativne programe. Izvaja se na podlagi finančnih kazalnikov ter kazalnikov dosežkov in rezultatov. Zato se uporabljajo informacije, priložene letnim poročilom o napredku, ki jih predloži organizacija proizvajalcev v zvezi s spremljanjem operativnih programov. Rezultati spremljanja se uporabijo:

4.  Vrednotenje je namenjeno ocenjevanju napredka pri doseganju splošnih ciljev strategije. Izvaja se na podlagi kazalnikov v zvezi s temeljnim položajem, rezultati, in kadar je ustrezno, vplivi. Zato se uporabljajo rezultati spremljanja in vmesnega vrednotenja operativnih programov, vključeni v letna poročila o napredku in končna poročila, ki jih predložijo organizacije proizvajalcev. Rezultati vrednotenja se uporabijo:

Vrednotenje vključuje vrednotenje, ki se izvede leta 2012, vendar še pravočasno, da se njegovi rezultati vključijo v ločeno poročilo o vrednotenju, ki se istega leta priloži letnemu nacionalnemu poročilu iz člena 99(3). Namenjeno je preučevanju stopnje uporabe finančnih sredstev, učinkovitosti in uspešnosti izvedenih operativnih programov ter ocenjevanju učinka in vpliva teh programov v zvezi s cilji strategije, ter kadar je ustrezno, drugimi cilji iz člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007. Namenjeno je pridobivanju spoznanj v zvezi z izboljšanjem kakovosti prihodnjih nacionalnih strategij in zlasti opredeljevanju mogočih pomanjkljivosti pri opredeljevanju ciljev ali ukrepov, upravičenih do podpore, ali potreb po oblikovanju novih instrumentov.

POGLAVJE VI

Razširitev pravil na proizvajalce na gospodarskem območju

Člen 129

Uradno obvestilo o seznamu gospodarskih območij

Uradno obvestilo iz drugega pododstavka člena 14(7) Uredbe (ES) št. 1182/2007 o seznamu gospodarskih območij vsebuje vse informacije, ki so potrebne za oceno, ali so bili izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka člena 14(2) navedene uredbe.

Člen 130

Uradno obvestilo o zavezujočih pravilih; reprezentativnost

1.  Država članica hkrati z uradnim obvestilom o pravilih, ki jih je v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1182/2007 sprejela kot zavezujoče za določen proizvod in gospodarsko območje, obvesti Komisijo tudi o:

2.  Za določanje reprezentativnosti v smislu člena 14(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007 države članice določijo pravila, ki ne vključujejo:

Člen 131

Finančni prispevki

Kadar se država članica na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1182/2007 odloči, da so proizvajalci, ki ne pripadajo organizaciji proizvajalcev, dolžni plačevati finančni prispevek, sporoči Komisiji potrebne informacije za oceno skladnosti s pogoji iz tega člena. Takšne informacije vključujejo zlasti osnovo, na kateri se prispevek izračuna, enotni znesek, upravičenca ali upravičence ter naravo različnih stroškov iz točk (a) in (b) člena 21.

Člen 132

Razširitve za več kot eno tržno leto

Kadar se sprejme odločitev, da se razširitev uporabi za obdobje, ki je daljše od enega tržnega leta, države članice za vsako tržno leto preverijo, ali so pogoji v zvezi z reprezentativnostjo iz člena 14(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007 še naprej izpolnjeni skozi celotno obdobje uporabe razširitve. Če ugotovijo, da pogoji niso več izpolnjeni, takoj razveljavijo razširitev, kar začne veljati naslednje tržno leto. Komisijo takoj obvestijo o vsaki razveljavitvi, ki informacije o tem javno objavi na način, za katerega meni, da je ustrezen.

Člen 133

Prodaja pridelkov na drevesu; kupci

1.  Kadar proizvajalci, ki ne pripadajo organizaciji proizvajalcev, prodajo pridelke na drevesu, se zaradi skladnosti s predpisi iz točke 1(e) in (f) ter točke 3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1182/2007 šteje, da je te pridelke pridelal kupec.

2.  Zadevna država članica se lahko odloči, da lahko predpisi, navedeni v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1182/2007, razen tistih iz odstavka 1, zavezujejo kupce, kadar so ti odgovorni za upravljanje zadevne proizvodnje.

NASLOV IV

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

POGLAVJE I

Uvozna dovoljenja

Člen 134

Uvozna dovoljenja za jabolka

▼M4

1.  Uvozi jabolk, ki se uvrščajo v oznako KN 0808 10 80, za katere je treba predložiti uvozno dovoljenje, so določeni v členu 1(2)(a) Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 ( 35 ).

▼M19

2.  Za uvozna dovoljenja, izdana v skladu s tem členom, se uporablja Uredba (ES) št. 376/2008.

▼B

3.  Uvozniki lahko predložijo vloge za izdajo uvoznih dovoljenj pristojnim organom katere koli države članice.

V polje 8 vloge za uvozno dovoljenje vnesejo državo porekla in s križcem označijo besedo „da“.

▼M4

4.  Uvozniki položijo skupaj s svojimi zahtevki varščino v skladu z naslovom III Uredbe (EGS) št. 2220/85, ki zagotavlja, da bo njihova uvozna obveznost izpolnjena v obdobju veljavnosti uvoznega dovoljenja.

Varščina se, razen v primeru višje sile, zaseže v celoti ali delno, če uvoz v obdobju veljavnosti uvoznega dovoljenja ni bil izveden ali je bil samo delno izveden.

Obdobje veljavnosti uvoznega dovoljenja in znesek varščine morata biti takšna, kakršna sta določena v delu I Priloge II k Uredbi (ES) št. 376/2008.

▼B

5.  Država članica nemudoma izda uvozna dovoljenja vsakemu vlagatelju, ne glede na njegov sedež v Skupnosti.

Država porekla se vnese v polje 8 uvoznega dovoljenja, beseda „da“ pa se označi s križcem.

▼M4

6.  Uvozna dovoljenja veljajo le za uvoz iz označene države porekla.

▼M19

7.  Države članice obveščajo Komisijo vsako sredo najpozneje do 12. ure (po bruseljskem času), razčlenjeno po tretjih državah porekla, o količinah jabolk, za katere so bila v predhodnem tednu izdana uvozna dovoljenja, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih.

Obvestila Komisiji v skladu s tem odstavkom se pošljejo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 ( 36 ).

▼B

POGLAVJE II

Uvozne dajatve in sistem vhodnih cen

Oddelek 1

Sistem vhodnih cen

Člen 135

Področje uporabe in opredelitve

1.  Ta oddelek določa pravila za izvajanje člena 34 Uredbe (ES) št. 1182/2007.

2.  V tem oddelku:

Člen 136

Sporočanje cen

1.  Države članice najpozneje do 12. ure (po bruseljskem času) naslednjega delovnega dne za vsak proizvod in obdobja iz dela A Priloge XV, za vsak tržni dan in za vsako poreklo sporočijo Komisiji:

Če skupne količine iz točke (b) znašajo manj kot eno tono, se ustrezne cene Komisiji ne sporočijo.

2.  Cene iz odstavka 1(a) se zabeležijo:

Od tako izračunanega zneska se odštejejo:

Da bi bili stroški prevoza in zavarovanja odšteti v skladu z drugim pododstavkom, lahko države članice določijo pavšalne zneske za odbitek. Ti pavšalni zneski in metode njihovega izračuna se nemudoma sporočijo Komisiji.

3.  Cene, zabeležene v skladu z odstavkom 2, se, kadar so določene na ravni trgovec na debelo/trgovec na drobno, najprej znižajo za 9 %, s čimer se upošteva trgovska marža trgovca na debelo, in nato za znesek 0,7245 EUR na 100 kilogramov, s čimer se upoštevajo stroški pretovarjanja ter tržni davki in takse.

4.  Kot reprezentativno se šteje naslednje:

Koeficient prilagajanja iz točke (c) prvega pododstavka se prišteje k cenam po odštetju zneskov iz odstavka 2.

Člen 137

Reprezentativni trgi

Države članice obvestijo Komisijo o običajnih tržnih dnevih za trge, navedene v Prilogi XVI, ki se štejejo za reprezentativne trge.

Člen 138

Standardne uvozne vrednosti

1.  Komisija za vsak proizvod in za obdobja, določena v delu A Priloge XV, vsak delovni dan in za vsako poreklo določi standardno uvozno vrednost, ki je enaka tehtanemu povprečju reprezentativnih cen iz člena 136, znižano za standardni znesek 5 EUR/100 kg in carino glede na vrednost.

2.  Vrednost po enoti v smislu člena 152(1)(a) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 ( 38 ) ne velja, kadar je za proizvode in obdobja uporabe, navedena v delu A Priloge XV, v skladu s tem oddelkom določena standardna uvozna vrednost. Nadomesti se s standardno uvozno vrednostjo iz odstavka 1.

3.  Če za proizvod določenega porekla ne velja nobena standardna uvozna vrednost, se uporablja povprečje standardnih uvoznih vrednosti, ki veljajo za ta proizvod.

4.  V obdobjih uporabe, določenih v delu A Priloge XV, se standardne uvozne vrednosti uporabljajo, dokler niso spremenjene. Vendar se prenehajo uporabljati, če ni bila Komisiji sedem tržnih dni zapored sporočena nobena povprečna reprezentativna cena.

Če v skladu s prvim pododstavkom za določen proizvod ne velja nobena standardna uvozna vrednost, je standardna uvozna vrednost za ta proizvod enaka zadnji povprečni standardni uvozni vrednosti.

5.  Z odstopanjem od odstavka 1 se, kadar ni bilo mogoče izračunati standardne uvozne vrednosti, ne uporablja nobena standardna uvozna vrednost od prvega dne obdobij uporabe, določenih v delu A Priloge XV.

6.  Reprezentativne cene v eurih se pretvorijo po reprezentativnem tržnem tečaju, izračunanem za tisti dan.

7.  Komisija standardne uvozne vrednosti v eurih objavi tako, kot meni, da je primerno.

Člen 139

Osnova vhodne cene

1.  Vhodna cena, na podlagi katere se proizvodi, navedeni v delu A Priloge XV, uvrstijo v carinsko tarifo Evropskih skupnosti, je enaka, po izbiri uvoznika:

2.  Vhodna cena, na podlagi katere se proizvodi, navedeni v delu B Priloge XV, uvrstijo v carinsko tarifo Evropskih skupnosti, mora biti enaka, po izbiri uvoznika:

3.  Če se vhodna cena izračunava na podlagi fob cene proizvodov v državi porekla, se carinska vrednost izračuna na podlagi ustrezne prodaje po tej ceni.

Če se vhodna cena izračunava v skladu z enim od postopkov iz odstavka 1(b) ali (c) ali odstavka 2(b), se carinska vrednost izračuna na enaki podlagi kot vhodna cena.

4.  Uvoznik ima en mesec časa od prodaje zadevnih proizvodov, vendar največ štiri mesece od datuma sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet, da dokaže, da je bila serija prodana pod pogoji, ki potrjujejo ustreznost cen iz drugega pododstavka odstavka 1(a) ali odstavka 2(a), ali da določi carinsko vrednost iz odstavka 1(b) in odstavka 2(a). Neupoštevanje enega ali drugega roka pomeni izgubo položene varščine brez poseganja v uporabo odstavka 5.

Predložena varščina se sprosti do obsega, za katerega je carinskim organom predloženo zadovoljivo dokazilo o odprodaji.

V nasprotnem primeru se varščina zaseže za plačilo uvoznih dajatev.

5.  Štirimesečni rok iz odstavka 4 lahko na ustrezno utemeljeno zahtevo uvoznika za to pristojni organi podaljšajo za največ tri mesece.

6.  Če za to pristojni organi pri preverjanju ugotovijo, da zahteve tega člena niso bile izpolnjene, zahtevajo plačilo dajatve v skladu s členom 220 Uredbe (EGS) št. 2913/92. Višina zahtevane dajatve ali dajatve, ki jo je še treba izterjati, vključuje tudi obresti od datuma, ko je bilo blago sproščeno v prosti promet, do dneva izterjave. Uporabi se obrestna mera za izterjavo, ki velja v nacionalni zakonodaji.

Oddelek 2

Dodatne uvozne dajatve

Člen 140

Področje uporabe in opredelitve

1.  Dodatna uvozna dajatev iz člena 35(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007, v nadaljnjem besedilu „dodatna dajatev“, se lahko uporablja za proizvode in v obdobjih iz Priloge XVII pod pogoji iz tega oddelka.

2.  Sprožitvene ravni za dodatne dajatve so navedene v Prilogi XVII.

Člen 141

Sporočanje količin

1.  Za vsakega od proizvodov iz Priloge XVII in v navedenih obdobjih države članice Komisijo obvestijo o količinah, sproščenih v prosti promet, s postopkom za nadzor preferenčnega uvoza iz člena 308d Uredbe (EGS) št. 2454/93.

Tako uradno obvestilo je treba posredovati vsako sredo najpozneje do 12. ure po bruseljskem lokalnem času za količine, ki so bile sproščene v prosti promet v predhodnem tednu.

2.  Deklaracije za sprostitev proizvodov iz tega oddelka v prosti promet, ki jih na zahtevo deklaranta carinski organi lahko sprejmejo, ne da bi vsebovale nekatere podatke iz Priloge 37 k Uredbi (EGS) št. 2454/93, vsebujejo poleg podatkov iz člena 254 te uredbe tudi navedbo neto mase (kg) zadevnih proizvodov.

Če se uporabi poenostavljeni deklaracijski postopek iz člena 260 Uredbe (EGS) št. 2454/93 za sprostitev proizvodov iz tega oddelka v prosti promet, poenostavljene deklaracije vsebujejo poleg drugih zahtev tudi navedbo neto mase (kg) zadevnih proizvodov.

Če se uporabi postopek hišnega carinjenja iz člena 263 Uredbe (EGS) št. 2454/93 za sprostitev proizvodov iz tega oddelka v prosti promet, obvestilo carinskim organom iz člena 266(1) te uredbe vsebuje vse potrebne podatke za identifikacijo blaga in tudi navedbo neto mase (kg) zadevnih proizvodov.

Člen 266(2b) se ne uporablja za uvoz proizvodov iz tega oddelka.

Člen 142

Obračunavanje dodatne dajatve

1.  Če se ugotovi, da za enega od proizvodov in enega od obdobij iz Priloge XVII količina, ki je sproščena v prosti promet, presega ustrezno sprožitveno količino, Komisija obračuna dodatno dajatev, razen če ni verjetno, da bi uvoz povzročil motnje na trgu Skupnosti, ali če bi bile posledice nesorazmerne z zastavljenim ciljem.

2.  Dodatna dajatev se obračuna za količine, sproščene v prosti promet po datumu začetka uporabe navedene dajatve, če:

Člen 143

Znesek dodatne dajatve

Višina dodatne dajatve na podlagi člena 142 je ena tretjina carinske dajatve, ki se uporablja za zadevni proizvod v skladu s skupno carinsko tarifo.

