This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02006R1907-20151227
Regulation (EC) No 1907/2006 of the European Parliament and of the Council of 18 December 2006 concerning the Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals (REACH), establishing a European Chemicals Agency, amending Directive 1999/45/EC and repealing Council Regulation (EEC) No 793/93 and Commission Regulation (EC) No 1488/94 as well as Council Directive 76/769/EEC and Commission Directives 91/155/EEC, 93/67/EEC, 93/105/EC and 2000/21/EC (Text with EEA relevance)
Consolidated text: Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (Besedilo velja za EGP)
Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (Besedilo velja za EGP)
2006R1907 — SL — 27.12.2015 — 025.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
UREDBA (ES) št. 1907/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396 30.12.2006, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
L 304 |
1 |
22.11.2007 |
||
|
L 268 |
14 |
9.10.2008 |
||
|
UREDBA (ES) št. 1272/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. decembra 2008 |
L 353 |
1 |
31.12.2008 |
|
|
L 46 |
3 |
17.2.2009 |
||
|
L 164 |
7 |
26.6.2009 |
||
|
L 86 |
7 |
1.4.2010 |
||
|
L 133 |
1 |
31.5.2010 |
||
|
L 44 |
2 |
18.2.2011 |
||
|
L 58 |
27 |
3.3.2011 |
||
|
L 69 |
3 |
16.3.2011 |
||
|
L 69 |
7 |
16.3.2011 |
||
|
L 101 |
12 |
15.4.2011 |
||
|
L 134 |
2 |
21.5.2011 |
||
|
L 37 |
1 |
10.2.2012 |
||
|
L 41 |
1 |
15.2.2012 |
||
|
L 128 |
1 |
16.5.2012 |
||
|
L 252 |
1 |
19.9.2012 |
||
|
L 252 |
4 |
19.9.2012 |
||
|
L 253 |
1 |
20.9.2012 |
||
|
L 43 |
24 |
14.2.2013 |
||
|
L 108 |
1 |
18.4.2013 |
||
|
L 158 |
1 |
10.6.2013 |
||
|
L 328 |
69 |
7.12.2013 |
||
|
L 90 |
1 |
26.3.2014 |
||
|
L 93 |
24 |
28.3.2014 |
||
|
L 136 |
19 |
9.5.2014 |
||
|
L 244 |
6 |
19.8.2014 |
||
|
L 50 |
1 |
21.2.2015 |
||
|
L 58 |
43 |
3.3.2015 |
||
|
L 104 |
2 |
23.4.2015 |
||
|
L 132 |
8 |
29.5.2015 |
||
|
L 233 |
2 |
5.9.2015 |
||
popravljena z:
UREDBA (ES) št. 1907/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 18. decembra 2006
o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij ( 2 ),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ( 3 ),
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Ta uredba bi morala zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in okolja kot tudi prosti pretok snovi kot takih, v ►M3 zmeseh ◄ in izdelkih, ob pospeševanju konkurenčnosti in inovacij. Ta uredba bi morala tudi prispevati k razvoju alternativnih metod za oceno nevarnosti snovi. |
|
(2) |
Učinkovito delovanje notranjega trga za snovi se lahko doseže samo, če se zahteve za snovi ne razlikujejo bistveno od ene države članice do druge. |
|
(3) |
S prilagajanjem zakonodaje o snoveh bi bilo treba zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in okolja, s ciljem doseči trajnostni razvoj. Ta zakonodaja bi se morala uporabljati na nediskriminatorni način ne glede na to, ali se kemijske snovi tržijo na notranjem ali mednarodnem trgu v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti. |
|
(4) |
V skladu z izvedbenim načrtom, sprejetim 4. septembra 2002 na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu, skuša Evropska unija doseči, da se bodo kemikalije do leta 2020 proizvajale in uporabljale na načine, s katerimi se bodo zmanjšali večji neugodni vplivi na zdravje ljudi in okolje. |
|
(5) |
Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v zakonodajo Skupnosti o delovnih mestih in okolju. |
|
(6) |
Ta uredba bi morala pripomoči k izpolnitvi Strateškega pristopa k mednarodnemu ravnanju s kemikalijami (SAICM), sprejetega 6. februarja 2006 v Dubaju. |
|
(7) |
Da se ohrani celovitost notranjega trga in zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi, zlasti zdravja delavcev, in okolja, je treba zagotoviti, da je proizvodnja snovi v Skupnosti v skladu z zakonodajo Skupnosti, četudi se te snovi izvozijo. |
|
(8) |
Posebej bi bilo treba upoštevati možni vpliv te uredbe na majhna in srednje velika podjetja (MSP) ter potrebo, da se prepreči kakršna koli diskriminacija zoper njih. |
|
(9) |
Ocena delovanja štirih najpomembnejših pravnih instrumentov, ki urejajo področje kemikalij v Skupnosti, to so Direktiva Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi ( 4 ), Direktiva Sveta 76/769/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov ( 5 ), Direktiva 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov ( 6 ), Uredba Sveta (EGS) št. 793/93 z dne 23. marca 1993 o oceni in nadzoru tveganja, ki ga predstavljajo obstoječe snovi ( 7 ), je opredelila številne težave pri uporabi zakonodaje Skupnosti o kemikalijah, zaradi česar prihaja do razlik med zakoni in drugimi predpisi držav članic, kar neposredno vpliva na delovanje notranjega trga na tem področju in potrebo, da se stori več za varovanje javnega zdravja in okolja v skladu z načelom previdnosti. |
|
(10) |
Snovi pod carinskim nadzorom, ki so v začasni hrambi v prostih conah ali prostih skladiščih, ker se bodo ponovno izvozile ali ker so v prehodu, se ne uporabljajo v smislu te uredbe in bi jih bilo zato treba izvzeti iz področja njene uporabe. Prevoz nevarnih snovi in nevarnih ►M3 zmesi ◄ v železniškem in cestnem prometu ter prometu po celinskih plovnih poteh, morju ali zraku bi bilo prav tako treba izvzeti iz področja njene uporabe, ker se za tak prevoz že uporablja posebna zakonodaja. |
|
(11) |
Za zagotovitev izvedljivosti in ohranitev spodbud za recikliranje in predelavo odpadkov se takih odpadkov ne sme obravnavati kot snovi, ►M3 zmesi ◄ ali izdelkov v smislu te uredbe. |
|
(12) |
Eden od pomembnih ciljev novega sistema, ki naj bi ga vzpostavila ta uredba, je spodbuditi in v nekaterih primerih zagotoviti, da se snovi, ki zbujajo veliko skrb, končno nadomesti z manj nevarnimi snovmi ali tehnologijami, če so na voljo druge ustrezne ekonomsko in tehnično izvedljive možnosti. Ta uredba ne vpliva na uporabo direktiv o varstvu delavcev in okolju, zlasti Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) ( 8 ) in Direktive Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) ( 9 ), v skladu s katero se od delodajalcev zahteva, da odstranijo nevarne snovi, če je to tehnično izvedljivo, ali jih nadomestijo z manj nevarnimi snovmi. |
|
(13) |
Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v prepovedi in omejitve, določene v Direktivi Sveta 76/768/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaj držav članic o kozmetičnih izdelkih ( 10 ), v kolikor se snovi uporabljajo in tržijo kot kozmetične sestavine in sodijo na področje uporabe te uredbe. Postopno odpravljanje testiranja na vretenčarjih za namene varovanja zdravja ljudi, kakor je določeno v Direktivi 76/768/EGS, bi moralo potekati ob upoštevanju uporabe teh snovi v kozmetiki. |
|
(14) |
S to uredbo se pridobijo informacije o snoveh in njihovi uporabi. Razpoložljive informacije skupaj s tistimi, pridobljenimi po tej uredbi, bi morali udeleženci, na katere se to nanaša, uporabiti pri uporabi in izvajanju ustrezne zakonodaje Skupnosti, na primer zakonodaje o proizvodih, ter prostovoljnih instrumentov Skupnosti, kot je shema o ekološkem označevanju. Komisija bi morala pri reviziji in pripravi ustrezne zakonodaje Skupnosti in prostovoljnih instrumentov upoštevati, kako bi se morale uporabiti informacije, pridobljene po tej uredbi, ter preučiti možnosti za oblikovanje evropske oznake kakovosti. |
|
(15) |
Obstaja potreba po zagotovitvi učinkovitega upravljanja tehničnih, znanstvenih in upravnih vidikov te uredbe na ravni Skupnosti. Za prevzem te naloge je zato treba ustanoviti osrednji subjekt. Sklep študije o izvedljivosti zahtev v zvezi z viri za osrednji subjekt je bil, da zagotavlja samostojen osrednji subjekt v primerjavi z drugimi možnostmi vrsto dolgoročnih prednosti. Zato bi bilo treba ustanoviti Evropsko agencijo za kemikalije (v nadaljevanju „Agencija“). |
|
(16) |
Ta uredba določa posebne dolžnosti in obveznosti proizvajalcev, uvoznikov in nadaljnjih uporabnikov snovi kot takih, snovi v ►M3 zmeseh ◄ ali snovi v izdelkih. Uredba temelji na načelu, da bi morala industrija proizvajati, uvažati, uporabljati snovi ali jih dajati na trg z vso potrebno odgovornostjo in skrbnostjo, ki zagotavlja, da pod razumno predvidljivimi pogoji uporabe nimajo negativnega učinka na zdravje ljudi ali okolje. |
|
(17) |
Za ugotavljanje nevarnih lastnosti bi bilo treba zbrati vse dostopne in ustrezne informacije o snoveh kot takih, v ►M3 zmeseh ◄ in v izdelkih; za preprečevanje škodljivih učinkov na zdravje ljudi in okolje pa bi se morala po dobavni verigi v razumni meri dosledno prenašati priporočila o ukrepih za obvladovanje tveganja. Poleg tega bi bilo treba v dobavni verigi po potrebi spodbujati obveščanje o tehničnih nasvetih v podporo obvladovanju tveganja. |
|
(18) |
Za obvladovanje tveganja snovi bi morale odgovarjati fizične ali pravne osebe, ki te snovi proizvajajo, uvažajo, dajejo v promet ali jih uporabljajo. Informacije o izvajanju te uredbe bi morale biti lahko dostopne, zlasti za MSP. |
|
(19) |
Zato bi morale določbe o registraciji od proizvajalcev in uvoznikov zahtevati, da pridobijo podatke o snoveh, ki jih proizvajajo ali uvažajo, in te podatke uporabijo za oceno tveganja, povezanega s to snovjo, ter da pripravijo in priporočijo ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganja. Z namenom zagotoviti, da se obveznosti dejansko izpolnjujejo, in iz razlogov preglednosti bi morala registracija zahtevati, da predložijo dokumentacijo z vsemi takšnimi informacijami Agenciji. Za registrirane snovi bi bilo treba dovoliti promet na notranjem trgu. |
|
(20) |
V določbah o evalvaciji bi moralo biti predvideno spremljanje registracije, in sicer z omogočanjem preverjanja, ali so registracije v skladu z zahtevami iz te uredbe, in po potrebi z omogočanjem pridobivanja dodatnih informacij o lastnostih snovi. Če Agencija v sodelovanju z državo članico upravičeno meni, da je snov nevarna za zdravje ljudi ali okolje, bi morala Agencija, potem ko vključi snov v tekoč akcijski načrt Skupnosti za evalvacijo snovi, zagotoviti, da se te snovi evalvirajo, pri čemer se zanaša na pristojne organe držav članic. |
|
(21) |
Čeprav so informacije o snoveh, pridobljene med evalvacijo, namenjene predvsem proizvajalcem in uvoznikom za uporabo pri obvladovanju tveganja, povezanega s temi snovmi, se te lahko uporabijo tudi za uvedbo postopkov avtorizacije ali določitev omejitev v skladu s to uredbo ali postopkov obvladovanja tveganja v skladu z drugo zakonodajo Skupnosti. Zato bi bilo treba zagotoviti, da so te informacije na voljo pristojnim organom, ki jih lahko uporabijo za takšne postopke. |
|
(22) |
Določbe o avtorizaciji bi morale zagotoviti dobro delovanje notranjega trga in hkrati jamčiti, da se tveganja zaradi snovi, ki zbujajo veliko skrb, ustrezno nadzorujejo. Avtorizacijo za dajanje v promet in uporabo bi morala Komisija izdati le, če se tveganje, ki izhaja iz njihove uporabe, ustrezno nadzoruje, kjer je to mogoče, ali če se lahko njihova uporaba utemelji s socialno-ekonomskimi razlogi in ni na voljo ustreznih drugih možnosti, ki so ekonomsko in tehnično izvedljive. |
|
(23) |
Določbe o omejevanju bi morale omogočiti, da se proizvodnja, dajanje v promet in uporaba snovi, ki pomenijo tveganja, na katere se je treba odzvati, v celoti ali delno omeji ali prepove ali drugače omeji, na podlagi ocene teh tveganj. |
|
(24) |
Pri pripravi te uredbe je Komisija sprožila izvedbene projekte REACH (RIP), ki vključujejo ustrezne strokovnjake iz interesnih skupin. Nekateri od teh projektov skušajo oblikovati osnutek smernic in orodja, ki bi Komisiji, Agenciji, državam članicam, proizvajalcem, uvoznikom in nadaljnim uporabnikom snovi na konkreten način pomagale izpolniti njihove obveznosti na podlagi te uredbe. To delo bi moralo Komisiji in Agenciji omogočiti, da pravočasno zagotovita ustrezna tehnična navodila ob upoštevanju rokov, ki jih navaja ta uredba. |
|
(25) |
Odgovornost za ocenitev tveganj in nevarnosti snovi bi bilo zato treba zaupati predvsem fizičnim in pravnim osebam, ki te snovi proizvajajo ali uvažajo, vendar samo če to delajo v obsegu, ki presega določeno količino, da lahko tako nosijo s tem povezano obremenitev. Fizične in pravne osebe, ki ravnajo s kemikalijami, bi morale sprejeti potrebne ukrepe za obvladovanje tveganja v skladu z oceno tveganja snovi, ki jih proizvajajo, in ustrezna sporočila posredovati po dobavni verigi. Med drugim bi to moralo vključevati ustrezen in pregleden opis ter uradno obvestilo o tveganjih, ki izvirajo iz proizvodnje, uporabe in odstranjevanja posamezne snovi. |
|
(26) |
Za učinkovito izvedbo ocene kemijske varnosti snovi bi morali proizvajalci in uvozniki snovi pridobiti informacije o teh snoveh, po potrebi z izvajanjem novih testov. |
|
(27) |
Za izvrševanje in evalvacijo ter zaradi preglednosti bi bilo treba informacije o teh snoveh in s tem povezane informacije, vključno z ukrepi za obvladovanje tveganja, praviloma predložiti organom. |
|
(28) |
Pri znanstvenih raziskavah in razvoju se ponavadi uporabljajo količine, ki ne presegajo ene tone na leto. Zato takšnih raziskav in razvoja ni treba izvzeti, saj snovi v teh količinah v nobenem primeru ni treba registrirati. Za spodbujanje inovativnosti bi bilo treba v proizvode in postopke usmerjene raziskave ter razvoj za določen čas izvzeti iz obveznega registriranja, če snov še ni namenjena za vstop na trg za nedoločeno število kupcev, ker njena uporaba v ►M3 zmeseh ◄ ali izdelkih zahteva še dodatne raziskave in razvoj, ki jih opravi morebitni registracijski zavezanec sam ali v sodelovanju z omejenim številom znanih kupcev. Poleg tega je primerno, da se podobno izvzetje zagotovi za nadaljnje uporabnike, ki snovi uporabljajo za v proizvode in postopke usmerjene raziskave in razvoj, če so tveganja za zdravje ljudi in okolje ustrezno obvladovana v skladu z zahtevami zakonodaje za varovanje delavcev in okolja. |
|
(29) |
Ker bi morali izdelovalci in uvozniki izdelkov odgovarjati za svoje izdelke, je primerno, da se uvede zahteva za registriranje snovi, ki naj bi se sprostile iz izdelkov in niso bile registrirane za to uporabo. Agencija bi morala biti obveščena glede snovi, ki zbujajo veliko skrb, količina in vsebnost katerih v izdelkih presegata zgornjo mejo, če se ne more izključiti izpostavljenosti snovem in kjer nihče ni registriral snovi za zadevno uporabo. Agencija bi morala biti pooblaščena tudi, da zahteva predložitev registracije, če utemeljeno sumi, da lahko sproščanje snovi iz izdelka škoduje zdravju ljudi in okolju ter da ti izdelki vsebujejo snov v količini, ki znaša skupaj več kot eno tono na leto na izdelovalca ali uvoznika. Agencija bi morala razmisliti o predlogu za omejevanje za primere, v katerih meni, da uporaba takšnih snovi v izdelkih ogroža zdravje ljudi ali okolje in to ni ustrezno nadzorovano. |
|
(30) |
V tehnični prilogi bi bilo treba podrobno določiti zahteve za ocene kemijske varnosti, ki jih izvedejo proizvajalci in uvozniki, da lahko izpolnijo svoje obveznosti. Da se obremenitev pravično porazdeli s kupci, bi morali proizvajalci in uvozniki v svoji oceni kemijske varnosti poleg svojih uporab in uporab, za katere dajo snovi v promet, obravnavati tudi uporabe, za katere zaprosijo njihovi kupci. |
|
(31) |
Komisija bi morala v tesnem sodelovanju z industrijo, državami članicami in drugimi ustreznimi interesnimi skupinami oblikovati navodila za izpolnjevanje zahtev iz te uredbe v zvezi s ►M3 zmesi ◄ (zlasti glede varnostnih listov, ki vključujejo scenarije izpostavljenosti), vključno z oceno snovi, vgrajenih v posebne ►M3 zmesem ◄ – kakor npr. kovine v zlitinah. Pri tem bi morala Komisija popolnoma upoštevati opravljeno delo v okviru RIP in bi morala v celotni sklop navodil REACH vključiti potrebna navodila na tem področju. Ta navodila bi morala biti na voljo, preden se začne ta uredba uporabljati. |
|
(32) |
Ocene kemijske varnosti ne bi bilo treba izvesti za snovi, ki jih vsebujejo ►M3 zmesi ◄ v določenih, zelo majhnih koncentracijah, za katere velja, da ne zbujajo skrbi. Snovi, ki jih v tako nizkih koncentracijah vsebujejo ►M3 zmesi ◄ , bi bilo tudi treba izvzeti iz avtorizacije. Te določbe bi bilo treba enako uporabljati za ►M3 zmesem ◄ , ki so trdne zmesi snovi, vse dokler ne dobijo določene oblike, ki jih spremeni v izdelek. |
|
(33) |
Zagotoviti bi bilo treba skupno predložitev in souporabo informacij o snoveh, da bi se povečala učinkovitost registracijskega sistema ter zmanjšali stroški in testiranja na vretenčarjih. Eden iz skupine registracijskih zavezancev, ki predložijo registracijo za eno snov, bi moral v imenu drugih predložiti informacije v skladu s pravili, ki zagotavljajo predložitev vseh zahtevanih informacij ob hkratni porazdelitvi stroškovne obremenitve. Registracijskemu zavezancu bi bilo treba omogočiti, da lahko v določenih posebnih primerih predloži informacije neposredno Agenciji. |
|
(34) |
Zahteve za pridobivanje informacij o snoveh bi bilo treba podrobno opisati in razvrstiti v skladu s proizvedeno ali uvoženo količino snovi, ker se na podlagi teh količin lahko določi, kakšna je verjetnost za izpostavljenost ljudi in okolja. Da bi zmanjšali morebiten vpliv na snovi v manjših količinah, se nove informacije o ekotoksikoloških in toksikoloških testih zahteva samo za prednostne snovi med 1 in 10 tonami. Za druge snovi v tem količinskem razponu morajo obstajati pobude za spodbujanje proizvajalcev in uvoznikov, da zagotavljajo te informacije. |
|
(35) |
Države članice, Agencija in vse zainteresirane strani bi morale v celoti upoštevati rezultate RIP, zlasti z ozirom na registracijo snovi, ki se nahajajo v naravi. |
|
(36) |
Treba je preučiti uporabo člena 2(7)(a) in (b) ter Priloge XI glede snovi, pridobljenih z mineraloškimi procesi, in pregled prilog II in III bi moral to v celoti upoštevati. |
|
(37) |
Če se izvajajo testi, bi morali biti v skladu z ustreznimi zahtevami za varstvo laboratorijskih živali iz Direktive Sveta 86/609/EGS z dne 24. novembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o varstvu živali, ki se uporabljajo za poskusne in druge znanstvene namene ( 11 ), ter v primeru ekotoksikoloških in toksikoloških testov dobro laboratorijsko prakso iz Direktive 2004/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi načel dobre laboratorijske prakse ter preverjanju njihove uporabe pri testih kemijskih snovi ( 12 ). |
|
(38) |
Dovoliti bi bilo treba pridobivanje informacij tudi na druge načine, enakovredne predpisanim testom in testnim metodam, na primer z uporabo validiranih kvalitativnih in kvantitativnih modelov razmerja med strukturo in aktivnostjo ali strukturno sorodnih snovi. V ta namen bi morala Agencija v sodelovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi pripraviti ustrezna navodila. Treba bi bilo tudi omogočiti, da določenih informacij ni treba predložiti, če se lahko zagotovi ustrezna utemeljitev. Na podlagi izkušenj, pridobljenih z RIP, bi bilo treba razviti kriterije, ki bi določali, kaj šteje kot utemeljitev. |
|
(39) |
Da pomagajo družbam in še zlasti MSP pri izpolnjevanju zahtev te uredbe, bi morale države članice poleg operativnih navodil, ki jih zagotovi Agencija, vzpostaviti nacionalne službe za pomoč uporabnikom. |
|
(40) |
Komisija, države članice, industrija in druge interesne skupine bi morale še naprej na mednarodni in nacionalni ravni prispevati k spodbujanju alternativnih testnih metod, vključno z računalniško podprtimi metodologijami, ustreznimi metodologijami in vitro, metodologijami na osnovi toksikogenomike in drugimi ustreznimi metodologijami. Strategija Skupnosti za spodbujanje alternativnih testnih metod je prednostno področje in Komisija bi morala zagotoviti, da se tudi v prihodnjih okvirnih programih za raziskave ter pobudah, kot je akcijski načrt Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010, ohrani kot prednostno področje. Prizadevati bi si bilo treba za udeležbo interesnih skupin in pobude, ki bodo vključevale vse zainteresirane strani. |
|
(41) |
Za intermediate bi bilo treba zaradi izvedljivosti in njihove posebne narave določiti posebne registracijske zahteve. Polimere bi bilo treba izvzeti iz registracije in evalvacije, dokler tistih, ki jih je treba registrirati zaradi nevarnosti, ki jo predstavljajo za zdravje ljudi ali okolje, ne bo mogoče določiti na primeren in stroškovno uspešen način na podlagi primernih tehničnih in veljavnih znanstvenih kriterijev. |
|
(42) |
Da se prepreči prevelika obremenitev organov in fizičnih ali pravnih oseb z delom, povezanim z registracijo snovi v postopnem uvajanju, ki so že na notranjem trgu, bi bilo treba to registracijo razporediti v ustreznem časovnem obdobju, brez povzročanja nepotrebnih zamud. Zato bi bilo treba določiti roke za registracijo teh snovi. |
|
(43) |
Podatke o snoveh, ki so že prijavljene v skladu z Direktivo 67/548/EGS, bi bilo treba prevzeti v sistem in razširiti, ko se doseže naslednji količinski prag. |
|
(44) |
Da se zagotovi usklajen in enostaven sistem, bi bilo treba vse registracije predložiti Agenciji. Da se zagotovi dosleden pristop in učinkovita uporaba virov, bi morala Agencija opraviti pregled popolnosti za vse registracije in prevzeti odgovornost za vse dokončne zavrnitve registracij. |
|
(45) |
V Evropskem seznamu kemičnih snovi, ki so na trgu (EINECS), so bile nekatere kompleksne snovi zajete v enem samem vpisu. Snovi UVCB (snovi z neznano ali spremenljivo sestavo, kompleksni reakcijski produkti ali biološki materiali) se lahko po tej uredbi registrirajo kot ena snov kljub njihovi spremenljivi sestavi, če se nevarne lastnosti znatno ne razlikujejo in upravičujejo enako razvrstitev. |
|
(46) |
Da se zagotovi ažurnost informacij, zbranih s pomočjo registracije, bi bilo treba za registracijske zavezance uvesti obveznost, da morajo o določenih spremembah informacij obvestiti Agencijo. |
|
(47) |
V skladu z Direktivo 86/609/EGS je treba testiranja na vretenčarjih nadomestiti, omejiti ali izboljšati. Izvajanje te uredbe bi moralo, kadar koli je mogoče, temeljiti na uporabi alternativnih testnih metod, primernih za ocenjevanje nevarnosti kemikalij za zdravje in okolje. Uporabi živali bi se bilo treba izogibati z izbiro alternativnih metod, ki jih potrdijo Komisija ali mednarodni organi, ali ki jih Komisija ali Agencija priznavata kot primerne za izpolnjevanje informacijskih zahtev iz te uredbe. V ta namen bi morala Komisija po posvetu z ustreznimi interesnimi skupinami predlagati spremembo bodoče uredbe Komisije o testnih metodah ali po potrebi te uredbe, zato da se nadomestijo, omejijo ali izboljšajo testiranja na živalih. Komisija in Agencija bi morali zagotoviti, da bo omejevanje testiranj na živalih ključno vodilo pri razvoju in ohranjanju smernic za interesne skupine ter v postopkih same Agencije. |
|
(48) |
Ta uredba ne bi smela posegati v celotno in popolno uporabo pravil Skupnosti o konkurenci. |
|
(49) |
Da se prepreči podvajanje dela in predvsem zmanjša obseg testov na vretenčarjih, bi morale določbe za pripravo in predložitev registracij in njihove posodobitve zahtevati souporabo informacij, če registracijski zavezanec to zahteva. Če se informacije navezujejo na vretenčarje, bi jih registracijski zavezanec moral zahtevati. |
|
(50) |
V javnem interesu je zagotoviti, da so o rezultatih testov v zvezi z nevarnostjo določenih snovi za zdravje ljudi ali okolje čim prej obveščene tiste fizične in pravne osebe, ki takšne snovi uporabljajo, da se omeji vsako tveganje, povezano z njihovo uporabo. Informacije bi bilo treba izmenjati, če tako zahteva registracijski zavezanec, zlasti ko informacije vključujejo teste na vretenčarjih, in sicer pod pogoji pravičnega nadomestila podjetju, ki je opravilo teste. |
|
(51) |
Da bi se spodbudila konkurenčnost industrije Skupnosti in zagotovila kar najučinkovitejša uporaba te uredbe, je na podlagi pravičnega nadomestila ustrezno zagotoviti souporabo informacij med registracijskimi zavezanci. |
|
(52) |
Zaradi spoštovanja zakonitih lastninskih pravic tistih, ki so pridobili podatke s testi, bi bilo treba lastnikom takih informacij kot nadomestilo za pridobitev takšnih podatkov zagotoviti dvanajstletno pravico, da lahko od registracijskih zavezancev, ki uporabljajo te podatke, zahtevajo plačilo. |
|
(53) |
Da se potencialnemu registracijskemu zavezancu omogoči nadaljevanje registracijskega postopka snovi v postopnem uvajanju, četudi ne more doseči sporazuma s predhodnim registracijskim zavezancem, bi morala Agencija na zahtevo dovoliti uporabo vseh povzetkov ali grobih povzetkov študij testov, ki so že bili predloženi. Registracijski zavezanec, ki prejme te podatke, bi moral biti zavezan, da lastniku podatkov plača prispevek k stroškom. Za snov, ki ni v postopnem uvajanju, lahko Agencija zahteva dokazilo, ki izkazuje, da je morebitni registracijski zavezanec plačal lastniku študije, preden izda Agencija dovoljenje morebitnemu registracijskemu zavezancu za uporabo podatkov iz njegove registracije. |
|
(54) |
Da se prepreči podvajanje dela in zlasti podvajanje testiranj, bi se morali registracijski zavezanci za snovi v postopnem uvajanju čim prej predhodno registrirati v eni od zbirk podatkov, ki jih vodi Agencija. Treba bi bilo vzpostaviti sistem, ki bo vzpostavil forume za izmenjavo informacij o snoveh (SIEF) in pomagal izmenjavati informacije o registriranih snoveh. V SIEF bi morali sodelovati vsi zadevni udeleženci, ki Agenciji posredujejo informacije o isti snovi v postopnem uvajanju. Sodelovati bi morali potencialni registracijski zavezanci, ki morajo zagotavljati in prejemati vse za registracijo svojih snovi pomembne informacije, in drugi udeleženci, ki utegnejo za svoje študije prejemati finančno nadomestilo, vendar nimajo pravice zahtevati informacij. Da se zagotovi nemoteno delovanje takšnega sistema, bi morali izpolnjevati določene obveznosti. Če član SIEF ne izpolnjuje svojih obveznosti, bi ga bilo treba ustrezno kaznovati, drugim članom pa bi bilo treba omogočiti, da nadaljujejo pripravo svoje registracije. Če snov še ni predhodno registrirana, bi bilo treba sprejeti ukrepe za pomoč nadaljnjemu uporabniku pri iskanju alternativnih virov za oskrbo. |
|
(55) |
Proizvajalce in uvoznike snovi kot take ali v ►M3 zmesi ◄ bi bilo treba spodbujati, da nadaljnje uporabnike snovi obveščajo, ali nameravajo snov registrirati. Če proizvajalec ali uvoznik snovi ne namerava registrirati, bi moral o tem pravočasno pred pretekom roka za registracijo obvestiti nadaljnjega uporabnika, da lahko nadaljnji uporabnik poišče alternativne vire za oskrbo. |
|
(56) |
Sestavni del odgovornosti proizvajalcev ali uvoznikov za obvladovanje tveganja v zvezi s snovmi je sporočanje informacij o teh snoveh drugim, ki jih to poklicno zadeva, kot na primer nadaljnjim uporabnikom ali distributerjem. Hkrati bi morali izdelovalci ali uvozniki izdelkov na zahtevo predložiti podatke o varni uporabi izdelkov industrijskim in poklicnim uporabnikom ter potrošnikom. Ta pomembna odgovornost bi morala veljati tudi za celotno dobavno verigo, da lahko vsi delujoči izpolnjujejo svoje obveznosti glede obvladovanja tveganja, ki izhaja iz uporabe snovi. |
|
(57) |
Ker se obstoječi varnostni list že uporablja kot sredstvo obveščanja v dobavni verigi snovi in ►M3 zmesi ◄ , je ustrezno, da se razvija naprej in vključi v sistem, vzpostavljen s to uredbo. |
|
(58) |
Da se vzpostavi veriga odgovornosti, bi morali biti nadaljnji uporabniki odgovorni za oceno tveganja, ki izhaja iz njihove uporabe snovi, če te uporabe niso vključene v varnostni list, ki ga prejmejo od dobaviteljev, razen če zadevni nadaljnji uporabnik ne sprejme strožjih varnostnih ukrepov od ukrepov, ki jih priporoči njegov dobavitelj, ali če od svojega dobavitelja ni zahteval, da oceni to tveganje ali da zagotovi informacije o tem tveganju. Iz istih razlogov bi morali nadaljnji uporabniki obvladovati tveganje, ki izhaja iz njihove uporabe snovi. Hkrati bi moral vsak izdelovalec ali uvoznik izdelka, ki vsebuje snov, ki zbuja veliko skrb, zagotoviti zadostne informacije za varno uporabo takega izdelka. |
|
(59) |
Podrobno bi bilo treba predpisati tudi zahteve za ocene kemijske varnosti, ki jih izvedejo nadaljnji uporabniki, da ti lahko izpolnijo svoje obveznosti. Te zahteve bi morale veljati samo nad skupno količino eno tono za snov ali ►M3 zmes ◄ . Vendar pa bi moral nadaljnji uporabnik v vsakem primeru premisliti o uporabi in določiti ter uporabiti ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganja. Nadaljnji uporabniki bi morali Agenciji posredovati določene osnovne informacije o uporabi. |
|
(60) |
Za izvrševanje in evalvacijo bi bilo treba od nadaljnjih uporabnikov snovi zahtevati, da Agenciji sporočijo določene osnovne informacije, če njihova uporaba ne sodi med pogoje predvidenega scenarija izpostavljenosti, podrobno opisanega v varnostnem listu, ki jim ga pošlje njihov prvotni proizvajalec ali uvoznik, ter tako sporočene informacije posodabljajo. |
|
(61) |
Zaradi izvedljivosti in sorazmernosti je ustrezno, da se nadaljnji uporabniki, ki uporabljajo manjše količine snovi, izvzamejo iz takšnega sporočanja. |
|
(62) |
Treba bi bilo olajšati obveščanje znotraj dobavne verige. Komisija bi morala oblikovati sistem, s katerim se razvrstijo kratki splošni opisi uporab ob upoštevanju rezultatov RIP. |
|
(63) |
Prav tako je treba zagotoviti, da se pridobivanje takšnih informacij prilagodi dejanskim potrebam po informacijah. Zato bi se morala Agencija odločiti glede programov testiranja, ki jih za takšne snovi predlagajo proizvajalci in uvozniki. Agencija bi morala v sodelovanju z državami članicami dati prednost določenim snovem, na primer tistim, ki zbujajo veliko skrb. |
|
(64) |
Za preprečitev nepotrebnega testiranja na živalih bi morale zainteresirane strani imeti 45-dnevno obdobje, v katerem lahko predložijo znanstveno veljavne informacije in študije, ki obravnavajo zadevno snov in končno točko nevarnosti, kar obravnava predlog za test. Pri odločanju o predlogih za teste bi bilo treba upoštevati znanstveno veljavne informacije in študije, ki jih prejme Agencija. |
|
(65) |
Treba je tudi vzpostaviti zaupanje v splošno kakovost registracij ter zagotoviti, da javnost in vse interesne skupine v kemijski industriji zaupajo, da fizične in pravne osebe izpolnjujejo predpisane obveznosti. V skladu s tem je primerno, da se zagotovi evidenco o tem, katere informacije je pregledal ocenjevalec z ustreznimi izkušnjami ter kakšen je odstotek registracij, ki jih Agencija preverja glede skladnosti. |
|
(66) |
Agencijo bi bilo treba tudi pooblastiti, da od proizvajalcev, uvoznikov ali nadaljnjih uporabnikov na podlagi izvedenih evalvacij zahteva dodatne informacije o snoveh, za katere sumi, da pomenijo nevarnost za zdravje ljudi ali okolje, vključno z utemeljitvijo, zakaj so na notranjem trgu v velikih količinah. Na podlagi kriterijev za določitev prednostnega seznama snovi, ki ga v sodelovanju z državami članicami pripravi Agencija, bi bilo treba pripraviti tekoči akcijski načrt Skupnosti za evalvacijo snovi, pri čemer bi se zanesli na pristojne organe države članice, da evalvirajo snovi, ki so v njem vključene. Če je nevarnost, ki izhaja iz uporabe izoliranih intermediatov na kraju samem, enakovredna nevarnosti, ki izhaja iz uporabe snovi, za katere je treba pridobiti avtorizacijo, bi bilo treba tudi pristojnim organom držav članic omogočiti, da lahko zahtevajo dodatne informacije, kadar je to upravičeno. |
|
(67) |
Skupni dogovor Odbora držav članic v okviru Agencije o osnutkih odločitev bi moral zagotavljati podlago učinkovitega sistema, ki upošteva načelo subsidiarnosti, hkrati pa ohranja notranji trg. Če se ena ali več držav članic ali Agencija z osnutkom odločitve ne strinjajo, bi jo bilo treba sprejeti v skladu s centraliziranim postopkom. Če Odbor držav članic soglasja ne doseže, bi morala Komisija sprejeti odločitev v skladu s postopkom komitologije. |
|
(68) |
Evalvacija lahko pripelje do zaključka, da bi bilo treba sprejeti ukrepe v okviru omejevalnega postopka ali postopka avtorizacije ali da bi bilo treba preučiti ukrepe za obvladovanje tveganja v okviru druge ustrezne zakonodaje. Zato bi morale biti informacije o poteku postopkov evalvacije objavljene. |
|
(69) |
Da se zagotovi dovolj visoka raven varovanja zdravja ljudi, vključno ob upoštevanju ustreznih skupin populacije in morebiti določenih občutljivih podpopulacij, in varstva okolja, je treba snovem, ki zbujajo veliko skrb, v skladu z načelom previdnosti nameniti posebno pozornost. Avtorizacijo bi bilo treba dodeliti, če fizične ali pravne osebe, ki zaprosijo za avtorizacijo, organom za dodelitev avtorizacije dokažejo, da so tveganja za zdravje ljudi ali okolje, ki izhajajo iz uporabe snovi, ustrezno nadzorovana. Uporabo se lahko vseeno odobri, če se dokaže, da socialno-ekonomske koristi zaradi uporabe snovi prevladajo nad tveganjem, povezanim z njihovo uporabo, in da ni na voljo ustreznih alternativnih snovi ali tehnologij, ki so ekonomsko in tehnično izvedljive. Ob upoštevanju dobrega delovanja notranjega trga je primerno, da bi bil organ za dodelitev avtorizacije Komisija. |
|
(70) |
Škodljive učinke skrb vzbujajočih snovi na zdravje ljudi in okolje bi bilo treba preprečevati z izvajanjem ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganja, da se zagotovi ustrezen nadzor nad kakršnim koli tveganjem pri uporabi snovi in se te snovi postopoma nadomesti z varnejšimi. Uporabiti bi bilo treba ukrepe za obvladovanje tveganja, da se pri proizvodnji, dajanju na trg in uporabi snovi zagotovi, da je izpostavljenost tem snovem, vključno z izpusti, emisijami in izgubami, v celotnem življenjskem ciklu pod mejno vrednostjo, nad katero se lahko pojavijo škodljivi učinki. Za vsako snov, ki ji je bila dodeljena avtorizacija, in katero koli drugo snov, za katero ni mogoče določiti varne stopnje izpostavljenosti, bi bilo treba vedno sprejeti ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti in emisij, kolikor je to tehnično in praktično izvedljivo, da se kar se da zmanjša verjetnost škodljivih učinkov. V vsakem poročilu o kemijski varnosti bi bilo treba določiti ukrepe za zagotavljanje ustreznega nadzora. Te ukrepe bi bilo treba izvajati in po potrebi priporočati drugim udeležencem na nižji stopnji dobavne verige. |
|
(71) |
Metodologije za določanje pragov za rakotvorne in mutagene snovi se lahko oblikujejo ob upoštevanju rezultatov RIP. Ustrezna priloga se lahko spremeni na podlagi teh metodologij, s čimer se po potrebi omogoči uporaba pragov, hkrati pa zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi in okolja. |
|
(72) |
Vsi vlagatelji za avtorizacijo bi morali zagotoviti analizo drugih možnosti glede tveganj in tehnično ter ekonomsko izvedljivost zamenjave, da bi podprli cilj končne zamenjave snovi, ki zbujajo veliko skrb, z ustreznimi alternativnimi snovmi ali tehnologijami, vključno s podatki o raziskavah in razvoju, ki jih izvaja ali ima namen izvesti vlagatelj. Hkrati bi morale biti avtorizacije predmet časovno omejenih pregledov, katerih trajanje bi se določilo na podlagi posameznega primera in pod določenimi pogoji, vključno z monitoringom. |
|
(73) |
Zamenjavo snovi kot take, v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku bi bilo treba zahtevati, če proizvodnja snovi, njena uporaba ali dajanje snovi na trg pomeni nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi ali okolje, pri čemer se upošteva razpoložljivost primernih varnejših alternativnih snovi in tehnologij ter socialno-ekonomske koristi uporabe snovi, ki pomeni nesprejemljivo tveganje. |
|
(74) |
Zamenjavo skrb vzbujajoče snovi s primernimi bolj varnimi alternativnimi snovmi ali tehnologijami bi morali preučiti vsi, ki prosijo za avtorizacijo uporabe teh snovi kot takih, v ►M3 zmeseh ◄ ali v izdelkih, tako da izvedejo analizo alternativ, tveganj pri uporabi alternativnih snovi ter tehnične in ekonomske izvedljivosti nadomestitve. |
|
(75) |
Možnost uvedbe omejitev proizvodnje, dajanja na trg in uporabe nevarnih snovi, ►M3 zmesi ◄ ali izdelkov velja z nekaterimi izjemami za vse snovi, ki sodijo na področje uporabe te uredbe. Še naprej bi morale veljati omejitve dajanja na trg in uporabe snovi iz skupine 1 ali 2, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, kot takih ali v ►M3 zmeseh ◄ s strani potrošnikov. |
|
(76) |
Izkušnje na mednarodni ravni kažejo, da snovi, ki so po svojih lastnostih obstojne, strupene in se lahko kopičijo v organizmih ali so zelo obstojne in se zelo lahko kopičijo v organizmih, zbujajo veliko skrb, zato so bili razviti kriteriji, ki omogočajo prepoznavanje takšnih snovi. Nekatere druge snovi zbujajo dovolj veliko skrb, da se obravnavajo enako po posameznih primerih. Kriterije iz Priloge XIII bi bilo treba pregledati ob upoštevanju sedanjih in vseh novih izkušenj z določitvijo teh snovi ter bi jih bilo treba po potrebi spremeniti, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi in okolja. |
|
(77) |
Glede na pomisleke o izvedljivosti in uporabnosti tako za fizične ali pravne osebe, ki morajo pripraviti dokumentacijo za vlogo in sprejeti ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganja, kot za organe, ki morajo obravnavati vloge za avtorizacijo, bi bilo treba zagotoviti, da teče postopek za avtorizacijo hkrati samo za omejeno število snovi, določiti stvarne roke za vloge, hkrati pa omogočiti, da se nekatere uporabe izvzamejo. Snovi, ki izpolnjujejo kriterije za avtorizacijo, bi bilo treba vključiti na seznam tistih snovi, ki bodo morda vključene v postopek avtorizacije. V okviru seznama je treba snovi na delovnem programu Agencije jasno opredeliti. |
|
(78) |
Agencija bi morala svetovati, za katere snovi je treba najprej uporabiti postopek avtorizacije, da se zagotovi, da odločitve izražajo potrebe družbe ter znanstvena spoznanja in razvoj. |
|
(79) |
Popolna prepoved snovi pomeni, da se nobena njena uporaba ne sme odobriti. Zato bi bilo nesmiselno dovoliti predložitev vlog za avtorizacijo. V takšnih primerih je treba snov umakniti s seznama snovi, za katere se lahko vložijo vloge za avtorizacijo, in jo dodati na seznam omejenih snovi. |
|
(80) |
Zagotoviti bi bilo treba ustrezno sovpadanje med določbami o avtorizaciji in določbami o omejevanju, da se ohrani učinkovito delovanje notranjega trga in varovanje zdravja ljudi, varnosti in okolja. Omejitve, ki obstajajo, ko se zadevno snov doda na seznam snovi, za katere se lahko vložijo vloge za avtorizacijo, bi bilo treba za to snov ohraniti. Agencija bi morala preučiti, ali se tveganje, ki izhaja iz snovi v izdelkih, ustrezno nadzoruje, in – če se ne – pripraviti dokumentacijo v zvezi z uvedbo nadaljnjih omejitev za snovi, za uporabo katerih je potrebna avtorizacija. |
|
(81) |
Da se zagotovi usklajen pristop k avtorizaciji za uporabe določenih snovi, bi morala Agencija izdati mnenja o nevarnostih, ki izhajajo iz teh uporab, vključno s presojo ustreznega nadzora snovi, in vsaki socialno-ekonomski analizi, ki ji jo predložijo tretje strani. Takšna mnenja bi morala upoštevati Komisija, ko presoja morebitno avtorizacijo. |
|
(82) |
Da se omogoči učinkovito spremljanje in izvajanje zahtev za avtorizacijo, bi morali nadaljnji uporabniki, ki imajo koristi od avtorizacije, izdanih njihovim dobaviteljem, Agencijo obvestiti o svoji uporabi snovi. |
|
(83) |
Primerno je, da Komisija sprejema dokončne odločitve o izdaji avtorizacije ali njeni zavrnitvi po regulativnem postopku, ki omogoča preučitev njihovih daljnosežnejših posledic v državah članicah in večjo vključenost slednjih v odločitve. |
|
(84) |
Da se pospeši sedanji sistem, bi bilo treba postopek omejevanja preoblikovati, Direktivo 76/769/EGS, ki je bila večkrat bistveno spremenjena in prilagojena, pa nadomestiti. Zaradi jasnosti in kot izhodišče za novi pospešeni postopek omejevanja bi bilo treba vse omejitve, določene na podlagi navedene direktive, vključiti v to uredbo. Kadar je to primerno, bi bilo treba uporabo Priloge XVII te uredbe olajšati s smernicami, ki jih izdela Komisija. |
|
(85) |
Glede na Prilogo XVII bi moralo biti državam članicam za prehodno obdobje dovoljeno ohraniti strožje omejitve, pod pogojem, da so bile te omejitve priglašene v skladu s Pogodbo. To bi moralo veljati za snovi kot take ter snovi v ►M3 zmeseh ◄ in snovi v izdelkih, katerih proizvodnja, dajanje v promet in uporaba je omejena. Komisija bi morala zbrati in objaviti popis teh omejitev. To bi bila priložnost za Komisijo, da pregleda zadevne ukrepe zaradi morebitne uskladitve. |
|
(86) |
Proizvajalec, uvoznik in nadaljnji uporabnik bi morali biti odgovorni, da za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja ljudi in okolja opredelijo ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganja, ki izhaja iz proizvodnje, dajanja v promet ali uporabe snovi kot take, v ►M3 zmeseh ◄ ali izdelkih. Če se meni, da to ni dovolj, in če to upravičuje zakonodaja Skupnosti, bi bilo treba določiti ustrezne omejitve. |
|
(87) |
Da se zavaruje zdravje ljudi in okolje, lahko omejitve proizvodnje, dajanja v promet ali uporabe snovi kot take, v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku vključujejo pogoje za proizvodnjo, dajanje v promet ali uporabo ali prepoved tega. Zato je treba sestaviti seznam takšnih omejitev in vseh njihovih sprememb. |
|
(88) |
Za pripravo predloga omejitev in učinkovito uporabo takšne zakonodaje bi moralo obstajati dobro medsebojno sodelovanje, usklajevanje in obveščanje med državami članicami, Agencijo, drugimi organi Skupnosti, Komisijo in zainteresiranimi stranmi. |
|
(89) |
Da se državam članicam zagotovi možnost, da predložijo predloge za obravnavanje določene nevarnosti za zdravje ljudi in okolje, bi morale te pripraviti dokumentacijo v skladu s podrobno opisanimi zahtevami. V dokumentaciji bi bilo treba navesti utemeljitev za sprejetje ukrepov v celotni Skupnosti. |
|
(90) |
Da se zagotovi usklajen pristop k omejitvam, bi morala Agencija igrati svojo vlogo koordinatorja tega postopka, na primer z imenovanjem ustreznih poročevalcev in preverjanjem skladnosti z zahtevami iz zadevnih prilog. Agencija mora voditi seznam snovi, za katere se pripravlja dokumentacija za omejitve. |
|
(91) |
Da se Komisiji zagotovi možnost obravnavanja posebne nevarnosti za zdravje ljudi in okolje, ki jo je treba obravnavati v celotni Skupnosti, bi ji bilo treba omogočiti, da lahko Agenciji zaupa pripravo dokumentacije za omejitve. |
|
(92) |
Zaradi preglednosti bi morala Agencija zadevno dokumentacijo objaviti, vključno s predlaganimi omejitvami, in zaprositi za pripombe. |
|
(93) |
Da se postopek pravočasno zaključi, bi morala Agencija predložiti svoje mnenje o predlaganih ukrepih in njihovem vplivu na podlagi osnutka mnenja, ki ga pripravi poročevalec. |
|
(94) |
Da se pospeši postopek za določitev omejitev, bi morala Komisija pripraviti svoj osnutek spremembe v določenem časovnem roku po prejemu mnenja Agencije. |
|
(95) |
Agencija bi morala imeti osrednjo vlogo pri zagotavljanju zaupanja vseh interesnih skupin in javnosti v zakonodajo o kemikalijah in postopke odločanja v zvezi z njimi ter v znanstveno podlago, na kateri temeljijo. Prav tako bi morala Agencija igrati ključno vlogo pri usklajevanju komunikacije glede te uredbe in pri njenem izvajanju. Zaradi tega je zelo pomembno, da institucije Skupnosti, države članice, javnost in zainteresirane strani Agenciji zaupajo. Zato ji je treba zagotoviti neodvisnost ter velike znanstvene, tehnične in regulativne zmogljivosti kakor tudi preglednost in učinkovitost njenega dela. |
|
(96) |
Organiziranost Agencije bi morala ustrezati nalogam, ki naj bi jih opravljala. Izkušnje s podobnimi agencijami Skupnosti so lahko smernice, vendar pa je treba organiziranost prilagoditi, da se izpolnijo posebne potrebe iz te uredbe. |
|
(97) |
Bistveni del sistema, vzpostavljenega s to uredbo, je učinkovito obveščanje o kemičnih tveganjih in tem, kako jih je mogoče upravljati. Pri pripravi smernic Agencije za vse interesne skupine bi bilo treba upoštevati najboljše prakse pri kemikalijah in v drugih sektorjih. |
|
(98) |
Zaradi učinkovitosti bi moralo osebje sekretariata Agencije opravljati ključne tehnično-administrativne in znanstvene naloge brez uporabe znanstvenih in tehničnih virov držav članic. Izvršni direktor mora zagotavljati učinkovito in neodvisno izvajanje nalog Agencije. Da se zagotovi učinkovito izvajanje nalog Agencije, bi moral biti upravni odbor ob zagotavljanju ustreznega strokovnega znanja na področju splošnih finančnih in pravnih zadev sestavljen tako, da zastopa vsako državo članico, Komisijo in druge zainteresirane strani, ki jih imenuje Komisija, da se zagotovi vključitev interesnih skupin in Evropskega parlamenta ter da se zagotavlja izpolnjevanje najvišjih zahtev glede usposobljenosti ter širok razpon strokovnega znanja s področja kemijske varnosti ali pravne ureditve kemikalij. |
|
(99) |
Agencija bi morala z namenom opravljanja svoje vloge imeti sredstva za izvajanje vseh zahtevanih nalog. |
|
(100) |
Uredba Komisije bi morala natančno določiti vrsto in zneske pristojbin, vključno z navedbo okoliščin, v katerih se delež pristojbin prenese ustreznemu pristojnemu organu države članice. |
|
(101) |
Upravni odbor Agencije bi moral imeti potrebna pooblastila za določitev proračuna, pregled njegovega izvrševanja, oblikovanje notranjih poslovnikov, sprejetje finančnih predpisov in imenovanje izvršnega direktorja. |
|
(102) |
Prek Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo bi morala Agencija prevzeti nalogo znanstvenih odborov, ustanovljenih pri Komisiji, pri izdajanju znanstvenih mnenj s področja svojih pristojnosti. |
|
(103) |
Prek Odbora držav članic bi si morala Agencija prizadevati za dosego soglasja med organi držav članic glede posebnih vprašanj, ki zahtevajo usklajen pristop. |
|
(104) |
Treba je zagotoviti tesno sodelovanje med Agencijo in pristojnimi organi, ki delujejo v državah članicah, da bodo znanstvena mnenja Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo temeljila na najširšem mogočem ustreznem znanstvenem in tehničnem znanju, ki je na voljo v Skupnosti. Zato bi bilo treba odboroma omogočiti, da se lahko opreta na dodatno posebno strokovno znanje. |
|
(105) |
Ob upoštevanju povečane odgovornosti fizičnih ali pravnih oseb za zagotovitev varne uporabe kemikalij je treba okrepiti podporo izvrševanju pravnih določb. Agencija bi morala državam članicam zato zagotoviti forum za izmenjavo informacij o svojih dejavnostih v zvezi z izvrševanjem zakonodaje o kemikalijah in za usklajevanje takšnih dejavnosti. Trenutno neformalno sodelovanje med državami članicami na tem področju bi tako dobilo bolj formalen okvir. |
|
(106) |
Pri Agenciji bi bilo treba ustanoviti komisijo za pritožbe, ki bo zagotavljala obdelavo pritožb za katero koli fizično ali pravno osebo, ki jo prizadenejo odločitve Agencije. |
|
(107) |
Agencija bi se morala delno financirati s pristojbinami, ki jih plačajo fizične ali pravne osebe, delno pa s splošnim proračunom Evropskih skupnosti. Proračunski postopek Skupnosti bi se moral uporabljati za subvencije iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti. Revizijo finančnih poročil bi moralo izvajati Računsko sodišče v skladu s členom 91 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti ( 13 ). |
|
(108) |
Če je po mnenju Komisije in Agencije to ustrezno, bi moralo biti predstavnikom tretjih držav omogočeno sodelovanje pri delu Agencije. |
|
(109) |
Agencija bi morala prek sodelovanja z organizacijami, ki imajo interes uskladiti mednarodne predpise, krepiti vlogo Skupnosti in držav članic pri takšnih usklajevalnih dejavnostih. Za spodbujanje širokega mednarodnega soglasja bi morala Agencija upoštevati obstoječe in nastajajoče mednarodne standarde v pravni ureditvi za kemikalije, kot je globalno harmoniziran sistem (GHS) za razvrščanje in označevanje kemikalij. |
|
(110) |
Agencija bi morala zagotavljati infrastrukturo, ki jo fizične ali pravne osebe potrebujejo za izpolnitev svojih obveznosti iz določb o souporabi podatkov. |
|
(111) |
Treba je doseči jasno razmejitev med nalogami Agencije in zadevnimi nalogami Evropske agencije za zdravila (EMEA), ustanovljene z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter ustanovitvi Evropske agencije za zdravila ( 14 ), Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), ustanovljene z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane ( 15 ), in Svetovalnega odbora za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu, ustanovljenega s Sklepom Sveta z dne 22. julija 2003 ( 16 ). Zato bi morala Agencija sprejeti poslovnik, v skladu s katerim mora sodelovati z EFSA ali Svetovalnim odborom za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu. Ta uredba ne bi smela posegati v pristojnosti, ki so bile z zakonodajo Skupnosti prenesene na EMEA, EFSA in Svetovalni odbor za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu. |
|
(112) |
Da se doseže delovanje notranjega trga za snovi kot take ali v ►M3 zmeseh ◄ ter hkrati zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi in okolja, je treba sprejeti pravila za popis razvrstitev in označitev. |
|
(113) |
Razvrstitev in označitev posameznih snovi, ki jih je treba registrirati ali pa so zajete v členu 1 Direktive 67/548/EGS in se dajejo v promet, je zato treba sporočiti Agenciji, da jih vključi v popis. |
|
(114) |
Da se zagotovi usklajeno varovanje javnosti in zlasti oseb, ki prihajajo v stik z določenimi snovmi, ter pravilno izvajanje druge zakonodaje Skupnosti, ki temelji na razvrščanju in označevanju, bi moral po možnosti popis v skladu z direktivama 67/548/EGS in 1999/45/ES vsebovati razvrstitev, ki je bila dogovorjena med proizvajalci in uvozniki enake snovi, ter sklepe, sprejete na ravni Skupnosti za uskladitev razvrstitve in označitve nekaterih snovi. To bi moralo polno upoštevati delo in izkušnje, pridobljene v zvezi z dejavnostmi iz Direktive 67/548/EGS, vključno z razvrstitvijo in označitvijo določenih snovi ali skupin snovi, navedenih v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS. |
|
(115) |
Vire bi bilo treba usmeriti k snovem, ki najbolj vzbujajo skrb. Zato bi se morala snov dodati Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS zgolj, če izpolnjuje kriterije za razvrstitev kot rakotvorna, mutagena ali strupena za razmnoževanje iz skupin 1, 2 ali 3 ali kot povzročiteljica preobčutljivosti dihal ali glede drugih učinkov za vsak primer posebej. Sprejeti bi bilo treba določbe, ki bi pristojnim organom omogočile predložitev predlogov Agenciji. Agencija bi morala predložiti svoje mnenje o predlogu, zainteresiranim stranem pa bi bilo treba omogočiti, da podajo pripombe. Nato bi morala Komisija sprejeti odločitev. |
|
(116) |
Redna poročila držav članic in Agencije o uporabi te uredbe bodo nepogrešljivo sredstvo za spremljanje izvajanja te uredbe in trendov na tem področju. Zaključki, sprejeti na podlagi ugotovitev iz poročil, bodo koristno in praktično sredstvo za preverjanje te uredbe in po potrebi za oblikovanje predlogov za njeno spremembo. |
|
(117) |
Državljani EU bi morali imeti dostop do informacij o kemikalijah, katerim so lahko izpostavljeni, zaradi česar lahko sprejemajo ozaveščene odločitve v zvezi z njihovo uporabo. To se pregledno lahko doseže tako, da se omogoči prost in enostaven dostop do osnovnih podatkov, shranjenih v zbirki podatkov Agencije, ki vsebujejo kratek opis nevarnih lastnosti, zahtev za označevanje in ustrezne zakonodaje Skupnosti, vključno z dovoljenimi uporabami in ukrepi za obvladovanje tveganja. Agencija in države članice bi morale dovoliti dostop do informacij v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju ( 17 ), Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ( 18 ) in s Konvencijo Gospodarske komisije ZN za Evropo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, katere podpisnica je Evropska skupnost. |
|
(118) |
Razkritje informacij iz te uredbe urejajo posebne zahteve iz Uredbe (ES) št. 1049/2001. Navedena uredba določa zavezujoče roke za posredovanje informacij in postopkovna jamstva, vključno s pravico do pritožbe. Upravni odbor bi moral določiti praktične postopke za izvajanje teh zahtev za Agencijo. |
|
(119) |
Poleg sodelovanja pri izvajanju zakonodaje Skupnosti bi morali pristojni organi držav članic zaradi bližine interesnim skupinam v državah članicah sodelovati tudi pri izmenjavi informacij o nevarnostih snovi in obveznostih fizičnih in pravnih oseb po zakonodaji o kemikalijah. Hkrati je tesno sodelovanje med Agencijo, Komisijo in pristojnimi organi držav članic tudi potrebno za zagotavljanje soodvisnosti in učinkovitosti celotnega postopka obveščanja. |
|
(120) |
Za učinkovito delovanje sistema, vzpostavljenega s to uredbo, bi bilo treba pri izvajanju zagotoviti dobro sodelovanje, usklajevanje in izmenjavo informacij med državami članicami, Agencijo in Komisijo. |
|
(121) |
Da se zagotovi skladnost s to uredbo, bi morale države članice sprejeti učinkovite ukrepe za monitoring in nadzorovanje. Treba bi bilo načrtovati in izvajati potrebne inšpekcijske preglede ter poročati o njihovih ugotovitvah. |
|
(122) |
Da se zagotovi preglednost, nepristranskost in doslednost izvedbenih dejavnosti v državah članicah, morajo države članice vzpostaviti ustrezen okvir sistema kaznovanja, v okviru katerega se naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve, saj ima lahko neustrezanje škodljive posledice za zdravje ljudi in okolje. |
|
(123) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, in nekatere spremembe te uredbe bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 19 ). |
|
(124) |
Komisiji bi bilo treba podeliti zlasti pooblastila, da v nekaterih primerih spremeni priloge, določa pravila za testne metode, spreminja odstotno postavko za dokumentacijo, izbrano za preverjanje skladnosti, in kriterije za njen izbor, ter določa kriterije za to, kaj predstavlja ustrezno utemeljitev, da testiranje tehnično ni mogoče. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe ali dopolnitvi te uredbe z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi jih bilo treba sprejeti po regulativnem postopku s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. |
|
(125) |
Zelo pomembno je, da se kemikalije med prehodom k celotni uporabi določb iz te uredbe in zlasti v začetnem obdobju delovanja Agencije učinkovito in pravočasno pravno uredijo. Zato bi bilo treba predvideti, da Komisija zagotovi potrebno podporo za vzpostavitev Agencije, vključno s sklenitvijo pogodb in imenovanjem začasnega izvršnega direktorja, dokler ga ne more imenovati upravni odbor Agencije. |
|
(126) |
Da se v celoti izkoristi delo, opravljeno v skladu z Uredbo (EGS) št. 793/93 in Direktivo 76/769/EGS, ter prepreči, da bi takšno delo propadlo, bi bilo treba Komisijo v začetnem obdobju pooblastiti za uvedbo omejitev, sprejetih na podlagi tega dela, ne da bi ji bilo treba v celoti upoštevati postopek za določitev omejitev iz te uredbe. Da bi podprli ukrepe za zmanjševanje tveganja, je treba te elemente uporabljati takoj od začetka veljavnosti te uredbe. |
|
(127) |
Za določbe iz te uredbe je ustrezno, da začnejo veljati postopno, da se tako zagotovi nemoten prehod v nov sistem. Poleg tega bi moral postopen začetek veljavnosti določb vsem vpletenim stranem, organom, fizičnim ali pravnim osebam in interesnim skupinam omogočiti, da svoje vire pravočasno usmerijo k pripravi na nove naloge. |
|
(128) |
Ta uredba nadomešča Direktivo 76/769/EGS, Direktivo Komisije 91/155/EGS ( 20 ), Direktivo Komisije 93/67/EGS ( 21 ), Direktivo Komisije 93/105/ES ( 22 ), Direktivo Komisije 2000/21/ES ( 23 ), Uredbo (EGS) št. 793/93 in Uredbo Komisije (ES) št. 1488/94 ( 24 ). Zato bi bilo treba te direktive in uredbe razveljaviti. |
|
(129) |
Zaradi doslednosti bi bilo treba Direktivo 1999/45/ES, ki že obravnava zadeve iz te uredbe, spremeniti. |
|
(130) |
Ker ciljev te uredbe, in sicer določitve pravil za snovi in ustanovitve Evropske agencije za kemikalije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje laže doseže na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja. |
|
(131) |
Uredba upošteva temeljne pravice in načela, ki jih zlasti priznava Listina o temeljnih pravicah Evropske unije ( 25 ). Zlasti si prizadeva za zagotovitev popolne usklajenosti z načeli varstva okolja in trajnostnega razvoja, ki ju zagotavlja člen 37 Listine – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
|
KAZALO |
|
|
NASLOV I |
SPLOŠNA VPRAŠANJA |
|
Poglavje 1 |
Cilj, obseg in področje uporabe |
|
Poglavje 2 |
Opredelitve in splošna določba |
|
NASLOV II |
REGISTRACIJA SNOVI |
|
Poglavje 1 |
Splošna obveznost registriranja in zahteve glede obveščanja |
|
Poglavje 2 |
Snovi, ki se štejejo za registrirane |
|
Poglavje 3 |
Obvezno registriranje in zahtevane informacije za določene vrste izoliranih intermediatov |
|
Poglavje 4 |
Skupne določbe za vse registracije |
|
Poglavje 5 |
Prehodne določbe, ki se uporabljajo za snovi v postopnem uvajanju in prijavljene snovi |
|
NASLOV III |
SOUPORABA PODATKOV IN PREPREČEVANJE NEPOTREBNEGA TESTIRANJA |
|
Poglavje 1 |
Cilji in splošna pravila |
|
Poglavje 2 |
Pravila za snovi, ki niso v postopnem uvajanju, in za registracijske zavezance za snovi v postopnem uvajanju, ki se niso predhodno registrirali |
|
Poglavje 3 |
Pravila za snovi v postopnem uvajanju |
|
NASLOV IV |
OBVEŠČANJE V DOBAVNI VERIGI |
|
NASLOV V |
NADALJNJI UPORABNIKI |
|
NASLOV VI |
EVALVACIJA |
|
Poglavje 1 |
Evalvacija dokumentacije |
|
Poglavje 2 |
Evalvacija snovi |
|
Poglavje 3 |
Evalvacija intermediatov |
|
Poglavje 4 |
Skupne določbe |
|
NASLOV VII |
AVTORIZACIJA |
|
Poglavje 1 |
Zahteva za avtorizacijo |
|
Poglavje 2 |
Dodelitev avtorizacije |
|
Poglavje 3 |
Avtorizacije v dobavni verigi |
|
NASLOV VIII |
OMEJITVE ZA PROIZVODNJO, DAJANJE V PROMET IN UPORABO NEKATERIH NEVARNIH SNOVI, ►M3 ZMESI ◄ IN IZDELKOV |
|
Poglavje 1 |
Splošna vprašanja |
|
Poglavje 2 |
Postopek za omejitve |
|
NASLOV IX |
PRISTOJBINE IN TAKSE |
|
NASLOV X |
AGENCIJA |
|
NASLOV XII |
INFORMACIJE |
|
NASLOV XIII |
PRISTOJNI ORGANI |
|
NASLOV XIV |
IZVRŠEVANJE |
|
NASLOV XV |
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
PRILOGA I |
SPLOŠNE DOLOČBE ZA OCENJEVANJE SNOVI IN PRIPRAVO POROČIL O KEMIJSKI VARNOSTI |
|
PRILOGA II |
ZAHTEVE ZA PRIPRAVO VARNOSTNIH LISTOV |
|
PRILOGA III |
KRITERIJI ZA SNOVI, KI SO REGISTRIRANE V KOLIČINAH MED 1 IN 10 TONAMI |
|
PRILOGA IV |
IZJEME, ZA KATERE REGISTRACIJA V SKLADU S ČLENOM 2(7)(a) NI OBVEZNA |
|
PRILOGA V |
IZJEME, ZA KATERE REGISTRACIJA V SKLADU S ČLENOM 2(7)(b) NI OBVEZNA |
|
PRILOGA VI |
ZAHTEVE PO INFORMACIJAH IZ ČLENA 10 |
|
PRILOGA VII |
ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 1 TONE ALI VEČ |
|
PRILOGA VIII |
ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 10 TON ALI VEČ |
|
PRILOGA IX |
ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 100 TON ALI VEČ |
|
PRILOGA X |
ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 1 000 TON ALI VEČ |
|
PRILOGA XI |
SPLOŠNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV STANDARDNEGA REŽIMA TESTIRANJA IZ PRILOG VII DO X |
|
PRILOGA XII |
SPLOŠNE DOLOČBE ZA NADALJNJE UPORABNIKE ZA OCENJEVANJE SNOVI IN PRIPRAVO POROČIL O KEMIJSKI VARNOSTI |
|
PRILOGA XIII |
KRITERIJI ZA IDENTIFIKACIJO OBSTOJNIH SNOVI, SNOVI, KI SE KOPIČIJO V ORGANIZMIH, IN STRUPENIH SNOVI TER ZELO OBSTOJNIH SNOVI IN SNOVI, KI SE ZELO LAHKO KOPIČIJO V ORGANIZMIH |
|
PRILOGA XIV |
SEZNAM SNOVI, KI SO PREDMET AVTORIZACIJE |
|
PRILOGA XV |
DOKUMENTACIJA |
|
PRILOGA XVI |
SOCIALNO-EKONOMSKA ANALIZA |
|
PRILOGA XVII |
OMEJITVE PROIZVODNJE, DAJANJA V PROMET IN UPORABE NEKATERIH NEVARNIH SNOVI, ZMESI IN IZDELKOV |
NASLOV I
SPLOŠNA VPRAŠANJA
POGLAVJE 1
Cilj, obseg in področje uporabe
Člen 1
Cilj in obseg
1. Namen te uredbe je zagotoviti visoko raven zaščite zdravja ljudi in okolja, vključno z alternativnimi metodami ocene nevarnosti snovi, kot tudi prosti pretok snovi na notranjem trgu ob pospeševanju konkurenčnosti in inovacij.
2. Ta uredba vsebuje določbe o snoveh in ►M3 zmeseh ◄ v smislu člena 3. Te določbe se uporabljajo za proizvodnjo, dajanje v promet ali uporabo teh snovi kot takih, v ►M3 zmeseh ◄ ali v izdelkih, in dajanje ►M3 zmesi ◄ v promet, če je tako navedeno.
3. Ta uredba temelji na načelu, da morajo proizvajalci, uvozniki in nadaljnji uporabniki zagotoviti, da proizvajajo, dajejo v promet ali uporabljajo takšne snovi, ki nimajo neugodnega učinka na zdravje ljudi ali okolje. Njene določbe temeljijo na načelu previdnosti.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba se ne uporablja za:
(a) radioaktivne snovi s področja uporabe Direktive Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja ( 26 );
(b) snovi kot take, v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku, ki so pod carinskim nadzorom, če niso bile obdelane ali predelane in če so v začasni hrambi v prosti coni ali prostem skladišču, ker se bodo ponovno izvozile ali ker so v tranzitu;
(c) neizolirane intermediate;
(d) prevoz nevarnih snovi in nevarnih snovi v nevarnih ►M3 zmeseh ◄ po železnici, cesti, celinskih plovnih poteh, morju ali zraku.
2. Odpadki, kakor je opredeljeno v Direktivi 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 27 ), ne pomenijo snovi, ►M3 zmesi ◄ ali izdelka v smislu člena 3 te uredbe.
3. Države članice smejo v posebnih primerih za določene snovi kot take, v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku dovoliti odstopanja od te uredbe, kjer je to potrebno v interesu obrambe.
4. Ta uredba se uporablja brez poseganja v:
(a) zakonodajo Skupnosti v zvezi z zaposlitvijo in okoljem, vključno z Direktivo Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu ( 28 ), Direktivo Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ( 29 ), Direktivo 98/24/ES, Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike ( 30 ) in Direktivo 2004/37/ES;
(b) Direktivo 76/768/EGS v zvezi s testiranjem, ki vključuje vretenčarje, na področju uporabe navedene direktive.
5. Določbe iz naslovov II, V, VI in VII se ne uporabljajo, če se snov uporablja:
(a) v zdravilih za humano in veterinarsko uporabo na področju uporabe Uredbe (ES) št. 726/2004, Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini ( 31 ) in Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini ( 32 );
(b) v hrani ali krmi skladno z Uredbo (ES) št. 178/2002, vključno z uporabo:
(i) kot dodatek živilom na področju uporabe Direktive Sveta 89/107/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic o aditivih za živila, ki se smejo uporabljati v živilih, namenjenih za prehrano ljudi ( 33 );
(ii) kot aromatski dodatek živilom na področju uporabe Direktive Sveta 88/388/EGS z dne 22. junija 1988 o približevanju zakonodaje držav članic o aromah za uporabo v živilih in izhodnih surovinah za njihovo proizvodnjo ( 34 ) in Odločbe Komisije 1999/217/ES z dne 23. februarja 1999 o registru aromatičnih snovi, ki se uporabljajo v živilih ali na njih, pripravljenem skladno z Uredbo (ES) št. 2232/96 Evropskega parlamenta in Sveta ( 35 );
(iii) kot dodatek krmi na področju uporabe Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali ( 36 );
(iv) v prehrani živali na področju uporabe Direktive Sveta 82/471/EGS z dne 30. junija 1982 o nekaterih proizvodih, ki se uporabljajo v prehrani živali ( 37 ).
6. Določbe iz naslova IV se ne uporabljajo za naslednje ►M3 zmesem ◄ v končni obliki, namenjene končnemu uporabniku:
(a) zdravila za humano in veterinarsko uporabo na področju uporabe Uredbe (ES) št. 726/2004 in Direktive 2001/82/ES ter kakor je opredeljeno v Direktivi 2001/83/ES;
(b) kozmetične izdelke, kakor so opredeljeni v Direktivi 76/768/EGS;
(c) medicinske pripomočke, ki so invazivni ali se uporabljajo v neposrednem fizičnem stiku s človeškim telesom, če ukrepi Skupnosti določajo določbe za razvrščanje in označevanje nevarnih snovi in ►M3 zmesi ◄ , ki zagotavljajo enako raven informacij in zaščite kot Direktiva 1999/45/ES;
(d) hrano ali krmo skladno z Uredbo (ES) št. 178/2002, vključno z uporabo:
(i) kot dodatek živilom na področju uporabe Direktive 89/107/EGS;
(ii) kot aromatski dodatek živilom na področju uporabe Direktive 88/388/EGS in Odločbe 1999/217/ES;
(iii) kot dodatek krmi na področju uporabe Uredbe (ES) št. 1831/2003;
(iv) v prehrani živali na področju uporabe Direktive 82/471/EGS.
7. Iz naslovov II, V in VI se izvzame naslednje:
(a) snovi iz Priloge IV, glede na to, da je o njih znanih dovolj podatkov, da zanje zaradi njihovih intrinzičnih lastnosti velja minimalno tveganje;
(b) snovi iz Priloge V, glede na to, da je zanje registracija neustrezna ali nepotrebna in da izjema zanje v zvezi s temi naslovi ne posega v cilje te uredbe;
(c) snovi kot take ali v ►M3 zmeseh ◄ , registrirane v skladu z naslovom II, ki jih udeleženec dobavne verige izvozi iz Skupnosti, nazaj v Skupnost pa jih ponovno uvozi isti ali drug udeleženec iste dobavne verige, ki dokaže:
(i) da je snov, ki naj bi se ponovno uvozila, ista kot izvožena snov;
(ii) da je za izvoženo snov dobil informacije v skladu s členom 31 ali 32;
(d) snovi kot take, v ►M3 zmeseh ◄ ali izdelkih, ki so bile registrirane v skladu z naslovom II in ki so predelane v Skupnosti, če:
(i) je snov, ki je nastala v procesu predelave, ista kot snov, ki je bila registrirana v skladu z naslovom II; in
(ii) ima predelovalni obrat na voljo informacije, zahtevane v skladu s členom 31 ali 32 v zvezi s snovjo, ki je bila registrirana v skladu z naslovom II.
8. Na mestu izolirani intermediati ali transportirani izolirani intermediati se izvzamejo iz:
(a) poglavja 1 naslova II, razen členov 8 in 9; in
(b) naslova VII.
9. Določbe naslovov II in VI se ne uporabljajo za polimere.
POGLAVJE 2
Opredelitve in splošna določba
Člen 3
Opredelitve pojmov
V tej uredbi:
1. Snov: pomeni kemijski element in njegove spojine v naravnem stanju ali pridobljene s kakršnim koli proizvodnim procesom, vključno z vsemi dodatki, potrebnimi za ohranitev njene obstojnosti, in vsemi nečistotami, ki nastanejo pri uporabljenem procesu, ne vključuje pa topil, ki se lahko izločijo, ne da bi to vplivalo na obstojnost snovi ali spremenilo njeno sestavo.
2. ►M3 Zmes ◄ : pomeni zmes ali raztopino, sestavljeno iz dveh ali več snovi.
3. Izdelek: pomeni predmet, ki med proizvodnjo dobi posebno obliko ali površino, ki bolj določa njegovo funkcijo kot njegova kemična sestava.
4. Izdelovalec izdelka: pomeni fizično ali pravno osebo, ki izdeluje ali sestavlja izdelek v Skupnosti.
5. Polimer: pomeni snov, sestavljeno iz molekul, za katere je značilno zaporedje ene ali več vrst monomernih enot. Takšne molekule morajo biti porazdeljene v okviru določenega razpona molekulske mase, pri čemer se razlike v molekulski masi lahko pripišejo predvsem razlikam v številu monomernih enot. Polimer vsebuje:
(a) navadno masno večino molekul z vsaj tremi monomernimi enotami, ki so s kovalentno vezjo povezane vsaj še z eno drugo monomerno enoto ali drugim reaktantom;
(b) manj kot navadno masno večino molekul z enako molekulsko maso.