Vendar je za uvozno blago s tarifnimi preferenciali na podlagi dajatve ad valorem višina dodatne dajatve ena tretjina posebne dajatve, če se uporablja člen 142(2).

Člen 144

Oprostitev dodatne dajatve

1.  V naslednjih primerih se dodatna dajatev ne odmeri:

2.  Za blago, ki je na poti v Skupnost, se šteje blago, ki:

3.  Zainteresirane strani morajo carinski službi predložiti ustrezno dokazilo o izpolnjevanju zahtev iz odstavka 2.

Vendar lahko ti organi menijo, da je blago zapustilo državo porekla pred dnevom uveljavitve dodatne dajatve, če je kot dokazilo priložen eden od naslednjih dokumentov:

NASLOV V

SPLOŠNE DOLOČBE, DOLOČBE O RAZVELJAVITVI TER PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 145

Pregledi

Brez poseganja v posebne določbe te uredbe ali drugo zakonodajo Skupnosti države članice uvedejo preglede in ukrepe, če so potrebni za zagotovitev pravilne uporabe Uredbe (ES) št. 1182/2007 in te uredbe. Ti pregledi in ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, da zagotovijo ustrezno zaščito finančnih interesov Skupnosti.

Zlasti zagotovijo, da:

Člen 146

Nacionalne sankcije

Brez poseganja v katere koli sankcije, določene v tej uredbi ali Uredbi (ES) št. 1182/2007, države članice zagotovijo uporabo sankcij na nacionalni ravni za nepravilnosti v zvezi z zahtevami iz te uredbe in Uredbe (ES) št. 1182/2007, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne, da zagotovijo ustrezno zaščito finančnih interesov Skupnosti.

Člen 147

Umetno ustvarjene razmere

Brez poseganja v kakršne koli posebne ukrepe, določene v tej uredbi ali Uredbi (ES) št. 1182/2007, se plačilo ne izplača upravičencem, za katere se ugotovi, da so umetno ustvarili pogoje, potrebne za pridobitev takih plačil, da bi pridobili korist v nasprotju s cilji zadevne sheme podpore.

Člen 148

Sporočila

1.  Brez poseganja v katere koli posebne določbe v tej uredbi države članice predložijo Komisiji vsa sporočila v skladu s to uredbo na načine in v obliki, ki jih določi Komisija.

Sporočila, ki niso predložena na določen način in v določeni obliki, se lahko brez poseganja v odstavek 3 štejejo, kot da niso bila predložena.

2.  Brez poseganja v posebne določbe te uredbe države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da lahko upoštevajo roke za sporočila iz te uredbe.

3.  Če država članica ne predloži sporočila, kot zahteva ta uredba ali Uredba (ES) št. 1182/2007, ali če je sporočilo neustrezno glede na objektivna dejstva, ki jih ima Komisija na voljo, lahko Komisija odloži del mesečnih plačil ali celotna mesečna plačila iz člena 14 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 ( 39 ) v zvezi s sektorjem sadja in zelenjave, dokler sporočilo ni ustrezno.

Člen 149

Očitne napake

Vsako sporočilo, terjatev ali zahtevek za državo članico v skladu s to uredbo ali Uredbo (ES) št. 1182/2007, vključno z zahtevkom za pomoč, se lahko prilagodi kadar koli po predložitvi, če vsebuje očitne napake, ki jih prizna pristojni organ.

Člen 150

Višja sila in izjemne okoliščine

Če je treba v skladu s to uredbo ali Uredbo (ES) št. 1182/2007 naložiti sankcijo ali preklicati ugodnost ali priznanje, se sankcija ne naloži in preklic ne izvede v primerih višje sile ali izjemnih okoliščin v smislu člena 40(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Vendar se primer višje sile uradno sporoči pristojnemu organu z ustreznimi dokazili, kot jih zahteva pristojni organ, v desetih delovnih dneh od dne, ko je zadevna oseba to sposobna narediti.

Člen 151

Razveljavitve

Uredbe (ES) št. 3223/94, (ES) št. 1555/96, (ES) št. 961/1999, (ES) št. 544/2001, (ES) št. 1148/2001, (ES) št. 2590/2001, (ES) št. 1791/2002, (ES) št. 2103/2002, (ES) št. 48/2003, (ES) št. 606/2003, (ES) št. 761/2003, (ES) št. 1432/2003, (ES) št. 1433/2003, (ES) št. 1943/2003, (ES) št. 103/2004, (ES) št. 1557/2004, (ES) št. 179/2006, (ES) št. 430/2006, (ES) št. 431/2006 in (ES) št. 1790/2006 se razveljavijo.

Vendar razveljavljene uredbe še naprej veljajo, kadar je to primerno, za namene člena 55(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007.

Člen 152

Prehodne določbe

1.  Ne glede na člen 2, izključno za namene uporabe člena 55(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007, se uporabljajo opredelitve tržnih let za proizvode, navedene v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96, ki so na voljo pred začetkom veljavnosti te uredbe.

2.  Pravila za odobritev vseh operativnih programov, predloženih leta 2007, so tista, ki veljajo neposredno pred datumom začetka uporabe te uredbe.

Operativni programi, za katere se lahko ugodnost iz točke (a) člena 55(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007 še naprej izvaja do konca, če so skladni s pravili, ki veljajo pred datumom začetka uporabe te uredbe.

Z odstopanjem od členov 66 in 67 te uredbe lahko države članice sprejmejo vse potrebne določbe, da dovolijo organizacijam proizvajalcev, da svoje operativne programe spremenijo čim prej po začetku veljavnosti te uredbe, da se uporabljata točki (b) in (c) člena 55(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007.

▼M1

Države članice lahko določijo, da so stroški enega ali več ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz za umik s trga, promocijo in obveščanje ter usposabljanje, ki jih izvaja organizacija proizvajalcev v letu 2008, upravičeni, čeprav operativni program še ni bil spremenjen tako, da bi urejal zadevne ukrepe. Da bi bili ti stroški upravičeni:

Države članice lahko določijo, da sprememba ukrepa v sedanjem operativnem programu iz točke (b) člena 55(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007 krije stroške postopkov, ki so izvedeni v letu 2008 še pred navedeno spremembo, pod pogojem, da se upoštevajo zahteve iz točk (a), (b) in (c) četrtega pododstavka.

▼B

3.  Za namene člena 55(6) Uredbe (ES) št. 1182/2007 so pravila o najmanjših značilnostih surovin, dobavljenih za predelavo, in o najnižjih kakovostnih zahtevah za končne proizvode, ki se še naprej uporabljajo v zvezi s surovinami, pridelanimi na ozemlju držav članic, ki uporabljajo prehodno ureditev v skladu s členom 68b ali členom 143bc Uredbe (ES) št. 1782/2003, poleg vseh ustreznih tržnih standardov iz člena 2 Uredbe (ES) št. 1182/2007, tista iz uredb Komisije, navedenih v Prilogi XVIII.

▼M5

4.  Z odstopanjem od člena 47(2) te uredbe lahko skupine proizvajalcev, ki izvajajo načrte za priznanje, za katere velja člen 55(4) Uredbe (ES) št. 1182/2007 in ki niso razdeljeni na polletna obdobja, predložijo zahtevke za pomoč, ki zajemajo polletna obdobja. Takšni zahtevki lahko zajemajo le polletna obdobja, ki ustrezajo letnim obdobjem, ki so se začela pred letom 2008.

5.  Z odstopanjem od člena 96 se za operativne programe, ki se izvajajo v letu 2007, dodatna finančna pomoč operativnim skladom financira iz EKJS v višini 50 % finančne pomoči, ki je bila odobrena organizaciji proizvajalcev.

6.  Načrti za priznanje, sprejeti na podlagi Uredbe (ES) št. 2200/96, za katere še naprej velja priznanje v skladu s členom 55(4) Uredbe (ES) št. 1182/2007 za skupine proizvajalcev, ki niso v državah članicah, ki so k Skupnosti pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, ali v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti v skladu s členom 299(2) Pogodbe ali na manjših egejskih otokih v skladu s členom 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006, se financirajo po stopnjah, določenih v členu 7(5)(b) Uredbe (ES) št. 1182/2007.

Načrti za priznanje, sprejeti v skladu z Uredbo (ES) št. 2200/96, ki so koristili ugodnosti iz člena 14(7) navedene uredbe in še naprej koristijo ugodnosti sprejetja v skladu s členom 55(4) Uredbe (ES) št. 1182/2007, se financirajo po stopnjah, določenih v členu 7(5)(a) Uredbe (ES) št. 1182/2007.

7.  Izplačila kompenzacije Skupnosti za umik s trga in z njimi povezana preverjanja, ki zadevajo umike s trga v letu 2007, vendar do 31. decembra 2007 še niso bila izvedena, se kljub temu lahko izvedejo tudi po navedenem datumu v skladu z naslovom IV Uredbe (ES) št. 2200/96, kakršen je obstajal na navedeni datum.

8.  Kadar bi se morala za zahtevek za pomoč, predložen za operativne programe, izvedene leta 2007 ali pred tem letom, v zvezi z dejanji ali opustitvami iz navedenega obdobja uporabljati sankcija na podlagi oddelka 3 poglavja V naslova III, vendar bi se v skladu s takrat veljavno zakonodajo uporabljala manj stroga sankcija ali se ne bi uporabljala nobena sankcija, se uporablja manj stroga sankcija ali se ne uporablja nobena sankcija, odvisno od posameznega primera.

▼M10

9.  Z odstopanjem od tretjega pododstavka člena 65(2) te uredbe lahko države članice zaradi ustrezno utemeljenih razlogov odločitev glede operativnih programov in skladov za leto 2009 sprejmejo najpozneje 1. marca 2009. Odločitev o odobritvi lahko določi, da so izdatki upravičeni od 1. januarja 2009 dalje.

10.  Z odstopanjem od člena 99(2) te uredbe države članice, ki so v skladu s prejšnjim odstavkom preložile odločitve glede operativnih programov za leto 2009, Komisiji do 31. januarja 2009 sporočijo oceno zneska operativnega sklada za leto 2009 za vse operativne programe. V sporočilu sta navedena celoten znesek operativnega sklada in celoten znesek financiranja Skupnosti za ta operativni sklad. Ti podatki se dodatno razdelijo glede na zneske za ukrepe preprečevanja in upravljanja kriz ter druge ukrepe.

Države članice iz prejšnjega pododstavka Komisiji do 15. marca 2009 sporočijo končni odobreni znesek operativnega sklada za leto 2009 za vse operativne programe, vključno z zgoraj navedeno razdelitvijo.

▼M13

11.  Z odstopanjem od člena 44(1) te uredbe izračun vrednosti tržne proizvodnje skupin proizvajalcev iz člena 203a(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 za prodajo, izvedeno v letih 2007, 2008 in 2009, vključuje pomoč, prejeto na podlagi uredb Komisije (ES) št. 1621/1999 ( 40 ), (ES) št. 1622/1999 ( 41 ), (ES) št. 1535/2003 ( 42 ) in (ES) št. 2111/2003 ( 43 ).

Kar zadeva skupine proizvajalcev iz držav članic, ki so v Evropsko unijo vstopile s 1. majem 2004 ali pozneje, z letnimi obdobji načrtov za priznanje, ki so se začeli leta 2007 in končali leta 2008, se letna podpora iz člena 103a(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 izračuna kot vsota vrednosti prodaje, fakturirane v ustreznem delu leta 2007, pomnožene z ustrezno stopnjo za zadevno letno obdobje, in vrednosti prodaje, fakturirane v letu 2008, pomnožene z novo ustrezno stopnjo za zadevno letno obdobje.

12.  Z odstopanjem od člena 47(1) te uredbe lahko skupine proizvajalcev iz člena 203a(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 vložijo ločen zahtevek za pomoč iz člena 103a(1)(a) te uredbe za pomožna tehnološka sredstva, prejeta na podlagi uredb (ES) št. 1621/1999, (ES) št. 1622/1999, (ES) št. 1535/2003 in (ES) št. 2111/2003 za tržni leti 2006/2007 in 2007/2008, če niso bile upoštevane pri prejšnjih zahtevkih.

13.  Z odstopanjem od člena 53 te uredbe, kjer so organizacije proizvajalcev pridelovale kuharska zelišča, navedena v delu IX Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007, namreč žafran, timijan, svež ali ohlajen, baziliko, meliso, meto, origanum vulgare (origano/divji majaron), rožmarin in žajbelj, svež ali ohlajen, v letih 2008 in 2009, se vrednost tržne proizvodnje za te proizvode za operativne programe, izvedene v navedenih letih, izračuna kot dejanska vrednost tržne proizvodnje za 12-mesečno obdobje, v katerem je bil operativni program uresničen.

▼B

Člen 153

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

▼M8

---

PRILOGA I

TRŽNI STANDARDI IZ ČLENA 2a

DEL A

Splošni tržni standard

1.   Minimalne zahteve glede kakovosti

Ob upoštevanju dovoljenih odstopanj morajo biti proizvodi:

Stanje proizvodov mora biti takšno, da ti lahko:

2.   Minimalne zahteve glede zrelosti

Proizvodi morajo biti dovolj razviti in zreli.

Razvitost in zrelost proizvodov morata biti takšni, da omogočata nadaljnje zorenje proizvodov, dokler ne dosežejo zadostne stopnje zrelosti.

3.   Odstopanje

V vsaki seriji se dovoli odstopanje v višini 10 % glede na število ali maso proizvoda, ki ne zadosti minimalnim zahtevam glede kakovosti. Vendar to odstopanje ne zajema proizvodov, ki so zaradi gnitja ali drugih poškodb neprimerni za uživanje.

4.   Označevanje porekla proizvodov

Polno ime države porekla. Za proizvode, ki izvirajo iz države članice, se ime navede v jeziku države porekla ali v katerem koli drugem jeziku, ki ga razumejo potrošniki v namembni državi. Za druge proizvode se ime navede v katerem koli jeziku, ki ga razumejo potrošniki v namembni državi.

DEL B

POSEBNI TRŽNI STANDARDI

DEL 1:   TRŽNI STANDARD ZA JABOLKA

I.   OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za jabolka sort (kultivarjev), vzgojenih iz Malus domestica Borkh., ki se porabniku dobavljajo sveža, pri čemer so izključena jabolka za industrijsko predelavo.

II.   DOLOČBE GLEDE KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve glede kakovosti za jabolka po pripravi in pakiranju.

A.   Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti jabolka v vseh razredih:

Poleg tega morajo biti skrbno obrana.

Jabolka morajo biti ustrezno razvita in v takem stanju, da lahko:

B.   Razvrstitev

Jabolka se razvrščajo v naslednje tri razrede:

(i)   Razred „ekstra“

Jabolka v tem razredu morajo biti odlične kakovosti. Oblika, razvoj in obarvanost plodov morajo biti sortno značilni ( 46 ) in pecelj mora biti nepoškodovan.

Meso mora biti popolnoma zdravo.

Plodovi morajo biti brez pomanjkljivosti razen neznatnih sprememb kožice, če to ne vpliva na splošni videz plodov, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v pakiranju.

(ii)   Razred I

Jabolka tega razreda morajo biti dobre kakovosti. Oblika, velikost in obarvanost plodov morajo biti sortno značilne (46) .

Meso mora biti popolnoma zdravo.

Dovoljene so rahle pomanjkljivosti, če ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v pakiranju:

Pecelj sme manjkati, če je lom gladek in če kožica ob peclju ni poškodovana.

(iii)   Razred II

V ta razred se uvrstijo jabolka, ki ne izpolnjujejo zahtev za višje razrede, izpolnjujejo pa zgoraj navedene minimalne zahteve (46) .

Meso mora biti brez večjih pomanjkljivosti.

Dovoljene so naslednje pomanjkljivosti, če plod ohrani svoje značilnosti v zvezi s kakovostjo, ohranjanjem kakovosti in predstavitvijo:

III.   DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se določi z največjim premerom ekvatorialnega dela ali z maso plodu.

Za vse sorte in vse razrede je najmanjša velikost 60 mm, če je izražena s premerom, ali 90 g, če je izražena z maso. Plodovi manjših velikosti so lahko sprejemljivi, če je vrednost brix večja ali enaka 10,5obrix, velikost pa ni manjša od 50 mm ali 70 g.

Da se zagotovi izenačenost po velikosti v pakiranju:

Za plodove iz razreda II, pakirane v razsutem stanju v enoti pakiranja ali prodajni embalaži, ni določena zahteva glede izenačenosti po velikosti.

IV.   DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti so dovoljena v vsaki enoti pakiranja za plodove, ki ne izpolnjujejo zahtev za navedeni razred.

A.   Odstopanja od kakovosti

(i)   Razred „ekstra“

5 % jabolk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred „ekstra“, vendar izpolnjujejo zahteve za razred I ali, izjemoma, ki so znotraj dovoljenih odstopanj za ta razred.

(ii)   Razred I

10 % jabolk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred I, vendar izpolnjujejo zahteve za razred II ali, izjemoma, ki so znotraj dovoljenih odstopanj za ta razred.

(iii)   Razred II

10 % jabolk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred niti minimalnih zahtev, razen proizvodov, ki so gnili ali kako drugače poškodovani, tako da niso primerni za uživanje.

V okviru tega odstopanja je lahko največ 2 % plodov po številu ali masi, ki imajo naslednje pomanjkljivosti:

B.   Odstopanja od velikosti

Za vse razrede:

dovoljeno je skupno odstopanje 10 % po številu ali masi plodov, ki ne ustrezajo zahtevam glede velikosti. To odstopanje se ne sme uporabljati za plodove velikosti:

V.   DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.   Izenačenost

Vsebina vsakega pakiranja mora biti izenačena in mora vsebovati le jabolka istega porekla, sorte, kakovosti in velikosti (če so sortirana po velikosti) ter iste stopnje zrelosti.

V razredu „ekstra“ morajo biti plodovi izenačeni tudi po obarvanosti.

V prodajni embalaži z neto maso, ki ne presega 5 kg, so lahko različne sorte jabolk, če so izenačene po kakovosti in če je vsaka posamezna sorta izenačena po poreklu, velikosti (če je sortirana po velikosti) in stopnji zrelosti.

Vidni del vsebine pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.   Pakiranje

Jabolka morajo biti pakirana tako, da so ustrezno zaščitena. Zlasti mora biti prodajna embalaža z neto maso, ki je večja od 3 kg, dovolj trdna, da zagotovi pravilno zaščito proizvodov.

Notranji material pakiranja mora biti nov, čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvoda od zunaj in znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov s trgovskimi oznakami, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Pakiranje mora biti brez tujih snovi.

Etikete, ki so posamično nalepljene na proizvode, morajo biti takšne, da njihova odstranitev ne pusti nobenih vidnih sledi ali površinskih napak.

C.   Predstavitev

Plodovi razreda „ekstra“ morajo biti pakirani v vložkih.

VI.   DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja mora imeti na isti strani enote pakiranja natisnjene čitljive in neizbrisljive naslednje oznake, ki so vidne od zunaj:

A.   Identifikacija

Ime in naslov pakirnice in/ali odpremnika

Ta navedba se lahko nadomesti:

B.   Vrsta proizvoda

C.   Poreklo proizvoda

Država porekla in, neobvezno, regija pridelave ali nacionalno, regionalno ali lokalno ime kraja.

D.   Prodajne označbe

Če je označena velikost, je izražena:

E.   Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote pakiranja, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne smejo biti označbe, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na vidnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

Dodatek

1.   Merila glede obarvanosti, skupine glede obarvanosti in oznake

2.   Merila glede mrežavosti

3.   Nepopoln seznam sort jabolk, razvrščenih glede na obarvanost in mrežavost

Plodovi sort, ki niso na seznamu, morajo biti razvrščeni glede na svoje sortne lastnosti.

DEL 2:   TRŽNI STANDARDI ZA AGRUME

I.   OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za naslednje sadeže, uvrščene med „agrume“, ki se potrošniku dobavljajo sveži, pri čemer so izključeni agrumi za industrijsko predelavo:

II.   DOLOČBE GLEDE KAKOVOSTI

Namen tega standarda je opredeliti zahteve glede kakovosti agrumov po pripravi in pakiranju.

A.   Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti agrumi v vseh razredih:

Agrumi morajo biti skrbno obrani ter doseči primerno stopnjo razvitosti in zrelosti ob upoštevanju sortne značilnosti, časa obiranja in pridelovalnega področja.

Razvitost in zrelost agrumov morata biti takšni, da

Agrumom, ki ustrezajo zahtevam glede zrelosti iz te Priloge, se lahko razbarva zelena barva. Ta postopek je dovoljen samo, če se s tem ne spremenijo druge naravne organoleptične lastnosti.

B.   Zahteve glede zrelosti

Zrelost agrumov se določa z naslednjimi parametri, ki so navedeni za vsako sorto:

Stopnja obarvanosti mora biti takšna, da po normalnem razvoju plodovi agrumov dosežejo sortno značilno obarvanost na točki namembnega kraja.

(i)   Limone

(ii)   Mandarine

(iii)   Pomaranče

Obarvanost mora biti sortno značilna. Dovoljeni so plodovi s svetlo zeleno barvo, pod pogojem, da ta ne presega ene petine celotne površine plodu. Plodovi morajo imeti naslednjo minimalno vsebnost soka:

Vendar so lahko pomaranče, proizvedene na območjih z visokimi temperaturami zraka in razmerami z visoko relativno vlažnostjo v obdobju razvoja zelene barve, ki presega eno petino celotne površine, pod pogojem, da izpolnjujejo zahteve glede minimalne vsebnosti soka.

C.   Razvrstitev

Agrumi se razvrščajo v naslednje tri razrede:

(i)   Razred „ekstra“

Agrumi v tem razredu morajo biti odlične kakovosti. Po obliki, zunanjem videzu, razvitosti in obarvanosti morajo biti značilni za sorto in/ali komercialni tip.

Biti morajo brez pomanjkljivosti, razen zelo rahlih znakov propadanja, če to ne vpliva na splošni videz proizvoda, na kakovost, sposobnost za shranjevanje in na predstavitev v enoti pakiranja.

(ii)   Razred I

Agrumi v tem razredu morajo biti dobre kakovosti. Njihove lastnosti morajo biti značilne za sorto in/ali komercialni tip.

Dovoljene so rahle pomanjkljivosti, če ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v pakiranju:

(iii)   Razred II

V ta razred se uvrstijo plodovi agrumov, ki ne izpolnjujejo zahtev za uvrstitev v višje razrede, ampak le zgoraj navedene minimalne zahteve.

Naslednje pomanjkljivosti so dovoljene, če plodovi agrumov ohranijo svoje osnovne značilnosti, kar zadeva kakovost, ohranjanje kakovosti in videz vsebine pakiranja:

III.   DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se določi po največjem premeru ekvatorialnega dela plodu.

A.   Minimalna velikost

Plodovi, manjši od naslednjih minimalnih velikosti, so izločeni:

B.   Velikostna lestvica

Velikostna lestvica je naslednja:

Agrumi se lahko pakirajo s štetjem. V tem primeru, če je izenačenost po velikosti, ki se zahteva v naslovu III točki C, ohranjena, lahko velikostni razredi v enoti pakiranja sodijo zunaj ene same oznake, vendar znotraj dveh sosednjih oznak.

C.   Izenačenost

Izenačenost velikosti se doseže z zgoraj navedeno velikostno lestvico, če ni drugače navedeno:

IV.   DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti so dovoljena v vsaki enoti pakiranja za plodove, ki ne izpolnjujejo zahtev za navedeni razred.

A.   Odstopanja od kakovosti

(i)   Razred „ekstra“

5 % po številu ali masi agrumov, ki ne izpolnjujejo zahtev svojega razreda, vendar izpolnjujejo zahteve razreda I ali so izjemoma v mejah odstopanj tega razreda.

(ii)   Razred I

10 % po številu ali masi agrumov, ki ne izpolnjujejo zahtev svojega razreda, vendar izpolnjujejo zahteve razreda II ali so izjemoma v mejah odstopanj tega razreda.

(iii)   Razred II

10 % po številu ali masi agrumov, ki ne izpolnjujejo niti zahtev svojega razreda niti minimalnih zahtev, z izjemo proizvodov, ki so gnili ali kako drugače poškodovani, tako da niso primerni za uživanje. V okviru tega odstopanja je lahko največ 5 % agrumov z manjšimi nezaraslimi in suhimi vrezninami ali mehkih in uvelih plodov.

B.   Odstopanja od velikosti

Za vse razrede in vrste pakiranja: dovoljeno je 10 % po številu ali masi agrumov, ki ustrezajo velikosti tik pod in/ali nad tisto (ali tistimi, v primeru kombinacije treh velikosti), ki je navedena na enotah pakiranja.

V vsakem primeru odstopanje 10 % velja samo za plodove, ki niso manjši od naslednjih najmanjših velikosti:

V.   DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.   Izenačenost

Vsebina vsake enote pakiranja mora biti izenačena in mora vključevati samo agrume enakega porekla, sorte ali komercialnega tipa, kakovosti in velikosti ter po možnosti enake stopnje zrelosti in razvitosti.

Poleg tega se za razred „ekstra“ zahteva izenačenost v obarvanosti.

Vidni del vsebine pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.   Pakiranje

Plodovi agrumov morajo biti pakirani tako, da so primerno zavarovani.

Notranji material pakiranja mora biti nov, čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvoda od zunaj in znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov s trgovskimi oznakami, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Če so agrumi zaviti v papir, je treba uporabiti tanek, suh, nov papir brez vonja ( 47 ).

Uporaba kakršne koli snovi, ki bi lahko spremenila naravne značilnosti plodov agrumov, predvsem njihov okus ali vonj (47) , je prepovedana.

Pakiranje mora biti brez tujih snovi. Dovoljeno je, da je v pakiranju kratka, neolesenela vejica z nekaj zelenimi listi, ki se drži plodu.

Etikete, ki so posamično nalepljene na proizvode, morajo biti takšne, da njihova odstranitev ne pusti nobenih vidnih sledi ali površinskih napak.

C.   Predstavitev

Plodovi agrumov so lahko predstavljeni:

VI.   DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja mora imeti na isti strani enote pakiranja natisnjene čitljive in neizbrisljive naslednje oznake, ki so vidne od zunaj.

A.   Identifikacija

Ime in naslov pakirnice in/ali odpremnika

Ta navedba se lahko nadomesti:

B.   Vrsta proizvoda

C.   Poreklo proizvoda

Država porekla in, neobvezno, področje rasti, ali državno, ali regionalno, ali lokalno ime kraja.

D.   Prodajne označbe

E.   Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote pakiranja, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne smejo biti označbe, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na vidnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

DEL 3:   TRŽNI STANDARD ZA KIVI

I.   OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za kivi sort (kultivarjev), vzgojenih iz rodov Actinidia chinensis (Planch.) in Actinidia deliciosa (A. Chev., C.F. Liang in A.R. Ferguson), ki se potrošniku dobavljajo v svežem stanju, pri čemer je izključen kivi, namenjen za industrijsko predelavo.

II.   DOLOČBE GLEDE KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve kakovosti za kivi po pripravi in pakiranju.

A.   Minimalne zahteve glede kakovosti

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj mora biti kivi v vseh razredih:

Kivi mora biti ustrezno razvit in v takem stanju, da:

B.   Minimalne zahteve glede zrelosti

Kivi mora biti dovolj razvit in zrel. Za spoštovanje te določbe morajo plodovi doseči stopnjo zrelosti:

C.   Razvrstitev

Kivi se razvršča v naslednje tri razrede:

(i)   Razred „ekstra“

Kivi v tem razredu mora biti najboljše kakovosti. Biti mora pravilno razvit ter imeti vse lastnosti in obarvanost, značilne za sorto.

Biti mora brez pomanjkljivosti, razen zelo rahlih znakov propadanja, če to ne vpliva na splošni videz proizvoda, na kakovost, sposobnost za shranjevanje in na predstavitev v enoti pakiranja.

Razmerje med minimalnim in maksimalnim premerom sadeža, izmerjenim v ekvatorialnem delu, mora biti najmanj 0,8.

(ii)   Razred I

Kivi v tem razredu mora biti dobre kakovosti. Biti mora sortno značilen.

Biti mora čvrst in meso mora biti popolnoma zdravo.

Dovoljene so rahle pomanjkljivosti, če ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v pakiranju:

Razmerje med minimalnim in maksimalnim premerom sadeža, izmerjenim v ekvatorialnem delu, mora biti najmanj 0,7.

(iii)   Razred II

V tem razredu je kivi, ki ne izpolnjuje zahtev za višje razrede, izpolnjuje pa zgoraj navedene minimalne zahteve.

Plod mora biti razmeroma čvrst, meso pa ne sme imeti velikih pomanjkljivosti.

Dovoljene pa so naslednje pomanjkljivosti, če kivi ohrani svoje osnovne značilnosti glede kakovosti, sposobnosti ohranjanja kakovosti in predstavitve:

III.   DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se ugotavlja s tehtanjem plodu.

Najmanjša masa za razred „ekstra“ je 90 g, za razred I 70 g in za razred II 65 g.

Razlika v masi med največjim in najmanjšim plodom v enoti pakiranja ne sme presegati:

IV.   DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti so dovoljena v vsaki enoti pakiranja za plodove, ki ne izpolnjujejo zahtev za navedeni razred.

A.   Odstopanja od kakovosti

(i)   Razred „ekstra“

5 % plodov kivija po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, vendar izpolnjujejo zahteve za razred I, ali izjemoma, ki so znotraj dovoljenih odstopanj za ta razred.

(ii)   Razred I

10 % plodov kivija po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, vendar izpolnjujejo zahteve za razred II, ali izjemoma, ki so znotraj odstopanj za ta razred.