V okviru te opredelitve pomeni „monomerna enota“ vezano obliko monomerne snovi v polimeru.
6. Monomer: pomeni snov, ki je zmožna tvoriti kovalentne vezi z zaporedjem dodatnih podobnih ali drugačnih molekul, pod pogoji ustrezne reakcije, pri kateri se tvorijo polimeri, in se uporablja za ta posebni proces.
7. Registracijski zavezanec: pomeni proizvajalca ali uvoznika snovi oz. izdelovalca ali uvoznika izdelka, ki predloži registracijo snovi.
8. Proizvodnja: pomeni proizvodnjo ali ekstrakcijo snovi v naravnem stanju.
9. Proizvajalec: pomeni fizično ali pravno osebo s stalnim bivališčem oziroma sedežem v Skupnosti, ki proizvaja snov v Skupnosti.
10. Uvoz: pomeni fizični vnos na carinsko območje Skupnosti.
11. Uvoznik: pomeni fizično ali pravno osebo s stalnim bivališčem oziroma sedežem v Skupnosti, ki je odgovorna za uvoz.
12. Dajanje v promet: pomeni dobavo ali prepustitev tretjemu za plačilo ali neodplačno. Uvoz se šteje za dajanje v promet.
13. Nadaljnji uporabnik: pomeni fizično ali pravno osebo s stalnim bivališčem oziroma sedežem v Skupnosti, ki ni proizvajalec ali uvoznik in uporablja snov kot tako ali v ►M3 zmesi ◄ pri svoji industrijski ali poklicni dejavnosti. Distributer ali potrošnik ni nadaljnji uporabnik. Ponovni uvoznik, izvzet v skladu s členom 2(7)(c), se šteje za nadaljnjega uporabnika.
14. Distributer: pomeni fizično ali pravno osebo s stalnim bivališčem oziroma sedežem v Skupnosti, vključno s trgovcem na drobno, ki snov kot tako ali v ►M3 zmesi ◄ samo skladišči in daje v promet za tretje osebe.
15. Intermediat: pomeni snov, ki se proizvede in porabi ali uporabi pri kemijskem procesu za pretvorbo v drugo snov (v nadaljevanju „sinteza“):
(a) neizoliran intermediat: pomeni intermediat, ki se med sintezo ne odstrani namerno (razen za vzorčenje) iz opreme, v kateri poteka sinteza. Takšna oprema vključuje reakcijsko posodo, njeno pomožno opremo in vso opremo, skozi katero gre(-do) snov(-i) med neprekinjenim ali saržnim procesom, ter cevi za prenos iz ene posode v drugo za naslednjo reakcijsko fazo, ne vključuje pa cistern ali drugih posod, v katerih se snov(-i) hrani(-jo) po proizvodnji;
(b) na mestu izoliran intermediat: pomeni intermediat, ki ne izpolnjuje kriterijev za neizolirani intermediat, pri čemer proizvodnja intermediata in sinteza druge(-ih) snovi iz tega intermediata potekata na istem mestu, izvaja pa ju ena ali več pravnih subjektov;
(c) transportiran izoliran intermediat: pomeni intermediat, ki ne izpolnjuje kriterijev za neizoliran intermediat, ki se prepelje z enega mesta na drugo mesto oziroma prepelje z drugega mesta.
16. Mesto: pomeni določeno lokacijo, kjer si, če je proizvajalcev snovi več, ti delijo določeno infrastrukturo in naprave.
17. Udeleženci dobavne verige: pomeni vse proizvajalce in/ali uvoznike ter/ali nadaljnje uporabnike dobavne verige.
18. Agencija: pomeni Evropsko agencijo za kemikalije, kakor je ustanovljena s to uredbo.
19. Pristojni organ: pomeni organ ali organe, ki jih ustanovijo države članice za izvajanje obveznosti iz te uredbe.
20. Snov v postopnem uvajanju: pomeni snov, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih kriterijev:
(a) snov je vpisana na Evropskem seznamu obstoječih kemijskih snovi (EINECS);
(b) snov se je proizvajala v Skupnosti ali v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. januarja 1995, 1. maja 2004, 1. januarja 2007 ali 1. julija 2013, vendar pa je proizvajalec ali uvoznik ni dajal v promet, in sicer vsaj enkrat v 15 letih pred začetkom veljavnosti te uredbe, pod pogojem, da ima proizvajalec ali uvoznik o tem dokumentarna dokazila;
(c) snov je proizvajalec ali uvoznik dal v promet v Skupnosti ali v državah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. januarja 1995, 1. maja 2004, 1. januarja 2007 ali 1. julija 2013, pred začetkom veljavnosti te uredbe in je veljala za prijavljeno v skladu s prvo alineo člena 8(1) Direktive 67/548/EGS, v različici člena 8(1), v kateri so zajete spremembe na podlagi Direktive 79/831/EGS, a ne ustreza opredelitvi polimera iz te uredbe, pod pogojem, da ima proizvajalec ali uvoznik o tem dokumentarna dokazila, vključno z dokazom, da je bila snov dana v promet s strani katerega koli proizvajalca ali uvoznika med 18. septembrom 1981 in vključno 31. oktobrom 1993;
21. Prijavljena snov: pomeni snov, za katero je bila predložena prijava in ki se lahko da v promet v skladu z Direktivo 67/548/EGS.
22. V proizvod in proces usmerjene raziskave in razvoj: pomeni vsak znanstveni razvoj, povezan z razvojem proizvoda ali nadaljnjim razvojem snovi kot take, ►M3 zmesi ◄ ali izdelkov, pri čemer se za razvoj proizvodnega procesa in/ali za test področja uporabe snovi uporabijo poskusni proizvodni obrat ali proizvodni testi.
23. Znanstvene raziskave in razvoj: pomeni znanstvene teste, analize ali kemijske raziskave, ki potekajo pod nadzorovanimi pogoji s količino, ki je manjša od ene tone na leto.
24. Uporaba pomeni predelavo, formulacijo, porabo, hrambo, posedovanje, obdelavo, polnjenje v posode, prenos iz ene posode v drugo, mešanje, izdelavo izdelka ali katero koli drugo uporabo.
25. Lastna uporaba registracijskega zavezanca: pomeni uporabo registracijskega zavezanca v industrijske ali poklicne namene.
26. Opredeljena uporaba: pomeni uporabo snovi kot take ali v ►M3 zmesi ◄ ali uporabo ►M3 zmesi ◄ , ki jo določi udeleženec dobavne verige, vključno z njegovo lastno uporabo, ali ki jo pisno sporoči neposredni nadaljnji uporabnik.
27. Celovito poročilo o študiji: pomeni popolni in obsežni opis dejavnosti, opravljene za pridobitev informacij. To zajema celotno znanstveno poročilo, kot je bilo objavljeno v literaturi, z opisom izvedene študije, ali celovito poročilo, ki ga je pripravil laboratorij, z opisom izvedene študije.
28. Grob povzetek študije: pomeni podroben povzetek ciljev, metod, rezultatov in zaključkov iz celovitega poročila o študiji, ki zagotavlja dovolj informacij za izvedbo neodvisne ocene študije in čim bolj zmanjša potrebo po preverjanju v celovitem poročilu o študiji.
29. Študijski povzetek: pomeni povzetek ciljev, metod, rezultatov in zaključkov iz celovitega študijskega poročila, ki zagotavlja dovolj informacij za izvedbo ocene ustreznosti študije.
30. Na leto: pomeni na koledarsko leto, če ni drugače navedeno, za snovi v postopnem uvajanju, ki se uvažajo ali proizvajajo vsaj tri leta zapored, se letne količine izračunajo na podlagi povprečja obsega proizvodnje ali uvoza iz treh predhodnih koledarskih let.
31. Omejitev: pomeni vsak pogoj za ali prepoved proizvodnje, uporabe ali dajanja v promet.
32. Dobavitelj snovi ali ►M3 zmesi ◄ : pomeni vsakega proizvajalca, uvoznika, nadaljnjega uporabnika ali distributerja, ki daje v promet snov kot tako ali v ►M3 zmesi ◄ ali ►M3 zmes ◄ .
33. Dobavitelj izdelka: pomeni vsakega izdelovalca ali uvoznika izdelka, distributerja ali drugega udeleženca dobavne verige, ki daje izdelek na trg.
34. Prejemnik snovi ali ►M3 zmesi ◄ : pomeni nadaljnjega uporabnika ali distributerja, kateremu je dobavljena snov ali ►M3 zmes ◄ .
35. Prejemnik izdelka: pomeni industrijskega ali poklicnega uporabnika ali distributerja, ki se oskrbuje z izdelkom, pri čemer to ne vključuje potrošnikov.
36. MSP: pomeni mala in srednje velika podjetja, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij ( 38 ).
37. Scenarij izpostavljenosti: pomeni sklop pogojev, vključno z delovnimi pogoji in ukrepi za obvladovanje tveganja, ki opisujejo, kako se snov proizvaja ali uporablja v svojem življenjskem ciklu in kako proizvajalec ali uvoznik nadzira izpostavljenost ljudi in okolja ali pa takšen nadzor priporoča nadaljnjim uporabnikom. Ti scenariji izpostavljenosti lahko zajemajo določen proces ali uporabo oz. več procesov ali uporab, kakor je primerno.
38. Kategorija uporabe in izpostavljenosti: pomeni scenarij izpostavljenosti, ki zajema številne procese ali uporabe, ko se ti procesi ali uporabe sporočajo vsaj v obliki kratkega splošnega opisa uporabe.
39. Snovi, ki se nahajajo v naravi: pomeni naravno nastalo snov kot tako, nepredelano ali predelano le na ročen, mehanski ali gravitacijski način, z raztapljanjem v vodi, s flotacijo, z izločevanjem z vodo, z destilacijo z vodno paro ali segrevanjem izključno za odstranjevanje vode, ali snov, ki je izločena iz zraka na kakršen koli način.
40. Snov, ki ni kemijsko spremenjena: pomeni snov, katere kemijska struktura ostaja nespremenjena, tudi če je bila v kemijskem procesu ali obdelavi ali v fizikalnem procesu minerološke pretvorbe, na primer za odstranitev nečistot.
41. Zlitina: pomeni kovinsko snov, ki je homogena v makroskopskem merilu in ki je sestavljena iz dveh ali več elementov, združenih tako, da jih ni mogoče ločiti enostavno z mehaničnimi sredstvi.
Člen 4
Splošna določba
Proizvajalec, uvoznik ali, kjer je to ustrezno, nadaljnji uporabnik lahko ob tem, da je še naprej polno odgovoren za izpolnjevanje svojih obveznosti po tej uredbi, imenuje zastopnika tretje strani za vse postopke iz člena 11, člena 19, naslova III in člena 53, ki zadevajo razgovore z drugimi proizvajalci, uvozniki ali, kjer je to ustrezno, z ustreznimi nadaljnjimi uporabniki. V teh primerih Agencija običajno ne razkrije istovetnosti proizvajalca ali uvoznika ali nadaljnjega uporabnika, ki je imenoval zastopnika, drugim proizvajalcem, uvoznikom ali, kjer je to ustrezno, nadaljnjim uporabnikom.
NASLOV II
REGISTRACIJA SNOVI
POGLAVJE 1
Splošna obveznost registriranja in zahteve glede obveščanja
Člen 5
Brez podatkov ni trga
Ob upoštevanju členov 6, 7, 21 in 23 se snovi kot take, v ►M3 zmeseh ◄ ali v izdelkih v Skupnosti ne smejo proizvajati ali dati v promet, če niso bile registrirane v skladu z ustreznimi določbami tega naslova, če se to zahteva.
Člen 6
Splošna obveznost registriranja snovi kot takih ali v ►M3 zmeseh ◄
1. Razen če ta uredba določa drugače, vsak proizvajalec ali uvoznik snovi kot take ali v enem ali več ►M3 zmeseh ◄ v količini, ki znaša eno tono ali več na leto, Agenciji predloži registracijo.
2. Za monomere, ki se uporabljajo kot na mestu izolirani intermediati ali prepeljani izolirani intermediati, se člena 17 in 18 ne uporabljata.
3. Vsak proizvajalec ali uvoznik polimera predloži Agenciji registracijo monomerne(-ih) snovi ali druge(-ih) snovi, ki jih udeleženec po dobavni verigi navzgor še ni registriral, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
(a) polimer vsebuje 2 % mas. m/m ali več takšne(-ih) monomerne(-ih) ali druge(-ih) snovi v obliki monomernih enot in kemijsko vezane(-ih) snovi;
(b) skupna količina takšne(-ih) monomerne(-ih) ali druge(-ih) snovi znaša eno tono ali več na leto.
4. Ob predložitvi registracije se plača pristojbina v skladu z naslovom IX.
Člen 7
Registracija in prijava snovi v izdelkih
1. Izdelovalec ali uvoznik izdelkov predloži Agenciji registracijo vseh snovi, ki jih vsebujejo ti izdelki, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) ti izdelki vsebujejo snov v količini, ki znaša skupaj več kot eno tono na leto na izdelovalca ali uvoznika;
(b) snov naj bi se sprostila pod običajnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe.
Ob predložitvi registracije se plača pristojbina v skladu z naslovom IX.
2. Izdelovalec ali uvoznik izdelkov prijavi pri Agenciji v skladu z odstavkom 4 tega člena, če snov izpolnjuje kriterije iz člena 57 in je opredeljena v skladu s členom 59(1), če sta izpolnjena naslednja pogoja:
(a) ti izdelki vsebujejo snov v količini, ki znaša skupaj več kot eno tono na leto na izdelovalca ali uvoznika;
(b) ti izdelki vsebujejo snov v količini, ki je višja od koncentracije 0,1 % mas. m/m.
3. Odstavek 2 se ne uporablja, kjer izdelovalec ali uvoznik lahko izključi možnost izpostavljenosti ljudi ali okolja pod normalnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe, vključno pri odstranjevanju. V takih primerih izdelovalec ali uvoznik priskrbi prejemniku izdelka ustrezna navodila.
4. Sporočene informacije morajo vsebovati:
(a) podatke o izdelovalcu ali uvozniku ter podatke za vzpostavitev stika z njim, kakor je določeno v oddelku 1 Priloge VI, razen njihovih mest uporabe;
(b) številko(-e) registracije (registracij) iz člena 20(1), če je (so) na voljo;
(c) identiteto(-e) o snovi(-eh) v skladu z oddelki 2.1 do 2.3.4 Priloge VI;
(d) razvrstitev snovi, kakor je določeno v oddelkih 4.1 in 4.2 Priloge VI;
(e) kratek opis uporabe (uporab) snovi, vsebovane v izdelku, kakor je določeno v oddelku 3.5 Priloge VI ter uporab izdelka(-ov);
(f) količinski razpon snovi, kot na primer od 1 do 10 ton, od 10 do 100 ton itd.
5. Agencija lahko sprejme odločitev, da od izdelovalcev ali uvoznikov izdelkov zahteva, da v skladu s tem naslovom predložijo registracijo za vse snovi v teh izdelkih, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) ti izdelki vsebujejo snov v količini, ki znaša skupaj več kot eno tono na leto na izdelovalca ali uvoznika;
(b) Agencija lahko utemeljeno domneva, da:
(i) se snov sprošča iz izdelkov; in
(ii) sprostitev snovi iz izdelkov predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali za okolje;
(c) za snov ne velja odstavek 1.
Ob predložitvi registracije se plača pristojbina v skladu z naslovom IX.
6. Odstavki 1 do 5 se ne uporabljajo za snovi, ki so za to uporabo že bile registrirane.
7. Od 1. junija 2011 se odstavki 2, 3 in 4 uporabljajo šest mesecev po določitvi snovi v skladu s členom 59(1).
8. Vsi ukrepi za izvajanje odstavkov 1 do 7 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 133(3).
Člen 8
Edini zastopnik proizvajalca, ki nima sedeža v Skupnosti
1. Fizična ali pravna oseba s stalnim bivališčem oziroma sedežem zunaj Skupnosti, ki proizvaja snov kot tako, v ►M3 zmeseh ◄ ali izdelkih, formulira ►M3 zmes ◄ ali izdeluje izdelek, ki se uvaža v Skupnost, lahko sporazumno imenuje fizično ali pravno osebo s stalnim bivališčem oziroma sedežem v Skupnosti, da kot njen edini zastopnik izpolnjuje obveznosti uvoznikov iz tega naslova.
2. Zastopnik izpolnjuje tudi vse druge obveznosti uvoznikov iz te uredbe. Zato mora imeti zadostne izkušnje s področja praktičnega ravnanja s snovmi in informacije o njih, brez poseganja v člen 36 pa mora dati na razpolago in sproti posodabljati informacije o uvoženih količinah in kupcih, katerim so bile te prodane, ter podatke o dobavi iz varnostnega lista, prilagojenega zadnjemu stanju, iz člena 31.
3. Če se zastopnik imenuje v skladu z odstavkoma 1 in 2, proizvajalec, ki nima sedeža v Skupnosti, o imenovanju obvesti uvoznika(-e) iz iste dobavne verige. Ti uvozniki se za namene te uredbe štejejo za nadaljnje uporabnike.
Člen 9
Izvzetje iz splošne obveznosti registriranja za v proizvod in proces usmerjene raziskave in razvoj (PPORD)
1. Členi 5, 6, 7, 17, 18 in 21 se pet let ne uporabljajo za snov, ki jo v Skupnosti proizvede ali vanjo uvozi za namene v proizvod in proces usmerjenih raziskav in razvoja proizvajalec ali uvoznik ali izdelovalec izdelkov sam ali v sodelovanju z navedenimi kupci in v količini, ki je omejena za namene v proizvod in proces usmerjenih raziskav in razvoja.
2. Za namen odstavka 1 proizvajalec ali uvoznik ali izdelovalec izdelkov Agenciji sporoči naslednje informacije:
(a) podatke o proizvajalcu ali uvozniku ali izdelovalcu izdelkov, kakor je določeno v oddelku 1 Priloge VI;
(b) identiteto snovi, kakor je določeno v oddelku 2 Priloge VI;
(c) razvrstitev snovi, če obstaja, kakor je določeno v oddelku 4 Priloge VI;
(d) ocenjeno količino, kakor je določeno v oddelku 3.1 Priloge VI;
(e) seznam kupcev iz odstavka 1 ter njihova imena in naslove.
Ob prijavi se plača pristojbina v skladu z naslovom IX.
Obdobje iz odstavka 1 začne teči, ko Agencija prejme prijavo.
3. Agencija preveri, ali so informacije, ki jih sporoči prijavitelj, popolne, in uporabi se po potrebi prilagojen člen 20(2). Agencija prijavi dodeli številko in datum prijave, ki je datum prejema prijave, ter ju takoj sporoči zadevnemu proizvajalcu ali uvozniku ali izdelovalcu izdelkov. Agencija te informacije sporoči tudi pristojnim organom zadevnih držav članic.
4. Agencija se lahko odloči za uvedbo pogojev, s katerimi zagotovi, da s snovjo, ►M3 zmesjo ◄ ali izdelkom, ki vsebuje snov, ravna samo osebje navedenih kupcev v skladu z odstavkom 2(e) v razumno nadzorovanih pogojih in v skladu z zakonskimi zahtevami v zvezi z zaščito delavcev in okolja, ter da snov kot taka niti v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku nikoli ne bo dana na razpolago širši javnosti in se bodo preostale količine po preteku obdobja izvzetja ponovno zbrale zaradi odstranitve.
V takšnih primerih lahko Agencija zahteva od prijavitelja, da priskrbi dodatne potrebne informacije.
5. Če ni navedeno drugače, proizvajalec ali uvoznik snovi ali izdelovalec ali uvoznik izdelkov ne sme proizvesti ali uvoziti snovi ali izdelati ali uvoziti izdelkov prej kot v dveh tednih po prijavi.
6. Proizvajalec ali uvoznik ali izdelovalec izdelkov upošteva vse pogoje, ki jih postavi Agencija v skladu z odstavkom 4.
7. Agencija se lahko odloči, da na zahtevo petletno obdobje izvzetja podaljša za največ dodatnih pet let, v primeru snovi, namenjenih izključno razvoju zdravil za humano in veterinarsko uporabo, ali snovi, ki niso dane na trg, pa za največ dodatnih deset let, če lahko proizvajalec, uvoznik ali izdelovalec izdelkov na podlagi raziskovalnega in razvojnega programa dokaže, da je takšno podaljšanje upravičeno.
8. Agencija vse osnutke odločitev sporoči pristojnim organom posameznih držav članic, v katerih potekajo proizvodnja, uvoz, izdelava ali v proizvode in procese usmerjene raziskave.
Pri sprejetju odločitev v skladu z odstavkoma 4 in 7 Agencija upošteva vse pripombe teh pristojnih organov.
9. Agencija in pristojni organi zadevnih držav članic vedno obravnavajo vse informacije, predložene v skladu z odstavki 1 do 8, kot zaupne.
10. Proti odločitvam Agencije iz odstavkov 4 in 7 tega člena se lahko vloži pritožba v skladu s členi 91, 92 in 93.
Člen 10
Informacije, ki se predložijo za splošno registracijo
Registracija, ki se zahteva na podlagi člena 6 ali člena 7(1) ali (5), vsebuje vse naslednje informacije:
(a) tehnično dokumentacijo, ki zajema:
(i) podatke o proizvajalcu(-ih) ali uvozniku(-ih), kakor je določeno v oddelku 1 Priloge VI;
(ii) identiteto snovi, kakor je določeno v oddelku 2 Priloge VI;
(iii) informacije o proizvodnji in uporabi(-ah) snovi, kakor je določeno v oddelku 3 Priloge VI; te informacije vključujejo vse navedene uporabe registracijskega zavezanca. Če registracijski zavezanec meni, da je to primerno, lahko te informacije vključujejo ustrezno kategorijo uporabe in izpostavljenosti;
(iv) razvrstitev in označitev snovi, kakor je določeno v oddelku 4 Priloge VI;
(v) navodila za varno uporabo snovi, kakor je določeno v oddelku 5 Priloge VI;
(vi) povzetke študij za informacije, ki izhajajo iz uporabe prilog VII do XI;
(vii) grobe povzetke študij za informacije, ki izhajajo iz uporabe prilog VII do XI, če se zahtevajo v skladu s Prilogo I;
(viii) navedbo, katere informacije, predložene v skladu s (iii), (iv), (vi), (vii) ali pododstavkom (b), je preveril ocenjevalec, ki ga je izbral proizvajalec ali uvoznik in ki ima ustrezne izkušnje;
(ix) predloge za testiranje, kjer je to navedeno v prilogah IX in X;
(x) podatke o izpostavljenosti za snovi v količinah 1 do 10 ton, kakor je določeno v oddelku 6 Priloge VI;
(xi) zahtevek glede informacij iz člena 119(2), za katere proizvajalec ali uvoznik meni, da naj ne bi bile na voljo na spletu v skladu s členom 77(2)(e), vključno z utemeljitvijo, zakaj naj bi objava škodila njegovim poslovnim interesom ali interesom katere koli zadevne strani.
Razen v primerih iz členov 25(3), 27(6) ali 30(3), registracijski zavezanec zakonito razpolaga s celovitim poročilom o študiji ali ima dovoljenje za sklicevanje na celovito poročilo o študiji, povzeto v točkah (vi) in (vii) za namene registracije;
(b) poročilo o kemijski varnosti, če se to zahteva v skladu s členom 14, v obliki določeni v Prilogi I. Zadevni oddelki tega poročila lahko vključujejo, če registracijski zavezanec meni, da je to primerno, kategorijo uporabe in izpostavljenosti.
Člen 11
Skupna predložitev podatkov, ki jo opravi več registracijskih zavezancev
1. Če naj bi snov v Skupnosti proizvajal eden ali več proizvajalcev in/ali uvažal eden ali več uvoznikov ter/ali če jo je treba v skladu s členom 7 registrirati, se uporablja naslednje:
Ob upoštevanju odstavka 3, informacije, navedene v členu 10(a)(iv), (vi), (vii) in (ix), ter vse ustrezne navedbe v členu 10(a)(viii), najprej predloži registracijski zavezanec, ki deluje na podlagi skupnega dogovora z drugim(-i) registracijskim(-i) - zavezancem(-i) (v nadaljevanju „glavni registracijski zavezanec“).
Vsak registracijski zavezanec kasneje ločeno predloži informacije, določene v členu 10(a)(i), (ii), (iii) in (x), ter vse ustrezne navedbe iz člena 10(a)(viii).
Registracijski zavezanci se lahko sami odločijo, ali bodo informacije iz člena 10(a)(v) in (b) in vse ustrezne navedbe iz člena 10 (a)(viii) predložili ločeno ali pa jih bo v imenu vseh predložil en registracijski zavezanec.
2. Vsak registracijski zavezanec mora izpolnjevati določila iz odstavka 1 le za informacije, določene v členu 10(a)(iv), (vi), (vii) in (ix), ki so zahtevane za registracijo znotraj njegovega količinskega razpona v skladu s členom 12.
3. Registracijski zavezanec lahko predloži informacije iz člena 10(a)(iv), (vi), (vii) ali (ix) ločeno, če:
(a) bi bilo zanj nesorazmerno drago, če bi te informacije predložil skupaj; ali
(b) bi predložitev teh informacij skupaj vodila k razkritju informacij, za katere meni, da so poslovno občutljive in bi mu njihovo razkritje lahko povzročilo znatno poslovno škodo; ali
(c) z glavnim registracijskim zavezancem ne soglaša glede izbire teh informacij.
Če se točke (a), (b) ali (c) uporabljajo, registracijski zavezanec skupaj z dokumentacijo predloži razlago, zakaj bi bili stroški nesorazmerni, zakaj bi razkritje informacij verjetno povzročilo znatno poslovno škodo ali kakšna je narava tega nesoglasja glede na posamezni primer.
4. Ob predložitvi registracije se plača pristojbina v skladu z naslovom IX.
Člen 12
Informacije, ki se predložijo v zvezi s količino
1. Tehnična dokumentacija iz člena 10(a) mora v zvezi s točkama (vi) in (vii) navedene določbe vključevati vse pomembne in za registracijskega zavezanca razpoložljive fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke podatke ter vsaj:
(a) informacije iz Priloge VII za snovi, ki niso v postopnem uvajanju, ter za snovi v postopnem uvajanju, ki izpolnjujejo enega ali več kriterijev iz Priloge III in se proizvedejo ali uvozijo v količini, ki znaša eno tono ali več na leto na proizvajalca ali uvoznika;
(b) informacije o fizikalno-kemijskih lastnostih iz oddelka 7 Priloge VII za snovi v postopnem uvajanju, ki se proizvedejo ali uvozijo v količini, ki znaša eno tono ali več na leto na proizvajalca ali uvoznika in ne izpolnjujejo nobenega izmed kriterijev iz Priloge III;
(c) informacije iz prilog VII in VIII za snovi, ki se proizvedejo ali uvozijo v količini, ki znaša 10 ton ali več na leto na proizvajalca ali uvoznika;
(d) informacije iz prilog VII in VIII ter predloge testov za pridobitev informacij iz Priloge IX glede snovi, ki se proizvedejo ali uvozijo v količini, ki znaša 100 ton ali več na leto na proizvajalca ali uvoznika;
(e) informacije iz prilog VII in VIII ter predloge za testiranje za pridobitev informacij iz prilog IX in X glede snovi, ki se proizvedejo ali uvozijo v količini, ki znaša 1 000 ton ali več na leto na proizvajalca ali uvoznika.
2. Takoj ko količina že registrirane snovi na proizvajalca ali uvoznika doseže naslednji količinski prag, proizvajalec ali uvoznik Agencijo nemudoma obvesti o dodatnih informacijah, ki jih zahteva v skladu z odstavkom 1. Uporablja se po potrebi prilagojeni člen 26(3) in (4).
3. Ta člen se uporablja za izdelovalce izdelkov in se po potrebi prilagodi.
Člen 13
Splošne zahteve za pridobitev informacij o intrinzičnih lastnostih snovi
1. Informacije o intrinzičnih lastnostih snovi se lahko pridobijo tudi na druge načine in ne samo s testi, če so izpolnjeni pogoji iz Priloge XI. Informacije, zlasti o toksičnosti za ljudi, se pridobijo, kadar koli je mogoče, tudi na druge načine in ne samo s testi na vretenčarjih, z uporabo alternativnih metod, kot so metode in vitro, ali kvalitativnih in kvantitativnih modelov razmerja med strukturo in aktivnostjo snovi ali iz informacij o strukturno sorodnih snoveh (združevanje v skupine ali navzkrižno branje). Testiranja v skladu z oddelkoma 8.6 in 8.7 Priloge VIII, Prilogo IX in Prilogo X se lahko izpustijo, kjer to utemeljujejo informacije o izpostavljenosti in ukrepi za obvladovanje tveganj, izvedeni, kot je določeno v oddelku 3 Priloge XI.
2. Te metode se redno pregledujejo in izboljšujejo, da se zmanjša število testiranj na vretenčarjih in število udeleženih živali. Komisija čim prej in po posvetu z ustreznimi interesnimi skupinami po potrebi pripravi predlog spremembe uredbe Komisije o testnih metodah, sprejetih v skladu s postopkom iz člena 133(4), in predlog spremembe prilog te uredbe, da se nadomesti, zmanjša in izboljša testiranje na živalih. Predlogi sprememb navedene uredbe Komisije se sprejmejo v skladu s postopkom iz odstavka 3, predlogi sprememb prilog te uredbe pa v skladu s postopkom iz člena 131.
3. Če se za pridobitev informacij o intrinzičnih lastnostih snovi zahtevajo testi, se ti izvedejo v skladu s testnimi metodami iz uredbe Komisije ali v skladu z drugimi mednarodnimi testnimi metodami, ki jih Komisija ali Agencija priznava kot enakovredne. Komisija sprejme navedeno uredbo, namenjeno spremembi nebistvenih določb te uredbe, z njeno dopolnitvijo v skladu s postopkom iz člena 133(4).
Informacije o intrinzičnih lastnostih snovi se lahko pridobijo v skladu z drugimi testnimi metodami, če so izpolnjeni pogoji iz Priloge XI.
4. Ekotoksikološki in toksikološki testi ter analize se opravijo v skladu z načeli dobre laboratorijske prakse iz Direktive 2004/10/ES ali drugih mednarodnih standardov, ki jih Komisija ali Agencija priznava kot enakovredne, in ob upoštevanju določb Direktive 86/609/EGS, če je primerno.
5. Če je bila snov že registrirana, se novi registracijski zavezanec lahko sklicuje na povzetke študij ali grobe povzetke študij, ki so bili za enako snov že prej predloženi, če lahko dokaže, da je snov, ki jo želi registrirati, enaka predhodno registrirani snovi, vključno s stopnjo čistot in vrsto nečistot, ter če mu je (so mu) predhodni registracijski zavezanec(-ci) dovolil(-i) sklicevanje na celovito poročilo o študiji za namene registracije.
Novi registracijski zavezanec se na takšne študije ne sklicuje pri zagotavljanju informacij iz oddelka 2 Priloge VI.
Člen 14
Poročilo o kemijski varnosti ter obvezna uporaba in priporočilo ukrepov za zmanjšanje tveganja
1. Brez poseganja v člen 4 Direktive 98/24/ES se izvede ocena kemijske varnosti in pripravi poročilo o kemijski varnosti za vse snovi, ki jih je treba registrirati v skladu s tem poglavjem, v količini 10 ton ali več na leto na registracijskega zavezanca.
Poročilo o kemijski varnosti dokumentira oceno kemijske varnosti, ki se izvede v skladu z odstavki 2 do 7 ter Prilogo I za vsako snov kot tako ali v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku ali za skupino snovi.
2. Ocene kemijske varnosti v skladu z odstavkom 1 ni treba opraviti za snov v ►M3 zmesi ◄ , če je njena koncentracija v ►M3 zmesi ◄ nižja od naslednjih vrednosti:
(a) veljavnih koncentracij iz tabele člena 3(3) Direktive 1999/45/ES;
(b) posebnih mejnih koncentracij, ki so določene v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. december 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi in zmesi ( 39 );
(ba) v primeru snovi, ki so razvrščene kot nevarne za vodno okolje, če je bil množilni faktor, v nadaljnjem besedilu „M-faktor“, določen v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008, mejnih vrednosti iz tabele 1.1 v Prilogi I k navedeni uredbi, ki so prilagojene na podlagi izračuna, določenega v oddelku 4.1 Priloge I k navedeni uredbi;
(c) mejnih koncentracij iz dela B Priloge II k Direktivi 1999/45/ES;
(d) mejnih koncentracij iz dela B Priloge III k Direktivi 1999/45/ES;
(e) posebnih mejnih koncentracij iz sporazumnega vnosa v popisu razvrščanja in označevanja iz člena 42 Uredbe (ES) št. 1272/2008;
(ea) v primeru snovi, ki so razvrščene kot nevarne za vodno okolje, če je bil M- faktor določen na podlagi sporazumnega vpisa v popisu razvrščanja in označevanja iz člena 42 Uredbe (ES) št. 1272/2008, mejnih vrednosti iz tabele 1.1 v Prilogi I k navedeni uredbi, ki so prilagojene na podlagi izračuna, določenega v oddelku 4.1 Priloge I k navedeni uredbi;
(f) 0,1 % mas. m/m, če snov izpolnjuje kriterije iz Priloge XIII te uredbe.
3. Ocena kemijske varnosti snovi zajema naslednje faze:
(a) oceno nevarnosti za zdravje ljudi;
(b) oceno nevarnosti fizikalno-kemijskih lastnosti;
(c) oceno nevarnosti za okolje;
(d) oceno obstojni, bioakumulativni, strupeni (PBT) ter zelo obstojni, zelo bioakumulativni (vPvB).
4. Če registracijski zavezanec na podlagi izvedenih faz (a) do (d) odstavka 3 ugotovi, da snov izpolnjuje kriterije za razvrstitev v katerega koli od naslednjih razredov ali kategorij nevarnosti iz Priloge I Uredbe (ES) št. 1272/2008:
(a) razredi nevarnosti 2.1 do 2.4, 2.6 in 2.7, 2.8 vrste A in B, 2.9, 2.10, 2.12, 2.13 iz kategorij 1 in 2, 2.14 iz kategorij 1 in 2, 2.15 vrste A do F;
(b) razredi nevarnosti 3.1 do 3.6, 3.7 (škodljivi učinki na spolno delovanje in plodnost ali razvoj), 3.8 (razen narkotičnih učinkov), 3.9 in 3.10;
(c) razred nevarnosti 4.1;
(d) razred nevarnosti 5.1;
ali da se snov šteje za PBT ali vPvB, ocena kemijske varnosti vključuje še naslednje dodatne faze:
(a) oceno izpostavljenosti, vključno s pripravo scenarija(-ev) izpostavljenosti (ali, če je to primerno, opredelitev ustrezne kategorije uporabe in izpostavljenosti) ter oceno izpostavljenosti;
(b) opredelitev tveganja.
V scenarijih izpostavljenosti (po potrebi kategorije za uporabo in izpostavljenost), oceni izpostavljenosti in opredelitvi tveganja je treba obravnavati vse navedene uporabe registracijskega zavezanca.
5. V poročilu o kemijski varnosti ni treba upoštevati nevarnosti, ki jo za zdravje ljudi pomenijo naslednje končne uporabe:
(a) v materialih za stik z živili na področju uporabe Uredbe (ES) št. 1935/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili ( 40 );
(b) v kozmetičnih proizvodih na področju uporabe Direktive 76/768/EGS.
6. Vsak registracijski zavezanec določi in uporablja primerne ukrepe za ustrezno nadzorovanje tveganja iz ocene kemijske varnosti in jih, če je ustrezno, priporoči v varnostnih listih, ki jih priskrbi v skladu s členom 31.
7. Vsak registracijski zavezanec, ki mora opraviti oceno kemijske varnosti, da svoje poročilo o kemijski varnosti, ki ga sproti dopolnjuje, na voljo drugim.
POGLAVJE 2
Snovi, ki se štejejo za registrirane
Člen 15
Snovi v fitofarmacevtskih sredstvih in biocidnih proizvodih
1. Aktivne snovi in pomožne snovi v formulaciji, proizvedene ali uvožene izključno za uporabo v fitofarmacevtskih sredstvih, ki so vključene v Prilogo I Direktive Sveta 91/414/EGS ( 41 ) ali v Uredbo Komisije (EGS) št. 3600/92 ( 42 ), Uredbo Komisije (ES) št. 703/2001 ( 43 ), Uredbo Komisije (ES) št. 1490/2002 ( 44 ) ali v Odločbo Komisije 2003/565/ES ( 45 ), ter snovi, za katere je Komisija v skladu s členom 6 Direktive 91/414/EGS sprejela odločitev o popolnosti dokumentacije, se štejejo, da so bile registrirane in da je njihova registracija zaključena za proizvodnjo ali uvoz za uporabo kot fitofarmacevtsko sredstvo ter tako izpolnjujejo zahteve iz poglavij 1 in 5 tega naslova.
2. Aktivne snovi, proizvedene ali uvožene izključno za uporabo v biocidnih proizvodih, ki so bile vključene v priloge I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih ►M3 zmesi ◄ v promet ( 46 ) ali v Uredbo Komisije (ES) št. 2032/2003 ( 47 ) o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES do datuma odločitve iz drugega pododstavka člena 16(2) Direktive 98/8/ES, se štejejo, da so bile registrirane za proizvodnjo ali uvoz za uporabe iz takšne vključitve ter tako izpolnjujejo zahteve iz poglavij 1 in 5 tega naslova.
Člen 16
Naloge Komisije, Agencije in registracijskega zavezanca za registrirane snovi
1. Komisija ali ustrezni organ Skupnosti da Agenciji na voljo informacije, enakovredne tistim, ki so zahtevane na podlagi člena 10, za snovi, za katere velja, da so registrirane v skladu s členom 15. Agencija te informacije ali sklicevanje nanje vključi v svojo podatkovno zbirko in o tem obvesti pristojne do 1. decembra 2008.
2. Členi 21, 22 in 25 do 28 se ne uporabljajo za uporabe snovi, za katere velja, da so registrirane v skladu s členom 15.
POGLAVJE 3
Obvezno registriranje in zahtevane informacije za določene vrste izoliranih intermediatov
Člen 17
Registracija na mestu izoliranih intermediatov
1. Vsak proizvajalec, ki proizvede na mestu izolirane intermediate v količini, ki znaša eno tono ali več na leto, pri Agenciji predloži registracijo za registracijo na mestu izoliranega intermediata.
2. Registracijska dokumentacija na mestu izoliranega intermediata vsebuje vse naslednje informacije v obsegu, ki proizvajalcu omogoči, da jo lahko predloži brez dodatnega testiranja:
(a) podatke o proizvajalcu, kakor je določeno v oddelku 1 Priloge VI;
(b) identiteto intermediata, kakor je določeno v oddelkih 2.1 do 2.3.4 Priloge VI;
(c) razvrstitev intermediata, kakor je določeno v oddelku 4 Priloge VI;
(d) vse razpoložljive obstoječe informacije o fizikalno-kemijskih lastnostih intermediata ter o njihovem vplivu na zdravje ljudi in okolje. Kjer je na voljo celovito poročilo o študiji, se predloži povzetek študije;
(e) kratek splošni opis uporabe, kakor je določeno v oddelku 3.5 Priloge VI;
(f) podrobnosti o ukrepih, uporabljenih za obvladovanje tveganja.
Razen v primerih iz členov 25(3), 27(6) ali 30(3) registracijski zavezanec zakonito razpolaga s celovitim poročilom o študiji ali ima dovoljenje za sklicevanje na celovito poročilo o študiji, povzeto v točki (d) za namene registracije.
Ob registraciji se plača pristojbina v skladu z naslovom IX.
3. Odstavek 2 se za na mestu izolirane intermediate uporablja le, če proizvajalec potrdi, da se snov proizvaja in uporablja le pod strogo nadzorovanimi pogoji, in sicer, da je snov v svojem celotnem življenjskem ciklusu dosledno nadzorovana s tehničnimi sredstvi. Postopki in tehnologije nadzora se uporabljajo za zmanjšanje emisije in izpostavljenosti zaradi te na najmanjšo mero.
Če ti pogoji niso izpolnjeni, se v registracijsko dokumentacijo vključijo informacije iz člena 10.
Člen 18
Registracija transportiranih izoliranih intermediatov
1. Vsak proizvajalec ali uvoznik transportiranega izoliranega intermediata v količini, ki znaša eno tono ali več na leto, Agenciji predloži registracijo transportiranega izoliranega intermediata.
2. Registracijska dokumentacija za transportiran izolirani intermediat vsebuje vse naslednje informacije:
(a) podatke o proizvajalcu ali uvozniku, kakor je določeno v oddelku 1 Priloge VI;
(b) identiteto intermediata, kakor je določeno v oddelkih 2.1 do 2.3.4 Priloge VI;
(c) razvrstitev intermediata, kakor je določeno v oddelku 4 Priloge VI;
(d) vse razpoložljive obstoječe informacije o fizikalno-kemijskih lastnostih intermediata ter o njihovem vplivu na zdravje ljudi in okolje. Kjer je na voljo celovito poročilo o študiji, se predloži povzetek študije;
(e) kratek splošni opis uporabe, kakor je določeno v oddelku 3.5 Priloge VI;
(f) podrobnosti o ukrepih, uporabljenih za obvladovanje tveganja in priporočenih uporabniku v skladu z odstavkom 4.
Razen v primerih iz členov 25(3), 27(6) ali 30(30) registracijski zavezanec zakonito razpolaga s celovitim poročilom o študiji ali ima dovoljenje za sklicevanje na celovito poročilo o študiji, povzeto v točki (d) za namene registracije.
Ob registraciji se plača pristojbina v skladu z naslovom IX.
3. Registracijska dokumentacija za transportiran izolirani intermediat v količini, ki znaša več kot 1 000 ton na leto na proizvajalca ali uvoznika, mora poleg informacij iz odstavka 2 vključevati še informacije iz Priloge VII.
Za pridobitev teh informacij se uporablja člen 13.
4. Odstavka 2 in 3 se za transportirane izolirane intermediate uporabljata samo, če proizvajalec ali uvoznik sam potrdi ali izjavi, da je prejel potrdilo uporabnika, da sinteza druge(-ih) snovi iz tega intermediata poteka na drugih mestih pod naslednjimi strogo nadzorovanimi pogoji:
(a) snov je v svojem celotnem življenjskem ciklusu dosledno nadzorovana s tehničnimi sredstvi, vključno s proizvodnjo, očiščevanjem, čiščenjem in vzdrževanjem opreme, vzorčenjem, analiziranjem, polnjenjem in praznjenjem opreme ali posod, odstranjevanjem ali čiščenjem odpadkov in skladiščenjem;
(b) uporaba postopkov in tehnologij nadzora, ki zmanjšajo emisijo in izpostavljenost zaradi te na najmanjšo mero;
(c) s snovjo ravna samo ustrezno usposobljeno in pooblaščeno osebje;
(d) pri čiščenju in vzdrževanju se uporabijo posebni procesi, kot sta prepihavanje in spiranje, preden se sistem odpre ali se vanj vstopi;
(e) v primeru nesreče ali če se proizvajajo odpadki, se uporabijo procesi in/ali tehnologije nadzora za zmanjšanje emisij in izpostavljenosti zaradi njih med procesi očiščevanja ali čiščenja in vzdrževanja na najmanjšo mero;
(f) procesi za ravnanje s snovjo so dobro dokumentirani in pod strogim nadzorom upravljavca mesta.
Če pogoji iz prvega pododstavka niso izpolnjeni, se v registracijsko dokumentacijo vključijo informacije iz člena 10.
Člen 19
Skupna predložitev podatkov o izoliranih intermediatih s strani več registracijskih zavezancev
1. Če naj bi na mestu izolirani intermediat ali transportirani intermediat v Skupnosti proizvajal eden ali več proizvajalcev in/ali uvažal eden ali več uvoznikov, se uporabi naslednje.
Informacije, navedene v členu 17(2)(c) in (d) in členu 18(2)(c) in (d), ob upoštevanju odstavka 2 tega člena, najprej predloži proizvajalec ali uvoznik, ki deluje na podlagi skupnega dogovora z drugim(-i) proizvajalcem(-i) ali uvoznikom(-i) (v nadaljevanju „glavni registracijski zavezanec“).
Vsak registracijski zavezanec kasneje ločeno predloži informacije iz člena 17(2)(a), (b), (e) in (f) ter člena 18(2)(a), (b), (e) in (f).
2. Proizvajalec ali uvoznik lahko predloži informacije iz člena 17(2)(c) ali (d) in člena 18(2)(c) ali (d) ločeno, če:
(a) bi bilo zanj nesorazmerno drago, če bi to predložil skupaj; ali
(b) bi predložitev teh informacij skupaj vodila k razkritju informacij, za katere meni, da so poslovno občutljive in bi mu njihovo razkritje lahko povzročilo znatno poslovno škodo; ali
(c) z glavnim registracijskim zavezancem ne soglaša glede izbire teh informacij.
Če se točke (a), (b) ali (c) uporabljajo, proizvajalec ali uvoznik skupaj z dokumentacijo predloži razlago, zakaj bi bili stroški nesorazmerni, zakaj bi razkritje informacij verjetno povzročilo znatno poslovno škodo ali kakšna je narava tega nesoglasja, glede na posamezni primer.
3. Ob predložitvi registracije se plača pristojbina v skladu z naslovom IX.
POGLAVJE 4
Skupne določbe za vse registracije
Člen 20
Naloge Agencije
1. Agencija vsaki registraciji ob predložitvi dodeli številko, ki se mora uporabljati za vse dopise, povezane z registracijo, dokler se registracija ne šteje za zaključeno, ter datum predložitve, ki je datum, na katerega je Agencija prejela registracijo.
2. Agencija preveri popolnost posameznih registracij, da preveri, ali so bili predloženi vsi sestavni deli, ki se zahtevajo v skladu s členoma 10 in 12 ali členoma 17 ali 18, ter ali je bila plačana pristojbina za registracijo iz člena 6(4), člena 7(1) in (5), člena 17(2) ali člena 18(2). Pregled popolnosti ne vključuje ocene kakovosti ali ustreznosti predloženih podatkov ali dokazil.
Kar zadeva registracijo snovi v postopnem uvajanju, predloženo dva meseca pred potekom ustreznega roka iz člena 23, Agencija preveri popolnost v treh tednih po datumu predložitve ali tri mesece po poteku tega roka.
Če je registracija nepopolna, Agencija pred potekom roka treh tednov ali treh mesecev iz drugega pododstavka obvesti registracijskega zavezanca o nadaljnjih informacijah, ki so potrebne za popolno registracijo, ter za to določi razumen rok. Registracijski zavezanec svojo registracijo dopolni in jo v predpisanem roku predloži Agenciji. Agencija registracijskemu zavezancu potrdi datum predložitve dodatnih informacij. Agencija opravi dodatni pregled popolnosti in pri tem upošteva predložene dodatne informacije.
Agencija registracijo zavrne, če je registracijski zavezanec ne dopolni v predpisanem roku. Pristojbina za registracijo se v takšnih primerih ne povrne.
3. Ko je registracija zaključena, Agencija zadevni snovi določi registracijsko številko in datum registracije, ki je enak datumu predložitve. Agencija registracijsko številko in datum registracije nemudoma sporoči zadevnemu registracijskemu zavezancu. Registracijska številka se uporablja za vse poznejše dopise, povezane z registracijo.
4. Agencija pristojni organ zadevne države članice v roku 30 dni po datumu predložitve obvesti o tem, da so v podatkovni zbirki Agencije na voljo naslednje informacije:
(a) registracijska dokumentacija, skupaj s številko predložitve ali registracije;
(b) datum predložitve ali registracije;
(c) rezultat pregleda popolnosti; ter
(d) vse zahteve za dodatne informacije in rok, določen v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 2.
Zadevna država članica je država članica, v kateri poteka proizvodnja ali v kateri ima uvoznik svoj sedež.
Če se proizvajalčevi proizvodni obrati nahajajo v več kot eni državi članici, je zadevna država članica tista, v kateri ima proizvajalec svoj sedež. Obveščene so tudi druge države članice, v katerih se nahajajo proizvodni obrati.
Agencija pristojni organ zadevne države članice obvesti takoj, ko so kakršne koli dodatne informacije, ki jih je predložil registracijski zavezanec, na voljo v podatkovni zbirki Agencije.
5. Proti odločitvam Agencije iz odstavka 2 tega člena se lahko vloži pritožba v skladu s členi 91, 92 in 93.
6. Če novi registracijski zavezanec Agenciji predloži dodatne informacije o določeni snovi, Agencija obstoječe registracijske zavezance obvesti, da so te informacije na voljo v podatkovni zbirki za namene člena 22.
Člen 21
Proizvodnja in uvoz snovi
1. Registracijski zavezanec lahko začne snov proizvajati ali uvažati ali izdelovati ali uvažati izdelek oziroma s tem nadaljuje, če Agencija v skladu s členom 20(2) v treh tednih po datumu predložitve ne navede drugače in brez vpliva na člen 27(8).
V primeru registracij snovi v postopnem uvajanju lahko tak registracijski zavezanec nadaljuje s proizvajanjem ali z uvažanjem snovi ali izdelovanjem ali uvažanjem izdelka, če Agencija v skladu s členom 20(2) v treh tednih po datumu predložitve ne navede drugače ali če je registracija predložena dva meseca pred potekom ustreznega roka iz člena 23 in Agencija v skladu s členom 20(2) v treh mesecih od roka ne navede drugače in to ne posega v člen 27(8).
V primeru dopolnitve registracije v skladu s členom 22 lahko registracijski zavezanec nadaljuje s proizvajanjem ali uvažanjem snovi ali z izdelavo ali uvažanjem izdelka, če Agencija v skladu s členom 20(2) v treh tednih po datumu dopolnitve ne navede drugače in to ne posega v člen 27(8).
2. Če je Agencija registracijskega zavezanca obvestila, da mora predložiti dodatne informacije v skladu s tretjim pododstavkom člena 20(2), lahko registracijski zavezanec, če Agencija ne navede drugače in brez poseganja v člen 27(8), proizvodnjo ali uvoz snovi ali izdelovanje ali uvoz izdelka začne tri tedne po tem, ko Agencija prejme dodatne informacije, potrebne za dopolnitev njegove registracije.
3. Če glavni registracijski zavezanec predloži del registracije v imenu enega ali več registracijskih zavezancev, kot predvideva člen 11 ali 19, lahko začne kateri koli drugi registracijski zavezanec proizvajati ali uvažati snov ali izdelovati ali uvažati izdelke šele po poteku roka iz odstavka 1 ali 2 tega člena in če Agencija ne navede drugače v zvezi z registracijo glavnega registracijskega zavezanca, ki deluje v imenu drugih ali njegove registracije.
Člen 22
Nadaljnje obveznosti registracijskih zavezancev
1. Po registraciji mora registracijski zavezanec na svojo pobudo in brez nepotrebnega odlašanja svojo registracijo dopolniti s pomembnimi novimi informacijami in jo predložiti Agenciji v naslednjih primerih:
(a) sprememba njegovega statusa, kot je proizvajalec, uvoznik ali izdelovalec izdelkov, ali sprememba njegovih podatkov, kot je ime ali naslov;
(b) sprememba sestave snovi v skladu z oddelkom 2 Priloge VI;
(c) sprememba letnih ali skupnih količin, ki jih proizvede ali uvozi, ali količin snovi v izdelkih, ki jih izdela ali uvozi, če imajo za posledico spremembo količinskega razpona, vključno s prenehanjem proizvodnje ali uvoza;
(d) nove določene uporabe in nove priporočene uporabe oddelka 3.7 Priloge VI, za katere se snov proizvaja ali uvaža;
(e) nova spoznanja glede tveganj snovi za zdravje ljudi in/ali okolje, za katera se lahko upravičeno pričakuje, da je z njimi seznanjen in ki vodijo k spremembam varnostnega lista ali poročila o kemijski varnosti;
(f) vsaka sprememba v razvrstitvi in označitvi snovi;
(g) vsaka posodobitev ali sprememba poročila o kemijski varnosti ali oddelka 5 Priloge VI;
(h) ugotovitev registracijskega zavezanca, da je treba opraviti test v skladu s Prilogo IX ali Prilogo X; v tem primeru je treba oblikovati predlog za testiranje;
(i) sprememba odobrenega dostopa do informacij v registraciji.
Agencija sporoči te informacije pristojnemu organu zadevne države članice.
2. Registracijski zavezanec Agenciji predloži dopolnitev registracije, ki vsebuje informacije, zahtevane na podlagi sklepa v skladu s členom 40, 41 ali 46, ali upošteva sklep, sprejet v skladu s členoma 60 in 73, v roku, ki je naveden v sklepu. Agencija pristojni organ ustrezne države članice obvesti, da so informacije na voljo v njeni podatkovni zbirki.
3. Agencija preveri popolnost posameznih dopolnjenih registracij v skladu s prvim in drugim pododstavkom člena 20(2). V primerih, ko je dopolnitev v skladu s členom 12(2) in odstavkom 1(c) tega člena, Agencija preveri popolnost informacij, ki jih je predložil registracijski zavezanec, in po potrebi se uporabi prilagojeni člen 20(2).
4. V primerih iz člena 11 ali 19 vsak registracijski zavezanec informacije iz odstavka 1(c) tega člena predloži ločeno.
5. Ob dopolnitvi se plača ustrezni del pristojbine, ki se zahteva v skladu z naslovom IX.
POGLAVJE 5
Prehodne določbe, ki se uporabljajo za snovi v postopnem uvajanju in prijavljene snovi
Člen 23
Posebne določbe za snovi v postopnem uvajanju
1. Členi 5, 6, 7(1), 17, 18 in 21 se ne uporabljajo za naslednje snovi do 1. decembra 2010:
(a) snovi v postopnem uvajanju, ki so v skladu z Direktivo 67/548/EGS razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje v skupino 1 ali 2 in so bile vsaj enkrat po 1. juniju 2007 v Skupnosti proizvedene ali v Skupnost uvožene v količini, ki je znašala eno tono ali več na leto na proizvajalca ali uvoznika;
(b) snovi v postopnem uvajanju, ki so v skladu z Direktivo 67/548/EGS razvrščene kot zelo strupene za vodne organizme, ki lahko povzročijo dolgoročne neugodne posledice v vodnem okolju (R50/53), in so bile vsaj enkrat po 1. juniju 2007 v Skupnosti proizvedene ali v Skupnost uvožene v količini, ki je znašala 100 ton ali več na leto na proizvajalca ali uvoznika;
(c) snovi v postopnem uvajanju, ki so bile vsaj enkrat po 1. juniju 2007 v Skupnosti proizvedene ali v Skupnost uvožene v količini, ki je znašala 1 000 ton ali več na leto na proizvajalca ali uvoznika.
2. Členi 5, 6, 7(1), 17, 18 in 21 se ne uporabljajo do 1. junija 2013 za snovi v postopnem uvajanju, ki so bile vsaj enkrat po 1. juniju 2007 proizvedene v Skupnosti ali v Skupnost uvožene v količini, ki je znašala 100 ton ali več na leto na proizvajalca ali uvoznika.
3. Členi 5, 6, 7(1), 17, 18 in 21 se ne uporabljajo do 1. junija 2018 za snovi v postopnem uvajanju, ki so bile vsaj enkrat po 1. juniju 2007 proizvedene v Skupnosti ali v Skupnost uvožene v količini, ki je znašala eno tono ali več na leto na proizvajalca ali uvoznika.
4. Brez poseganja v odstavke 1 do 3 se registracija lahko predloži kadar koli pred ustreznim rokom.
5. Ta člen se uporablja tudi za snovi, registrirane v skladu s členom 7, in se po potrebi prilagodi.
Člen 24
Prijavljene snovi
1. Prijava v skladu z Direktivo 67/548/EGS se šteje za registracijo za namene iz tega naslova, Agencija pa ji do 1. decembra 2008 dodeli številko registracije.
2. Če količina prijavljene snovi, proizvedene ali uvožene, na proizvajalca oziroma uvoznika, doseže naslednji količinski prag v skladu s členom 12, je treba v skladu s členoma 10 in 12 predložiti dodatno zahtevane informacije, ki ustrezajo temu količinskemu pragu in vsem nižjim količinskim pragom, razen če niso bile že predložene v skladu z navedenima členoma.
NASLOV III
SOUPORABA PODATKOV IN PREPREČEVANJE NEPOTREBNEGA TESTIRANJA
POGLAVJE 1
Cilji in splošna pravila
Člen 25
Cilji in splošna pravila
1. Da se preprečijo testiranja na živalih, se testiranje na vretenčarjih za to uredbo opravijo samo v skrajni sili. Sprejeti je treba tudi ukrepe za omejevanje podvajanja drugih testov.
2. Souporaba informacij in njihova skupna predložitev v skladu s to uredbo sta povezani s tehničnimi podatki in zlasti z informacijami o intrinzičnih lastnostih snovi. Registracijski zavezanci se vzdržijo izmenjave informacij o njihovem tržnem ravnanju, zlasti kar zadeva proizvodne zmogljivosti, obseg proizvodnje ali obseg prodaje, uvozne količine ali tržne deleže.
3. Vsi povzetki študij ali grobi povzetki študij, predloženi v okviru registracije v skladu s to uredbo vsaj dvanajst let prej, se lahko uporabijo za registracijo s strani drugega proizvajalca ali uvoznika.
POGLAVJE 2
Pravila za snovi, ki niso v postopnem uvajanju, in za registracijske zavezance za snovi v postopnem uvajanju, ki se niso predhodno registrirali
Člen 26
Obvezno poizvedovanje pred registracijo
1. Vsak potencialni registracijski zavezanec za snov, ki ni v postopnem uvajanju, ali potencialni registracijski zavezanec za snov v postopnem uvajanju, ki se ni predhodno registriral v skladu s členom 28, poizve pri Agenciji, ali je bila za enako snov že vložena registracija. Hkrati s poizvedbo predloži Agenciji vse naslednje informacije:
(a) svoje podatke, kakor je določeno v oddelku 1 Priloge VI, razen mest uporabe;
(b) identiteto snovi, kakor je določeno v oddelku 2 Priloge VI;
(c) za katere zahtevane informacije bo moral izvesti nove študije, ki bodo vključevale vretenčarje;
(d) za katere zahtevane informacije bo moral izvesti druge nove študije.
2. Če enaka snov še ni bila registrirana, Agencija o tem obvesti potencialnega registracijskega zavezanca.
3. Če je bila enaka snov registrirana pred manj kot dvanajstimi leti, Agencija potencialnemu registracijskemu zavezancu takoj sporoči imena in naslove predhodnega(-ih) registracijskega(-ih) zavezanca(-ev) ter ustrezne povzetke ali grobe povzetke študij, odvisno od primera, ki so jih ti predložili.
Študije, ki vključujejo vretenčarje, se ne smejo ponovno izvesti.
Hkrati Agencija predhodnim registracijskim zavezancem sporoči ime in naslov potencialnega registracijskega zavezanca. Razpoložljive študije se delijo s potencialnim registracijskim zavezancem v skladu s členom 27.
4. Če je več potencialnih registracijskih zavezancev poizvedovalo o enaki snovi, Agencija vse potencialne registracijske zavezance takoj obvesti o imenu in naslovu drugih potencialnih registracijskih zavezancev.
Člen 27
Souporaba obstoječih podatkov v primeru registriranih snovi
1. Pri snoveh, ki so bile registrirane manj kot dvanajst let prej, kot je navedeno v členu 26(3), potencialni registracijski zavezanec:
(a) zahteva v primeru informacij, ki vključujejo teste na vretenčarjih; in
(b) lahko zahteva v primeru informacij, ki ne vključujejo teste na vretenčarjih,
od predhodnega(-ih) registracijskega(-ih) zavezanca(-ev) informacije, ki jih v skladu s členom 10(a)(vi) in (vii) potrebuje za registracijo.
2. Potencialni in predhodni registracijski zavezanec(-ci) iz odstavka 1 lahko glede na zahtevo po informacijah glede na odstavek 1 storita(-jo) vse za dosego sporazuma za souporabo informacij, ki jih zahteva(-jo) potencialni registracijski zavezanec(-ci) v skladu s členom 10(a)(vi) in (vii). Takšen sporazum se lahko nadomesti s predložitvijo zadeve razsodišču in sprejetjem njegove odredbe.
3. Predhodni registracijski zavezanec in potencialni registracijski zavezanec(-ci) storita(-jo) vse za zagotovitev, da se stroški souporabe informacij določijo na pošten, pregleden in nediskriminacijski način. To se lahko olajša z upoštevanjem navodil za delitev stroškov, ki temeljijo na omenjenih načelih in jih je Agencija sprejela v skladu s členom 77(2)(g). Registracijski zavezanci morajo deliti le stroške tistih informacij, ki jih morajo pridobiti za izpolnitev zahtev za svojo registracijo.
4. S sporazumom o souporabi informacij bo prejšnji registracijski zavezanec novemu registracijskemu zavezancu dal na voljo dogovorjene informacije in bo dovolil novemu registracijskemu zavezancu sklicevati se na celovito poročilo o študiji prejšnjega registracijskega zavezanca.
5. Če se takšen sporazum ne doseže, potencialni registracijski zavezanec(-ci) o tem obvesti(-jo) Agencijo in predhodnega registracijskega zavezanca oziroma predhodne registracijske zavezance ne prej kot en mesec potem, ko od Agencije prejme(-jo) ime in naslov predhodnega(-ih) registracijskega(-ih) zavezanca(-ev).
6. Agencija v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 5 potencialnemu registracijskemu zavezancu dovoli sklicevanje na informacije, ki jih je zahteval v svoji registracijski dokumentaciji, pod pogojem, da potencialni registracijski zavezanec na zahtevo Agencije dokaže, da je predhodnemu(-im) registracijskemu(-im) zavezancu(-em) za to informacijo plačal delež prikazanih stroškov. Predhodni registracijski zavezanec(-ci) lahko od potencialnega registracijskega zavezanca terja(-jo), da prevzame sorazmerni delež nastalih stroškov. Pri izračunu sorazmernega deleža si lahko pomaga s smernicami, ki jih je sprejela Agencija v skladu s členom 77(2)(g). Predhodni registracijski zavezanec(-ci) ima(-jo) do potencialnega registracijskega zavezanca terjatev enakega deleža stroškov, ki jih je ta imel, ki je izterljiva na nacionalnih sodiščih, pod pogojem, da potencialnemu registracijskemu zavezancu da na razpolago celovito poročilo o študiji.
7. Proti odločitvam Agencije iz odstavka 6 tega člena se lahko vloži pritožba v skladu s členi 91, 92 in 93.
8. Čakalna doba za registracijo se v skladu s členom 21(1) za novega registracijskega zavezanca podaljša za štiri mesece, če to zahteva predhodni registracijski zavezanec.
POGLAVJE 3
Pravila za snovi v postopnem uvajanju
Člen 28
Obvezno predregistriranje snovi v postopnem uvajanju
1. Vsak potencialni registracijski zavezanec snovi v postopnem uvajanju v količini 1 tone ali več na leto, vključno z intermediati brez omejitev, ki želi biti upravičen do prehodnega režima iz člena 23, predloži Agenciji vse naslednje informacije:
(a) ime snovi, kakor je določeno v oddelku 2 Priloge VI, vključno z njeno številko EINECS in CAS, ali če nista na voljo, katerimi koli drugimi oznakami;
(b) svoje ime in naslov ter ime osebe za stike in po potrebi ime in naslov osebe, ki ga zastopa v skladu s členom 4, kakor je določeno v oddelku 1 Priloge VI;
(c) predvideni rok za registracijo in količinski razpon;
(d) ime(-na) snovi, kakor je določeno v oddelku 2 Priloge VI, vključno z njeno številko (z njihovimi številkami) EINECS in CAS, ali če nista (niso) na voljo, s katerimi koli drugimi oznakami, za katere so razpoložljive informacije pomembne za uporabo oddelkov 1.3 in 1.5 Priloge XI.
2. Informacije iz odstavka 1 se predložijo v časovnem obdobju, ki se začne 1. junija 2008 in konča 1. decembra 2008.
3. Registracijski zavezanci, ki ne predložijo zahtevanih informacij iz odstavka 1, ne morejo uveljavljati člena 23.
4. Agencija do 1. januarja 2009 na svoji spletni strani objavi seznam snovi iz odstavka 1(a) in (d). Ta seznam vsebuje le imena snovi, vključno z njihovo številko EINECS in CAS, če sta na voljo, in drugimi oznakami, ter prvi predvideni rok za registracijo.
5. Po objavi seznama lahko nadaljnji uporabnik snovi, ki ni naveden na seznamu, obvesti Agencijo o interesu, ki ga ima za snov, njegovih kontaktnih podatkih in podatkih o sedanjem dobavitelju. Agencija na svoji domači strani objavi ime snovi in po potrebi potencialnemu registracijskemu zavezancu zagotovi kontaktne podatke nadaljnjega uporabnika.
6. Možni registracijski zavezanci, ki prvič proizvedejo ali uvozijo snov v postopnem uvajanju v količini, ki presega 1 tono ali več na leto, ali prvič uporabijo snov v postopnem uvajanju pri izdelovanju izdelkov ali prvič uvozijo izdelek, ki vsebuje snov v postopnem uvajanju, ki bi jo bilo treba registrirati, po 1. decembru 2008, so upravičeni, da se sklicujejo na člen 23, pod pogojem, da Agenciji predložijo informacije iz odstavka 1 tega člena v 6 mesecih po prvem proizvajanju, uvozu ali uporabi snovi v količini, ki presega 1 tono ali več na leto, in najpozneje 12 mesecev pred ustreznim rokom iz člena 23.
7. Proizvajalci ali uvozniki snovi v postopnem uvajanju v količinah manj kot 1 tono na leto, ki se pojavijo na seznamu, katerega je objavila Agencija v skladu z odstavkom 4 tega člena, in nadaljnji uporabniki teh snovi ter tretje strani, ki imajo informacije o teh snoveh, lahko Agenciji predložijo informacije iz odstavka 1 tega člena ali katere koli druge pomembne informacije o teh snoveh ter tako sodelujejo v forumu za izmenjavo informacij iz člena 29.
Člen 29
Pristojna mesta za izmenjavo informacij o snoveh
1. Vsi potencialni registracijski zavezanci, nadaljnji uporabniki in tretje strani, ki so Agenciji v skladu s členom 28 predložili informacije ali katerih informacije hrani Agencija v skladu s členom 15 za enako snov v postopnem uvajanju, ali registracijski zavezanci, ki so registracijo za to snov v postopnem uvajanju vložili pred rokom iz člena 23(3), so udeleženci foruma za izmenjavo informacij o snoveh (SIEF).
2. Namen vsakega SIEF je:
(a) za namene registracije omogočiti izmenjavo informacij, določenih v členu 10(a)(vi) in (vii) med potencialnimi registracijskimi zavezanci, in se pri tem izogniti podvajanju študij; in
(b) dogovoriti se o razvrstitvi in označitvi, kjer med potencialnimi registracijskimi zavezanci obstaja razlika v razvrstitvi in označitvi snovi.
3. Udeleženci SIEF dajo drugim udeležencem na razpolago obstoječe študije, se odzovejo na zahteve drugih udeležencev po informacijah, skupno ugotavljajo potrebe po dodatnih študijah za namene odstavka 2(a) in organizirajo izvajanje takih študij. Vsak SIEF je operativen do 1. junija 2018.
Člen 30
Souporaba podatkov o testiranjih
1. Preden se opravi test za pridobitev informacij, zahtevanih za registracijo, udeleženec SIEF v okviru svojega SIEF preveri, ali je na voljo ustrezna študija. Če je v okviru SIEF na voljo ustrezna študija, ki vključuje teste na vretenčarjih, udeleženec tega SIEF zaprosi zanjo. Če je v okviru SIEF na voljo ustrezna študija, ki ne vključuje testov na vretenčarjih, udeleženec tega SIEF lahko zaprosi zanjo.
V enem mesecu po oddaji zahtevka lastnik študije zagotovi udeležencu(-em), ki je (so) to zahteval(-i), dokazilo o svojih stroških. Udeleženec(-ci) in lastnik storijo vse za zagotovitev, da se stroški souporabe informacij določijo na pošten, pregleden in nediskriminatoren način. To se lahko olajša z upoštevanjem navodil za delitev stroškov, ki temeljijo na omenjenih načelih in jih je Agencija sprejela v skladu s členom 77(2)(g). Če takšnega sporazuma ne morejo doseči, se stroški razdelijo enakomerno. Lastnik dovoli sklicevanje na celovito poročilo o študiji za namene registracije v dveh tednih po prejemu plačila. Registracijski zavezanci morajo deliti le stroške tistih informacij, ki jih morajo pridobiti za izpolnitev zahtev za svojo registracijo.
2. Če zadevna študija, ki vključuje teste, v okviru SIEF ni na voljo, eden od njegovih udeležencev v imenu ostalih v okviru posameznega SIEF izvede eno samo študijo na zahtevano informacijo. Sprejmejo vse razumne ukrepe, da se v roku, ki ga je določila Agencija, dogovorijo o tem, kdo bo opravil test v imenu drugih udeležencev, in povzetek ali grob povzetek študije predložijo Agenciji. Če dogovor ni dosežen, Agencija določi registracijskega zavezanca ali nadaljnjega uporabnika, ki opravi test. K stroškom izvajanja študije prispevajo vsi udeleženci SIEF, ki zahtevajo študijo, njihov delež pa je sorazmeren s številom udeleženih potencialnih registracijskih zavezancev. Udeleženci, ki študije ne izvajajo, imajo pravico prejeti celovito poročilo o študiji v dveh tednih po plačilu udeležencu, ki je izvedel študijo.
3. Če lastnik študije iz odstavka 1, ki vključuje testiranje na vretenčarjih, odkloni, da bo drugemu(-im) udeležencu(-em) zagotovil dokazilo o stroških te študije ali samo študijo, ne more nadaljevati z registracijo, dokler informacij ne zagotovi drugemu(-im) udeležencu(-em). Drugi udeleženec(-ci) nadaljuje(-jo) z registracijo brez izpolnitve ustreznih zahtevanih informacij in razlog za to navedejo v registracijski dokumentaciji. Študija se ne sme ponoviti, razen če 12 mesecev po datumu registracije drugih udeležencev lastnik te informacije še vedno ni delil z njimi in Agencija zato odloči, da drugi udeleženci test ponovijo. Vendar če je drugi registracijski zavezanec že predložil registracijo s temi informacijami, Agencija drugemu(-im) udeležencu(-em) dovoli, da se nanje sklicuje(-jo) v svoji(-h) - registracijski(-h) dokumentaciji(-ah). Drugi registracijski zavezanec ima do drugih udeležencev terjatev enakega deleža stroškov, ki je izterljiva na nacionalnih sodiščih, pod pogojem, da drugemu(-im) udeležencu(-em) da na razpolago celovito poročilo o študiji.
4. Če lastnik študije iz odstavka 1, ki ne vključuje testiranja na vretenčarjih, odkloni, da bo drugemu(-im) udeležencu(-em) zagotovil dokazilo o stroških te študije ali samo študijo, drugi udeleženci SIEF nadaljuje(-jo) z registracijo, kot če v okviru SIEF ne bi bilo na voljo ustrezne študije.
5. Proti odločitvam Agencije iz odstavka 2 ali 3 tega člena se lahko vloži pritožba v skladu s členi 91, 92 in 93.
6. Lastnik študije, ki zavrne zagotovitev dokazila o stroških ali same študije, kot je navedeno v odstavku 3 ali 4 tega člena, je kaznovan v skladu s členom 126.
NASLOV IV
OBVEŠČANJE V DOBAVNI VERIGI
Člen 31
Zahteve za varnostne liste
1. Dobavitelj snovi ali ►M3 zmesi ◄ dostavi prejemniku snovi ali ►M3 zmesi ◄ varnostni list, izpolnjen v skladu s Prilogo II:
(a) kadar snov ali zmes izpolnjuje kriterije za razvrstitev kot nevarna v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 ali
(b) kadar je snov obstojna, se kopiči v organizmih in je strupena ali zelo obstojna in se zelo lahko kopiči v organizmih v skladu s kriteriji iz Priloge XIII; ali
(c) kadar je snov zaradi drugih razlogov kot tistih iz točk (a) in (b) vključena na seznam, sestavljen v skladu s členom 59(1).
2. Vsak udeleženec dobavne verige, ki mora v skladu s členom 14 ali 37 oceniti kemijsko varnost snovi, zagotovi, da so informacije v varnostnem listu skladne z informacijami iz te ocene. Če se varnostni list sestavi za ►M3 zmes ◄ in je udeleženec dobavne verige pripravil oceno kemijske varnosti za ►M3 zmes ◄ , zadostuje, da so informacije iz varnostnega lista skladne s poročilom o kemijski varnosti za ►M3 zmes ◄ , in ni treba, da so skladne s poročilom o kemijski varnosti za vsako snov iz ►M3 zmesi ◄ .
3. Dobavitelj na zahtevo prejemnika temu priskrbi varnostni list, izpolnjen v skladu s Prilogo II, kadar zmes ne izpolnjuje kriterijev za razvrstitev kot nevarna v skladu z naslovoma I in II Uredbe (ES) št. 1272/2008, toda vsebuje:
(a) v posamezni koncentraciji ≥ 1 mas. % za neplinaste zmesi in ≥ 0,2 vol. % za plinaste zmesi vsaj eno snov, ki je nevarna za zdravje ljudi ali okolje, ali
(b) v posamezni koncentraciji ≥ 1 mas. % za neplinaste zmesi vsaj eno snov, ki je rakotvorna iz kategorije 2, strupena za razmnoževanje iz kategorij 1A, 1B in 2, povzroča preobčutljivost za kožo iz kategorije 1, povzroča preobčutljivost dihal iz kategorije 1 ali ima učinke na dojenje ali prek dojenja ali je obstojna, se lahko kopiči v organizmih in je strupena (PBT) v skladu s kriteriji iz Priloge XIII ali je zelo obstojna in se zelo lahko kopiči v organizmih (vPvB) v skladu s kriteriji iz Priloge XIII ali je zaradi drugih razlogov kot tistih iz točke (a) vključena na seznam, sestavljen v skladu s členom 59(1), ali
(c) snov, za katero obstajajo omejitve izpostavljenosti na delovnem mestu na ravni Skupnosti.
4. Varnostnega lista ni treba dostaviti, če so nevarne snovi ali zmesi, ki so v ponudbi ali prodaji za javnost, opremljene z zadostnimi informacijami, ki uporabnikom omogočajo sprejetje vseh potrebnih ukrepov glede varovanja zdravja ljudi, varnosti in okolja, razen če jih ne zahteva nadaljnji uporabnik ali distributer.
5. Varnostni list se dostavi v uradnem jeziku držav(-e) članic(-e), v katerih (kateri) se snov ali ►M3 zmes ◄ daje v promet, razen če zadevna država članica določi drugače.
6. Varnostni list se opremi z datumom in vsebuje naslednje postavke:
1. identifikacija snovi/ ►M3 zmesi ◄ in družbe/podjetja;
2. ugotovitve o nevarnih lastnostih;
3. sestava/informacije o sestavinah;
4. ukrepi prve pomoči;
5. ukrepi ob požaru;
6. ukrepi ob nezgodnih izpustih;
7. ravnanje in skladiščenje;
8. nadzor nad izpostavljenostjo/osebna zaščita;
9. fizikalne in kemijske lastnosti;
10. obstojnost in reaktivnost;
11. toksikološke informacije;
12. ekološke informacije;
13. smernice odstranjevanja;
14. transportne informacije;
15. zakonsko predpisane informacije;
16. druge informacije.