(iii)   Razred II

10 % plodov kivija po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev, z izjemo proizvodov, ki so gnili, močno odrgnjeni ali kako drugače tako poškodovani, da so neprimerni za uživanje.

B.   Odstopanja od velikosti

Za vse razrede: 10 % plodov kivija po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev po najmanjši masi in/ali predpisani velikosti.

Vendar mora biti velikost plodu le malenkost večja ali manjša od predpisane velikosti, pri najmanjših plodovih pa masa v razredu „ekstra“ ne sme biti manjša od 85 g, v razredu I ne sme biti manjša od 67 g in v razredu II ne sme biti manjša od 62 g.

V.   DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.   Izenačenost

Vsebina vsake enote pakiranja mora biti izenačena in mora vsebovati le kivi istega porekla, sorte, kakovosti in velikosti.

Vidni del vsebine pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.   Pakiranje

Kiviji morajo biti pakirani tako, da so ustrezno zavarovani.

Notranji material pakiranja mora biti nov, čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvoda od zunaj in znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov s trgovskimi oznakami, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Etikete, ki so posamično nalepljene na proizvode, morajo biti takšne, da njihova odstranitev ne pusti nobenih vidnih sledi ali površinskih napak.

Pakiranje mora biti brez tujih snovi.

C.   Predstavitev

V razredu „ekstra“ morajo biti plodovi ločeni eden od drugega in urejeno razporejeni v eni plasti.

VI.   DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja mora imeti na isti strani pakiranja natisnjene čitljive in neizbrisljive naslednje oznake, ki so vidne od zunaj:

A.   Identifikacija

Ime in naslov pakirnice in/ali odpremnika.

Ta navedba se lahko nadomesti:

B.   Vrsta proizvoda

C.   Poreklo proizvoda

Država porekla in, neobvezno, področje rasti ali državno, regionalno ali lokalno ime kraja.

D.   Prodajne označbe

E.   Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Ni nujno, da so oznake, določene v prvem odstavku, navedene na enotah pakiranja, če so te v prodajni embalaži, vidni od zunaj in na kateri so navedene te oznake. Na teh enotah pakiranja ne smejo biti označbe, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na vidnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

▼M15

TOČKA 4:   TRŽNI STANDARD ZA SOLATO, KODROLISTNO ENDIVIJO IN ENDIVIJO ESKARIOL

I.    OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za:

ki se potrošniku dobavljajo sveže.

Standard se ne uporablja za solato in endivijo, namenjeno za industrijsko predelavo, ali za posamične liste solate in endivije s koreninsko grudo ali solate v lončkih.

II.    DOLOČBE GLEDE KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve kakovosti za proizvode po pripravi in pakiranju.

A.    Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti proizvodi v vseh razredih:

Solata je lahko rdečkasto razbarvana, če je to razbarvanje posledica nizkih temperatur med rastjo, razen če to močno vpliva na njen videz.

Korenine morajo biti odrezane blizu osnove zunanjih listov, rez pa mora biti gladek.

Solata in endivja morata biti normalno razviti. Razvitost in stanje proizvodov morata biti taka, da proizvodi:

B.    Razvrstitev

Proizvod se uvršča v naslednja razreda:

(i)    Razred I

Proizvodi v tem razredu morajo biti dobre kakovosti. Imeti morajo značilne lastnosti sorte ali komercialnega tipa, zlasti barvo.

Solata in endivija morata biti:

Glavnate solate morajo imeti eno samo lepo oblikovano srce. Glavnata solata, pridelana v zavarovanih prostorih, ima lahko majhno srce.

Vezivka mora imeti srce, ki je lahko majhno.

Osrednji del kodrolistne endivije in endivije eskariol mora biti rumen.

(ii)    Razred II

V ta razred se uvrstijo proizvodi, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred I, izpolnjujejo pa zgoraj navedene minimalne zahteve.

Proizvodi morajo biti:

Dovoljene so naslednje pomanjkljivosti, če proizvodi kljub temu ohranijo bistvene značilnosti glede kakovosti, sposobnosti za ohranjanje kakovosti in predstavitve:

Glavnata solata mora imeti srce, ki pa je lahko majhno. Glavnata solata, pridelana v zavarovanih prostorih, je lahko brez srca.

Vezivka je lahko brez srca.

III.    DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se ugotavlja z maso na enoto.

A.    Minimalna masa

Minimalna masa za razreda I in II je:

B.    Izenačenost

(a)    Solata

V isti enoti pakiranja solate razreda I in razreda II razlika med najlažjo in najtežjo solato ne sme presegati:

(b)    Kodrolistna endivija in endivija eskariol

V isti enoti pakiranja kodrolistne endivije in endivije eskariol razreda I in razreda II razlika med največjo in najmanjšo endivijo (enoto) ne sme presegati 300 g.

IV.    DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, označen na vsaki enoti pakiranja, so dovoljena naslednja odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti:

A.    Dovoljena odstopanja glede kakovosti

(i)    Razred I

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % proizvodov po številu enot, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred II. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 1 % sestavljajo proizvodi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev glede kakovosti za razred II niti minimalnih zahtev. Proizvodi, ki so gnili ali tako poškodovani, da niso primerni za uživanje, so izključeni.

(ii)    Razred II

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % proizvodov po številu enot, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev. Proizvodi, ki so gnili ali tako poškodovani, da niso primerni za uživanje, so izključeni.

B.    Dovoljena odstopanja glede velikosti

Za vse razrede: dovoljeno je skupno odstopanje 10 % proizvodov po številu enot, ki ne izpolnjujejo zahtev glede velikosti, vendar teža ne sme odstopati za več kot 10 % od določene velikosti.

V.    DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.    Izenačenost

V vsaki enoti pakiranja so lahko le izenačeni proizvodi, torej proizvodi istega porekla, sorte ali komercialnega tipa, kakovosti in velikosti.

Vendar se lahko mešanica proizvodov izrazito različnih barv, sort in/ali komercialnih tipov, pakira skupaj v prodajni enoti ( 48 ), če so proizvodi izenačeni po kakovosti, in za vsako zadevno barvo, sorto in/ali komercialni tip, po poreklu.

Vidni del vsebine enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.    Pakiranje

Proizvodi morajo biti pakirani tako, da so ustrezno zavarovani. Pakirani morajo biti razmeroma glede na velikost in vrsto pakiranja, brez praznih prostorov in drobljenja.

Notranji material enote pakiranja mora biti čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj ali znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov s trgovskimi oznakami, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Enote pakiranja ne smejo vsebovati nobene tuje snovi.

VI.    DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja ( 49 ) mora imeti na zunanji strani embalaže čitljivo in neizbrisljivo natisnjene naslednje oznake, ki so na isti strani embalaže:

A.    Identifikacija

Pakira in/ali razpošilja/pošilja:

B.    Vrsta proizvoda

C.    Poreklo proizvoda

D.    Prodajne označbe

E.    Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne sme biti označb, ki bi lahko bile zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na očitnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

▼M8

DEL 5:   TRŽNI STANDARD ZA BRESKVE IN NEKTARINE

I.   OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za breskve in nektarine ( 51 ), vzgojene iz sort (kultivarjev) rodov Prunus persica Sieb. in Zucc., ki se potrošnikom dobavljajo v svežem stanju, pri čemer so izključene breskve in nektarine, namenjene za industrijsko predelavo.

II.   DOLOČBE GLEDE KAKOVOSTI

Namen tega standarda je opredeliti zahteve glede kakovosti za breskve in nektarine po pripravi in pakiranju.

A.   Minimalne zahteve glede kakovosti

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti breskve in nektarine v vseh razredih:

Breskve in nektarine morajo biti skrbno obrane.

Razvitost in stanje breskev in nektarin morata biti takšna, da:

B.   Minimalne zahteve glede zrelosti

Breskve in nektarine morajo biti dovolj razvite in zrele.

Razvitost in zrelost breskev in nektarin morata biti takšni, da omogočata nadaljnje zorenje proizvodov, dokler ne dosežejo zadostne stopnje zrelosti. Za izpolnitev te zahteve mora biti refrakcijski indeks mesa, izmerjen v srednji točki na ekvatorialnem delu plodu večji ali enak 8 obrix, čvrstost, izmerjena z batom premera 8 mm (0,5 cm2) v dveh točkah na ekvatorialnem delu plodu, pa mora biti manjša od 6,5 kg.

C.   Razvrstitev

Breskve in nektarine se razvrščajo v naslednje tri razrede:

(i)   Razred „ekstra“

Breskve in nektarine v tem razredu morajo biti odlične kakovosti. Oblika, razvitost in obarvanost morajo biti sortno značilne ob upoštevanju pridelovalnega območja. Biti morajo brez pomanjkljivosti, razen zelo rahlih površinskih pomanjkljivosti, če te ne vplivajo na splošni izgled breskev in nektarin, njihovo kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v pakiranju.

(ii)   Razred I

Breskve in nektarine v tem razredu morajo biti dobre kakovosti. Biti morajo sortno značilne ob upoštevanju pridelovalnega območja. Dovoljene so rahle pomanjkljivosti v obliki, razvoju ali obarvanosti.

Meso mora biti popolnoma zdravo.

Breskve in nektarine, ki so počene pri stičišču peclja in ploda, so izključene.

Dovoljene pa so naslednje rahle pomanjkljivosti, če te ne vplivajo na splošni izgled pridelka, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in na predstavitev v enoti pakiranja ter ne presegajo:

(iii)   Razred II

V ta razred se uvrstijo breskve in nektarine, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev v višje razrede, vendar izpolnjujejo zgoraj določene minimalne zahteve.

Meso mora biti brez večjih pomanjkljivosti. Sadeži so lahko počeni pri stičišču peclja in ploda le ob upoštevanju dovoljenih odstopanj kakovosti.

Dovoljene so površinske pomanjkljivosti, če breskve in nektarine ohranijo svoje splošne lastnosti v zvezi s kakovostjo, sposobnostjo ohranjanja kakovosti in predstavitvijo ter ne presegajo:

III.   DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se določi z izmero:

Breskve in nektarine je treba razvrstiti v skladu z naslednjo lestvico:

Najmanjša dovoljena velikost v razredu „ekstra“ je 17,5 cm (obod) ali 56 mm (premer).

Velikost D (51 mm in več, toda manj kot 56 mm v premeru, ali 16 cm in več, toda manj kot 17,5 v obsegu) ni dovoljena v obdobju od 1. julija do 31. oktobra.

Razvrščanje po velikosti je obvezno pri vseh razredih.

IV.   DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

V zvezi s kakovostjo in velikostjo proizvodov, ki ne izpolnjujejo zahtev označenega razreda, so v vsaki enoti pakiranja dovoljena naslednja odstopanja.

A.   Odstopanja od kakovosti

(i)   Razred „ekstra“

5 % breskev ali nektarin po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred ekstra, vendar izpolnjujejo zahteve za razred I, ali so izjemoma v mejah dovoljenih odstopanj za ta razred.

(ii)   Razred I

10 % breskev ali nektarin po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred I, vendar izpolnjujejo zahteve za razred II, ali so izjemoma v mejah dovoljenih odstopanj za ta razred.

(iii)   Razred II

10 % breskev ali nektarin po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za razred II niti minimalnih zahtev, vendar plodovi ne smejo biti gnili, ne smejo imeti izrazitih odrgnin ali drugih poškodb, zaradi katerih bi bili neprimerni za uživanje.

B.   Odstopanja od velikosti

Za vse razrede 10 % breskev ali nektarin po številu ali masi, katerih obseg je za največ 1 cm večji ali manjši in katerih premer je za največ 3 mm večji ali manjši od velikosti, označene na pakiranju. Vendar pa pri plodovih najmanjše velikosti to odstopanje velja samo za breskve ali nektarine, ki so od označene najmanjše velikosti manjše za največ 6 mm (obseg) ali 2 mm (premer).

V.   DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.   Izenačenost

Vsebina vsake enote pakiranja mora biti enotna in vključevati le breskve ali nektarine istega porekla, sorte, kakovosti, stopnje zrelosti in velikosti, v razredu „ekstra“ pa morajo biti plodovi tudi izenačeni v obarvanosti.

Vidni del vsebine vsake enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.   Pakiranje

Breskve in nektarine morajo biti pakirane tako, da so ustrezno zaščitene.

Notranji material pakiranja mora biti nov, čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvoda od zunaj in znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov s trgovskimi oznakami, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Posamezne nalepke, ki se nalepijo na proizvod, morajo biti takšne, da po odstranitvi ne pustijo vidnih sledi lepila niti ne povzročijo poškodb na površini.

Pakiranje mora biti brez tujih snovi.

C.   Predstavitev

Breskve in nektarine so lahko predstavljene:

V razredih I in II:

VI.   DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja mora imeti na isti strani enote pakiranja natisnjene čitljive in neizbrisljive naslednje oznake, ki so vidne od zunaj:

A.   Identifikacija

Ime in naslov pakirnice in/ali odpremnika

Ta navedba se lahko nadomesti:

B.   Vrsta proizvoda

C.   Poreklo proizvoda

Država porekla in, neobvezno, področje rasti ali državno, regionalno ali lokalno ime kraja.

D.   Prodajne označbe

E.   Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote pakiranja, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne smejo biti označbe, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na vidnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

▼M15

TOČKA 6:   TRŽNI STANDARD ZA HRUŠKE

I.    OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za hruške sort (kultivarjev), vzgojenih iz Pyrus communis L., ki se porabniku dobavljajo sveže, pri čemer so izključene hruške za industrijsko predelavo.

II.    DOLOČBE GLEDE KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve glede kakovosti za hruške po pripravi in pakiranju.

A.    Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti hruške v vseh razredih:

Hruške morajo biti ustrezno razvite in v takem stanju, da lahko:

B.    Razvrstitev

Hruške se razvrščajo v spodaj opredeljene tri razrede:

(i)    Razred „ekstra“

Hruške v tem razredu morajo biti odlične kakovosti. Oblika, velikost in obarvanost plodov morajo biti sortno značilne in pecelj mora biti nepoškodovan.

Meso mora biti popolnoma zdravo in kožica brez mrežavosti.

Plodovi morajo biti brez pomanjkljivosti razen neznatnih sprememb kožice, če to ne vpliva na splošni videz plodov, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v enoti pakiranja.

Hruške ne smejo biti kašaste.

(ii)    Razred I

Hruške v tem razredu morajo biti dobre kakovosti. Oblika, velikost in obarvanost plodov morajo biti sortno značilne ( 52 ).

Meso mora biti popolnoma zdravo in kožica brez mrežavosti.

Dovolijo se lahko naslednje rahle pomanjkljivosti posameznega plodu pod pogojem, da ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v enoti pakiranja:

Pecelj je lahko rahlo poškodovan.

Hruške ne smejo biti kašaste.

(iii)    Razred II

V ta razred se uvrstijo hruške, ki ne izpolnjujejo zahtev za višje razrede, izpolnjujejo pa zgoraj navedene minimalne zahteve.

Meso mora biti brez večjih pomanjkljivosti.

Če hruške ohranjajo svoje bistvene značilnosti glede kakovosti, sposobnosti ohranjanja kakovosti in predstavitve, se lahko dovolijo:

III.    DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se ugotavlja z največjim premerom v ekvatorialnem delu.

Najmanjša zahtevana velikost za vsak razred je naslednja:

Za poletne hruške, vključene v dodatku k temu standardu, ni treba, da se spoštuje najmanjša velikost.

Da bi zagotovili izenačenost po velikosti v enoti pakiranja, sme biti razlika v premeru pri plodovih v isti enoti pakiranja največ:

Za plodove iz razreda II, pakirane v razsutem stanju v enoti pakiranja ali prodajni embalaži, ni določena zahteva glede izenačenosti po velikosti.

IV.    DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, označen na vsaki enoti pakiranja, so dovoljena naslednja odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti:

A.    Dovoljena odstopanja glede kakovosti

(i)    Razred „ekstra“

Dovoljeno je skupno odstopanje 5 % hrušk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred I. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 0,5 % sestavljajo proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti za razred II.

(ii)    Razred I

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % hrušk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred II. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 1 % sestavljajo proizvodi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev glede kakovosti za razred II niti minimalnih zahtev. Proizvodi, ki so gnili ali tako poškodovani, da niso primerni za uživanje, so izključeni. Hruške brez pecljev niso vključene v to odstopanje.

(iii)    Razred II

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % hrušk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev. Proizvodi, ki so gnili ali tako poškodovani, da niso primerni za uživanje, so izključeni.

V okviru tega odstopanja je lahko največ 2 % plodov po številu ali masi, ki imajo naslednje pomanjkljivosti:

B.    Dovoljena odstopanja glede velikosti

Za vse razrede:

V.    DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.    Izenačenost

Vsebina vsakega pakiranja mora biti izenačena in mora vsebovati le hruške istega porekla, sorte, kakovosti in velikosti (če je proizvod sortiran po velikosti) in iste stopnje zrelosti.

V razredu „ekstra“ morajo biti plodovi izenačeni tudi po obarvanosti.

Vendar se lahko mešanica hrušk, izrazito različnih sort, pakira skupaj v prodajni enoti ( 53 ), če so proizvodi izenačeni po kakovosti, in za vsako zadevno sorto, po poreklu.

Vidni del vsebine enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.    Pakiranje

Hruške morajo biti pakirane tako, da je proizvod ustrezno zaščiten.

Notranji material enote pakiranja mora biti čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj ali znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov, ki nosijo trgovske oznake, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Etikete, ki so posamično nalepljene na proizvode, morajo biti takšne, da njihova odstranitev ne pusti nobenih vidnih sledi lepila ali površinskih napak.

Enote pakiranja ne smejo vsebovati nobene tuje snovi.

VI.    DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja ( 54 ) mora imeti na isti zunanji strani pakiranja čitljivo in neizbrisno natisnjene naslednje oznake:

A.    Identifikacija

Pakira in/ali razpošilja/pošilja:

B.    Vrsta proizvoda

C.    Poreklo proizvoda

D.    Prodajne označbe

E.    Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote pakiranja, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne sme biti označb, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so enote pakiranja natovorjene na paletah, so podatki napisani na obvestilu, ki je nameščeno na vidnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

Dodatek

Merila za določanje velikosti hrušk

D

=

Debeloplodna sorta.

PH

=

Poletne hruške, za katere ni zahtevana najmanjša velikost.

Nepopoln seznam debeloplodnih sort hrušk in poletnih hrušk, razvrščenih po sortah

Majhni plodovi in druge sorte, ki niso na seznamu, so lahko v prometu, dokler izpolnjujejo zahteve po velikosti za druge sorte, kakor je opisano v razdelku III tega standarda.

Nekatere od spodaj navedenih sort smejo biti v prometu pod trgovskimi imeni, za katera je bila zahtevana ali pridobljena zaščita blagovne znamke v eni ali več državah. V prvem in drugem stolpcu spodnje razpredelnice niso navedena taka trgovska imena. Sklicevanje na znane blagovne znamke je zgolj v vednost navedeno v tretjem stolpcu.

▼M8

DEL 7:   TRŽNI STANDARD ZA JAGODE

I.   OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za sorte (kultivarje) jagod, vzgojene iz rodu Fragaria L., ki jih je treba potrošniku dobaviti sveže, pri čemer so izključene jagode, namenjene za industrijsko predelavo.

II.   DOLOČBE GLEDE KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve o kakovosti jagod po pripravi in pakiranju.

A.   Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti jagode v vseh razredih:

Jagode morajo biti skrbno obrane.

Biti morajo dovolj razvite in zrele. Njihova razvitost in stanje morata biti takšna, da lahko:

B.   Razvrstitev

Jagode se razvrščajo v naslednje tri razrede:

(i)   Razred „ekstra“

Jagode v tem razredu morajo biti odlične kakovosti. Biti morajo sortno značilne.

Poleg upoštevanja sortnih značilnosti morajo biti svetlega videza.

Biti morajo brez sledov prsti.

Plodovi morajo biti brez pomanjkljivosti razen neznatnih sprememb kožice, če to ne vpliva na splošni videz plodov, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v pakiranju.

(ii)   Razred I

Jagode v tem razredu morajo biti dobre kakovosti. Njihova barva in oblika morata biti sortno značilni.

Dovoljene so rahle pomanjkljivosti, če ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v pakiranju:

Biti morajo skoraj brez sledov prsti.

(iii)   Razred II

V ta razred se uvrščajo jagode, ki ne izpolnjujejo zahtev za vključitev v razred „ekstra“ in razred I, izpolnjujejo pa zgoraj navedene minimalne zahteve.

Jagode imajo lahko naslednje rahle pomanjkljivosti, če ohranijo osnovne značilnosti glede kakovosti, sposobnosti za ohranjanje kakovosti in predstavitve v pakiranju:

III.   DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se določi z največjim premerom v ekvatorialnem delu.

Najmanjše velikosti jagod so naslednje:

Za gozdne jagode najmanjša velikost ni določena.

IV.   DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti so dovoljena v vsaki enoti pakiranja za plodove, ki ne izpolnjujejo zahtev za navedeni razred.

A.   Odstopanja od kakovosti

(i)   Razred „ekstra“

5 % po številu ali masi jagod, ki ne izpolnjujejo zahtev razreda, vendar izpolnjujejo zahteve razreda I ali so še v mejah dovoljenih odstopanj za razred I. Od teh 5 % je lahko največ 2 % pokvarjenih jagod.

(ii)   Razred I

10 % po številu ali masi jagod, ki ne izpolnjujejo zahtev razreda, vendar izpolnjujejo zahteve razreda II ali so še v mejah dovoljenih odstopanj za razred II. Od teh 10 % je lahko največ 2 % pokvarjenih jagod.

(iii)   Razred II

10 % po številu ali masi jagod, ki ne izpolnjujejo niti zahtev razreda niti minimalnih zahtev, z izjemo jagod, ki so gnile, zelo poškodovane ali kakorkoli drugače neprimerne za uživanje. Od teh 10 % je lahko največ 2 % pokvarjenih jagod.

B.   Odstopanja od velikosti

Za vse razrede: 10 % po številu ali masi jagod, ki ne izpolnjujejo zahtev glede velikosti.

V.   DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.   Izenačenost

Vsebina vsakega pakiranja mora biti izenačena in vsebovati le jagode istega porekla, sorte in kakovosti.

Jagode razreda „ekstra“ – z izjemo gozdnih jagod – morajo biti zlasti izenačene glede stopnje zrelosti, barve in velikosti. Jagode razreda I so lahko po velikosti manj izenačene.

Vidni del vsebine pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.   Pakiranje

Jagode morajo biti pakirane tako, da so ustrezno zavarovane.

Notranji material pakiranja mora biti nov, čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvoda od zunaj in znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov s trgovskimi oznakami, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Zlasti dobro predstavljene morajo biti jagode razreda „ekstra“.

Pakiranje mora biti brez tujih snovi.

Etikete, ki so posamično nalepljene na proizvode, morajo biti takšne, da njihova odstranitev ne pusti nobenih vidnih sledi ali površinskih napak.

VI.   DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja mora imeti na isti strani pakiranja natisnjene čitljive in neizbrisljive naslednje oznake, ki so vidne od zunaj:

A.   Identifikacija

Ime in naslov pakirnice in/ali odpremnika

Ta navedba se lahko nadomesti:

B.   Vrsta proizvoda

C.   Poreklo proizvoda

Država porekla in, neobvezno, področje rasti ali državno, regionalno ali lokalno ime kraja.

D.   Prodajne označbe

E.   Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote pakiranja, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne smejo biti označbe, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na vidnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

DEL 8:   TRŽNI STANDARD ZA PAPRIKO

I.   OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za sorte (kultivarje) paprike, vzgojene iz rodu Capsicum annuum L. var. annuum, ki se potrošniku dobavljajo sveže, pri čemer so izključene paprike za industrijsko predelavo.

Po obliki se delijo v štiri komercialne tipe:

II.   DOLOČBE GLEDE KAKOVOSTI

Namen tega standarda je opredeliti zahteve glede kakovosti za papriko po pripravi in pakiranju.

A.   Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj mora biti paprika v vseh razredih:

Razvitost in stanje paprike morata biti takšna, da:

B.   Razvrstitev

Paprika se razvršča v naslednja razreda:

(i)   Razred I

Paprika iz tega razreda mora biti dobre kakovosti. Razvoj, oblika in barva ob upoštevanju stopnje zrelosti morajo biti značilne za sorto in/ali komercialen tip.

Biti mora:

Pecelj je lahko rahlo poškodovan ali odrezan, vendar mora biti čašica cela.

(ii)   Razred II

Ta razred vključuje papriko, ki ne izpolnjuje zahtev za razred I, izpolnjuje pa zgoraj navedene minimalne zahteve.

Dovoljene so naslednje pomanjkljivosti, če paprika ohrani svoje osnovne značilnosti glede kakovosti, sposobnosti ohranjanja kakovosti in predstavitve:

Paprika je lahko manj čvrsta, vendar ne sme biti uvela.

Lahko ima poškodovan ali odrezan pecelj.

III.   DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se določi z izmero največjega premera zgornjega dela (širina) paprike. V primeru paprike s sploščenimi plodovi (paradižnikova paprika) izraz „širina“ pomeni največji prečni premer.

Pri papriki, ki je sortirana po velikosti, razlika v premeru med največjo in najmanjšo papriko v isti enoti pakiranja ne sme presegati 20 mm.

Širina paprike ne sme biti manjša od:

Sortiranje po velikosti ni obvezno za razred II, za katerega se uporabljajo najmanjše velikosti.

Določbe o velikosti ne veljajo za miniaturni pridelek ( 56 ).

IV.   DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti so dovoljena v vsaki enoti pakiranja za plodove, ki ne izpolnjujejo zahtev za navedeni razred.

A.   Odstopanja od kakovosti

(i)   Razred I

10 % paprik po številu oziroma masi, ki ne izpolnjujejo zahtev svojega razreda, vendar izpolnjujejo zahteve razreda II oziroma so, izjemoma, v mejah dovoljenih odstopanj tega razreda.

(ii)   Razred II

10 % paprike po številu oziroma masi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev tega razreda niti minimalnih zahtev, razen proizvodov, ki so gnili ali kako drugače poškodovani, tako da niso primerni za uživanje.

B.   Odstopanja od velikosti

(i)   Razred I

10 % paprike po številu oziroma masi, ki ne ustreza velikostim znotraj meje ± 5 mm, in ne vključuje več kot 5 % paprike pod najnižjo določeno velikostjo.

(ii)   Razred II

V.   DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.   Izenačenost

Vsebina vsake enote pakiranja mora biti izenačena in vsebovati le papriko istega porekla, sorte ali komercialnega tipa, kakovosti, velikosti (če je sortirana po velikosti), in, v primeru razreda I, v precejšnji meri iste stopnje razvitosti in obarvanosti.

Vendar se lahko mešanice paprik različnih barv pakirajo skupaj, če so izenačene po poreklu, kakovosti, komercialnem tipu in velikosti (če je določena).

Enote pakiranja za potrošnike z neto maso, ki ne presega enega kilograma, lahko vsebujejo mešanico paprik različnih barv in/ali komercialnih tipov, če so izenačene po kakovosti ter po poreklu za vsako barvo in/ali komercialni tip.

Če je proizvod sortiran po velikosti, mora biti paprika z izdolženimi plodovi dovolj enotna po dolžini.

Miniaturna paprika mora biti razmeroma izenačene velikosti. Lahko se meša z drugimi miniaturnimi proizvodi drugačne vrste in porekla.

Vidni del vsebine pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.   Pakiranje

Paprika mora biti pakirana tako, da je ustrezno zaščitena.

Notranji material pakiranja mora biti nov, čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvoda od zunaj in znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov s trgovskimi oznakami, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

V enoti pakiranja ne sme biti tujih snovi.

Etikete, ki so posamično nalepljene na proizvode, morajo biti takšne, da njihova odstranitev ne pusti nobenih vidnih sledi ali površinskih napak.

VI.   DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja mora imeti na isti strani pakiranja natisnjene čitljive in neizbrisljive naslednje oznake, ki so vidne od zunaj:

A.   Identifikacija

Ime in naslov pakirnice in/ali odpremnika

Ta navedba se lahko nadomesti:

B.   Vrsta proizvoda

Če vsebina ni vidna od zunaj:

V primeru pakiranja ali enote pakiranja za potrošnike, ki vsebujejo mešanico različnih barv in/ali komercialnih tipov paprik:

C.   Poreklo proizvoda

Država porekla in, neobvezno, področje rasti ali državno, regionalno ali lokalno ime kraja.

V primeru enot pakiranja za potrošnike, ki vsebujejo mešanico paprik različnih barv in/ali komercialnih tipov različnega porekla, se navedba vsake države porekla nahaja poleg imena barve in/ali zadevnega komercialnega tipa.

D.   Prodajne označbe

E.   Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote pakiranja, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne smejo biti označbe, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na vidnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

DEL 9:   TRŽNI STANDARD ZA NAMIZNO GROZDJE

I.   OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za sorte (kultivarje) namiznega grozdja, vzgojene iz roda Vitis vinifera L., ki se potrošniku dobavijo sveže, pri čemer je izključeno namizno grozdje za industrijsko predelavo.

II.   DOLOČBE GLEDE KAKOVOSTI

Namen standarda je opredelitev zahtev po kakovosti za namizno grozdje po pripravi in pakiranju.

A.   Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti grozdi in jagode v vseh razredih:

Poleg tega morajo biti jagode:

Pigmentacija, nastala zaradi sončne svetlobe, se ne šteje za pomanjkljivost.

Grozdi morajo biti skrbno obrani.