7. Vsak udeleženec dobavne verige, ki mora pripraviti poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 ali 37, doda ustrezni predvideni scenarij izpostavljenosti (vključno s kategorijo uporabe in izpostavljenosti, kjer je to potrebno) kot prilogo k varnostnemu listu, ki zajema opredeljene uporabe in vključuje posebne pogoje, ki izhajajo iz uporabe oddelka 3 Priloge XI.
Nadaljnji uporabnik vključi ustrezne scenarije izpostavljenosti in uporabi druge ustrezne informacije iz varnostnega lista, ki mu je bil dostavljen med izdelavo njegovega lastnega varnostnega lista za opredeljene uporabe.
Distributer posreduje ustrezne scenarije izpostavljenosti in uporabi druge ustrezne informacije iz varnostnega lista, ki mu je bil dostavljen med izdelavo njegovega lastnega varnostnega lista za uporabe, za katere je posredoval informacije v skladu s členom 37(2).
8. Varnostni list se zagotovi brezplačno na papirju ali v elektronski obliki najpozneje na dan, ko je snov ali zmes prvič dobavljena.
9. Dobavitelji takoj posodobijo varnostni list v naslednjih primerih:
(a) takoj ko so na voljo nove informacije, ki lahko vplivajo na ukrepe za obvladovanje tveganja, ali nove informacije o nevarnostih;
(b) po izdaji avtorizacije ali njene zavrnitve;
(c) po uvedbi omejitve.
Nova, z datumom opremljena različica varnostnega lista z oznako „Sprememba: (dne)“ se zagotovi brezplačno na papirju ali v elektronski obliki vsem predhodnim prejemnikom, ki so jim dobavili snov ali ►M3 zmes ◄ v preteklih 12 mesecih. Posodobitve po registraciji vključujejo registracijsko številko.
10. Če se snovi razvrščajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 v obdobju od začetka njene veljavnosti do 1. decembra 2010, se ta razvrstitev lahko vključi v varnostni list skupaj z razvrstitvijo v skladu z Direktivo 67/548/EGS.
Od 1. decembra 2010 do 1. junija 2015 varnostni listi za snovi vsebujejo razvrstitev v skladu z Direktivo 67/548/EGS in Uredbo (ES) št. 1272/2008.
Če se zmesi razvrščajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 v obdobju od začetka njene veljavnosti do 1. junija 2015, se ta razvrstitev lahko vključi v varnostni list skupaj z razvrstitvijo v skladu z Direktivo 1999/45/ES. Do 1. junija 2015, ko se snovi in zmesi razvrščajo in označujejo v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, se ta razvrstitev navede v varnostnem listu, skupaj z razvrstitvijo snovi, zmesi in njenih sestavin v skladu z Direktivo 67/548/EGS oziroma Direktivo 1999/45/ES.
Člen 32
Obvezno sporočanje informacij po dobavni verigi navzdol za snovi kot take ali v ►M3 zmeseh ◄ , za katere se ne zahteva varnostnega lista
1. Dobavitelj snovi kot take ali v ►M3 zmesi ◄ , ki mu ni treba dostaviti varnostnega lista v skladu s členom 31, prejemniku zagotovi naslednje informacije:
(a) številko(-e) registracije (registracij) iz člena 20(3), če je (so) na voljo, za katero koli snov v skladu s točkami (b), (c) ali (d) tega odstavka;
(b) če je treba za snov pridobiti avtorizacijo ter vse podrobnosti o avtorizacijah, ki so bile v tej dobavni verigi dodeljene ali zavrnjene v skladu z naslovom VII;
(c) podrobne podatke o vseh omejitvah, uvedenih v skladu z naslovom VIII;
(d) vse druge razpoložljive in pomembne informacije o snovi, potrebne za določitev in uporabo ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganja, vključno s posebnimi pogoji, ki izhajajo iz uporabe oddelka 3 Priloge XI.
2. Informacije iz odstavka 1 se sporoči brezplačno na papirju ali v elektronski obliki najpozneje do prve dostave snovi kot take ali v ►M3 zmesi ◄ po 1. juniju 2007.
3. Dobavitelji te informacije takoj posodobijo v naslednjih primerih:
(a) takoj ko so na voljo nove informacije, ki lahko vplivajo na ukrepe za obvladovanje tveganja, ali nove informacije o nevarnostih;
(b) po dodelitvi avtorizacije ali njeni zavrnitvi;
(c) po uvedbi omejitve.
Poleg tega se posodobljene informacije zagotovi brezplačno na papirju ali v elektronski obliki vsem predhodnim prejemnikom, ki so jim dobavili snov ali ►M3 zmes ◄ v preteklih 12 mesecih. Posodobitve po registraciji vključujejo registracijsko številko.
Člen 33
Obvezno sporočanje informacij o snoveh v izdelkih
1. Vsak dobavitelj izdelka, ki vsebuje snov v koncentraciji nad 0,1 % mas. m/m, ki izpolnjuje kriterije iz člena 57 in je opredeljena v skladu s členom 59(1), zagotovi prejemniku izdelka dovolj informacij za njegovo varno uporabo, ki so na voljo dobavitelju in ki vsebujejo vsaj ime snovi.
2. Vsak dobavitelj izdelka, ki vsebuje snov v koncentraciji nad 0,1 % mas. m/m, ki izpolnjuje kriterije iz člena 57 in je opredeljena v skladu s členom 59(1), zagotovi potrošniku na njegovo zahtevo dovolj informacij za varno uporabo izdelka, ki so na voljo dobavitelju in ki vsebujejo vsaj ime snovi.
Ustrezne informacije je treba brezplačno zagotoviti v 45 dneh po prejemu zahtevka.
Člen 34
Obvezno sporočanje informacij o snoveh in ►M3 zmeseh ◄ po dobavni verigi navzgor
Vsak udeleženec dobavne verige snovi ali ►M3 zmesi ◄ sporoči naslednjemu udeležencu ali distributerju, ki je v dobavni verigi na višji stopnji, naslednje informacije:
(a) nove informacije o nevarnih lastnostih, ne glede na zadevne uporabe;
(b) vse druge informacije, ki bi lahko povzročile dvom o ustreznosti ukrepov za obvladovanje tveganja iz dostavljenega varnostnega lista in ki bodo sporočene samo za opredeljene uporabe.
Distributerji te informacije sporočijo naslednjemu udeležencu ali distributerju iz dobavne verige, ki je na višji stopnji.
Člen 35
Dostopnost informacij delavcem
Delodajalci svojim delavcem in njihovim predstavnikom omogočijo dostop do informacij, zagotovljenih v skladu s členoma 31 in 32, o snoveh ali ►M3 zmeseh ◄ , ki jih uporabljajo ali so jim lahko izpostavljeni med svojim delom.
Člen 36
Obvezno shranjevanje informacij
1. Vsak proizvajalec, uvoznik, nadaljnji uporabnik in distributer zbira vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog iz te uredbe, ter jih hrani najmanj deset let po tem, ko je zadnjič proizvedel, uvozil, dobavil ali uporabil snov kot tako ali v ►M3 zmesi ◄ . Ta proizvajalec, uvoznik, nadaljnji uporabnik ali distributer brez vpliva na naslova II in VI te informacije na zahtevo takoj predloži ali jih da na razpolago pristojnemu organu države članice, v kateri ima svoj sedež, ali Agenciji.
2. V primeru prenehanja dejavnosti registracijskega zavezanca, nadaljnjega uporabnika ali distributerja ali ob prenosu dela ali celote njegovih aktivnosti na tretjo stran, velja za stran, ki je odgovorna za likvidacijo podjetja registracijskega zavezanca, nadaljnjega uporabnika ali distributerja ali za prevzem odgovornosti za dajanje v promet zadevne snovi ali ►M3 zmesi ◄ namesto registracijskega zavezanca, nadaljnjega uporabnika ali distributerja, dolžnost iz odstavka 1.
NASLOV V
NADALJNJI UPORABNIKI
Člen 37
Ocene kemijske varnosti nadaljnjih uporabnikov ter obvezna uporaba in priporočilo ukrepov za zmanjšanje tveganja
1. Nadaljnji uporabnik ali distributer lahko zagotovita informacije, ki pomagajo pri pripravi registracije.
2. Nadaljnji uporabnik ima pravico, da o uporabi, tj. vsaj s kratkim splošnim opisom uporabe, pisno (na papirju ali v elektronski obliki) obvesti proizvajalca, uvoznika, nadaljnjega uporabnika ali distributerja, ki mu dobavlja snov kot tako ali v ►M3 zmesi ◄ , zato da bi ta postala navedena uporaba. Z obvestilom o uporabi proizvajalcu, uvozniku ali nadaljnjemu uporabniku, ki je snov dobavil, zagotovi zadostne informacije, da lahko pripravi predvideni scenarij izpostavljenosti ali, če je to ustrezno, kategorijo uporabe in izpostavljenosti za svojo uporabo v oceni kemijske varnosti proizvajalca, uvoznika ali nadaljnjega uporabnika.
Distributerji takšne informacije sporočijo naslednjemu udeležencu ali distributerju iz dobavne verige, ki je na višji stopnji. Nadaljnji uporabniki, ki prejmejo takšne informacije, lahko pripravijo scenarij izpostavljenosti za vse opredeljene uporabe ali pa informacije posredujejo naslednjemu udeležencu iz dobavne verige, ki je na višji stopnji.
3. Pri registriranih snoveh mora proizvajalec, uvoznik ali nadaljnji uporabnik izpolniti obveznost iz člena 14, preden naslednjič dobavi snov kot tako ali v ►M3 zmesi ◄ nadaljnjemu uporabniku, ki ga je obvestil o uporabi iz odstavka 2 tega člena, če je bilo obvestilo poslano vsaj en mesec pred dobavo ali pa v enem mesecu po obvestilu, kar nastopi pozneje.
Pri snoveh v postopnem uvajanju proizvajalec, uvoznik ali nadaljnji uporabnik izpolnjuje to zahtevo in obveznosti iz člena 14 pred potekom zadevnega roka iz člena 23, če nadaljnji uporabnik pošlje obvestilo vsaj 12 mesecev pred potekom zadevnega roka.
Kadar proizvajalec, uvoznik ali nadaljnji uporabnik, ki je ocenil uporabo v skladu s členom 14, pa je zaradi varstva zdravja ljudi ali okolja ne more vključiti pod opredeljeno uporabo, razlog(-e) za to odločitev takoj pisno sporoči Agenciji in nadaljnjemu uporabniku ter nadaljnjemu(-im) uporabniku(-om) ne dostavi te snovi brez vključitve tega(-h) razloga(-ov) v informacije iz člena 31 ali 32. To uporabo proizvajalec ali uvoznik vključi v oddelek 3.7 Priloge VI v svoji dopolnitvi registracije v skladu s členom 22(1)(d).
4. Nadaljnji uporabnik, ki uporablja snov kot tako ali v ►M3 zmesi ◄ , pripravi poročilo o kemijski varnosti v skladu s Prilogo XII za vse uporabe, ki ne spadajo pod pogoje iz predvidenega scenarija izpostavljenosti ali, kjer je to ustrezno, iz kategorije uporabe in izpostavljenosti, ki so mu bili sporočeni v varnostnem listu, ali za katero koli uporabo, ki mu jo njegov dobavitelj odsvetuje.
Nadaljnjemu uporabniku ni treba pripraviti takšnega poročila o kemijski varnosti v naslednjih primerih:
(a) za snov ali ►M3 zmes ◄ ni treba dostaviti varnostnega lista v skladu s členom 31;
(b) dobavitelju ni treba dopolniti poročila o kemijski varnosti v skladu s členom 14;
(c) nadaljnji uporabnik snov ali ►M3 zmes ◄ uporablja v skupni količini manj kot 1 tono na leto;
(d) nadaljnji uporabnik izvaja ali priporoča predvideni scenarij izpostavljenosti, ki vključuje najmanj pogoje iz predvidenega scenarija izpostavljenosti, ki mu je bil sporočen v varnostnem listu;
(e) koncentracija snovi v ►M3 zmesi ◄ je nižja od koncentracij iz člena 14(2);
(f) nadaljnji uporabnik snov uporablja za v proizvod in v proces usmerjene raziskave in razvoj, pod pogojem, da so možna tveganja za zdravje ljudi in okolje pod ustreznim nadzorom v skladu z zakonskimi zahtevami v zvezi z varstvom delavcev in okolja.
5. Nadaljnji uporabnik mora določiti, uporabljati in, kjer je ustrezno, priporočiti primerne ukrepe za ustrezen nadzor tveganj, ugotovljenih v:
(a) dostavljenem(-ih) varnostnem(-ih) listu(-ih);
(b) v njegovi oceni kemijske varnosti;
(c) vseh informacijah o ukrepih za obvladovanje tveganja, ki so mu bile dostavljene v skladu s členom 32.
6. Kjer nadaljnji uporabnik ne pripravi poročila o kemijski varnosti v skladu z odstavkom 4(c), obravnava uporabo(-e) snovi ter določi in uporabi vse ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganja, nujne za zagotavljanje ustreznega nadzora nad tveganji za zdravje ljudi in okolje. Po potrebi se te informacije vključi v vsak varnostni list, ki ga pripravi.
7. Nadaljnji uporabniki svoja poročila o kemijski varnosti sproti dopolnjujejo in jih dajo na razpolago drugim.
8. V poročilu o kemijski varnosti, pripravljenemu v skladu z odstavkom 4 tega člena, ni treba upoštevati tveganj, ki jih za zdravje ljudi pomenijo končne uporabe iz člena 14(5).
Člen 38
Obvezno sporočanje informacij pri nadaljnjih uporabnikih
1. Pred začetkom določene uporabe ali pred nadaljevanjem z določeno uporabo snovi, ki jo je registriral udeleženec dobavne verige na višji stopnji v skladu s členom 6 ali 18, nadaljnji uporabnik sporoča Agenciji informacije iz odstavka 2 tega člena v naslednjih primerih:
(a) nadaljnji uporabnik mora v skladu s členom 37(4) pripraviti poročilo o kemijski varnosti; ali
(b) nadaljnji uporabnik se sklicuje na izvzetja iz člena 37(4)(c) ali (f).
2. Informacije, ki jih sporoča nadaljnji uporabnik, vključujejo naslednje:
(a) svoje podatke in podatke za stike v skladu z oddelkom 1.1 Priloge VI;
(b) številko(-e) registracije (registracij) iz člena 20(3), če je (so) na voljo;
(c) identiteto snovi v skladu z oddelki 2.1 do 2.3.4 Priloge VI;
(d) podatke o proizvajalcu(-ih) ali uvozniku(-ih) ali drugih dobaviteljih v skladu z oddelkom 1.1 Priloge VI;
(e) kratek splošen opis uporabe (uporab) v skladu z oddelkom 3.5 Priloge VI ter pogojev uporabe (uporab);
(f) razen če nadaljnji uporabnik uporabi izjemo iz člena 37(4)(c) predlog dodatnih testiranj na vretenčarjih, če nadaljnji uporabnik meni, da so nujno potrebni za dokončanje njegove ocene kemijske varnosti.
3. Nadaljnji uporabnik te informacije takoj dopolni, če se spremenijo informacije, sporočene v skladu z odstavkom 1.
4. Nadaljnji uporabnik poroča Agenciji, če se njegova razvrstitev snovi razlikuje od tiste, ki jo je določil njegov dobavitelj.
5. Razen če nadaljnji uporabnik uporabi izjemo iz člena 37(4)(c), poročanje v skladu z odstavki 1 do 4 tega člena se ne zahteva za snov kot tako ali v ►M3 zmesi ◄ , ki jo nadaljnji uporabnik uporablja v količini, ki ne doseže ene tone na leto za to določeno uporabo.
Člen 39
Izpolnitev obveznosti nadaljnjih uporabnikov
1. Nadaljnji uporabniki morajo izpolniti zahteve iz člena 37 najpozneje v 12 mesecih po prejemu številke registracije, ki jo sporočijo njihovi dobavitelji v varnostnem listu.
2. Nadaljnji uporabniki morajo izpolniti zahteve iz člena 38 najpozneje v šestih mesecih po prejemu številke registracije, ki jo sporočijo njihovi dobavitelji v varnostnem listu.
NASLOV VI
EVALVACIJA
POGLAVJE 1
Evalvacija dokumentacije
Člen 40
Preučitev predlogov za testiranje
1. Agencija preuči vse predloge za testiranje iz registracije ali poročila nadaljnjega uporabnika za pridobitev informacij o snovi iz prilog IX in X. Prednost imajo registracije snovi, ki imajo ali lahko imajo lastnosti PBT, vPvB, povzročajo preobčutljivost in/ali imajo lastnosti, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje (CMR), ali snovi v količinah nad 100 ton na leto, katerih uporaba se odraža v splošni in razpršeni izpostavljenosti, če ustrezajo kriterijem katerega koli od razredov ali kategorij nevarnosti iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008:
(a) razredi nevarnosti 2.1 do 2.4, 2.6 in 2.7, 2.8 vrste A in B, 2.9, 2.10, 2.12, 2.13 iz kategorij 1 in 2, 2.14 iz kategorij 1 in 2, 2.15 vrste A do F;
(b) razredi nevarnosti 3.1 do 3.6, 3.7 (škodljivi učinki na spolno delovanje in plodnost ali razvoj), 3.8 (razen narkotičnih učinkov), 3.9 in 3.10;
(c) razred nevarnosti 4.1;
(d) razred nevarnosti 5.1
2. Informacije o predlaganih testih, ki vključujejo teste na vretenčarjih, se objavijo na domači strani Agencije. Agencija na svoji domači strani objavi ime snovi, končno točko nevarnosti, za katerega se predlaga test, in datum, do katerega mora vsaka tretja stran predložiti ustrezne informacije. Agencija tretje strani pozove, naj v 45 dneh po objavi na obrazcih Agencije predložijo znanstveno veljavne informacije in študije, ki obravnavajo zadevno snov in končno točko nevarnosti, kar obravnava predlog za test. Pri odločanju v skladu z odstavkom 3 Agencija upošteva vse prejete znanstveno veljavne informacije in študije.
3. Na podlagi preučitve v skladu z odstavkom 1 Agencija pripravi osnutek ene od naslednjih odločitev, ki se sprejme v skladu s postopkom iz členov 50 in 51:
(a) odločitev, ki od zadevnega(-ih) registracijskega(-ih) zavezanca(-ev) ali nadaljnjega(-ih) uporabnika(-ov) zahteva, da izvede(-jo) predlagani test, in vsebuje rok za predložitev povzetka študije ali grobega povzetka študije, če to zahteva Priloga I;
(b) odločitev v skladu s točko (a), vendar ob spremenjenih pogojih, pod katerimi naj bi se izvedel test;
(c) odločitev v skladu s točko (a), (b) ali (d), vendar ob zahtevi, da registracijski zavezanec(-ci) ali nadaljnji uporabnik(-i) opravi(-jo) enega ali več dodatnih testov v primeru neskladnosti predloga za testiranje s prilogami IX, X in XI;
(d) odločitev o zavrnitvi predloga za testiranje;
(e) odločitev v skladu s točko (a), (b) ali (c), če je več registracijskih zavezancev ali nadaljnjih uporabnikov za isto snov predložilo predloge za isti test; omogoči se jim, da lahko sklenejo dogovor o tem, kdo bo opravil test v imenu vseh drugih in Agencijo ustrezno obvestil v 90 dneh. Če Agencija ne dobi obvestila o takšnem dogovoru v roku 90 dni, določi enega od registracijskih zavezancev ali po potrebi nadaljnjih uporabnikov, da opravi test v imenu vseh drugih.
4. Registracijski zavezanec ali nadaljnji uporabnik predloži Agenciji informacije v določenem roku.
Člen 41
Preverjanje skladnosti registracij
1. Agencija lahko preuči vsako registracijo, da preveri naslednje:
(a) ali informacije iz tehnične dokumentacije, predložene v skladu s členom 10, izpolnjujejo zahteve iz členov 10, 12 in 13 ter prilog III in VI do X;
(b) ali prilagoditve zahtev za standardne informacije in utemeljitve zanje iz tehnične dokumentacije upoštevajo pravila, ki urejajo takšne prilagoditve iz prilog VII do X, in splošna pravila iz Priloge XI;
(c) ali vse zahtevane ocene kemijske varnosti in poročila o kemijski varnosti izpolnjujejo zahteve iz Priloge I in ali so predlagani ukrepi za obvladovanje tveganja ustrezni;
(d) ali ima(-jo) razlaga(-e), predložene v skladu s členom 11(3) ali 19(2), objektivno osnovo.
2. Seznam dokumentacije, ki jo Agencija preverja glede skladnosti, je na razpolago pristojnim organom držav članic.
3. Na podlagi preučitve v skladu z odstavkom 1 lahko Agencija v 12 mesecih po začetku preverjanja skladnosti pripravi osnutek odločitve, ki od registracijskega(-ih) zavezanca(-ev) zahteva predložitev vseh informacij, potrebnih za uskladitev registracije (registracij) z ustreznimi zahtevami za informacije, ter opredeljuje ustrezne roke za predložitev nadaljnjih informacij. Takšna odločitev se sprejme v skladu s postopkom iz členov 50 in 51.
4. Registracijski zavezanec predloži Agenciji informacije v določenem roku.
5. Agencija, da bi zagotovila usklajenost registracijske dokumentacije s to uredbo, za preverjanje skladnosti izbere odstotek te dokumentacije, ki ni manjši od 5 % skupnega števila dokumentacije, ki jo Agencija prejme za vsak količinski razpon. Agencija da prednost, vendar ta prednost ni izključna, dokumentaciji, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih kriterijev:
(a) dokumentacija vsebuje informacije iz člena 10(a)(iv), (vi) in/ali (vii), ki so predložene ločeno v skladu s členom 11(3); ali
(b) dokumentacija se nanaša na snov, ki se proizvede ali uvozi v količini 1 tone ali več na leto in ne izpolnjuje zahtev iz Priloge VII, ki se uporablja glede na člen 12(1)(a) ali (b), odvisno od posameznega primera; ali
(c) dokumentacija je pripravljena za snov, navedeno v tekočem akcijskem načrtu Skupnosti iz člena 44(2).
6. Informacije v zvezi s snovmi s seznama iz člena 28(4) lahko Agenciji v elektronski obliki predloži katera koli tretja oseba. Agencija te informacije pri preverjanju in izbiri dokumentacije obravnava skupaj z informacijami, predloženimi v skladu s členom 124.
7. Komisija se lahko po posvetovanju z Agencijo odloči, da bo spremenila odstotek izbrane dokumentacije ter dopolnila ali vključila nadaljnje kriterije v odstavku 5 v skladu s postopkom iz člena 133(4).
Člen 42
Preverjanje predloženih informacij in nadaljnja evalvacija dokumentacije
1. Agencija preveri vse informacije, predložene zaradi odločitve, sprejete v skladu s členom 40 ali 41, ter po potrebi pripravi ustrezne osnutke odločitev v skladu s tema členoma.
2. Ko je evalvacija dokumentacije končana, Agencija uradno obvesti Komisijo ter pristojne organe držav članic o pridobljenih informacijah in posledičnih zaključkih. Pristojni organi uporabijo informacije, pridobljene s to evalvacijo, za namene členov 45(5), 59(3) in 69(4). Agencija uporabi informacije, pridobljene s to evalvacijo, za namene člena 44.
Člen 43
Postopek in roki za preučitev predlogov za testiranje
1. Pri snoveh, ki niso v postopnem uvajanju, Agencija pripravi osnutek odločitve v skladu s členom 40(3) v 180 dneh po prejemu registracije ali poročila nadaljnjega uporabnika, ki vsebuje predlog za testiranje.
2. Pri snoveh v postopnem uvajanju pripravi Agencija osnutek odločitev v skladu s členom 40(3):
(a) do 1. decembra 2012 za vse registracije, prejete do 1. decembra 2010, ki vsebujejo predloge za testiranje za izpolnitev zahtev po informacijah iz prilog IX in X;
(b) do 1. junija 2016 za vse registracije, prejete do 1. junija 2013, ki vsebujejo predloge za testiranje za izpolnitev zahtev po informacijah samo iz Priloge IX;
(c) do 1. junija 2022 za vse registracije, prejete do 1. junija 2018, ki vsebujejo predloge za testiranje.
3. Seznam registracijske dokumentacije, ki se evalvira v skladu s členom 40, je na razpolago državam članicam.
POGLAVJE 2
Evalvacija snovi
Člen 44
Kriteriji za evalvacijo snovi
1. Za zagotovitev usklajenega pristopa Agencija v sodelovanju z državami članicami pripravi kriterije za določitev prednostnega seznama snovi za nadaljnjo evalvacijo. Prednostni seznam se določi na podlagi pristopa, utemeljenega na tveganju. Kriteriji bodo upoštevali:
(a) informacije o nevarnostih, na primer strukturne podobnosti snovi z znanimi snovmi, ki vzbujajo skrb, ali snovmi, ki so obstojne in se lahko kopičijo v organizmih, kar kaže na to, da ima snov ali eden ali več njenih proizvodov pretvorbe lastnosti, ki vzbujajo skrb, ali da so obstojni in se lahko kopičijo v organizmih;
(b) informacije o izpostavljenosti;
(c) tonažo, vključno s skupno tonažo iz registracij, ki jih predloži več registracijskih zavezancev.
2. Agencija bo oblikovala osnutek tekočega akcijskega načrta Skupnosti, ki zajema obdobje treh let, in opredelila snovi, ki morajo biti vsako leto evalvirane, ob uporabi kriterijev iz odstavka 1. Snovi so v načrt vključene, če obstajajo pomisleki (na podlagi evalvacije dokumentacije, ki jo izvede Agencija, ali katerega koli drugega ustreznega vira, vključno z informacijami v registracijski dokumentaciji) o tem, ali določena snov ne pomeni tveganja za zdravje ljudi ali okolje. Agencija državam članicam predloži prvi osnutek tekočega akcijskega načrta do 1. decembra 2011. Agencija državam članicam predloži osnutek letnih dopolnitev tekočega akcijskega načrta do 28. februarja vsako leto.
Agencija sprejme končni tekoči akcijski načrt Skupnosti na podlagi mnenja Odbora držav članic, ustanovljenega v skladu s členom 76(1)(e) (v nadaljnjem besedilu „Odbor držav članic“), in ga objavi na svoji spletni strani, z opredelitvijo države članice, ki bo opravila evalvacijo snovi s seznama v načrtu, kot je določeno v skladu s členom 45.
Člen 45
Pristojni organ
1. Odgovornost Agencije je, da usklajuje proces evalvacije snovi in da zagotovi, da so snovi iz tekočega akcijskega načrta Skupnosti evalvirane. Pri tem se Agencija sklicuje na pristojne organe držav članic. Pristojni organi lahko imenujejo drug organ, ki bo evalvacijo snovi opravil v njihovem imenu.
2. Država članica lahko iz osnutka tekočega akcijskega načrta Skupnosti izbere določeno snov (snovi), da tako postane pristojni organ za namene členov 46, 47 in 48. V primeru, da snovi iz osnutka tekočega akcijskega načrta Skupnosti ne izbere nobena država članica, Agencija zagotovi, da je snov evalvirana.
3. Če dve ali več držav članic izrazi zanimanje za evalvacijo iste snovi in se ne morejo dogovoriti o pristojnem organu, se pristojni organ za namene členov 46, 47 in 48 določi v skladu z naslednjim postopkom.
Agencija zadevo predloži Odboru držav članic, da se dogovori, kateri organ bo pristojni organ, ob upoštevanju, iz katere države članice proizvajalec(-ci) ali uvoznik(-i) prihaja(-jo), posamičnih deležev skupnega bruto domačega proizvoda, števila snovi, ki se v državi članici že evalvirajo, ter razpoložljivega strokovnega znanja.
Če Odbor držav članic doseže soglasje v 60 dneh po tem, ko mu je bila zadeva predložena, zadevne države članice v skladu s tem sprejmejo snovi za evalvacijo.
Če Odbor držav članic soglasja ne doseže, Agencija nasprotujoča si mnenja predloži Komisiji, ki odloči, kateri organ bo pristojni organ v skladu s postopkom iz člena 133(3), zadevne države članice pa v skladu s tem sprejmejo snovi za evalvacijo.
4. Pristojni organ, določen v skladu z odstavkoma 2 in 3, evalvira dodeljene snovi v skladu s tem poglavjem.
5. Država članica lahko kadar koli uradno obvesti Agencijo o snovi, ki je ni v tekočem akcijskem načrtu Skupnosti, če razpolaga z informacijami, ki kažejo na to, da snov v postopku evalvacije spada med prednostne. Agencija se o tem, ali bo to snov dodala v tekoči akcijski načrt Skupnosti, odloči na podlagi mnenja Odbora držav članic. Če se snov doda tekočemu akcijskemu načrtu Skupnosti, jo evalvira država članica, ki je snov predlagala, ali druga država članica, ki se s predlogom strinja.
Člen 46
Zahteve po dodatnih informacijah in preverjanje predloženih informacij
1. Če so po mnenju pristojnega organa potrebne dodatne informacije, če je ustrezno, vključno z informacijami, ki se ne zahtevajo v prilogah VII do X, pristojni organ pripravi osnutek odločitve, ki od registracijskega(-ih) zavezanca(-ev) zahtevajo predložitev dodatnih informacij in določitev roka za predložitev. Osnutek odločitve o snoveh, ki se bodo evalvirale v tem letu, bo pripravljen v 12 mesecih po objavi tekočega akcijskega načrta Skupnosti na spletni strani Agencije. Odločitev se sprejme v skladu s postopkom iz členov 50 in 52.
2. Registracijski zavezanec predloži Agenciji informacije v določenem roku.
3. Pristojni organ preveri vse informacije ter po potrebi pripravi ustrezne osnutke odločitev v skladu s tem členom v 12 mesecih po predložitvi informacij.
4. Pristojni organ zaključi svojo evalvacijo snovi v 12 mesecih po začetku evalvacije ali v 12 mesecih po predložitvi informacij v skladu z odstavkom 2 ter o tem obvesti Agencijo. Če se ta rok preseže, se evalvacija šteje za končano.
Člen 47
Usklajenost z drugimi dejavnostmi
1. Evalvacija snovi se opira na vse ustrezne informacije, predložene v zvezi s to posebno snovjo, in na predhodne evalvacije v skladu s tem naslovom. Evalvacija lahko v primerih, ko so bile informacije o intrinzičnih lastnostih snovi pridobljene s sklicevanjem na strukturno sorodne snovi, zajema tudi te sorodne snovi. Če je bila odločitev o evalvaciji predhodno sprejeta v skladu s členom 51 ali 52, se vsak osnutek odločitve, ki zahteva dodatne informacije v skladu s členom 46, lahko utemelji samo s spremembo okoliščin ali novimi spoznanji.
2. Da se zagotovi usklajen pristop k zahtevanju dodatnih informacij, Agencija spremlja osnutke odločitev v skladu s členom 46 ter določi kriterije in prednostne naloge. Kjer je ustrezno, se sprejmejo izvedbeni ukrepi v skladu s postopkom iz člena 133(3).
Člen 48
Nadaljnja evalvacija snovi
Po zaključeni evalvaciji snovi pristojni organi razmislijo, kako uporabiti informacije, pridobljene s to evalvacijo, za namene členov 59(3), 69(4) in 115(1). Pristojni organ obvesti Agencijo o svojih sklepih glede tega, ali naj se pridobljene informacije uporabijo in na kakšen način. Agencija pa nato obvesti Komisijo, registracijskega zavezanca ter pristojne organe drugih držav članic.
POGLAVJE 3
Evalvacija intermediatov
Člen 49
Dodatne informacije o na mestu izoliranih intermediatih
Za na mestu izolirane intermediate, ki se uporabljajo pod strogo nadzorovanimi pogoji, se ne uporablja niti evalvacija dokumentacije niti snovi. Če se lahko dokaže, da tveganje za zdravje ljudi ali okolje zaradi uporabe na mestu izoliranega intermediata povzroča zaskrbljenost, enakovredno zaskrbljenosti, ki jo povzroča uporaba snovi, ki izpolnjujejo kriterije iz člena 57, in da to tveganje ni primerno nadzorovano, lahko pristojni organ države članice, na ozemlju katere je to mesto:
(a) od registracijskega zavezanca zahteva, da predloži nadaljnje informacije, neposredno povezane z ugotovljenim tveganjem. Tej zahtevi je treba priložiti pisno utemeljitev;
(b) preuči vse predložene informacije in po potrebi priporoči ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganj, ugotovljenih v zvezi z zadevnim mestom.
Postopek iz prvega odstavka lahko izvede samo v njem navedeni pristojni organ. Pristojni organ obvesti Agencijo o rezultatih takšne evalvacije, slednja pa potem obvesti pristojne organe drugih držav članic ter jim da te rezultate na razpolago.
POGLAVJE 4
Skupne določbe
Člen 50
Pravice registracijskih zavezancev in nadaljnjih uporabnikov
1. Agencija vse osnutke odločitev v skladu s členi 40, 41 ali 46 uradno sporoči zadevnemu(-im) registracijskemu(-im) zavezancu(-em) ali nadaljnjemu(-im) uporabniku(-om) in ga (jih) obvesti o njegovi (njihovi) pravici, da v 30 dneh po prejemu obvestila predloži(-jo) svoje pripombe. Če zadevni registracijski zavezanec(-ci) ali nadaljnji uporabnik(-i) pripombe želijo predložiti, jih posredujejo Agenciji. Agencija pa nato o predložitvi pripomb takoj obvesti pristojni organ. Pristojni organ (za odločitve, sprejete v skladu s členom 46) in Agencija (za odločitve, sprejete v skladu s členoma 40 in 41) upoštevata vse prejete pripombe in lahko v skladu z njimi spremenita osnutek odločitve.
2. Če je registracijski zavezanec prenehal proizvajati ali uvažati snov ali izdelovati ali uvažati izdelek, nadaljnji uporabnik pa ju je prenehal uporabljati, o tem obvesti Agencijo, pri čemer se registrirana količina v njegovi registraciji po potrebi spremeni na nič in v zvezi s to snovjo se ne more več zahtevati dodatnih informacij, razen če registracijski zavezanec ne prijavi ponovnega zagona proizvodnje ali uvoza snovi ali izdelovanja ali uvoza izdelka, nadaljnji uporabnik pa ne prijavi ponovne uporabe. Agencija obvesti pristojni organ države članice, v kateri ima registracijski zavezanec ali nadaljnji uporabnik sedež.
3. Registracijski zavezanec lahko po sprejetju osnutka odločitve preneha proizvajati ali uvažati snov ali izdelovati ali uvažati izdelek, nadaljnji uporabnik pa ju preneha uporabljati. V takšnih primerih registracijski zavezanec ali nadaljnji uporabnik obvesti o tem Agencijo, kar ima za posledico prenehanje veljavnosti njegove registracije ali prijave in da se v zvezi s to snovjo ne more več zahtevati dodatnih informacij, razen če ne predloži nove registracije ali prijave. Agencija obvesti pristojni organ države članice, v kateri ima registracijski zavezanec ali nadaljnji uporabnik sedež.
4. Ne glede na odstavka 2 in 3 se dodatne informacije lahko zahtevajo v skladu s členom 46 v enem ali obeh naslednjih primerih:
(a) če pristojni organ pripravi dokumentacijo v skladu s Prilogo XV, pri čemer ugotovi možno dolgoročno tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ki upravičuje potrebo po dodatnih informacijah;
(b) če izpostavljenost snovi, ki jo izdeluje(-jo) ali uvaža(-jo) zadevni registracijski zavezanec(-ci), ali snovi v izdelku, ki ga izdeluje(-jo) ali uvaža(-jo) zadevni registracijski zavezanec(-ci), ali snovi, ki jo uporablja(-jo) nadaljnji uporabnik(-i), bistveno prispeva k temu tveganju.
Smiselno se uporablja postopek iz členov 69 do 73.
Člen 51
Sprejetje odločitev med evalvacijo dokumentacije
1. Agencija svoj osnutek odločitve, skupaj s pripombami registracijskega zavezanca, v skladu s členom 40 ali 41 uradno sporoči pristojnim organom držav članic.
2. Države članice lahko v 30 dneh po tem, ko je bila dokumentacija razposlana, Agenciji predlagajo spremembe osnutka odločitve.
3. Če Agencija ne prejme nobenih predlogov, odločitev sprejme v različici iz odstavka 1.
4. Če Agencija prejme predlog spremembe, lahko spremeni osnutek odločitve. Agencija osnutek odločitve skupaj s predlaganimi spremembami predloži Odboru držav članic v 15 dneh po poteku 30-dnevnega roka iz odstavka 2.
5. Agencija vsak predlog spremembe takoj sporoči vsem zadevnim registracijskim zavezancem ali nadaljnjim uporabnikom in jim omogoči, da v 30 dneh predložijo svoje pripombe. Odbor držav članic upošteva vse prejete pripombe.
6. Če Odbor držav članic doseže soglasje o osnutku odločitve v 60 dneh po tem, ko mu je bila zadeva predložena, Agencija v skladu s tem sprejme odločitev.
7. Če Odbor držav članic soglasja ne doseže, Komisija pripravi osnutek odločitve, ki se sprejme v skladu s postopkom iz člena 133(3).
8. Proti odločitvam Agencije iz odstavkov 3 in 6 tega člena se lahko vloži pritožba v skladu s členi 91, 92 in 93.
Člen 52
Sprejetje odločitev med evalvacijo snovi
1. Pristojni organ svoj osnutek odločitve, skupaj z vsemi pripombami registracijskega zavezanca ali nadaljnjega uporabnika, v skladu s členom 46 razpošlje Agenciji in pristojnim organom drugih držav članic.
2. Smiselno se uporabljajo določbe iz člena 51(2) do (8).
Člen 53
Delitev stroškov za teste brez sporazuma med registracijskimi zavezanci in/ali nadaljnjimi uporabniki
1. Registracijski zavezanci ali nadaljnji uporabniki, ki so po odločitvi v skladu s tem naslovom zavezani opraviti test, si po svojih najboljših močeh prizadevajo, da bi se dogovorili o tem, kdo naj opravi test v imenu vseh drugih registracijskih zavezancev ali nadaljnjih uporabnikov, ter Agencijo o tem ustrezno obvestijo v 90 dneh. Če Agencija ne dobi obvestila o takšnem dogovoru v roku 90 dni, določi enega od registracijskih zavezancev ali nadaljnjih uporabnikov, da opravi test v imenu vseh drugih.
2. Če registracijski zavezanec ali nadaljnji uporabnik izvede test v imenu drugih, si stroške te študije vsi enakomerno porazdelijo.
3. V primeru iz odstavka 1 registracijski zavezanec ali nadaljnji uporabnik, ki izvede test, vsem zadevnim udeležencem priskrbi en izvod celovitega poročila o študiji.
4. Udeleženec, ki izvede in predloži študijo, ima v skladu s tem terjatev do drugih. Vsak zadevni udeleženec lahko vloži zahtevek, da se drugemu udeležencu prepove proizvodnja, uvoz ali dajanje snovi v promet, če ta drugi udeleženec ne plača svojega deleža stroškov oziroma za ta znesek ne zagotovi jamstva ali ne izroči enega izvoda celovitega poročila o izvedeni študiji. Vsi zahtevki so izterljivi na nacionalnih sodiščih. Vsak udeleženec se lahko odloči, da svoje zahtevke za povračilo stroškov predloži razsodišču in sprejme njegovo odredbo.
Člen 54
Objava informacij o evalvaciji
Agencija vsako leto do 28. februarja objavi na svoji spletni strani poročilo o napredku, doseženem v primerjavi s predhodnim koledarskim letom pri izvajanju obveznosti, ki so ji bile naložene v zvezi z evalvacijo. To poročilo vsebuje zlasti priporočila morebitnim registracijskim zavezancem, da bi tako izboljšali kakovost bodočih registracij.
NASLOV VII
AVTORIZACIJA
POGLAVJE 1
Zahteva za avtorizacijo
Člen 55
Namen avtorizacije in obravnava nadomestitve
Namen tega naslova je, da se zagotovi dobro delovanje notranjega trga ter hkrati, da se tveganja, izhajajoča iz snovi, ki so vzrok za veliko zaskrbljenost, ustrezno nadzirajo in da se te snovi postopno zamenjajo z ustreznimi alternativnimi snovmi ali tehnologijami, kjer so te ekonomsko in tehnično izvedljive. Vsi proizvajalci, uvozniki in nadaljnji uporabniki, ki prosijo za avtorizacijo, v ta namen preučijo, ali so na voljo druge alternative, ocenijo njihovo tveganje in ali je nadomestitev tehnično in ekonomsko izvedljiva.
Člen 56
Splošne določbe
1. Proizvajalec, uvoznik ali nadaljnji uporabnik snovi ne sme dati v promet za uporabo, niti je ne sme sam uporabljati, če je ta snov vključena v Prilogo XIV, razen če:
(a) je bilo za uporabo(-e) te snovi kot take ali v ►M3 zmesi ◄ ali vgrajene v izdelek, za katero(-e) se snov daje v promet ali za katero(-e) jo sam uporablja, izdano dovoljenje v skladu s členi 60 do 64; ali
(b) je (so) bila(-e) uporaba(-e) te snovi kot take ali v ►M3 zmesi ◄ ali vgrajene v izdelek, za katero(-e) je bila snov dana v promet ali za katero(-e) jo sam uporablja, izvzeta iz zahteve za pridobitev avtorizacije iz Priloge XIV v skladu s členom 58(2); ali
(c) če datum iz člena 58(1)(c)(i) še ni bil dosežen; ali
(d) če je bil datum iz člena 58(1)(c)(i) že dosežen in je 18 mesecev pred tem datumom oddal vlogo, odločitev glede izdaje avtorizacije v skladu s to vlogo pa še ni bila sprejeta; ali
(e) je bila za snovi, dane v promet, avtorizacija za to uporabo izdana njegovemu neposrednemu nadaljnjemu uporabniku te snovi.
2. Nadaljnji uporabnik lahko uporablja snov, ki izpolnjuje kriterije iz odstavka 1, če je uporaba v skladu s pogoji iz avtorizacije za to uporabo udeležencu, ki je v dobavni verigi na višji stopnji.
3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za snovi, ki se uporabljajo za znanstvene raziskave in razvoj. V Prilogi XIV je natančno navedeno, če se odstavka 1 in 2 uporabljata za v izdelke in postopke usmerjene raziskave in razvoj, kakor tudi največja količina, ki je izvzeta.
4. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za naslednje uporabe snovi:
(a) uporabe v fitofarmacevtskih sredstvih na področju uporabe Direktive 91/414/EGS;
(b) uporabe v biocidnih proizvodih na področju uporabe Direktive 98/8/ES;
(c) uporabo kot motorno gorivo, zajeto v Direktivo 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ( 48 );
(d) uporabe izdelkov iz mineralnih olj kot gorivo za premične ali stacionarne kurilne naprave in uporabo kot gorivo v zaprtih sistemih.
5. Pri snoveh, za katere je treba pridobiti avtorizacijo samo, ker izpolnjujejo kriterije iz člena 57(a), (b) ali (c) ali ker so opredeljene v skladu s členom 57(f) samo zaradi nevarnosti za zdravje ljudi, se odstavka 1 in 2 tega člena ne uporabljata za naslednje uporabe:
(a) uporabe v kozmetičnih proizvodih na področju uporabe Direktive 76/768/EGS;
(b) uporabe v materialih za stik z živili na področju uporabe Uredbe (ES) št. 1935/2004.
6. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za uporabo snovi v ►M3 zmeseh ◄ , in sicer za:
(a) snovi iz člena 57(d), (e) in (f), katerih koncentracija ne presega mejne vrednosti 0,1 % mas. m/m;
(b) vse druge snovi, katerih koncentracija ne presega mejnih vrednosti, določenih v členu 11(3) Uredbe (ES) št. 1272/2008, in se zato zmesi iz njih razvrstijo kot nevarne.
Člen 57
Snovi, ki se vključijo v Prilogo XIV
V skladu s postopkom iz člena 58 se lahko v Prilogo XIV vključijo naslednje snovi:
(a) snovi, ki izpolnjujejo kriterije za razvrstitev kot rakotvorne iz kategorij 1A ali 1B v skladu z oddelkom 3.6 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008;
(b) snovi, ki izpolnjujejo kriterije za razvrstitev kot mutagene za zarodne celice iz kategorij 1A ali 1B v skladu z oddelkom 3.5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008;
(c) snovi, ki izpolnjujejo kriterije za razvrstitev kot strupene za razmnoževanje iz kategorij 1A ali 1B, škodljivi učinki na spolno delovanje in plodnost ali razvoj v skladu z oddelkom 3.7 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008;
(d) snovi, ki so v skladu s kriteriji iz Priloge XIII te uredbe obstojne, strupene in se lahko kopičijo v organizmih;
(e) snovi, ki so v skladu s kriteriji iz Priloge XIII te uredbe zelo obstojne in se zelo lahko kopičijo v organizmih;
(f) snovi – kot so snovi, ki so po svojih lastnostih endokrini motilci, ali snovi, ki so po svojih lastnostih obstojne, se kopičijo v organizmih in so strupene ali zelo obstojne in se zelo lahko kopičijo v organizmih, ne izpolnjujejo kriterijev iz točke (d) ali (e) – in za katere je za vsak primer posebej v skladu s postopkom iz člena 59 znanstveno dokazano, da imajo lahko resne učinke na zdravje ljudi ali okolje, ki so enakovredni učinkom snovi iz točk (a) do (e).
Člen 58
Vključitev snovi v Prilogo XIV
1. Odločitev o vključitvi snovi iz člena 57 v Prilogo XIV se sprejme v skladu s postopkom iz člena 133(4). Takšna odločitev mora za vsako snov vsebovati naslednje podatke:
(a) podatke o snovi, kakor je določeno v oddelku 2 Priloge VI;
(b) intrinzično(-e) lastnost(-i) snovi iz člena 57;
(c) prehodne ureditve:
(i) datum(-e), s katerim(-i) se prepove dajanje v promet in uporaba snovi, če se ne pridobi avtorizacija (v nadaljevanju „datum poteka“), ki morajo po potrebi upoštevati poseben proizvodni ciklus za to uporabo;
(ii) datum ali datume vsaj 18 mesecev pred datumom(-i) poteka, do katerega(-ih) morajo prispeti vloge, če želi vlagatelj nadaljevati uporabo ali dajanje snovi v promet za določene uporabe po datumu(-ih) poteka; te nadaljnje uporabe se dovolijo po datumu poteka do sprejetja odločitve glede predložene avtorizacije;
(d) roke za preverjanje določenih uporab, če je ustrezno;
(e) uporabe ali kategorije uporab, ki so izvzete iz zahtev avtorizacije, če obstajajo, in pogoje za takšne izjeme, če obstajajo.
2. Uporabe ali kategorije uporab so lahko izvzete iz zahtev avtorizacije pod pogojem, da je na podlagi veljavne posebne zakonodaje Skupnosti, ki določa za uporabo snovi v zvezi z varovanjem zdravja ljudi ali okolja minimalne zahteve, tveganje pod primernim nadzorom. Pri določitvi takšnih izjem se upošteva zlasti sorazmernost tveganja za zdravje ljudi in okolje v zvezi z naravo snovi, kot na primer, ko se tveganje spreminja glede na fizično obliko.
3. Pred odločitvijo o vključitvi snovi v Prilogo XIV Agencija ob upoštevanju mnenja Odbora držav članic priporoči prednostne snovi, ki jih je treba vključiti, in pri tem za vsako snov navede podatke iz odstavka 1. Običajno se da prednost snovem, ki:
(a) imajo lastnosti PBT ali vPvB; ali
(b) široko razširjeno uporabo; ali
(c) so v velikih količinah.
Pri številu snovi, vključenih v Prilogo XIV, in datumih, določenih v skladu z odstavkom 1, je treba upoštevati tudi zmogljivosti Agencije za obravnavanje vlog v predvidenem roku. Agencija svoje prvo priporočilo prednostnih snovi, ki jih je treba vključiti v Prilogo XIV, izda do 1. junija 2009. Nadaljnja priporočila za vključitev dodatnih snovi v Prilogo XIV Agencija izda vsaj vsako drugo leto.
4. Preden Agencija pošlje svoje priporočilo Komisiji, ga da najprej na razpolago javnosti na svoji spletni strani, pri čemer jasno navede datum objave, ob upoštevanju členov 118 in 119 o dostopu do informacij. Agencija vse zainteresirane strani pozove, da v treh mesecih po objavi predložijo pripombe, zlasti o uporabah, ki jih je treba izvzeti iz zahtev avtorizacije.
Agencija svoje priporočilo dopolni ob upoštevanju prejetih pripomb.
5. Po vključitvi snovi v Prilogo XIV se ob upoštevanju odstavka 6 zanjo v skladu s postopkom iz naslova VIII ne smejo sprejeti nove omejitve za nadzorovanje tveganj za zdravje ljudi ali okolje, ki jih povzroča uporaba snovi kot take, v ►M3 zmesi ◄ ali njena vgraditev v izdelek, zaradi intrinzičnih lastnosti iz Priloge XIV.
6. Za snov iz Priloge XIV se lahko sprejmejo nove omejitve v skladu s postopkom iz naslova VIII za nadzorovanje tveganj za zdravje ljudi ali okolja zaradi prisotnosti snovi v izdelku(-ih).
7. Snovi, za katere so bile prepovedane vse uporabe v skladu z naslovom VIII ali drugo zakonodajo Skupnosti, se ne vključijo v Prilogo XIV ali se iz nje odstranijo.
8. Snovi, ki na podlagi novih informacij ne izpolnjujejo več kriterijev iz člena 57, se odstranijo iz Priloge XIV v skladu s postopkom iz člena 133(4).
Člen 59
Identifikacija snovi iz člena 57
1. Postopek, naveden v odstavkih 2 do 10 tega člena, se uporablja za opredelitev snovi, ki izpolnjujejo kriterije iz člena 57, in določitev seznama tistih snovi, ki bodo morda vključene v Prilogo XIV. Agencija v tem seznamu navede snovi, ki so na njenem delovnem programu v skladu s členom 83(3)(e).
2. Komisija lahko Agencijo zaprosi, da pripravi dokumentacijo v skladu z ustreznimi oddelki Priloge XV za snovi, ki po njenem mnenju izpolnjujejo kriterije iz člena 57. ►M3 Dokumentacija je lahko omejena na sklicevanje na vnos v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008. ◄ Agencija da to dokumentacijo na razpolago državam članicam.
3. Vsaka država članica lahko pripravi dokumentacijo v skladu s Prilogo XV za snovi, ki po njenem mnenju izpolnjujejo kriterije iz člena 57, in jo pošlje Agenciji. ►M3 Dokumentacija je lahko omejena na sklicevanje na vnos v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008. ◄ Agencija to dokumentacijo v 30 dneh po prejemu da na razpolago drugim državam članicam.
4. Agencija na svoji spletni strani objavi obvestilo, da je bila za snov pripravljena dokumentacija iz Priloge XV. Agencija vse zainteresirane strani povabi, naj ji v določenem roku predložijo pripombe.
5. V 60 dneh po tem, ko je bila dokumentacija razposlana, lahko druge države članice ali Agencija v dokumentaciji predložijo pripombe v zvezi z dokumentacijo snovi glede na kriterije iz člena 57.
6. Če Agencija ne prejme ali ne da nobenih pripomb, to snov vključi na seznam iz odstavka 1. Agencija lahko to snov vključi v svoja priporočila v skladu s členom 58(3).
7. Po tem, ko so pripombe podane ali prejete, Agencija predloži dokumentacijo Odboru držav članic v 15 dneh po poteku 60-dnevnega roka iz odstavka 5.
8. Če Odbor držav članic v 30 dneh po prejemu dokumentacije doseže soglasje o identifikaciji, vključi Agencija to snov v seznam iz odstavka 1. Agencija lahko to snov vključi v svoja priporočila v skladu s členom 58(3).
9. Če Odbor držav članic soglasja ne doseže, Komisija v 3 mesecih po prejemu mnenja Odbora držav članic pripravi osnutek predloga o identifikaciji snovi. Končna odločitev o identifikaciji snovi se sprejme v skladu s postopkom iz člena 133(3).
10. Agencija objavi in posodobi seznam iz odstavka 1 na svoji spletni strani takoj, ko je odločitev o vključitvi snovi sprejeta.
POGLAVJE 2
Dodelitev avtorizacije
Člen 60
Dodelitev avtorizacije
1. Komisija je pristojna, da odloča o vlogah za avtorizacijo, v skladu s tem naslovom.
2. Avtorizacija se brez poseganja v odstavek 3 dodeli, če je tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ki izhaja iz uporabe snovi zaradi njenih intrinzičnih lastnosti iz Priloge XIV, pod ustreznim nadzorom v skladu z oddelkom 6.4 Priloge I, kar vlagatelj dokumentira s poročilom o kemijski varnosti, pri čemer se upošteva mnenje Odbora za oceno tveganja iz člena 64(4)(a). Pri dodelitvi avtorizacije in v vseh z avtorizacijo povezanih pogojih, Komisija upošteva vse informacije o izpustih, emisijah in izgubah, vključno s tveganji, ki izhajajo iz razširjene ali razpršene uporabe, ki so znane v času odločitve.
Komisija ne upošteva tveganj za zdravje ljudi, ki izhajajo iz uporabe snovi v medicinskem pripomočku in jih urejajo Direktiva Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev ( 49 ), Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih ( 50 ) in Direktiva 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ( 51 ).
3. Odstavek 2 se ne uporablja za:
(a) snovi, ki izpolnjujejo kriterije iz člena 57(a), (b), (c) ali (f), za katere ni mogoče določiti praga v skladu z oddelkom 6.4 Priloge I;
(b) snovi, ki izpolnjujejo kriterije iz člena 57(d) ali (e);
(c) snovi, navedene v členu 57(f), ki so po svojih lastnostih obstojne, se kopičijo v organizmih in so strupene ali zelo obstojne in se zelo lahko kopičijo v organizmih.
4. Če se avtorizacija ne more dodeliti v skladu z odstavkom 2 ali se ne more izdati za snovi, navedene v odstavku 3, se lahko kljub temu dodeli samo, če se dokaže, da socialno-ekonomske koristi prevladajo nad tveganjem za zdravje ljudi ali okolje, ki izhaja iz uporabe snovi, ter če niso na voljo ustrezne alternativne snovi ali tehnologije. Odločitev se sprejme po preučitvi vseh naslednjih dejavnikov in ob upoštevanju mnenj Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo, navedenih v členu 64(4)(a) in (b):
(a) tveganja, ki ga pomenijo uporabe snovi, vključno z ustreznostjo in učinkovitostjo predlaganih ukrepov za obvladovanje tveganja;
(b) socialno-ekonomskih koristi, ki izhajajo iz njene uporabe, in socialno-ekonomskih posledic v primeru zavrnitve avtorizacije, kot jih prikažejo vlagatelj ali druge zainteresirane strani;
(c) analize alternative, ki jo predloži vlagatelj v skladu s členom 62(4)(e), ali načrta nadomestitve, ki ga predloži vlagatelj v skladu s členom 62(4)(f), in prispevkov tretje strani, predloženih v skladu s členom 64(2);
(d) razpoložljivih informacij o tveganjih, ki jih alternativne snovi ali tehnologije pomenijo za zdravje ljudi ali okolje.
5. Komisija pri ocenjevanju, ali so na voljo ustrezne alternativne snovi ali tehnologije, upošteva vse ustrezne vidike, skupaj z naslednjim:
(a) ali bi se s prehodom na alternative zmanjšalo celotno tveganje za zdravje ljudi in okolje, pri čemer se upoštevajo ustreznost in učinkovitost ukrepov za obvladovanje tveganja;
(b) ali so alternative za vlagatelja tehnično in ekonomsko izvedljive.
6. Uporaba se ne dovoli, če bi to pomenilo sprostitev omejitve iz Priloge XVII.
7. Avtorizacija se dodeli samo, če je bila vloga predložena v skladu z zahtevami iz člena 62.
8. Avtorizacije se preverjajo v časovno omejenem roku brez poseganja v odločitve glede prihodnjega obdobja preverjanja; običajno zanje veljajo določeni pogoji, vključno z monitoringom.Trajanje časovno omejenega preverjanja za kakršno koli avtorizacijo se določi za vsak primer posebej, pri čemer se upoštevajo vse ustrezne informacije, skupaj z dejavniki, navedenimi v odstavku 4(a) do (d), kot je primerno.
9. V avtorizaciji morajo biti navedeni naslednji podatki:
(a) oseba(-e), kateri(-m) se dodeli avtorizacija(-e);
(b) podatki o snovi(-eh);
(c) uporaba(-e), za katero(-e) se dodeli avtorizacija;
(d) pogoji, pod katerimi se dodeli avtorizacija;
(e) časovno omejen rok za preverjanje;
(f) način spremljanja.
10. Ne glede na pogoje iz avtorizacije imetnik zagotovi, da se izpostavljenost zniža do najnižje ravni, ki jo je tehnično in praktično možno doseči.
Člen 61
Preverjanje avtorizacij
1. Avtorizacije, dodeljene v skladu s členom 60, veljajo, dokler se Komisija ne odloči, da v okviru preverjanja avtorizacije spremeni ali umakne, če imetnik avtorizacije predloži oceno o preverjanju vsaj 18 mesecev pred potekom časovno omejenega roka za preverjanje. Namesto ponovne predložitve vseh sestavnih delov prvotne vloge za trenutno veljavno avtorizacijo lahko imetnik avtorizacije predloži samo številko trenutno veljavne avtorizacije, ob upoštevanju drugega, tretjega in četrtega pododstavka.
Imetnik avtorizacije, izdane v skladu s členom 60, predloži posodobljeno analizo alternativ iz člena 62(4)(e), vključno z informacijami o ustreznih raziskovalnih in razvojnih dejavnostih vlagatelja, če je to ustrezno, in načrt nadomestitve, predložen v skladu s členom 62(4)(f). Če je iz posodobljene analize alternativ razvidno, da je na voljo ustrezna alternativa, pri čemer se upoštevajo dejavniki iz člena 60(5), predloži načrt nadomestitve, skupaj s časovnim razporedom ukrepov, ki jih predlaga vlagatelj. Če imetnik ne more dokazati, da je tveganje pod ustreznim nadzorom, predloži tudi zadnjemu stanju prilagojeno socialno-ekonomsko analizo iz prvotne vloge.
Če potem lahko dokaže, da je tveganje pod ustreznim nadzorom, predloži zadnjemu stanju prilagojeno poročilo o kemijski varnosti.
Če se spremenijo drugi sestavni deli prvotne vloge, predloži tudi te, ki jih prilagodi zadnjemu stanju.
Če se v skladu s tem odstavkom predloži kaka posodobljena informacija, se vse odločitve o spremembi ali preklicu avtorizacije v okviru preverjanja sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 64, ki se uporablja smiselno.
2. Avtorizacija se lahko preveri kadar koli, če:
(a) se okoliščine iz prvotne avtorizacije spremenijo tako, da pomenijo tveganje za zdravje ljudi ali okolje ali da imajo socialno-ekonomske posledice; ali
(b) postanejo dostopne nove informacije glede morebitnih alternativ.
Komisija določi ustrezen rok, do katerega imetnik(-i) avtorizacije lahko predloži(-jo) dodatne informacije, potrebne za preverjanje, ter pri tem navede, do kdaj bo sprejela odločitev v skladu s členom 64.
3. V svoji odločitvi o preverjanju lahko Komisija, če so se spremenile okoliščine in ob upoštevanju načela sorazmernosti, avtorizacije spremeni ali prekliče z datumom odločitve, če zaradi spremenjenih okoliščin ne bi bila dodeljena ali če so na voljo ustrezne alternative v skladu s členom 60(5). V tem primeru Komisija od imetnika avtorizacije zahteva predložitev načrta nadomestitve, če tega še ni storil v okviru svoje vloge ali posodobitve.
V primerih, ko je resno in neposredno ogroženo zdravje ljudi ali okolje, lahko Komisija avtorizacijo ob upoštevanju načela sorazmernosti začasno prekliče, dokler traja preverjanje.
4. Če ni izpolnjen okoljski standard kakovosti iz Direktive 96/61/ES, se lahko preverijo avtorizacije, dodeljene za uporabo zadevne snovi.
5. Če niso izpolnjeni okoljski cilji iz člena 4(1) Direktive 2000/60/ES, se lahko preverijo avtorizacije, dodeljene za uporabo zadevne snovi v ustreznem porečju.
6. Če se uporaba snovi pozneje prepove ali kako drugače omeji v Uredbi (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih ( 52 ), Komisija prekliče avtorizacijo za to uporabo.
Člen 62
Vloge za avtorizacijo
1. Vloga za avtorizacijo se predloži Agenciji.
2. Vloge za avtorizacijo lahko predložijo proizvajalec(-ci), uvoznik(-i) in/ali nadaljnji uporabnik(-i) snovi. Vlogo lahko predloži ena ali več oseb.
3. Vloge se lahko predložijo za eno ali več snovi, ki ustrezajo opredelitvi skupine snovi v oddelku 1.5 Priloge XI, in za eno ali več uporab. Vloge se lahko predložijo za lastno uporabo(-e) vlagatelja(-ev) in/ali uporabe, za katere ta namerava dajati snov v promet.
4. Vloga za avtorizacijo mora vsebovati naslednje informacije:
(a) identiteto snovi v skladu z oddelkom 2 Priloge VI;
(b) ime in podatke osebe ali oseb za stike, ki oddajo vlogo;
(c) zahtevek za avtorizacijo, v katerem se navede, za katero(-e) uporabo(-e) se skuša pridobiti avtorizacijo, in zajame uporabo snovi v ►M3 zmeseh ◄ in/ali vgraditev snovi v izdelke, če je ustrezno;
(d) če še ni bilo predloženo v okviru registracije, poročilo o kemijski varnosti v skladu s Prilogo I, v katerem so obravnavana tveganja za zdravje ljudi in/ali okolje, ki izhajajo iz uporabe snovi zaradi intrinzičnih lastnosti, navedenih v Prilogi XIV;
(e) analizo alternativ, ob upoštevanju z njimi povezanih tveganj ter tehnične in ekonomske izvedljivosti nadomestitve, skupaj z informacijami o ustreznih raziskovalnih in razvojnih dejavnostih vlagatelja, če je to ustrezno;
(f) načrt nadomestitve, skupaj s časovnim razporedom ukrepov, ki jih predlaga vlagatelj, če je iz analize alternativ iz točke (e) razvidno, da so na voljo ustrezne alternative, pri čemer se upoštevajo dejavniki iz člena 60(5).
5. Vloga lahko vključuje:
(a) socialno-ekonomsko analizo, izvedeno v skladu s Prilogo XVI;
(b) utemeljitev, zakaj niso upoštevana tveganja za zdravje ljudi in okolje, ki izhajajo iz:
(i) emisij snovi iz naprave, za katero je bilo izdano dovoljenje v skladu z Direktivo 96/61/ES; ali
(ii) izpustov snovi iz točkovnega vira, za katere veljata zahteva za predhodno ureditev iz člena 11(3)(g) Direktive 2000/60/ES in zakonodaja, sprejeta v skladu s členom 16 navedene direktive.
6. Vloga ne vključuje tveganj za zdravje ljudi, ki izhajajo iz uporabe snovi v medicinskem pripomočku, ki jo urejajo direktive 90/385/EGS, 93/42/EGS in 98/79/ES.
7. Ob predložitvi avtorizacije se plača pristojbina v skladu z naslovom IX.
Člen 63
Naknadne vloge za dodelitev avtorizacije
1. Če je bila za uporabo snovi že oddana vloga, se lahko naknadni vlagatelj sklicuje na ustrezne dele predhodne vloge, predložene v skladu s členom 62(4)(d), (e) in (f) ter (5)(a), pod pogojem, da ima kasnejši vlagatelj privoljenje prejšnjega vlagatelja, da se sklicuje na te dele vloge.
2. Če je bila za uporabo snovi avtorizacija že dodeljena, se lahko naknadni vlagatelj sklicuje na ustrezne dele predhodne vloge, predložene v skladu s členom 62(4)(d), (e) in (f) ter (5)(a), pod pogojem, da ima kasnejši vlagatelj privoljenje imetnika avtorizacije, da se sklicuje na te dele vloge.
3. Pred sklicevanjem na predhodno vlogo v skladu z odstavkoma 1 in 2 naknadni vlagatelj ustrezno posodobi informacije v prvotni vlogi.
Člen 64
Postopek za sprejetje odločitev o avtorizaciji
1. Agencija potrdi datum prejema vloge. Odbor Agencije za oceno tveganja in Odbor Agencije za socialno-ekonomsko analizo pripravita osnutek svojega mnenja v desetih mesecih po datumu prejema vloge.
2. Ob upoštevanju členov 118 in 119 o dostopu do informacij da Agencija na razpolago na svoji spletni strani splošne informacije o uporabah, za katere je prejela vloge ter za preverjanje avtorizacij, pri čemer navede roke, do katerih zainteresirane tretje strani lahko predložijo informacije o alternativnih snoveh ali tehnologijah.
3. Pri pripravi svojega mnenja oba odbora iz odstavka 1 najprej preverita, ali vloga vključuje vse informacije iz člena 62, ki jih potrebujeta za izvedbo svoje naloge. Po potrebi odbora v posvetovanju drug z drugim vlagatelja pozoveta k predložitvi dodatnih informacij, da se vloga uskladi z zahtevami iz člena 62. Odbor za socialno-ekonomsko analizo lahko, če meni, da je to potrebno, od vlagatelja ali tretjih strani zahteva, da v določenem roku predloži dodatne informacije o alternativnih snoveh ali tehnologijah. Oba odbora upoštevata tudi informacije, ki jih predložijo tretje strani.
4. Osnutek mnenja vsebuje naslednje elemente:
(a) Odbor za oceno tveganja: oceno tveganja za zdravje ljudi in/ali okolje, ki izhaja iz uporabe (uporab) snovi skupaj z ustreznostjo in učinkovitostjo ukrepov za obvladovanje tveganja, kot je (so) opisana(-e) v vlogi, in če je ustrezno, oceno tveganj, ki izhajajo iz morebitnih alternativ;
(b) Odbor za socialno-ekonomsko analizo: oceno socialno-ekonomskih dejavnikov ter razpoložljivost, primernost in tehnično izvedljivost drugih možnosti, povezanih z uporabo(-ami) snovi, kot je (so) opisana(-e) v vlogi, če se ta predloži v skladu s členom 62, ali vseh prispevkov zainteresiranih tretjih strani iz odstavka 2 tega člena.
5. Agencija pošlje osnutka obeh mnenj vlagatelju do konca roka iz odstavka 1. V enem mesecu po prejemu osnutka mnenja lahko vlagatelj pisno izrazi željo po predložitvi pripomb. Osnutek mnenja se šteje kot prejet sedem dni po tem, ko ga je Agencija poslala.
Če vlagatelj ne želi predložiti pripomb, Agencija ti mnenji pošlje Komisiji, državam članicam in vlagatelju v 15 dneh po poteku roka, v katerem lahko vlagatelj predloži pripombe, ali v 15 dneh po prejemu obvestila vlagatelja, da ne namerava predložiti pripomb.
Če vlagatelj želi predložiti pripombe, jih pošlje Agenciji v pisni obliki v dveh mesecih po prejemu osnutka mnenja. Odbora preučita pripombe in v dveh mesecih po njihovem prejemu v pisni obliki sprejmeta vsak svoje dokončno mnenje, pri čemer jih ustrezno upoštevata. V nadaljnjih 15 dneh Agencija pošlje mnenji s priloženimi pisnimi pripombami Komisiji, državam članicam in vlagatelju.
6. Agencija določi v skladu s členoma 118 in 119, kateri deli njenih mnenj in kateri deli prilog k tem mnenjem naj bi bili na razpolago javnosti na njeni spletni strani.
7. V primerih iz člena 63(1) Agencija obravnava vloge skupaj, če se lahko izpolnijo roki za prvo vlogo.
8. Komisija pripravi osnutek odločitve o avtorizaciji v treh mesecih po prejemu mnenj Agencije. Dokončna odločitev o izdaji ali zavrnitvi avtorizacije se sprejme v skladu s postopkom iz člena 133(3).
9. Povzetki odločitev Komisije, vključno s številko dovoljenja, ter razlogi za odločitev, zlasti če obstajajo primerne alternative, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije in v zbirki podatkov, ki jo vzpostavi in sproti dopolnjuje Agencija.
10. V primerih iz člena 63(2) se rok iz odstavka 1 tega člena skrajša na pet mesecev.
POGLAVJE 3
Avtorizacije v dobavni verigi
Člen 65
Obveznost imetnikov avtorizacije
Imetniki avtorizacije kakor tudi nadaljnji uporabniki iz člena 56(2), ki vključujejo snovi v ►M3 zmesem ◄ , vključijo številko avtorizacije na etiketo, preden dajo snov ali ►M3 zmes ◄ , ki snov vsebuje, v promet za dovoljeno uporabo brez poseganja v ►M3 Direktivo 67/548/EGS, Uredbo (ES) št. 1272/2008 ter ◄ ►M3 ————— ◄ . To se naredi takoj, ko je številka avtorizacije objavljena v skladu s členom 64(9).
Člen 66
Nadaljnji uporabniki
1. Nadaljnji uporabniki, ki uporabljajo snov v skladu s členom 56(2), o tem obvestijo Agencijo v treh mesecih po prvi dostavi snovi.
2. Agencija vzpostavi in sproti dopolnjuje register nadaljnjih uporabnikov, ki so poslali obvestilo v skladu z odstavkom 1. Agencija zagotovi dostop do tega registra pristojnim organom držav članic.
NASLOV VIII
OMEJITVE ZA PROIZVODNJO, DAJANJE V PROMET IN UPORABO NEKATERIH NEVARNIH SNOVI, ►M3 ZMESI ◄ IN IZDELKOV
POGLAVJE 1
Splošna vprašanja
Člen 67
Splošne določbe
1. Snov kot taka, v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku, za katero vsebuje Priloga XVII omejitev, se ne sme proizvajati, dajati v promet ali uporabljati, če ne izpolnjuje pogojev iz te omejitve. To ne velja za proizvodnjo, dajanje v promet ali uporabo snovi za znanstvene raziskave in razvoj. V Prilogi XVII je natančno navedeno, če se omejitev ne uporablja za v proizvod in proces usmerjeno raziskavo in razvoj, kakor tudi največja količina, ki je izvzeta.
2. Odstavek 1 se ne uporablja za uporabo snovi v kozmetičnih izdelkih, kot je opredeljeno v Direktivi 76/768/EGS, v zvezi z omejitvami, ki se nanašajo na tveganja za zdravje ljudi na področju uporabe te direktive.
3. Države članice lahko do 1. junija 2013 ohranijo vse obstoječe in strožje omejitve v zvezi s Prilogo XVII glede proizvodnje, dajanja v promet ali uporabe snovi, pod pogojem, da so bile te omejitve priglašene v skladu s Pogodbo. Komisija do 1. junija 2009 izdela in objavi popis teh omejitev.
POGLAVJE 2
Postopek za omejitve
Člen 68
Uvedba novih in sprememba veljavnih omejitev
1. Če iz proizvodnje snovi, njene uporabe ali dajanja v promet izhaja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ki jo je treba obravnavati v celi Skupnosti, se Priloga XVII spremeni v skladu s postopkom iz člena 133(4), tako da se sprejmejo nove omejitve ali spremenijo veljavne omejitve iz Priloge XVII za proizvodnjo, uporabo ali dajanje v promet snovi kot take, v ►M3 zmeseh ◄ ali izdelkih v skladu s postopkom iz členov 69 do 73. Vsaka takšna odločitev upošteva socialno-ekonomski vpliv omejitve, vključno z razpoložljivostjo drugih možnosti.
Prvi pododstavek se ne uporablja za uporabo snovi kot na mestu izoliranega intermediata.
2. Za snovi kot take, v zmesi ali v izdelku, ki izpolnjujejo kriterije za razvrstitev kot rakotvorne, mutagene za zarodne celice ali strupene za razmnoževanje iz kategorij 1A ali 1B in ki bi jih lahko potrošniki uporabili ter za katere je Komisija predlagala omejitve potrošniške uporabe, se Priloga XVII spremeni v skladu s postopkom iz člena 133(4). Členi 69 do 73 se ne uporabljajo.
Člen 69
Priprava predloga
1. Če po mnenju Komisije pomeni proizvodnja, dajanje v promet ali uporaba snovi kot take, v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ki ni ustrezno nadzorovano in bi ga bilo treba obravnavati, Komisija zaprosi Agencijo, da pripravi dokumentacijo, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge XV.
2. Agencija po datumu iz člena 58(1)(c)(i) za snov iz Priloge XIV preuči, ali uporaba te snovi v izdelkih pomeni tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ki ni ustrezno nadzorovano. Če Agencija meni, da to tveganje ni ustrezno nadzorovano, pripravi dokumentacijo, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge XV.
3. V 12 mesecih po prejemu zahteve Komisije v odstavku 1 in če se s to dokumentacijo dokaže, da je tveganje nesprejemljivo in da je zato treba poleg že uvedenih ukrepov sprejeti ukrepe na ravni celotne Skupnosti, Agencija predlaga omejitve, da sproži postopek za določitev omejitev.
4. Če po mnenju Komisije pomeni proizvodnja, dajanje v promet ali uporaba snovi kot take, v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ki ni ustrezno nadzorovano in bi ga bilo treba obravnavati, Komisija uradno obvesti Agencijo, da predlaga, naj pripravi dokumentacijo, ki je v skladu z zahtevami iz ustreznih oddelkov iz Priloge XV. Če ta snov ni na seznamu iz odstavka 5 tega člena, država članica v 12 mesecih po uradnem obvestilu Agenciji pripravi dokumentacijo, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge XV. Če se s to dokumentacijo dokaže, da je treba poleg že uvedenih ukrepov sprejeti ukrepe na ravni celotne Skupnosti, država članica to dokumentacijo predloži Agenciji v obliki iz Priloge XV, da sproži postopek za določitev omejitev.
Agencija ali države članice upoštevajo dokumentacijo, poročila o kemijski varnosti ali ocene tveganja, predložene Agenciji ali državi članici v skladu s to uredbo. Agencija in države članice upoštevajo tudi ustrezne ocene tveganja, predložene za namene drugih uredb ali direktiv Skupnosti. Zato na zahtevo zagotovijo informacije zadevni državi članici ali Agenciji drugi organi, kot so agencije, ustanovljene na podlagi zakonodaje Skupnosti, ki izvajajo podobne naloge.
Odbor za oceno tveganja in Odbor za socialno-ekonomsko analizo preverita, ali je predložena dokumentacija v skladu z zahtevami iz Priloge XV. V 30 dneh po prejemu posamezni odbor Agencijo ali državo članico, ki je predlagala omejitve, obvesti o tem, ali je dokumentacija po mnenju odborov v skladu z zahtevami. Če dokumentacija ni v skladu z zahtevami, se Agencijo ali državo članico o tem pisno obvesti v 45 dneh po prejemu in pri tem navede razloge. Agencija ali država članica dokumentacijo uskladi z zahtevami v 60 dneh po prejemu obvestila odborov o razlogih, sicer se postopek iz tega poglavja zaključi. Agencija takoj objavi, da namerava Komisija ali država članica sprožiti postopek za omejitev snovi, ter obvesti tiste, ki so predložili registracijo za to snov.
5. Agencija vodi seznam snovi, za katere Agencija ali država članica načrtuje dokumentacijo ali pa takšna dokumentacija nastaja, za namene predloga o omejitvi in ki je v skladu z zahtevami iz Priloge XV. Če je snov na seznamu, se ne pripravi nobena druga takšna dokumentacija. Če država članica ali Agencija predlaga, da bi bilo treba obstoječo omejitev iz Priloge XVII ponovno preučiti, se odločitev o tem sprejme v skladu s postopkom iz člena 133(2) na podlagi dokazil, ki jih predstavi država članica ali Agencija.
6. Agencija brez poseganja v člena 118 in 119 vso dokumentacijo, ki je v skladu s Prilogo XV, vključno z omejitvami, predlaganimi v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena, takoj objavi na svoji spletni strani in pri tem jasno navede datum objave. Agencija pozove vse zainteresirane strani, da v 6 mesecih po datumu objave posamezno ali skupno predložijo:
(a) pripombe k dokumentaciji in predlaganim omejitvam;
(b) socialno-ekonomsko analizo predlaganih omejitev ali informacije, ki se lahko uporabijo za takšno analizo, s katero se preučijo prednosti in slabosti predlaganih omejitev. Biti mora v skladu z zahtevami iz Priloge XVI.
Člen 70
Mnenje Agencije: Odbor za oceno tveganja
V devetih mesecih po datumu objave iz člena 69(6) Odbor za oceno tveganja na podlagi preučitve ustreznih delov dokumentacije oblikuje mnenje o tem, ali so predlagane omejitve primerne za zmanjševanje tveganja za zdravje ljudi in/ali okolje. Pri tem mnenju upošteva dokumentacijo države članice ali dokumentacijo, ki jo na zahtevo Komisije pripravi Agencija, in stališča zainteresiranih strani iz točke (a) člena 69(6).
Člen 71
Mnenje Agencije: Odbor za socialno-ekonomsko analizo
1. V dvanajstih mesecih po datumu objave iz člena 69(6) Odbor za socialno-ekonomsko analizo na podlagi preučitve ustreznih delov dokumentacije in socialno-ekonomskega vpliva oblikuje mnenje o predlaganih omejitvah. Pripravi osnutek mnenja o predlaganih omejitvah in njihovem socialno-ekonomskem vplivu, pri čemer upošteva analize ali informacije v skladu s točko (b) člena 69(6), če so bile predložene. Agencija osnutek mnenja takoj objavi na svoji spletni strani. Agencija zainteresirane strani pozove, da najpozneje v 60 dneh po objavi tega osnutka mnenja predložijo svoje pripombe nanj.
2. Odbor za socialno-ekonomsko analizo takoj sprejme svoje mnenje, pri čemer ustrezno upošteva dodatne pripombe, prejete v predpisanem roku. Pri tem mnenju se upoštevajo pripombe in socialno-ekonomske analize zainteresiranih strani, predložene v skladu s točko (b) člena 69(6) in odstavkom 1 tega člena.
3. Če mnenje Odbora za oceno tveganja bistveno odstopa od predlaganih omejitev, lahko Agencija rok za sprejetje mnenja Odbora za socialno-ekonomsko analizo podaljša za največ 90 dni.
Člen 72
Predložitev mnenja Komisiji
1. Agencija Komisiji takoj predloži mnenje Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo o omejitvah, predlaganih za snovi kot take, v ►M3 zmeseh ◄ ali izdelkih. Če en ali oba odbora ne oblikujeta mnenja do roka iz člena 70 in člena 71(1), Agencija o tem obvesti Komisijo in pri tem navede razloge.
2. Agencija mnenji obeh odborov brez poseganja v člena 118 in 119 takoj objavi na svoji spletni strani.
3. Agencija Komisiji in/ali državi članici na zahtevo zagotovi vse dokumente in dokazila, ki so ji bila predložena ali ki jih je upoštevala.
Člen 73
Odločitev Komisije
1. Če so izpolnjeni pogoji iz člena 68, Komisija pripravi osnutek spremembe Priloge XVII v treh mesecih po prejemu mnenja Odbora za socialno-ekonomsko analizo ali do konca roka, določenega v skladu s členom 71, če ta odbor ne sprejme mnenja, kar nastopi prej.
Če osnutek spremembe odstopa od izvirnega predloga ali če ne upošteva mnenj Agencije, Komisija priloži podrobno utemeljitev razlogov za neskladja.
2. Končna odločitev se sprejme v skladu s postopkom iz člena 133(4). Komisija pošlje osnutek spremembe državi članici vsaj 45 dni pred glasovanjem.
NASLOV IX
PRISTOJBINE IN TAKSE
Člen 74
Pristojbine in takse
1. Pristojbine, ki se zahtevajo v skladu s členi 6(4), 7(1) in (5), 9(2), 11(4), 17(2), 18(2), 19(3), 22(5), 62(7) in 92(3), so podrobno navedene v uredbi Komisije, sprejeti v skladu s postopkom iz člena 133(3) do 1. junija 2008.
2. Za registracijo snovi v količini med 1 in 10 tonami, za katere registracijska dokumentacija vsebuje popolne informacije v Prilogi VII, pristojbine ni treba plačati.
3. Pri sestavi in znesku pristojbin iz odstavka 1 se upošteva delo, ki ga morata opraviti Agencija in pristojni organ za izvedbo te uredbe, določita pa se v taki višini, da z njimi povezani prihodki, v kombinaciji z drugimi viri prihodkov Agencije v skladu s členom 96(1), zadostujejo za pokritje stroškov opravljenih storitev. Pri pristojbinah za registracijo se upošteva delo, ki se morda lahko opravi v skladu z naslovom VI.
V členih 6(4), 7(1) in (5), 9(2), 11(4), 17(2) in 18(2) se pri sestavi in znesku pristojbin upošteva količinski razpon snovi, ki je v postopku registracije.
V vseh primerih se za MSP določi zmanjšana pristojbina.
V členu 11(4) se pri sestavi in znesku pristojbin upošteva, ali so bile informacije predložene skupaj ali ločeno.
V primeru zahtevka na podlagi člena 10(a)(xi) se pri sestavi in znesku pristojbin upošteva delo, ki ga mora opraviti Agencija v zvezi s presojo utemeljitve.
4. V Uredbi iz odstavka 1 so podrobno navedene okoliščine, v katerih se bo delež pristojbin prenesel na ustrezen pristojni organ države članice.
5. Agencija lahko zahteva tudi takse za druge storitve, ki jih zagotavlja.
NASLOV X
AGENCIJA
Člen 75
Ustanovitev in pregled
1. Evropska agencija za kemikalije se ustanovi za upravljanje ter v nekaterih primerih za izvajanje tehničnih, znanstvenih in upravnih vidikov te uredbe in za zagotavljanje usklajenosti na ravni Skupnosti v zvezi s temi vidiki.
2. Agencija je predmet pregleda do 1. junija 2012.
Člen 76
Sestava
1. Agencijo sestavljajo:
(a) upravni odbor, ki izvaja pristojnosti iz člena 78;
(b) izvršni direktor, ki izvaja pristojnosti iz člena 83;
(c) Odbor za oceno tveganja, ki je odgovoren za pripravo mnenja Agencije o evalvacijah, vlogah za izdajo dovoljenja, predlogih za omejitve, predlogih za razvrstitev in označitev v skladu z ►M3 z naslovom V Uredbe (ES) št. 1272/2008 ◄ ter o vseh drugih vprašanjih, ki izhajajo iz uporabe pričujoče uredbe in so povezane z zdravjem ljudi ali okoljem;
(d) Odbor za socialno-ekonomsko analizo, ki je odgovoren za pripravo mnenja Agencije o vlogah za avtorizacijo, predlogih za omejitve ter o vseh drugih vprašanjih, ki izhajajo iz uporabe te uredbe v zvezi s socialno-ekonomskim vplivom možnih zakonodajnih ukrepov na snovi;
(e) Odbor držav članic, ki je odgovoren za odpravo morebitnih neskladij v mnenjih o osnutkih odločitev, ki jih predlagajo Agencija ali države članice v skladu z naslovom VI, ter predlogih za identifikacijo snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, za katere mora veljati postopek za dodelitev avtorizacije v skladu z naslovom VII;
(f) forum za izmenjavo informacij o izvrševanju (v nadaljevanju „forum“), ki usklajuje mrežo organov držav članic, odgovornih za izvrševanje te uredbe;
(g) sekretariat, ki deluje pod vodstvom izvršnega direktorja in zagotavlja tehnično, znanstveno in upravno podporo obema odboroma in forumu ter ustrezno medsebojno usklajevanje. Hkrati opravlja delo, ki se od Agencije zahteva v okviru postopkov predregistracije, registracije in evalvacije, ter pripravlja smernice, vzdržuje zbirke podatkov in zagotavlja informacije;
(h) komisija za pritožbe, ki odloča o pritožbah proti odločitvam Agencije.
2. Odbori iz točk (c), (d) in (e) odstavka 1 (v nadaljevanju „odbori“) in forum lahko ustanovijo delovne skupine. Zato sprejmejo v skladu s svojim poslovnikom natančne ureditve za prenos določenih nalog na te delovne skupine.
3. Odbori in forum se lahko, če menijo, da je ustrezno, o pomembnih vprašanjih splošne znanstvene ali etične narave posvetujejo pri ustreznih virih strokovnega znanja.
Člen 77
Naloge
1. Agencija zagotavlja državam članicam in institucijam Skupnosti najboljše možno znanstveno in tehnično svetovanje za vprašanja o kemikalijah, ki spadajo v njeno pristojnost in se ji predložijo v skladu z določbami te uredbe.
2. Sekretariat prevzame naslednje naloge:
(a) naloge, ki se dodelijo v skladu z naslovom II; vključno z olajševanjem učinkovite registracije uvoženih snovi na način, ki je v skladu z mednarodnimi trgovinskimi obveznostmi Skupnosti do tretjih držav;
(b) naloge, ki se mu dodelijo v skladu z naslovom III;
(c) naloge, ki se mu dodelijo v skladu z naslovom VI;
(d) naloge, ki se mu dodelijo v skladu z naslovom VIII;
(e) ►M3 vzpostavitev in vzdrževanje zbirke (zbirk) podatkov z informacijami o vseh registriranih snoveh, popisom razvrščanja in označevanja ter usklajenim seznamom razvrstitev in označitev, pripravljenim v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008. ◄ Informacije iz zbirke (zbirk) podatkov, ki je (so) določena(-e) v členu 119(1) in (2), so brezplačno na razpolago javnosti na internetu, razen kadar velja za utemeljenega zahtevek na podlagi člena 10(a)(xi). Agencija omogoči dostop do drugih informacij iz zbirk podatkov na zahtevo v skladu s členom 118;
(f) javnosti daje na razpolago informacije o tem, katere snovi se trenutno evalvirajo ali so bile evalvirane v 90 dneh po tem, ko je Agencija prejela informacije, v skladu s členom 119(1);
(g) zagotavlja tehnične in znanstvene smernice ter orodja za uporabo te uredbe, kjer je ustrezno, kot pomoč industriji, zlasti pa MSP pri sestavljanju poročil o kemijski varnosti (v skladu s členi 14, 31(1) in 37(4)) ter pri uporabi členov 10(a)(viii), 11(3) in 19(2); ter tehnične in znanstvene smernice za izdelovalce in uvoznike izdelkov pri uporabi člena 7;
(h) zagotavlja tehnične in znanstvene smernice o uporabi te uredbe za pristojne organe držav članic ter podporo službi za pomoč uporabnikom v državah članicah, ustanovljeni v skladu z naslovom XIII;
(i) zagotavlja smernice za interesne skupine, vključno za organe držav članic, glede obveščanja javnosti o nevarnostih snovi in njihovi varni uporabi kot takih, v ►M3 zmeseh ◄ ali izdelkih;
(j) proizvajalcem in uvoznikom pri registraciji snovi v skladu s členom 12(1) zagotavlja svetovanje in pomoč;
(k) za druge zainteresirane strani pripravlja pojasnila o tej uredbi;
(l) na zahtevo Komisije zagotavlja tehnično in znanstveno podporo ukrepom, namenjenim krepitvi sodelovanja med Skupnostjo, njenimi državami članicami, mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami pri znanstvenih in tehničnih vprašanjih, ki so povezana z varnostjo snovi, ter dejavno sodeluje pri tehnični pomoči in dejavnostih usposabljanja za smotrno ravnanje s kemikalijami v državah v razvoju;
(m) skrbi za Priročnik o odločitvah in mnenjih o razlagi in izvajanju te uredbe na podlagi sklepov Odbora držav članic;
(n) uradno obvešča o odločitvah Agencije;
(o) pripravlja oblike za predložitev podatkov Agenciji.
3. Odbori prevzamejo naslednje naloge:
(a) naloge, ki se jim dodelijo v skladu ►M3 z naslovi VI do X ◄ ;
(b) na zahtevo izvršnega direktorja zagotavljajo tehnično in znanstveno podporo ukrepom, namenjenim krepitvi sodelovanja med Skupnostjo, njenimi državami članicami, mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami pri znanstvenih in tehničnih vprašanjih, ki so povezana z varnostjo snovi, ter dejavno sodelujejo pri tehnični pomoči in dejavnostih usposabljanja za smotrno ravnanje s kemikalijami v državah v razvoju;
(c) na zahtevo izvršnega direktorja pripravijo mnenje o drugih vidikih, povezanih z varnostjo snovi kot takih, v ►M3 zmeseh ◄ ali izdelkih.
4. Forum prevzame naslednje naloge:
(a) širjenje dobre prakse in opozarjanje na težave na ravni Skupnosti;
(b) predlaganje, usklajevanje in ocenjevanje projektov usklajenega izvrševanja in skupnih inšpekcij;
(c) koordinacija izmenjave inšpektorjev;
(d) opredelitev strategij in najboljše prakse izvrševanja;
(e) razvoj delovnih postopkov in orodij za lokalne inšpektorje;
(f) razvoj postopka za elektronsko izmenjavo podatkov;
(g) po potrebi povezovanje z industrijo, pri čemer se zlasti upoštevajo specifične potrebe malih in srednje velikih podjetij, in drugimi zainteresiranimi stranmi, vključno z ustreznimi mednarodnimi organizacijami;
(h) preučevanje predlogov za omejitve, da tako svetuje glede izvršljivosti.
Člen 78
Pristojnosti upravnega odbora
Upravni odbor imenuje izvršnega direktorja v skladu s členom 84 in računovodjo v skladu s členom 43 Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002.
Upravni odbor sprejme:
(a) do 30. aprila vsako leto splošno poročilo Agencije za preteklo leto;
(b) do 31. oktobra vsako leto delovni program Agencije za naslednje leto;
(c) končni proračun Agencije v skladu s členom 96 pred začetkom proračunskega leta, ki ga po potrebi prilagodi prispevku Skupnosti in drugim prihodkom Agencije;
(d) večletni delovni program, ki se redno pregleduje.
Sprejme notranja pravila in postopke Agencije. Pravila se objavijo.
Izvaja svoje naloge v zvezi s proračunom Agencije v skladu s členi 96, 97 in 103.
Ima disciplinska pooblastila nad izvršnim direktorjem.
Odbor sprejme svoj poslovnik.
Imenuje predsednika, člane in nadomestne člane komisije za pritožbe v skladu s členom 89.
Imenuje člane odborov Agencije, kot je navedeno v členu 85.
Vsako leto v skladu s členom 96(6) sporoči vse informacije o izidu postopkov evalvacije.
Člen 79
Sestava upravnega odbora
1. Upravni odbor sestavlja po en predstavnik iz vsake države članice, in največ šest predstavnikov, ki jih imenuje Komisija, trije predstavniki zainteresiranih strani, ki nimajo glasovalne pravice, ter poleg tega dva neodvisna člana, ki ju imenuje Evropski parlament.
Vsaka država članica predlaga člana za upravni odbor. Tako predlagane člane imenuje Svet.
2. Člani so imenovani na podlagi njihovih ustreznih izkušenj in strokovnega znanja s področja kemijske varnosti ali pravne ureditve v zvezi s kemikalijami, medtem ko je hkrati treba zagotoviti, da imajo člani upravnega odbora ustrezno splošno, finančno in pravno strokovno znanje.
3. Mandat traja štiri leta. Mandat se lahko enkrat obnovi. Vendar pa Komisija za prvi mandat določi polovico svojih kandidatov in Svet 12 svojih kandidatov, za katere bo ta mandat trajal šest let.
Člen 80
Predsedstvo upravnega odbora
1. Upravni odbor izvoli med člani z glasovalno pravico predsednika in namestnika predsednika. Namestnik predsednika samodejno nadomesti predsednika, če ta ne more opravljati svojih dolžnosti.
2. Mandat predsednika in namestnika predsednika traja dve leti in preneha, ko jima poteče članstvo v upravnem odboru. Mandat se lahko enkrat obnovi.
Člen 81
Seje upravnega odbora
1. Seje upravnega odbora skliče njegov predsednik z vabilom ali na zahtevo najmanj tretjine članov odbora.
2. Izvršni direktor sodeluje na zasedanjih upravnega odbora, vendar nima glasovalne pravice.
3. Predsedniki odborov in predsednik foruma iz člena 76(1)(c) do (f) se lahko udeležijo sej upravnega odbora, vendar so brez glasovalne pravice.
Člen 82
Glasovanje v upravnem odboru
Upravni odbor sprejme poslovnik za glasovanje, ki vključuje pogoje, pod katerimi lahko en član glasuje v imenu drugega. Upravni odbor odloča z dvotretjinsko večino vseh članov z glasovalno pravico.
Člen 83
Dolžnosti in pristojnosti izvršnega direktorja
1. Agencijo vodi izvršni direktor, ki opravlja svoje dolžnosti v interesu Skupnosti in neodvisno od kakršnih koli posebnih interesov.
2. Izvršni direktor je pravni zastopnik Agencije. Odgovoren je za:
(a) tekoče upravljanje agencije;
(b) upravljanje vseh virov, ki jih Agencija potrebuje za izvajanje svojih nalog;
(c) zagotavljanje upoštevanja rokov, ki so v zakonodaji Skupnosti določeni za sprejemanje mnenj Agencije;
(d) zagotavljanje ustreznega in pravočasnega usklajevanja med odbori in forumom;
(e) sklepanje in upravljanje potrebnih pogodb s ponudniki storitev;
(f) pripravo poročila o prihodkih in odhodkih ter izvrševanje proračuna Agencije v skladu s členoma 96 in 97;
(g) vse kadrovske zadeve;
(h) zagotavljanje tajniških storitev upravnemu odboru;
(i) pripravo osnutkov mnenj upravnega odbora o predlaganih poslovnikih odborov in foruma;
(j) zagotavljanje vsega potrebnega za izvajanje dodatnih nalog (v okviru pristojnosti iz člena 77), ki jih Agenciji dodeli delegacija Komisije na zahtevo upravnega odbora;
(k) vzpostavljanje in ohranjanje rednega dialoga z Evropskim parlamentom;
(l) določanje pogojev za uporabo programskih paketov;
(m) spremembo odločitve Agencije po pritožbi in po posvetu s predsednikom komisije za pritožbe.
3. Vsako leto izvršni direktor predloži upravnemu odboru v odobritev:
(a) osnutek poročila o dejavnostih Agencije v predhodnem letu, vključno z informacijami o številu prejete registracijske dokumentacije, številu evalviranih snovi, številu prejetih vlog za avtorizacije, številu predlogov za omejitve, ki jih je prejela Agencija in izdala mnenja, porabljenem času za izvedbo s tem povezanih postopkov, o avtoriziranih snoveh, zavrnjeni dokumentaciji, omejenih snoveh; o prejetih pritožbah in sprejetih ukrepih; o pregledu dejavnosti foruma;
(b) osnutek delovnega programa za naslednje leto;
(c) osnutek zaključnega računa;
(d) osnutek predloga proračuna za naslednje leto;
(e) osnutek večletnega delovnega programa.
Izvršni direktor državam članicam, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži delovni program za naslednje leto in večletni delovni program, potem ko ju sprejme upravni odbor in poskrbi za njuno objavo.
Izvršni direktor državam članicam, Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Računskemu sodišču predloži splošno poročilo Agencije, potem ko ga sprejme upravni odbor in poskrbi za njegovo objavo.
Člen 84
Imenovanje izvršnega direktorja
1. Izvršnega direktorja Agencije imenuje upravni odbor s seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija na podlagi razpisa za zbiranje ponudb, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije in drugem periodičnem tisku ali na spletnih straneh.
Izvršnega direktorja se imenuje na podlagi njegovih zaslug in dokumentiranih upravnih in upravljavskih sposobnosti ter ustreznih izkušenj s področja kemijske varnosti ali njene pravne ureditve. Upravni odbor odloči z dvotretjinsko večino vseh članov z glasovalno pravico.
Izvršnega direktorja lahko razreši upravni odbor po enakem postopku.
Pred imenovanjem se kandidata, ki ga izbere upravni odbor, čim prej povabi, naj da izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovarja na vprašanja poslancev Parlamenta.
2. Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Upravni odbor ga lahko enkrat podaljša za nadaljnjih pet let.
Člen 85
Ustanovitev odborov
1. Vsaka država članica lahko imenuje kandidate za članstvo v Odboru za oceno tveganja. Izvršni direktor določi seznam imenovanih oseb, ki se objavi na spletni strani Agencije brez poseganja v člen 88(1). Upravni odbor imenuje člane odbora s tega seznama, pri čemer mora biti vsaj po en član, vendar ne več kot dva, imenovan izmed kandidatov držav članic, ki so slednje predlagale. Člani so imenovani na podlagi njihove vloge in izkušenj z izvajanjem nalog, določenih v členu 77(3).
2. Vsaka država članica lahko imenuje kandidate za članstvo v Odboru za socialno-ekonomsko analizo. Izvršni direktor določi seznam imenovanih oseb, ki se objavi na spletni strani Agencije brez poseganja v člen 88(1). Upravni odbor imenuje člane odbora s tega seznama, pri čemer mora biti vsaj po en član, vendar ne več kot dva, imenovan izmed kandidatov držav članic, ki so slednje predlagale. Člani so imenovani na podlagi njihove vloge in izkušenj z izvajanjem nalog, določenih v členu 77(3).
3. Vsaka država članica imenuje enega člana v Odbor držav članic.
4. Odbori si prizadevajo, da imajo njihovi člani širok razpon ustreznega strokovnega znanja. V ta namen lahko odbori pritegnejo k sodelovanju največ pet dodatnih članov, ki jih izberejo na podlagi njihove posebne usposobljenosti.
Člani odborov so imenovani za tri leta, pri čemer jih je mogoče ponovno imenovati.
Člani upravnega odbora ne smejo biti člani odborov.
Članom posameznih odborov lahko pri znanstvenih, tehničnih ali regulativnih zadevah pomagajo svetovalci.
Izvršni direktor ali njegov predstavnik in predstavniki Komisije se lahko kot opazovalci udeležijo vseh sej odborov in delovnih skupin, ki jih skličejo Agencija ali njeni odbori. Na seje so lahko kot opazovalci povabljeni tudi predstavniki zainteresiranih strani, če to zaprosijo člani odborov ali upravni odbor.
5. Člani posameznih odborov, ki so bili imenovani na predlog države članice, zagotavljajo ustrezno usklajevanje nalog Agencije in dela pristojnega organa svoje države članice.
6. Članom odborov so v pomoč znanstveni in tehnični viri, ki so na razpolago državam članicam. V ta namen države članice zagotovijo zadostne znanstvene in tehnične vire članom odborov, ki so jih imenovale. Pristojni organi posameznih držav članic lajšajo delo odborov in njihovih delovnih skupin.
7. Države članice članom Odbora za oceno tveganja ali Odbora za socialno-ekonomsko analizo ali njihovim znanstvenim in tehničnim svetovalcem ter strokovnjakom ne dajejo navodil, ki niso združljiva s posameznimi nalogami teh oseb, ali z nalogami, odgovornostmi in neodvisnostjo Agencije.
8. Pri pripravi mnenja si vsak odbor čim bolj prizadeva za dosego soglasja. Če takega soglasja ni mogoče doseči, mnenje sestavlja stališče večine članov, vključno z utemeljitvijo. Objavi(-jo) se tudi stališče(-a) manjšine, vključno z utemeljitvijo.
9. Vsak odbor posebej pripravi svoj osnutek predloga poslovnika, ki ga mora upravni odbor odobriti v 6 mesecih po imenovanju odborov.
V teh poslovnikih so predvsem določeni postopki za nadomestitev članov, postopki za prenos določenih nalog na delovne skupine, ustanovitev delovnih skupin ter sprejetje mnenj po hitrem postopku. Predsednik vsakega odbora je uslužbenec Agencije.
Člen 86
Ustanovitev foruma
1. Vsaka država članica imenuje v forum enega člana s triletnim mandatom, ki je obnovljiv. Člani so izbrani na podlagi njihove vloge in izkušenj pri izvrševanju zakonodaje o kemikalijah ter vzdržujejo ustrezne stike s pristojnimi organi države članice.
Forum si prizadeva, da imajo njegovi člani širok razpon ustreznega strokovnega znanja. V ta namen lahko forum pritegne k sodelovanju največ pet dodatnih članov, ki jih izbere na podlagi njihove posebne usposobljenosti. Ti člani so imenovani za triletni mandat, ki je obnovljiv. Člani upravnega odbora ne smejo biti člani foruma.
Članom foruma lahko pomagajo znanstveni in tehnični svetovalci.
Izvršni direktor Agencije ali njegov predstavnik in predstavniki Komisije se lahko udeležijo vseh sej foruma in njegovih delovnih skupin. Na seje so lahko kot opazovalci povabljeni tudi predstavniki zainteresiranih strani, če za to zaprosijo člani foruma ali upravni odbor.
2. Člani foruma, ki jih je imenovala država članica, zagotavljajo ustrezno usklajevanje nalog foruma in dela pristojnega organa svoje države članice.
3. Članom foruma so v pomoč znanstveni in tehnični viri, ki so na razpolago pristojnim organom držav članic. Pristojni organi posameznih držav članic lajšajo delo foruma in njegovih delovnih skupin. Države članice članom foruma ali njihovim znanstvenim in tehničnim svetovalcem in strokovnjakom ne dajejo navodil, ki so nezdružljiva s posameznimi nalogami teh oseb ali z nalogami in odgovornostmi foruma.
4. Forum pripravi osnutek predloga svojega poslovnika, ki ga mora upravni odbor odobriti v šestih mesecih po imenovanju foruma.
V poslovniku so določeni predvsem postopki za imenovanje in nadomestitev predsednika, za nadomestitev članov ter prenos določenih nalog na delovne skupine.
Člen 87
Poročevalci odborov in uporaba strokovnjakov
1. Če se od odbora v skladu s členom 77 zahteva, da predloži mnenje ali preveri, ali je dokumentacija države članice v skladu z zahtevami iz Priloge XV, ta imenuje enega od svojih članov za poročevalca. Zadevni odbor lahko imenuje še enega člana za soporočevalca. V vsakem posameznem primeru se poročevalci in soporočevalci obvežejo, da bodo delovali v interesu Skupnosti, ter dajo pisno izjavo o zavezi, da bodo izpolnjevali svoje dolžnosti, in izjavo o interesih. Član odbora v določenem primeru ni imenovan za poročevalca, če navede interes, ki bi lahko vplival na neodvisno obravnavo tega primera. Zadevni odbor lahko poročevalca ali soporočevalca kadar koli nadomesti z drugim svojim članom, če na primer ni sposoben izpolnjevati svojih dolžnosti v predpisanih rokih ali če se razkrije potencialno škodljiv interes.
2. Države članice sporočijo Agenciji imena strokovnjakov z dokazanimi izkušnjami pri nalogah iz člena 77, ki bodo na razpolago za delo v delovnih skupinah odborov, pri čemer navedejo njihovo usposobljenost in posebna področja strokovnega znanja.
Agencija vodi seznam strokovnjakov, ki ga sproti dopolnjuje. V seznam so vključeni strokovnjaki iz prvega pododstavka in drugi strokovnjaki, ki jih določi neposredno sekretariat.
3. Zagotavljanje storitev članov odborov ali strokovnjakov, ki sodelujejo v delovnih skupinah odborov ali foruma, ali izvajanje drugih nalog za Agencijo ureja pisna pogodba med Agencijo in zadevno osebo ali, kjer je ustrezno, med Agencijo in delodajalcem zadevne osebe.
Agencija nagradi zadevno osebo ali njenega delodajalca v skladu s plačilno lestvico, ki se vključi v finančne ureditve, te pa določi upravni odbor. Če zadevna oseba ne izpolnjuje svojih dolžnosti, ima izvršni direktor pravico, da pogodbo prekine ali začasno prekine ali pa zadrži plačilo.
4. Za zagotavljanje storitev, za katere je več možnih ponudnikov, je morda treba objaviti razpis za zbiranje ponudb:
(a) če to dopuščata znanstveni in tehnični okvir; in
(b) če je to združljivo z dolžnostmi Agencije, zlasti s tem, da mora zagotavljati visoko raven varovanja zdravja ljudi in okolja.
Upravni odbor sprejme ustrezne postopke na predlog izvršnega direktorja.
5. Agencija lahko uporabi storitve strokovnjakov pri opravljanju drugih posebnih nalog, za katere je odgovorna.
Člen 88
Usposobljenost in interesi
1. Imena članov odborov in foruma se objavijo. Posamezni člani lahko zaprosijo, da se njihovo ime ne objavi, če menijo, da bi takšna objava lahko ogrozila njihovo varnost. Izvršni direktor odloči, ali se takšne prošnje ugodno rešijo. Ob objavi vsakega imenovanja se podrobno navede poklicna usposobljenost posameznih članov.
2. Člani upravnega odbora, izvršni direktor ter člani odborov in foruma dajo izjavo o zavezi, da bodo izpolnjevali svoje dolžnosti, ter izjavo o interesih, ki se lahko štejejo za škodljive za njihovo neodvisnost. Te izjave se dajo vsako leto v pisni obliki ter se brez poseganja v odstavek 1 navedejo v registru Agencije, ki je na zahtevo na voljo javnosti v prostorih Agencije.
3. Na vsakem zasedanju se člani upravnega odbora, izvršni direktor, člani odborov in foruma ter vsi strokovnjaki, ki se udeležijo zasedanja, izrečejo o vseh posebnih interesih, povezanih s katero koli točko dnevnega reda, ki se lahko štejejo za škodljive za njihovo neodvisnost. Kdor koli izrazi takšne interese, ne sme sodelovati pri glasovanju o zadevnih točkah dnevnega reda.
Člen 89
Ustanovitev komisije za pritožbe
1. Komisijo za pritožbe sestavljajo predsednik in dva člana.
2. Predsednik in člana imajo svoje namestnike, ki jih zastopajo v njihovi odsotnosti.
3. Predsednika, člane in namestnike imenuje upravni odbor s seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija na podlagi razpisa za zbiranje ponudb, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije in drugem periodičnem tisku ali na spletnih straneh. Imenovani so na podlagi svojih ustreznih izkušenj in strokovnega znanja s področja kemijske varnosti, naravoslovnih znanosti ali regulativnih in sodnih postopkov s seznama kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, ki ga sprejme Komisija.
Upravni odbor lahko na priporočilo izvršnega direktorja po istem postopku imenuje dodatne člane in njihove namestnike, če je to potrebno, da se pritožbe lahko obravnavajo dovolj hitro.
4. Usposobljenost, ki se zahteva za člane komisije za pritožbe, določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 133(3).
5. Predsednik in člana imajo enake glasovalne pravice.
Člen 90
Člani komisije za pritožbe
1. Mandat članov komisije za pritožbe, vključno s predsednikom in namestniki, traja pet let. Podaljša se lahko enkrat.
2. Člani komisije za pritožbe so neodvisni. Pri sprejemanju odločitev jih ne zavezujejo nobena navodila.
3. Člani komisije za pritožbe ne smejo opravljati nobenih drugih obveznosti v Agenciji.
4. Člani komisije za pritožbe med svojim mandatom ne smejo biti odstranjeni s položaja niti s seznama, razen če obstajajo resni razlogi za takšno odstranitev in če sprejme Komisija po prejemu mnenja upravnega odbora odločitev v ta namen.
5. Člani komisije za pritožbe ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.
6. Če član komisije za pritožbe meni, da zaradi razlogov iz odstavka 5 ne sme sodelovati pri določenih pritožbenih postopkih, o tem obvesti komisijo za pritožbe. Članom komisije za pritožbe lahko ugovarja vsaka stranka v pritožbenem postopku na podlagi razlogov iz odstavka 5 ali suma, da so pristranski. Ugovorov ni mogoče utemeljevati z državljanstvom članov.
7. Komisija za pritožbe odloči o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primerih iz odstavkov 5 in 6, brez sodelovanja zadevnega člana. Da se sprejme ta odločitev, zadevnega člana komisije za pritožbe zamenja nadomestni član.
Člen 91
Odločitve, zoper katere se lahko vloži pritožba
1. Pritožba se lahko vloži zoper odločitve Agencije, sprejete v skladu s členi 9, 20, 27(6), 30(2) in (3) ter 51.
2. Pritožba, vložena v skladu z odstavkom 1, ima odložilni učinek.
Člen 92
Osebe s pravico do pritožbe, roki, pristojbine in oblika
1. Vsaka pravna ali fizična oseba se lahko pritoži zoper odločitev, ki je nanjo naslovljena, ali zoper odločitev, ki jo neposredno in individualno zadeva, čeprav gre za odločitev, naslovljeno na kako drugo osebo.
2. Pritožba se skupaj z navedenimi razlogi zanjo vloži pri Agenciji v pisni obliki v treh mesecih po tem, ko je zadevna oseba prejela obvestilo o odločitvi, če tega ni bilo, pa po dnevu, ko je bila ta z njo seznanjena, razen če ta uredba ne predvideva drugače.
3. Pristojbino lahko v skladu z naslovom IX poravnajo osebe, ki vlagajo pritožbo zoper odločitev Agencije.
Člen 93
Preučitev pritožbe in odločitev
1. Če ima po posvetovanju s predsednikom komisije za pritožbe izvršni direktor pritožbo za sprejemljivo in dobro utemeljeno, lahko spremeni svojo odločitev v 30 dneh po vložitvi pritožbe v skladu s členom 92(2).
2. V primerih, ki niso navedeni v odstavku 1 tega člena, predsednik komisije za pritožbe preuči, ali je pritožba sprejemljiva, v 30 dneh po vložitvi pritožbe v skladu s členom 92(2). Če ugotovi, da je temu tako, se pritožbo izroči komisiji za pritožbe, ki preuči razloge. Stranke v pritožbenih postopkih imajo pravico, da dajo med postopkom ustno izjavo.
3. Komisija za pritožbe lahko izvaja vsa pooblastila v okviru pristojnosti Agencije ali zadevo predloži pristojnemu organu Agencije v nadaljnjo obravnavo.
4. Postopke komisije za pritožbe določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 133(3).
Člen 94
Tožbe pred Sodiščem prve stopnje in Sodiščem
1. Na Sodišču prve stopnje ali na Sodišču se lahko v skladu s členom 230 Pogodbe vloži tožba, s katero se izpodbija odločitev, ki jo je sprejela komisija za pritožbe oziroma Agencija v primeru odločitev, zoper katere se ni mogoče pritožiti pri komisiji za pritožbe.
2. Če Agencija ne sprejme odločitve, se lahko v skladu s členom 232 Pogodbe pred Sodiščem prve stopnje ali Sodiščem sprožijo postopki zaradi opustitve ukrepanja.
3. Agencija mora sprejeti ukrepe, potrebne za upoštevanje sodbe Sodišča prve stopnje ali Sodišča.
Člen 95
Različnost mnenj med Agencijo in drugimi organi
1. Agencija poskrbi, da se dovolj zgodaj odkrijejo možni viri nasprotij med njenim mnenjem in mnenji drugih organov, ustanovljenih v skladu s pravom Skupnosti, vključno z agencijami Skupnosti, ki v zvezi z zadevami skupnega pomena opravljajo podobne naloge.
2. Če Agencija odkrije možni vir nasprotja, stopi v stik z zadevnim organom, da zagotovi izmenjavo vseh pomembnih znanstvenih ali tehničnih informacij ter ugotovi, katera znanstvena ali tehnična stališča bi lahko bila sporna.
3. V primeru temeljnega nasprotja v zvezi z znanstvenimi ali tehničnimi vprašanji, pri čemer je zadevni organ agencija Skupnosti ali znanstveni odbor, Agencija in zadevni organ skupaj skušata rešiti nasprotje ali pa Komisiji predložita skupni dokument, v katerem pojasnita sporna znanstvena in/ali tehnična vprašanja.
Člen 96
Proračun Agencije
1. Prihodke Agencije sestavljajo:
(a) subvencija Skupnosti iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti (oddelek Komisija);
(b) pristojbine, ki jih plačajo podjetja;
(c) prostovoljni prispevki držav članic.
2. Odhodki Agencije obsegajo kadrovske in upravne stroške ter stroške za poslovanje in za infrastrukturo.
3. Izvršni direktor najpozneje do 15. februarja vsakega leta pripravi predhodni predlog proračuna, ki zajema odhodke za poslovanje in predvideni delovni program za naslednje proračunsko leto, ter ga skupaj z načrtom delovnih mest, ki vsebuje začasni seznam delovnih mest, pošlje upravnemu odboru.
4. Prihodki in odhodki so uravnoteženi.
5. Upravni odbor pripravi vsako leto na podlagi predloga, ki ga sestavi izvršni direktor, oceno prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto. Upravni odbor pošlje to oceno, ki vključuje osnutek načrta delovnih mest, Komisiji najpozneje do 31. marca.
6. Komisija posreduje oceno skupaj s predhodnim predlogom proračuna Evropskih skupnosti Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljevanju „proračunski organ“).
7. Na podlagi ocene Komisija vnese v predhodni predlog proračuna Evropskih skupnosti ocene, ki so po njenem mnenju potrebne za načrt delovnih mest, in znesek subvencije, ki bremeni splošni proračun, tega pa predloži proračunskemu organu v skladu s členom 272 Pogodbe.
8. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za subvencijo Agenciji.
Proračunski organ sprejme načrt delovnih mest Agencije.
9. Upravni odbor sprejme proračun Agencije. Veljati začne po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropskih skupnosti. Po potrebi se ustrezno prilagodi.
10. Za vsako spremembo proračuna, vključno z načrtom delovnih mest, je treba uporabiti zgoraj opisani postopek.
11. Upravni odbor nemudoma obvesti proračunski organ o vseh svojih predvidenih projektih, katerih izvajanje bi lahko imelo večje finančne posledice za financiranje njegovega proračuna, zlasti o vseh projektih, ki se nanašajo na premoženje, kot je najem ali nakup objektov. O tem obvesti Komisijo.
Če ena od vej proračunskega organa sporoči, da namerava podati mnenje, ga upravnemu odboru sporoči v 6 tednih po prejetem obvestilu o projektu.
Člen 97
Izvrševanje proračuna Agencije
1. Izvršni direktor opravlja naloge odredbodajalca in izvršuje proračun Agencije.
2. Za spremljanje obveznosti in plačil vseh odhodkov Agencije ter določitev in izterjavo vseh prihodkov Agencije je pristojen računovodja Agencije.
3. Najpozneje do 1. marca po vsakem proračunskem letu pošlje računovodja Agencije računovodji Komisije začasni zaključni račun skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za zadevno proračunsko leto. Računovodja Komisije konsolidira te začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti ( 53 ).
4. Najpozneje do 31. marca po vsakem proračunskem letu računovodja Komisije pošlje začasni zaključni račun Agencije Računskemu sodišču, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za zadevno proračunsko leto. Poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za zadevno proračunsko leto se pošlje tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.
5. Po prejemu pripomb Računskega sodišča glede začasnega zaključnega računa Agencije v skladu s členom 129 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 izvršni direktor na svojo odgovornost sestavi zaključni račun Agencije in ga predloži upravnemu odboru v mnenje.
6. Upravni odbor predloži mnenje o zaključnem računu Agencije.
7. Najpozneje do 1. julija naslednjega leta izvršni direktor pošlje zaključni račun skupaj z mnenjem upravnega odbora Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.
8. Zaključni račun se objavi.
9. Izvršni direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe najpozneje do 30. septembra. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.
10. Evropski parlament da izvršnemu direktorju na priporočilo Sveta pred 30. aprilom leta N + 2 razrešnico za izvrševanje proračuna za leto N.
Člen 98
Boj proti goljufijam
1. Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se brez omejitev za Agencijo uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ( 54 ).
2. Agencijo zavezuje Medinstitucionalni sporazum z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti glede notranjih preiskav, ki jih opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ( 55 ), in brez odlašanja izda ustrezne predpise, ki se uporabljajo za njeno celotno osebje.
3. Sklepi o financiranju ter iz njih izhajajoči izvedbeni sporazumi in instrumenti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravita kontrolo na kraju samem nad prejemniki sredstev Agencije in službami, odgovornimi za njihovo razdelitev.
Člen 99
Finančna pravila
Finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Pravila ne smejo odstopati od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002, razen če to ni posebej potrebno za delovanje Agencije in ob predhodnem soglasju Komisije.
Člen 100
Pravna oseba in sedež Agencije
1. Agencija je organ Skupnosti in ima pravno osebnost. V vseh državah članicah ima največjo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava njihova zakonodaja. Zlasti lahko nakupuje in razpolaga s premičninami in nepremičninami ter nastopa kot stranka v sodnih postopkih.
2. Agencijo predstavlja njen izvršni direktor.
Člen 101
Odgovornost Agencije
1. Pogodbeno odgovornost Agencije ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo. Sodišče je pristojno v skladu s katero koli arbitražno klavzulo iz pogodbe, ki jo sklene Agencija.
2. Pri nepogodbeni odgovornosti Agencija v skladu s splošnimi načeli, skupnimi zakonodajam držav članic, poravna vsako škodo, ki jo povzroči sama ali jo povzročijo njeni uslužbenci pri opravljanju svojih nalog.
Sodišče je pristojno v vseh sporih, ki so povezani s povračilom takšne škode.
3. Osebna finančna in disciplinska odgovornost uslužbencev Agencije do Agencije je urejena z ustreznimi predpisi, ki se uporabljajo za osebje Agencije.
Člen 102
Privilegiji in imunitete Agencije
Za Agencijo se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.
Člen 103
Kadrovski predpisi in uredbe
1. Za osebje Agencije veljajo uredbe in predpisi, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti. Agencija za svoje osebje izvaja pooblastila, ki so bila prenesena na pristojni organ za imenovanja.
2. Upravni svet v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene določbe.
3. Osebje Agencije sestavljajo uradniki, ki jih začasno imenuje ali dodeli Komisija ali države članice, in drugi uslužbenci, ki jih zaposli Agencija, ker jih potrebuje za izvajanje svojih nalog. Agencija zaposli svoje osebje na podlagi kadrovskega načrta, ki se vključi v večletni delovni program iz člena 78(d).
Člen 104
Jeziki
1. Za Agencijo se uporablja Uredba št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti ( 56 ).
2. Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotovi Prevajalski center organov Evropske unije.
Člen 105
Dolžnost varovanja poslovne skrivnosti
Člani upravnega sveta, člani odborov in foruma, strokovnjaki ter uradniki in drugi uslužbenci Agencije ne smejo niti po prenehanju svojih dolžnosti razkriti informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.
Člen 106
Sodelovanje tretjih držav
Upravni odbor lahko v soglasju s pristojnim odborom ali forumom povabi predstavnike tretjih držav, da sodelujejo pri delu Agencije.
Člen 107
Sodelovanje mednarodnih organizacij
Upravni odbor lahko v soglasju s pristojnim odborom ali forumom povabi predstavnike mednarodnih organizacij, ki se zanimajo za zakonsko ureditev kemikalij, da kot opazovalci sodelujejo pri delu Agencije.
Člen 108
Stiki z organizacijami zainteresiranih strani
Upravni svet v soglasju s Komisijo navezuje ustrezne stike med Agencijo in zadevnimi organizacijami zainteresiranih strani.
Člen 109
Pravila o preglednosti
Da se zagotovi preglednost, upravni odbor na podlagi predloga izvršnega direktorja in v soglasju s Komisijo sprejme pravila, ki javnosti zagotavljajo dostop do regulativnih, znanstvenih ali tehničnih informacij, ki niso zaupne in ki se nanašajo na varnost snovi kot take ter na varnost snovi v ►M3 zmeseh ◄ in izdelkih.
Člen 110
Odnosi z ustreznimi organi Skupnosti
1. Agencija sodeluje z drugimi organi Skupnosti, da zagotovi vzajemno podporo pri doseganju ustreznih nalog in zlasti da prepreči podvajanje dela.
2. Izvršni direktor po posvetovanju z Odborom za oceno tveganja in Evropsko agencijo za varnost hrane sestavi poslovnik za snovi, za katere se je zahtevalo mnenje z vidika varnosti hrane. Upravni odbor sprejme ta poslovnik v soglasju s Komisijo.
Ta naslov ne vpliva na pristojnosti, ki jih ima Evropska agencija za varnost hrane.
3. Ta naslov ne vpliva na pristojnosti, ki jih ima Evropska agencija za zdravila.
4. Izvršni direktor po posvetovanju z Odborom za oceno tveganja, Odborom za socialno-ekonomsko analizo in Svetovalnim odborom za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu sprejme poslovnik za vprašanja, povezana z varstvom pri delu. Upravni odbor sprejme ta poslovnik v soglasju s Komisijo.
Ta naslov ne vpliva na pristojnosti, ki jih imata Svetovalni odbor za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu ter Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu.
Člen 111
Oblike in programska oprema za predložitev podatkov Agenciji
Za predložitev informacij Agencija določi oblike, ki jih da brezplačno na razpolago, in pakete programske opreme, ki jih da na razpolago na svoji spletni strani. Države članice, proizvajalci, uvozniki, distributerji ali nadaljnji uporabniki uporabijo te oblike in pakete, kadar v skladu s to uredbo Agenciji predložijo informacije. Agencija da na razpolago zlasti programsko opremo, da bi olajšala predložitev vseh informacij v zvezi s snovmi, registriranimi v skladu s členom 12(1).
Za namene registracije se za tehnično dokumentacijo iz člena 10(a) uporablja oblika IUCLID. Agencija se skupaj z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) dogovarja glede nadaljnjega razvoja te oblike, da se s tem zagotovi usklajenost v največji možni meri.
▼M3 —————
NASLOV XII
INFORMACIJE
Člen 117
Poročanje
1. Vsakih pet let države članice Komisiji predložijo poročilo o izvajanju te uredbe na njihovem ozemlju, ki vključuje tudi oddelke o evalvaciji in izvrševanju, kakor je opisano v členu 127.
Prvo poročilo se predloži do 1. junija 2010.
2. Vsakih pet let Agencija Komisiji predloži poročilo o izvajanju te uredbe. Agencija v poročilo vključi informacije o skupni predložitvi informacij v skladu s členom 11 in pregled razlag, podanih zaradi ločene predložitve informacij.
Prvo poročilo se predloži do 1. junija 2011.
3. Vsaka tri leta Agencija v skladu s ciljem za spodbujanje testnih metod brez testiranj na živalih predloži Komisiji poročilo o stanju na področju izvajanja in uporabe testnih metod brez testiranj na živalih in testnih strategij za pridobitev informacij o intrinzičnih lastnostih ter za oceno tveganja zaradi izpolnjevanja zahtev te uredbe.
Prvo poročilo se predloži do 1. junija 2011.
4. Vsakih pet let Komisija objavi splošno poročilo:
(a) o izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju te uredbe, vključno z informacijami iz odstavkov 1, 2 in 3; ter
(b) o višini in razdelitvi sredstev, ki jih je Komisija namenila za razvoj in evalvacijo alternativnih testnih metod.
Prvo poročilo se objavi do 1. junija 2012.
Člen 118
Dostop do informacij
1. Uredba (ES) št. 1049/2001 se uporablja tudi za dokumente, ki jih hrani Agencija.
2. Za razkritje naslednjih informacij običajno velja, da ogroža zaščito poslovnih interesov zadevne osebe:
(a) podrobni podatki o popolni sestavi ►M3 zmesi ◄ ;
(b) brez poseganja v člen 7(6) in člen 64(2) natančen opis uporabe, namen uporabe ali aplikacija snovi ali ►M3 zmesi ◄ , vključno z natančnimi informacijami o uporabi kot intermediata;
(c) natančna tonaža snovi ali ►M3 zmesi ◄ , ki se proizvede ali da v promet;
(d) povezave med proizvajalcem ali uvoznikom in njegovimi distributerji ali nadaljnjimi uporabniki.
Kadar je nujno takojšnje ukrepanje za zaščito zdravja ljudi, varnosti ali okolja, npr. v izrednih razmerah, lahko Agencija razkrije informacije iz tega odstavka.
3. Upravni odbor sprejme praktično ureditev za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001, skupaj s pritožbami ali sredstvi na voljo po delni ali popolni zavrnitvi zahteve za varovanje poslovnih skrivnosti, do 1. junija 2008.
4. Proti odločitvam, ki jih Agencija sprejme na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, se je mogoče pritožiti pri Varuhu človekovih pravic ali vložiti tožbo pri Sodišču, in sicer pod pogoji, določenimi v členih 195 in 230 Pogodbe.
Člen 119
Elektronski dostop javnosti
1. Naslednje informacije, ki jih ima Agencija o snoveh kot takih, v ►M3 zmeseh ◄ ali v izdelkih, so javnosti dostopne brezplačno na internetu v skladu s členom 77(2)(e):
(a) brez poseganja v odstavek 2(f) in (g) tega člena ime po nomenklaturi IUPAC za snovi, ki izpolnjujejo kriterije za razvrstitev v katerega koli od razredov ali kategorij nevarnosti iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008:
— razredi nevarnosti 2.1 do 2.4, 2.6 in 2.7, 2.8 vrste A in B, 2.9, 2.10, 2.12, 2.13 iz kategorij 1 in 2, 2.14 iz kategorij 1 in 2, 2.15 vrste A do F;
— razredi nevarnosti 3.1 do 3.6, 3.7 (škodljivi učinki na spolno delovanje in plodnost ali razvoj), 3.8 (razen narkotičnih učinkov), 3.9 in 3.10;
— razred nevarnosti 4.1;
— razred nevarnosti 5.1;
(b) ime snovi iz seznama EINECS, če je primerno;
(c) razvrstitev in označitev snovi;
(d) fizikalno-kemijski podatki o snovi ter njeni porazdelitvi in obnašanju v okolju;
(e) rezultat vsake toksikološke in ekotoksikološke študije;
(f) vsak izpeljan DNEL (mejna vrednost, pod katero snov nima učinka) ali predvidena koncentracija brez učinka (PNEC), določena v skladu s Prilogo I;
(g) navodila za varno uporabo v skladu z oddelkoma 4 in 5 Priloge VI;
(h) analitske metode, če se zahtevajo v skladu s Prilogo IX ali X, ki omogočajo zaznavanje nevarne snovi pri spuščanju v okolje ali določitev neposredne izpostavljenosti ljudi.
2. Naslednje informacije o snoveh kot takih, v ►M3 zmeseh ◄ ali v izdelkih so javnosti dostopne brezplačno na internetu v skladu s členom 77(2)(e), razen kadar stran, ki predloži informacije, predloži utemeljitev v skladu s členom 10(a)(xi), ki jo Agencija sprejme kot utemeljeno, in sicer zakaj bi objava lahko škodila poslovnim interesom registracijskega zavezanca ali druge zadevne strani:
(a) če je to bistveno za razvrščanje in označevanje, stopnja čistote snovi ter določitev nečistot in/ali dodatkov, za katere je znano, da so nevarni;
(b) skupni razpon tonaže (tj. 1–10 ton, 10–100 ton, 100–1 000 ton ali čez 1 000 ton), v katerem je bila določena snov registrirana;
(c) povzetki ali grobi povzetki študij v zvezi z informacijami iz odstavkov 1(d) in (e);
(d) informacije iz varnostnega lista, ki niso naštete v odstavku 1;
(e) trgovsko(-a) ime(-na) snovi;
(f) ob upoštevanju člena 24 Uredbe (ES) št. 1272/2008 ime po nomenklaturi IUPAC za snovi, ki niso v postopnem uvajanju in so navedene v odstavku 1(a) tega člena, in sicer za obdobje šestih let;
(g) ob upoštevanju člena 24 Uredbe (ES) št. 1272/2008 ime po nomenklaturi IUPAC za snovi iz odstavka 1(a) tega člena, ki se uporabljajo samo za enega ali več naslednjih namenov:
(i) kot intermediat;
(ii) pri znanstvenih raziskavah in razvoju;
(iii) pri raziskavah in razvoju, usmerjenih v proizvode in postopke.
Člen 120
Sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami
Ne glede na člena 118 in 119 se informacije, ki jih prejme Agencija v skladu s to uredbo, lahko razkrijejo vladi ali organu tretje države ali mednarodni organizaciji na podlagi sporazuma, sklenjenega med Skupnostjo in zadevno tretjo stranjo v skladu z Uredbo (ES) št. 304/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij ( 57 ) ali členom 181a(3) Pogodbe, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
(a) namen sporazuma je sodelovanje pri izvajanju ali upravljanju zakonodaje o kemikalijah iz te uredbe;
(b) tretja stran varuje zaupnost informacij na podlagi medsebojnega dogovora.
NASLOV XIII
PRISTOJNI ORGANI
Člen 121
Imenovanje
Države članice imenujejo pristojni organ ali pristojne organe, odgovorne za izvajanje nalog, ki se jim dodelijo v skladu s to uredbo, ter za sodelovanje s Komisijo in Agencijo pri izvajanju te uredbe. Države članice pristojnim organom zagotovijo ustrezna sredstva, s katerimi se jim v povezavi z vsemi drugimi razpoložljivimi viri omogoči pravočasno in učinkovito izvajanje njihovih nalog iz te uredbe.
Člen 122
Sodelovanje med pristojnimi organi
Pristojni organi medsebojno sodelujejo pri izvajanju svojih nalog iz te uredbe in nudijo pristojnim organom drugih držav članic v ta namen vso potrebno podporo, ki bi jim lahko koristila.
Člen 123
Obveščanje javnosti o nevarnostih snovi
Pristojni organi držav članic obveščajo javnost o tveganjih, ki jih snovi povzročajo, če je to po njihovem mnenju potrebno za varovanje zdravja ljudi ali okolja. Agencija po posvetovanju s pristojnimi oblastmi in interesnimi skupinami ter z ustreznim zgledovanjem na najboljše razpoložljive prakse pripravi smernice za sporočanje podatkov o nevarnostih in varni uporabi kemijskih snovi kot takih, v ►M3 zmesi ◄ ali v izdelkih, z namenom usklajevanja teh dejavnosti med državami članicami.
Člen 124
Druge obveznosti
Pristojni organi Agenciji v elektronski obliki predložijo vse razpoložljive informacije, ki jih imajo o snoveh, registriranih v skladu s členom 12(1) in katerih dokumentacija ne vsebuje popolnih informacij iz Priloge VII, zlasti o tem, če je bilo med izvrševanjem ali monitoringom prepoznano sumljivo tveganje. Pristojni organ te informacije posodobi, kakor je primerno.
Države članice ustanovijo nacionalne službe za pomoč uporabnikom, ki proizvajalcem, uvoznikom, nadaljnjim uporabnikom in vsem drugim zainteresiranim stranem svetujejo o njihovih odgovornostih oziroma obveznostih iz te uredbe, zlasti glede registracije snovi v skladu s členom 12(1), dodatno z operativnimi smernicami, ki jih zagotovi Agencija v skladu s členom 77(2)(g).
NASLOV XIV
IZVRŠEVANJE
Člen 125
Naloge držav članic
Države članice vzdržujejo sistem uradnih preverjanj in drugih dejavnosti glede na okoliščine.
Člen 126
Kazni za kršitve
Države članice določijo kazenske določbe, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice obvestijo Komisijo o teh določbah najpozneje do 1. decembra 2008, nemudoma pa jo obvestijo o vseh njihovih naknadnih spremembah.
Člen 127
Poročilo
Poročilo iz člena 117(1) v povezavi z izvajanjem vsebuje rezultate uradnih preverjanj, opravljenega spremljanja, določene kazni in druge ukrepe, sprejete v skladu s členoma 125 in 126 med predhodnim poročevalskim obdobjem. Forum se dogovori, katera skupna vprašanja je treba vključiti v poročila. Komisija da ta poročila na razpolago Agenciji in forumu.
NASLOV XV
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 128
Prosti pretok
1. Države članice ob upoštevanju odstavka 2 ne prepovedo, omejijo ali ovirajo proizvodnje, uvoza, dajanja v promet ali uporabe snovi kot take, v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku, ki spada na področje uporabe te uredbe in je v skladu s to uredbo in, kjer je ustrezno, z akti Skupnosti, sprejetimi za izvajanje te uredbe.
2. Državam članicam nič v tej uredbi ne preprečuje, da ne bi obdržale ali določile nacionalna pravila za varovanje delavcev, zdravja ljudi in okolja, za uporabo v primerih, ko ta uredba ne usklajuje zahtev glede proizvodnje, dajanja na trg ali uporabe.
Člen 129
Zaščitna klavzula
1. Država članica lahko sprejme ustrezne začasne ukrepe, če ima utemeljene razloge za mnenje, da je nujno takojšnje ukrepanje za varovanje zdravja ljudi ali okolja v povezavi s snovjo kot tako, v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku, četudi ta izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Država članica o tem takoj obvesti Komisijo, Agencijo in druge države članice, pri tem navede razloge za svojo odločitev ter predloži znanstvene ali tehnične informacije, na katerih temelji začasni ukrep.
2. Komisija sprejme odločitev v skladu s postopkom iz člena 133(3) v 60 dneh po prejemu obvestila države članice. S to odločitvijo se:
(a) začasni ukrep dovoli do roka, določenega v odločitvi; ali
(b) od države članice zahteva, da začasni ukrep prekliče.
3. Če začasni ukrep, ki ga sprejme država članica, v primeru odločitve iz točke (a) odstavka 2 pomeni omejitev dajanja v promet ali uporabe snovi, zadevna država članica sproži postopek Skupnosti za sprejetje omejitev tako, da Agenciji v treh mesecih po datumu odločitve Komisije predloži dokumentacijo v skladu s Prilogo XV.
4. V primeru odločitve iz točke (a) odstavka 2 Komisija preuči, ali je treba to uredbo prilagoditi.
Člen 130
Utemeljitev odločitev
Pristojni organi, Agencija in Komisija navedejo razloge za vse odločitve, ki jih sprejmejo v skladu s to uredbo.
Člen 131
Spremembe prilog
Priloge se lahko spremenijo v skladu s postopkom iz člena 133(4).
Člen 132
Izvedbeni predpisi
Ukrepi, potrebni za učinkovito izvajanje določb te uredbe, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 133(3).
Člen 133
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5a(1) do (4) in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
5. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 134
Priprave na ustanovitev Agencije
1. Komisija zagotovi potrebno podporo pri ustanavljanju Agencije.
2. Za ta namen in vse dokler izvršni direktor ne prevzame dolžnosti po imenovanju upravnega odbora Agencije v skladu s členom 84 lahko Komisija v imenu Agencije in z uporabo proračuna, predvidenega za Agencijo:
(a) imenuje osebje, vključno z osebo, ki začasno izvaja naloge izvršnega direktorja; in
(b) sklepa druge pogodbe.
Člen 135
Prehodni ukrepi v zvezi s prijavljenimi snovmi
1. Zahteve za prijavitelje, naj pristojnemu organu zagotovijo nadaljnje informacije v skladu s členom 16(2) Direktive 67/548/EGS, bodo veljale kot odločitve, sprejete v skladu s členom 51 te uredbe.
2. Zahteva za prijavitelja, naj zagotovi nadaljnje informacije o snovi v skladu s členom 16(1) Direktive 67/548/EGS, velja kot odločitev, sprejeta v skladu s členom 52 te uredbe.
Takšna snov velja za vključeno v tekoči akcijski načrt Skupnosti v skladu s členom 44(2) te uredbe in izbrano v skladu s členom 45(2) te uredbe s strani držav članic, katerih pristojni organ je zahteval nadaljnje informacije v skladu s členom 7(2) in členom 16(1) Direktive 67/548/EGS.
Člen 136
Prehodni ukrepi v zvezi z obstoječimi snovmi
1. Zahteve za proizvajalce in uvoznike, naj Komisiji predložijo informacije, veljajo kot odločitve, sprejete v skladu s členom 52 te uredbe; te zahteve izvirajo iz uredbe Komisije pri uporabi člena 10(2) Uredbe (EGS) št. 793/93.
Pristojni organ za snov je pristojni organ iz države članice, ki je opredeljen kot poročevalec v skladu s členom 10(1) Uredbe (EGS) št. 793/93 in izvaja naloge iz člena 46(3) in člena 48 te uredbe.
2. Zahteve za proizvajalce in uvoznike, naj Komisiji predložijo informacije, veljajo kot odločitve, sprejete v skladu s členom 52 te uredbe; te zahteve izvirajo iz uredbe Komisije pri uporabi člena 12(2) Uredbe (EGS) št. 793/93. Agencija opredeli organ, pristojen za snov, za izvajanje nalog iz členov 46(3) in 48 te uredbe.
3. Država članica, katere poročevalec ni posredoval ocene tveganja do 1. junija 2008 in, kjer je to primerno, strategije za omejitev tveganj v skladu s členom 10(3) Uredbe (EGS) št. 793/93:
(a) dokumentira informacije o nevarnosti in tveganju v skladu z delom B Priloge XV te uredbe;
(b) uporabi člen 69(4) te uredbe na podlagi informacij iz točke (a); in
(c) sestavi dokumentacijo o predlogih za reševanje vseh drugih prepoznanih tveganj z drugačnim ukrepanjem, kakor je sprememba Priloge XVII te uredbe.
Zgoraj omenjene informacije se predložijo Agenciji do 1. decembra 2008.
Člen 137
Prehodni ukrepi za omejitve
1. Komisija pripravi do 1. junija 2010, če je potrebno, osnutek spremembe Priloge XVII v skladu z:
(a) vsako oceno tveganja in priporočeno strategijo za omejitev tveganj, sprejeto na ravni Skupnosti v skladu s členom 11 Uredbe (EGS) št. 793/93, če ta vsebuje predloge za omejitve v skladu z naslovom VIII te uredbe, za katero pa odločitev v okviru Direktive 76/769/EGS še ni bila sprejeta;
(b) vsakim predlogom, ki je bil predložen ustreznim institucijam in še ni bil sprejet ter se nanaša na uvedbo ali spremembe omejitev v skladu z Direktivo 76/769/EGS.
2. Komisiji se do 1. junija 2010 predloži vsa dokumentacija iz člena 129(3). Komisija po potrebi pripravi osnutek spremembe Priloge XVII.
3. Vse spremembe omejitev, sprejete v skladu z Direktivo 76/769/EGS od 1. junija 2007, se vključijo v Prilogo XVII z začetkom veljavnosti od 1. junija 2009.
Člen 138
Pregled
1. Komisija do 1. junija 2019 s pregledom oceni, ali naj podaljša uporabo obveznosti izvajanja ocen kemijske varnosti in njihovega dokumentiranja v poročilih o kemijski varnosti tudi za snovi, ki niso zajete v to obveznost, ker jih ni treba registrirati ali pa jih je treba registrirati, vendar se proizvajajo ali uvažajo v količinah, ki so manjše od 10 ton na leto. ►M3 Vendar se za snovi, ki izpolnjujejo kriterije za razvrstitev kot rakotvorne, mutagene za zarodne celice ali strupene za razmnoževanje iz kategorij 1A, 1B v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, pregled opravi do 1. junija 2014. ◄ Pri opravljanju pregleda Komisija upošteva vse ustrezne dejavnike, med njimi tudi:
(a) stroške, ki jih imajo proizvajalci in uvozniki pri pripravi poročil o kemijski varnosti;
(b) porazdelitev stroškov med udeleženci dobavne verige in nadaljnjimi uporabniki;
(c) koristi za zdravje ljudi in okolje.
Na podlagi tega preverjanja lahko Komisija, če je primerno, predstavi zakonodajne predloge za razširitev te obveznosti.
2. Komisija lahko predstavi zakonodajne predloge takoj, ko se lahko določi izvedljiv in stroškovno učinkovit način za določitev polimerov za registracijo na podlagi utemeljenih tehničnih in veljavnih znanstvenih kriterijev ter po objavi poročila o:
(a) tveganjih, ki jih predstavljajo polimeri v primerjavi z drugimi snovmi;
(b) potrebi, če ta obstaja, po registriranju določenih vrst polimerov, ob upoštevanju konkurenčnosti in inovativnosti na eni strani ter varovanja zdravja ljudi in okolja na drugi.
3. Poročilo iz člena 117(4) o izkušnjah, pridobljenih pri uporabi te uredbe, vključuje pregled zahtev za registracijo snovi, ki se proizvedejo ali uvozijo samo v količinah od ene tone do manj kot deset ton na leto na proizvajalca ali uvoznika. Na podlagi tega pregleda lahko Komisija predstavi zakonodajne predloge za spremembo zahtev po informacijah v zvezi s snovmi, ki se proizvedejo ali uvozijo v količinah, ki znašajo eno tono ali več do največ deset ton na leto na proizvajalca ali uvoznika, ob upoštevanju najnovejšega razvoja dogodkov, na primer v zvezi z alternativnimi testi in kvantitativnimi razmerji med strukturo in aktivnostjo ((Q)SAR).
4. Komisija do 1. junija 2008 pregleda priloge I, IV in V, da bi, če je to ustrezno, v skladu s postopkom iz člena 131 predlagala spremembe teh prilog.
5. Komisija do 1. decembra 2008 pregleda Prilogo XIII, da oceni ustreznost kriterijev za opredelitev snovi, ki so obstojne, se kopičijo v organizmih in so strupene ali so zelo obstojne in se zelo lahko kopičijo v organizmih, da bi, če je to ustrezno, v skladu s postopkom iz člena 133(4) predlagala spremembe te priloge.
6. Komisija do 1. junija 2012 opravi pregled za presojo, ali je treba spremeniti področje uporabe te uredbe, da bi se preprečilo pokrivanje z drugimi določbami Skupnosti. Na podlagi takšnega pregleda lahko Komisija po potrebi predloži zakonodajni predlog.
7. Komisija do 1. junija 2013 opravi pregled za presojo, ali je treba glede na zadnje stanje razvoja v znanosti razširiti področje uporabe člena 60(3) na snovi, opredeljene po členu 57(f), ki so po svojih lastnostih endokrini motilci. Na podlagi takšnega pregleda lahko Komisija po potrebi predloži zakonodajni predlog.
8. Komisija do 1. junija 2019 opravi pregled za presojo, ali je treba razširiti področje uporabe člena 33 na nevarne snovi, ob upoštevanju praktičnih izkušenj v zvezi z izvajanjem tega člena. Na podlagi takšnega pregleda lahko Komisija po potrebi predloži zakonodajni predlog.
9. V skladu s ciljem odpravljanja testiranj na živalih in nadomeščanja, zmanjšanja in izboljšanja testiranja na živalih, ki ga določa ta uredba, mora Komisija preučiti zahteve testiranja iz oddelka 8.7 Priloge VIII do 1. junija 2019. Na podlagi takšnega pregleda lahko Komisija predlaga spremembo v skladu s členom 133(4).
Člen 139
Razveljavitev
Direktiva 91/155/EGS se razveljavi.
Direktivi 93/105/ES in 2000/21/ES ter uredbi (EGS) št. 793/93 in (ES) št. 1488/94 se razveljavijo z učinkom od 1. junija 2008.
Direktiva 93/67/EGS se razveljavi z učinkom od 1. avgusta 2008.
Direktiva 76/769/EGS se razveljavi z učinkom od 1. junija 2009.
Sklicevanje na razveljavljene akte se šteje za sklicevanje na to uredbo.
Člen 140
Sprememba Direktive 1999/45/ES
Člen 14 Direktive 1999/45/ES se črta.
Člen 141
Začetek veljavnosti in uporaba
1. Ta uredba začne veljati 1. junija 2007.
2. Naslovi II, III, V, VI, VII, XI in XII, kakor tudi člena 128 in 136 se uporabljajo od 1. junija 2008.
3. Člen 135 se uporablja od 1. avgusta 2008.
4. Naslov VIII in Priloga XVII se uporabljata od 1. junija 2009.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
SEZNAM PRILOG
|
PRILOGA I |
SPLOŠNE DOLOČBE ZA OCENJEVANJE SNOVI IN PRIPRAVO POROČIL O KEMIJSKI VARNOSTI |
|
PRILOGA II |
ZAHTEVE ZA PRIPRAVO VARNOSTNIH LISTOV |
|
PRILOGA III |
KRITERIJI ZA SNOVI, KI SO REGISTRIRANE V KOLIČINAH MED 1 IN 10 TONAMI |
|
PRILOGA IV |
IZJEME, ZA KATERE REGISTRACIJA V SKLADU S ČLENOM 2(7)(a) NI OBVEZNA |
|
PRILOGA V |
IZJEME, ZA KATERE REGISTRACIJA V SKLADU S ČLENOM 2(7)(b) NI OBVEZNA |
|
PRILOGA VI |
ZAHTEVE PO INFORMACIJAH IZ ČLENA 10 |
|
PRILOGA VII |
ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 1 TONE ALI VEČ |
|
PRILOGA VIII |
ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 10 TON ALI VEČ |
|
PRILOGA IX |
ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 100 TON ALI VEČ |
|
PRILOGA X |
ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 1 000 TON ALI VEČ |
|
PRILOGA XI |
SPLOŠNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV STANDARDNEGA REŽIMA TESTIRANJA IZ PRILOG VII DO X |
|
PRILOGA XII |
SPLOŠNE DOLOČBE ZA NADALJNJE UPORABNIKE ZA OCENJEVANJE SNOVI IN PRIPRAVO POROČIL O KEMIJSKI VARNOSTI |
|
PRILOGA XIII |
KRITERIJI ZA IDENTIFIKACIJO OBSTOJNIH SNOVI, SNOVI, KI SE KOPIČIJO V ORGANIZMIH, IN STRUPENIH SNOVI TER ZELO OBSTOJNIH SNOVI IN SNOVI, KI SE ZELO LAHKO KOPIČIJO V ORGANIZMIH |
|
PRILOGA XIV |
SEZNAM SNOVI, KI SO PREDMET AVTORIZACIJE |
|
PRILOGA XV |
DOKUMENTACIJA |
|
PRILOGA XVI |
SOCIALNO-EKONOMSKA ANALIZA |
|
PRILOGA XVII |
OMEJITVE PROIZVODNJE, DAJANJA V PROMET IN UPORABE NEKATERIH NEVARNIH SNOVI, ZMESI IN IZDELKOV |
PRILOGA I
SPLOŠNE DOLOČBE ZA OCENJEVANJE SNOVI IN PRIPRAVO POROČIL O KEMIJSKI VARNOSTI
0. UVOD
0.1 Namen te priloge je prikazati, kako morajo proizvajalci in uvozniki oceniti in dokumentirati, da so tveganja, izhajajoča iz snovi, ki jih proizvajajo ali uvažajo, med proizvodnjo in njihovo uporabo(-ami) kot tako pod ustreznim nadzorom in da so drugi subjekti v dobavni verigi sposobni ustrezno obvladovati tveganja. Ta priloga se, ustrezno prilagojena, uporablja tudi za izdelovalce in uvoznike izdelkov, ki morajo kot del registracije opraviti oceno kemijske varnosti.
0.2 Oceno kemijske varnosti pripravi ena ali več kompetentnih oseb s primernimi izkušnjami in primerno usposobljenostjo, vključno z izobraževanji za osvežitev znanja.
0.3 V oceni kemijske varnosti proizvajalca se obravnava proizvodnja snovi in vse opredeljene uporabe. V oceni kemijske varnosti uvoznika se obravnava vse opredeljene uporabe. Ocena kemijske varnosti preuči uporabo snovi kot take (vključno z vsemi pomembnejšimi nečistotami in dodatki), v ►M3 zmesi ◄ in izdelku, kakor je določeno z opredeljenimi uporabami. V oceni se upoštevajo vse stopnje življenjskega cikla snovi, kot izhajajo iz proizvodnje in opredeljenih uporab. Ocena kemijske varnosti temelji na primerjavi potencialno škodljivih učinkov snovi z znano oziroma razumno predvidljivo izpostavljenostjo ljudi in/ali okolja tej snovi, ob upoštevanju izvedenih in priporočenih ukrepov za obvladovanje tveganja ter delovnih pogojev.
0.4 Snovi, katerih fizikalno-kemijske, toksikološke ali ekotoksikološke lastnosti so lahko podobne ali sledijo urejenemu vzorcu kot rezultat strukturne podobnosti, se lahko upoštevajo kot skupina ali „kategorija“ snovi. Če po mnenju proizvajalca ali uvoznika ocena kemijske varnosti neke snovi zadostuje za oceno in dokumentiranje ustreznega nadzora tveganj, ki izhajajo iz druge snovi ali skupine ali „kategorije“ snovi, lahko uporabi to oceno kemijske varnosti za druge snovi ali skupino ali „kategorijo“ snovi. Proizvajalec ali uvoznik poskrbi za utemeljitev v zvezi s tem.
0.5 Ocena kemijske varnosti temelji na informacijah o snovi, ki so zajete v tehnični dokumentaciji, ter na drugih razpoložljivih in ustreznih informacijah. Proizvajalci ali uvozniki, ki predložijo predlog za testiranje v skladu s prilogama IX in X, to evidentirajo pod ustreznim naslovom v oceni kemijske varnosti. Vključijo se razpoložljive informacije iz ocenjevanja, izvedenega v okviru drugih mednarodnih in nacionalnih programov. Pri pripravi poročila o kemijski varnosti se v njem po možnosti in po potrebi upošteva in odraža ocenjevanje, opravljeno na podlagi zakonodaje Skupnosti (npr. ocene tveganj, opravljene po Uredbi (EGS) št. 793/93). Odstopanja od takšnih ocen se utemeljijo.
Zato informacije, ki jih je treba upoštevati, vključujejo informacije, povezane z nevarnostjo snovi, z izpostavljenostjo, ki izhaja iz proizvodnje ali uvoza, z opredeljenimi uporabami snovi, z delovnimi pogoji in ukrepi za obvladovanje tveganj, ki se uporabljajo za nadaljnje uporabnike ali se jim priporočajo.
V nekaterih primerih v skladu z oddelkom 3 Priloge XI ni treba pripraviti manjkajočih informacij, ker ukrepi za obvladovanje tveganj in delovni pogoji, potrebni za nadzor izrazitih tveganj, lahko zadoščajo tudi za nadzor drugih potencialnih tveganj, ki jih zato ne bo treba natančno opredeliti.