Sok grozdnih jagod ima na indeksu refraktometra vsaj:

Poleg tega morajo imeti vse sorte zadovoljivo raven razmerja sladkor/kislina.

Razvitost in stanje namiznega grozdja mora biti tako, da lahko:

B.   Razvrstitev

Namizno grozdje se razvršča v naslednje tri razrede:

(i)   Razred „ekstra“

Namizno grozdje v tem razredu mora biti odlične kakovosti. Oblika, razvitost in obarvanost grozdov morajo biti sortno značilne, dovoljene so le razlike, ki so rezultat specifičnosti pridelovalnega območja, in ne smejo imeti napak. Jagode morajo biti čvrste, trdno pritrjene na grozd, enakomerno razporejene v grozdu, meglica pa mora biti praktično nedotaknjena.

(ii)   Razred I

V tem razredu mora biti namizno grozdje dobre kakovosti. Oblika, razvitost in obarvanost grozdov morajo biti sortno značilne, dovoljene so le razlike, ki so rezultat specifičnosti pridelovalnega območja. Jagode morajo biti čvrste, trdno pritrjene in morajo imeti čim bolj nedotaknjeno meglico. Lahko pa so manj enakomerno razporejene okoli grozda kot pri razredu „ekstra“.

Dovoljene so naslednje rahle pomanjkljivosti, če te ne vplivajo na splošni videz grozdja, na kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v enoti pakiranja:

(iii)   Razred II

Ta razred zajema namizno grozdje, ki ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev v višje razrede, vendar izpolnjuje zgoraj navedene minimalne zahteve.

Grozdi lahko kažejo rahle pomanjkljivosti glede oblike, razvitosti in obarvanosti, če te ne vplivajo na osnovne značilnosti sorte; dovoljene so le razlike, ki so rezultat specifičnosti pridelovalnega območja.

Jagode morajo biti dovolj čvrste in dovolj trdno pritrjene ter, če je mogoče, imeti ohranjeno tudi meglico. Lahko so manj enakomerno razporejene v grozdu kot jagode iz razreda I.

Dovoljene so naslednje pomanjkljivosti, če namizno grozdje ohrani svoje osnovne značilnosti v zvezi s kakovostjo, sposobnostjo za ohranjanje kakovosti in predstavitvijo v enoti pakiranja:

III.   DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se ugotavlja po masi grozda.

Zahteve za najmanjšo maso grozda za namizno grozdje iz rastlinjaka, za namizno grozdje, ki se goji na prostem, ter za sorte grozdja z debelimi ali drobnimi jagodami so naslednje:

IV.   DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti so dovoljena v vsaki enoti pakiranja za plodove, ki ne izpolnjujejo zahtev za navedeni razred.

A.   Odstopanja od kakovosti

(i)   Razred „ekstra“

5 % grozdov po masi, ki ne izpolnjujejo zahtev svojega razreda, vendar izpolnjujejo zahteve razreda I oziroma so, izjemoma, v mejah dovoljenih odstopanj tega razreda.

(ii)   Razred I

10 % grozdov po masi, ki ne izpolnjujejo zahtev svojega razreda, vendar izpolnjujejo zahteve razreda II oziroma so, izjemoma, v mejah dovoljenih odstopanj tega razreda.

(iii)   Razred II

10 % grozdov po masi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev svojega razreda niti minimalnih zahtev, vendar grozdi ne smejo biti gnili ali kako drugače poškodovani, tako da niso primerni za uživanje.

B.   Odstopanja od velikosti

(i)   Razred „ekstra“ in razred I

10 % na maso grozdov, ki ne ustrezajo zahtevam glede velikosti za posamezen razred, vendar ustrezajo zahtevam za razred, ki je neposredno pod njim.

(ii)   Razred II

10 % grozdov po masi, ki ne izpolnjujejo zahtev glede velikosti svojega razreda, vendar tehtajo najmanj 75 g.

(iii)   Razred „ekstra“ ter razreda I in II

V vsaki enoti pakiranja za potrošnike, ki ne presega 1 kg neto mase, je dovoljeno z enim grozdom, ki je lažji od 75 g, prilagoditi maso, če grozd izpolnjuje vse druge pogoje navedenega razreda.

V.   DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.   Izenačenost

Vsebina vsake enote pakiranja mora biti izenačena in vsebovati samo grozde istega porekla, sorte, kvalitete in stopnje zrelosti.

V primeru grozdja, pakiranega v majhni enoti pakiranja za potrošnike, čiste mase, ki ne presega 1 kg, se ne zahteva izenačenost sorte.

V primeru razreda „ekstra“ morajo biti grozdi večinoma enake velikosti in obarvanosti.

V posamezni enoti pakiranja je pri sorti Chasselas dovoljena prisotnost grozdov različnih barv za dekorativne namene.

Vidni del vsebine pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.   Pakiranje

Namizno grozdje mora biti pakirano tako, da je ustrezno zaščiteno.

Grozdi iz razreda „ekstra“ morajo biti pakirani v enem samem sloju.

Notranji material pakiranja mora biti nov, čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvoda od zunaj in znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov s trgovskimi oznakami, če se pri tiskanju in etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

V enoti pakiranja ne sme biti tujih snovi, dovoljeno pa je, da se peclja grozda drži delček poganjka vinske trte z dolžino največ 5 cm kot posebna oblika predstavitve.

Etikete, ki so posamično nalepljene na proizvode, morajo biti takšne, da njihova odstranitev ne pusti nobenih vidnih sledi ali površinskih napak.

VI.   DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja mora imeti na isti strani enote pakiranja natisnjene čitljive in neizbrisljive naslednje oznake, ki so vidne od zunaj:

A.   Identifikacija

Ime in naslov pakirnice in/ali odpremnika

Ta navedba se lahko nadomesti:

B.   Vrsta proizvoda

C.   Poreklo proizvoda

Država porekla (ali, kjer je ustrezno, države) in, neobvezno, območje pridelave ali nacionalno, regionalno ali lokalno ime kraja.

D.   Prodajne označbe

E.   Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote pakiranja, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne smejo biti označbe, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na vidnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

Dodatek

▼M15

TOČKA 10:   TRŽNI STANDARD ZA PARADIŽNIK

I.    OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za sorte paradižnika (kultivarje), vzgojenega iz Lycopersicum esculentum Mill, ki se morajo potrošniku dostaviti sveže, pri čemer je izključen paradižnik za industrijsko predelavo.

Paradižnik se lahko razvrsti v štiri komercialne tipe:

II.    DOLOČBE GLEDE KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve za kakovost paradižnika po pripravi in pakiranju.

A.    Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj mora biti paradižnik v vseh razredih:

Če so paradižniki v grozdu, morajo biti peclji sveži, zdravi, čisti in brez vseh listov ter kakršne koli vidne tuje snovi.

Razvitost in stanje paradižnika morata biti takšna, da lahko:

B.    Razvrstitev

Paradižnik se uvrsti v tri razrede, kot je opredeljeno v nadaljevanju:

(i)    Razred „ekstra“

Paradižnik v tem razredu mora biti odlične kakovosti. Imeti mora čvrsto meso in biti sortno značilen glede oblike, videza in razvitosti.

Obarvanost paradižnika glede na stopnjo dozorelosti mora biti takšna, da so izpolnjene zahteve, opisane v zadnjem pododstavku odstavka A zgoraj.

Biti mora brez zelenega ovratnika in drugih pomanjkljivosti z izjemo rahlih površinskih nepravilnosti pod pogojem, da te ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v enoti pakiranja.

(ii)    Razred I

Paradižnik v tem razredu mora biti dobre kakovosti. Biti mora primerno čvrst in značilen za sorto.

Biti mora brez razpok in vidnega zelenega ovratnika. Dovoljene so rahle pomanjkljivosti, če ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v pakiranju:

Poleg tega ima lahko „rebrasti“ paradižnik:

(iii)    Razred II

V ta razred se uvrsti paradižnik, ki ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev v višje razrede, vendar izpolnjuje zgoraj določene minimalne zahteve.

Biti mora primerno čvrst (vendar je lahko nekoliko manj čvrst kot v razredu I) in ne sme imeti nezaraslih razpok.

Dovolijo se lahko naslednje nepravilnosti pod pogojem, da paradižnik ohrani svoje bistvene značilnosti glede kakovosti, ohranjanja kakovosti in predstavitve:

Poleg tega ima lahko „rebrasti“ paradižnik:

III.    DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se določi z največjim premerom ekvatorialnega dela, z maso ali štetjem.

Naslednje določbe ne veljajo za paradižnik v grozdih in so neobvezne za razred II.

Da se zagotovi izenačenost po velikosti:

IV.    DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, označen na vsaki enoti pakiranja, so dovoljena naslednja odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti:

A.    Dovoljena odstopanja glede kakovosti

(i)    Razred „extra“

Dovoljeno je skupno odstopanje 5 % paradižnikov po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred I. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 0,5 % sestavljajo proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti za razred II.

(ii)    Razred I

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % paradižnikov po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred II. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 1 % sestavljajo proizvodi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev glede kakovosti za razred II niti minimalnih zahtev. Proizvodi, ki so gnili ali tako poškodovani, da niso primerni za uživanje, so izključeni. Če so paradižniki v grozdu, 5 % paradižnikov po številu ali masi, ki so se ločili od peclja.

(iii)    Razred II

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % paradižnikov po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev. Proizvodi, ki so gnili ali tako poškodovani, da niso primerni za uživanje, so izključeni. Če so paradižniki v grozdu, 10 % paradižnikov po številu ali masi, ki so se ločili od peclja.

B.    Dovoljena odstopanja glede velikosti

Za vse razrede: 10 % paradižnikov po številu ali masi, katerih velikost ustreza velikosti, ki je neposredno nad ali pod označeno velikostjo.

V.    DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.    Izenačenost

Vsebina vsake enote pakiranja mora biti izenačena in vsebovati samo paradižnik istega porekla, sorte ali komercialnega tipa, kakovosti in velikosti (če je proizvod sortiran po velikosti).

Zrelost in obarvanost paradižnika razreda „ekstra“ in razreda I morata biti pravzaprav enaki. Poleg tega mora biti dolžina „izdolženega“ paradižnika dovolj izenačena.

Vendar se lahko mešanica proizvodov izrazito različnih barv, sort in/ali komercialnih tipov pakira skupaj v prodajni enoti ( 57 ), če so proizvodi izenačeni po kakovosti, in za vsako barvo, sorto in/ali komercialni tip, po poreklu.

Vidni del vsebine enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.    Pakiranje

Paradižnik mora biti pakiran tako, da je ustrezno zaščiten.

Notranji material enote pakiranja mora biti čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj ali znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov s trgovskimi oznakami, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Enote pakiranja ne smejo vsebovati nobene tuje snovi.

VI.    DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Na vsaki enoti pakiranja ( 58 ) morajo biti na isti strani natisnjeni naslednji čitljivi in neizbrisljivi podatki, ki so vidni od zunaj:

A.    Identifikacija

Pakira in/ali razpošilja/pošilja:

B.    Vrsta proizvoda

„Paradižnik“ ali „paradižnik v grozdih“ in komercialni tip, če vsebina ni vidna od zunaj. Te podatke je treba zmeraj navesti za „češnjev“ paradižnik (ali za paradižnik „koktajl“) ne glede na to, ali je v grozdih ali ne.

C.    Poreklo proizvoda

Država porekla in, neobvezno, področje rasti ali državno, regionalno ali lokalno ime kraja.

V primeru enot pakiranja za potrošnike, ki vsebujejo mešanico paradižnikov različnih barv, sort in/ali komercialnih tipov različnega porekla, se navedba vsake države porekla nahaja poleg imena barve in/ali zadevnega komercialnega tipa.

D.    Prodajne označbe

E.    Uradni kontrolni znak (neobvezno)

▼M8

---

PRILOGA II

VZOREC IZ ČLENA 11(1)

---

PRILOGA III

POTRDILO O SKLADNOSTI S TRŽNIMI STANDARDI SKUPNOSTI ZA SVEŽE SADJE IN ZELENJAVO IZ ČLENOV 11, 12 IN 12a

▼B

---

PRILOGA IV

DRŽAVE, KI IMAJO ODOBRENO PREVERJANJE SKLADNOSTI IZ ČLENA 13

▼M8 —————

▼B

▼M8 —————

▼M8

---

PRILOGA VI

Metode inšpekcijskega nadzora iz člena 20(1)

Opomba: navedene metode inšpekcijskega nadzora temeljijo na določbah iz priročnika za izvajanje kontrole kakovosti svežega sadja in zelenjave, ki ga je sprejela shema OECD za uporabo mednarodnih standardov za sadje in zelenjavo.

1.   OPREDELITVE POJMOV

1.1   Enota pakiranja

Posamezno pakiran del serije, vključno z vsebino, ki omogoča ravnanje in prevoz številnih prodajnih enot ali proizvodov v razsutem ali urejenem stanju, da bi preprečili škodo pri fizičnem ravnanju in prevozu. Zabojniki za cestni, železniški, ladijski ali zračni transport se ne štejejo kot enote pakiranja.

1.2   Prodajna enota pakiranja

Posamezno pakiran del pošiljke, vključno z vsebino, ki na prodajnem mestu končnemu uporabniku ali potrošniku predstavlja prodajno enoto.

1.2a   Predpakiranje

Predpakiranje je takšna oblika prodajnih enot pakiranja, da je živilo v pakiranju zaprto v celoti ali le delno, toda na tak način, da se vsebine ne da spreminjati brez odprtja ali spremembe pakiranja. Zaščitne folije, ki pokrivajo posamezne proizvode, se ne štejejo za predpakiranje.

1.3   Pošiljka

Količina proizvoda, ki jo proda določen trgovec, ki obstaja ob inšpekciji in je opredeljena v dokumentu. Pošiljko lahko sestavlja en ali več vrst proizvodov; vsebuje lahko eno ali več serij svežega sadja in zelenjave.

1.4   Serija

Količina proizvoda, ki ima ob inšpekciji na enem kraju podobne značilnosti glede:

Vendar pa, če je med preverjanjem skladnosti pošiljk (kot so opredeljene v točki 1.3) težko razlikovati med različnimi serijami in/ali predstavitev posameznih serij ni možna, se lahko vse serije določene pošiljke obravnavajo kot ena serija, če so podobne glede vrste proizvoda, odpremnika, države porekla, razreda in vrste ali komercialnega tipa, če je to predvideno z zadevnim tržnim standardom.

1.5   Vzorčenje

Skupni vzorec, ki se ga začasno vzame iz serije med preverjanjem skladnosti.

1.6   Osnovni vzorec

Enota pakiranja, ki se naključno vzame iz serije v primeru pakiranih proizvodov, ali količina, ki se naključno vzame iz dela serija v primeru proizvoda v razsutem stanju (naloženega neposredno na prevozno sredstvo ali njegov predelek).

1.7   Skupni vzorec

Več osnovnih vzorcev, ki naj bi bili reprezentativni za serijo, tako da njihova skupna količina zadošča za oceno serije v zvezi z vsemi merili.