Če proizvajalec ali uvoznik meni, da za izdelavo poročila o kemijski varnosti potrebuje dodatne informacije in da je te informacije mogoče pridobiti samo z izvajanjem testov v skladu s Prilogo IX ali X, vloži predlog za strategijo testiranja, v katerem razloži, zakaj so po njegovem mnenju potrebne dodatne informacije in to pod ustreznim naslovom evidentira v poročilu o kemijski varnosti. Med čakanjem na rezultate dodatnih testov v svojem poročilu o kemijski varnosti evidentira in v pripravljen scenarij izpostavljenosti vključi prehodne ukrepe za obvladovanje tveganj, ki jih je uvedel, in ukrepe, ki jih priporoča nadaljnjim uporabnikom v zvezi z obvladovanjem tveganj, ki so predmet raziskovanja.
0.6 Faze ocene kemijske varnosti
0.6.1 Ocena kemijske varnosti, ki jo opravi proizvajalec ali uvoznik za določeno snov, zajema naslednje faze 1 do 4 v skladu z ustreznimi oddelki te priloge:
1. oceno nevarnosti za zdravje ljudi;
2. oceno nevarnosti fizikalno-kemijskih lastnosti za zdravje ljudi;
3. oceno nevarnosti za okolje;
4. oceno PBT in vPvB.
0.6.2 V primerih iz točke 0.6.3. ocena kemijske varnosti zajema tudi naslednji fazi 5 in 6 v skladu z oddelkoma 5 in 6 te priloge:
5. Oceno izpostavljenosti
5.1 pripravo scenarijev izpostavljenosti (ali, če je to primerno, opredelitev ustreznih kategorij uporabe in izpostavljenosti);
5.2 oceno izpostavljenosti;
6. opredelitev tveganja
0.6.3 Če proizvajalec ali uvoznik na podlagi opravljenih faz 1 do 4 ugotovi, da snov izpolnjuje kriterije za razvrstitev v enega od naslednjih razredov nevarnosti oziroma eno od kategorij iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ali da gre za PBT ali vPvB, mora ocena kemijske varnosti v skladu z oddelkoma 5 in 6 te priloge obsegati tudi fazi 5 in 6:
(a) razredi nevarnosti 2.1 do 2.4, 2.6 in 2.7, 2.8 vrsti A in B, 2.9, 2.10, 2.12, 2.13 kategoriji 1 in 2, 2.14 kategoriji 1 in 2, 2.15 vrste A do F;
(b) razredi nevarnosti 3.1 do 3.6, 3.7 (škodljivi učinki na spolno delovanje in plodnost ali razvoj), 3.8 (učinki, ki niso narkotični učinki), 3.9 in 3.10;
(c) razred nevarnosti 4.1;
(d) razred nevarnosti 5.1.
0.6.4 Povzetek vseh ustreznih informacij, uporabljenih pri obravnavi zgornjih točk, se predloži pod ustreznim naslovom poročila o kemijski varnosti (oddelek 7).
0.7 Glavni del poročila o kemijski varnosti, ki se nanaša na izpostavljenost, je opis scenarija(-ev) izpostavljenosti, izvedenega(-ih) v okviru proizvajalčeve proizvodnje, za proizvajalčevo ali uvoznikovo lastno uporabo, in scenarijev izpostavljenosti, ki jih proizvajalec ali uvoznik priporočata, da se izvedejo za opredeljeno(-e) uporabo(-e).
Scenarij izpostavljenosti je opis niza pogojev, v katerih se snov proizvaja ali uporablja v življenjskem ciklu in kako proizvajalec ali uvoznik nadzira izpostavljenost ljudi in okolja ali to priporoča nadaljnjim uporabnikom. Ta sklop pogojev vsebuje opis ukrepov za obvladovanje tveganja in delovne pogoje, ki jih je proizvajalec ali uvoznik izvedel ali jih priporoča v izvedbo nadaljnjim uporabnikom.
Če je snov dana v promet, je treba ustrezen(-ne) scenarij(-e) izpostavljenosti, vključno z ukrepi za obvladovanje tveganja in delovnimi pogoji, vključiti v prilogo k varnostnemu listu v skladu s Prilogo II.
0.8 Raven podrobnosti, ki se zahteva pri opisu scenarija izpostavljenosti, se bo od primera do primera precej razlikovala, odvisno od uporabe snovi, njenih nevarnih lastnosti in količine informacij, ki so na voljo proizvajalcu ali uvozniku. V scenarijih izpostavljenosti se lahko opišejo ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganj za več posameznih postopkov ali uporab snovi. Posamezni scenariji izpostavljenosti lahko tako obsegajo veliko postopkov ali uporab. Scenariji izpostavljenosti, ki zajemajo številne postopke in uporabe, se lahko navajajo kot kategorije izpostavljenosti. Nadaljnja navedba scenarija izpostavljenosti v tej prilogi in Prilogi II vključuje kategorije izpostavljenosti, če so te oblikovane.
0.9 Kadar informacije v skladu s Prilogo XI niso potrebne, se to navede pod ustreznim naslovom poročila o kemijski varnosti, v tehnično dokumentacijo pa se vključi sklic na utemeljitev. Če informacije niso potrebne, se to navede tudi v varnostnem listu.
0.10 V zvezi z posebnimi učinki, kot so tanjšanje ozonskega plašča, možnost fotokemičnega nastanka ozona, močan vonj in kontaminacija, za katere postopki v oddelkih od 1 do 6 niso uporabni, se tveganja, povezana s takšnimi učinki, ocenjujejo za vsak primer posebej, proizvajalec oziroma uvoznik pa vključi popoln opis in utemeljitev takšnih ocen v poročilo o kemijski varnosti in jih povzame v varnostnem listu.
0.11 Pri ocenjevanju tveganja uporabe ene ali več snovi, ki jo vsebuje poseben ►M3 zmes ◄ (na primer zlitina), je treba upoštevati način, kako so sestavne snovi vezane v kemijskem matriksu.
0.12 Kadar metodologija, opisana v tej prilogi, ni primerna, se podrobnosti o uporabljeni alternativni metodologiji pojasnijo in utemeljijo v poročilu o kemijski varnosti.
0.13 Del A poročila o kemijski varnosti vključuje izjavo, da proizvajalec oziroma uvoznik izvaja ukrepe za obvladovanje tveganj, opisane v ustreznih scenarijih izpostavljenosti za proizvajalčevo oziroma uvoznikovo(-e) lastno(-e) uporabo(-e), in da se ti scenariji izpostavljenosti za opredeljene uporabe sporočajo z varnostnim(-i) listom(-i) distributerjem in nadaljnjim uporabnikom.
1. OCENA NEVARNOSTI ZA ZDRAVJE LJUDI
1.0 Uvod
1.0.1 Cilja ocene nevarnosti za zdravje ljudi sta opredeliti razvrstitev snovi v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 ter izpeljati raven izpostavljenosti snovi, ki se pri ljudeh ne sme preseči. Ta raven izpostavljenosti je znana kot izpeljana raven brez učinka (DNEL).
1.0.2 V oceni nevarnosti za zdravje ljudi se obravnavajo toksikokinetični profil (tj. absorpcija, metabolizem, razširjenost in izločanje) snovi in naslednje skupine učinkov:
(1) akutni učinki, kot so akutna strupenost, dražilnost in jedkost,
(2) preobčutljivost,
(3) strupenost pri ponovljenih odmerkih in
(4) učinki CMR (rakotvornost, mutagenost in strupenost za razmnoževanje).
Na podlagi razpoložljivih informacij se po potrebi upoštevajo še drugi učinki.
1.0.3 Ocena nevarnosti zajema naslednje štiri korake:
|
korak 1 |
: |
Evalvacija informacij, ki se ne nanašajo na človeka |
|
korak 2 |
: |
Evalvacija informacij, ki se nanašajo na človeka |
|
korak 3 |
: |
Razvrščanje in označevanje |
|
korak 4 |
: |
Izpeljava(-e) (DNEL) |
1.0.4 Prvi trije koraki se izvedejo za vsak učinek, za katerega so na voljo informacije, in se evidentirajo pod ustreznim oddelkom poročila o kemijski varnosti ter se, kadar je to potrebno in v skladu s členom 31, povzamejo v varnostnem listu pod naslovoma 2 in 11.
1.0.5 Za vsak učinek, za katerega ni na voljo ustreznih informacij, ustrezni oddelek vsebuje stavek „Ta informacija ni na voljo.“ V tehnično dokumentacijo sta vključena utemeljitev in sklic na opravljeno iskanje ustreznih informacij o snovi v literaturi.
1.0.6 Četrti korak ocenjevanja nevarnosti za zdravje ljudi se izvede z združitvijo rezultatov iz prvih treh korakov in se vključi pod ustrezni naslov poročila o kemijski varnosti ter povzame v varnostnem listu pod naslovom 8.1.
1.1
Korak 1 : Evalvacija informacij, ki se ne nanašajo na človeka
1.1.1 Evalvacija informacij, ki se ne nanašajo na človeka, zajema:
— opredelitev nevarnosti za učinke na podlagi vseh razpoložljivih informacijah, ki ne veljajo za ljudi,
— določitev odziva (učinka) v odvisnosti od količinskega odmerka (koncentracije).
1.1.2 Kadar ni mogoče določiti odziva (učinka) v odvisnosti od količinskega odmerka (koncentracije), je treba to utemeljiti in vključiti delno kvantitativno ali kvalitativno analizo. Na primer za akutne učinke ponavadi ni mogoče določiti odziva (učinka) v odvisnosti od količinskega odmerka (koncentracije) na podlagi rezultatov testa, izvedenega v skladu s testno metodo iz Uredbe Komisije, kakor je določeno v členu 13(3). V takšnih primerih zadostuje, da se določi, ali in v kolikšni meri ima snov inherentno sposobnost povzročanja učinka.
1.1.3 Vse informacije, ki se ne nanašajo na človeka in se uporabijo za ocenjevanje posameznih učinkov na ljudi ter za določanje odziva (učinka) v odvisnosti od odmerka (koncentracije), se predstavijo na kratko, če je mogoče, v obliki tabele ali tabel, z razlikovanjem med in vitro, in vivo in drugimi informacijami. Ustrezni rezultati testov (npr. ATE, LD50, NO(A)EL ali LO(A)EL) in pogoji testiranja (npr. trajanje testa, način vnosa) ter druge ustrezne informacije se navedejo v mednarodno priznanih merskih enotah za ta učinek.
1.1.4 Če je na voljo študija, je treba zanjo pripraviti grob povzetek študije. Če obstaja več študij, ki obravnavajo isti učinek, se ob upoštevanju možnih spremenljivk (npr. izvedba, primernost, relevantnost testnih vrst, kakovost rezultatov itd.) za določitev DNEL običajno uporabi študija ali študije, katere(-ih) rezultati so vzrok za največjo zaskrbljenost, za to študijo ali študije pa se pripravi grob povzetek, ki se ga vključi kot del tehnične dokumentacije. Zahtevajo se grobi povzetki vseh ključnih podatkov, uporabljenih pri oceni nevarnosti. Če se študija ali študije, katere(-ih) rezultati so vzrok za največjo zaskrbljenost, ne uporabijo, se to v celoti utemelji in vključi kot del tehnične dokumentacije, tako za uporabljeno študijo, pa tudi za vse študije, katerih rezultati so vzrok za večjo zaskrbljenost kot rezultati uporabljene študije. Utemeljenost študije je pomembno pretehtati, ne glede na to, ali so nevarnosti bile ugotovljene ali ne.
1.2
Korak 2 : Evalvacija informacij, ki se nanašajo na človeka
Če informacije, ki se nanašajo na človeka, niso na voljo, ta del vsebuje izjavo „Informacije, ki se nanašajo na človeka, niso na voljo“. Če informacije, ki se nanašajo na človeka, obstajajo, se po možnosti predstavijo v obliki tabele.
1.3
Korak 3 : Razvrščanje in označevanje
1.3.1 Navede in utemelji se ustrezna razvrstitev v skladu s kriteriji iz Uredbe (ES) št. 1272/2008. Kjer je to ustrezno, se navedejo posebne mejne koncentracije, ki izvirajo iz uporabe člena 10 Uredbe (ES) št. 1272/2008 in členov 4 do 7 Direktive 1999/45/ES, ter utemeljijo, če niso vključene v del 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008.
V oceno je treba vedno vključiti izjavo, ali snov izpolnjuje kriterije iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 za razvrstitev v razred nevarnosti rakotvornost kategorije 1A ali 1B, razred nevarnosti mutagenost za zarodne celice kategorije 1A ali 1B ali razred nevarnosti strupenost za razmnoževanje kategorije 1A ali 1B.
1.3.2 Če se na podlagi informacij ni mogoče odločiti, ali je treba snov razvrstiti v določen razred ali kategorijo nevarnosti, registracijski zavezanec navede in utemelji ukrep ali odločitev, ki jo je zaradi tega sprejel.
1.4
Korak 4 : Identifikacija(-e) DNEL
1.4.1 Na podlagi rezultatov korakov 1 in 2 (a) se za snov določi(-jo) DNEL, ki odraža(-jo) verjeten(-ne) način(-e) vnosa, verjetno trajanje in pogostnost izpostavljenosti. ►M10 Za nekatere končne točke, zlasti mutagenost zarodnih celic in rakotvornost, na podlagi razpoložljivih informacij morda ne bo mogoče določiti toksikološkega praga in torej tudi ne DNEL. ◄ Če to opravičuje(-jo) scenarij(-i) izpostavljenosti, lahko zadošča enoten DNEL. Vendar bi ob upoštevanju razpoložljivih informacij in scenarija(-ev) izpostavljenosti v oddelku 9 poročila o kemijski varnosti morda bilo treba opredeliti različne DNEL za vsako ustrezno populacijo (npr. delavce, potrošnike in ljudi, ki bi lahko bili izpostavljeni posredno prek okolja) in po možnosti za določene občutljive skupine populacije (npr. otroke, nosečnice) ter za različne načine izpostavljenosti. Poda se popolna utemeljitev, ki med drugim določa izbiro uporabljenih informacij, način izpostavljenosti (oralno, dermalno, vdihavanje) ter trajanje in pogostnost izpostavljenosti snovi, za katero velja DNEL. Če bi lahko obstajal več kakor en način izpostavljenosti, se DNEL določi za vsak način izpostavljenosti ter za izpostavljenost iz vseh načinov skupaj. Med določanjem DNEL se med drugim upoštevajo naslednji dejavniki:
(a) negotovost, ki, med drugimi dejavniki, izhaja iz spremenljivosti informacij eksperimenta in iz razlik znotraj vrst in med njimi;
(b) vrsta in resnost učinkov;
(c) občutljivost človeške populacije (dela populacije), za katero veljajo kvantitativni in/ali kvalitativni podatki o izpostavljenosti.
1.4.2 Če DNEL ni mogoče opredeliti, se to jasno navede in v celoti utemelji.
2. OCENA NEVARNOSTI FIZIKALNO-KEMIJSKIH LASTNOSTI
2.1 Cilj ocenjevanja nevarnosti fizikalno-kemijskih lastnosti je opredeliti razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008.
2.2 Potencialni učinki na zdravje ljudi se ocenijo za najmanj naslednje fizikalno-kemijske lastnosti:
— eksplozivnost,
— vnetljivost,
— oksidacijski potencial.
Če se na podlagi informacij ni mogoče odločiti, ali je treba snov razvrstiti v določen razred ali kategorijo nevarnosti, registracijski zavezanec navede in utemelji ukrep ali odločitev, ki jo je zaradi tega sprejel.
2.3 Ocena vsakega učinka se poda pod ustreznim naslovom poročila o kemijski varnosti (oddelek 7) ter se, kadar je to potrebno in v skladu s členom 31, povzame v varnostnem listu pod naslovoma 2 in 9.
2.4 Za vsako fizikalno-kemijsko lastnost se v oceni zajame presoja inherentne sposobnosti snovi za povzročanje učinka, kakor izhaja iz proizvodnje in opredeljenih uporab.
2.5 Navede in utemelji se ustrezna razvrstitev v skladu s kriteriji iz Uredbe (ES) št. 1272/2008.
3. OCENA NEVARNOSTI ZA OKOLJE
3.0 Uvod
3.0.1 Cilj ocene nevarnosti za okolje je opredeliti razvrstitev snovi v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 ter opredeliti koncentracijo snovi, pod katero se naj ne bi pojavili neugodni učinki za zadevno področje okolja. Ta koncentracija je znana kot predvidena koncentracija brez učinka (PNEC).
3.0.2 V oceni nevarnosti za okolje se obravnavajo potencialni učinki na okolje, ki obsega (1) vodni (vključno s sedimenti), (2) kopenski in (3) zračni del, vključno z morebitnimi učinki, ki se lahko pojavijo (4) zaradi kopičenja v prehranjevalni verigi. Poleg tega je treba upoštevati morebitne učinke na (5) mikrobiološko aktivnost sistemov za čiščenje odpadne vode. Ocena učinkov na vsakega od teh petih okoljskih področij se poda pod ustreznim naslovom poročila o kemijski varnosti (oddelek 7) ter se, kadar je to potrebno in v skladu s členom 31, povzame v varnostnem listu pod naslovoma 2 in 12.
3.0.3 Za vsako okoljsko področje, za katerega ni na voljo ustreznih informacij, ustrezni oddelek poročila o kemijski varnosti vsebuje stavek „Ta informacija ni na voljo.“ V tehnično dokumentacijo sta vključeni utemeljitev in sklic na opravljen literaturni pregled. Za vsako okoljsko področje, za katerega informacije so na voljo, vendar pa proizvajalec ali uvoznik meni, da ni treba opraviti ocene nevarnosti, proizvajalec oziroma uvoznik predloži utemeljitev, s sklicem na primerno informacijo, pod ustreznim naslovom poročila o kemijski varnosti (oddelek 7) ter, kjer je potrebno in v skladu s členom 31, povzetek v varnostnem listu pod naslovom 12.
3.0.4 Ocena nevarnosti zajema naslednje tri korake, ki se sicer jasno opredelijo v poročilu o kemijski varnosti:
|
korak 1 |
: |
Ocena informacij |
|
korak 2 |
: |
Razvrščanje in označevanje |
|
korak 3 |
: |
Izpeljava PNEC. |
3.1
Korak 1 : Ocena informacij
3.1.1 V oceno vseh razpoložljivih informacij se vključijo:
— identifikacija nevarnosti, ki temelji na vseh razpoložljivih informacijah,
— določitev razmerja med odmerkom (koncentracijo) in odzivom (učinkom).
3.1.2 Kadar ni mogoče določiti razmerja med odmerkom (koncentracijo) in odzivom (učinkom), je treba to utemeljiti in vključiti delno kvantitativno ali kvalitativno analizo.
3.1.3 Vse informacije, uporabljene za ocenjevanje učinkov na posamezno okoljsko področje, se na kratko predstavijo, če je mogoče, v obliki tabele ali tabel. Ustrezni rezultati testov (npr. LC50 ali NOEC) in pogoji testiranja (npr. trajanje testa, način vnosa) ter druge ustrezne informacije se v ta namen predložijo v mednarodno priznanih merskih enotah.
3.1.4 Vse informacije, uporabljene za ocenjevanje usode snovi v okolju, se na kratko predstavijo, če je mogoče, v obliki tabele ali tabel. Ustrezni rezultati testov in testni pogoji ter druge ustrezne informacije se v ta namen predložijo v mednarodno priznanih merskih enotah.
3.1.5 Če je na voljo študija, je treba zanjo pripraviti grobi povzetek študije. Če obstaja več študij, ki obravnavajo isti učinek, se za pripravo zaključkov običajno uporabi študija ali študije, katere(-ih) rezultati so vzrok za največjo zaskrbljenost, za to študijo ali študije pa se pripravi grob povzetek, ki se ga vključi kot del tehnične dokumentacije. Zahtevajo se grobi povzetki vseh ključnih podatkov, uporabljenih pri oceni nevarnosti. Če se študija ali študije, katere(-ih) rezultati so vzrok za največjo zaskrbljenost, ne uporabijo, se to v celoti utemelji in vključi kot del tehnične dokumentacije, tako za uporabljeno študijo, pa tudi za vse študije, katerih rezultati so vzrok za večjo zaskrbljenost kot rezultati uporabljene študije. Za snovi, za katere vse razpoložljive študije ne navajajo nobenih nevarnosti, je treba izvesti celovito presojo veljavnosti vseh študij.
3.2
Korak 2 : Razvrščanje in označevanje
3.2.1 Navede in utemelji se ustrezna razvrstitev v skladu s kriteriji iz Uredbe (ES) št. 1272/2008. Navede se vsak M-faktor, ki izvira iz uporabe člena 10 Uredbe (ES) št. 1272/2008, ter utemelji, če ni vključen v del 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008.
3.2.2 Če se na podlagi informacij ni mogoče odločiti, ali je treba snov razvrstiti v določen razred ali kategorijo nevarnosti, registracijski zavezanec navede in utemelji ukrep ali odločitev, ki jo je zaradi tega sprejel.
3.3
Korak 3 : Identifikacija PNEC
3.3.1 PNEC se določi za vsako okoljsko področje na podlagi razpoložljivih informacij. PNEC se lahko izračuna z uporabo ustreznega faktorja ocenjevanja za vrednosti učinkov (npr. LC 50 ali NOEC). Faktor ocenjevanja izraža razliko med vrednostmi učinkov, pridobljenih iz laboratorijskih testov za omejeno število vrst, in PNEC za okoljsko področje ( 58 ).
3.3.2 Če PNEC ni mogoče izpeljati, se to jasno navede in v celoti utemelji.
4. OCENA PBT IN vPvB
4.0 Uvod
4.0.1 Cilj ocenjevanja PBT in vPvB je določiti, ali snov izpolnjuje kriterije iz Priloge XIII, in če jih, opredeliti potencialne emisije snovi. Ocene nevarnosti v skladu z oddelkoma 1 in 3 te priloge, ki obravnava vse dolgoročne učinke, ter ocene dolgoročne izpostavljenosti ljudi in okolja, kakor je izvedena v skladu z oddelkom 5 (Ocena izpostavljenosti), korakom 2 (Ocena izpostavljenosti), ni mogoče izvesti z zadostno zanesljivostjo za snovi, ki izpolnjujejo kriterije za snov PBT in vPvB iz Priloge XIII. Zaradi tega se zahtevata ločeni oceni PBT in vPvB.
4.0.2 Ocenjevanje PBT in vPvB zajema naslednja dva koraka, ki se sicer jasno opredelita v oddelku 8 dela B poročila o kemijski varnosti:
|
korak 1 |
: |
Primerjava s kriteriji |
|
korak 2 |
: |
Opredelitev emisij |
Ocenjevanje se povzame tudi v varnostnem listu pod naslovom 12.
4.1 korak 1: Primerjava s kriteriji
Ta del ocenjevanja PBT in vPvB zajema primerjavo razpoložljivih informacij s kriteriji iz oddelka 1 Priloge XIII ter izjavo, ali snov izpolnjuje kriterije ali ne. Ocenjevanje se opravi v skladu z določbami iz uvodnega dela Priloge XIII ter oddelkoma 2 in 3 te priloge.
4.2 korak 2: Opredelitev emisij
Če snov izpolnjuje kriterije ali če je v registracijski dokumentaciji obravnavan kot PBT ali vPvB, se izvede opredelitev emisij, ki zajema ustrezne dele ocenjevanja izpostavljenosti, kakor je opisano v oddelku 5. Zlasti mora vsebovati oceno količine snovi, izpuščene v različne dele okolja med vsemi dejavnostmi, ki jih je izvedel proizvajalec ali uvoznik, in ob vseh opredeljenih uporabah, ter opredelitev verjetnih načinov izpostavljenosti ljudi in okolja snovi.
5. OCENA IZPOSTAVLJENOSTI
5.0 Uvod
Cilj ocenjevanja izpostavljenosti je izdelava kvantitativne ali kvalitativne ocene odmerka/koncentracije snovi, ki so ji oziroma so ji lahko izpostavljeni ljudje in okolje. V oceni se upoštevajo vse stopnje življenjskega cikla snovi, kot izhajajo iz proizvodnje in opredeljenih uporab, in so vsebovane vse izpostavljenosti, ki se lahko nanašajo na nevarnosti iz oddelkov 1 do 4. Ocenjevanje izpostavljenosti zajema naslednja dva koraka, ki se sicer jasno opredelita v poročilu o kemijski varnosti:
|
korak 1 |
: |
Priprava scenarija(-ev) izpostavljenosti ali ustreznih kategorij uporabe in izpostavljenosti |
|
korak 2 |
: |
Ocena izpostavljenosti. |
Kadar se to zahteva in kadar je v skladu s členom 31, se scenarij izpostavljenosti vključi tudi v prilogo k varnostnemu listu.
5.1
Korak 1 : Razvoj scenarijev izpostavljenosti
5.1.1 Izdelajo se scenariji izpostavljenosti, kakor so opisani v oddelkih 0.7 in 0.8. Scenariji izpostavljenosti so osnova procesa izdelave ocene kemijske varnosti. Proces ocene kemijske varnosti se lahko ponavlja. Prva ocena bo temeljila na zahtevanih osnovnih in vseh razpoložljivih informacijah o nevarnosti ter na oceni izpostavljenosti, ki se ujema s prvotnimi predpostavkami glede delovnih pogojev in ukrepov za obvladovanje tveganja (osnovni scenarij izpostavljenosti). Če iz začetnih predpostavk izhaja opredelitev tveganja, po kateri naj zdravje ljudi in okolje ne bi bila dovolj zaščitena, je nujno opraviti iterativni postopek ob spremembi enega ali več dejavnikov v oceni nevarnosti ali izpostavljenosti, da se dokaže primeren nadzor. Izboljšanje ocene nevarnosti lahko zahteva pripravo dodatnih informacij o nevarnosti. Izboljšanje ocene izpostavljenosti lahko vključuje ustrezno spremembo delovnih pogojev ali ukrepov za obvladovanje tveganja v scenariju izpostavljenosti ali natančnejšo oceno izpostavljenosti. Scenarij izpostavljenosti, ki je rezultat zadnje ponovitve (končni scenarij končne izpostavljenosti), se vključi v poročilo o kemijski varnosti in priloži varnostnemu listu v skladu s členom 31.
Končni scenarij izpostavljenosti se poda pod ustreznim naslovom poročila o kemijski varnosti in se vključi v prilogo k varnostnemu listu pod ustreznim kratkim naslovom s kratkim splošnim opisom uporabe, ki se sklada z opisi uporabe iz oddelka 3.5 Priloge VI. Scenariji izpostavljenosti zajemajo vsako proizvodnjo v Skupnosti in vse opredeljene uporabe.
Scenarij izpostavljenosti vključuje, kadar je to primerno, zlasti opis:
Delovnih pogojev
— procesov v proizvodnji, vključno s fizično obliko, v kateri se snov proizvaja, predeluje in/ali uporablja,
— dejavnosti delavcev, povezanih s procesi, ter trajanje in pogostnost njihove izpostavljenosti snovi,
— dejavnosti potrošnikov ter trajanje in pogostnost njihove izpostavljenosti snovi,
— trajanje in pogostnost emisij snovi v različne dele okolja in naprave za čiščenje odplak ter redčenja v sprejemnem delu okolja.
Ukrepov za obvladovanje tveganja
— ukrepov za obvladovanje tveganja za zmanjšanje ali izogibanje neposredni in posredni izpostavljenosti ljudi (vključno z delavci in potrošniki) in različnih delov okolja snovi,
— ukrepov za ravnanje z odpadki za zmanjšanje ali izogibanje izpostavljenosti ljudi in okolja snovi med ravnanjem z odpadki, odstranjevanjem odpadkov in/ali recikliranjem.
5.1.2 Kadar proizvajalec, uvoznik ali nadaljnji uporabnik zaprosi za avtorizacijo za specifično uporabo, je treba scenarije izpostavljenosti pripraviti zgolj za to uporabo in nadaljnje korake življenjskega kroga.
5.2
Korak 2 : Ocena izpostavljenosti
5.2.1 Izpostavljenost se ocenjuje za vsak pripravljen scenarij izpostavljenosti in se poda pod ustreznim naslovom poročila o kemijski varnosti in, kadar se to zahteva ter v skladu s členom 31, se povzame v prilogi k varnostnemu listu. Ocena izpostavljenosti vsebuje tri elemente: (1) oceno emisij; (2) oceno usode kemikalij in poti prenosa; in (3) oceno ravni izpostavljenosti.
5.2.2 V oceni emisij se upoštevajo emisije v vseh pomembnih delih življenjskega kroga snovi, ki izhajajo iz proizvodnje in vsake opredeljene uporabe. Stopnje življenjskega kroga, ki izhajajo iz proizvodnje snovi, zajemajo, kjer je to ustrezno, stopnjo, na kateri so odpadki. Stopnje življenjskega kroga, ki izhajajo iz opredeljenih uporab, zajemajo, kjer je to ustrezno, uporabno dobo izdelkov in stopnjo, na kateri so odpadki. Ocena emisij se izvede s predpostavko, da so bili izvedeni ukrepi za obvladovanje tveganja in izpolnjeni delovni pogoji, opisani v scenariju izpostavljenosti.
5.2.3 Izvede se opredelitev možnih procesov razkroja, pretvorbe ali reakcijskih procesov ter ocena razširjenosti in usode v okolju.
5.2.4 Ocena ravni izpostavljenosti se izvede za vse populacije ljudi (delavce, potrošnike in ljudi, ki utegnejo biti izpostavljeni posredno prek okolja) in okoljska področja, za katere je izpostavljenost snovi poznana oziroma razumno predvidljiva. Obravnavajo se vsi pomembni načini izpostavljenosti ljudi (vdihavanje, oralno, dermalno in kombinirano vsi ustrezni načini in viri izpostavljenosti). Takšne ocene upoštevajo prostorske in časovne spremembe v vzorcu izpostavljenosti. V oceni izpostavljenosti se upoštevajo zlasti:
— ustrezno izmerjeni, reprezentativni podatki o izpostavljenosti,
— vse večje nečistote in dodatki v snovi,
— količina proizvodnje in/ali uvoza snovi,
— količina za vsako opredeljeno uporabo,
— izvajano ali priporočeno ravnanje s tveganji, vključno s stopnjo vsebnosti,
— trajanje in pogostnost izpostavljenosti glede na pogoje delovanja,
— dejavnosti delavcev, povezanih s procesi, ter trajanje in pogostnost njihove izpostavljenosti snovi,
— dejavnosti potrošnikov ter trajanje in pogostnost njihove izpostavljenosti snovi,
— trajanje in pogostnost emisij snovi v različne dele okolja in redčenje v sprejemnem delu okolja,
— fizikalno-kemijske lastnosti snovi,
— produkti pretvorbe in/ali razkroja,
— verjetni načini izpostavljenosti ljudi in možnost za absorpcijo pri ljudeh,
— možne poti v okolje ter širjenje v okolju in razkroj in/ali pretvorba (glej tudi korak 1 oddelka 3),
— obseg (geografski) izpostavljenosti,
— od matriksa odvisno sproščanje/migracija snovi.
5.2.5 Kadar so na voljo ustrezno izmerjeni reprezentativni podatki o izpostavljenosti, jih je treba pri izvajanju ocenjevanja izpostavljenosti posebej upoštevati. Za ocenjevanje ravni izpostavljenosti se lahko uporabijo ustrezni modeli. Lahko se upoštevajo tudi ustrezni podatki o monitoringu snovi s podobno uporabo in z vzorci izpostavljenosti ali s podobnimi lastnostmi.
6. OPREDELITEV TVEGANJA
6.1 Opredelitev tveganja se izvede za vsak scenarij izpostavljenosti in se poda pod ustreznim naslovom poročila o kemijski varnosti.
6.2 Opredelitev tveganja upošteva populacije ljudi (izpostavljenih kot delavci, potrošniki ali posredno prek okolja in, če je ustrezno, s kombinacijo teh dejavnikov) in okoljska področja, za katera je izpostavljenost snovem poznana ali razumno predvidljiva, s predpostavko, da so bili izvedeni ukrepi za obvladovanje tveganj, opisani v scenarijih izpostavljenosti v oddelku 5. Poleg tega se z združitvijo rezultatov za vse izpuste, emisije in izgube snovi iz vseh virov v vse dele okolja preuči celotno tveganje, ki ga snov pomeni za okolje.
6.3 Opredelitev tveganja sestoji iz:
— primerjave izpostavljenosti vsake človeške populacije, za katero je znano ali verjetno, da bo izpostavljena, z ustreznimi DNEL,
— primerjave predvidenih okoljskih koncentracij na vsakem okoljskem področju s PNEC, in
— ocene verjetnosti in resnosti dogodka, ki bi se lahko zgodil zaradi fizikalno-kemijskih lastnosti snovi.
6.4 Za vsak scenarij izpostavljenosti se lahko obvladovanje tveganje za ljudi in okolje med celotnim življenjskim krogom snovi, ki izhaja iz proizvodnje ali opredeljenih uporab, obravnava kot ustrezno, če:
— ravni izpostavljenosti iz oddelka 6.2 ne presegajo ustreznega DNEL ali PNEC, kakor je določen v oddelkih 1 oziroma 3, in
— je verjetnost in nevarnost dogodka, ki bi se lahko zgodil zaradi fizikalno-kemijskih lastnosti snovi, kot je določeno v oddelku 2, zanemarljiva.
6.5 Za učinke na ljudi in okoljska področja, za katere ni bilo mogoče določiti DNEL ali PNEC, se izvede kvalitativna ocena verjetnosti, da se bo z izvajanjem scenarijev izpostavljenosti izognilo učinkom.
Za snovi, ki izpolnjujejo kriterije PBT in vPvB, proizvajalec ali uvoznik uporabi informacije, kot so bile pridobljene v koraku 2 oddelka 5, in sicer kadar na svoji lokaciji izvaja ukrepe za obvladovanje tveganja, ki zmanjšujejo emisije in izpostavljenost ljudi ter okolja, in kadar te ukrepe priporoča nadaljnjim uporabnikom med celotnim življenjskim krogom snovi, ki izhaja iz proizvodnje ali opredeljenih uporab.
7. OBLIKA POROČILA O KEMIJSKI VARNOSTI
Poročilo o kemijski varnosti vsebuje naslednje naslove:
OBLIKA POROČILA O KEMIJSKI VARNOSTI
DEL A
1. POVZETEK UKREPOV ZA OBVLADOVANJE TVEGANJA
2. IZJAVA O IZVEDBI UKREPOV ZA OBVLADOVANJE TVEGANJ
3. IZJAVA O OBVESTILU O UKREPIH ZA OBVLADOVANJE TVEGANJ
DEL B
1. IDENTITETA SNOVI TER FIZIKALNIH IN KEMIJSKIH LASTNOSTI
2. PROIZVODNJA IN UPORABE
2.1 Proizvodnja
2.2 Identifikacija uporabe
2.3 Odsvetovane uporabe
3. RAZVRŠČANJE IN OZNAČEVANJE
4. ZNAČILNOSTI USODE V OKOLJU
4.1 Razkroj
4.2 Širjenje v okolju
4.3 Kopičenje v organizmih
4.4 Sekundarna zastrupitev
5. OCENA NEVARNOSTI ZA ZDRAVJE LJUDI
5.1 Toksikokinetika (absorpcija, metabolizem, širjenje in izločanje)
5.2 Akutna strupenost
5.3 Draženje
▼M10 —————
5.4 Jedkost
5.5 Preobčutljivost
▼M10 —————
5.6 Strupenost pri ponovljenih odmerkih
5.7 Mutagenost zarodnih celic
5.8 Rakotvornost
5.9 Strupenost za razmnoževanje
▼M10 —————
5.10 Drugi učinki
5.11 Izpeljava(-e) DNEL
6. OCENA NEVARNOSTI FIZIKALNO-KEMIJSKIH LASTNOSTI ZA ZDRAVJE LJUDI
6.1 Eksplozivnost
6.2 Vnetljivost
6.3 Oksidacijski potencial
7. OCENA NEVARNOSTI ZA OKOLJE
7.1 Vodni del (vključno s sedimenti)
7.2 Kopenski del
7.3 Atmosferski del
7.4 Mikrobiološka aktivnost v sistemih za čiščenje odpadnih voda
8. OCENA PBT IN vPvB
9. OCENA IZPOSTAVLJENOSTI
9.1. [Naslov scenarija izpostavljenosti 1]
9.1.1 Scenarij izpostavljenosti
9.1.2 Ocena izpostavljenosti
9.2 [Naslov scenarija izpostavljenosti 2]
9.2.1 Scenarij izpostavljenosti
9.2.2 Ocena izpostavljenosti
[itd.]
10. OPREDELITEV TVEGANJA
10.1 [Naslov scenarija izpostavljenosti 1]
10.1.1 Zdravje ljudi
10.1.1.1 Delavci
10.1.1.2 Potrošniki
10.1.1.3 Posredna izpostavljenost ljudi preko okolja
10.1.2 Okolje
10.1.2.1 Vodni del (vključno s sedimenti)
10.1.2.2 Kopenski del
10.1.2.3. Atmosferski del
10.1.2.4 Mikrobiološka aktivnost v sistemih za čiščenje odpadnih voda
10.2 [Naslov scenarija izpostavljenosti 2]
10.2.1 Zdravje ljudi
10.2.1.1 Delavci
10.2.1.2 Potrošniki
10.2.1.3 Posredna izpostavljenost ljudi preko okolja
10.2.2 Okolje
10.2.2.1 Vodni del (vključno s sedimenti)
10.2.2.2 Kopenski del
10.2.2.3 Atmosferski del
10.2.2.4 Mikrobiološka aktivnost v sistemih za čiščenje odpadnih voda
[itd.]
10.x Celotna izpostavljenost (združena za vse ustrezne vire emisij/izpustov)
10.x.1 Zdravje ljudi (združeno za vse načine izpostavljenosti)
10.x.1.1
10.x.2 Okolje (združeno za vse vire emisij)
10.x.2.1
PRILOGA II
ZAHTEVE ZA PRIPRAVO VARNOSTNIH LISTOV
DEL A
0.1 Uvod
|
0.1.1 |
Ta priloga določa zahteve, ki jih dobavitelj izpolni pri pripravi varnostnega lista, predloženega za snov ali zmes v skladu s členom 31. |
|
0.1.2 |
Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, so podatki iz poročila o kemijski varnosti usklajeni s podatki v varnostnem listu. Če je poročilo o kemijski varnosti izpolnjeno, se ustrezni scenariji izpostavljenosti navedejo v prilogi k varnostnemu listu. |
0.2 Splošne zahteve za izpolnjevanje varnostnega lista
|
0.2.1 |
Varnostni list mora uporabnikom omogočiti sprejetje nujnih ukrepov v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in varnosti na delovnem mestu ter z varstvom okolja. Oseba, ki pripravi varnostni list, upošteva, da mora varnostni list uporabnike obveščati o nevarnostih snovi ali zmesi in zagotoviti podatke o varnem skladiščenju, ravnanju in odstranjevanju snovi ali zmesi. |
|
0.2.2 |
Podatki iz varnostnih listov izpolnjujejo tudi zahteve iz Direktive 98/24/ES. Varnostni list zlasti omogoča delodajalcem, da določijo, ali so na delovnem mestu prisotne nevarne kemijske snovi, in ocenijo vsako tveganje za zdravje in varnost delavcev, ki izhaja iz njihove uporabe. |
|
0.2.3 |
Podatki v varnostnem listu se zapišejo jasno in jedrnato. Varnostni list pripravi pristojna oseba, ki upošteva posebne potrebe in znanje uporabniške skupine, ki so znani. Dobavitelji snovi in zmesi zagotovijo, da so bile pristojne osebe deležne ustreznega usposabljanja, vključno z izobraževanjem za osvežitev znanja. |
|
0.2.4 |
Jezik, uporabljen v varnostnem listu, mora biti preprost, jasen in natančen, brez žargonskih izrazov, kratic in okrajšav. Izjave, kot so „lahko je nevarno“, „ne škodi zdravju“, „varno v skladu z večino pogojev uporabe“, „neškodljivo“ ali druge izjave, ki kažejo, da snov ali zmes ni nevarna, ali izjave, ki niso v skladu z razvrstitvijo zadevne snovi ali zmesi, se ne uporabljajo. |
|
0.2.5 |
Datum priprave varnostnega lista se navede na prvi strani. Če je bil varnostni list popravljen in prejemnik prejme novo, popravljeno različico, je treba spremembe sporočiti prejemniku v oddelku 16 varnostnega lista, razen če so bile navedene drugje. V tem primeru se na prvi strani navedejo datum priprave, označen s „Sprememba: (datum)“, številka različice in številka popravka, ki nadomeščajo datum ali drugo navedbo nadomeščene različice. |
0.3 Oblika varnostnega lista
|
0.3.1 |
Varnostni list nima določene dolžine. Dolžina varnostnega lista je sorazmerna z nevarnostjo snovi ali zmesi in podatki, ki so na voljo. |
|
0.3.2 |
Vse strani varnostnega lista, vključno z vsemi prilogami, se oštevilčijo in vsebujejo bodisi navedbo dolžine varnostnega lista (npr. „stran 1 od 3“) ali navedbo, da sledi naslednja stran (npr. „Nadaljevanje na naslednji strani“ ali „Konec varnostnega lista“). |
0.4 Vsebina varnostnega lista
Podatki, ki jih zahteva ta priloga, se vključijo v varnostni list, kjer je to primerno in kadar so na voljo, pod ustreznimi pododdelki, navedenimi v delu B. Varnostni list ne sme vsebovati praznih pododdelkov.
0.5 Druge zahteve v zvezi s podatki
Vključitev dodatnih ustreznih in dostopnih podatkov v ustrezne pododdelke je v nekaterih primerih nujna zaradi raznolikosti lastnosti snovi in zmesi.
Za potrebe pomorščakov in drugih delavcev v prometu pri prevozu nevarnega blaga v razsutem stanju po morju ali celinskih plovnih poteh na ladjah za prevoz razsutega tovora ali tankerskih plovilih, za katere se uporabljajo predpisi Mednarodne pomorske organizacije (IMO) ali nacionalni predpisi, se zahtevajo dodatne varnostne in okoljske informacije. Pododdelek 14.7. priporoča vključitev osnovnih podatkov o razvrstitvi, če se tovor prevaža v razsutem stanju v skladu s Prilogo II k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, 1973, kot je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978, ki se nanaša nanjo (MARPOL) ( 59 ), in Mednarodnim kodeksom za gradnjo in opremo ladij za prevoz nevarnih kemikalij, ki se prevažajo v razsutem stanju (Mednarodni kodeks za prevoz kemikalij v rinfuzi) (Kodeks IBC) ( 60 ). Poleg tega je treba ladjam za prevoz nafte ali naftnega goriva, kakor sta opredeljena v Prilogi I k MARPOL, v razsutem stanju ali kot oskrba ladij z gorivom pred nakladanjem zagotoviti „varnostni list“ v skladu z resolucijo Odbora za pomorsko varnost (MSC) Mednarodne pomorske organizacije (IMO) „Priporočila za varnostne liste sestavin (MSDS) za Prilogo I h Konvenciji MARPOL glede naftnega tovora in naftnega goriva“ (MSC.286(86)). Da bi imeli en usklajeni varnostni list, predviden za pomorski in nepomorski promet, se lahko za prevoz tovora in ladijskih naftnih goriv po morju iz Priloge I h Konvenciji MARPOL po potrebi v varnostni list vključijo dodatne določbe Resolucije MSC.286(86).
0.6 Enote
Uporabljajo se merske enote, določene v Direktivi Sveta 80/181/EGS ( 61 ).
0.7 Posebni primeri
Varnostni listi se zahtevajo tudi za posebne primere, navedene v poglavju 1.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, za katere obstajajo izjeme v zvezi z označevanjem.
1. ODDELEK 1: Identifikacija snovi/zmesi in družbe/podjetja
Ta oddelek varnostnega lista predpisuje, kako se snov ali zmes identificira in kako se na varnostnem listu navedejo identificirane ustrezne uporabe, ime dobavitelja snovi ali zmesi in kontaktni podatki dobavitelja snovi ali zmesi, vključno s kontaktnimi podatki za nujne primere.
1.1 Identifikator izdelka
Za snovi se identifikator izdelka navede v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES) št. 1272/2008 in za zmesi v skladu s členom 18(3)(a) Uredbe (ES) št. 1272/2008 ter kot je navedeno na etiketi v uradnem jeziku ali uradnih jezikih držav članic, v katerih se snov ali zmes daje v promet, razen če zadevne države članice določijo drugače.
Za snovi, ki so predmet registracije, je identifikator izdelka skladen s tistim iz registracije, navede pa se tudi registracijska številka, dodeljena na podlagi člena 20(3) te uredbe.
Ne da bi to vplivalo na obveznosti nadaljnjih uporabnikov iz člena 39 te uredbe, lahko dobavitelj, ki je distributer ali nadaljnji uporabnik, izpusti del registracijske številke, ki se nanaša na posameznega registracijskega zavezanca skupne predložitve, če:
(a) prevzame odgovornost za zagotovitev celotne registracijske številke na zahtevo za namene izvrševanja ali, če mu registracijska številka ni na voljo, posreduje zahtevo svojemu dobavitelju v skladu s točko (b), in
(b) na zahtevo organu države članice, odgovornemu za izvrševanje (v nadaljnjem besedilu: organ za izvrševanje) v sedmih dneh zagotovi celotno registracijsko številko, ki jo prejme neposredno od organa za izvrševanja ali od svojega prejemnika, ali, če mu registracijska številka ni na voljo, posreduje zahtevo svojemu dobavitelju v sedmih dneh od prejetja zahteve in hkrati o tem obvesti organ za izvrševanje.
En sam varnostni list lahko zajema več kot eno snov ali zmes, kadar podatki v navedenem varnostnem listu izpolnjujejo zahteve iz te priloge za vsako od navedenih snovi ali zmesi.
Navedejo se lahko druga imena ali sopomenke, ki označujejo snov ali zmes, ali po katerih je snov ali zmes splošno znana, kot so alternativna imena, številke, oznake izdelka družbe ali drugi posebni identifikatorji.
1.2 Pomembne identificirane uporabe snovi ali zmesi in odsvetovane uporabe
Navedejo se vsaj identificirane uporabe, pomembne za prejemnike snovi ali zmesi. To naj vključuje kratek opis dejanskega delovanja snovi ali zmesi, na primer „zaviralec gorenja“ ali „antioksidant“.
Kadar je to primerno, se navedejo uporabe, ki jih dobavitelj odsvetuje, in razlogi za to. Ni nujno, da je seznam teh uporab izčrpen.
Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, so podatki v pododdelku varnostnega lista skladni z identificiranimi uporabami iz poročila o kemijski varnosti in s scenariji izpostavljenosti, navedenimi v poročilu o kemijski varnosti iz priloge k varnostnemu listu.
1.3 Podrobnosti o dobavitelju varnostnega lista
Navedejo se podatki o dobavitelju ne glede na to, ali je proizvajalec, uvoznik, edini predstavnik, nadaljnji uporabnik ali distributer. Navedejo se popoln naslov in telefonska številka dobavitelja ter elektronski naslov pristojne osebe, odgovorne za varnostni list.
Poleg tega, če dobavitelj ni iz države članice, v kateri je snov ali zmes dana v promet, in je imenoval odgovorno osebo za to državo članico, se navedeta polni naslov in telefonska številka odgovorne osebe.
Za registracijske zavezance morajo biti podatki skladni s podatki o identiteti proizvajalca ali uvoznika, navedenimi v registraciji.
Kadar je imenovan en sam predstavnik, se lahko navedejo tudi podrobnosti proizvajalca ali formulatorja zunaj Unije.
1.4 Telefonska številka za nujne primere
Navedejo se podatki o službah za nujne primere. Če v državi članici, v kateri se snov ali zmes daje v promet, obstaja uradni svetovalni organ (to je lahko organ, odgovoren za sprejemanje informacij v zvezi z zdravjem iz člena 45 Uredbe (ES) št. 1272/2008), zadošča navedba njegove telefonske številke. Če je dostop do takšnih storitev iz kakršnih koli razlogov omejen, npr. če je telefonska številka na voljo le v času uradnih ur ali če obstajajo omejitve pri zagotavljanju določenih vrst podatkov, se to jasno navede.
2. ODDELEK 2: Določitev nevarnosti
Ta oddelek varnostnega lista opisuje nevarnosti snovi ali zmesi in ustrezne varnostne podatke v zvezi s temi nevarnostmi.
2.1 Razvrstitev snovi ali zmesi
Za snovi ali zmesi se navede razvrstitev, ki izhaja iz uporabe meril za razvrstitev iz Uredbe (ES) št. 1272/2008. Kadar dobavitelj posreduje informacije v zvezi s snovmi za popis razvrstitev in označitev v skladu s členom 40 Uredbe (ES) št. 1272/2008, mora biti razvrstitev, podana za varnostni list, ista kot razvrstitev v navedenih informacijah.
Če zmes ne izpolnjuje meril za razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, se to jasno navede.
Podatki o snoveh in zmeseh so navedeni v pododdelku 3.2.
Če razvrstitev, vključno s stavki o nevarnosti, ni izpisana v celoti, se navede sklic na oddelek 16, kjer se navede celotno besedilo vsake razvrstitve, vključno z vsakim stavkom o nevarnosti.
Navedejo se najpomembnejši neugodni fizikalni učinki na zdravje ljudi in okolje v skladu z oddelkoma 9 in 12 varnostnega lista, in sicer na način, ki laikom omogoča opredelitev nevarnosti snovi ali zmesi.
2.2 Elementi etikete
Na podlagi razvrstitve se v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 na etiketi navedejo vsaj naslednji elementi: piktogrami za nevarnost, opozorilne besede, stavki o nevarnosti in previdnostni stavki. Barvni piktogram iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 lahko nadomesti črno-belo grafično reprodukcijo celotnega piktograma za nevarnost ali samo grafično reprodukcijo simbola.
Navedejo se veljavni elementi etikete v skladu s členom 25 in členom 32(6) Uredbe (ES) št. 1272/2008.
2.3 Druge nevarnosti
Navedejo se podatki o tem, ali snov oziroma zmes izpolnjuje merila za PBT ali vPvB v skladu s Prilogo XIII.
Navedejo se podatki o drugih nevarnostih, ki niso predmet razvrstitve, vendar lahko prispevajo k splošnim nevarnostim snovi ali zmesi, kot so tvorba onesnaževalcev zraka med strjevanjem ali obdelavo, prašenje, eksplozivne lastnosti, ki ne izpolnjujejo meril za razvrstitev dela 2 oddelka 2.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, nevarnost eksplozije prahu, navzkrižna preobčutljivost, dušenje, zmrzovanje, velika možnost učinkov na vonj ali okus ali okolje, na primer nevarnosti za organizme, ki živijo v tleh, ali možnost tvorbe fotokemičnega ozona. Navedba „Ob razpršitvi lahko tvori eksplozivno zmes prahu in zraka“ je ustrezna v primeru nevarnosti eksplozije prahu.
3. ODDELEK 3: Sestava/podatki o sestavinah
Ta oddelek varnostnega lista opisuje kemijsko identiteto sestavin snovi ali zmesi, vključno z nečistočami in stabilizatorji, kakor je navedeno spodaj. Navedejo se ustrezni in razpoložljivi podatki o varnosti površinske kemije.
3.1 Snovi
Kemijska identiteta glavne sestavine snovi je navedena z navedbo vsaj identifikatorja izdelka ali drugega podatka o identifikaciji iz pododdelka 1.1.
Kemijska identiteta nečistoče, stabilizatorja ali posamezne sestavine, razen glavne sestavine, ki je tudi sama razvrščena in prispeva k razvrstitvi snovi, se navede na naslednji način:
(a) identifikator izdelka skladno s členom 18(2) Uredbe (ES) št. 1272/2008;
(b) če identifikator izdelka ni na voljo, eno izmed drugih imen (običajno ime, trgovsko ime, kratica) ali identifikacijske številke.
Dobavitelji snovi lahko poleg tega navedejo vse sestavine, vključno z nerazvrščenimi.
V tem pododdelku se lahko navedejo tudi podatki o snoveh z več sestavinami.
3.2 Zmesi
Navedejo se identifikator izdelka, koncentracija ali območja koncentracij ter razvrstitev vsaj za tiste snovi, ki so navedene v točki 3.2.1 oziroma 3.2.2. Dobavitelji zmesi lahko poleg tega navedejo vse snovi v zmesi, vključno s snovmi, ki ne izpolnjujejo meril za razvrsttiev. Ti podatki prejemniku omogočijo takojšnjo opredelitev nevarnosti snovi v zmesi. Nevarnosti zmesi same se navedejo v oddelku 2.
Koncentracije snovi v zmesi se navedejo na enega izmed naslednjih načinov:
(a) natančni masni ali volumski odstotki v padajočem vrstnem redu, če je to tehnično mogoče;
(b) območja masnih ali volumskih odstotkov v padajočem vrstnem redu, če je to tehnično mogoče.
Pri uporabi območij odstotkov podatki o nevarnosti za zdravje in okolje opišejo učinke najvišje koncentracije vsake sestavine.
Če so na voljo učinki zmesi kot celote, se podatki vključijo v oddelek 2.
Če je dovoljena uporaba alternativnega kemijskega imena v skladu členom 24 Uredbe (ES) št. 1272/2008, se to ime lahko uporablja.
|
3.2.1 |
Za zmes, ki izpolnjuje merila za razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, se navedejo naslednje snovi, skupaj z njihovimi koncentracijami ali območji koncentracij v zmesi: (a) snovi, ki ogrožajo zdravje ali okolje v smislu Uredbe (ES) (št.) 1272/2008, če so prisotne v koncentracijah, ki so enake ali večje od najnižjih: (ia) splošnih mejnih vrednosti iz tabele 1.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008; (ib) splošnih mejnih koncentracij, navedenih v delih 3 do 5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, pri kateri se v zvezi z obveznostjo, da se za zmesi na zahtevo dajo na voljo varnostni listi, upoštevajo koncentracije iz opomb k nekaterim tabelam v delu 3, ter za nevarnost pri vdihavanju (Oddelek 3.10 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008) ≥ 10 %;
Seznam razredov nevarnosti, kategorij nevarnosti in mejnih koncentracij, za katere je treba snov navesti kot snov v zmesi iz pododdelka 3.2.
(ii) posebnih mejnih koncentracij, navedenih v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008; (iii) splošnih mejnih vrednosti iz tabele 1.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, prilagojenih na podlagi izračuna iz oddelka 4.1 Priloge I k navedeni uredbi, če je bil v delu 3 Priloge VI k navedeni uredbi naveden M-faktor; (iv) posebnih mejnih koncentracij, navedenih v popisu razvrstitev in označitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008; (v) mejnih koncentracij iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1272/2008; (vi) splošnih mejnih vrednosti iz tabele 1.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, prilagojenih na podlagi izračuna iz oddelka 4.1 Priloge I k navedeni uredbi, če je bil v popisu razvrstitev in označitev v skladu z navedeno uredbo naveden M-faktor; (b) snovi, za katere obstajajo omejitve izpostavljenosti na delovnem mestu na ravni Unije, ki še niso zajete v točko (a); (c) snovi, ki so obstojne, se kopičijo v organizmih in so strupene ali zelo obstojne in se zelo kopičijo v organizmih v skladu z merili iz Priloge XIII, ali snovi, vključene v seznam, določen v skladu s členom 59(1), zaradi razlogov, ki niso našteti pod točko (a), če je koncentracija posamezne snovi enaka ali večja od 0,1 %. |
|
3.2.2 |
Za zmes, ki ne izpolnjuje meril za razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, se navedejo snovi, prisotne v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od koncentracij, navedenih v nadaljevanju, skupaj z njihovimi koncentracijami ali območji koncentracij: (a) 1 mas. % za neplinaste zmesi in 0,2 vol. % za plinaste zmesi za (i) snovi, ki ogrožajo zdravje ali okolje v smislu Uredbe (ES) št. 1272/2008, ali (ii) snovi, za katere obstajajo omejitve izpostavljenosti na delovnem mestu na ravni Unije; (b) 0,1 mas. % za snovi, ki so obstojne, se kopičijo v organizmih in so strupene v skladu z merili iz Priloge XIII, so zelo obstojne in se zelo kopičijo v organizmih v skladu z merili iz Priloge XIII, ali so vključene v seznam v skladu s členom 59(1) zaradi razlogov, ki niso našteti pod točko (a). |
|
3.2.3 |
Za snovi iz pododdelka 3.2 se navede razvrstitev snovi v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, vključno z razredi nevarnosti in oznakami kategorij, kot je določeno v tabeli 1.1 Priloge VI k navedeni uredbi, kot tudi stavki o nevarnosti, navedenimi v skladu z njihovimi fizikalnimi nevarnostmi ter nevarnostmi za zdravje in okolje. Stavkov o nevarnosti v tem oddelku ni treba izpisati v celoti; zadoščajo njihove oznake. Če niso izpisani v celoti, se navede sklic na oddelek 16, kjer se navede celotno besedilo vsakega ustreznega stavka o nevarnosti. Če snov ne izpolnjuje meril za razvrstitev, se opiše razlog za navedbo snovi v pododdelku 3.2, na primer „nerazvrščena snov vPvB“ ali „snov z mejno vrednostjo za izpostavljenost na delovnem mestu na ravni Unije“. |
|
3.2.4 |
Za snovi iz pododdelka 3.2 se določi ime in, če je na voljo, registracijska številka, dodeljena v skladu s členom 20(3) te uredbe. Ne da bi to vplivalo na obveznosti nadaljnjih uporabnikov iz člena 39 te uredbe, lahko dobavitelj izpusti del registracijske številke, ki se nanaša na posameznega registracijskega zavezanca skupne predložitve, če: (a) prevzame odgovornost za zagotovitev celotne registracijske številke na zahtevo za namene izvrševanja ali, če mu registracijska številka ni na voljo, posreduje zahtevo svojemu dobavitelju v skladu s točko (b), in (b) na zahtevo organu države članice, odgovornemu za izvrševanje (v nadaljnjem besedilu: organ za izvrševanje) v sedmih dneh zagotovi celotno registracijsko številko, ki jo prejme neposredno od organa za izvrševanja ali od svojega prejemnika, ali, če mu registracijska številka ni na voljo, posreduje zahtevo svojemu dobavitelju v sedmih dneh od prejetja zahteve in hkrati o tem obvesti organ za izvrševanje. Številka ES, če je na voljo, se navede v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008. Številka CAS, če je na voljo, in poimenovanje po IUPAC, če je na voljo, sta prav tako lahko navedena. Registracijska številka, številka ES in drugi natančni kemijski identifikatorji niso potrebni za snovi, navedene v tem pododdelku z alternativnim kemijskim imenom v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1272/2008. |
4. ODDELEK 4: Ukrepi za prvo pomoč
Ta oddelek varnostnega lista opisuje začetne ukrepe tako, da jih lahko razume in izvaja neizučena oseba brez uporabe zapletene opreme in razpoložljivosti velike izbire zdravil. Če je potrebna medicinska oskrba, navodila vsebujejo ta podatek, vključno s stopnjo nujnosti.
4.1 Opis ukrepov za prvo pomoč
|
4.1.1 |
Navodila za prvo pomoč se zagotovijo po ustreznih načinih izpostavljenosti. Za označbo postopka za vsak način izpostavljenosti, kot so vdihavanje, koža, oči ali zaužitje, se uporabi podrazdelke. |
|
4.1.2 |
Svetuje se o tem, ali: (a) je potrebna takojšnja medicinska oskrba in ali je po izpostavljenosti mogoče pričakovati zapoznele učinke; (b) je priporočljivo premakniti izpostavljenega posameznika z območja na svež zrak; (c) je priporočljivo odstraniti oblačila in čevlje posameznika ter z njimi posebej rokovati in (d) ali je priporočljiva osebna zaščitna oprema za tiste, ki nudijo prvo pomoč. |
4.2 Najpomembnejši simptomi in učinki, akutni in zapozneli
Zagotovijo se na kratko povzete informacije o najpomembnejših simptomih in učinkih izpostavljenosti, tako akutnih kot zapoznelih.
4.3 Navedba kakršne koli takojšnje medicinske oskrbe in posebnega zdravljenja
Če je primerno, se navedejo podatki o kliničnem testiranju in zdravstvenem nadzoru za zapoznele učinke, podrobnosti o protistrupih (če so znani) in kontraindikacijah.
Morda je pomembno poudariti, da morajo biti za nekatere snovi ali zmesi na delovnem mestu na voljo posebna sredstva za posebno in takojšnje zdravljenje.
5. ODDELEK 5: Protipožarni ukrepi
Ta oddelek varnostnega lista opisuje zahteve za gašenje požara, ki ga povzroči snov ali zmes, ali požara, ki nastane v bližini te snovi ali zmesi.
5.1 Sredstva za gašenje
Ustrezna sredstva za gašenje:
Navedejo se podatki o ustreznem sredstvu za gašenje.
Neustrezna sredstva za gašenje:
Navede se, ali je katero sredstvo za gašenje neprimerno za določeno situacijo, ki vključuje snov ali zmes (npr. izogibati se je treba sredstvom z velikim pritiskom, ki bi lahko povzročili nastajanje potencialno eksplozivne zmesi prahu in zraka).
5.2 Posebne nevarnosti v zvezi s snovjo ali zmesjo
Navedejo se podatki o nevarnostih v zvezi s snovjo ali zmesjo, kot so na primer nevarni produkti izgorevanja, ki nastajajo pri gorenju snovi ali zmesi, na primer „pri gorenju lahko proizvaja strupene hlape ogljikovega monoksida“ ali „pri izgorevanju proizvaja žveplove in dušikove okside“.
5.3 Nasvet za gasilce
Zagotovijo se nasveti o zaščitnih ukrepih med gašenjem požara, kot na primer „posode hladite z brizganjem vode“, ter o posebni zaščitni opremi za gasilce, kot so škornji, obleka, rokavice, zaščita za oči in obraz ter dihalni aparati.
6. ODDELEK 6: Ukrepi ob nenamernih izpustih
Ta oddelek varnostnega lista svetuje o ustreznem odzivu na razlitje, puščanje ali izpust z namenom preprečitve ali zmanjšanja škodljivih učinkov na ljudi, lastnino in okolje. Kadar ima količina razlite tekočine bistven učinek na nevarnost, priporočila razlikujejo med manjšim in večjim razlitjem. Če je razvidno, da postopki za zadrževanje in obnovitev zahtevajo različne prakse, se te prakse navedejo v varnostnem listu.
6.1 Osebni varnostni ukrepi, zaščitna oprema in postopki v sili
6.1.1 Za neizučeno osebje
Navedejo se nasveti v zvezi z nenamernim razlitjem in izpustom snovi ali zmesi, kot so:
(a) nošenje primerne zaščitne opreme (vključno z osebno zaščitno opremo iz oddelka 8 varnostnega lista) za preprečitev kontaminacije kože, oči in osebnih oblačil;
(b) odstranitev virov vžiga, zagotovitev zadostnega prezračevanja, preprečevanje nastajanja prahu in
(c) postopki v sili, na primer potreba po evakuaciji nevarnega območja ali posvetovanju s strokovnjakom.
6.1.2 Za reševalce
Zagotovijo se nasveti glede primerne tkanine za osebna zaščitna oblačila (na primer „primerno: butilen“; „neprimerno: PVC“).
6.2 Okoljevarstveni ukrepi
Zagotovijo se nasveti o okoljevarstvenih ukrepih, povezanih z nenamernim razlitjem in izpustom snovi ali zmesi, kot je hramba ločeno od odvodnih kanalov, površinske in podzemeljske vode.
6.3 Metode in materiali za zadrževanje in čiščenje
|
6.3.1 |
Zagotovijo se nasveti o zadrževanju razlitja. Primerne tehnike zadrževanja lahko vključujejo: (a) ograditev, pokritje odvodnih kanalov; (b) postopke omejevanja. |
|
6.3.2 |
Zagotovijo se ustrezni nasveti o čiščenju razlitja. Primerni postopki čiščenja lahko vključujejo: (a) tehnike nevtralizacije; (b) tehnike dekontaminacije; (c) vpojne materiale; (d) tehnike čiščenja; (e) tehnike sesanja; (f) opremo, potrebno za zadrževanje/čiščenje (uporaba orodja in opreme, ki se ne iskri, kjer je to primerno). |
|
6.3.3 |
Navedejo se tudi drugi podatki v zvezi z razlitjem in izpustom, vključno z nasveti o neprimernih tehnikah zadrževanja ali čiščenja, na primer z navedbo „nikoli uporabljati …“. |
6.4 Sklicevanje na druge oddelke
Če je primerno, se navede sklic na oddelka 8 in 13.
7. ODDELEK 7: Ravnanje in skladiščenje
Ta oddelek varnostnega lista zagotavlja nasvete o varnem ravnanju. Poudarja previdnostne ukrepe, primerne za identificirane uporabe iz pododdelka 1.2 in edinstvene lastnosti snovi ali zmesi.
Podatki v tem delu varnostnega lista se nanašajo na varovanje zdravja ljudi, varnost in okolje. Delodajalcu pomagajo pri oblikovanju ustreznih delovnih postopkov in organizacijskih ukrepov v skladu s členom 5 Direktive 98/24/ES in členom 5 Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, so podatki v tem oddelku varnostnega lista skladni s podatki za identificirane uporabe iz poročila o kemijski varnosti in scenariji izpostavljenosti, iz katerih je razviden nadzor tveganja, iz poročila o kemijski varnosti, navedenimi v prilogi k varnostnemu listu.
Poleg podatkov, navedenih v tem oddelku, so ustrezni podatki na voljo tudi v oddelku 8.
7.1 Varnostni ukrepi za varno ravnanje
|
7.1.1 |
Navedejo se priporočila, ki: (a) omogočajo varno ravnanje s snovjo ali zmesjo, kot na primer zadrževanje in ukrepi za preprečevanje požara ter nastajanja aerosolov in prahu; (b) preprečujejo ravnanje z nezdružljivimi snovmi; (c) opozarjajo na postopke in pogoje, ki s spreminjanjem lastnosti snovi ali zmesi ustvarjajo nova tveganja, ter na ustrezne protiukrepe, in (d) zmanjšujejo izpust snovi ali zmesi v okolje, kot na primer preprečevanje razlitij ali hramba ločeno od odvodnih kanalov. |
|
7.1.2 |
Navedejo se nasveti o splošni higieni dela, kot so: (a) prepovedano uživanje hrane in pijače ter kajenje na delovnih območjih; (b) umivanje rok po uporabi in (c) odstranitev kontaminiranih oblačil in zaščitne opreme pred vstopom v prostore, kjer se uživa hrana. |
7.2 Pogoji za varno skladiščenje, vključno z nezdružljivostjo
Nasveti morajo biti skladni s fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi, opisanimi v oddelku 9 varnostnega lista. Če je ustrezno, se zagotovijo nasveti o posebnih zahtevah za skladiščenje, vključno s/z:
(a) kako obvladovati tveganja, povezana s/z:
(i) eksplozivnimi atmosferami;
(ii) jedkimi snovmi;
(iii) nevarnostmi vnetljivosti;
(iv) nezdružljivimi snovmi ali zmesmi;
(v) hlapljivimi snovmi in
(vi) morebitnim virom vžiga (vključno z električno opremo);
(b) kako nadzorovati učinke:
(i) vremenskih razmer;
(ii) okoljskega tlaka;
(iii) temperature;
(iv) sončne svetlobe;
(v) vlažnosti in
(vi) tresljajev;
(c) kako zagotoviti neoporečnost snovi ali zmesi z uporabo:
(i) stabilizatorjev in
(ii) antioksidantov;
(d) drugimi nasveti, vključno s/z:
(i) zahtevami o prezračevanju;
(ii) posebnimi konstrukcijami za skladiščne prostore ali posode (vključno z zadrževalnimi stenami in prezračevanjem);
(iii) mejnimi količinami glede na pogoje skladiščenja (če je pomembno) in
(iv) združljivostjo embalaže.
7.3 Posebne končne uporabe
Za snovi in zmesi, namenjene posebnim končnim uporabam, se priporočila nanašajo na identificirane uporabe iz pododdelka 1.2 in so podrobna ter pripravljena za izvajanje. Če je priložen scenarij izpostavljenosti, se lahko navede sklic nanj ali pa se priložijo podatki, kot je zahtevano v pododdelkih 7.1 in 7.2. Če je udeleženec v dobavni verigi izvedel oceno kemijske varnosti za zmes, zadošča, da so varnostni list in scenariji izpostavljenosti skladni s poročilom o kemijski varnosti za zmes namesto s poročili o kemijski varnosti vsake snovi v zmesi. Če so na voljo posebna navodila za določeno industrijo ali panogo, se lahko navede podroben sklic nanje (vključno z virom in datumom izdaje).
8. ODDELEK 8: Nadzor izpostavljenosti/osebna zaščita
Ta oddelek varnostnega lista opisuje veljavne omejitve poklicne izpostavljenosti in potrebne ukrepe za obvladovanje tveganja.
Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, so podatki v tem oddelku varnostnega lista skladni s podatki za identificirane uporabe iz poročila o kemijski varnosti in scenariji izpostavljenosti, iz katerih je razviden nadzor tveganja, iz poročila o kemijski varnosti, navedenimi v prilogi k varnostnemu listu.
8.1 Parametri nadzora
|
8.1.1 |
Če so na voljo, se za snov ali vsako snov v zmesi navedejo naslednje nacionalne mejne vrednosti, vključno s pravno podlago za vsako od njih, ki velja za državo članico, v kateri je varnostni list predložen. Pri navedbi mejnih vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu se uporabi kemijska identiteta, kakor je opredeljena v oddelku 3: 8.1.1.1 nacionalne mejne vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu, ki ustrezajo mejnim vrednostim izpostavljenosti na delovnem mestu Unije v skladu z Direktivo 98/24/ES, vključno s kakršnimi koli zapisi iz člena 2(3) Sklepa Komisije 2014/113/EU ( 62 ); 8.1.1.2 nacionalne mejne vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu, ki ustrezajo mejnim vrednostim Unije v skladu z Direktivo 2004/37/ES, vključno s kakršnimi koli zapisi iz člena 2(3) Sklepa Komisije 2014/113/EU; 8.1.1.3 katere koli druge nacionalne mejne vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu; 8.1.1.4 nacionalne biološke mejne vrednosti, ki ustrezajo biološkim mejnim vrednostim Unije v skladu z Direktivo 98/24/ES, vključno s kakršnimi koli zapisi iz člena 2(3) Sklepa Komisije 2014/113/EU; 8.1.1.5 katere koli druge nacionalne biološke mejne vrednosti. |
|
8.1.2 |
Navedejo se podatki o veljavnih priporočenih postopkih spremljanja za vsaj najbolj ustrezne snovi. |
|
8.1.3 |
Če se med pravilno uporabo snovi ali zmesi tvorijo onesnaževalci zraka, se tudi zanje navedejo ustrezne mejne vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu in/ali biološke mejne vrednosti. |
|
8.1.4 |
Kadar je na voljo poročilo o kemijski varnosti ali DNEL iz člena 1.4 Priloge I ali PNEC iz oddelka 3.3 Priloge I, se za scenarije izpostavljenosti iz poročila o kemijski varnosti, navedene v prilogi k varnostnemu listu, navedejo ustrezni DNEL ali PNEC. |
|
8.1.5 |
Kadar je za odločitev o ukrepih za obvladovanje tveganja v zvezi s posebnimi uporabami uporabljen pristop opredelitve nadzora, se navede dovolj podrobnosti za učinkovito obvladovanje tveganja. Okvir in omejitve posebnega priporočila za opredelitev nadzora je treba natančno pojasniti. |
8.2 Nadzor izpostavljenosti
Zagotovijo se podatki, zahtevani v tem pododdelku, razen če je scenarij izpostavljenosti, ki vsebuje te podatke, priložen varnostnemu listu.
Če je dobavitelj opustil preskus iz oddelka 3 Priloge XI, navede posebne pogoje uporabe, na podlagi katerih je opustitev upravičena.
Kadar je snov registrirana kot izolirana vmesna snov (na kraju samem ali med prevozom), dobavitelj navede, da je varnostni list v skladu s posebnimi pogoji, ki upravičujejo registracijo v skladu s členom 17 ali 18.
8.2.1 Ustrezen tehnično-tehnološki nadzor
Opis ustreznih ukrepov za nadzor izpostavljenosti se nanaša na identificirane uporabe snovi ali zmesi iz pododdelka 1.2. Ti podatki zadoščajo delodajalcu za izvedbo ocene tveganja za zdravje in varnost delavcev zaradi prisotnosti snovi ali zmesi v skladu s členi 4 do 6 Direktive 98/24/ES in členi 3 do 5 Direktive 2004/37/ES, kadar je primerno.
Ti podatki dopolnjujejo podatke, že navedene v oddelku 7.
8.2.2 Osebni varnostni ukrepi, kot na primer osebna zaščitna oprema
|
8.2.2.1 |
Podatki o uporabi osebne zaščitne opreme morajo biti v skladu z dobro higieno dela in v povezavi z drugimi ukrepi za nadzor, vključno s tehnično-tehnološkim nadzorom, prezračevanjem in izolacijo. Če je primerno, se za nasvet o posebni osebni požarno/kemijsko zaščitni opremi navede sklic na oddelek 5. |
|
8.2.2.2 |
Ob upoštevanju Direktive Sveta 89/686/EGS ( 63 ) in s sklicevanjem na ustrezne standarde CEN se podrobno navede, katera oprema nudi ustrezno in primerno zaščito, vključno s/z: (a) zaščito za oči/obraz Vrsta opreme, ki se zahteva za zaščito oči/obraza, je opredeljena glede na nevarnost snovi ali zmesi in morebitnega stika, na primer zaščitna stekla, zaščitna očala, zaščita za obraz. (b) zaščito kože (i) zaščito rok Vrsta rokavic, ki jih je treba nositi pri ravnanju s snovjo ali zmesjo, mora biti jasno opredeljena glede na nevarnost snovi ali zmesi, morebitnega stika ter količine in trajanja izpostavljenosti kože, vključno s/z: — vrsto materiala in njegovo debelino, — značilnimi ali najkrajšimi časi prodiranja skozi material, iz katerega so izdelane rokavice. Po potrebi se navedejo dodatni ukrepi za zaščito rok. (ii) drugo Če je treba poleg rok zaščititi tudi druge dele telesa, se navedeta vrsta in kakovost potrebne zaščitne opreme, kot so dolge rokavice, škornji in obleka, glede na nevarnosti, povezane s snovjo ali zmesjo in morebitnim stikom. Po potrebi se določijo vsi dodatni ukrepi za varovanje kože in posebni higienski ukrepi. (c) zaščito dihal Za pline, hlape, meglice ali prah se navede vrsta zaščitne opreme na podlagi nevarnosti in možnosti izpostavljenosti, vključno z dihalno masko, ki čisti zrak, navedbo ustreznega čistilnega elementa (kartuša ali posoda), ustreznimi filtri za trdne delce in ustreznimi maskami ali zaprtimi dihalnimi aparati. (d) toplotno nevarnostjo Pri navajanju zaščitne opreme, ki jo je treba nositi za materiale, ki predstavljajo toplotno nevarnost, se posebej upošteva izdelava osebne zaščitne opreme. |
8.2.3 Nadzor izpostavljenosti okolja
Navedejo se podatki, ki jih potrebuje delodajalec, da lahko izpolni svoje obveznosti v skladu z okoljevarstveno zakonodajo Unije.
Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, se za scenarije izpostavljenosti iz poročila o kemijski varnosti, navedene v prilogi k varnostnemu listu, navede povzetek ukrepov za obvladovanje tveganja izpostavljenosti okolja snovi.
9. ODDELEK 9: Fizikalne in kemijske lastnosti
Ta oddelek varnostnega lista opisuje empirične podatke o snovi ali zmesi, če je pomembno. Uporablja se člen 8(2) Uredbe (ES) št. 1272/2008. Podatki v tem oddelku so usklajeni s podatki iz registracije in/ali poročila o kemijski varnosti, kjer je to zahtevano, ter z razvrstitvijo snovi ali zmesi.
9.1 Podatki o osnovnih fizikalnih in kemijskih lastnostih
Jasno se navedejo naslednje lastnosti, vključno s sklicevanjem na uporabljene preskusne metode, kjer je primerno, ter ustrezne merske enote in/ali referenčni pogoji. Če je to pomembno za razlago numerične vrednosti, se navede tudi metoda določanja (na primer metoda določanja plamenišča, metoda z odprto/zaprto posodo):
(a) videz:
Navedeta se agregatno stanje (trdno (vključno s primernimi in razpoložljivimi varnostnimi podatki o granulometriji in posebni površini, če ni navedena drugje v varnostnem listu), tekoče, plinasto), in barva snovi ali zmesi ob dobavi.
(b) vonj:
Če je mogoče zaznati vonj, ga na kratko opišite.
(c) mejne vrednosti vonja;
(d) pH:
Navede se pH snovi ali zmesi ob dobavi ali vodne raztopine; pri slednji se navede tudi koncentracija.
(e) tališče/ledišče;
(f) začetno vrelišče in območje vrelišča;
(g) plamenišče;
(h) hitrost izparevanja;
(i) vnetljivost (trdno, plinasto);
(j) zgornje/spodnje meje vnetljivosti ali eksplozivnosti;
(k) parni tlak;
(l) parna gostota;
(m) relativna gostota;
(n) topnost;
(o) porazdelitveni koeficient: n-oktanol/voda;
(p) temperatura samovžiga;
(q) temperatura razpadanja;
(r) viskoznost;
(s) eksplozivne lastnosti;
(t) oksidativne lastnosti.
Če je navedeno, da določena lastnost ne velja, ali če podatek o določeni lastnosti ni na voljo, se navedejo razlogi za to.
Da se omogoči sprejetje ustreznih nadzornih ukrepov, se navedejo vsi pomembni podatki o snovi ali zmesi. Podatki v tem delu naj bodo skladni s podatki v registraciji, kadar se ta zahteva.
Za zmesi morajo vnosi jasno navajati, za katero snov v zmesi veljajo podatki, razen če veljajo za celotno zmes.
9.2 Drugi podatki
Po potrebi se navedejo drugi fizikalni in kemijski parametri, kot so sposobnost mešanja, topnost v maščobi (navesti topilo – olje), prevodnost ali skupina plinov. Navedejo se ustrezni in razpoložljivi varnostni podatki o redukcijskem potencialu, potencialu nastajanja radikalov in fotokatalitskih lastnosti.
10. ODDELEK 10: Obstojnost in reaktivnost
Ta oddelek varnostnega lista opisuje obstojnost snovi ali zmesi in možnost poteka nevarnih reakcij, ki nastopijo pod določenimi pogoji uporabe in tudi pri izpustu v okolje, vključno s sklicevanjem na uporabljeno preskusno metodo, kadar je to primerno. Če je navedeno, da določena lastnost ne velja, ali če podatek o določeni lastnosti ni na voljo, se navedejo razlogi za to.
10.1 Reaktivnost
|
10.1.1 |
Opišejo se nevarnosti zaradi reaktivnosti snovi ali zmesi. Zagotovijo se določeni podatki o preskusih za snov ali zmes v celoti, kadar so na voljo. Vendar pa lahko podatki temeljijo tudi na splošnih podatkih za razred ali družino snovi ali zmesi, če takšni podatki ustrezno zastopajo predvideno nevarnost snovi ali zmesi. |
|
10.1.2 |
Če podatki o zmeseh niso na voljo, se navedejo podatki o snoveh v zmesi. Pri ugotavljanju nezdružljivosti se upoštevajo snovi, posode in onesnaževala, ki jim je snov ali zmes lahko bila izpostavljena med prevozom, skladiščenjem in uporabo. |
10.2 Kemijska stabilnost
Navede se, ali je snov ali zmes stabilna ali nestabilna v normalnem okolju ter predvidenih temperaturnih in tlačnih pogojih skladiščenja in ravnanja. Opišejo se vsi stabilizatorji, ki se uporabljajo ali jih je treba uporabljati za vzdrževanje kemijske stabilnosti snovi ali izdelka. Navede se pomen spremembe agregatnega stanja snovi ali izdelka za varnost.
10.3 Možnost poteka nevarnih reakcij
Če je pomembno, se navede, ali snov ali zmes reagira ali polimerizira, pri čemer izpusti odvečen tlak ali toploto, ali ustvari druge nevarne pogoje. Opišejo se pogoji, pod katerimi lahko nastanejo nevarne reakcije.
10.4 Pogoji, ki se jim je treba izogniti
Naštejejo se pogoji, kot so temperatura, tlak, svetloba, statika, tresljaji ali druge fizikalne obremenitve, ki lahko povzročijo nevarno reakcijo, in, če je mogoče, se navede kratek opis ukrepov, ki so potrebni za obvladovanje tveganja, povezanega s takšnimi nevarnostmi.
10.5 Nezdružljivi materiali
Naštejejo se družine snovi ali zmesi ali določenih snovi, kot so voda, zrak, kisline, baze, oksidanti, s katerimi lahko snov ali zmes reagira in tako sproži nevarno reakcijo (na primer eksplozijo, izpust strupenih ali vnetljivih materialov, izpust odvečne toplote), in, če je mogoče, se navede kratek opis ukrepov, ki so potrebni za obvladovanje tveganja, povezanega s takšnimi nevarnostmi.
10.6 Nevarni produkti razgradnje
Navedejo se znani in upravičeno predvideni nevarni produkti razgradnje, ki nastanejo zaradi uporabe, skladiščenja, razlitja in segrevanja. Nevarni produkti izgorevanja se navedejo v oddelku 5 varnostnega lista.
11. ODDELEK 11: Toksikološki podatki
Ta oddelek varnostnega lista je namenjen predvsem medicinskim delavcem, delavcem na področju varnosti in zdravja pri delu ter toksikologom. Navesti je treba kratek, vendar popoln in razumljiv opis različnih toksikoloških (zdravstvenih) učinkov in razpoložljive podatke za opredelitev teh učinkov, vključno s podatki o toksikokinetiki, presnovi in porazdelitvi, kjer je primerno. Podatki v tem oddelku so usklajeni s podatki iz registracije in/ali poročila o kemijski varnosti, kjer je to zahtevano, ter z razvrstitvijo snovi ali zmesi.
11.1 Podatki o toksikoloških učinkih
Ustrezni razredi nevarnosti, za katere se navedejo podatki, so:
(a) akutna strupenost;
(b) jedkost za kožo/draženje kože;
(c) resne okvare oči/draženje;
(d) preobčutljivost pri vdihavanju in preobčutljivost kože;
(e) mutagenost za zarodne celice;
(f) rakotvornost;
(g) strupenost za razmnoževanje;
(h) STOT – enkratna izpostavljenost;
(i) STOT – ponavljajoča se izpostavljenost;
(j) nevarnost pri vdihavanju.
Te nevarnosti morajo biti vedno navedene na varnostnem listu.
Za snovi, ki so predmet registracije, se navedejo kratki povzetki podatkov, pridobljenih iz uporabe prilog VII do XI, vključno s sklicevanjem na uporabljene preskusne metode, kjer je primerno. Za snovi, ki so predmet registracije, podatki vključujejo tudi rezultat primerjave razpoložljivih podatkov z merili iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 za CMR, kategoriji 1A in 1B, ki sledijo točki 1.3.1 Priloge I k tej uredbi.
|
11.1.1 |
Zagotovijo se podatki za vsak razred nevarnosti ali razlikovanje. Če je navedeno, da snov ali zmes ni razvrščena v določen razred nevarnosti ali razlikovanje, je v varnostnem listu jasno navedeno, ali je to zaradi manjkajočih podatkov, tehnične nezmožnosti pridobitve podatkov, nepopolnih podatkov ali popolnih podatkov, ki ne zadoščajo za razvrstitev; v slednjem primeru je na varnostnem listu navedeno „na podlagi razpoložljivih podatkov merila za razvrstitev niso izpolnjena.“ |
|
11.1.2 |
Podatki, vključeni v ta pododdelek, veljajo za snov ali zmes, kot je dana v promet. Za zmesi podatki opisujejo toksikološke lastnosti zmesi v celoti, razen če se uporablja člen 6(3) Uredbe (ES) št. 1272/2008. Če so na voljo, se navedejo tudi pomembne toksikološke lastnosti nevarne snovi v zmesi, kot so LD50, ocene akutne strupenosti ali LC50. |
|
11.1.3 |
Če obstaja znatna količina podatkov o preskusih snovi ali zmesi, je morda potrebno povzeti rezultate uporabljenih kritičnih študij, na primer načina izpostavljenosti. |
|
11.1.4 |
Kadar merila za razvrstitev glede na določeno nevarnost niso izpolnjena, se navedejo podatki, ki podpirajo ta sklep. |
|
11.1.5 |
Podatki o možnih načinih izpostavljenosti
Navedejo se podatki o možnih načinih izpostavljenosti in učinkih snovi ali zmesi preko vsakega možnega načina izpostavljenosti, tj. preko zaužitja (požiranja), vdihavanja ali izpostavljenosti kože/oči. Če učinki na zdravje niso znani, se to navede. |
|
11.1.6 |
Simptomi, povezani s fizikalnimi, kemijskimi in toksikološkimi lastnostmi
Opišejo se morebitni škodljivi učinki na zdravje in simptomi, povezani z izpostavljenostjo snovi ali zmesi in njenih sestavin ali znanih stranskih produktov. Navedejo se razpoložljivi podatki o simptomih, povezanih s fizikalnimi, kemijskimi in toksikološkimi lastnostmi snovi ali zmesi, ki sledijo izpostavljenosti. Opišejo se prvi simptomi pri nizki izpostavljenosti vse do posledic resne izpostavljenosti, kot so „lahko se pojavita glavobol in omotica, ki se stopnjujeta do omedlevice ali nezavesti; večje doze lahko povzročijo komo in smrt“. |
|
11.1.7 |
Zapozneli in takojšnji učinki ter kronični učinki po kratkodobni in dolgodobni izpostavljenosti
Navedejo se podatki o tem, ali se lahko pričakujejo zapozneli ali takojšnji učinki po kratkodobni ali dolgodobni izpostavljenosti. Navedejo se tudi podatki o akutnih in kroničnih učinkih zaradi izpostavljenosti ljudi snovi ali zmesi. Če podatki o ljudeh niso na voljo, se povzamejo podatki o živalih in jasno opredeli vrsta. Navede se, ali toksikološki podatki temeljijo na podatkih za ljudi ali živali. |
|
11.1.8 |
Medsebojni učinki
Vključijo se podatki o medsebojnem delovanju, če so pomembni in na voljo. |
|
11.1.9 |
Pomanjkanje določenih podatkov
Ni vedno mogoče pridobiti podatkov o nevarnostih snovi ali zmesi. Če podatki o določeni snovi ali zmesi niso na voljo, se lahko uporabijo podatki o podobnih snoveh ali zmeseh, če je primerno in če je podobna snov ali zmes opredeljena. Kadar določeni podatki niso uporabljeni ali niso na voljo, se to jasno navede. |
|
11.1.10 |
Zmesi
Za določene učinke na zdravje, če zmes kot celota za svoj učinek na zdravje ni bila testirana, se navedejo ustrezni podatki o ustreznih snoveh iz oddelka 3. |
|
11.1.11 |
Podatki o primerjavi med zmesjo in snovjo
|
|
11.1.12 |
Drugi podatki
Vključijo se drugi pomembni podatki o škodljivih učinkih na zdravje, četudi jih merila za razvrščanje ne zahtevajo. |
12. ODDELEK 12: Ekološki podatki
Ta oddelek varnostnega lista navaja podatke za oceno vplivov snovi ali zmesi na okolje, v katero je bila snov ali zmes izpuščena. Pododdelka 12.1 do 12.6 varnostnega lista navajata kratek povzetek podatkov, vključno z ustreznimi podatki o preskusih in jasno navedbo vrste, medija, enot, trajanja preskusa in preskusnih pogojev, če so na voljo. Ti podatki lahko pomagajo pri ravnanju z razlitji in ocenjevanju postopkov ravnanja z odpadki, nadzora izpustov, ukrepov ob nenamernih izpustih in prevoza. Če je navedeno, da določena lastnost ne velja (ker razpoložljivi podatki kažejo, da snov ali zmes ne izpolnjujeta meril za razvrstitev), ali če podatek o določeni lastnosti ni na voljo, se navedejo razlogi za to. Poleg tega, če snov ali zmes nista razvrščeni zaradi drugih razlogov (na primer zaradi tehnične nezmožnosti pridobitve podatkov ali nepopolnih podatkov), bi to moralo biti jasno navedeno na varnostnem listu.
Nekatere lastnosti so značilne le za nekatere snovi, tj. kopičenje v organizmih, obstojnost in razgradljivost; ti podatki se navedejo, če so na voljo in je to primerno, za vsako ustrezno sestavino v zmesi (tj. za tisto, ki mora biti navedena v oddelku 3 varnostnega lista in je nevarna za okolje ali snovi PBT/vPvB). Prav tako se navedejo podatki o nevarnih produktih transformacije, ki nastajajo pri razgradnji snovi in zmesi.
Podatki v tem oddelku so usklajeni s podatki iz registracije in/ali poročila o kemijski varnosti, kjer je to zahtevano, ter z razvrstitvijo snovi ali zmesi.
12.1 Strupenost
Navedejo se podatki o strupenosti iz preskusov na vodnih in/ali zemeljskih organizmih, če so na voljo. Vključijo se ustrezni razpoložljivi podatki o akutni in kronični strupenosti za ribe, rake, alge in druge vodne rastline. Vključijo se tudi podatki o strupenosti za mikro- in makroorganizme v tleh ter druge okoljsko pomembne organizme, kot so ptice, čebele in rastline, kadar so takšni podatki na voljo. Če snov ali zmes deluje zaviralno na aktivnost mikroorganizmov, se navede možni vpliv na čistilne naprave za odplake.
Za snovi, ki so predmet registracije, se vključijo povzetki informacij, pridobljenih iz uporabe prilog VII do XI k tej uredbi.
12.2 Obstojnost in razgradljivost
Obstojnost in razgradljivost je zmožnost snovi ali ustreznih snovi v zmesi, da se v naravi razgradijo, bodisi s pomočjo biorazgradnje ali drugih procesov, kot sta oksidacija ali hidroliza. Kadar so na voljo, se navedejo rezultati preskusov, ki so pomembni za oceno obstojnosti in razgradljivosti. Če so navedene razpolovne dobe za razgradnjo, se navede, ali se te razpolovne dobe nanašajo na mineralizacijo ali primarno razgradnjo. Prav tako je treba omeniti možnost, da se snovi ali nekatere snovi v zmesi razgradijo v napravah za čiščenje odplak.
Ti podatki se navedejo, kjer so na voljo in je to primerno, za vsako posamezno sestavino v zmesi, ki mora biti navedena v oddelku 3 varnostnega lista.
12.3 Zmožnost kopičenja v organizmih
Zmožnost kopičenja v organizmih je zmožnost snovi ali določenih snovi v zmesi, da se kopičijo v živih organizmih in po možnosti prehajajo skozi prehranjevalno verigo. Navedejo se podatki, ki so pomembni za oceno zmožnosti kopičenja v organizmih. To vključuje upoštevanje koeficienta porazdelitve oktanol/voda (Kow) in biokoncentracijskega faktorja (BCF), če sta na voljo.
Ti podatki se navedejo, kjer so na voljo in je to primerno, za vsako posamezno sestavino v zmesi, ki mora biti navedena v oddelku 3 varnostnega lista.
12.4 Mobilnost v tleh
Mobilnost v tleh je zmožnost snovi ali sestavin v zmesi, če so bile izpuščene v okolje, da s pomočjo naravnih sil prehajajo v podzemno vodo ali daleč stran od mesta izpusta. Zmožnost prehajanja v tleh je navedena, kadar je na voljo. Podatki o mobilnosti v tleh se lahko določijo s pomočjo ustreznih podatkov o mobilnosti, kot so študije o adsorpciji ali spiranju, znana ali predvidena razporeditev na dele okolja ali površinske napetosti. Vrednosti Koc je na primer možno predvideti iz porazdelitvenega koeficienta oktanol/voda (Kow). Spiranje in mobilnost je mogoče predvideti na podlagi modelov.
Ti podatki se navedejo, kjer so na voljo in je to primerno, za vsako posamezno sestavino v zmesi, ki mora biti navedena v oddelku 3 varnostnega lista.
Kadar so na voljo eksperimentalni podatki, imajo ti podatki, na splošno, prednost pred modeli in predvidevanji.
12.5 Rezultati ocene PBT in vPvB
Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, se navedejo rezultati ocenjevanja PBT in vPvB, kot je navedeno v poročilu o kemijski varnosti.
12.6 Drugi škodljivi učinki
Če so na voljo, so vključeni tudi podatki o drugih škodljivih vplivih na okolje, kot so obnašanje v okolju (izpostavljenost), možnost fotokemijskega nastajanja ozona, možnost tanjšanja ozonskega plašča, možnost endokrinih motenj in/ali možnost globalnega segrevanja ozračja.
13. ODDELEK 13: Odstranjevanje
Ta oddelek varnostnega lista navaja podatke za ustrezno ravnanje z ostanki snovi ali zmesi in/ali njeno posodo z namenom pomagati pri določanju varnih in okolju prijaznih možnosti ravnanja z odpadki, ki se v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 64 ) ujemajo z zahtevami države članice, v kateri je varnostni list predložen. Podatki, pomembni za varnost oseb, ki izvajajo dejavnosti v zvezi z ravnanjem z odpadki, dopolnjujejo podatke, navedene v oddelku 8.
Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti in kadar je bila opravljena analiza ravnanja z odpadki, so podatki o ukrepih ravnanja z odpadki skladni z opredeljenimi uporabami iz poročila o kemijski varnosti in scenariji izpostavljenosti iz poročila o kemijski varnosti, navedenimi v prilogi k varnostnemu listu.
13.1 Metode ravnanja z odpadki
Ta pododdelek varnostnega lista:
(a) opredeljuje posode za odpadke in metode ravnanja z odpadki, vključno z ustreznimi metodami ravnanja z ostanki snovi ali zmesi in kontaminirano embalažo (npr. sežig, recikliranje, odlaganje na odlagališča);
(b) navaja fizikalne/kemijske lastnosti, ki bi lahko vplivale na možnosti ravnanja z odpadki;
(c) priporoča, da se odplake ne spuščajo v kanalizacijo;
(d) kadar je primerno, navaja posebne previdnostne ukrepe za katere koli priporočene možnosti ravnanja z odpadki.
Navaja sklicevanja na ustrezne določbe Unije v zvezi z odpadki, če jih ni, pa sklicevanja na ustrezne veljavne nacionalne ali regionalne določbe.
14. ODDELEK 14: Podatki o prevozu
Ta oddelek varnostnega lista navaja osnovne podatke o razvrščanju za prevoz/dostavo snovi ali zmesi, navedenih v oddelku 1, po cesti, železnici, morju, celinskih plovnih poteh ali zraku. Kadar takšni podatki niso na voljo ali ustrezni, se to navede.
Kjer je to ustrezno, ta oddelek navaja podatke o razvrstitvi prevoza iz vsakega vzorčnega predpisa ZN: Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cesti (ADR) ( 65 ), Pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga (RID) ( 66 ) in Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh (ADN) ( 67 ), ki jih izvaja Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 68 ), kot tudi Mednarodni pomorski kodeks o prevozu nevarnega blaga (IMDG) ( 69 ) (morje) in Tehnična navodila za varen zračni prevoz nevarnega blaga (ICAO) ( 70 ) (zrak).
14.1 Številka ZN
Navede se številka ZN (tj. štirimestna identifikacijska številka snovi, zmesi ali člena, ki sledi črkama „UN“) iz vzorčnih predpisov ZN.
14.2 Pravilno odpremno ime ZN
Navede se pravilno odpremno ime iz vzorčnih predpisov ZN, razen če se je uporabilo kot identifikator izdelka v pododdelku 1.1.
14.3 Razredi nevarnosti prevoza
Navede se razred nevarnosti prevoza (in dodatna tveganja), določen za snovi ali zmesi glede na prevladujočo nevarnost, ki jo predstavljajo, v skladu z vzorčnimi predpisi ZN.
14.4 Skupina embalaže
Navede se številka skupine embalaže iz vzorčnih predpisov ZN, če je primerno. Številka skupine embalaže je dodeljena določenim snovem v skladu z njihovo stopnjo nevarnosti.
14.5. Nevarnosti za okolje
Navede se, ali je snov ali zmes nevarna za okolje v skladu z merili vzorčnih predpisov ZN (kakor je razvidno iz Kodeksa IMDG, ADR, RID in ADN) in/ali onesnažuje morje v skladu s Kodeksom IMDG. Če je prevoz snovi ali zmesi po celinskih plovnih poteh s tankerskim plovilom odobren ali namenjen za odobritev, se to, ali je snov ali zmes nevarna za okolje v tankerskih plovilih, navede samo v skladu z ADN.
14.6 Posebni previdnostni ukrepi za uporabnika
Navedejo se vsi posebni previdnostni ukrepi, ki bi jih uporabnik moral ali jih mora sprejeti ali izpolnjevati v zvezi s prevozom ali prevoznimi sredstvi znotraj ali izven svojih poslovnih prostorov.
14.7 Prevoz v razsutem stanju v skladu s Prilogo II k MARPOL in Kodeksom IBC
Ta pododdelek se uporablja samo, če se tovor prevaža v razsutem stanju v skladu z naslednjima instrumentoma Mednarodne pomorske organizacije (IMO): Priloga II h Konvenciji MARPOL in Kodeks IBC.
Navede se ime izdelka (če se razlikuje od tistega, navedenega v pododdelku 1.1) v skladu z dokumentom za dostavo in imenom, uporabljenim v seznamih imen izdelkov, navedenih v poglavju 17 oziroma 18 Kodeksa IBC ali zadnji izdaji Odbora za varstvo morskega okolja IMO (MEPC).2/Okrožnica ( 71 ). Navedeta se zahtevana vrsta ladje in kategorija onesnaženja.
15. ODDELEK 15: Zakonsko predpisani podatki
Ta oddelek varnostnega lista opisuje druge zakonsko predpisane podatke o snovi ali zmesi, ki še niso navedeni v varnostnem listu (kot na primer, ali je snov ali zmes predmet Uredbe (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč ( 72 ), Uredbe (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS ( 73 ) ali Uredbe (ES) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij ( 74 )).
15.1 Predpisi/zakonodaja o zdravju, varnosti in okolju, specifični za snov ali zmes
Navedejo se podatki o ustreznih določbah o varnosti, zdravju in okolju Unije (na primer kategorija Seveso/poimenovane snovi v Prilogi I k Direktivi Sveta 96/82/ES ( 75 )) ali o nacionalnem regulativnem statusu snovi ali zmesi (vključno s snovmi v zmesi), vključno z nasvetom, kako naj zaradi navedenih določb ukrepa prejemnik. Če je potrebno, se navedejo nacionalni zakoni držav članic, ki izvajajo te določbe, in drugi nacionalni ukrepi, ki so lahko pomembni.
Če je snov ali zmes, ki je zajeta v ta varnostni list, predmet posebnih določb v zvezi z zaščito ljudi ali okolja na ravni Unije (npr. avtorizacije v skladu z naslovom VII ali omejitve iz naslova VIII), se te določbe navedejo.
15.2 Ocena kemijske varnosti
Ta pododdelek varnostnega lista navaja, ali je dobavitelj izvedel oceno kemijske varnosti za snov ali zmes.
16. ODDELEK 16: Drugi podatki
Ta oddelek varnostnega lista vsebuje druge podatke, ki niso vključeni v oddelke 1 do 15, vključno s podatki o preverjanju varnostnega lista, kot so:
(a) v primeru preverjenega varnostnega lista, jasna navedba sprememb, ki so bile narejene v prejšnji različici varnostnega lista, razen če je takšna navedba drugje v varnostnem listu, z razlago sprememb, če je primerno. Dobavitelj snovi ali zmesi lahko na zahtevo zagotovi razlago sprememb;
(b) pojasnilo ali tabela okrajšav in kratic, uporabljenih v varnostnem listu;
(c) reference ključne literature in virov podatkov;
(d) v primeru zmesi navedba, katera od metod za oceno informacij iz člena 9 Uredbe (ES) št. 1272/2008 je bila uporabljena za razvrstitev;
(e) seznam relevantnih stavkov o nevarnosti in/ali previdnostnih stavkov. Izpišite celotno besedilo stavkov, ki niso v celoti izpisani v oddelkih 2 do 15;
(f) nasvet o ustreznem usposabljanju za delavce za zagotovitev varovanja zdravja ljudi in okolja.
DEL B
Varnostni list vključuje naslednjih 16 naslovov v skladu s členom 31(6) in poleg tega tudi navedene podnaslove, razen oddelka 3, kjer je treba ustrezno vključiti samo pododdelek 3.1 ali 3.2:
|
ODDELEK 1: |
Identifikacija snovi/zmesi in družbe/podjetja |
|
1.1 |
Identifikator izdelka |
|
1.2 |
Pomembne identificirane uporabe snovi ali zmesi in odsvetovane uporabe |
|
1.3 |
Podrobnosti o dobavitelju varnostnega lista |
|
1.4 |
Telefonska številka za nujne primere |
|
ODDELEK 2: |
Določitev nevarnosti |
|
2.1 |
Razvrstitev snovi ali zmesi |
|
2.2 |
Elementi etikete |
|
2.3 |
Druge nevarnosti |
|
ODDELEK 3: |
Sestava/podatki o sestavinah |
|
3.1 |
Snovi |
|
3.2 |
Zmesi |
|
ODDELEK 4: |
Ukrepi za prvo pomoč |
|
4.1 |
Opis ukrepov za prvo pomoč |
|
4.2 |
Najpomembnejši simptomi in učinki, akutni in zapozneli |
|
4.3 |
Navedba kakršne koli takojšnje medicinske oskrbe in posebnega zdravljenja |
|
ODDELEK 5: |
Protipožarni ukrepi |
|
5.1 |
Sredstva za gašenje |
|
5.2 |
Posebne nevarnosti v zvezi s snovjo ali zmesjo |
|
5.3 |
Nasvet za gasilce |
|
ODDELEK 6: |
Ukrepi ob nenamernih izpustih |
|
6.1 |
Osebni varnostni ukrepi, zaščitna oprema in postopki v sili |
|
6.2 |
Okoljevarstveni ukrepi |
|
6.3 |
Metode in materiali za zadrževanje in čiščenje |
|
6.4 |
Sklicevanje na druge oddelke |
|
ODDELEK 7: |
Ravnanje in skladiščenje |
|
7.1 |
Varnostni ukrepi za varno ravnanje |
|
7.2 |
Pogoji za varno skladiščenje, vključno z nezdružljivostjo |
|
7.3 |
Posebne končne uporabe |
|
ODDELEK 8: |
Nadzor izpostavljenosti/osebna zaščita |
|
8.1 |
Parametri nadzora |
|
8.2 |
Nadzor izpostavljenosti |
|
ODDELEK 9: |
Fizikalne in kemijske lastnosti |
|
9.1 |
Podatki o osnovnih fizikalnih in kemijskih lastnostih |
|
9.2 |
Drugi podatki |
|
ODDELEK 10: |
Obstojnost in reaktivnost |
|
10.1 |
Reaktivnost |
|
10.2 |
Kemijska stabilnost |
|
10.3 |
Možnost poteka nevarnih reakcij |
|
10.4 |
Pogoji, ki se jim je treba izogniti |
|
10.5 |
Nezdružljivi materiali |
|
10.6 |
Nevarni produkti razgradnje |
|
ODDELEK 11: |
Toksikološki podatki |
|
11.1 |
Podatki o toksikoloških učinkih |
|
ODDELEK 12: |
Ekološki podatki |
|
12.1 |
Strupenost |
|
12.2 |
Obstojnost in razgradljivost |
|
12.3 |
Zmožnost kopičenja v organizmih |
|
12.4 |
Mobilnost v tleh |
|
12.5 |
Rezultati ocene PBT in vPvB |
|
12.6 |
Drugi škodljivi učinki |
|
ODDELEK 13: |
Odstranjevanje |
|
13.1 |
Metode ravnanja z odpadki |
|
ODDELEK 14: |
Podatki o prevozu |
|
14.1 |
Številka ZN |
|
14.2 |
Pravilno odpremno ime ZN |
|
14.3 |
Razredi nevarnosti prevoza |
|
14.4 |
Skupina embalaže |
|
14.5 |
Nevarnosti za okolje |
|
14.6 |
Posebni previdnostni ukrepi za uporabnika |
|
14.7 |
Prevoz v razsutem stanju v skladu s Prilogo II k MARPOL in Kodeksom IBC |
|
ODDELEK 15: |
Zakonsko predpisani podatki |
|
15.1 |
Predpisi/zakonodaja o zdravju, varnosti in okolju, specifični za snov ali zmes |
|
15.2 |
Ocena kemijske varnosti |
|
ODDELEK 16: |
Drugi podatki |
PRILOGA III
KRITERIJI ZA SNOVI, KI SO REGISTRIRANE V KOLIČINAH MED 1 IN 10 TONAMI
Kriteriji za snovi, ki so registrirane v količinah med 1 in 10 tonami glede na člen 12(1)(a) in (b):
(a) snovi, za katere je predvideno (tj. z uporabo (Q)SAR ali drugih dokazov), da bodo verjetno izpolnjevale kriterije za razvrščanje v kategorijo 1A ali 1B rakotvornosti, mutagenosti za zarodne celice ali strupenosti za razmnoževanje, ali pa kriteriji iz Priloge XIII;
(b) snovi:
(i) z razširjeno(-imi) ali razpršeno(-imi) uporabo(-ami), zlasti, kadar se te snovi uporabljajo v ►M3 zmeseh ◄ za potrošnike ali so vsebovane v izdelkih za potrošnike; in
(ii) za katere je predvideno (tj. z uporabo (Q)SAR ali drugih dokazov), da bodo verjetno izpolnjevale kriterije za razvrščanje v enega od razredov nevarnosti ali razločevanja za zdravje ali okolje po Uredbi (ES) št. 1272/2008.
PRILOGA IV
IZJEME, ZA KATERE REGISTRACIJA V SKLADU S ČLENOM 2(7)(a) NI OBVEZNA
|
št. EINECS |
ime/skupina |
št. CAS |
|
200-061-5 |
D-glucitol C6H14O6 |
50-70-4 |
|
200-066-2 |
askorbinska kislina C6H8O6 |
50-81-7 |
|
200-075-1 |
glukoza C6H12O6 |
50-99-7 |
|
200-233-3 |
fruktoza C6H12O6 |
57-48-7 |
|
200-294-2 |
L-lizin C6H14N2O2 |
56-87-1 |
|
200-334-9 |
saharoza, čista C12H22O11 |
57-50-1 |
|
200-405-4 |
α-tokoferil acetat C31H52O3 |
58-95-7 |
|
200-416-4 |
galaktoza C6H12O6 |
59-23-4 |
|
200-432-1 |
DL-metionin C5H11NO2S |
59-51-8 |
|
200-559-2 |
laktoza C12H22O11 |
63-42-3 |
|
200-711-8 |
D-manitol C6H14O6 |
69-65-8 |
|
201-771-8 |
L-sorboza C6H12O6 |
87-79-6 |
|
204-664-4 |
glicerol stearat, čisti C21H42O4 |
123-94-4 |
|
204-696-9 |
ogljikov dioksid CO2 |
124-38-9 |
|
205-278-9 |
kalcijev pantotenat, D-oblika C9H17NO5.1/2Ca |
137-08-6 |
|
205-756-7 |
DL-fenilalanin C9H11NO2 |
150-30-1 |
|
208-407-7 |
natrijev glukonat C6H12O7.Na |
527-07-1 |
|
215-665-4 |
sorbitan oleat C24H44O6 |
1338-43-8 |
|
231-098-5 |
kripton Kr |
7439-90-9 |
|
231-110-9 |
neon Ne |
7440-01-9 |
|
231-147-0 |
argon Ar |
7440-37-1 |
|
231-168-5 |
helij He |
7440-59-7 |
|
231-172-7 |
ksenon Xe |
7440-63-3 |
|
231-783-9 |
dušik N2 |
7727-37-9 |
|
231-791-2 |
voda, destilirana, elektroprevodna ali podobne stopnje čistoče H2O |
7732-18-5 |
|
232-307-2 |
lecitini Kompleksna kombinacija digliceridov maščobnih kislin, vezanih na holinester fosforjeve kisline. |
8002-43-5 |
|
232-436-4 |
sirupi, hidroliziran škrob Kompleksna kombinacija, dobljena s hidrolizo koruznega škroba z delovanjem kislin ali encimov. Sestavljen je predvsem iz D-glukoze, maltoze in maltodekstrinov. |
8029-43-4 |
|
232-442-7 |
loj, hidrogeniran |
8030-12-4 |
|
232-675-4 |
dekstrin |
9004-53-9 |
|
232-679-6 |
škrob Visokopolimerni material iz ogljikovih hidratov, navadno pridobljen iz žitnih zrn, kot na primer koruze, pšenice in sirka, ter iz korenik in gomoljev, kot sta na primer krompir in tapioka. Vključuje škrob, ki je bil preželatiniziran z gretjem v prisotnosti vode. |
9005-25-8 |
|
232-940-4 |
maltodekstrin |
9050-36-6 |
|
238-976-7 |
natrijev D-glukonat C6H12O7.xNa |
14906-97-9 |
|
248-027-9 |
D-glucitol monostearat C24H48O7 |
26836-47-5 |
|
262-988-1 |
maščobne kisline, iz kokosa, metilni estri |
61788-59-8 |
|
265-995-8 |
celulozna pulpa |
65996-61-4 |
|
266-948-4 |
gliceridi, C16-18 in C18 nenasičeni. Ta snov je opredeljena z imenom snovi SDA: C16-C18 in C18 nenasičen trialkil glicerid in SDA zaporedno številko: 11-001-00. |
67701-30-8 |
|
268-616-4 |
sirupi, koruzni, dehidrirani |
68131-37-3 |
|
269-658-6 |
Mono-, di-in trigliceridi loja, hidrogenirani |
68308-54-3 |
|
270-312-1 |
gliceridi, C16-18 in C18-nenasičeni mono- in di- Ta snov je opredeljena z imenom snovi SDA: C16-C18 in C18 nenasičen alkil in C16-C18 in C18 nenasičen dialkil glicerid in SDA zaporedno številko: 11-002-00. |
68424-61-3 |
|
288-123-8 |
gliceridi, C10-18 |
85665-33-4 |
PRILOGA V
IZJEME, ZA KATERE REGISTRACIJA V SKLADU S ČLENOM 2(7)(b) NI OBVEZNA
1. Snovi, ki so produkt kemijske reakcije, ki nastane pri izpostavljenosti druge snovi ali izdelka okoljskim dejavnikom kot so zrak, vlaga, mikrobiološki organizmi ali sončna svetloba;
2. snovi, ki so produkt kemijske reakcije, ki nastane pri skladiščenju druge snovi, ►M3 zmesi ◄ ali izdelka;
3. snovi, ki so produkt kemijske reakcije, ki nastane pri končni uporabi drugih snovi, ►M3 zmesi ◄ ali izdelkov, in ki same niso proizvedene, uvožene ali dane v promet;
4. snovi, ki same niso proizvedene, uvožene ali dane v promet in so produkt kemijske reakcije, ki nastane, ko:
(a) stabilizator, barvilo, aroma, antioksidant, polnilo, topilo, nosilec, površinsko aktivna snov, plastifikator, sredstvo proti koroziji, sredstvo proti penjenju ali odzračevalo, dispergator, sredstvo proti obarjanju, sušilno sredstvo, vezivo, emulgator, sredstvo za preprečevanje nastanka emulzije, sredstvo za izločanje vode, sredstvo za aglomeracijo, sredstvo za povečanje sprijemljivosti, sredstvo za uravnavanje viskoznosti, pH-nevtralizator, sekvestrirno sredstvo, sredstvo za strjevanje, flokulant, zaščitno sredstvo proti gorenju, mazivo, kelatni reagent ali reagent za nadzor kakovosti deluje, kakor je bilo predvideno; ali
(b) snov, namenjena izključno zagotavljanju posebnih značilnih fizikalno-kemijskih delovanj, kakor je bilo predvideno;
5. stranski proizvodi, razen če niso sami kot taki uvoženi ali dani v promet;
6. hidrati snovi ali hidratizirani ioni, nastali z združitvijo snovi z vodo, če je proizvajalec ali uvoznik snov registriral z uporabo te izjeme;
7. naslednje snovi, ki se nahajajo v naravi, če niso kemijsko spremenjene:
minerali, rude, koncentrati rud, neočiščen in predelan zemeljski plin, surova nafta, premog;
8. snovi, ki se nahajajo v naravi in niso navedene v odstavku 7, če niso kemijsko spremenjene, razen če izpolnjujejo kriterije za razvrstitev kot nevarne v skladu z ►M3 Uredbo (ES) št. 1272/2008. ◄ ali če so obstojne, strupene in se lahko kopičijo v organizmih ali pa so zelo obstojne in se zelo lahko kopičijo v organizmih v skladu z merili iz Priloge XIII ali če so bile vsaj dve leti prej v skladu s členom 59(1) opredeljene kot snovi, ki vzbujajo enako stopnjo zaskrbljenosti, kot je določeno v členu 57(f);
9. naslednje snovi, ki se pridobijo iz naravnih virov, če niso kemijsko spremenjene, razen če izpolnjujejo kriterije za razvrstitev kot nevarne v skladu z Direktivo 67/548/EGS z izjemo tistih, ki so razvrščene le kot vnetljive [R10], dražilne za kožo [R38] ali dražilne za oči [R36] ali če so obstojne, strupene in se lahko kopičijo v organizmih ali pa so zelo obstojne in se zelo lahko kopičijo v organizmih v skladu z merili iz Priloge XIII ali če so bile vsaj dve leti prej v skladu s členom 59(1) opredeljene kot snovi, ki vzbujajo enako stopnjo zaskrbljenosti, kot je določeno v členu 57(f):
Rastlinska olja, maščobe in loji; živalska olja, maščobe in loji; maščobne kisline od C6 do C24 in njihove kalijeve, natrijeve, kalcijeve in magnezijeve soli; glicerol;
10. naslednje snovi, če niso kemijsko spremenjene:
utekočinjeni naftni plin, kondenzat zemeljskega plina, procesni plini in njihove sestavine, koks, cementni klinker, naravni magnezijev oksid;
11. naslednje snovi, razen če izpolnjujejo merila za razvrstitev kot nevarne v skladu z Direktivo 67/548/EGS in pod pogojem, da ne vsebujejo sestavin, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot nevarne v skladu z Direktivo 67/548/EGS, ter da niso prisotne v koncentracijah nad najnižjimi dovoljenimi mejami, določenimi z Direktivo 1999/45/ES ali mejnimi koncentracijami, določenimi v Prilogi 1 k Direktivi 67/548/EGS, razen če prepričljivi preskusni podatki, ki so potrjeno ustrezni in zanesljivi, kažejo, da sestavine niso razpoložljive v celotnem življenjskem ciklu snovi:
steklo, keramični friti.
12. Kompost in bioplin.
13. Vodik in kisik.
PRILOGA VI
ZAHTEVE PO INFORMACIJAH IZ ČLENA 10
NAVODILO O IZPOLNJEVANJU ZAHTEV IZ PRILOG VI DO XI
Priloge VI do XI določajo informacije, ki se za namene registracije in evalvacije predložijo v skladu s členi 10, 12, 13, 40, 41 in 46. V Prilogi VII so navedene standardne zahteve za najnižjo raven tonaže; vsakič, ko je dosežena nova raven tonaže, je treba dodati zahteve ustrezne priloge. Za vsako registracijo se bodo natančne zahteve po informacijah razlikovale glede na tonažo, uporabo in izpostavljenost. Priloge se zato obravnavajo kot celota in v povezavi s skupnimi zahtevami po registraciji, evalvaciji in dolžnosti skrbnega ravnanja.
KORAK 1 – ZBIRANJE IN SOUPORABA OBSTOJEČIH INFORMACIJ
Registracijski zavezanec naj zbere vse obstoječe in razpoložljive podatke o testih snovi, ki jo je treba registrirati; to vključuje iskanje ustreznih informacij o snovi v literaturi. Kjer je to mogoče, naj se registracije predložijo skupaj, v skladu s členom 11 ali 19. To bo omogočilo souporabo podatkov o testih; na ta način bi se izognili nepotrebnim testom in zmanjšali stroške. Registracijski zavezanec naj prav tako zbere vse druge razpoložljive in ustrezne informacije o snovi, ne glede na to, ali se testiranje za določeno končno točko pri določenih ravneh tonaže zahteva ali ne. To naj vključuje informacije iz alternativnih virov (npr. iz (Q)SAR, navzkrižnega branja iz drugih snovi, testiranja in-vivo in in-vitro, epidemioloških podatkov), ki lahko pomagajo pri opredelitvi prisotnosti ali odsotnosti nevarnih lastnosti snovi in ki lahko v določenih primerih nadomestijo rezultate testiranj na živalih.
Poleg tega je treba zbrati informacije o izpostavljenosti, uporabi in ukrepih za obvladovanje tveganja v skladu s členom 10 in to prilogo. Registracijski zavezanec bo ob upoštevanju vseh teh informacij skupaj lahko določil potrebo po pridobitvi nadaljnjih informacij.
KORAK 2 – UPOŠTEVANJE POTREB PO INFORMACIJAH
Registracijski zavezanec opredeli, katere informacije se zahtevajo za registracijo. Prvič se glede na tonažo opredeli ustrezno prilogo ali ustrezne priloge, ki jih je treba upoštevati. Te priloge določajo zahteve po standardnih informacijah, vendar se upoštevajo v povezavi s Prilogo XI, ki dovoljuje odstopanje od standardnega pristopa, kadar je to mogoče utemeljiti. Na tej stopnji se upoštevajo zlasti informacije o izpostavljenosti, uporabi in ukrepih za obvladovanje tveganja, da bi tako za snov določili potrebe po informacijah.
KORAK 3 – OPREDELITEV INFORMACIJSKIH VRZELI
Registracijski zavezanec nato primerja potrebe po informacijah za snov z informacijami, ki so že na voljo, ter opredeli vrzeli. Na tej stopnji je treba zagotoviti, da so razpoložljivi podatki primerni in zadovoljive kakovosti za izpolnjevanje zahtev.
KORAK 4 – PRIDOBIVANJE NOVIH PODATKOV/PREDLAGANJE STRATEGIJE TESTIRANJA
V nekaterih primerih novih podatkov ne bo treba pridobiti. Kadar pa obstaja informacijska vrzel, ki jo je treba zapolniti, se, odvisno od tonaže, pridobijo novi podatki (prilogi VII in VIII) ali predlaga strategija testiranja (prilogi IX in X). Novi testi na vretenčarjih se izvedejo ali predlagajo le kot zadnja možnost, ko so bili izčrpani vsi drugi viri podatkov.
V nekaterih primerih lahko pravila iz prilog VII do XI zahtevajo, da se določeni testi izvedejo pred standardnimi zahtevami ali dodatno k tem zahtevam.
OPOMBE
Opomba 1: Če posredovanje informacij tehnično ni mogoče ali če se ne zdi znanstveno potrebno, se razlogi v skladu z ustreznimi določbami jasno navedejo.
Opomba 2: Registracijski zavezanec sme navesti, da so nekatere informacije v registracijski dokumentaciji poslovno občutljive in bi mu njihovo razkritje lahko poslovno škodovalo. V takem primeru navede postavke in zagotovi utemeljitev.
INFORMACIJE IZ ČLENA 10(a)(i) DO (v)
1. SPLOŠNE INFORMACIJE O REGISTRACIJSKEM ZAVEZANCU
1.1 Registracijski zavezanec
1.1.1 Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in naslov elektronske pošte
1.1.2 Oseba za stike
1.1.3 Lokacija obrata registracijskega zavezanca, kjer se snov proizvaja in uporablja, kakor je primerno
1.2 Skupna predložitev podatkov
Člen 11 ali 19 predvideva, da sme dele registracije predložiti glavni registracijski zavezanec v imenu drugih registracijskih zavezancev.
V tem primeru glavni registracijski zavezanec opredeli druge registracijske zavezance in navede:
— njihovo ime, naslov, telefonsko številko, številko faksa in naslov elektronske pošte,
— dele obstoječe registracije, ki veljajo za druge registracijske zavezance.
Navedite številko(-e) iz te priloge ali prilog VII do X, kakor je primerno.
Vsak drug registracijski zavezanec opredeli glavnega registracijskega zavezanca, ki predloži del registracije njegovem imenu, ter navede:
— njegovo ime, naslov, telefonsko številko, številko faksa in naslov elektronske pošte,
— dele registracije, ki jih predloži glavni registracijski zavezanec.
Navedite številko(-e) iz te priloge ali prilog VII do X, kakor je primerno.
1.3 Tretja stran, določena v skladu s členom 4
1.3.1 Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in naslov elektronske pošte
1.3.2 Oseba za stike
2. IDENTIFIKACIJA SNOVI
Informacije, navedene v tem oddelku, zadostujejo za identifikacijo vsake snovi. Če posredovanje informacij tehnično ni mogoče ali če se posredovanje informacij o eni ali več točkah, ki so navedene spodaj, ne zdi znanstveno potrebno, se razlogi jasno navedejo.
2.1 Ime ali drug identifikator vsake snovi
2.1.1 Ime(-na) po IUPAC nomenklaturi ali drugo(-a) mednarodno(-a) kemijsko(-a) ime(-na)
2.1.2 Druga imena (običajno ime, trgovsko ime, okrajšava)
2.1.3 EINECS ali ELINCS številka (če je na voljo in primerno)
2.1.4 CAS ime in CAS številka (če je na voljo)
2.1.5 Druga oznaka identitete (če je na voljo)
2.2 Informacije, ki se nanašajo na molekulsko in strukturno formulo vsake snovi
2.2.1 Molekulska in strukturna formula (vključno s sistemom simbolov Smiles, če je na voljo)
2.2.2 Informacije o optični aktivnosti in značilnem razmerju (stereo) izomerov (če je ustrezno in primerno)
2.2.3 Molekulska masa ali območje molekulske mase
2.3 Sestava vsake snovi
2.3.1 Stopnja čistote (%)
2.3.2 Vrsta nečistot, vključno z izomeri in stranskimi proizvodi
2.3.3 Odstotek (pomembnih) glavnih nečistot
2.3.4 Vrsta in red velikosti (… ppm, … %) vseh dodatkov (npr. stabilizatorjev ali inhibitorjev)
2.3.5 Spektralni podatki (ultravijolični, infrardeči, nuklearna magnetna resonanca ali masni spekter)
2.3.6 Visokotlačni tekočinski kromatogram, plinski kromatogram
2.3.7 Opis analitičnih metod ali primernih bibliografskih referenc za identifikacijo snovi in, kjer je to primerno, za identifikacijo nečistot in dodatkov. Te informacije zadostujejo za ponovljivost metod.
3. INFORMACIJE O PROIZVODNJI IN UPORABI(-AH) SNOVI
3.1 Celotna proizvodnja, količine, uporabljene pri izdelavi izdelka, ki ga je treba registrirati, in/ali uvoz v tonah na registracijskega zavezanca na leto:
Koledarsko leto registracije (ocenjena količina)
3.2 Pri proizvajalcu ali izdelovalcu izdelkov: Kratek opis tehnološkega procesa, ki se uporablja pri proizvodnji ali izdelavi izdelkov
Ne zahteva se podrobnosti postopka, zlasti podrobnosti poslovno občutljive narave.
3.3 Navedba tonaže, ki je bila porabljena za njegovo(-e) lastno(-e) uporabo(-e)
3.4 Oblika (snov, ►M3 zmes ◄ ali izdelek) in/ali fizikalno stanje, v katerem je snov na voljo nadaljnjim uporabnikom. Koncentracija ali območje koncentracije snovi v ►M3 zmeseh ◄ , ki so na voljo nadaljnjim uporabnikom, ter količine snovi v izdelkih, ki so na voljo nadaljnjim uporabnikom.
3.5 Kratek splošen opis opredeljene(-ih) uporab(-e)
3.6 Informacije o količinah in sestavi odpadkov, ki izhajajo iz proizvodnje snovi, uporabe v izdelkih in opredeljenih načinov uporabe
3.7 Odsvetovane uporabe ►M7 (glej poglavje 1 varnostnega lista) ◄
Kadar je primerno, navedba uporab, ki jih registracijski zavezanec odsvetuje, in razloge za to (tj. neobvezujoča priporočila dobavitelja). Ni nujno, da je seznam teh uporab izčrpen.
4. RAZVRSTITEV IN OZNAČITEV
4.1 Razvrščanje glede na nevarne lastnosti snovi, ki izhaja iz uporabe naslovov I in II Uredbe (ES) št. 1272/2008, za vse razrede in kategorij nevarnosti iz navedene uredbe;
Poleg tega naj bodo za vsak vnos navedeni razlogi, zaradi katerih snov ni bila razvrščena v razred nevarnosti ali razločevanje znotraj razreda nevarnosti (tj. manjkajoči, nepopolni podatki ali pa popolni podatki niso zadostni za razvrstitev);
4.2 Simbol za nevarnost za snov(-i), ki izhaja iz uporabe naslova III Uredbe (ES) št. 1272/2008;
4.3 Posebne mejne koncentracije, kjer je ustrezno, ki izhajajo iz uporabe člena 10 Uredbe (ES) št. 1272/2008.
5. NAVODILA ZA VARNO UPORABO GLEDE:
Te informacije so skladne z informacijami v varnostnem listu, kadar se tak varnostni list zahteva v skladu s členom 31 te uredbe.
5.1 Ukrepi za prvo pomoč (naslov 4 varnostnega lista)
5.2 Ukrepi ob požaru (naslov 5 varnostnega lista)
5.3 Ukrepi ob nezgodnih izpustih (naslov 6 varnostnega lista)
5.4 Ravnanje in skladiščenje (naslov 7 varnostnega lista)
5.5 Transportne informacije (naslov 14 varnostnega lista)
Kadar se ne zahteva poročilo o kemijski varnosti, se zahtevajo naslednje dodatne informacije:
5.6 Nadzor nad izpostavljenostjo/Osebna zaščita (naslov 8 varnostnega lista)
5.7 Obstojnost in reaktivnost (naslov 10 varnostnega lista)
5.8 Odstranjevanje
5.8.1 Smernice za odstranjevanje (naslov 13 varnostnega lista)
5.8.2 Informacije o recikliranju in metodah odstranjevanja, ki veljajo za industrijo
5.8.3 Podatki o recikliranju in metodah odstranjevanja, ki veljajo za javnost
6. INFORMACIJE O IZPOSTAVLJENOSTI ZA SNOVI, KI SO REGISTRIRANE V KOLIČINAH MED 1 IN 10 TONAMI NA LETO NA PROIZVAJALCA ALI UVOZNIKA
6.1 Glavne kategorije uporabe:
6.1.1
(a) industrijska uporaba in/ali
(b) poklicna uporaba in/ali
(c) uporaba pri potrošniku
6.1.2 Specifikacije za industrijsko in poklicno uporabo:
(a) uporaba v zaprtih sistemih in/ali
(b) uporaba, posledica katere je vključitev v ali na matriks in/ali
(c) nedisperzivna uporaba in/ali
(d) disperzivna uporaba
6.2. Pomembna(-e) pot(-i) izpostavljenosti:
6.2.1 Izpostavljenost ljudi:
(a) pri zaužitju in/ali
(b) v stiku s kožo in/ali
(c) pri vdihavanju
6.2.2 Izpostavljenost okolja:
(a) voda in/ali
(b) zrak in/ali
(c) trdni odpadki in/ali
(d) tla
6.3 Vzorec izpostavljenosti:
(a) naključna/redka in/ali
(b) občasna in/ali
(c) nenehna/pogosta
PRILOGA VII
ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 1 TONE ALI VEČ ( 76 )
Stolpec 1 te priloge določa zahtevane standardne informacije za:
(a) snovi, ki niso v postopnem uvajanju in se proizvajajo ali uvažajo v količinah 1 do 10 ton;
(b) snovi v postopnem uvajanju, ki se proizvajajo ali uvažajo v količinah 1 do 10 ton in izpolnjujejo kriterije iz Priloge III v skladu s členom 12(1)(a) in (b); in
(c) snovi, ki se proizvajajo ali uvažajo v količinah 10 ton ali več.
Zagotovijo se vse druge ustrezne in razpoložljive fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke informacije. Za snovi, ki ne zadostijo kriterijem iz Priloge III se zahtevajo samo zahteve o fizikalno-kemijskih lastnostih iz oddelka 7 te priloge.
Stolpec 2 te priloge navaja posebna pravila, v skladu s katerimi se lahko zahtevane standardne informacije opustijo, nadomestijo z drugimi informacijami, zagotovijo na drugi stopnji ali se kako drugače prilagodijo. Če so izpolnjeni pogoji, pod katerimi stolpec 2 te priloge dovoljuje prilagoditve, registracijski zavezanec to dejstvo in razloge za vsako prilagoditev jasno navede pod ustreznim naslovom v registracijski dokumentaciji.
Poleg teh posebnih pravil lahko registracijski zavezanec prilagodi zahtevane standardne informacije iz stolpca 1 te priloge v skladu s splošnimi pravili iz Priloge XI, z izjemo oddelka 3 o opustitvi izpostavljenosti, ki je prilagojena snovi. Tudi v tem primeru registracijski zavezanec jasno navede razloge za vsako odločitev o prilagoditvi standardnih informacij pod ustreznimi naslovi v registracijski dokumentaciji, in pri tem navede ustrezno(-a) posebno(-a) pravilo(-a) iz stolpca 2 ali iz Priloge XI ( 77 ).
Pred izvedbo novih testov za določitev lastnosti iz te priloge se najprej ocenijo vsi razpoložljivi podatki in vitro in in vivo, obstoječi podatki, ki veljajo za ljudi, podatki iz veljavnih ocen (Q)SAR in podatki, pridobljeni iz strukturno sorodnih snovi (pristop navzkrižnega branja). Izogiba se preskušanju in vivo z jedkimi snovmi pri ravneh koncentracije/odmerka, ki povzročajo korozijo. Pred testiranjem naj se poleg te priloge upoštevajo tudi dodatna navodila o strategijah testiranja.
Kadar za določene končne točke informacije niso zagotovljene iz razlogov, ki niso navedeni v stolpcu 2 te priloge ali v Prilogi XI, se to dejstvo in razlogi prav tako jasno navedejo.
7. INFORMACIJE O FIZIKALNO-KEMIJSKIH LASTNOSTIH SNOVI
|
STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE |
STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1 |
|
7.1 Agregatno stanje snovi pri temperaturi 20 °C in tlaku 101,3 kPa |
|
|
7.2 Tališče/ledišče |
7.2 Študije ni treba izvesti pri temperaturi pod -20 °C, ki predstavlja spodnjo mejo. |
|
7.3 Vrelišče |
7.3 Študije ni treba izvesti: — za pline, ali — za trdne snovi, ki se bodisi talijo nad 300 °C ali razpadejo pred vrenjem. V takih primerih se vrelišče lahko oceni ali izmeri pod znižanim tlakom, ali — za snovi, ki razpadejo pred vrenjem (npr. avtooksidacija, prerazporeditev, razkroj, razgradnja itd.). |
|
7.4 Relativna gostota |
7.4 Študije ni treba izvesti, če: — je snov stabilna le v raztopini posebnega topila, gostota raztopine pa je podobna gostoti topila. V takšnih primerih zadostuje navedba, ali je gostota raztopine višja ali nižja od gostote topila, ali — je snov plin. V tem primeru se izvede oceno na podlagi izračuna iz njene molekulske mase in zakonov o idealnem plinu. |
|
7.5 Parni tlak |
7.5 Študije ni treba izvesti, če: je tališče nad 300 °C. Če je tališče med 200 °C in 300 °C, zadostuje mejna vrednost, pridobljena na podlagi meritve, ali priznane metode izračunavanja. |
|
7.6 Površinska napetost |
7.6 Študijo je treba izvesti le, če: — se na podlagi strukture površinsko aktivnost pričakuje ali lahko predvidi, ali — je površinska aktivnost zaželena lastnost materiala. Testa ni treba opraviti, če je topnost v vodi pri 20 °C nižja od 1 mg/l. |
|
7.7 Topnost v vodi |
7.7 Študije ni treba izvesti, če: — je snov hidrolitsko nestabilna pri pH vrednostih 4, 7 in 9 (razpolovna doba je krajša od 12 ur), ali — se snov v vodi takoj oksidira. Če se snov zdi „netopna“ v vodi, se izvede mejni test do meje zaznavnosti analitične metode. |
|
7.8 Porazdelitveni koeficient n-oktanol/voda |
7.8 Študije ni treba izvesti, če je snov anorganska. Če testa ni mogoče izvesti (npr. snov razpade, ima visoko površinsko aktivnost, med izvajanjem testa reagira burno ali se v vodi ali oktanolu ne raztopi, ali ni mogoče pridobiti dovolj čiste snovi), se zagotovi izračunano vrednost za log P in podrobnosti metode izračunavanja. |
|
7.9 Plamenišče |
7.9 Študije ni treba izvesti, če: — je snov anorganska, ali — snov vsebuje le hlapne organske komponente s plameniščem nad 100 °C za vodne raztopine, ali — je ocenjeno plamenišče nad 200 °C, ali — je plamenišče mogoče natančno napovedati z uporabo interpolacije iz vrednosti za obstoječe opredeljene materiale. |
|
7.10 Vnetljivost |
7.10 Študije ni treba izvesti: — če je snov trdna z eksplozivnimi ali samovnetljivimi lastnostmi. Te lastnosti je treba vedno preučiti pred preučevanjem vnetljivosti, ali — za pline, če je koncentracija vnetljivega plina v mešanici z inertnimi plini tako nizka, da je koncentracija, kadar je mešanica zmešana z zrakom, nenehno pod spodnjo mejo, ali — za snovi, ki se spontano vžgejo, kadar so v stiku z zrakom. |
|
7.11 Eksplozivne lastnosti |
7.11 Študije ni treba izvesti, če: — v molekuli niso prisotne kemijske skupine, povezane z eksplozivnimi lastnostmi ali — snov vsebuje kemijske skupine, povezane z eksplozivnimi lastnostmi, ki vsebujejo kisik, izračunano ravnotežje kisika pa je nižje od -200, ali — organska snov ali homogena mešanica organskih snovi vsebuje kemijske skupine, povezane z eksplozivnimi lastnostmi, vendar je eksotermna energija razgradnje nižja od 500 J/g in se eksotermna razgradnja prične pod 500 °C, ali — je za mešanice anorganskih oksidacijskih snovi (oddelek 5.1 UN) z organskimi materiali koncentracija anorganske oksidacijske snovi: —— manj kot 15 % po masi, če je uvrščena v embalažno skupino UN I (visoka nevarnost) ali II (srednja nevarnost) — manj kot 30 % po masi, če je uvrščena v embalažno skupino UN III (nizka nevarnost). Opomba: Če je eksotermna energija razgradnje organskih materialov nižja kot 800 J/g, se ne zahteva niti testa za širjenje eksplozije niti testa občutljivosti za eksplozivne šoke. |
|
7.12 Temperatura samovžiga |
7.12 Študije ni treba izvesti: — če je snov eksplozivna ali se vname spontano na zraku pri sobni temperaturi, ali — za tekočine, ki na zraku niso vnetljive, npr. brez plamenišča do 200 °C, ali — za pline, ki nimajo območja vnetljivosti, ali — za trdne snovi, če ima snov tališče < 160 °C, ali če predhodni rezultati izključujejo lastno segrevanje snovi do 400 °C. |
|
7.13 Oksidativne lastnosti |
7.13 Študije ni treba izvesti, če: — je snov eksplozivna, ali — je snov zelo vnetljiva, ali — je snov organski peroksid, ali — snov z gorljivimi materiali ni sposobna reagirati eksotermno, na primer na podlagi kemijske strukture (npr. organske snovi, ki ne vsebujejo kisika ali halogenih atomov in ti elementi niso kemijsko vezani na dušik ali kisik, ali anorganske snovi, ki ne vsebujejo kisika ali halogenih atomov). Popolnega testa ni treba izvesti za trdne snovi, če predhodni test jasno kaže, da ima testna snov oksidativne lastnosti. Upoštevati je treba, da se mora iz razloga, ker testna metoda za določanje oksidativnih lastnosti plinskih mešanic ne obstaja, ocenjevanje teh lastnosti izvesti z metodo ocenjevanja na podlagi primerjave oksidacijskega potenciala plinov v mešanici z oksidacijskim potencialom kisika v zraku. |
|
7.14 Granulometrija |
7.14 Študije ni treba izvesti, če je snov dana v promet ali uporabljena v netrdni ali granulirani obliki. |
8. TOKSIKOLOŠKE INFORMACIJE
|
STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE |
STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1 |
|
8.1 Draženje kože ali jedkost za kožo Oceno te končne točke sestavljajo naslednji zaporedni koraki: (1) ocena razpoložljivih podatkov iz testiranj na ljudeh in živalih; (2) ocena kisle ali alkalne rezerve; (3) študija in vitro jedkosti za kožo; (4) študija in vitro za draženje kože. |
8.1 Korakov 3 in 4 ni treba izvesti, če: — razpoložljive informacije kažejo, da so kriteriji za razvrstitev kot jedko za kožo ali dražilno za oči izpolnjena, ali — je snov vnetljiva na zraku pri sobni temperaturi, ali — je snov razvrščena kot zelo strupena v stiku s kožo, ali — študija akutne strupenosti pri stiku s kožo ne kaže draženja kože do mejne ravni odmerka (2 000 mg/kg telesne mase). |
|
8.2 Draženje oči Oceno te končne točke sestavljajo naslednji zaporedni koraki: (1) ocena razpoložljivih podatkov iz testiranja na ljudeh in živalih; (2) ocena kisle ali alkalne rezerve; (3) študija in vitro za draženje oči. |
8.2 Koraka 3 ni treba izvesti, če: — razpoložljive informacije kažejo, da so kriteriji za razvrstiteve kot jedko za kožo ali dražilno za oči izpolnjena, ali — je snov vnetljiva na zraku pri sobni temperaturi. |
|
8.3 Preobčutljivost v stiku s kožo Oceno te končne točke sestavljajo naslednji zaporedni koraki: (1) ocena razpoložljivih podatkov iz testiranj na ljudeh in živalih; (2) testiranje in vivo. |
8.3 Koraka 2 ni treba izvesti, če: — razpoložljive informacije kažejo, da mora biti snov razvrščena glede na preobčutljivost v stiku s kožo ali jedkost za kožo, ali — je snov močna kislina (pH < 2,0 ) ali baza (pH > 11,5 ), ali — je snov vnetljiva na zraku pri sobni temperaturi. Testiranje in vivo se najprej izvede z lokalno analizo limfnih vozlov pri glodalcih (LLNA). Drug test naj bo uporabljen le v izjemnih okoliščinah. Zagotovi se utemeljitev uporabe drugega testa. |
|
8.4 Mutagenost |
8.4 Pri pozitivnem rezultatu se upoštevajo nadaljnje študije mutagenosti. |
|
8.4.1 Študija genske mutacije in vitro pri bakterijah |
|
|
8.5 Akutna strupenost |
8.5 Študij(-e) običajno ni treba izvesti, če: — je snov razvrščena kot jedka za kožo. |
|
8.5.1 Pri zaužitju |
Študije ni treba izvesti, če je na voljo študija o akutni strupenosti pri vdihavanju (6.5.2). |
9. EKOTOKSIKOLOŠKE INFORMACIJE
|
STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE |
STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1 |
|
9.1 Strupenost za vodno okolje |
|
|
9.1.1 Preskušanje kratkodobne strupenosti za nevretenčarje (najprimernejša vrsta Daphnia) Registracijski zavezanec lahko upošteva preskušanje dolgodobne namesto kratkodobne strupenosti. |
9.1.1 Študije ni treba izvesti, če: — olajševalni dejavniki kažejo, da je verjetnost pojava strupenosti za vodno okolje nizka, na primer, če je snov v vodi zelo slabo topna ali pa ni verjetno, da bo prešla biološke membrane, ali — je na voljo študija dolgodobne strupenosti za vodno okolje za nevretenčarje, ali — so na voljo ustrezne informacije za razvrščanje in označevanje z vidika nevarnosti za okolje. Študija dolgodobne strupenosti za vodno okolje za Daphnia (Priloga IX, 9.1.5) se upošteva, če je snov v vodi slabo topna. |
|
9.1.2 Študija zaviranja rasti vodnih rastlin (najprimernejše alge) |
9.1.2 Študije ni treba izvesti, če olajševalni dejavniki kažejo, da je verjetnost pojava strupenosti za vodno okolje nizka, na primer, če je snov v vodi zelo slabo topna ali pa ni verjetno, da bo prešla biološke membrane. |
|
9.2 Razkroj |
|
|
9.2.1 Biotičen |
|
|
9.2.1.1 Hiter biološki razkroj |
9.2.1.1 Študije ni treba izvesti, če je snov anorganska. |
Zagotovijo se vse druge ustrezne in razpoložljive fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke informacije.
PRILOGA VIII
ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 10 TON ALI VEČ ( 78 )
Stolpec 1 te priloge določa zahtevane standardne informacije za vse snovi, ki so proizvedene ali uvožene v količini 10 ton ali več v skladu s členom 12(1)(c). Informacije, ki se zahtevajo v stolpcu 1 te priloge, v skladu s tem dopolnjujejo tiste, ki se zahtevajo v stolpcu 1 Priloge VII. Zagotovijo se vse druge ustrezne in razpoložljive fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke informacije. Stolpec 2 te priloge navaja posebna pravila, v skladu s katerimi se lahko zahtevane standardne informacije opustijo, nadomestijo z drugimi informacijami, zagotovijo na drugi stopnji ali se kako drugače prilagodijo. Če so izpolnjeni pogoji, pod katerimi stolpec 2 te priloge dovoljuje prilagoditve, registracijski zavezanec to dejstvo in razloge za vsako prilagoditev jasno navede pod ustreznim naslovom v registracijski dokumentaciji.
Poleg teh posebnih pravil lahko registracijski zavezanec prilagodi zahtevane standardne informacije iz stolpca 1 te priloge v skladu s splošnimi pravili iz Priloge XI. Tudi v tem primeru registracijski zavezanec jasno navede razloge za vsako odločitev o prilagoditvi standardnih informacij pod ustreznimi naslovi v registracijski dokumentaciji, in pri tem navede ustrezno(-a) posebno(-a) pravilo(-a) iz stolpca 2 ali iz Priloge XI ( 79 ).
Pred izvedbo novih testov za določitev lastnosti iz te priloge se najprej ocenijo vsi razpoložljivi podatki in vitro in in vivo, obstoječi podatki, ki veljajo za ljudi, podatki iz veljavnih ocen (Q)SAR in podatki, pridobljeni iz strukturno sorodnih snovi (pristop navzkrižnega branja). Izogiba se testiranju in vivo z jedkimi snovmi pri ravneh koncentracije/odmerka, ki povzročajo jedkost. Pred testiranjem naj se poleg te priloge upoštevajo tudi dodatna navodila o strategiji testiranja.
Kadar za določene končne točke informacije niso zagotovljene iz razlogov, ki niso navedeni v stolpcu 2 te priloge ali v Prilogi XI, se to dejstvo in razlogi prav tako jasno navedejo.
8. TOKSIKOLOŠKE INFORMACIJE
|
STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE |
STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1 |
|
8.1 Draženje kože |
|
|
8.1.1 Draženje kože in vivo |
8.1.1 Študije ni treba izvesti, če: — je snov razvrščena kot jedka ali dražilna za kožo, ali — je snov močna kislina (pH < 2,0 ) ali baza (pH > 11,5 ), ali — je snov vnetljiva na zraku pri sobni temperaturi, ali — je snov razvrščena kot zelo strupena v stiku s kožo, ali — dermalna študija akutne strupenosti ne kaže draženja kože do mejne ravni odmerka (2000 mg/kg telesne mase). |
|
8.2 Draženje oči |
|
|
8.2.1 Draženje oči in vivo |
8.2.1 Študije ni treba izvesti, če: — je snov razvrščena kot dražilna za oči z nevarnostjo hudih poškodb oči, ali — je snov razvrščena kot jedka za kožo in pod pogojem, da je registracijski zavezanec razvrstil snov kot dražilno za oči, ali — je snov močna kislina (pH < 2,0 ) ali baza (pH > 11,5 ), ali — je snov vnetljiva na zraku pri sobni temperaturi. |
|
8.4 Mutagenost |
|
|
8.4.2 Študija citogenetičnosti in vitro v celicah sesalcev ali mikronukleusna študija in vitro |
8.4.2 Običajno študije ni treba izvesti: — če so na voljo ustrezni podatki iz testa citogenetičnosti in vivo, ali ►M3 — če je za snov znano, da je rakotvorna iz kategorij 1A ali 1B, ali mutagena za zarodne celice iz kategorij 1A, 1B ali 2. ◄ |
|
8.4.3 Študija genske mutacije in vitro v celicah sesalcev, če so bili rezultati v oddelku 8.4.1 Priloge VII in oddelku 8.4.2 Priloge VIII negativni. |
8.4.3 Študije običajno ni treba izvesti, če so na voljo primerni podatki iz zanesljivega testa genske mutacije pri sesalcih in vivo. |
|
|
8.4 Če so rezultati katere koli študije genotoksičnosti iz prilog VII ali VIII pozitivni, je treba upoštevati primerne študije mutagenosti in vivo. |
|
8.5 Akutna strupenost |
8.5 Študij(-e) običajno ni treba izvesti, če: — je snov razvrščena kot jedka za kožo. Za snovi razen plinov se informacije iz točk od 8.5.2 do 8.5.3 zagotovijo za izpostavljenost pri zaužitju (8.5.1) in vsaj še en način izpostavljenosti. Izbira drugega načina bo odvisna od narave snovi in verjetnega načina izpostavljenosti ljudi. Če obstaja le en način izpostavljenosti, je treba zagotoviti informacije zgolj za ta način. |
|
8.5.2 Pri vdihavanju |
8.5.2 Testiranje pri vdihavanju je ustrezno, če je izpostavljenost ljudi pri vdihavanju verjetna ob upoštevanju parnega tlaka snovi in/ali možnosti izpostavljenosti aerosolom, delcem ali kapljicam, ki jih je mogoče vdihniti. |
|
8.5.3 V stiku s kožo |
8.5.3 Testiranje v stiku s kožo je ustrezno, če: (1) je vdihavanje snovi malo verjetno; in (2) je verjeten stik s kožo pri proizvodnji in/ali uporabi; in (3) fizikalno-kemijske in toksikološke lastnosti kažejo na možnost povečane absorpcije skozi kožo. |
|
8.6 Strupenost pri ponovljenih odmerkih |
|
|
8.6.1 Študija kratkodobne strupenosti pri ponovljenih odmerkih (28 dni), ena vrsta, moški in ženski spol, najprimernejši način vnosa, ob upoštevanju verjetnega načina izpostavljenosti ljudi. |
8.6.1 Študije kratkodobne strupenosti (28 dni) ni treba izvesti, če: — je na voljo zanesljiva študija subkronične (90 dni) ali kronične strupenosti, pod pogojem, da so bile uporabljene ustrezne vrste, odmerek, topilo in način vnosa, ali — je snov podvržena takojšnjemu razpadanju in je na voljo dovolj podatkov o produktih razpada, ali — je mogoče izključiti izpostavljenost ljudi v skladu s Prilogo XI (oddelek 3). Ustrezen način se izbere na podlagi naslednjega: Testiranje v stiku s kožo je ustrezno, če: (1) je vdihavanje snovi malo verjetno; in (2) je verjeten stik s kožo pri proizvodnji in/ali uporabi; in (3) fizikalno-kemijske in toksikološke lastnosti kažejo na možnost povečane absorpcije skozi kožo. Testiranje pri vdihavanju je ustrezno, če izpostavljenost ljudi pri vdihavanju verjetna ob upoštevanju parnega tlaka snovi in/ali možnosti izpostavljenosti aerosolom, delcem ali kapljicam, ki jih je mogoče vdihniti. Registracijski zavezanec predlaga študijo subkronične strupenosti (90 dni) (Priloga IX, 8.6.2), če pogostost in trajanje izpostavljenosti ljudi kažeta, da je primerna dolgodobna študija; in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: — drugi razpoložljivi podatki kažejo, da ima snov lahko nevarno lastnost, ki je ni mogoče odkriti v študiji kratkodobne strupenosti, ali — ustrezno oblikovane toksikokinetične študije odkrivajo kopičenje snovi ali njenih metabolitov v nekaterih tkivih ali organih, ki jih mogoče ne bi odkrili v študiji kratkodobne strupenosti, vendar bi lahko povzročili škodljive učinke po daljši izpostavljenosti. Registracijski zavezanec predlaga nadaljnje študije ali pa jih lahko zahteva Agencija v skladu s členom 40 ali 41 v primeru, če: — ni mogoče opredeliti NOAEL v 28- ali 90-dnevni študiji, razen če je razlog za nezmožnost opredelitve NOAEL odsotnost škodljivih strupenih učinkov, ali — strupenost vzbuja posebno zaskrbljenost (npr. resni/hudi učinki), ali — so razpoložljivi dokazi za indikacije učinka neustrezni za toksikološki opis in/ali opredelitev tveganja; v takih primerih je mogoče primerneje izvajati posebne toksikološke študije, ki so oblikovane za raziskovanje teh učinkov (npr. imunotoksičnost, nevrotoksičnost), ali — način izpostavljenosti, uporabljen v začetni študiji strupenosti pri ponovljenih odmerkih, ni bil primeren glede pričakovanega načina izpostavljenosti ljudi in ekstrapolacije z enega načina na drugega ni mogoče izvesti, ali — obstaja posebna zaskrbljenost v zvezi z izpostavljenostjo (npr. uporaba v izdelkih za široko potrošnjo, ki vodi k ravnem izpostavljenosti blizu ravnem odmerka, pri katerem se strupenost za ljudi lahko pričakuje), ali — učinki, dokazani pri snoveh, ki so v molekulski strukturi jasno povezane s preučevano snovjo, niso bili odkriti v 28- ali 90-dnevni študiji. |
|
8.7 Strupenost za razmnoževanje |
|
|
8.7.1 Preverjanje strupenosti za razmnoževanje/razvoj, ena vrsta (OECD 421 ali 422), če iz razpoložljivih informacij ni dokazov o strukturno sorodnih snoveh, iz ocen (Q)SAR ali metod in vitro, da bi lahko bila snov strupena za razvoj. |
►M28 8.7.1 Takšne študije ni treba izvesti, če: — je znano, da je snov genotoksično rakotvorna in se izvajajo ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja, ali — je znano, da je snov mutagen zarodnih celic in se izvajajo ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja, ali — je mogoče izključiti izpostavljenost ljudi v skladu z oddelkom 3 Priloge XI ali — obstaja študija strupenosti za prenatalni razvoj (oddelek 8.7.2 Priloge IX), razširjena enogeneracijska študija strupenosti za razmnoževanje (metoda B.56, smernica za preskušanje OECD 443) (oddelek 8.7.3 Priloge IX) ali dvogeneracijska študija (metoda B.35, smernica za preskušanje OECD 416). Če je za snov znano, da ima škodljive posledice za plodnost, izpolnjuje merila za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje iz kategorije 1A ali 1B: škoduje lahko plodnosti (H360F), podatki, ki so na voljo, pa so zadostni, da se opravi groba ocena tveganja, ni potrebno nadaljnje preskušanje za plodnost. Vendar pa je treba razmisliti o preskušanju strupenosti za razvoj. Če je za snov znano, da povzroča strupenost za razvoj, izpolnjuje merila za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje iz kategorije 1A ali 1B: škoduje lahko nerojenemu otroku (H360D), podatki, ki so na voljo, pa so zadostni, da se opravi groba ocena tveganja, ni potrebno nadaljnje preskušanje za strupenost za razvoj. Vendar pa je treba razmisliti o preskušanju učinkov na plodnost. V primerih, v katerih obstajajo resni pomisleki glede možnosti za škodljive učinke na plodnost ali razvoj, lahko registracijski zavezanec namesto študije preverjanja predlaga razširjeno enogeneracijsko študijo strupenosti za razmnoževanje (oddelek 8.7.3 Priloge IX) ali študijo strupenosti za prenatalni razvoj (oddelek 8.7.2 Priloge IX), kot je primerno. ◄ |
|
8.8 Toksikokinetika |
|
|
8.8.1 Ocena toksikokinetičnega vedenja snovi v obsegu, ki ga je mogoče izpeljati iz ustreznih razpoložljivih informacij. |
|
9. EKOTOKSIKOLOŠKE INFORMACIJE
|
STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE |
STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1 |
|
9.1.3 Testiranje kratkodobne strupenosti za ribe: Registracijski zavezanec lahko upošteva testiranje dolgodobne namesto kratkodobne strupenosti. |
9.1.3 Študije ni treba izvesti, če: — olajševalni dejavniki kažejo na majhno verjetnost pojava strupenosti za vodno okolje, na primer, če je snov v vodi zelo slabo topna; ali ni verjetno, da bo snov prešla biološke membrane, ali — je na razpolago študija dolgodobne strupenosti za vodno okolje za ribe. Upošteva se testiranje dolgodobne strupenosti za vodno okolje, kakor je opisano v Prilogi IX, če ocena kemijske varnosti v skladu s Prilogo I kaže potrebo po preiskavi nadaljnjih učinkov na vodne organizme. Izbira ustreznega(-ih) testa(-ov) je odvisna od rezultatov ocene kemijske varnosti. Študija dolgodobne strupenosti za vodno okolje za ribe (Priloga IX, oddelek 9.1.6) se upošteva, če je snov v vodi slabo topna. |
|
9.1.4 Preskušanje inhibicije respiracij aktivnega blata |
9.1.4 Študije ni treba izvesti, če: — ni emisij na čistilno napravo, ali — olajševalni dejavniki kažejo na majhno verjetnost pojava mikrobiološke strupenosti, na primer, če je snov v vodi zelo slabo topna, ali — se ugotovi, da je snov takoj biološko razgradljiva in so uporabljene testne koncentracije v območju koncentracij, ki jih je mogoče pričakovati v dotoku na čistilno napravo. Študija se lahko nadomesti s testom zaviranja nitrifikacije, če razpoložljivi podatki kažejo, da je snov verjetno zaviralec mikrobiološke rasti ali funkcije, zlasti nitrifikacijskih bakterij. |
|
9.2 Razkroj |
9.2 Upošteva se nadaljnje preskušanje razkroja, če ocena kemijske varnosti v skladu s Prilogo I kaže potrebo po nadaljnji preiskavi razkroja snovi. Izbira ustreznega(-ih) testa(-ov) je odvisna od rezultatov ocene kemijske varnosti. |
|
9.2.2 Abiotičen |
|
|
9.2.2.1 Hidroliza kot funkcija pH. |
9.2.2.1 Študije ni treba izvesti, če: — je snov takoj biološko razgradljiva, ali — je snov v vodi težko topna. |
|
9.3 Usoda in obnašanje v okolju |
|
|
9.3.1 Screening adsorpcije/desor pcije |
9.3.1 Študije ni treba izvesti, če: — se na podlagi fizikalno-kemijskih lastnosti lahko pričakuje, da bo imela snov nizek adsorpcijski potencial (npr. snov ima majhen porazdelitveni koeficient oktanol/voda), ali — snov in njeni zadevni razkrojni produkti hitro razpadejo. |
PRILOGA IX
ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 100 TON ALI VEČ ( 80 )
Na ravni te priloge mora v skladu s členom 12(1)(d) registracijski zavezanec predložiti predlog in časovni razpored za izpolnjevanje zahtev po informacijah te priloge.