1.8   Sekundarni vzorec

Enaka količina proizvoda, naključno vzeta iz osnovnega vzorca.

V primeru pakiranih oreškov mora sekundarni vzorec tehtati od 300 g do 1 kg. Če je osnovni vzorec sestavljen iz enot pakiranja, ki vsebujejo prodajne enote pakiranja, mora biti sekundarni vzorec ena ali več prodajnih enot pakiranja, ki skupaj tehtajo vsaj 300 g.

V primeru drugih pakiranih proizvodov sekundarni vzorec zajema: 30 enot, če ima enota pakiranja neto maso enako ali manjšo od 25 kg in ne vsebuje prodajnih enot pakiranja. V nekaterih primerih to pomeni, da je treba pregledati celotno vsebino enote pakiranja, če osnovni vzorec zajema manj kot 30 enot.

1.9   Sestavljeni vzorec (samo za suhe in posušene plodove)

Sestavljeni vzorec je mešanica, težka vsaj 3 kg, vseh sekundarnih vzorcev, vzetih iz skupnega vzorca. Plodovi v sestavljenem vzorcu morajo biti enakomerno pomešani.

1.10   Zmanjšani vzorec

Količina proizvoda, naključno vzeta iz skupnega ali sestavljenega vzorca, z velikostjo, ki je omejena na minimalno potrebno količino, ki še zadošča za oceno nekaterih posameznih meril.

Če bi inšpekcijska metoda poškodovala proizvod, velikost zmanjšanega vzorca ne sme preseči 10 % skupnega vzorca ali, v primeru neoluščenih oreškov, 100 oreškov, vzetih iz sestavljenega vzorca. V primeru majhnih suhih ali posušenih plodov (npr. več kot 100 enot na 100 g), zmanjšani vzorec ne sme preseči 300 g.

Za oceno meril glede stopnje razvitosti in/ali zrelosti se vzorčenje opravi v skladu z objektivnimi metodami, opisanimi v smernicah za objektivne preskuse za ugotavljanje kakovosti sadja in zelenjave ter suhih in posušenih plodov (http://www.oecd.org/agr/fv).

Iz skupnega ali sestavljenega vzorca se lahko vzame več zmanjšanih vzorcev za pregled skladnosti serije z različnimi merili.

2.   IZVAJANJE PREVERJANJA SKLADNOSTI

2.1   Splošna opomba

Preverjanje skladnosti se opravi z oceno vzorcev, naključno vzetih iz različnih točk v seriji, ki se nadzira. Temelji na predpostavki, da je kakovost vzorcev reprezentativna za kakovost serije.

2.2   Nadzorno mesto

Preverjanje skladnosti se lahko izvede med pakiranjem, na mestu odpreme, med prevozom, na prevzemnem mestu, pri veleprodaji in maloprodaji.

V primerih, ko inšpekcijski organ preverjanja skladnosti ne izvede v lastnih prostorih, mora imetnik priskrbeti prostore, v katerih se lahko izvede preverjanje skladnosti.

2.3   Določitev serij in/ali ugotavljanje splošnega vtisa pošiljke

Določitev serij se izvede na podlagi njihove označitve ali drugih meril, kot so podatki, določeni na podlagi Direktive Sveta 89/396/EGS ( 60 ). V primeru pošiljk, ki so sestavljene iz več serij, je potrebno, da dobi inšpektor splošni vtis o pošiljki s pomočjo spremnih dokumentov ali izjav glede pošiljk. Nato določi, v kolikšni meri so predstavljene serije v skladu s podatki v teh dokumentih.

Če se proizvod natovori na prevozno sredstvo ali je že bil natovorjen, se registracijska številka slednjega uporabi za določitev pošiljke.

2.4   Predstavitev proizvoda

Inšpektor določi, katere enote pakiranja se pregledajo. Predstavitev, ki jo opravi izvajalec, vključuje predstavitev skupnega vzorca in predložitev vseh podatkov, ki so potrebni za določitev pošiljke ali serije.

Če se zahtevajo zmanjšani ali sekundarni vzorci, te iz skupnega vzorca določi inšpektor.

2.5   Fizični pregled

2.6   Nadzor proizvoda

V primeru pakiranih proizvodov se osnovni vzorci uporabijo za pregled splošnega videza proizvoda, predstavitve, čistosti enot pakiranja in označevanja. V vseh drugih primerih se ti pregledi opravijo na podlagi serije ali prevoznega sredstva.

Proizvod je treba za preverjanje skladnosti v celoti vzeti iz enote pakiranja. Inšpektor lahko tega ne upošteva, kadar se vzorčenje opravi na podlagi sestavljenih vzorcev.

Pregled izenačenosti, minimalnih zahtev, kakovostnega razreda in velikosti se izvede na podlagi skupnega vzorca ali na podlagi sestavljenega vzorca ob upoštevanju pojasnjevalnih brošur, objavljenih v okviru sheme OECD za uporabo mednarodnih standardov za sadje in zelenjavo (http://www.oecd.org/agr/fv).

Kadar se odkrijejo pomanjkljivosti, inšpektor s pomočjo števila ali mase določi ustrezen odstotek proizvoda, ki ni usklajen s standardom.

Zunanje pomanjkljivosti se pregledajo na podlagi skupnega ali sestavljenega vzorca. Nekatera merila o stopnji razvoja in/ali zrelosti ali o prisotnosti ali odsotnosti notranjih pomanjkljivosti se lahko preverijo na podlagi zmanjšanih vzorcev. Pregled na podlagi zmanjšanega vzorca se uporablja zlasti pri pregledih, ki bi uničili tržno vrednost proizvoda.

Merila glede stopnje razvitosti in/ali zrelosti se pregledajo s pomočjo instrumentov in metod, določenih v ta namen v tržnem standardu, ali v skladu s smernicami za objektivne preskuse za ugotavljanje kakovosti sadja in zelenjave ter suhih in posušenih plodov (http://www.oecd.org/agr/fv).

2.7   Poročilo o rezultatih pregleda

Dokumenti iz člena 12a se izdajo, kjer je to primerno.

Če se odkrijejo pomanjkljivosti, ki kažejo na neskladnost, se trgovca ali njegovega zastopnika pisno obvesti o teh pomanjkljivostih in ugotovljenem deležu ter o razlogih za neskladnost. Če je skladnost proizvoda s standardom mogoče zagotoviti s spremembo oznake, se o tem obvesti trgovca ali njegovega zastopnika.

Če se pri proizvodu ugotovijo pomanjkljivosti, se navede odstotni delež, za katerega je ugotovljeno, da ni v skladu s standardom.

2.8   Zmanjševanje vrednosti zaradi preverjanja skladnosti

Po preverjanju skladnosti je skupni/sestavljeni vzorec na voljo izvajalcu ali njegovemu zastopniku.

Inšpekcijski organ ni zavezan vrniti delov skupnega/sestavljenega vzorca, ki so bili uničeni med preverjanjem skladnosti.

▼B

---

PRILOGA VII

STRUKTURA IN VSEBINA NACIONALNE STRATEGIJE ZA TRAJNOSTNE OPERATIVNE PROGRAME IZ ČLENA 57(1)

1.   Trajanje nacionalne strategije

Navede država članica.

2.

Analiza stanja glede prednosti in slabosti ter možnosti za razvoj, izbrane strategije za izpolnitev možnosti in utemeljitev izbranih prednostnih nalog. (Člen 12(2)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1182/2007) 2.1.   Analiza stanja Opišite sedanje stanje sektorja sadja in zelenjave z uporabo kvantificiranih podatkov, poudarite prednosti in pomanjkljivosti, neskladja, potrebe, vrzeli in možnosti za razvoj na podlagi ustreznih temeljnih kazalnikov iz Priloge XIV in drugih ustreznih dodatnih kazalnikov. Opis zadeva vsaj: — učinkovitost sektorja sadja in zelenjave, vključno s ključnimi gibanji: prednosti in pomanjkljivosti sektorja, vključno glede konkurenčnosti, in možnosti za razvoj organizacij proizvajalcev; — okoljske vplive (učinki/pritiski in koristi) proizvodnje sadja in zelenjave, vključno s ključnimi gibanji. 2.2.   Izbrana strategija za soočanje s prednostmi in pomanjkljivostmi Opišite ključna področja, na katerih se pričakuje posredovanje, ki bo ustvarilo največjo dodano vrednost: — pomembnost ciljev, določenih za operativne programe, in z njimi povezanih pričakovanih rezultatov in ciljev za opredeljene (prednostne) potrebe ter koliko se lahko dejansko uresničijo; — notranja skladnost strategije in obstoj obojestransko učinkovitih interakcij ter odsotnost mogočih sporov in nasprotij med operativnimi cilji izbranih različnih ukrepov; — povezljivost in doslednost izbranih ukrepov ter drugih nacionalnih/regionalnih ukrepov, zlasti dejavnosti, ki jih podpirajo sredstva Evropske skupnosti, ter zlasti ukrepov za razvoj podeželja; — pričakovani rezultati in vpliv na temeljni položaj ter njihov prispevek k ciljem Skupnosti. 2.3.   Vpliv iz prejšnjih operativnih programov (kadar je primerno) Opišite vpliv operativnih programov, ki so bili nedavno izvedeni, kadar je primerno. Predstavite povzetek rezultatov, ki so na voljo.

3.

Cilji operativnih programov in instrumentov, kazalniki uspešnosti (Člen 12(2)(c) Uredbe (ES) št. 1182/2007) Opišite izbrane ukrepe, ki so upravičeni do podpore (nepopoln seznam), in navedite, kakšni so zastavljeni cilji, preverljivi cilji in kazalniki, ki omogočajo napredek za doseganje teh ciljev, učinkovitosti in uspešnosti, ki jih je treba oceniti. 3.1.   Zahteve, ki se nanašajo na vse ukrepe ali več vrst ukrepov Merila in upravna pravila, sprejeta za zagotavljanje, da nekateri ukrepi, ki so izbrani kot upravičeni do podpore, ne prejemajo podpore od drugih instrumentov skupne kmetijske politike in zlasti podpore za razvoj podeželja. Učinkoviti zaščitni ukrepi na podlagi člena 9(5) Uredbe (ES) št. 1182/2007 za zaščito okolja pred mogočimi večjimi pritiski zaradi naložb, ki se podpirajo v okviru operativnih programov sprejetih meril, ob izvajanju člena 12(1) navedene uredbe, za zagotavljanje, da se pri naložbah v posamezna gospodarstva, ki se podpirajo v okviru operativnih programov, spoštujejo cilji iz člena 174 Pogodbe in šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti. 3.2.   Posebne informacije, ki so nujne za vrste ukrepov (izpolni se le za izbrane vrste ukrepov) Za predvidene ukrepe so nujne naslednje posebne informacije: 3.2.1.   Ukrepi za načrtovanje proizvodnje (nepopoln seznam) 3.2.1.1.   Pridobitev osnovnih sredstev: — vrste naložb, upravičenih do podpore (vključno z vrsto zadevnih osnovnih sredstev), — druge vrste pridobitev, upravičenih do podpore, npr. izposoja, zakup (vključno z vrsto zadevnih osnovnih sredstev), — podrobnosti o pogojih za upravičenost do podpore. 3.2.1.2.   Drugi ukrepi — opis vrst dejavnosti, upravičenih do podpore, — podrobnosti o pogojih za upravičenost do podpore. 3.2.2.   Ukrepi za izboljšanje ali ohranjanje kakovosti proizvodov (nepopoln seznam) 3.2.2.1.   Pridobitev osnovnih sredstev: — vrste naložb, upravičenih do podpore (vključno z vrsto zadevnih osnovnih sredstev), — druge vrste pridobitev, upravičenih do podpore, npr. izposoja, zakup (vključno z vrsto zadevnih osnovnih sredstev), — podrobnosti o pogojih za upravičenost do podpore. 3.2.2.2.   Drugi ukrepi — opis vrst ukrepov, upravičenih do podpore, — podrobnosti o pogojih za upravičenost do podpore. 3.2.3.   Ukrepi za izboljšanje trženja (nepopoln seznam) 3.2.3.1.   Pridobitev osnovnih sredstev: — vrste naložb, upravičenih do podpore (vključno z vrsto zadevnih osnovnih sredstev), — druge vrste pridobitev, upravičenih do podpore, npr. izposoja, zakup (vključno z vrsto zadevnih osnovnih sredstev), — podrobnosti o pogojih za upravičenost do podpore. 3.2.3.2.   Druge vrste ukrepov, vključno s promocijskimi in komunikacijskimi dejavnostmi, razen tistih v zvezi s preprečevanjem in upravljanjem kriz: — opis vrst dejavnosti, upravičenih do podpore, — podrobnosti o pogojih za upravičenost do podpore. 3.2.4.   Raziskave in poskusna proizvodnja (nepopoln seznam) 3.2.4.1.   Pridobitev osnovnih sredstev: — vrste naložb, upravičenih do podpore (vključno z vrsto zadevnih osnovnih sredstev), — druge vrste pridobitev, upravičenih do podpore, npr. izposoja, zakup (vključno z vrsto zadevnih osnovnih sredstev), — podrobnosti o pogojih za upravičenost do podpore. 3.2.4.2.   Druge vrste ukrepov — opis vrst ukrepov, upravičenih do podpore, — podrobnosti o pogojih za upravičenost do podpore. 3.2.5.   Vrste ukrepov usposabljanja (razen tistih v zvezi s preprečevanjem in upravljanjem kriz) in ukrepi, namenjeni spodbujanju dostopa do storitev svetovanja (nepopoln seznam) — opis vrst ukrepov, upravičenih do podpore (vključno z vrstami usposabljanja in/ali področji, ki jih zajemajo storitve svetovanja), — podrobnosti o pogojih za upravičenost do podpore. 3.2.6.   Ukrepi za preprečevanje in upravljanje kriz — opis vrst ukrepov, upravičenih do podpore, — podrobnosti o pogojih za upravičenost do podpore. 3.2.7.   Okoljske vrste ukrepov (nepopoln seznam): — dokaz, da so okoljski ukrepi, upravičeni do podpore, v skladu z zahtevami iz drugega pododstavka člena 9(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007, — dokaz, da je podpora za upravičene okoljske ukrepe v skladu z zahtevami iz četrtega pododstavka člena 9(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007. 3.2.7.1.   Pridobitev osnovnih sredstev: — vrste naložb, upravičenih do podpore (vključno z vrsto zadevnih osnovnih sredstev), — druge vrste pridobitev, upravičenih do podpore, npr. izposoja, zakup (vključno z vrsto zadevnih osnovnih sredstev), — skupaj s podrobnostmi o pogojih za upravičenost do podpore. 3.2.7.2.   Druge vrste ukrepov — seznam okoljskih ukrepov, upravičenih do podpore; — opis vrst ukrepov, upravičenih do podpore, vključno z opisom posebne obveznosti ali več obveznosti, ki jih vključujejo, ter utemeljitev teh obveznosti na podlagi njihovega pričakovanega učinka na okolje v zvezi z okoljskimi potrebami in prednostnimi nalogami; — po potrebi znesek podpore; — merila, sprejeta za izračun ravni podpore. 3.2.8.   Druge vrste ukrepov (nepopoln seznam) 3.2.8.1.   Pridobitev osnovnih sredstev: — vrste naložb, upravičenih do podpore (vključno z vrsto zadevnih osnovnih sredstev), — druge vrste pridobitev, upravičenih do podpore, npr. izposoja, zakup (vključno z vrsto zadevnih osnovnih sredstev), — podrobnosti o pogojih za upravičenost do podpore. 3.2.8.2.   Drugi ukrepi — opis drugih vrst ukrepov, upravičenih do podpore, — podrobnosti o pogojih za upravičenost do podpore.