Stolpec 1 te priloge določa zahtevane standardne informacije za vse snovi, ki so proizvedene ali uvožene v količini 100 ton ali več v skladu s členom 12(1)(d). Informacije, ki se zahtevajo v stolpcu 1 te priloge, v skladu s tem dopolnjujejo tiste, ki se zahtevajo v stolpcu 1 prilog VII in VIII. Zagotovijo se vse druge ustrezne in razpoložljive fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke informacije. Stolpec 2 te priloge navaja posebna pravila, v skladu s katerimi lahko registracijski zavezanec predlaga opustitev zahtevanih standardnih informacij, njihovo nadomestitev z drugimi informacijami, zagotovitev na kasnejši stopnji ali prilagoditev na drugačen način. Če so izpolnjeni pogoji, pod katerimi stolpec 2 te priloge dovoljuje predložitev prilagoditve, registracijski zavezanec to dejstvo in razloge za vsako prilagoditev jasno navede pod ustreznim naslovom v registracijski dokumentaciji.
Poleg teh posebnih pravil lahko registracijski zavezanec predlaga prilagoditev zahtevanih standardnih informacij iz stolpca 1 te priloge v skladu s splošnimi pravili iz Priloge XI. Tudi v tem primeru registracijski zavezanec jasno navede razloge za vsako odločitev o predlogu prilagoditve standardnih informacij pod ustreznimi naslovi v registracijski dokumentaciji in pri tem navede ustrezno(-a) posebno(-a) pravilo(-a) iz stolpca 2 ali iz Priloge XI ( 81 ).
Pred izvedbo novih testov za določitev lastnosti iz te priloge se najprej ocenijo vsi razpoložljivi podatki in vitro in in vivo, obstoječi podatki, ki veljajo za ljudi, podatki iz veljavnih ocen (Q)SAR in podatki, pridobljeni iz strukturno sorodnih snovi (pristop navzkrižnega branja). Izogiba se testiranju in vivo z jedkimi snovmi pri ravneh koncentracije/odmerka, ki povzročajo korozijo. Pred testiranjem naj se poleg te priloge upoštevajo tudi dodatna navodila o strategiji testiranja.
Kadar se za določene končne točke predlaga, da se informacije ne zagotovijo zaradi drugih razlogov, ki niso navedeni v stolpcu 2 te priloge ali Prilogi XI, se prav tako jasno navede to dejstvo in razloge.
7. INFORMACIJE O FIZIKALNO-KEMIJSKIH LASTNOSTIH SNOVI
|
STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE |
STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1 |
|
7.15 Stabilnost v organskih topilih in identiteta ustreznih produktov razkroja Se zahtevata le, če je ocenjeno, da je stabilnost snovi kritična. |
7.15 Študije ni treba izvesti, če je snov anorganska. |
|
7.16 Disociacijska konstanta |
7.16 Študije ni treba izvesti, če: — je snov hidrolitsko nestabilna (razpolovna doba manj kot 12 ur) ali v vodi takoj oksidira, ali — testa zaradi znanstvenih razlogov ni mogoče opraviti, na primer, če analitična metoda ni dovolj občutljiva. |
|
7.17 Viskoznost |
|
8. TOKSIKOLOŠKE INFORMACIJE
|
STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE |
STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1 |
|
|
8.4 Če je rezultat vseh študij genotoksičnosti in vitro iz prilog VII ali VIII pozitiven in še ni razpoložljivih rezultatov iz študije in vivo, registracijski zavezanec predlaga ustrezno študijo genotoksičnosti somatske celice in vivo. Če je na voljo pozitiven rezultat študije somatske celice in vivo, naj se na podlagi razpoložljivih podatkov in toksikokinetičnih dokazov upošteva možnost mutagenosti zarodnih celic. Če jasnih zaključkov o mutagenosti zarodnih celic ni mogoče pridobiti, se izvedejo dodatne preiskave. |
|
8.6 Strupenost pri ponovljenih odmerkih |
|
|
8.6.1 Študija kratkodobne strupenosti pri ponovljenih odmerkih (28 dni), ena vrsta, moški in ženski spol, najprimernejši način vnosa, ob upoštevanju verjetnega načina izpostavljenosti ljudi, razen če ni že zagotovljeno kot del zahtev iz Priloge VIII ali če so predlagani testi v skladu z oddelkom 8.6.2 te priloge. V tem primeru se oddelek 3 Priloge XI ne uporablja. |
|
|
8.6.2 Študija subkronične strupenosti (90 dni), ena vrsta, glodalec, moški in ženski spol, najprimernejši način vnosa, ob upoštevanju verjetnega načina izpostavljenosti ljudi. |
8.6.2 Študije subkronične strupenosti (90 dni) ni treba izvesti, če: — je na voljo zanesljiva študija kratkodobne strupenosti (28 dni), ki kaže resne učinke strupenosti v skladu s kriteriji za razvrstitev snovi kot R48, za katero opazovana NOAEL-28 dni, z uporabo ustreznega dejavnika negotovosti, omogoča ekstrapolacijo proti NOAEL-90 dni za enak način izpostavljenosti, ali — je na voljo zanesljiva študija kronične strupenosti, pod pogojem, da so bile uporabljene ustrezne vrste in načini dajanja, ali — je snov podvržena takojšnjemu razpadanju in je na voljo dovolj podatkov o produktih razpada (za sistemske učinke in učinke na mestu vnosa), ali — snov ni reaktivna, topna in je ni mogoče vdihavati ter ne obstajajo dokazi absorpcije in strupenosti v 28-dnevnem „mejnem testu“, zlasti če je tak vzorec povezan z omejeno izpostavljenostjo ljudi. Ustrezen način se izbere na podlagi naslednjega: Testiranje v stiku s kožo je ustrezno, če: (1) je verjeten stik s kožo pri proizvodnji in/ali uporabi; in (2) fizikalno-kemijske lastnosti kažejo na pomemben delež absorpcije skozi kožo; in (3) je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: — se strupenost opazi pri testu akutne dermalne toksičnosti pri nižjih odmerkih kakor pri testu oralne toksičnosti, ali — se pri študijah draženja kože in/ali oči opazijo sistemski učinki ali drugi dokazi absorpcije, ali — testi in vitro kažejo pomembno absorpcijo skozi kožo, ali — se za strukturno sorodne snovi ugotovi pomembna strupenost za kožo ali prodiranje skozi kožo. Testiranje z vdihavanjem je ustrezno, če: — izpostavljenost ljudi pri vdihavanju je verjetna ob upoštevanju parnega tlaka snovi in/ali možnost izpostavljenosti aerosolom, delcem ali kapljicam, ki jih je mogoče vdihniti. Registracijski zavezanec predlaga dodatne študije ali pa jih lahko zahteva Agencija v skladu s členom 40 ali 41 v primeru, da: — ni mogoče opredeliti NOAEL v 90-dnevni študiji, razen če je razlog za nezmožnost opredelitve NOAEL odsotnost škodljivih strupenih učinkov, ali — strupenost vzbuja posebno zaskrbljenost (npr. resni/hudi učinki), ali — so razpoložljivi dokazi za indikacije učinka neustrezni za toksikološki opis in/ali opredelitev tveganja. V teh primerih bi mogoče bilo tudi primerneje izvajati posebne toksikološke študije, ki so oblikovane za raziskavo teh učinkov (npr. imunotoksičnost, nevrotoksičnost), ali — če obstaja posebna zaskrbljenost v zvezi z izpostavljenostjo (npr. uporaba v izdelkih za široko potrošnjo, ki vodi k ravnem izpostavljenosti blizu ravnem odmerka, pri katerih se strupenost za ljudi lahko pričakuje). |
|
8.7 Strupenost za razmnoževanje |
8.7 Študij ni treba izvesti, če: — je znano, da je snov genotoksično rakotvorna in se izvajajo ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja, ali — je znano, da je snov mutagen zarodnih celic in se izvajajo ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja, ali — je snov slabo toksikološko dejavna (pri nobenem razpoložljivem testu ni dokaza o strupenosti), se lahko iz toksikoloških podatkov dokaže, da ustrezni načini izpostavljenosti ne povzročajo nobene sistemske absorpcije (npr. koncentracije plazme/krvi pod mejo odkrivanja z uporabo občutljive metode ter odsotnost snovi in metabolitov snovi v urinu, žolču in izdihanem zraku) ter da ni izpostavljenosti ljudi ali ta ni bistvena. Če je za snov znano, da ima škodljive posledice za plodnost, izpolnjuje kriterije za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje iz kategorij 1A ali 1B: škoduje lahko plodnosti (H360F), podatki, ki so na voljo, pa so zadostni, da se opravi groba ocena tveganja, takrat ni potrebno nadaljnje preskušanje za plodnost. Vendar pa je treba upoštevati preskušanje strupenosti za razvoj. Če je za snov znano, da povzroča strupenost za razvoj, izpolnjuje kriterije za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje iz kategorij 1A ali 1B: škoduje lahko nerojenemu otroku (H360D), podatki, ki so na voljo, pa so zadostni, da se opravi groba ocena tveganja, takrat ni potrebno nadaljnje preskušanje za plodnost. Vendar pa je treba upoštevati preskušanje učinkov na plodnost. |
|
8.7.2 Študija strupenosti za prenatalni razvoj, ena vrsta, najprimernejši način vnosa, ob upoštevanju verjetnega načina izpostavljenosti ljudi (B.31 Uredbe Komisije o testnih metodah, določenih v členu 13(2) ali OECD 414). |
8.7.2 Študija se v začetku izvede na eni vrsti. Odločitev o izvajanju študije na drugi vrsti pri tej ravni tonaže ali naslednji mora temeljiti na izidu prvega testa in vseh drugih ustreznih razpoložljivih podatkih. |
|
8.7.3 Razširjena enogeneracijska študija strupenosti za razmnoževanje (metoda B.56 iz uredbe Komisije o testnih metodah, kot je določeno v členu 13(3), ali smernica za preskušanje OECD 443), osnovna zasnova preskusa (kohorti 1A in 1B brez razširitve na generacijo F2), ena vrsta, najprimernejši način vnosa, ob upoštevanju verjetnega načina izpostavljenosti ljudi, če študije strupenosti pri ponovljenih odmerkih (npr. 28- ali 90-dnevne študije, študije preverjanja v skladu s smernico za preskušanje OECD 421 ali 422), ki so na voljo, kažejo škodljive učinke na razmnoževalne organe ali tkiva ali razkrijejo druge pomisleke v zvezi s strupenostjo za razmnoževanje. |
8.7.3 Registracijski zavezanec predlaga razširjeno enogeneracijsko študijo strupenosti za razmnoževanje z razširitvijo kohorte 1B na generacijo F2 ali pa jo lahko v skladu s členom 40 ali 41 zahteva Agencija, če: (a) se snov uporablja na načine, ki privedejo do znatne izpostavljenosti potrošnikov ali poklicnih uporabnikov, med drugim ob upoštevanju izpostavljenosti potrošnikov snovem iz izdelkov, in (b) je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev: — snov ima genotoksične učinke v preskusih mutagenosti somatskih celic in vivo, zaradi česar bi se lahko razvrstila kot mutagena snov iz kategorije 2, ali — obstajajo znaki, da notranji odmerek snovi in/ali katerega koli od njenih metabolitov doseže ustaljeno stanje v preskusnih živalih šele po daljši izpostavljenosti, ali — obstajajo znaki za enega ali več pomembnih načinov delovanja, povezanih z motnjami delovanja endokrinega sistema, iz razpoložljivih študij in vivo ali pristopov, ki ne vključujejo živali. Registracijski zavezanec predlaga razširjeno enogeneracijsko študijo strupenosti za razmnoževanje, ki vključuje kohorti 2A/2B (razvojna nevrotoksičnost) in/ali kohorto 3 (razvojna imunotoksičnost), ali pa jo lahko v skladu s členom 40 ali 41 zahteva Agencija, če obstajajo posebni pomisleki glede (razvojne) nevrotoksičnosti ali (razvojne) imunotoksičnosti na podlagi katerega koli od naslednjih razlogov: — obstoječe informacije o sami snovi iz zadevnih razpoložljivih pristopov in vivo ali pristopov, ki ne vključujejo živali (npr. anomalije osrednjega živčnega sistema, dokazi škodljivih učinkov na živčni ali imunski sistem v študijah, ki se izvajajo na odraslih živalih ali živalih, ki so izpostavljene prenatalno), ali — posebni mehanizmi/načini delovanja snovi v povezavi z (razvojno) nevrotoksičnostjo in/ali (razvojno) imunotoksičnostjo (npr. inhibicija holinesteraze ali pomembne spremembe ravni ščitničnih hormonov, ki so povezane s škodljivimi učinki), ali — obstoječe informacije o učinkih, ki jih povzročajo snovi, ki so strukturno sorodne proučevani snovi, kar kaže na takšne učinke ali mehanizme/načine delovanja. Za razjasnitev pomislekov glede strupenosti za razvoj lahko registracijski zavezanec namesto kohort 2A/2B (razvojna nevrotoksičnost) in/ali kohorte 3 (razvojna imunotoksičnost) razširjene enogeneracijske študije strupenosti za razmnoževanje predlaga druge študije razvojne nevrotoksičnosti in/ali razvojne imunotoksičnosti. Dvogeneracijske študije strupenosti za razmnoževanje (metoda B.35, smernica za preskušanje OECD 416), ki so se začele izvajati pred 13. marcem 2015, se štejejo za ustrezne za obravnavanje te zahteve po standardnih informacijah. Študija se izvede na eni vrsti. Prouči se lahko potreba po izvajanju študije na drugem sevu ali drugi vrsti pri tej ravni tonaže ali naslednji, odločitev pa mora temeljiti na izidu prvega preskusa in vseh drugih ustreznih razpoložljivih podatkih. |
9. EKOTOKSIKOLOŠKE INFORMACIJE
|
STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE |
STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1 |
|
9.1 Strupenost za vodno okolje |
9.1 Registracijski zavezanec predlaga testiranje dolgodobne strupenosti, če ocena kemijske varnosti v skladu s Prilogo I kaže potrebo po dodatni preiskavi učinkov na vodne organizme. Izbira ustreznega(-ih) testa(-ov) je odvisna od rezultatov ocene kemijske varnosti. |
|
9.1.5 Testiranje dolgodobne strupenosti na nevretenčarjih (najprimernejše vrste Daphnia) (razen če je že zagotovljena kot del zahtev Priloge VII) |
|
|
9.1.6 Testiranje dolgodobne strupenosti na ribah (razen če je že zagotovljena kot del zahtev Priloge VIII) Treba je zagotoviti informacije za enega od naslednjih oddelkov: 9.1.6.1, 9.1.6.2 ali 9.1.6.3. |
|
|
9.1.6.1 Test strupenosti za ribe v zgodnji fazi življenja (FELS) |
|
|
9.1.6.2 Test kratkodobne strupenosti na zarodkih rib in ribji zalegi |
|
|
9.1.6.3 Test rasti mladih rib |
|
|
9.2 Razkroj |
9.2 Registracijski zavezanec predlaga nadaljnje testiranje biotičnega razkroja, če ocena kemijske varnosti v skladu s Prilogo I kaže potrebo po nadaljnji preiskavi razkroja snovi in njenih razkrojnih produktov. Izbira ustreznega(-ih) testa(-ov) je odvisna od rezultatov ocene kemijske varnosti in lahko vsebuje simulacijsko preskušanje v ustreznem mediju (npr. voda, sediment ali tla). |
|
9.2.1 Biotičen |
|
|
9.2.1.2 Simulacijsko testiranje o dokončnem razkroju v površinski vodi |
9.2.1.2 Študije ni treba izvesti, če: — so snovi v vodi težko topne, ali — če je snov takoj biološko razgradljiva. |
|
9.2.1.3 Simulacijsko testiranje v tleh (za snovi z visoko zmožnostjo adsorpcije v tla) |
9.2.1.3 Študije ni treba izvesti, če: — je snov takoj biološko razgradljiva, ali — neposredna in posredna izpostavljenost tal nista verjetni. |
|
9.2.1.4 Simulacijsko preskušanje v usedlinah (za snovi z visoko zmožnostjo adsorpcije v usedline) |
9.2.1.4 Študije ni treba izvesti, če: — je snov takoj biološko razgradljiva, ali — neposredna in posredna izpostavljenost usedline nista verjetni. |
|
9.2.3 Identifikacija produktov razkroja |
9.2.3 Razen če snov ni takoj biološko razgradljiva. |
|
9.3 Usoda in obnašanje v okolju |
|
|
9.3.2 Kopičenje snovi v vodnih vrstah, najprimerneje v ribi |
9.3.2 Študije ni treba izvesti, če: — ima snov nizko zmožnost kopičenja v organizmih (na primer log Kow < 3) in/ali nizko zmožnost prehajanja skozi biološke membrane, ali — neposredna in posredna izpostavljenost vodnega prostora nista verjetni. |
|
9.3.3 Nadaljnje informacije o adsorpciji/desorpciji, ki so odvisne od rezultatov študije, zahtevane v Prilogi VIII |
9.3.3 Študije ni treba izvesti, če: — se na podlagi fizikalno-kemijskih lastnosti lahko pričakuje, da bo imela snov nizek adsorpcijski potencial (npr. snov ima nizek porazdelitveni koeficient oktanol/voda), ali — snov in njeni razkrojni produkti hitro razpadejo. |
|
9.4 Učinki na kopenske organizme |
9.4 Teh študij ni treba izvesti, če neposredna in posredna izpostavljenost tal nista verjetni. Za oceno izpostavljenosti organizmov v tleh se v odsotnosti podatkov o strupenosti za organizme v tleh lahko uporabi metoda uravnotežene porazdelitve. Izbira ustreznih testov je odvisna od izida ocene kemijske varnosti. Predvsem za snovi, ki imajo visoko zmožnost adsorpcije v tla ali so zelo obstojne, upošteva registracijski zavezanec testiranje dolgodobne namesto kratkodobne strupenosti. |
|
9.4.1 Kratkodobna strupenost za nevretenčarje |
|
|
9.4.2 Učinki na mikroorganizme v tleh |
|
|
9.4.3 Kratkodobna strupenost za rastline |
|
10. METODE ODKRIVANJA IN ANALIZA
Opis analitičnih metod se zagotovi na zahtevo, in sicer za ustrezna področja, za katera so bile izvedene študije z uporabo zadevnih analitičnih metod. Če analitične metode niso na voljo, se to utemelji.
PRILOGA X
ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 1 000 TON ALI VEČ ( 82 )
Na ravni te priloge mora v skladu s členom 12(1)(e) registracijski zavezanec predložiti predlog in časovni razpored za izpolnjevanje zahtev po informacijah te priloge.
Stolpec 1 te priloge določa zahtevane standardne informacije za vse snovi, ki so proizvedene ali uvožene v količini 1 000 ton ali več v skladu s členom 12(1)(e). Informacije, ki se zahtevajo v stolpcu 1 te priloge, v skladu s tem dopolnjujejo tiste, ki se zahtevajo v stolpcu 1 prilog VII, VIII in IX. Zagotovijo se vse druge ustrezne in razpoložljive fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke informacije. Stolpec 2 te priloge navaja posebna pravila, v skladu s katerimi lahko registracijski zavezanec predlaga opustitev zahtevanih standardnih informacij, njihovo nadomestitev z drugimi informacijami, zagotovitev na kasnejši stopnji ali prilagoditev na drugačen način. Če so izpolnjeni pogoji, pod katerimi stolpec 2 te priloge dovoljuje predložitev prilagoditve, registracijski zavezanec to dejstvo in razloge za vsako prilagoditev jasno navede pod ustreznim naslovom v registracijski dokumentaciji.
Poleg teh posebnih pravil lahko registracijski zavezanec predlaga prilagoditev zahtevanih standardnih informacij iz stolpca 1 te priloge v skladu s splošnimi pravili iz Priloge XI. Tudi v tem primeru registracijski zavezanec jasno navede razloge za vsako odločitev o predlogu prilagoditve standardnih informacij pod ustreznimi naslovi v registracijski dokumentaciji in pri tem navede ustrezno(-a) posebno(-a) pravilo(-a) iz stolpca 2 ali iz Priloge XI ( 83 ).
Pred izvedbo novih testov za določitev lastnosti iz te priloge se najprej ocenijo vsi razpoložljivi podatki in vitro in in vivo, obstoječi podatki, ki veljajo za ljudi, podatki iz veljavnih ocen (Q)SAR in podatki, pridobljeni iz strukturno sorodnih snovi (pristop navzkrižnega branja). Izogiba se testiranju in vivo z jedkimi snovmi pri ravneh koncentracije/odmerka, ki povzročajo korozijo. Pred testiranjem naj se poleg te priloge upoštevajo tudi dodatna navodila o strategiji testiranja.
Kadar se za določene končne točke predlaga, da se informacije ne zagotovijo zaradi drugih razlogov, ki niso navedeni v stolpcu 2 te priloge ali Prilogi XI, se prav tako jasno navede to dejstvo in razloge.
8. TOKSIKOLOŠKE INFORMACIJE
|
STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE |
STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1 |
|
|
8.4 Če je rezultat katere izmed študij genotoksičnosti in vitro iz prilog VII ali VIII pozitiven, je lahko nujen drugi test na somatskih celicah in vivo, odvisno od kakovosti in pomembnosti razpoložljivih podatkov. Če je na voljo pozitiven rezultat študije somatske celice in vivo, naj se na podlagi razpoložljivih podatkov in toksikokinetičnih dokazov upošteva možnost mutagenosti zarodnih celic. Upoštevajo se dodatne preiskave, če jasnih zaključkov o mutagenosti zarodnih celic ni mogoče pridobiti. |
|
|
8.6.3 Registracijski zavezanec lahko predlaga študijo dolgodobne ponovljene strupenosti (≥ 12 mesecev) ali jo lahko zahteva Agencija v skladu s členom 40 ali 41, če pogostost in trajanje izpostavljenosti ljudi kažeta, da je primerna dolgodobnejša študija in je bil izpolnjen eden od naslednjih pogojev: — v 28- ali 90-dnevni študiji so bili opaženi resni ali hudi učinki strupenosti, ki povzročajo posebno zaskrbljenost, pri katerih so razpoložljivi dokazi neustrezni za oceno strupenosti ali opredelitev tveganja, ali — učinki, dokazani pri snoveh, ki so v molekulski strukturi jasno povezani s preučevano snovjo, niso bili odkriti v 28- ali 90-dnevni študiji, ali — ima snov lahko nevarno lastnost, ki je ni mogoče odkriti v 90-dnevni študiji. |
|
|
8.6.4 Registracijski zavezanec predlaga nadaljnje študije ali pa jih lahko zahteva Agencija v skladu s členom 40 ali 41 v primeru, če: — strupenost vzbuja posebno zaskrbljenost (npr. resni/hudi učinki), ali — so razpoložljivi dokazi za indikacije učinka neustrezni za toksikološki opis in/ali opredelitev tveganja; v teh primerih bi mogoče bilo tudi primerneje izvajati posebne toksikološke študije, ki so oblikovane za raziskavo teh učinkov (npr. imunotoksičnost, nevrotoksičnost), ali — če obstaja posebna zaskrbljenost v zvezi z izpostavljenostjo (npr. uporaba v izdelkih za široko potrošnjo, ki vodi k ravnem izpostavljenosti blizu ravnem odmerka, pri katerem lahko pričakujemo strupenost). |
|
8.7 Strupenost za razmnoževanje |
8.7 Študij ni treba izvesti, če: — je znano, da je snov genotoksično rakotvorna in se izvajajo ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja, ali — je znano, da je snov mutagen zarodnih celic in se izvajajo ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja, ali — je snov slabo toksikološko dejavna (pri nobenem razpoložljivem testu ni dokaza o strupenosti), se lahko iz toksikoloških podatkov dokaže, da ustrezni načini izpostavljenosti ne povzročajo nobene sistemske absorpcije (npr. koncentracije plazme/krvi pod mejo odkrivanja z uporabo občutljive metode ter odsotnost snovi in metabolitov snovi v urinu, žolču in izdihanem zraku) ter da ni izpostavljenosti ljudi ali ta ni bistvena. Če je za snov znano, da ima škodljive posledice za plodnost, izpolnjuje kriterije za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje iz kategorij 1A ali 1B: škoduje lahko plodnosti (H360F), podatki, ki so na voljo, pa so zadostni, da se opravi groba ocena tveganja, takrat ni potrebno nadaljnje preskušanje za plodnost. Vendar pa je treba upoštevati preskušanje strupenosti za razvoj. Če je za snov znano, da povzroča strupenost za razvoj, izpolnjuje kriterije za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje iz kategorij 1A ali 1B: škoduje lahko nerojenemu otroku (H360D), podatki, ki so na voljo, pa so zadostni, da se opravi groba ocena tveganja, takrat ni potrebno nadaljnje preskušanje za plodnost. Vendar pa je treba upoštevati preskušanje učinkov na plodnost. |
|
8.7.2 Študija strupenosti za razvoj, ena vrsta, najprimernejši način vnosa, ob upoštevanju verjetnega načina izpostavljenosti ljudi (OECD 414) |
|
|
8.7.3 Razširjena enogeneracijska študija strupenosti za razmnoževanje (metoda B.56 iz uredbe Komisije o testnih metodah, kot je določeno v členu 13(3), ali smernica za preskušanje OECD 443), osnovna zasnova preskusa (kohorti 1A in 1B brez razširitve na generacijo F2), ena vrsta, najprimernejši način vnosa, ob upoštevanju verjetnega načina izpostavljenosti ljudi, razen če ni že zagotovljeno kot del zahtev iz Priloge IX. |
8.7.3 Registracijski zavezanec predlaga razširjeno enogeneracijsko študijo strupenosti za razmnoževanje z razširitvijo kohorte 1B na generacijo F2 ali pa jo lahko v skladu s členom 40 ali 41 zahteva Agencija, če: (a) se snov uporablja na načine, ki privedejo do znatne izpostavljenosti potrošnikov ali poklicnih uporabnikov, med drugim ob upoštevanju izpostavljenosti potrošnikov snovem iz izdelkov, in (b) je izpolnjen kateri od naslednjih pogojev: — snov ima genotoksične učinke v preskusih mutagenosti somatskih celic in vivo, zaradi česar bi se lahko razvrstila kot mutagena snov iz kategorije 2, ali — obstajajo znaki, da notranji odmerek snovi in/ali katerega koli od njenih metabolitov doseže ustaljeno stanje v preskusnih živalih šele po daljši izpostavljenosti, ali — obstajajo znaki za enega ali več pomembnih načinov delovanja, povezanih z motnjami delovanja endokrinega sistema, iz razpoložljivih študij in vivo ali pristopov, ki ne vključujejo živali. Registracijski zavezanec predlaga razširjeno enogeneracijsko študijo strupenosti za razmnoževanje, ki vključuje kohorti 2A/2B (razvojna nevrotoksičnost) in/ali kohorto 3 (razvojna imunotoksičnost), ali pa jo lahko v skladu s členom 40 ali 41 zahteva Agencija, če obstajajo posebni pomisleki glede (razvojne) nevrotoksičnosti ali (razvojne) imunotoksičnosti na podlagi katerega koli od naslednjih razlogov: — obstoječe informacije o sami snovi iz zadevnih razpoložljivih pristopov in vivo ali pristopov, ki ne vključujejo živali (npr. anomalije osrednjega živčnega sistema, dokazi škodljivih učinkov na živčni ali imunski sistem v študijah, ki se izvajajo na odraslih živalih ali živalih, ki so izpostavljene prenatalno), ali — posebni mehanizmi/načini delovanja snovi v povezavi z (razvojno) nevrotoksičnostjo in/ali (razvojno) imunotoksičnostjo (npr. inhibicija holinesteraze ali pomembne spremembe ravni ščitničnih hormonov, ki so povezane s škodljivimi učinki), ali — obstoječe informacije o učinkih, ki jih povzročajo snovi, ki so strukturno sorodne proučevani snovi, kar kaže na takšne učinke ali mehanizme/načine delovanja. Za razjasnitev pomislekov glede strupenosti za razvoj lahko registracijski zavezanec namesto kohort 2A/2B (razvojna nevrotoksičnost) in/ali kohorte 3 (razvojna imunotoksičnost) razširjene enogeneracijske študije strupenosti za razmnoževanje predlaga druge študije razvojne nevrotoksičnosti in/ali razvojne imunotoksičnosti. Dvogeneracijske študije strupenosti za razmnoževanje (metoda B.35, smernica za preskušanje OECD 416), ki so se začele izvajati pred 13. marcem 2015, se štejejo za ustrezne za obravnavanje te zahteve po standardnih informacijah. |
|
8.9.1 Študija rakotvornosti |
8.9.1 Registracijski zavezanec predlaga študijo rakotvornosti ali pa jo lahko zahteva Agencija v skladu s členom 40 ali 41, če: — je uporaba snovi disperzivna ali obstaja dokaz o pogosti ali dolgotrajni izpostavljenosti ljudi, in ►M3 — je snov razvrščena kot mutagena za zarodne celice iz kategorije 2 ali obstaja dokaz iz študije(-) ponovljenih odmerkov, da snov lahko povzroči hiperplazijo in/ali preneoplastične spremembe. ◄ Če je snov razvrščena kot mutagena za zarodne celice iz kategorij 1A ali 1B, je privzeta domneva, da obstaja verjetnost genotoksičnega mehanizma za rakotvornost. Praviloma se v teh primerih preskušanje rakotvornosti ne zahteva. |
9. EKOTOKSIKOLOŠKE INFORMACIJE
|
STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE |
STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1 |
|
9.2 Razkroj |
9.2 Predlaga se nadaljnje preskušanje biotičnega razkroja, če ocena kemijske varnosti v skladu s Prilogo I kaže potrebo po nadaljnji preiskavi razkroja snovi in njenih razkrojnih produktov. Izbira ustreznega(-ih) testa(-ov) je odvisna od rezultatov ocene kemijske varnosti in lahko vsebuje simulacijsko testiranje v ustreznem mediju (npr. voda, sediment ali tla). |
|
9.2.1 Biotičen |
|
|
9.3 Obstanek in obnašanje v okolju |
|
|
9.3.4 Dodatne informacije o obstanku snovi in njenem obnašanju v okolju in/ali produktov razkroja |
9.3.4 Registracijski zavezanec predlaga nadaljnje teste ali pa jih zahteva Agencija v skladu s členom 40 ali 41, če ocena kemijske varnosti v skladu s Prilogo I kaže potrebo po nadaljnji preiskavi obstanka snovi in njenega obnašanja v okolju. Izbira ustreznega(-ih) testa(-ov) je odvisna od rezultatov ocene kemijske varnosti. |
|
9.4 Učinki na kopenske organizme |
9.4 Registracijski zavezanec predlaga testiranje dolgoročne strupenosti, če ocena kemijske varnosti v skladu s Prilogo I kaže potrebo po dodatni preiskavi učinkov snovi in/ali produktov razkroja na kopenske organizme. Izbira ustreznega(-ih) testa(-ov) je odvisna od izida ocene kemijske varnosti. Teh študij ni treba izvesti, če neposredna in posredna izpostavljenost tal nista verjetni. |
|
9.4.4 Testiranje dolgodobne strupenosti na nevretenčarjih, razen če je že zagotovljeno kot del zahtev Priloge IX. |
|
|
9.4.6 Testiranje dolgodobne strupenosti na rastlinah, razen če je že zagotovljeno kot del zahtev Priloge IX. |
|
|
9.5.1 Dolgodobna strupenost za organizme v usedlinah |
9.5.1 Registracijski zavezanec predlaga testiranje dolgodobne strupenosti, če ocena kemijske varnosti v skladu s Prilogo I kaže potrebo po nadaljnji preiskavi učinkov snovi in/ali ustreznih produktov razkroja na organizme v sedimentih. Izbira ustreznega(-ih) testa(-ov) je odvisna od rezultatov ocene kemijske varnosti. |
|
9.6.1 Dolgodobna strupenost ali strupenost za razmnoževanje za ptice |
9.6.1 Vsaka potreba po testiranju naj se podrobno preuči ob upoštevanju obširne podatkovne zbirke o sesalcih, ki je običajno na voljo pri teh ravneh tonaže. |
10. METODE ODKRIVANJA IN ANALIZA
Opis analitičnih metod se zagotovi na zahtevo, in sicer za ustrezna področja, za katera so bile izvedene študije z uporabo zadevnih analitičnih metod. Če analitične metode niso na voljo, se to utemelji.
PRILOGA XI
SPLOŠNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV STANDARDNEGA REŽIMA TESTIRANJA IZ PRILOG VII DO X
Priloge VII do X določajo zahteve po informacijah za vse snovi, ki so proizvedene ali uvožene v količinah:
— 1 tone ali več v skladu s členom 12(1)(a),
— 10 ton ali več v skladu s členom 12(1)(c),
— 100 ton ali več v skladu s členom 12(1)(d),
— 1 000 ton ali več v skladu s členom 12(1)(e).
Poleg posebnih pravil iz stolpca 2 prilog VII do X sme registracijski zavezanec prilagoditi standardni režim testiranja v skladu s splošnimi pravili iz oddelka 1 te priloge. Med evalvacijo dokumentacije lahko Agencija oceni te prilagoditve standardnega režima preskušanja.
1. TESTIRANJE ZNANSTVENO NI POTREBNO
1.1 Uporaba obstoječih podatkov
1.1.1 Podatki o fizikalno-kemijskih lastnostih iz testov, ki niso izvedeni v skladu z dobro laboratorijsko prakso (DLP) ali testnimi metodami iz člena 13(3)
Podatki se upoštevajo kot enakovredni podatkom, pridobljenim z ustreznimi testnimi metodami iz člena 13(3), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. primernost za namen razvrščanja in označevanja ter/ali ocene tveganja;
2. je zagotovljena zadostna dokumentacija za oceno primernosti študije; in
3. so podatki za končno točko, ki se preiskuje, veljavni, študija pa se izvede na sprejemljivi ravni zagotovitve kakovosti.
1.1.2 Podatki o zdravju ljudi in okoljskih lastnostih iz testov, ki niso izvedeni v skladu z dobro laboratorijsko prakso (DLP) ali testnimi metodami iz člena 13(3)
Podatki se upoštevajo kot enakovredni podatkom, pridobljenim z ustreznimi testnimi metodami iz člena 13(3), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. primernost za namen razvrščanja in označevanja ter/ali ocene tveganja;
2. primerna in zanesljiva zajetost ključnih parametrov, predvidenih za preiskavo v ustrezni testni metodi iz člena 13(3);
3. trajanje izpostavljenosti, ki je primerljivo z ustrezno testno metodo iz člena 13(3) ali je od njega daljše, če je trajanje izpostavljenosti primeren parameter; in
4. je zagotovljena primerna in zanesljiva dokumentacija študije.
1.1.3 Historični podatki, ki se nanašajo na človeka
Upoštevajo se historični podatki, ki se nanašajo na človeka, kot na primer epidemiološke študije na izpostavljenih populacijah, podatki o nezgodni ali poklicni izpostavljenosti ter klinične študije.
Zahtevnost podatkov za posebne učinke za zdravje ljudi je med drugim odvisna od vrste analize, zajetih parametrov, obsega in specifičnosti odziva ter posledično od predvidljivosti učinkov. Kriteriji za ocenjevanje primernosti podatkov vključujejo:
1. pravilno izbiro in opredelitev izpostavljenih in kontrolnih skupin;
2. primerno opredelitev izpostavljenosti;
3. zadostno trajanje spremljanja pojavnosti bolezni;
4. veljavno metodo za opazovanje učinka;
5. pravilno obravnavanje pristranskosti in zavajajočih dejavnikov; ter
6. sprejemljivo statistično zanesljivost za utemeljitev sklepa.
Vedno se zagotovi primerna in zanesljiva dokumentacija.
1.2 Zanesljivost dokazov
Iz več neodvisnih virov podatkov je mogoče dovolj zanesljivo domnevati/sklepati, da ima snov določene nevarne lastnosti ali pa teh nima, medtem ko se informacije samo iz vsakega posameznega vira štejejo kot nezadostne za podporo tega mnenja.
Dokazi iz uporabe novih testnih metod, ki še niso vključene med testne metode iz člena 13(3), ali mednarodne testne metode, ki jo kot enakovredno priznava Komisija ali Agencija, lahko dovolj zanesljivo kažejo na prisotnost ali odsotnost posebne nevarne lastnosti v snovi.
Kadar je na voljo dovolj zanesljivih dokazov za prisotnost ali odsotnost določene nevarne lastnosti:
— se za to lastnost opusti nadaljnje testiranje na vretenčarjih,
— se lahko opusti nadaljnje testiranje, ki ne vključuje vretenčarjev.
Vedno se zagotovi primerna in zanesljiva dokumentacija.
1.3 Kvalitativno in kvantitativno razmerje med strukturo in aktivnostjo (SAR)
Rezultati, pridobljeni iz veljavnih kvalitativnih ali kvantitativnih modelov razmerja med strukturo in aktivnostjo ((Q)SAR), lahko kažejo na prisotnost določene nevarne lastnosti ali njeno odsotnost. Rezultati iz (Q)SAR se lahko uporabijo namesto testiranja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
— rezultati so izpeljani iz modela (Q)SAR, katerega znanstvena veljavnost je bila ugotovljena,
— za snov velja področje uporabe modela (Q)SAR,
— rezultati so primerni za razvrščanje in označevanje ter/ali oceno tveganja, in
— zagotovljena je primerna in zanesljiva dokumentacija uporabljene metode.
Agencija v sodelovanju s Komisijo, državami članicami in zainteresiranimi stranmi oblikuje in zagotovi smernice pri ocenjevanju, kateri model (Q)SAR bo izpolnil te pogoje, ter zagotovi primere.
1.4 Metode in vitro
Rezultati, pridobljeni iz ustreznih metod in vitro, lahko kažejo prisotnost določene nevarne lastnosti ali so lahko pomembni za razumevanje mehanizmov, ki so lahko pomembni za oceno. Tu „ustrezno“ pomeni dovolj dobro razvito v skladu z mednarodno dogovorjenimi kriteriji za razvoj testov (npr. kriteriji Evropskega centra za validacijo alternativnih metod ECVAM za vstop testa v postopek pred validacijo). Odvisno od možnega tveganja je lahko za zadevne ravni tonaže potrebna takojšnja potrditev, ki zahteva testiranje za pridobitev več informacij, kakor so predvidene v prilogah VII ali VIII, ali predlagana potrditev, ki zahteva testiranje za pridobitev več informacij, kakor so predvidene v prilogah IX ali X.
Če rezultati, pridobljeni iz uporabe takšnih metod in vitro, ne pokažejo določene nevarne lastnosti, se ustrezni test pri ustrezni ravni tonaže vseeno izvede, da bi potrdili negativen rezultat, razen če se testiranje ne zahteva v skladu s prilogami od VII do X ali drugimi pravili iz te priloge.
Od te potrditve se lahko odstopi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. rezultati izhajajo iz metode in vitro, katere znanstvena veljavnost je bila ugotovljena z validacijsko študijo v skladu z mednarodno dogovorjenimi načeli validacije;
2. rezultati so primerni za razvrščanje in označevanje ter/ali oceno tveganja; in
3. zagotovljena je primerna in zanesljiva dokumentacija uporabljene metode.
1.5 Združevanje snovi v skupine in pristop navzkrižnega branja
Snovi, katerih fizikalno-kemijske, toksikološke ali ekotoksikološke lastnosti so lahko podobne ali sledijo urejenemu vzorcu kot rezultat strukturne podobnosti, se lahko upoštevajo kot skupina ali „kategorija“ snovi. Uporaba koncepta skupine zahteva, da je mogoče fizikalno-kemijske lastnosti, učinke za zdravje ljudi in učinke za okolje ali obstanek v okolju napovedati iz podatkov za referenčno snov znotraj skupine z interpolacijo na druge snovi v skupini (pristop navzkrižnega branja). Na ta način se izogne potrebi po testiranju vsake snovi za vsako končno točko. Agencija bo po posvetovanju z ustreznimi interesnimi skupinami in drugimi zainteresiranimi stranmi izdala navodila za tehnično in znanstveno utemeljeno metodologijo za združevanje snovi v skupine, in sicer dovolj zgodaj pred prvim rokom za registracijo snovi v postopnem uvajanju.
Podobnosti lahko temeljijo na:
1. skupni funkcionalni skupini;
2. skupnih predhodnih produktih in/ali verjetnosti skupnih produktov razgradnje preko fizikalnih in bioloških procesov, ki so rezultat strukturno podobnih kemikalij; ali
3. stalnem vzorcu spreminjanja učinkovitosti lastnosti znotraj kategorije.
Če se uporablja koncept skupine, se snovi razvrščajo in označujejo na tej podlagi.
Rezultati morajo vedno:
— biti primerni za namen razvrščanja in označevanja ter/ali ocene tveganja,
— izkazovati primerno in zanesljivo zajetost ključnih parametrov, predvidenih za preiskavo v ustrezni testni metodi iz člena 13(3),
— zajemati trajanje izpostavljenost, ki je primerljivo ustrezni testni metodi iz člena 13(3) ali je od nje daljše, če je trajanje izpostavljenosti primeren parameter, in
— zagotoviti primerno in zanesljivo dokumentacijo uporabljene metode.
2. TEHNIČNO NEIZVEDLJIVO TESTIRANJE
Testiranje za določeno končno točko se lahko opusti, če študije zaradi lastnosti snovi tehnično ni mogoče izvesti: npr. ni mogoče uporabiti zelo hlapljivih, visoko reaktivnih ali nestabilnih snovi, mešanje snovi z vodo lahko povzroči nevarnost požara ali eksplozije ali označevanje radioaktivnosti snovi, ki se zahtevajo v nekaterih študijah, ni mogoče. Vedno se upoštevajo navodila, ki so podana v testnih metodah v členu 13(3), zlasti o tehničnih omejitvah določene metode.
3. TESTIRANJE NA PODLAGI IZPOSTAVLJENOSTI, PRILAGOJENO SNOVI
|
3.1 |
Testiranje v skladu z oddelkoma 8.6 in 8.7 Priloge VIII ter v skladu s Prilogo IX in Prilogo X se lahko opusti na podlagi scenarijev izpostavljenosti, oblikovanih v poročilu o kemijski varnosti. |
|
3.2 |
V vseh primerih se zagotovita primerna utemeljitev in dokumentacija. Utemeljitev je oblikovana na temeljiti in dosledni oceni izpostavljenosti v skladu z oddelkom 5 Priloge I in izpolnjuje vsaj enega od naslednjih kriterijev: (a) proizvajalec ali uvoznik dokaže in dokumentira, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (i) rezultati ocenjevanja izpostavljenosti, ki zajemajo vse zadevne izpostavljenosti v celotnem življenjskem ciklu snovi, kažejo, da v nobenem scenariju proizvodnje in nobeni uporabi, kot so opredeljene v skladu z oddelkom 3.5 Priloge VI, ni nikakršne izpostavljenosti ali pa je ta nepomembna; (ii) DNEL ali PNEC je mogoče izpeljati iz rezultatov razpoložljivih podatkov o testih zadevne snovi, pri čemer se v celoti upošteva, da se zaradi opustitve zahteve po informacijah poveča negotovost, poleg tega pa je treba poiskati DNEL ali PNEC, ki je glede na zahtevo po informacijah, ki se opusti, in oceno tveganja pomembna in ustrezna ( 84 ); (iii) primerjava izpeljane DNEL ali PNEC z rezultati ocene izpostavljenosti kaže, da je izpostavljenost vedno precej nižja od izpeljane DNEL ali PNEC. (b) če snov ni vsebovana v nobenem izdelku, proizvajalec ali uvoznik za vse zadevne scenarije dokaže in dokumentira, da so v celotnem življenjskem ciklu izpolnjeni strogo nadzorovani pogoji iz člena 18(4)(a) do (f). (c) če je snov vsebovana v nekem izdelku, v katerem je trajno vključena v matriks ali drugače dosledno zadrževana s tehničnimi sredstvi, je mogoče dokazati in dokumentirati, da so izpolnjeni vsi navedeni pogoji: (i) snov se v svojem celotnem življenjskem ciklu ne sprošča; (ii) verjetnost, da bi bili delavci, širša javnost ali okolje pod običajnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe lahko izpostavljeni snovi, je zanemarljiva in (iii) s snovjo se na vseh stopnjah proizvodnje, vključno z ravnanjem z odpadki za to snov na vseh stopnjah, ravna v skladu s pogoji iz člena 18(4)(a) do (f). |
|
3.3 |
Posebne pogoje uporabe je treba sporočati po dobavni verigi v skladu s členom 31 ali 32, kakor je ustrezno. |
PRILOGA XII
SPLOŠNE DOLOČBE ZA NADALJNJE UPORABNIKE ZA OCENJEVANJE SNOVI IN PRIPRAVO POROČIL O KEMIJSKI VARNOSTI
UVOD
Namen te priloge je določiti, kako morajo nadaljnji uporabniki oceniti in dokumentirati, da so tveganja, izhajajoča iz snovi, ki jo (jih) uporabljajo, pod primernim nadzorom med njihovo uporabo, in sicer za uporabo, ki je varnostni list, ki so ga prejeli, ne vključuje, in da drugi uporabniki v nadaljevanju dobavne verige temu primerno lahko nadzorujejo tveganja. Ocena vsebuje življenjski krog snovi, od prejema nadaljnjega uporabnika za njegove lastne uporabe in opredeljene uporabe v nadaljevanju dobavne verige. Ocena upošteva uporabo snovi samostojno, v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku.
Nadaljnji uporabnik pri oblikovanju ocene kemijske varnosti in izdelavi poročila o kemijski varnosti upošteva informacije, ki jih je prejel od dobavitelja kemikalije v skladu s členoma 31 in 32 te uredbe. Pri oceni kemijske varnosti se, kadar je to na voljo in primerno, upošteva ocena, izvršena v skladu z zakonodajo Skupnosti (npr. ocene tveganj, opravljene v skladu z Uredbo (EGS) št. 793/93) in bo izražena v poročilu o kemijski varnosti. Odstopanja od takšnih ocen se utemeljijo. Prav tako se lahko upoštevajo ocene, izvedene v skladu z drugimi mednarodnimi in nacionalnimi programi.
Postopek, ki ga opravi nadaljnji uporabnik pri oblikovanju ocene kemijske varnosti in izdelavi poročila o kemijski varnosti, je sestavljen iz treh korakov:
KORAK 1: PRIPRAVA PREDVIDENEGA(-IH) SCENARIJA(-EV) IZPOSTAVLJENOSTI
Nadaljnji uporabnik v skladu z oddelkom 5 Priloge I oblikuje predvidene scenarije izpostavljenosti za uporabe, ki jih varnostni list, ki ga je prejel, ne obravnava.
KORAK 2: IZBOLJŠANJE DOBAVITELJEVE OCENE NEVARNOSTI, ČE JE POTREBNO
Če so po mnenju nadaljnjega uporabnika ocene nevarnosti in PBT, sporočene v varnostnem listu, ki ga je prejel, primerne, nadaljnje ocene nevarnosti ali PBT in vPvB niso potrebne. V tem primeru za opredelitev tveganja uporabi ustrezne informacije, ki jih je sporočil dobavitelj. To se navede v poročilu o kemijski varnosti.
Če nadaljnji uporabnik meni, da so ocene z varnostnega lista, ki ga je prejel, neustrezne, opravi ustrezne ocene v skladu z oddelki od 1 do 4 Priloge I, odvisno od njegovega primera.
V primerih, v katerih so po mnenju nadaljnjega uporabnika informacije poleg informacij, ki jih je zagotovil dobavitelj, nujne za izdelavo poročila o kemijski varnosti, jih nadaljnji uporabnik pridobi. Kadar se te informacije lahko pridobijo le s testiranjem na vretenčarjih, predloži Agenciji v skladu s členom 38 predlog strategije testiranja. Pojasni, zakaj meni, da so dodatne informacije nujne. Nadaljnji uporabnik med čakanjem na rezultate nadaljnjih testov v svojem poročilu o kemijski varnosti evidentira ukrepe za obvladovanje tveganj, katerih namen je obvladovati tveganja, ki jih je predvidel in se jih preiskuje.
Ob zaključku vseh dodatnih testiranj nadaljnji uporabnik revidira poročilo o kemijski varnosti in svoj varnostni list, če ga mora pripraviti, kakor je primerno.
KORAK 3: OPREDELITEV TVEGANJA
Za vsak nov scenarij izpostavljenosti je treba opredeliti tveganje, kot je predpisano v oddelku 6 Priloge I. Opredelitev tveganja se predstavi v ustreznem poglavju poročila o kemijski varnosti in povzame v ustrezni rubriki ali ustreznih rubrikah na varnostnem listu.
Pri pripravi scenarija izpostavljenosti je treba določiti začetne predpostavke o delovnih pogojih in ukrepih za obvladovanje tveganj. Če iz začetnih predpostavk izhaja opredelitev tveganja, po kateri naj zdravje ljudi in okolje ne bi bila dovolj zaščitena, je nujno opraviti iterativni postopek ob spremembi enega ali več dejavnikov, dokler se ne dokaže, da je nadzor primeren. Zaradi tega se lahko zahteva ustvarjanje dodatnega tveganja ali podatki o izpostavljenosti ali ustrezna sprememba postopka, delovnih pogojev ali ukrepov za obvladovanje tveganj. Ponovitve se tako lahko opravijo med izdelavo in revizijo predvidenega scenarija (začetne) izpostavljenosti, ki vključuje razvijanje in izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganja, in pripravo nadaljnjih informacij za izdelavo dokončnega predvidenega scenarija izpostavljenosti. Namen priprave nadaljnjih informacij je izdelati natančnejšo opredelitev tveganja, ki temelji na izboljšani oceni nevarnosti in/ali oceni izpostavljenosti.
Nadaljnji uporabnik izdela poročilo o kemijski varnosti, v katerem natančno navede svoje ocene kemijske varnosti in pri tem uporabi del B oddelkov 9 in 10 obrazca iz oddelka 7 Priloge I in drugih oddelkov tega obrazca, če je primerno.
Del A poročila o kemijski varnosti vključuje izjavo, da nadaljnji uporabnik za svoje lastne uporabe izvaja ukrepe za obvladovanje tveganja, ki so opisani v ustreznih predvidenih scenarijih izpostavljenosti, in da se ukrepi za obvladovanje tveganja, ki so opisani v predvidenih scenarijih izpostavljenosti, za opredeljene uporabe sporočajo naprej po dobavni verigi.
PRILOGA XIII
KRITERIJI ZA IDENTIFIKACIJO OBSTOJNIH SNOVI, SNOVI, KI SE KOPIČIJO V ORGANIZMIH, IN STRUPENIH SNOVI TER ZELO OBSTOJNIH SNOVI IN SNOVI, KI SE ZELO LAHKO KOPIČIJO V ORGANIZMIH
Priloga določa kriterije za identifikacijo obstojnih snovi, snovi, ki se kopičijo v organizmih, in strupenih snovi (snovi PBT) ter zelo obstojnih snovi in snovi, ki se zelo lahko kopičijo v organizmih, (snovi vPvB) ter informacije, ki jih je treba upoštevati za ovrednotenje lastnosti P (obstojnost), B (kopičenje v organizmih) in T (strupenost) posamezne snovi.
Za identifikacijo snovi PBT in snovi vPvB se uporabi določitev teže dokazov z uporabo presoje strokovnjakov, tako da se vse zadevne in razpoložljive informacije, navedene v oddelku 3.2, primerjajo s kriteriji, določenimi v oddelku 1. To se uporabi zlasti, kadar kriterijev, določenih v oddelku 1, ni mogoče neposredno uporabiti za razpoložljive informacije.
Določitev teže dokazov pomeni, da se vse razpoložljive informacije, povezane z identifikacijo snovi PBT ali vPvB, obravnavajo skupaj, na primer rezultati spremljanja in modeliranja, rezultati ustreznih preskusov in vitro, zadevni podatki o učinkih na živali, informacije o uporabi pristopa s kategorijami (razvrščanje v skupine, „read-across“), rezultati na podlagi (Q)SAR in podatki o izkušnjah ljudi, na primer podatki o poklicni izpostavljenosti in podatki iz podatkovnih baz o nesrečah, epidemiološke in klinične študije ter dobro dokumentirana poročila in opažanja o posameznih primerih. Kakovosti in doslednosti podatkov se pripiše ustrezna teža. Pri posamezni določitvi teže dokazov se zberejo razpoložljivi rezultati ne glede na to, kaj je mogoče iz vsakega od njih sklepati.
Informacije, ki se uporabljajo za namene ovrednotenja lastnosti PBT/vPvB, morajo temeljiti na podatkih, pridobljenih v ustreznih pogojih.
Identifikacija mora upoštevati tudi lastnosti PBT/vPvB zadevnih sestavin snovi in zadevnih snovi, ki nastanejo kot posledica pretvorbe in/ali razkroja.
Ta priloga se nanaša na vse organske snovi, vključno z organokovinskimi spojinami.
1. KRITERIJI ZA IDENTIFIKACIJO SNOVI PBT IN vPvB
1.1 Snovi PBT
Snov, ki izpolnjuje kriterije obstojnosti (P – persistence), kopičenja v organizmih (B – bioaccumulation) in strupenosti (T – toxicity) iz oddelkov 1.1.1, 1.1.2 in 1.1.3, se šteje za snov PBT.
1.1.1 Obstojnost
Snov izpolnjuje kriterij obstojnosti (P) v vsakem od naslednjih primerov:
(a) razpolovna doba razkroja v morski vodi je daljša od 60 dni;
(b) razpolovna doba razkroja v sladki vodi ali vodi rečnega ustja je daljša od 40 dni;
(c) razpolovna doba razkroja v morskem sedimentu je daljša od 180 dni;
(d) razpolovna doba razkroja v sladkovodnem sedimentu ali sedimentu vode rečnega ustja je daljša od 120 dni;
(e) razpolovna doba razkroja v zemlji je daljša od 120 dni.
1.1.2 Kopičenje v organizmih (bioakumulacija)
Snov izpolnjuje kriterij kopičenja v organizmih (B), če je biokoncentracijski faktor v vodnih vrstah večji od 2 000 .
1.1.3 Strupenost
Snov izpolnjuje kriterij strupenosti (T) v vsakem od naslednjih primerov:
(a) dolgoročna koncentracija neopaženih učinkov (NOEC – no-observed effect concentration) ali EC10 pri morskih ali sladkovodnih organizmih je manjša od 0,01 mg/l;
(b) snov izpolnjuje kriterije za razvrstitev kot rakotvorna (kategorija 1A ali 1B), mutagena za zarodne celice (kategorija 1A ali 1B) ali strupena za razmnoževanje (kategorije 1A, 1B ali 2) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008;
(c) obstajajo drugi dokazi kronične strupenosti, na podlagi dejstva, da snov izpolnjuje kriterije za razvrstitev kot: strupena za specifičen ciljni organ pri ponovljenih odmerkih (STOT RE kategorije 1 ali 2 v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008.
1.2 Snovi vPvB
Snov, ki izpolnjuje kriterije obstojnosti in kopičenja v organizmih iz oddelkov 1.2.1 in 1.2.2, se šteje za snov vPvB.
1.2.1 Obstojnost
Snov izpolnjuje kriterij za lastnost „zelo obstojna“ (vP – very persistent) v vsakem od naslednjih primerov:
(a) razpolovna doba razkroja v morski ali sladki vodi ali vodi rečnega ustja je daljša od 60 dni;
(b) razpolovna doba razkroja v sedimentu morske ali sladke vode ali vode rečnega ustja je daljša od 180 dni;
(c) razpolovna doba razkroja v zemlji je daljša od 180 dni.
1.2.2 Kopičenje v organizmih (bioakumulacija)
Snov izpolnjuje kriterij za lastnost, da se zelo lahko kopiči v organizmih (da je „zelo bioakumulativna“ – vB – very bioaccumulative), če je biokoncentracijski faktor v vodnih vrstah večji od 5 000 .
2. PREVERJANJE IN OVREDNOTENJE LASTNOSTI P, vP, B, vB in T
2.1 Registracija
Za identifikacijo snovi PBT in vPvB v registracijski dokumentaciji upošteva registracijski zavezanec informacije, opisane v Prilogi I in oddelku 3 te priloge.
Če tehnična dokumentacija vsebuje za eno ali več končnih točk le informacije, zahtevane v prilogah VII in VIII, upošteva registracijski zavezanec informacije, pomembne za preverjanje lastnosti P, B ali T, v skladu z oddelkom 3.1 te priloge. Če rezultat preskusov, namenjenih preverjanju, ali druge informacije kažejo, da ima snov morda lastnosti PBT ali vPvB, pripravi registracijski zavezanec zadevne dodatne informacije v skladu z oddelkom 3.2 te priloge. V primeru, da bi priprava zadevnih dodatnih informacij zahtevala informacije, navedene v prilogah IX ali X, registracijski zavezanec predloži predlog za preskušanje. Kadar pogoji za obdelavo in uporabo snovi izpolnjujejo pogoje iz oddelka 3.2 (b) ali (c) Priloge XI, se lahko dodatne informacije izpustijo in potem se snov obravnava, kot da je navedena z lastnostmi PBT ali vPvB v registracijski dokumentaciji. Nobenih dodatnih informacij ni treba pripraviti za ovrednotenje lastnosti PBT/vPvB, če rezultati preskusov, namenjenih preverjanju, ali druge informacije ne opozarjajo na možnost obstoja lastnosti P ali B.
2.2 Avtorizacija
Pri pripravi dokumentacije za namene identifikacije snovi, navedenih v členu 57(d) in členu 57(e), se upoštevajo zadevne informacije iz registracijske dokumentacije in druge razpoložljive informacije v skladu z oddelkom 3.
3. INFORMACIJE, POMEMBNE ZA PREVERJANJE IN OVREDNOTENJE LASTNOSTI P, vP, B, vB in T
3.1 Informacije za preverjanje
Naslednje informacije se morajo upoštevati za preverjanje lastnosti P, vP, B, vB in T v primerih, navedenih v drugem odstavku oddelka 2.1, in se lahko upoštevajo za preverjanje lastnosti P, vP, B, vB in T v okviru oddelka 2.2:
3.1.1 Znaki lastnosti P in vP
(a) rezultati preskusov glede hitrega biološkega razkroja v skladu z oddelkom 9.2.1.1 Priloge VII;
(b) rezultati drugih preskusov, namenjenih preverjanju (npr. preskus hitre biološke razgradljivosti, testi inherentne biološke razgradljivosti);
(c) rezultati iz modelov biološkega razkroja (Q)SAR v skladu z oddelkom 1.3 Priloge XI;
(d) druge informacije, pod pogojem, da je njihovo primernost in zanesljivost možno na smiseln način dokazati.
3.1.2 Znaki lastnosti B in vB
(a) porazdelitveni koeficient oktanol/voda, določen eksperimentalno v skladu z oddelkom 7.8 Priloge VII ali ocenjen z modeli (Q)SAR v skladu z oddelkom 1.3 Priloge XI;
(b) druge informacije, pod pogojem, da je njihovo primernost in zanesljivost možno na smiseln način dokazati.
3.1.3 Znaki lastnosti T
(a) kratkodobna strupenost za vodno okolje v skladu z oddelkom 9.1 Priloge VII in oddelkom 9.1.3 Priloge VIII;
(b) druge informacije, pod pogojem, da je njihovo primernost in zanesljivost možno na smiseln način dokazati.
3.2 Informacije za ovrednotenje
Naslednje informacije se upoštevajo za ovrednotenje lastnosti P, vP, B, vB and T, pri čemer se uporabi pristop na podlagi teže dokazov:
3.2.1 Ovrednotenje lastnosti P ali vP
(a) rezultati simulacijskih preskusov glede razkroja v površinski vodi;
(b) rezultati simulacijskih preskusov glede razkroja v zemlji;
(c) rezultati simulacijskih preskusov glede razkroja v sedimentu;
(d) druge informacije, na primer informacije iz študij na terenu ali študij na podlagi spremljanja, pod pogojem, da je njihovo primernost in zanesljivost možno na smiseln način dokazati.
3.2.2 Ovrednotenje lastnosti B ali vB
(a) rezultati študije o biokoncentraciji ali kopičenju v organizmih (bioakumulaciji) v vodnih živalskih vrstah;
(b) druge informacije o možnosti kopičenja v organizmih, pod pogojem, da je njihovo primernost in zanesljivost možno na smiseln način dokazati, na primer:
— rezultati študije o kopičenju v organizmih (bioakumulaciji) v kopenskih živalskih vrstah,
— podatki iz znanstvene analize človeških telesnih tekočin ali tkiv, na primer krvi, mleka ali maščobe,
— zaznavanje povišanih ravni v živih organizmih, zlasti v ogroženih živalskih vrstah ali v ranljivih populacijah, v primerjavi z ravnmi v okolju, ki jih obkroža,
— rezultati študije o kronični strupenosti pri živalih,
— ovrednotenje toksikokinetičnega obnašanja snovi;
(c) informacije o zmožnosti snovi za biomagnifikacijo v prehranjevalni verigi, izraženi po možnosti s faktorji biomagnifikacije ali faktorji trofične magnifikacije.
3.2.3 Ovrednotenje lastnosti T
(a) rezultati preskušanja dolgodobne strupenosti na nevretenčarjih, kot je določeno v oddelku 9.1.5 Priloge IX;
(b) rezultati preskušanja dolgodobne strupenosti na ribah, kot je določeno v oddelku 9.1.6 Priloge IX;
(c) rezultati študije zaviranja rasti vodnih rastlin, kot je določeno v oddelku 9.1.2 Priloge VII;
(d) snov izpolnjuje kriterije za razvrstitev kot rakotvorna kategorije 1A ali 1B (dodeljeni oznaki tveganja sta: H350 ali H350i), mutagen zarodnih celic kategorije 1A ali 1B (dodeljena oznaka tveganja: H340), strupena za razmnoževanje kategorije 1A, 1B in/ali 2 (dodeljene oznake tveganja so: H360, H360F, H360D, H360FD, H360Fd, H360fD, H361, H361f, H361d ali H361fd), strupena za specifičen ciljni organ pri ponovljenih odmerkih, kategorije 1 ali 2 (dodeljena oznaka tveganja: H372 ali H373), v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008;
(e) rezultati preskušanja dolgodobne strupenosti ali strupenosti za razmnoževanje pri pticah, kot je določeno v oddelku 9.6.1 Priloge X;
(f) druge informacije, pod pogojem, da je njihovo primernost in zanesljivost možno na smiseln način dokazati.
PRILOGA XIV
SEZNAM SNOVI, KI SO PREDMET AVTORIZACIJE
|
Vnos št. |
Snov |
Intrinzične lastnosti iz člena 57 |
Prehodne ureditve |
Izvzete uporabe (kategorije uporab) |
Roki za pregled |
|
|
Datum zadnje uporabe (1) |
Datum poteka (2) |
|||||
|
1. |
5-terc-butil-2,4,6-trinitro-m-ksilen (mošusov ksilen) št. EC: 201-329-4 št. CAS: 81-15-2 |
vPvB |
21. februar 2013 |
21. avgust 2014 |
— |
— |
|
2. |
4,4’-diaminodifenilmetan (MDA) št. EC: 202-974-4 št. CAS: 101-77-9 |
rakotvoren (skupina 1B) |
21. februar 2013 |
21. avgust 2014 |
— |
— |
|
3. |
Heksabromociklododekan (HBCDD) št. EC: 221-695-9, 247-148-4,št. CAS: 3194-55-6 25637-99-4alfa-heksabromociklododekan št. CAS: 134237-50-6, beta-heksabromociklododekan št. CAS: 134237-51-7 gama-heksabromociklododekan št. CAS: 134237-52-8 |
PBT |
21. februar 2014 |
21. avgust 2015 |
— |
— |
|
4. |
Bis(2-etilheksil)ftalat (DEHP) št. EC: 204-211-0 št. CAS: 117-81-7 |
strupen za razmnoževanje (skupina 1B) |
21. avgust 2013 |
21. februar 2015 |
Uporabe v stični ovojnini zdravil v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, Direktivo 2001/82/ES in/ali Direktivo 2001/83/ES. |
|
|
5. |
Benzil butil ftalat (BBP) št. EC: 201-622-7 št. CAS: 85-68-7 |
strupen za razmnoževanje (skupina 1B) |
21. avgust 2013 |
21. februar 2015 |
Uporabe v stični ovojnini zdravil v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, Direktivo 2001/82/ES in/ali Direktivo 2001/83/ES. |
|
|
6. |
Dibutil ftalat (DBP) št. EC: 201-557-4 št. CAS: 84-74-2 |
strupen za razmnoževanje (skupina 1B) |
21. avgust 2013 |
21. februar 2015 |
Uporabe v stični ovojnini zdravil v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, Direktivo 2001/82/ES in/ali Direktivo 2001/83/ES. |
|
|
7. |
Diizobutil ftalat (DIBP) št. ES: 201-553-2 št. CAS: 84-69-5 |
strupen za razmnoževanje (skupina 1B) |
21. avgust 2013 |
21. februar 2015 |
— |
— |
|
8. |
Diarzenov trioksid št. ES: 215-481-4 št. CAS: 1327-53-3 |
rakotvoren (skupina 1A) |
21. november 2013 |
21. maj 2015 |
— |
— |
|
9. |
Diarzenov pentaoksid št. ES: 215-116-9 št. CAS: 1303-28-2 |
rakotvoren (skupina 1A) |
21. november 2013 |
21. maj 2015 |
— |
— |
|
10. |
Svinčev kromat št. ES: 231-846-0 št. CAS: 7758-97-6 |
rakotvoren (skupina 1B) strupen za razmnoževanje (skupina 1A) |
21. november 2013 |
21. maj 2015 |
— |
— |
|
11. |
Svinčev sulfokromat rumeni (C.I. Pigment Yellow 34) št. ES: 215-693-7 št. CAS: 1344-37-2 |
rakotvoren (skupina 1B) strupen za razmnoževanje (skupina 1A) |
21. november 2013 |
21. maj 2015 |
— |
— |
|
12. |
Svinčev kromat molibdat sulfat rdeči (C. I. Pigment Red 104) št. ES: 235-759-9 št. CAS: 12656-85-8 |
rakotvoren (skupina 1B) strupen za razmnoževanje (skupina 1A) |
21. november 2013 |
21. maj 2015 |
|
|
|
13. |
Tris (2-kloroetil) fosfat (TCEP) št. ES: 204-118-5 št. CAS: 115-96-8 |
strupen za razmnoževanje (skupina 1B) |
21. februar 2014 |
21. avgust 2015 |
|
|
|
14. |
2,4-dinitrotoluen (2,4-DNT) št. ES: 204-450-0 št. CAS: 121-14-2 |
rakotvoren (skupina 1B) |
21. februar 2014 |
21. avgust 2015 |
|
|
|
15. |
Trikloroetilen št. EC: 201-167-4 št. CAS: 79-01-6 |
rakotvoren (skupina 1B) |
21. oktober 2014 |
21. april 2016 |
— |
— |
|
16. |
Kromov trioksid št. EC: 215-607-8 št. CAS: 1333-82-0 |
rakotvoren (skupina 1A) mutagen (skupina 1B) |
21. marec 2016 |
21. september 2017 |
— |
— |
|
17. |
Kisline, pridobljene iz kromovega trioksida, in njihovi oligomeri skupina vključuje: kromovo kislino št. EC: 231-801-5 št. CAS: 7738-94-5 dikromovo kislino št. EC: 236-881-5 št. CAS: 13530-68-2 oligomere kromove in dikromove kisline št. EC: še ni določena št. CAS: še ni določena |
rakotvoren (skupina 1B) |
21. marec 2016 |
21. september 2017 |
— |
— |
|
18. |
Natrijev dikromat št. EC: 234-190-3 št. CAS: 7789-12-0 10588-01-9 |
rakotvoren (skupina 1B) mutagen (skupina 1B) strupen za razmnoževanje (skupina 1B) |
21. marec 2016 |
21. september 2017 |
— |
— |
|
19. |
Kalijev dikromat št. EC: 231-906-6 št. CAS: 7778-50-9 |
rakotvoren (skupina 1B) mutagen (skupina 1B) strupen za razmnoževanje (skupina 1B) |
21. marec 2016 |
21. september 2017 |
— |
— |
|
20. |
Amonijev dikromat št. EC: 232-143-1 št. CAS: 7789-09-5 |
rakotvoren (skupina 1B) mutagen (skupina 1B) strupen za razmnoževanje (skupina 1B) |
21. marec 2016 |
21. september 2017 |
|
|
|
21. |
Kalijev kromat št. EC: 232-140-5 št. CAS: 7789-00-6 |
rakotvoren (skupina 1B) mutagen (skupina 1B) |
21. marec 2016 |
21. september 2017 |
|
|
|
22. |
Natrijev kromat št. EC: 231-889-5 št. CAS: 7775-11-3 |
rakotvoren (skupina 1B) mutagen (skupina 1B) strupen za razmnoževanje (skupina 1B) |
21. marec 2016 |
21. september 2017 |
|
|
|
23. |
Formaldehid, oligomerni reakcijski produkti z anilinom (tehnični MDA) št. EC: 500-036-1 št. CAS: 25214-70-4 |
rakotvoren (skupina 1B) |
22. februar 2016 |
22. avgust 2017 |
— |
— |
|
24. |
Arzenova kislina št. EC: 231-901-9 št. CAS: 7778-39-4 |
rakotvoren (skupina 1A) |
22. februar 2016 |
22. avgust 2017 |
— |
— |
|
25. |
Bis (2-metoksietil) eter (diglim) št. EC: 203-924-4 št. CAS: 111-96-6 |
strupen za razmnoževanje (skupina 1B) |
22. februar 2016 |
22. avgust 2017 |
— |
— |
|
26. |
1,2-dikloretan (EDC) št. EC: 203-458-1 št. CAS: 107-06-2 |
rakotvoren (skupina 1B) |
22. maj 2016 |
22. november 2017 |
— |
— |
|
27. |
2,2′-diklor- 4,4′ -metilendianilin (MOCA) št. EC: 202-918-9 št. CAS: 101-14-4 |
rakotvoren (skupina 1B) |
22. maj 2016 |
22. november 2017 |
— |
— |
|
28. |
Dikromov tris(kromat) št. EC: 246-356-2 št. CAS: 24613-89-6 |
rakotvoren (skupina 1B) |
22. julij 2017 |
22. januar 2019 |
— |
— |
|
29. |
Stroncijev kromat št. EC: 232-142-6 št. CAS: 7789-06-2 |
rakotvoren (skupina 1B) |
22. julij 2017 |
22. januar 2019 |
— |
— |
|
30. |
Kalijev hidroksioktaoksodicinkat dikromat št. EC: 234-329-8 št. CAS: 11103-86-9 |
rakotvoren (skupina 1 A) |
22. julij 2017 |
22. januar 2019 |
— |
— |
|
31. |
Pentacink kromat oktahidroskid št. EC: 256-418-0 št. CAS: 49663-84-5 |
rakotvoren (skupina 1 A) |
22. julij 2017 |
22. januar 2019 |
— |
— |
|
(1) Datum iz člena 58(1)(c)(ii) Uredbe (ES) št. 1907/2006. (2) Datum iz člena 58(1)(c)(i) Uredbe (ES) št. 1907/2006. |
||||||
PRILOGA XV
DOKUMENTACIJA
I. UVOD IN SPLOŠNE DOLOČBE
Ta priloga določa splošna načela za pripravo dokumentacije za predlog in utemeljitev:
▼M3 —————
— identifikacije CMR, PBT, vPvB ali snovi, ki vzbuja enakovredno zaskrbljenost v skladu s členom 59,
— omejitev proizvodnje, dajanja v promet ali uporabe snovi znotraj Skupnosti.