4.	Imenovanje pristojnih organov in odgovornih subjektov Imenovanje nacionalnega organa, odgovornega za upravljanje, spremljanje in vrednotenje nacionalne strategije, imenovanje izvede država članica.

5.

Opis sistemov spremljanja in vrednotenja Ti sistemi so oblikovani na podlagi skupnega seznama kazalnikov uspešnosti iz Priloge XIV. Če je ustrezno, nacionalna strategija določi dodatne kazalnike na podlagi nacionalnih in/ali regionalnih potreb, pogojev in ciljev, specifičnih za nacionalne operativne programe. 5.1.   Ocena operativnih programov in obveznosti poročanja organizacij proizvajalcev (Člen 12(2)(d) in (e) Uredbe (ES) št. 1182/2007) Opis zahtev glede spremljanja in vrednotenja in postopkov v zvezi z operativnimi programi, vključno z obveznostmi poročanja organizacij proizvajalcev. 5.2.   Spremljanje in vrednotenje nacionalne strategije Opis zahtev spremljanja in vrednotenja in postopkov v zvezi z nacionalno strategijo.

---

PRILOGA VIII

SEZNAM DEJAVNOSTI IN IZDATKOV, KI NISO UPRAVIČENI V SKLADU Z OPERATIVNIMI PROGRAMI IZ ČLENA 61

---

PRILOGA IX

MINIMALNE ZAHTEVE ZA UMAKNJENE PROIZVODE IZ ČLENA 77(2)

---

PRILOGA X

---

PRILOGA XI

STROŠKI PREVOZA ZA PROSTO RAZDELITEV IZ ČLENA 82(1)

Dodatek za prevoz zamrznjenih proizvodov: 7,7 EUR/tono.

---

PRILOGA XII

IZJAVA ZA PAKIRANJE PROIZVODOV ZA PROSTO RAZDELITEV IZ ČLENA 83(2)

---

PRILOGA XIII

PODATKI, KI MORAJO BITI VKLJUČENI V LETNO POROČILO DRŽAV ČLANIC, KOT DOLOČA ČLEN 99(3)

Vsi podatki zadevajo leto, o katerem se poroča. Vključujejo podatke o izdatkih, plačanih po koncu leta, o katerem se poroča. Zajemajo podatke o opravljenih pregledih in uporabljenih sankcijah v zadevnem letu, vključno s pregledi in sankcijami, opravljenimi ali uporabljenimi po tem letu. Podatki (ki se med letom spreminjajo) veljajo dne 31. decembra leta, o katerem se poroča.

DEL A –   PODATKI ZA UPRAVLJANJE TRGA

DEL B –   INFORMACIJE ZA POTRDITEV OBRAČUNA

---

PRILOGA XIV

SEZNAM ENOTNIH KAZALNIKOV USPEŠNOSTI IZ ČLENA 126(3)

Sistem enotnih kazalnikov uspešnosti v zvezi z ukrepi, ki so jih sprejele organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in njihovi člani v okviru operativnega programa, ne zajema nujno vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na dosežke, rezultate in vpliv operativnega programa. V tem okviru je treba podatke, ki jih zagotavljajo kazalniki uspešnosti, razlagati v smislu količinskih in kakovostnih podatkov, ki so povezani z drugimi ključnimi dejavniki, ki prispevajo k uspehu ali neuspehu izvajanja programa.

---

PRILOGA XV

SISTEM VHODNIH CEN IZ ODDELKA 1 POGLAVJA II NASLOVA IV

Brez poseganja v pravila za interpretacijo kombinirane nomenklature je treba poimenovanje proizvodov razumeti zgolj okvirno. Področje uporabe režimov iz tega oddelka 1 poglavja II naslova IV je za namene te priloge določeno s področjem uporabe oznak KN, kot obstajajo med sprejetjem zadnje spremembe te uredbe. Kadar se pred oznako KN pojavi „ex“, je področje uporabe dodatnih dajatev določeno s področjem uporabe oznake KN in poimenovanjem proizvodov ter ustreznim obdobjem uporabe.

---

PRILOGA XVI

▼M18

---

PRILOGA XVII

▼B

---

PRILOGA XVIII

UREDBE IZ ČLENA 152(3)

Uredba Komisije (EGS) št. 1764/86 z dne 27. maja 1986 o najnižjih kakovostnih zahtevah za proizvode na osnovi paradižnika, upravičene do proizvodne pomoči ( 63 ),

Uredba Komisije (EGS) št. 2320/89 z dne 28. julija 1989 o minimalnih zahtevah za kakovost breskev v sirupu in breskev v naravnem sadnem soku, ki izpolnjujejo pogoje za program proizvodne pomoči ( 64 ),

člen 2 in prilogi I(A) in B k Uredbi Komisije (ES) št. 464/1999 z dne 3. marca 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 o ureditvi pomoči za suhe slive in češplje ( 65 ),

člen 1(1) in (2) ter prilogi II in III k Uredbi Komisije (ES) št. 1573/1999 z dne 19. julija 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 glede lastnosti posušenih fig, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči po programu proizvodne pomoči ( 66 ),

prilogi I in II k Uredbi Komisije (ES) št. 1621/1999 z dne 22. julija 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 glede pomoči pri pridelavi grozdja za proizvodnjo nekaterih sort rozin ( 67 ),

Uredba Komisije (ES) št. 1666/1999 z dne 28. julija 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 glede minimalnih tržnih lastnostih za nekatere sorte rozin ( 68 ),

Uredba Komisije (ES) št. 1010/2001 z dne 23. maja 2001 o minimalnih zahtevah kakovosti za mešano sadje v okviru programa proizvodne pomoči ( 69 ),

člen 3 Uredbe Komisije (ES) št. 217/2002 z dne 5. februarja 2002 o določitvi meril o ustreznosti surovin po programu proizvodne pomoči v Uredbi (ES) št. 2201/96 ( 70 ),

člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1535/2003 z dne 29. avgusta 2003 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 v zvezi s programom pomoči za proizvode, predelane iz sadja in zelenjave ( 71 ),

člen 16 in Priloga I k Uredbi Komisije (ES) št. 2111/2003 z dne 1. decembra 2003 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2202/96 o uvedbi sheme pomoči Skupnosti za proizvajalce nekaterih agrumov ( 72 ) ter

Uredba Komisije (ES) št. 1559/2006 z dne 18. oktobra 2006 o določitvi najnižjih zahtev glede kakovosti za hruške sort viljamovka in rocha v sirupu in/ali naravnem sadnem soku v okviru programa proizvodne pomoči ( 73 ).

---

( 1 ) UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 6/2005 (UL L 2, 5.1.2005, str. 3).

( 2 ) UL L 297, 21.11.1996, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu 2003.

( 3 ) UL L 273, 17.10.2007, str. 1.

( 4 ) UL L 297, 21.11.1996, str. 49. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu 2003.

( 5 ) UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 756/2007 (UL L 172, 30.6.2007, str. 41).

( 6 ) UL L 193, 3.8.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 977/2007 (UL L 217, 22.8.2007, str. 9).

( 7 ) UL L 119, 7.5.1999, str. 23.

( 8 ) UL L 81, 21.3.2001, str. 20.

( 9 ) UL L 156, 13.6.2001, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 408/2003 (UL L 62, 6.3.2003, str. 8).

( 10 ) UL L 345, 29.12.2001, str. 20.

( 11 ) UL L 272, 10.10.2002, str. 7.

( 12 ) UL L 324, 29.11.2002, str. 11.

( 13 ) UL L 7, 11.1.2003, str. 65.

( 14 ) UL L 86, 3.4.2003, str. 15.

( 15 ) UL L 109, 1.5.2003, str. 7.

( 16 ) UL L 203, 12.8.2003, str. 18.

( 17 ) UL L 203, 12.8.2003, str. 25. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 576/2006 (UL L 100, 8.4.2006, str. 4).

( 18 ) UL L 286, 4.11.2003, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 222/2005 (UL L 39, 11.2.2005, str. 17).

( 19 ) UL L 16, 23.1.2004, str. 3.

( 20 ) UL L 283, 2.9.2004, str. 3.

( 21 ) UL L 29, 2.2.2006, str. 26.

( 22 ) UL L 79, 16.3.2006, str. 7.

( 23 ) UL L 79, 16.3.2006, str. 9.

( 24 ) UL L 339, 6.12.2006, str. 8.

( 25 ) UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2006 (UL L 365, 21.12.2006, str. 52).

( 26 ) UL L 205, 3.8.1985, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2006 (UL L 365, 21.12.2006, str. 52).

( 27 ) UL L 144, 4.6.1997, str. 19.

( 28 ) UL L 109, 6.5.2000, str. 29.

( 29 ) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

( 30 ) UL L 358, 16.12.2006, str. 3.

( 31 ) UL L 171, 23.6.2006, str. 1.

( 32 ) UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

( 33 ) UL L 141, 30.4.2004, str. 18.

( 34 ) UL L 355, 15.12.2006, str. 56.

( 35 ) UL L 114, 26.4.2008, str. 3.

( 36 ) UL L 228, 1.9.2009, str. 3.

( 37 ) UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

( 38 ) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

( 39 ) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

( 40 ) UL L 192, 24.7.1999, str. 21.

( 41 ) UL L 192, 24.7.1999, str. 33.

( 42 ) UL L 218, 30.8.2003, str. 14.

( 43 ) UL L 317, 2.12.2003, str. 5.

( 44 ) Zaradi značilnih sortnih lastnosti sorte fuji in njenih mutantov v zvezi z zrelostjo ob obiranju je dovoljena radialna steklavost, če je omejena na žilne splete vsakega plodu.

( 45 ) Zato morajo pokazati zadostno vsebnost topnih trdnih snovi in stopnjo čvrstosti.

( 46 ) Merila glede obarvanja in mrežavosti plodov jabolk so v dodatku k temu standardu, pa tudi nepopoln seznam sort, na katere se nanašajo posamezna merila.

( 47 ) Uporaba konzervansov ali kakršnih koli drugih kemičnih snovi, ki na lupini plodov puščajo tuj vonj, je dovoljena, kadar je to v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti.

( 48 ) Prodajne enote morajo biti oblikovane tako, da se kupujejo kot celota.

( 49 ) Za pakirane enote predpakiranih proizvodov za neposredno prodajo potrošnikom ne veljajo te določbe za označevanje, ampak morajo biti v skladu z nacionalnimi zahtevami. V vsakem primeru pa mora biti to označevanje prikazano pri prevozu pakiranja, ki vsebuje takšne pakirne enote.

( 50 ) Nacionalna zakonodaja številnih držav zahteva natančno navedbo imena in naslova. Če je uporabljena kodna oznaka, mora biti poleg nje navedeno „pakira in/ali razpošilja (ali ustrezna okrajšava)“, pred kodno oznako pa mora biti navedena državna/območna koda ISO-3166-alpha države, ki je proizvod priznala, če to ni država porekla.

( 51 ) To besedilo se uporablja za vse sorte, vzgojene iz Prunus persica Sieb. in Zucc., tako za breskve kot za nektarine ali podobne vrste s koščico, ki se drži mesa, ali koščico, ki se ne drži mesa, in gladko ali hrapavo kožo.

( 52 ) Nepopoln seznam debeloplodnih in poletnih sort hrušk je v Prilogi k temu standardu.

( 53 ) Prodajna enota mora biti oblikovana tako, da se kupuje kot celota.

( 54 ) Za pakirane enote predpakiranih proizvodov za neposredno prodajo potrošnikom ne veljajo te določbe za označevanje, ampak morajo biti v skladu z nacionalnimi zahtevami. V vsakem primeru pa mora biti to označevanje prikazano pri prevozu pakiranja, ki vsebuje takšne pakirne enote.

( 55 ) Nacionalna zakonodaja številnih držav zahteva natančno navedbo imena in naslova. Če je uporabljena kodna oznaka, mora biti poleg nje navedeno „pakira in/ali razpošilja (ali ustrezna okrajšava)“, pred kodno oznako pa mora biti navedena državna/območna koda ISO-3166-alpha države, ki je proizvod priznala, če to ni država porekla.

( 56 ) Miniaturni pridelek pomeni sorto ali kultivar paprike, ki se pridobiva z žlahtnenjem rastlin in/ali posebnimi pridelovalnimi tehnikami, in izključuje paprike neminiaturnih sort, ki niso v celoti razvite ali so neprimerne velikosti. Izpolnjene morajo biti vse druge zahteve standarda.

( 57 ) Prodajna enota mora biti oblikovana tako, da se kupuje kot celota.

( 58 ) „Za pakirane enote predpakiranih proizvodov za neposredno prodajo potrošnikom ne veljajo te določbe za označevanje, ampak morajo biti v skladu z nacionalnimi zahtevami. V vsakem primeru pa mora biti to označevanje prikazano pri prevozu pakiranja, ki vsebuje takšne pakirne enote“.

( 59 ) Nacionalna zakonodaja številnih držav zahteva natančno navedbo imena in naslova. Če je uporabljena kodna oznaka, mora biti poleg nje navedeno „pakira in/ali razpošilja (ali ustrezna okrajšava)“, pred kodno oznako pa mora biti navedena državna/območna koda ISO-3166-alpha države, ki je proizvod priznala, če to ni država porekla.

( 60 ) UL L 186, 30.6.1989, str. 21.

( 61 ) UL L 368, 23.12.2006, str. 15. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 434/2007 (UL L 104, 21.4.2007, str. 8).

( 62 ) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

( 63 ) UL L 153, 7.6.1986, str. 1.

( 64 ) UL L 220, 29.7.1989, str. 54.

( 65 ) UL L 56, 4.3.1999, str. 8.

( 66 ) UL L 187, 20.7.1999, str. 27.

( 67 ) UL L 192, 24.7.1999, str. 21.

( 68 ) UL L 197, 29.7.1999, str. 32.

( 69 ) UL L 140, 24.5.2001, str. 31.

( 70 ) UL L 35, 6.2.2002, str. 11.

( 71 ) UL L 218, 30.8.2003, str. 14.

( 72 ) UL L 317, 2.12.2003, str. 5.

( 73 ) UL L 288, 19.10.2006, str. 22.