Ustrezni deli Priloge I se uporabijo za metodologijo in obliko vsake dokumentacije v skladu s to prilogo.
Za vso dokumentacijo se upoštevajo vse ustrezne informacije iz registracijske dokumentacije in se lahko uporabijo druge razpoložljive informacije. Za informacije o nevarnosti, ki predhodno še niso bile predložene Agenciji, se v dokumentacijo vključi grobi povzetek študije.
II. VSEBINA DOKUMENTACIJE
▼M3 —————
2. Dokumentacija za identifikacijo snovi kot CMR, PBT, vPvB ali snovi, ki vzbuja enakovredno zaskrbljenost v skladu s členom 59
Predlog
Predlog vključuje identiteto zadevne(-ih) snovi ter ali je predlagano, da se opredeli(-jo) kot PBT v skladu s členom 57(d), CMR v skladu s členom 57(a), (b) in (c), vPvB v skladu s členom 57(e) ali snov, ki vzbuja enakovredno zaskrbljenost v skladu s členom 57(f).
Utemeljitev
Dopolni se primerjava razpoložljivih informacij s kriteriji iz Priloge XIII za PBT v skladu s členom 57(d) in vPvB v skladu s členom 57(e) ali ocena nevarnosti in primerjava s členom 57(f) v skladu z ustreznimi deli oddelkov 1 do 4 Priloge I. To se dokumentira v obliki, ki je določena v delu B poročila o kemijski varnosti iz Priloge I.
Informacije o izpostavljenosti, alternativnih snoveh in tveganjih
Zagotovijo se razpoložljive informacije o uporabi in izpostavljenosti ter informacije o alternativnih snoveh in tehnikah.
3. Dokumentacija za predlog omejitev
Predlog
Predlog vključuje identiteto snovi in predlagano(-e) omejitev(-ve) proizvodnje, dajanja v promet ali uporab(-e) ter povzetek utemeljitve.
Informacije o nevarnosti in tveganju
Opišejo se tveganja, ki jih bo omejitev obravnavala, na podlagi ocene nevarnosti in tveganj v skladu z ustreznimi deli Priloge I ter se dokumentirajo v obliki, ki je določena v delu B te priloge za poročilo o kemijski varnosti.
Zagotovi se dokaz, da izvajani ukrepi za obvladovanje tveganja (vključno s tistimi, ki so opredeljeni v registracijah v okviru členov 10 do 14) ne zadostujejo.
Informacije o alternativah
Zagotovijo se informacije o alternativnih snoveh in tehnikah, vključno z:
— informacijami o tveganju za ljudi in okolje, ki je povezano s proizvodnjo ali uporabo alternativ,
— razpoložljivostjo, vključno s časovnim okvirjem,
— tehnično in ekonomsko združljivostjo.
Utemeljitev omejitev na ravni Skupnosti
Zagotovi se utemeljitev, da:
— se zahteva ukrepanje na ravni celotne Skupnosti,
— je omejitev najprimernejši ukrep na ravni celotne Skupnosti, ki bo ocenjen z uporabo naslednjih kriterijev:
—
(i) učinkovitost: omejitev mora biti osredotočena na učinke ali izpostavljenosti, ki povzročajo opredeljena tveganja, in mora ta tveganja v ustreznem časovnem obdobju in sorazmerno tveganju znižati do sprejemljive ravni;
(ii) uporabnost: omejitev mora biti izvedljiva, izvršljiva in obvladljiva;
(iii) nadzorljivost: zmožnost nadzorovanja rezultatov izvajanja predlagane omejitve.
Socialno-ekonomska ocena
Socialno-ekonomski vplivi predlagane omejitve se smejo preučiti z ozirom na Prilogo XVI. V ta namen se dejanske koristi predlagane omejitve za zdravje ljudi in okolje lahko primerjajo z njenimi dejanskimi stroški, ki jih povzroči proizvajalcem, uvoznikom, nadaljnjim uporabnikom, distributerjem, potrošnikom ter družbi kot celoti.
Informacije o posvetovanju zainteresiranih strani
V dokumentacijo so vključene informacije o posvetovanju zainteresiranih strani in o tem, kako so bila upoštevana njihova stališča.
PRILOGA XVI
SOCIALNO-EKONOMSKA ANALIZA
Ta priloga navaja informacije, ki jih lahko upoštevajo predlagatelji socialno-ekonomske analize (SEA) z vlogo za avtorizacijo, kakor je navedeno v členu 62(5)(a), ali v povezavi s predlagano omejitvijo, kakor je navedeno v členu 69(6)(b).
Agencija pripravi navodila za pripravo socialno-ekonomskih analiz. Socialno-ekonomske analize ali prispevki k tem analizam se predložijo v obliki, ki jo določi Agencija v skladu s členom 111.
Vendar pa je vlagatelj za avtorizacijo odgovoren za raven podrobnosti in področje uporabe SEA ali prispevkov k tej analizi; v primeru predlagane omejitve je za to odgovorna zainteresirana stran. Zagotovljene informacije lahko na vsaki stopnji obravnavajo socialno-ekonomske vplive.
SEA lahko vključuje naslednje elemente:
— Vpliv odobrene ali zavrnjene avtorizacije na vlagatelja(-e) ali, v primeru predlagane omejitve, vpliv na industrijo (npr. proizvajalce in uvoznike). Vpliv na vse druge udeležence dobavne verige, nadaljnje uporabnike in povezane posle z vidika ekonomskih posledic, kot so vpliv na vlaganja, raziskave in razvoj, inovacije, enkratne in obratovalne stroške (npr. skladnost; prehodne ureditve; spremembe obstoječih postopkov, sistemi sporočanja in spremljanja; vgradnja novih tehnologij itd.), ob upoštevanju splošnih gibanj na trgu in v tehnologiji.
— Vplive odobrene ali zavrnjene avtorizacije ali predlagane omejitve na potrošnike. Na primer cene izdelkov, spremembe v sestavi ali kakovosti izdelkov, dosegljivost izdelkov, potrošniška izbira ter učinki na zdravje ljudi in okolje, če ti vplivajo na potrošnike.
— Družbene posledice odobrene ali zavrnjene avtorizacije ali predlagane omejitve. Na primer varnost delovnega mesta in zaposlovanje.
— Razpoložljivost, primernost in tehnično združljivost alternativnih snovi in/ali tehnologij in njihove ekonomske posledice ter informacije o stopnjah tehnoloških sprememb in možnostih za te spremembe v zadevnem(-ih) sektorju(-ih). Socialne in/ali ekonomske vplive uporabe vseh razpoložljivih alternativnih možnosti v primeru vloge za izdajo avtorizacije.
— Širše posledice za trgovanje, konkurenco in ekonomski razvoj (zlasti za mala in srednje velika podjetja in v povezavi s tretjimi državami) odobrene ali zavrnjene avtorizacije ali predlagane omejitve. To lahko vključuje upoštevanje lokalnih, regionalnih, nacionalnih ali mednarodnih vidikov.
— V primeru predlagane omejitve predloge za druge regulativne in neregulativne ukrepe, ki bi lahko izpolnili cilj predlagane omejitve (to upošteva obstoječo zakonodajo). To naj vključuje oceno učinkovitosti in stroškov, povezanih z alternativnimi ukrepi za obvladovanje tveganja.
— V primeru predlagane omejitve ali zavrnjene odobritve koristi za zdravje ljudi in okolje ter socialne in ekonomske koristi predlagane omejitve. Na primer zdravje delavcev, okoljska uspešnost in porazdelitev teh koristi, na primer v geografske skupine in skupine prebivalstva.
— SEA prav tako lahko obravnava katero koli drugo vprašanje, ki je za vlagatelja(-e) ali zainteresirane strani pomembno.
PRILOGA XVII
OMEJITVE PROIZVODNJE, DAJANJA V PROMET IN UPORABE NEKATERIH NEVARNIH SNOVI, ZMESI IN IZDELKOV
|
Stolpec 1 Oznaka snovi, skupine snovi ali zmesi |
Stolpec 2 Pogoji omejitve |
|
1. Poliklorirani terfenili (PCT) |
Se ne dajejo v promet ali uporabljajo: — kot snovi, — v zmeseh, vključno z odpadnimi olji, ali v opremi z vsebnostjo PCT višjo od 50 mg/kg (0,005 masnega %). |
|
2. Kloroetilen (vinil klorid) Št. CAS 75-01-4 Št. ES 200-831-0 |
Se ne uporablja kot potisni plin za razprševanje aerosolov za kateri koli namen. Aerosolni razpršilniki, ki vsebujejo snov kot potisni plin, se ne dajejo v promet. |
|
►M3 3. Tekoče snovi ali zmesi, ►M3 ki se štejejo za nevarne v skladu z Direktivo 1999/45/ES ◄ ali izpolnjujejo kriterije za razvrstitev v katerega koli od naslednjih razredov ali kategorij nevarnosti iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008: (a) razredi nevarnosti 2.1 do 2.4, 2.6 in 2.7, 2.8 vrste A in B, 2.9, 2.10, 2.12, 2.13 iz kategorij 1 in 2, 2.14 iz kategorij 1 in 2, 2.15 vrste A do F; (b) razredi nevarnosti 3.1 do 3.6, 3.7 (škodljivi učinki na spolno delovanje in plodnost ali razvoj), 3.8 (razen narkotičnih učinkov), 3.9 in 3.10; (c) razred nevarnosti 4.1; (d) razred nevarnosti 5.1. ◄ |
1. Ne uporabljajo se v: — okrasnih izdelkih, namenjenih za dajanje svetlobe ali barvnih učinkov z različnimi fazami, na primer v okrasnih svetilkah in pepelnikih, — trikih in šalah, — igrah za enega ali več udeležencev ali katerem koli izdelku, namenjenem za uporabo kot takem, četudi samo za okrasne namene. 2. Izdelki, ki niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet. 3. Ne dajejo se v promet, če vsebujejo barvilo, razen če je to potrebno iz davčnih razlogov, ali parfum ali oboje, če: — se lahko uporabljajo kot gorivo za okrasne svetilke na olje, namenjene širši javnosti, ter — pomenijo tveganje pri vdihavanju in so označeni z oznako R65 ali H304. 4. Okrasne svetilke na olje, namenjene širši javnosti, se ne dajejo v promet, če niso v skladu z Evropskim standardom za okrasne svetilke na olje (EN 14059), ki ga je sprejel Evropski odbor za standardizacijo (CEN). 5. Brez poseganja v izvajanje drugih predpisov Skupnosti v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi in zmesi dobavitelji zagotovijo, da so pred dajanjem v promet izpolnjene naslednje zahteve: (a) olja za svetilke z oznako R65 ali H304, namenjena širši javnosti, so vidno, čitljivo in neizbrisno označena, kot sledi: „Svetilke, napolnjene s to tekočino, hraniti zunaj dosega otrok.“ in od 1. decembra 2010„Samo požirek olja za svetilke ali celo sesanje stenja svetilke lahko povzroči smrtno nevarno poškodbo pljuč.“ (b) tekočine za prižiganje žara z oznako R65 ali H304, namenjene širši javnosti, so od 1. decembra 2010 vidno, čitljivo in neizbrisno označene, kot sledi: „Samo požirek tekočine za prižiganje žara lahko povzroči smrtno nevarno poškodbo pljuč“; (c) olja za svetilke in tekočine za prižiganje žara z oznako R65 ali H304, namenjena širši javnosti, so od 1. decembra 2010 pakirana v črnih neprosojnih posodah, ki ne presegajo 1 litra. 6. Komisija najpozneje 1. junija 2014 od Evropske agencije za kemikalije zahteva pripravo dokumentacije v skladu s členom 69 te uredbe, da se po potrebi prepovejo tekočine za prižiganje žara in gorivo za okrasne svetilke z oznako R65 ali H304, namenjeni širši javnosti. 7. Fizične ali pravne osebe, ki dajo prvič v promet olja za svetilke in tekočine za prižiganje žara z oznako R65 ali H304, od 1. decembra 2011 in nato vsako leto pristojnemu organu zadevne države članice zagotovijo podatke o alternativah za olja za svetilke in tekočine za prižiganje žara z oznako R65 ali H304. Države članice dajo navedene podatke na voljo Komisiji. |
|
4. Tris (2,3-dibromopropil) fosfat Št. CAS 126-72-7 |
1. Se ne uporablja za tekstilne izdelke, kot so oblačila, spodnja oblačila in perilo, ki so namenjeni stiku s kožo. 2. Izdelki, ki niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet. |
|
5. Benzen Št. CAS 71-43-2 Št. ES 200-753-7 |
1. Se ne uporablja v igračah ali delih igrač, kadar koncentracija prostega benzena presega 5 mg/kg (0,0005 %) mase igrače ali dela igrače. 2. Igrače ali deli igrač, ki niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet. 3. Se ne daje v promet ali uporablja: — kot snov, — kot sestavina drugih snovi ali v zmesi v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %. 4. Odstavek 3 pa se ne uporablja za: (a) motorna goriva, zajeta z Direktivo 98/70/ES; (b) snovi in zmesi za uporabo v industrijskih postopkih, ki ne dopuščajo emisije benzena v količinah, ki presegajo količine, določene v obstoječi zakonodaji; ►M32 (c) zemeljski plin, ki se daje v promet za uporabo s strani potrošnikov, pod pogojem, da koncentracija benzena ostane pod 0,1 vol. %. ◄ |
|
6. Azbestna vlakna (a) Krokidolit Št. CAS 12001-28-4 (b) Amozit Št. CAS 12172-73-5 (c) Antofilit Št. CAS 77536-67-5 (d) Aktinolit Št. CAS 77536-66-4 (e) Tremolit Št. CAS 77536-68-6 (f) Krizotil Št. CAS 12001-29-5 Št. CAS 132207-32-0 |
1. Proizvodnja, dajanje v promet ter uporaba teh vlaken in izdelkov in mešanic, ki so jim bila ta vlakna namenoma dodana, so prepovedani. Vendar države članice iz te prepovedi lahko izvzamejo dajanje v promet in uporabo diafragem, ki vsebujejo krizotil (točka (f)) za obstoječe naprave za elektrolizo do konca njihove življenjske dobe ali dokler ne bodo na voljo nadomestne možnosti, ki ne vsebujejo azbesta, kar je prej. Države članice, ki uporabijo to izvzetje, Komisiji do 1. junija 2011 predložijo poročilo o razpoložljivosti nadomestnih možnosti, ki ne vsebujejo azbesta, za naprave za elektrolizo in sprejetih ukrepih za razvoj takšnih nadomestnih možnosti, o varovanju zdravja delavcev pri uporabi naprav, viru in količinah krizotila, viru in količinah diafragem, ki vsebujejo krizotil, in predvidenem datumu konca izvzetja. Komisija da te informacije na voljo javnosti. Komisija po prejemu navedenih poročil zaprosi Agencijo za pripravo dokumentacije v skladu s členom 69, da se preprečita dajanje v promet diafragem, ki vsebujejo krizotil, in njihova uporaba. 2. Uporaba izdelkov, ki vsebujejo azbestna vlakna iz odstavka 1, ki so že bila vgrajena in/ali že v uporabi pred 1. januarjem 2005, sta še naprej dovoljena do njihove odstranitve ali do konca njihove življenjske dobe. Vendar lahko države članice iz razlogov varovanja zdravja omejijo, prepovejo ali določijo posebne pogoje za uporabo takšnih izdelkov, preden se jih odstrani ali preden se izteče njihova življenjska doba. Države članice lahko pod posebnimi pogoji, ki zagotavljajo visoko raven varovanja zdravja ljudi, dovolijo dajanje v promet izdelkov v celoti, ki vsebujejo azbestna vlakna iz odstavka 1, ki so že bila vgrajena in/ali že v uporabi pred 1. januarjem 2005. Države članice sporočijo te nacionalne ukrepe Komisiji do 1. junija 2011. Komisija da te informacije na voljo javnosti. 3. Brez poseganja v uporabo drugih predpisov Skupnosti v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem snovi in zmesi se dajanje v promet ter uporaba izdelkov, ki ta vlakna vsebujejo, kakor je dovoljeno v skladu z zgoraj navedenimi izjemami, dovoli le, če dobavitelji zagotovijo, da so izdelki, preden se jih da v promet, označeni v skladu z Dodatkom 7 te priloge. |
|
7. Tris(aziridinil)fosfinoksid Št. CAS 545-55-1 Št. ES 208-892-5 |
1. Se ne uporablja za tekstilne izdelke, kot so oblačila, spodnja oblačila in perilo, ki so namenjeni stiku s kožo. 2. Izdelki, ki niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet. |
|
8. Polibrombifenili, polibromirani bifenili (PBB) Št. CAS 59536-65-1 |
1. Se ne uporablja za tekstilne izdelke, kot so oblačila, spodnja oblačila in perilo, ki so namenjeni stiku s kožo. 2. Izdelki, ki niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet. |
| 9. (a) Milni prašek iz lubja (Quillaja saponaria) in njegovi derivati, ki vsebujejo saponine Št. CAS 68990-67-0 Št. ES 273-620-4 (b) Prašek iz korenin Helleborus viridis in Helleborus niger (c) Prašek iz korenin Veratrum album in Veratrum nigrum (d) Benzidin in/ali njegovi derivati Št. CAS 92-87-5 Št. ES 202-199-1 (e) o-nitrobenzaldehid Št. CAS 552-89-6 Št. ES 209-025-3 (f) Lesni prah |
1. Se ne uporabljajo v igračah in dražilih ali zmeseh ali izdelkih, ki so namenjeni uporabi kot taki, na primer kot sestavina kihalnega praška in smrdljivih bomb. 2. Igrače in dražila ali zmesi ali izdelki, ki so namenjeni uporabi kot taki in niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet. 3. Vendar pa se odstavka 1 in 2 ne uporabljata za smrdljive bombe, ki ne vsebujejo več kot 1,5 ml tekočine. |
| 10. (a) Amonijev sulfid Št. CAS 12135-76-1 Št. ES 235-223-4 (b) Amonijev hidrogen sulfid Št. CAS 12124-99-1 Št. ES 235-184-3 (c) Amonijev polisulfid Št. CAS 9080-17-5 Št. ES 232-989-1 |
1. Se ne uporabljajo v igračah in dražilih ali zmeseh ali izdelkih, ki so namenjeni uporabi kot taki, na primer kot sestavina kihalnega praška in smrdljivih bomb. 2. Igrače in dražila ali zmesi ali izdelki, ki so namenjeni uporabi kot taki in niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet. 3. Vendar pa se odstavka 1 in 2 ne uporabljata za smrdljive bombe, ki ne vsebujejo več kot 1,5 ml tekočine. |
|
11. Hlapni estri bromocetnih kislin: (a) Metil bromoacetat Št. CAS 96-32-2 Št. ES 202-499-2 (b) Etil bromoacetat Št. CAS 105-36-2 Št. ES 203-290-9 (c) Propil bromoacetat Št. CAS 35223-80-4 (d) Butil bromoacetat Št. CAS 18991-98-5 Št. ES 242-729-9 |
1. Se ne uporabljajo v igračah in dražilih ali zmeseh ali izdelkih, ki so namenjeni uporabi kot taki, na primer kot sestavina kihalnega praška in smrdljivih bomb. 2. Igrače in dražila ali zmesi ali izdelki, ki so namenjeni uporabi kot taki in niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet. 3. Vendar pa se odstavka 1 in 2 ne uporabljata za smrdljive bombe, ki ne vsebujejo več kot 1,5 ml tekočine. |
|
12. 2-naftilamin Št. CAS 91-59-8 Št. ES 202-080-4 in njegove soli 13. Benzidin Št. CAS 92-87-5 Št. ES 202-199-1 in njegove soli 14. 4-nitrobifenil Št. CAS 92-93-3 Št. EINECS ES 202-204-7 15. 4-aminobifenil ksenilamin Št. CAS 92-67-1 Št. EINECS ES 202-177-1 in njegove soli |
Za vnose 12 do 15 se uporablja naslednje: ne dajejo se v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh v koncentracijah, večjih od 0,1 masnega %. |
|
16. Svinčevi karbonati: (a) nevtralni anhidridni karbonat (PbCO3) Št. CAS 598-63-0 Št. ES 209-943-4 (b) tri svinčev bis(karbonat) dihodroksid 2Pb CO3-Pb(OH)2 Št. CAS 1319-46-6 Št. ES 215-290-6 |
Se ne dajejo v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh, kadar je snov ali zmes namenjena uporabi kot barva. ►M20 Vendar lahko države članice v skladu z določbami Konvencije 13 Mednarodne organizacije dela (ILO) dovolijo uporabo na svojem ozemlju snovi ali mešanic za restavriranje in vzdrževanje umetniških del in zgodovinskih zgradb ter njihove notranjosti ter dajanje v promet za takšno uporabo. Kadar država članica uporabi to odstopanje, o tem obvesti Komisijo. ◄ |
|
17. Svinčevi sulfati: (a) PbSO4 Št. CAS 7446-14-2 Št. ES 231-198-9 (b) Pbx SO4 Št. CAS 15739-80-7 Št. ES 239-831-0 |
Se ne dajejo v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh, kadar je snov ali zmes namenjena uporabi kot barva. ►M20 Vendar lahko države članice v skladu z določbami Konvencije 13 Mednarodne organizacije dela (ILO) dovolijo uporabo na svojem ozemlju snovi ali mešanic za restavriranje in vzdrževanje umetniških del in zgodovinskih zgradb ter njihove notranjosti ter dajanje v promet za takšno uporabo. Kadar država članica uporabi to odstopanje, o tem obvesti Komisijo. ◄ |
|
18. Spojine živega srebra |
Se ne dajejo v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh, kadar je snov ali zmes namenjena uporabi: (a) pri preprečevanju obraščanja mikroorganizmov, rastlin ali živali: — na lupine čolnov, — na varovalne mreže, plavače, mreže in vse druge naprave ali opremo, ki se uporabljajo pri gojenju rib ali lupinarjev, — na vse v celoti ali delno potopljene naprave ali opremo; (b) pri impregnaciji lesa; (c) pri impregnaciji visoko odpornih industrijskih tekstilij in preje za njihovo izdelavo; (d) pri obdelavi industrijskih vod, ne glede na njihovo uporabo. |
|
18a. Živo srebro Št. CAS 7439-97-6 Št. ES 231-106-7 |
1. Se ne daje v promet: (a) v termometrih za merjenje telesne temperature; (b) v drugih merilnih napravah, namenjenih prodaji širši javnosti (kot so manometri, barometri, sfigmomanometri, termometri, razen termometrov za merjenje telesne temperature). 2. Omejitev iz odstavka 1 se ne uporablja za merilne naprave, ki so se v Skupnosti uporabljale pred 3. aprilom 2009. Vendar lahko države članice omejijo ali prepovejo dajanje v promet takšnih merilnih naprav. 3. Omejitev iz odstavka 1(b) se ne uporablja za: (a) merilne naprave, ki so bile 3. oktobra 2007 starejše od 50 let; (b) barometre (z izjemo barometrov iz točke (a)) do 3. oktobra 2009. ►M19 ◄ ►M19 5. Naslednje merilne naprave, ki vsebujejo živo srebro, namenjene za industrijsko in strokovno uporabo, se ne smejo dati na trg po 10. aprilu 2014: (a) barometri; (b) higrometri; (c) manometri; (d) sfigmomanometri; (e) pripomočki za merjenje napetosti za uporabo s pletismografi; (f) tenziometri; (g) termometri in druge neelektrične termometrske naprave. Omejitev se uporablja tudi za merilne naprave iz točk (a) do (g), ki so na trg dane prazne, če so namenjene za napolnitev z živim srebrom. 6. Omejitev iz odstavka 5 se ne uporablja za: (a) sfigmomanometre, ki se uporabljajo: (i) pri epidemioloških študijah, ki potekajo dne 10. oktobra 2012; (ii) kot referenčni standardi v študijah kliničnega preverjanja sfigmomanometrov brez živega srebra; (b) termometre, ki so namenjeni izključno za izvajanje poskusov v skladu s standardi, ki zahtevajo uporabo živosrebrnih termometrov do 10. oktobra 2017; (c) posode za merjenje trojne točke živega srebra, ki se uporabljajo za umerjanje platinskih uporovnih termometrov. 7. Naslednje merilne naprave, ki vsebujejo živo srebro, namenjene za industrijsko in strokovno uporabo, se ne smejo dati na trg po 10. aprilu 2014: (a) živosrebrni piknometri; (b) živosrebrne merilne naprave za določitev zmehčišča. 8. Omejitve iz odstavkov 5 in 7 se ne uporabljajo za: (a) merilne naprave, ki so bile 3. oktobra 2007 starejše od 50 let; (b) merilne naprave, namenjene za javne razstave v kulturne in zgodovinske namene. ◄ |
|
19. Arzenove spojine |
1. Se ne dajejo v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh, kadar je snov ali zmes namenjena uporabi pri preprečevanju obraščanja mikroorganizmov rastlin ali živali: — na lupine čolnov, — na varovalne mreže, plavače, mreže in vse druge naprave ali opremo, ki se uporabljajo pri gojenju rib ali lupinarjev, — na vse v celoti ali delno potopljene naprave ali opremo. 2. Se ne dajejo se v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh, kadar je snov ali zmes namenjena uporabi pri obdelavi industrijskih vod, ne glede na njihovo uporabo. 3. Se ne uporabljajo pri impregnaciji lesa. Tudi tako obdelan les se ne daje v promet. 4. Z odstopanjem od odstavka 3: (a) Se snovi in zmesi za impregnacijo lesa: lahko uporabljajo le v industrijskih obratih z uporabo vakuuma ali pritiska za impregnacijo lesa, če so to raztopine anorganskih spojin bakra, kroma in arzena (CCA) tipa C ter so dovoljene v skladu s členom 5(1) Direktive 98/8/ES. Tako obdelan les se ne daje v promet pred dokončanjem fiksacije sredstva za impregnacijo. (b) Les, obdelan z raztopinami CCA v skladu s točko (a) se lahko daje v promet za strokovno in industrijsko uporabo pod pogojem, da se zahteva strukturna celovitost lesa zaradi varnosti ljudi ali živine ter da med uporabno dobo lesa stik s človeško kožo ni verjeten: — za konstrukcijski gradbeni les v javnih in kmetijskih zgradbah, poslovnih zgradbah in industrijskih kompleksih, — za mostove in mostičke, — za konstrukcijski gradbeni les na področjih sladke vode in somornice, npr. za valobrane in mostove, — za protihrupne pregrade, — za nadzor plazov, — za varnostne ograje in pregrade ob avtocestah, — za krožno stožčasto ograjo na mestih za izkrcavanje živine, — za konstrukcije za zadrževanje prsti, — za drogove pri prenosu električne energije in telekomunikacij, — za pragove pri podzemni železnici. (c) Brez poseganja v uporabo drugih predpisov Skupnosti v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem snovi in zmesi dobavitelji zagotovijo, da se ves obdelan les, ki se daje v promet, preden se daje v promet, posamezno označi, „Samo za strokovno in industrijsko uporabo v industrijskih obratih, vsebuje arzen“ Poleg tega se ves les, ki se daje v promet v paketih, označi z navedbo, „Pri rokovanju z lesom uporabljajte zaščitne rokavice. Uporabljajte protiprašno masko in zaščito za oči, ko žagate ali drugače obdelujete ta les. Pooblaščeno podjetje z odpadki iz tega lesa ravna kot z nevarnimi odpadki.“. (d) Obdelan les iz točke (a) se ne uporablja: — v stanovanjskih zgradbah ali hišah, kakršen koli že je njihov namen, — pri kakršni koli uporabi, kjer obstaja tveganje za ponavljajoči stik s kožo, — v morskih vodah, — za kmetijske namene, razen za stebre v ogradi za živino in uporabo v konstrukcijah/gradbeništvu v skladu s točko (b), — pri kakršni koli uporabi, kjer bi obdelan les lahko prihajal v stik z vmesnimi ali končnimi proizvodi, namenjenimi za prehrano ljudi in/ali živali. 5. Les, obdelan z arzenovimi spojinami, ki se je v Skupnosti uporabljal pred 30. septembrom 2007 ali je bil dan v promet v skladu z odstavkom 4, lahko ostane na mestu in se uporablja še naprej do konca svoje življenjske dobe. 6. Les, obdelan s CCA vrste C, ki se je v Skupnosti uporabljal pred 30. septembrom 2007 ali je bil dan v promet v skladu z odstavkom 4: — se lahko uporabi ali ponovno uporabi, če so izpolnjeni pogoji v zvezi z njegovo uporabo iz točk 4(b), (c) in (d), — se lahko daje v promet, če so izpolnjeni pogoji v zvezi z njegovo uporabo iz točk 4(b), (c) in (d). 7. Države članice lahko dovolijo, da se les, obdelan z drugimi vrstami raztopin CCA, ki se je v Skupnosti uporabljal pred 30. septembrom 2007: — uporabi ali ponovno uporabi, če so izpolnjeni pogoji v zvezi z njegovo uporabo iz točk 4(b), (c) in (d), — daje v promet, če so izpolnjeni pogoji v zvezi z njegovo uporabo iz točk 4(b), (c) in (d). |
|
20. Organokositrne spojine |
1. Se ne dajejo v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh, kadar snov ali zmes deluje kot biocid v barvi, v kateri organokositrne spojine niso kemijsko vezane na vezivo. 2. Se ne dajejo v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh, kadar snov ali zmes deluje kot biocid za preprečevanje obraščanja mikroorganizmov, rastlin ali živali na: (a) vseh plovilih, ne glede na dolžino, namenjenih za uporabo v morskih, obalnih in celinskih plovnih poteh, jezerih ter rečnih vodah ob izlivu v morje; (b) varovalne mreže, plavače, mreže in vse druge naprave ali opremo, ki se uporabljajo pri gojenju rib ali lupinarjev; (c) vse v celoti ali delno potopljene naprave ali opremo. 3. Se ne dajejo v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh, kadar je snov ali zmes namenjena uporabi pri obdelavi industrijskih vod. ►M6 4. Trisubstituirane organokositrne spojine: (a) trisubstituirane organokositrne spojine, kot so tributilkositrne (TBT) spojine in trifenilkositrne (TPT) spojine, se od 1. julija 2010 ne uporabljajo v izdelkih, kadar je njihova koncentracija v izdelku ali delu izdelka večja od ekvivalenta 0,1 mas. % kositra; (b) izdelki, ki niso v skladu s točko (a), se po 1. juliju 2010 ne dajo v promet, razen izdelkov, ki so že v uporabi v Skupnosti pred navedenim datumom. 5. Dibutilkositrne (DBT) spojine: (a) dibutilkositrne (DBT) spojine se po 1. januarju 2012 ne uporabljajo v mešanicah snovi in izdelkih za oskrbo splošne javnosti, kadar je njihova koncentracija v mešanici snovi ali izdelku ali delu mešanice ali izdelka večja od ekvivalenta 0,1 mas. % kositra; (b) izdelki in mešanice snovi, ki niso v skladu s točko (a), se po 1. januarju 2012 ne dajo v promet, razen izdelkov, ki so že v uporabi v Skupnosti pred navedenim datumom; (c) z odstopanjem se točki (a) in (b) do 1. januarja 2015 ne uporabljata za naslednje izdelke in mešanice snovi za oskrbo splošne javnosti: — enokomponentne in dvokomponentne vulkanizacijske tesnilne mase za uporabo pri sobni temperaturi (tesnilne mase RTV-1 in RTV-2) in lepila, — barve in premaze, ki vsebujejo spojine DBT kot katalizatorje, ko se uporabljajo na izdelkih, — profile iz mehkega polivinil klorida (PVC), bodisi samostojne ali koesktrudirane s trdim PVC, — vlakna, premazana s PVC, ki vsebuje spojine DBT kot stabilizatorje, ko so namenjena za zunanjo uporabo, — zunanje cevi in žlebe za deževnico in pribor zanje ter zaščitni material za strešnike in fasade; (d) z odstopanjem se točki (a) in (b) ne uporabljata za materiale in izdelke, ki jih ureja Uredba (ES) št. 1935/2004. 6. Dioktilkositrne (DOT) spojine: (a) dioktilkositrne (DOT) spojine se po 1. januarju 2012 ne uporabljajo v naslednjih izdelkih, ki se dobavljajo splošni javnosti ali jih splošna javnost uporablja, kadar je njihova koncentracija v izdelku ali delu izdelka večja od ekvivalenta 0,1 mas. % kositra: — tekstilnih izdelkih, ki so namenjeni za uporabo v stiku s kožo, — rokavicah, — obutvi ali delu obutve, namenjene za uporabo v stiku s kožo, — stenskih in talnih oblogah, — izdelkih za nego otrok, — higienskih izdelkih za ženske, — plenicah, — dvokomponentni vulkanizacijski opremi za oblikovanje za uporabo pri sobni temperaturi (oprema za oblikovanje RTV-2); (b) izdelki, ki niso v skladu s točko (a), se po 1. januarju 2012 ne dajo v promet, razen izdelkov, ki so že v uporabi v Skupnosti pred navedenim datumom. ◄ |
|
21. Di-μ-okso-di-n-butilkositrovhidroksiboran C8H19BO3Sn (DBB) Št. CAS 75113-37-0 Št. ES 401-040-5 |
Se ne dajejo v promet ali uporabljajo kot snov ali v zmeseh v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %. Vendar se prvi odstavek ne uporablja za to snov (DBB) ali zmesi, ki to snov vsebujejo, če so namenjeni izključno za predelavo v izdelke, v katerih se ta snov ne bo več pojavljala v koncentraciji, enaki ali večji od 0,1 %. |
|
22. Pentaklorofenol Št. CAS 87-86-5 Št. ES 201-778-6 ter njegove soli in estri |
Se ne dajejo v promet ali uporabljajo: — kot snov, — kot sestavina drugih snovi ali zmesi v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %. |
|
23. Kadmij Št. CAS 7440-43-9 Št. ES 231-152-8 in njegove spojine |
V tem vnosu so oznake in poglavja v oglatih oklepajih oznake in poglavja iz tarifne in statistične nomenklature in skupne carinske tarife, oblikovane z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 (1).
►M13
1. Se ne uporabljajo v zmeseh in izdelkih, ki so proizvedeni iz naslednjih sintetičnih organskih polimerov (v nadaljnjem besedilu: plastični material), kot so na primer: — polimeri ali kopolimeri vinil klorida (PVC) [3904 10] [3904 21], — poliuretan (PUR) [3909 50], — polietilen z nizko gostoto (LDPE), razen ko se ta uporablja za proizvodnjo barvane matične zmesi (masterbatch) [3901 10], — celulozni acetat (CA) [3912 11], — celulozni acetat butirat (CAB) [3912 11], — epoksidne smole [3907 30], — melaminformaldehidne (MF) smole [3909 20], — sečninsko formaldehidne (UF) smole [3909 10], — nenasičeni poliestri (UP) [3907 91], — polietilen tereftalat (PET) [3907 60], — polibutilen teraftalat (PBT), — prozorni polistiren za splošne namene [3903 11], — akrilonitril metilmetakrilat (AMMA), — visoko zamreženi polietilen (VPE), — visokoodporni polistiren, — polipropilen (PP) [3902 10]. Navedene zmesi in izdelki iz plastičnih materialov se ne dajejo v promet, če je koncentracija kadmija (izražena kot kovinski Cd) enaka ali večja od 0,01 masnega % v plastičnem materialu. Z odstopanjem se drugi pododstavek ne uporablja za izdelke, ki se dajejo v promet, pred 10. decembrom 2011. Prvi in drugi pododstavek se uporabljata brez poseganja v Direktivo Sveta 94/62/ES (13) in akte, sprejete na tej podlagi. Komisija bo do 19. novembra 2012 v skladu s členom 69 zaprosila Evropsko agencijo za kemikalije, da pripravi dokumentacijo v skladu z zahtevami iz Priloge XV, da bo lahko ocenila, ali bi bilo treba omejiti uporabo kadmija in njegovih spojin v plastičnem materialu, z izjemo materiala iz pododstavka 1. 2. Se ne uporabljajo v barvah [3208] [3209]. Za barve, pri katerih vsebnost cinka presega 10 masnih % barve, koncentracija kadmija (izražena kot kovinski Cd) ni enaka ali večja od 0,1 masnega %. Barvani izdelki se ne dajejo v promet, če je koncentracija kadmija (izražena kot kovinski Cd) enaka ali večja od 0,1 masnega % barve na barvanem izdelku. 3. Z odstopanjem se odstavka 1 in 2 zaradi varnostnih razlogov ne uporabljata za izdelke, ki so barvani z zmesmi, ki vsebujejo kadmij. 4. Z odstopanjem se drugi pododstavek odstavka 1 ne uporablja za: — zmesi iz odpadkov PVC (v nadaljnjem besedilu: predelani PVC), — zmesi in izdelke, ki vsebujejo predelani PVC, če njihova koncentracija kadmija (izražena kot kovinski Cd) ne presega 0,1 masnega % plastičnega materiala pri naslednjih uporabah PVC v trdni obliki: — (a) profili in trdne plošče za uporabo v gradbeništvu; (b) vrata, okna, rolete, stene, žaluzije, ograje in strešni žlebovi; (c) obloge in terase; (d) vodila za kable; (e) cevi za nepitno vodo, če je predelani PVC uporabljen na srednji plasti večplastne cevi in v celoti prekrit s plastjo novo izdelanega PVC v skladu z odstavkom 1. Preden se zmesi in izdelki, ki vsebujejo predelani PVC, prvič dajo v promet, dobavitelji zagotovijo, da so vidno, čitljivo in neizbrisno označeni: „Vsebuje predelani PVC.“ ali z naslednjim piktogramom: |
|
24. Monometil-tetrakloro-difenil metan blagovna znamka: Ugilec 141 Št. CAS 76253-60-6 |
1. Se ne daje v promet ali uporablja kot snov ali v zmeseh. Izdelki, ki vsebujejo to snov, se ne dajejo v promet. 2. Z odstopanjem se odstavek 1 ne uporablja: (a) za naprave in stroje, ki na dan 18. junija 1994 že obratujejo, do njihovega uničenja; (b) če država članica ohrani naprave in stroje, ki na dan 18. junija 1994 že obratujejo na njenem ozemlju. Za namene točke (a) lahko države članice zaradi varovanja zdravja ljudi in okolja prepovejo uporabo takih naprav ali strojev na svojem ozemlju pred njihovim uničenjem. |
|
25. Monometil-dikloro-difenil metan blagovna znamka: Ugilec 121 Ugilec 21 |
Se ne daje v promet ali uporablja kot snov ali v zmeseh. Izdelki, ki vsebujejo snov, se ne dajejo v promet. |
|
26. Monometil-dibromo-difenil metan bromobenzilbromotoluen, zmes izomerov blagovna znamka DBBT Št. CAS 99688-47-8 |
Se ne daje v promet ali uporablja kot snov ali v zmeseh. Izdelki, ki vsebujejo snov, se ne dajejo v promet. |
|
27. Nikelj Št. CAS 7440-02-0 Št. ES 231-111-4 in njegove spojine |
1. Se ne uporablja: (a) v vseh izdelkih, vstavljenih v prebodena ušesa ali druge prebodene dele človeškega telesa, razen če je količina niklja, ki se sprošča iz teh izdelkov, manjša od 0,2 μg/cm2/teden (meja migracije); (b) v izdelkih, ki prihajajo v neposredni in daljši stik s kožo, npr.: — uhani, — ogrlice, zapestnice in verižice, gleženjske verižice, prstani, — ohišja zapestnih ur, pasovi in zaponke, — gumbi, zaponke, sponke, zadrge in kovinski modni dodatki, kadar se uporabljajo na oblačilih, če je količina niklja, ki se sprošča iz delov teh izdelkov, ki prihajajo v neposredni in daljši stik s kožo, večja od 0,5 μg/cm2/teden; (c) v izdelkih iz točke (b), kadar so prevlečeni s snovjo, ki ni nikelj, razen če taka prevleka zagotavlja, da količina niklja, ki se sprošča iz navedenih delov teh izdelkov, ki prihajajo v neposredni in dolgotrajni stik s kožo, ne bo presegla 0,5 μg/cm2/teden najmanj dve leti ob normalni uporabi izdelka. 2. Izdelki, ki so navedeni v odstavku 1, se ne dajejo v promet, če niso v skladu z zahtevami iz navedenega odstavka. 3. Standardi, ki jih je sprejel Evropski odbor za standardizacijo (CEN), se uporabljajo kot testne metode za ugotavljanje skladnosti izdelkov z odstavkoma 1 in 2. |
|
28. Snovi, navedene v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008, razvrščene med rakotvorne iz kategorije 1A ali 1B (preglednica 3.1) ali rakotvorne iz kategorij 1 ali 2 (preglednica 3.2), in na seznam uvrščene kot: — rakotvorne iz kategorije 1A (preglednica 3.1)/rakotvorne iz kategorije 1 (preglednica 3.2), naštete v Dodatku 1 — rakotvorne iz kategorije 1B (preglednica 3.1)/rakotvorne iz kategorije 2 (preglednica 3.2), naštete v Dodatku 2 29. Snovi, navedene v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008, razvrščene med mutagene za zarodne celice iz kategorij 1A ali 1B (preglednica 3.1) ali mutagene iz kategorij 1 ali 2 (preglednica 3.2), in so na seznam uvrščene kot: — mutagene iz kategorije 1A (preglednica 3.1)/mutagene iz kategorije 1 (preglednica 3.2), naštete v Dodatku 3 — mutagene iz kategorije 1B (preglednica 3.1)/mutagene iz kategorije 2 (preglednica 3.2), naštete v Dodatku 4 30. Snovi, navedene v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008, razvrščene med strupene za razmnoževanje iz kategorije 1A ali 1B (preglednica 3.1) ali strupene za razmnoževanje iz kategorij 1 ali 2 (preglednica 3.2), in na seznam uvrščene kot: — strupene za razmnoževanje iz kategorij 1A – škodljivi učinki na spolno delovanje in plodnost ali razvoj (preglednica 3.1) ali strupene za razmnoževanje iz kategorij 1, z R60 (lahko škoduje plodnosti) ali R61 (lahko škoduje nerojenemu otroku) (preglednica 3.2), naštete v Dodatku 5 — strupene za razmnoževanje iz kategorije 1B – škodljivi učinki na spolno delovanje in plodnost ali razvoj (preglednica 3.1) ali strupene za razmnoževanjeiz kategorije 2, z R60 (lahko škoduje plodnosti) ali R61 (lahko škoduje nerojenemu otroku) (preglednica 3.2), naštete v Dodatku 6 |
Brez poseganja v druge dele te priloge se za vnose 28 do 30 uporablja naslednje: 1. Se ne dajejo v promet ali uporabljajo: — kot snovi, — kot sestavine drugih snovi ali — v zmeseh za prodajo širši javnosti, ko je koncentracija posamezne snovi ali zmesi enaka ali večja od: — ustrezne posebne meje koncentracije, navedene v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008, ali ►M3 — ustrezne splošne mejne koncentracije, navedene v delu 3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008. ◄ Brez poseganja v izvajanje drugih predpisov Skupnosti v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem snovi in zmesi dobavitelji zagotovijo, da je na embalaži takšnih snovi in zmesi, preden se dajo v promet, vidno, čitljivo in neizbrisno označeno: 2. Z odstopanjem se odstavek 1 ne uporablja za: (a) zdravila za uporabo v humani ali veterinarski medicini, določena z direktivama 2001/82/ES in 2001/83/ES; (b) kozmetične izdelke, določene z Direktivo 76/768/EGS; (c) naslednja goriva in naftne proizvode: — motorna goriva, zajeta z Direktivo 98/70/ES, — izdelke iz mineralnih olj, namenjene za uporabo kot gorivo v premičnih ali nepremičnih kurilnih napravah, — goriva, ki se dajejo v promet v zaprtih sistemih (npr. jeklenke utekočinjenega plina); ►M3 (d) umetniške barve, zajete z Uredbo (ES) št. 1272/2008; ◄ ►M14 (e) snovi iz stolpca 1 Dodatka 11 za aplikacije ali uporabe iz stolpca 2 Dodatka 11. Kadar je v stolpcu 2 Dodatka 11 naveden datum, se odstopanje uporablja do navedenega datuma. ◄ |
| 31. (a) Kreozot; pralno olje Št. CAS 8001-58-9 Št. ES 232-287-5 (b) Kreozotno olje; pralno olje Št. CAS 61789-28-4 Št. ES 263-047-8 (c) Destilati (premogov katran), naftalenska olja; naftalensko olje Št. CAS 84650-04-4 Št. ES 283-484-8 (d) Kreozotno olje, acenaftenska frakcija; pralno olje Št. CAS 90640-84-9 Št. ES 292-605-3 (e) Destilati (premogov katran), zgornja frakcija; težko antracensko olje Št. CAS 65996-91-0 Št. ES 266-026-1 (f) Antracensko olje Št. CAS 90640-80-5 Št. ES 292-602-7 (g) Katranske kisline, premog, surove; surovi fenoli Št. CAS 65996-85-2 Št. ES 266-019-3 (h) Kreozot, les Št. CAS 8021-39-4 Št. ES 232-419-1 (i) Nizkotemperaturno alkalno katransko olje; ekstraktni ostanki (premog), nizkotemperaturni alkalni premogov katran Št. CAS 122384-78-5 Št. ES 310-191-5 |
1. Se ne dajejo se v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh, kadar je snov ali zmes namenjena za obdelavo lesa. Tudi tako obdelan les se ne daje v promet. 2. Z odstopanjem od odstavka 1: (a) se lahko snovi in zmesi uporabljajo za obdelavo lesa v industrijskih obratih ali jih lahko uporabljajo poklicni uporabniki v skladu z zakonodajo Skupnosti o varstvu delavcev pri ponovni obdelavi lesa na kraju samem, če vsebujejo: (i) benzo[a]piren v koncentraciji, nižji od 50 mg/kg (0,005 masnega %), in (ii) in fenole, ki jih je mogoče ekstrahirati z vodo, v koncentraciji, nižji od 3 masnih %. Takšne snovi in zmesi, ki se uporabljajo pri obdelavi lesa v industrijskih obratih ali jih uporabljajo poklicni uporabniki: — se lahko dajejo v promet samo v embalaži s prostornino, enako ali večjo od 20 litrov, — se ne prodajajo potrošnikom. Brez poseganja v izvajanje drugih predpisov Skupnosti v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem snovi in zmesi dobavitelji zagotovijo, da je na embalaži takšnih snovi in zmesi, preden se dajo v promet, vidno, čitljivo in neizbrisno označeno: (b) les, katerega obdelava poteka v industrijskih obratih ali jo izvajajo poklicni uporabniki v skladu s pododstavkom (a) in ki se daje v promet prvič ali ponovno obdela na kraju samem, se lahko uporabi samo za industrijsko in poklicno uporabo: npr. na železnicah, pri prenosu električne energije in telekomunikacijah, za ograje, za kmetijske namene (npr. koli za podpiranje dreves) ter v pristaniščih in na vodnih poteh; (c) prepoved iz odstavka 1 glede dajanja v promet se ne uporablja za les, ki je bil obdelan s snovmi iz vnosa 31(a) do (i) pred 31. decembrom 2002 in če se les da v promet rabljenega blaga za ponovno uporabo. 3. Vendar se obdelan les iz odstavka 2(b) in (c) ne uporablja: — v zgradbah, ne glede na njihov namen, — v igračah, — na igriščih, — v parkih, vrtovih in v objektih za rekreacijske in prostočasne dejavnosti na prostem, kjer obstaja nevarnost pogostega stika s kožo, — pri izdelavi vrtnega pohištva, kot so npr. mize za piknik, — za izdelavo in uporabo in kakršno koli ponovno obdelavo: —— posod, namenjenih za gojenje rastlin, — embalaže, ki lahko pride v stik s surovinami, vmesnimi ali končnimi izdelki, namenjenimi za prehrano ljudi in/ali živali, — drugih materialov, ki lahko onesnažijo zgoraj navedene izdelke. |
|
32. Kloroform Št. CAS 67-66-3 Št. ES 200-663-8 34. 1,1,2-trikloretan Št. CAS 79-00-5 Št. ES 201-166-9 35. 1,1,2,2-tetrakloretan Št. CAS 79-34-5 Št. ES 201-197-8 36. 1,1,1,2-tetrakloretan Št. CAS 630-20-6 37. Pentakloretan Št. CAS 76-01-7 Št. ES 200-925-1 38. 1,1-dikloroetan Št. CAS 75-35-4 Št. ES 200-864-0 |
Brez poseganja v druge dele te priloge se za vnose 32 do 38 uporablja naslednje: 1. se ne dajejo v promet ali uporabljajo: — kot snovi, — kot sestavine drugih snovi ali v zmeseh v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %, kadar je snov ali zmes namenjena prodaji širši javnosti in/ali za rabo pri postopkih, pri katerih se uporablja tehnika razprševanja, na primer za čiščenje površin in čiščenje tkanin. 2. Brez poseganja v izvajanje drugih predpisov Skupnosti v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem snovi in zmesi dobavitelji zagotovijo, da je na embalaži snovi in zmesi, ki vsebuje takšne snovi in zmesi v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %, preden se dajo v promet, vidno, čitljivo in neizbrisno označeno: Z odstopanjem se ta določba ne uporablja za: (a) zdravila za uporabo v humani ali veterinarski medicini, določena z direktivama 2001/82/ES in 2001/83/ES; (b) kozmetične izdelke, določene z Direktivo 76/768/EGS. |
|
►M3 40. Snovi, ki so razvrščene med vnetljive pline iz kategorij 1 ali 2, vnetljive tekočine iz kategorij 1, 2 ali 3, vnetljive trdne snovi iz kategorij 1 ali 2, snovi in zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline iz kategorij 1, 2 ali 3, piroforne tekočine iz kategorij 1 ali piroforne trdne snovi iz kategorij 1, ne glede na to, ali so navedene v delu 3 Priloge VI ►M20 k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ◄ ali ne. ◄ |
1. Se ne uporabljajo kot snovi ali v zmeseh v aerosolnih razpršilcih, kadar so ti aerosolni razpršilci namenjeni za prodajo širši javnosti za zabavo ali okraševanje, na primer: — kovinske bleščice, namenjene predvsem za okraševanje, — umetni sneg in ivje, — „cvileče blazinice oziroma balončki,“ — aerosoli pisanih trakov, — imitacije iztrebkov, — rogovi za zabave, — okrasni kosmi in pene, — umetna pajčevina, — smrdljive bombice. 2. Brez poseganja v uporabo drugih predpisov Skupnosti v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi dobavitelji zagotovijo, da je na embalaži zgoraj navedenih aerosolnih razpršilcev, preden se dajo v promet, vidno, čitljivo in neizbrisno označeno: 3. Z odstopanjem se odstavka 1 in 2 ne uporabljata za aerosolne razpršilce iz člena 8(1a) Direktive Sveta 75/324/EGS. (2). 4. Aerosolni razpršilci iz odstavkov 1 in 2 se ne dajejo v promet, če niso v skladu z navedenimi zahtevami. |
|
41. Heksakloroetan Št. CAS 67-72-1 Št. ES 200-666-4 |
Se ne daje v promet ali uporablja kot snov ali v zmeseh, kadar je snov ali zmes namenjena proizvodnji ali predelavi neželeznih kovin. |
|
▼M20 ————— |
|
|
43. Azo barvila |
1. Azo barvila, ki z redukcijsko cepitvijo ene ali več azo skupin lahko sproščajo enega ali več aromatskih aminov, navedenih v Dodatku 8, v zaznavnih koncentracijah, tj. nad 30 mg/kg (0,003 masnega %), v izdelkih ali v barvanih delih teh izdelkov, se po testnih metodah, navedenih v Dodatku 10, ne uporabljajo za tekstilne in usnjene izdelke, ki lahko prihajajo v neposreden ali daljši stik s človeško kožo ali ustno votlino, kot so: — oblačila, posteljnina, brisače, lasni vložki, lasulje, klobuki, pleničke in drugi higienski izdelki, spalne vreče, — obutev, rokavice, paščki za zapestne ure, torbice, denarnice/listnice, aktovke, prevleke za sedeže, denarnice, ki se nosijo okrog vratu, — tekstilne ali usnjene igrače in igrače, ki vsebujejo tekstilna in usnjena oblačila, — preje in blago, predvideno, da jih bo uporabljal končni potrošnik. 2. Poleg tega se tekstilni in usnjeni izdelki, navedeni v odstavku 1, ne dajejo v promet, če niso v skladu z zahtevami iz navedenega odstavka. 3. Azo barvil, navedenih na „Seznamu azo barvil“ v Dodatku 9, se ne daje v promet ali uporablja kot snovi ali v zmeseh v koncentracijah, višjih od 0,1 masnega %, kadar je snov ali zmes namenjena za barvanje tekstilnih in usnjenih izdelkov. |
|
▼M9 ————— |
|
|
45. Difenileter, oktabromo derivat C12H2Br8O |
1. Se ne daje v promet ali uporablja: — kot snov, — kot sestavina drugih snovi ali v zmeseh v koncentracijah, večjih od 0,1 masnega %. 2. Izdelkov se ne daje v promet, če izdelki ali njihovi ognjeodporni deli vsebujejo to snov v koncentracijah, večjih od 0,1 masnega %. 3. Z odstopanjem se odstavek 2 ne uporablja za: — izdelke, ki so se v Skupnosti uporabljali pred 15. avgustom 2004, — električno in elektronsko opremo iz Direktive 2002/95/ES. |
| 46. (a) Nonilfenol C6H4(OH)C9H19 Št. CAS 25154-52-3 Št. ES 246-672-0 (b) Nonilfenol etoksilati (C2H4O)nC15H24O |
Se ne dajejo v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh v koncentracijah, enakih večjih od 0,1 masnega %, za: 1. industrijsko in profesionalno čiščenje, razen: — za nadzorovane zaprte suhe kemijske čistilne sisteme, pri katerih se čistilna tekočina reciklira ali sežge, — za čistilne sisteme s posebno obdelavo, pri katerih se čistilna tekočina reciklira ali sežge; 2. čiščenje gospodinjstev; 3. tekstilno in usnjarsko predelavo, razen: — predelave brez izpusta v odpadno vodo, — sistemov s posebno obdelavo, kjer je tehnološka voda predhodno obdelana pred biološko obdelavo odpadne vode zaradi popolne odstranitve organske frakcije (razmaščevanje ovčje kože); 4. emulgatorje v kopelih za seske v kmetijstvu; 5. obdelavo kovin, razen: uporabe v nadzorovanih zaprtih sistemih, pri katerih se čistilna tekočina reciklira ali sežge; 6. izdelavo papirne kaše in papirja; 7. kozmetične proizvode; 8. druge proizvode za osebno nego, razen: spermicidov; 9. koformulanti v pesticidih in biocidih. Vendar ta omejitev ne velja za nacionalna dovoljenja za pesticide ali biocidne proizvode, ki vsebujejo nonilfenol etoksilate kot koformulante, izdana pred 17. julijem 2003, dokler njihova veljavnost ne poteče. |
|
47. Kromove VI spojine |
1. Cement in zmesi, ki vsebujejo cement, se ne dajejo v promet ali uporabljajo, če v hidratizirani obliki vsebujejo več kot 2 mg/kg (0,0002 %) topnega kroma VI, računano na skupno suho težo cementa. 2. Če so uporabljeni reducenti, brez poseganja v uporabo drugih določb Skupnosti o razvrščanju, pakiranju in označevanju snovi in zmesi dobavitelji zagotovijo, da se na embalaži cementa in zmesi, ki vsebujejo cement, preden se dajo v promet, vidno, čitljivo in neizbrisno označijo podatki o datumu pakiranja ter o pogojih in dovoljenem času shranjevanja, ustreznem za ohranjanje učinkovanja reducenta in ohranjanje vsebnosti topnega kroma VI pod mejo, ki je določena v odstavku 1. 3. Z odstopanjem se odstavka 1 in 2 ne uporabljata za dajanje v promet in uporabo pri nadzorovanih zaprtih in v celoti avtomatiziranih procesih, v katerih se cement in zmesi, ki vsebujejo cement, obdelujejo izključno s stroji in kjer stik s kožo ni mogoč. ►M20 4. Standard, ki ga je sprejel Evropski odbor za standardizacijo (CEN) za preskušanje vsebnosti vodotopnega kroma (VI) v cementu in zmeseh, ki vsebujejo cement, se uporablja kot preskusna metoda za dokazovanje skladnosti z odstavkom 1. ◄ ►M24 5. Usnjeni izdelki, ki pridejo v stik s kožo, se ne dajo na trg, kadar vsebujejo krom (VI) v koncentracijah, enakih ali večjih od 3 mg/kg (0,0003 mas. %), računano na skupno suho težo usnja. 6. Izdelki, ki vsebujejo dele iz usnja, ki pridejo v stik s kožo, se ne dajo na trg, kadar kateri koli taki deli vsebujejo krom (VI) v koncentracijah, enakih ali večjih od 3 mg/kg (0,0003 mas. %), računano na skupno suho težo navedenega dela iz usnja. 7. Odstavka 5 in 6 se ne uporabljata za dajanje na trg rabljenih izdelkov, ki so bili v končni uporabi v Uniji pred 1. majem 2015. ◄ |
|
48. Toluen Št. CAS 108-88-3 Št. ES 203-625-9 |
Se ne daje v promet ali uporablja kot snov ali v zmeseh v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %, kadar se snov ali zmes uporablja v lepilih ali barvah v razpršilu, namenjenih za prodajo širši javnosti. |
|
49. Triklorobenzen Št. CAS 120-82-1 Št. ES 204-428-0 |
Se ne daje v promet ali uporablja kot snov ali v zmeseh v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %, razen: — kot intermediat pri sintezi ali — kot topilo pri reakciji kloriranja v zaprtih kemijskih sistemih ali — pri izdelavi 1,3,5-triamino-2,4,6-trinitrobenzena (TATB). |
|
50. Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO) (a) Benzo[a]piren (BaP) Št. CAS 50-32-8 (b) Benzo[e]piren (BeP) Št. CAS 192-97-2 (c) Benzo[a]antracen (BaA) Št. CAS 56-55-3 (d) Krizen (CHR) Št. CAS 218-01-9 (e) Benzo[b]fluoranten (BbFA) Št. CAS 205-99-2 (f) Benzo[j]fluoranten (BjFA) Št. CAS 205-82-3 (g) Benzo[k]fluoranten (BkFA) Št. CAS 207-08-9 (h) Dibenzo[a, h]antracen (DBAhA) Št. CAS 53-70-3 |
1. Razteznih olj se od 1. januarja 2010 ne daje v promet ali uporablja za proizvodnjo pnevmatik ali delov pnevmatik, če vsebujejo: — več kot 1 mg/kg (0,0001 masnega %) BaP ali — več kot 10 mg/kg (0,001 masnega %) vseh navedenih PAO skupaj. Kot preskusna metoda za dokazovanje skladnosti z mejnimi vrednostmi iz prvega pododstavka se uporablja standard EN 16143:2013 (Naftni proizvodi – Določevanje benzo(a)pirena (BaP) in izbranih policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO) v polnilnih oljih – Postopek uporabe dvojnega LC-čiščenja in analize GC/MS). Do 23. septembra 2016 se šteje, da mejne vrednosti iz prvega pododstavka niso presežene, če je ekstrakt policikličnih aromatskih spojin (PCA) manjši od 3 masnih %, merjeno po standardu Inštituta za nafto IP 346:1998 (Določanje PCA v neuporabljenih mazalnih baznih oljih in naftnih frakcijah brez asfaltena – metoda refrakcijskega indeksa ekstrakcije dimetil sulfoksida), pod pogojem, da proizvajalec ali uvoznik vsakih šest mesecev ali po vsaki večji operativni spremembi,kar od tega je prej, izmeri skladnost z mejnimi vrednostmi BaP in navedenih PAO ter korelacijo med izmerjenimi vrednostmi z ekstraktom policikličnih aromatskih spojin. 2. Poleg tega se pnevmatik in profilov za obnovo, izdelanih po 1. januarju 2010, ne daje v promet, če vsebujejo raztezna olja, ki presegajo mejne vrednosti iz odstavka 1. Te omejitve se obravnavajo kot sprejete, če vulkanizirane gumijeve spojine ne presegajo mejne vrednosti 0,35 % Bay protonov, merjeno in izračunano po ISO 21461 (vulkanizirani gumi – določanje aromatskosti olja v vulkaniziranih gumijevih spojinah). 3. Z odstopanjem se odstavek 2 ne uporablja za obnovljene pnevmatike, če njihov profil ne vsebuje razteznih olj, ki presegajo mejne vrednosti iz odstavka 1. 4. V tem vnosu „pnevmatike“ pomenijo pnevmatike za vozila, zajeta v: — Direktivi 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (4), — Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot (5) ter — Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2002/24/ES z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil in o razveljavitvi Direktive Sveta 92/61/EGS (6). ►M23 5. Izdelki se ne dajejo v promet za prodajo širši javnosti, če kateri koli gumijast ali plastičen del izdelkov, ki pride v neposreden ter podaljšan ali kratkotrajen ponavljajoč stik s človeško kožo ali ustno votlino v normalnih ali razumno predvidljivih pogojih uporabe, vsebuje več kot 1 mg/kg (0,0001 mas. % te sestavine) katerega koli od naštetih PAO. Med take izdelke med drugim spadajo: — športna oprema, kot so kolesa, palice za golf, loparji, — gospodinjski pripomočki, vozički, hodulje, — orodje za domačo uporabo, — obleke, obutev, rokavice in športna oblačila, — pasovi za ure, zapestni trakovi, maske, naglavni trakovi. 6. Igrače, vključno z igračami za aktivnosti, in predmeti za nego otrok se ne dajejo v promet, če kateri koli gumijast ali plastičen del izdelkov, ki pride v neposreden ter podaljšan ali kratkotrajen ponavljajoč stik s človeško kožo ali ustno votlino v normalnih ali razumno predvidljivih pogojih uporabe, vsebuje več kot 0,5 mg/kg (0,00005 mas. % te sestavine) katerega koli od naštetih PAO. 7. Z odstopanjem od odstavkov 5 in 6 se ti odstavki ne uporabljajo za izdelke, ki se dajo v promet prvič pred 27. decembra 2015. 8. Komisija bo do 27. decembra 2017 preučila mejni vrednosti iz odstavkov 5 in 6 v luči novih znanstvenih spoznanj, med drugim o migraciji PAO z izdelkov iz navedenega odstavka in o alternativnih surovinah, ter po potrebi navedena odstavka ustrezno spremenila. ◄ |
|
51. Naslednji ftalati (ali druge številke CAS in ES, ki zajemajo to snov): (a) di(2-etilheksil) ftalat (DEHP) Št. CAS 117-81-7 Št. ES 204-211-0 (b) dibutil ftalat (DBP) Št. CAS 84-74-2 Št. ES 201-557-4 (c) benzil butil ftalat (BBP) Št. CAS 85-68-7 Št. ES 201-622-7 |
1. Se ne uporabljajo v igračah in izdelkih za nego otrok kot snovi ali v zmeseh v koncentracijah, večjih od 0,1 masnega % plastificiranega materiala. 2. Igrače in izdelki za nego otrok, ki vsebujejo ftalate v koncentracijah, večjih od 0,1 masnega % plastificiranega materiala, se ne dajejo v promet. ►M29 ◄ 4. V tem vnosu je „izdelek za nego otrok“ vsak izdelek, namenjen za lajšanje spanja, sproščanja, umivanja in hranjenja otrok ali za to, da ga otroci sesajo. |
|
52. Naslednji ftalati (ali druge številke CAS in ES, ki zajemajo to snov): (a) di-„izononil“ ftalat (DINP) Št. CAS 28553-12-0 in 68515-48-0 Št. ES 249-079-5 in 271-090-9 (b) di-„izodecil“ ftalat (DIDP) Št. CAS 26761-40-0 in 68515-49-1 Št. ES 247-977-1 in 271-091-4 (c) di-n-oktil ftalat (DNOP) Št. CAS 117-84-0 Št. ES 204-214-7 |
1. Se ne uporabljajo v igračah in izdelkih za nego otrok, ki jih otroci lahko dajejo v usta, kot snovi ali v zmeseh v koncentracijah, večjih od 0,1 masnega % plastificiranega materiala. ►C6 2. Takšne igrače in izdelki za nego otrok, ki vsebujejo te ftalate v koncentracijah, večjih od 0,1 masnega % plastificiranega materiala, se ne dajejo v promet. ◄ ►M29 ◄ 4. V tem vnosu je „izdelek za nego otrok“ vsak izdelek, namenjen za lajšanje spanja, sproščanja, umivanja in hranjenja otrok ali za to, da ga otroci sesajo. |
|
▼M9 ————— |
|
|
54. 2-(2-metoksietoksi)etanol (DEGME) Št. CAS 111-77-3 Št. ES 203-906-6 |
Se ne daje v promet po 27. juniju 2010 za prodajo širši javnosti kot sestavina barv, odstranjevalcev barv, čistil, samopolirnih emulzij ali talnih tesnilnih mas v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %. |
|
55. 2-(2-butoksietoksi)etanol (DEGBE) Št. CAS 112-34-5 Št. ES 203-961-6 |
1. Se ne daje prvič v promet po 27. juniju 2010 za prodajo širši javnosti kot sestavina barv v spreju ali čistilih v aerosolnih razpršilnikih v koncentracijah, enakih ali večjih od 3 masnih %. 2. Barve v spreju in čistila v aerosolnih razpršilnikih, ki vsebujejo DEGBE in ki niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet za prodajo širši javnosti po 27. decembru 2010. 3. Brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti o razvrščanju, pakiranju in označevanju snovi in zmesi dobavitelji zagotovijo, da se barve, ki vsebujejo DEGBE, razen barv v spreju, v koncentracijah, ki so enake ali večje od 3 masnih %, in se dajejo v promet za prodajo širši javnosti, preden se dajo v promet vidno, čitljivo in neizbrisno označijo do 27. decembra 2010, kot sledi: |
|
►M20 56. Metilendifenil diizocianat Št. CAS 26447-40-5 Št. ES 247-714-0 vključno z naslednjimi posameznimi izomeri: (a) 4,4’-metilendifenil diizocianat: Št. CAS 101-68-8 Št. ES 202-966-0 (b) 2,4’-metilendifenil diizocianat: Št. CAS 5873-54-1 Št. ES 227-534-9 (c) 2,2’-metilendifenil diizocianat: Št. CAS 2536-05-2 Št. ES 219-799-4 ◄ |
1. Se ne daje v promet po 27. decembru 2010 kot sestavina zmesi v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %, za prodajo širši javnosti, razen če dobavitelji zagotovijo, da preden se izdelki dajo v promet: (a) embalaža vsebuje zaščitne rokavice, ki so v skladu z Direktivo Sveta 89/686/EGS (9); (b) je embalaža brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti o razvrščanju, pakiranju in označevanju snovi in zmesi vidno, čitljivo in neizbrisno označena kot sledi: 2. Z odstopanjem se odstavek 1(a) ne uporablja za termoplastična lepila. |
|
57. Cikloheksan Št. CAS 110-82-7 Št. ES 203-806-2 |
1. Se ne daje prvič v promet po 27. juniju 2010 za prodajo širši javnosti kot sestavina kontaktnih lepil na osnovi neoprena v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega % v embalaži, večji od 350 g. 2. Kontaktna lepila na osnovi neoprena, ki vsebujejo cikloheksan in niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet za prodajo širši javnosti po 27. decembru 2010. 3. Brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti o razvrščanju, pakiranju in označevanju snovi in zmesi dobavitelji zagotovijo, da se kontaktna lepila na osnovi neoprena, ki vsebujejo cikloheksan v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %, ki se dajejo v promet in so dana v promet za prodajo širši javnosti po 27. decembru 2010, vidno, čitljivo in neizbrisno označijo, kot sledi: |
|
58. Amonijev nitrat (AN) Št. CAS 6484-52-2 Št. ES 229-347-8 |
1. Se ne daje prvič v promet po 27. juniju 2010 kot snov ali v zmeseh, ki vsebujejo več kot 28 masnih % dušika v obliki amonijevega nitrata, za uporabo kot trdno, enostavno ali sestavljeno gnojilo, razen če je gnojilo v skladu z določbami za gnojila iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (10). 2. Se ne daje v promet po 27. juniju 2010 kot snov ali v zmeseh, ki vsebujejo 16 masnih % ali več dušika v obliki amonijevega nitrata, razen za prodajo: (a) nadaljnjim uporabnikom in distributerjem, vključno s fizičnimi ali pravnimi osebami, ki imajo licenco ali dovoljenje v skladu z Direktivo Sveta 93/15/EGS (11); (b) kmetom za uporabo pri kmetijskih dejavnostih, s polnim ali skrajšanim delovnim časom, in ne nujno v razmerju s površino zemlje. V tem podstavku: (i) „kmet“ pomeni fizična ali pravna oseba oziroma združenje fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki je združenju in njenim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, katere kmetijsko gospodarstvo se nahaja na ozemlju Skupnosti, kot je navedeno v členu 299 Pogodbe, in ki opravlja kmetijsko dejavnost; (ii) „kmetijska dejavnost“ pomeni proizvodnja, vzreja ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, rejo živali in kmetijsko rejo živali ali ohranjanje zemljišča po dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih, kakor je določeno v členu 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 (12); (c) fizičnim ali pravnim osebam, ki opravljajo poklicne dejavnosti, kot so vrtnarstvo, vzgajanje rastlin v rastlinjakih, vzdrževanje parkov, vrtov ali športnih površin, gozdarstvo in druge podobne dejavnosti. 3. Za omejitve iz odstavka 2 pa lahko države članice zaradi socialno-ekonomskih razlogov do 1. julija 2014 uporabijo omejitev za do 20 masnih % dušika v obliki amonijevega nitrata za snovi in zmesi, dane v promet na njihovem ozemlju. O tem obvestijo Komisijo in druge države članice. |
|
59. Diklormetan št. CAS 75-09-2 Številka EC: 200-838-9 |
1. Odstranjevalci barve, ki vsebujejo diklorometan v koncentraciji, ki je enaka ali večja od 0,1 mas. %: (a) se po 6. decembru 2010 ne dajo prvič v promet za oskrbo širše javnosti ali poklicnih uporabnikov; (b) se po 6. decembru 2011 ne dajo v promet za oskrbo širše javnosti ali poklicnih uporabnikov; (c) jih po 6. juniju 2012 ne uporabljajo poklicni uporabniki. V tem vnosu: (i) „poklicni uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, vključno z delavci in samozaposlenimi delavci, ki odstranjujejo barve pri svoji poklicni dejavnosti zunaj industrijskih obratov; (ii) „industrijski obrat“ pomeni obrat, v katerem se opravlja dejavnost odstranjevanja barve. 2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice na svojem ozemlju in za nekatere dejavnosti posebej usposobljenim poklicnim uporabnikom dovolijo uporabo odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, ter lahko dovolijo dajanje takšnih odstranjevalcev barve na trg za oskrbo navedenih poklicnih uporabnikov. Države članice, ki uporabijo to odstopanje, določijo ustrezne predpise za zaščito zdravja in varnosti poklicnih uporabnikov odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, ter o teh predpisih obvestijo Komisijo. Navedene določbe vključujejo zahtevo, da mora imeti poklicni uporabnik pooblastilo, ki ga priznava država članica, v kateri navedeni poklicni uporabnik opravlja dejavnost, ali drugo dokumentirano dokazilo v ta namen, ali da ga navedena država članica kako drugače pooblasti, s čimer lahko dokaže, da je ustrezno usposobljen in zmožen za varno uporabo odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan. Komisija pripravi seznam držav članic, ki uporabijo odstopanje iz tega odstavka, ter ga objavi na internetu. 3. Poklicni uporabniki, za katere velja odstopanje iz odstavka 2, opravljajo dejavnost samo v državah članicah, ki uporabljajo to odstopanje. Usposabljanje iz odstavka 2 obsega vsaj: (a) ozaveščanje o tveganjih za zdravje ter njihovo ocenjevanje in obvladovanje, vključno z informacijami o obstoječih nadomestnih sredstvih ali postopkih, ki so ob upoštevanju pogojev uporabe manj nevarni za zdravje in varnost delavcev; (b) uporabo ustreznega prezračevanja; (c) uporabo ustrezne osebne zaščitne opreme, ki je v skladu z Direktivo Sveta 89/686/EGS. Delodajalci in samozaposleni dajo prednost zamenjavi diklorometana s kemičnim sredstvom ali postopkom, ki ob upoštevanju pogojev uporabe ne pomeni tveganja ali pomeni manjše tveganje za zdravje in varnost delavcev. Poklicni uporabnik v praksi izvaja vse ustrezne varnostne ukrepe, vključno z uporabo osebne zaščitne opreme. 4. Brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti na področju zaščite delavcev se lahko odstranjevalci barve, ki vsebujejo diklorometan v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 mas. %, uporabljajo v industrijskih obratih, če so izpolnjeni vsaj naslednji minimalni pogoji: (a) učinkovito prezračevanje v vseh prostorih in področjih dela, zlasti pri mokri obdelavi in sušenju obdelanih predmetov: lokalno izpušno prezračevanje v bazenih skupaj s prisilnim prezračevanjem v navedenih prostorih in območjih, da se čim bolj zmanjša izpostavljenost in, kjer je to tehnično izvedljivo, zagotovi skladnost z ustreznimi omejitvami poklicne izpostavljenosti; (b) ukrepi za zmanjševanje izhlapevanja iz bazenov: bazeni za odstranjevanje so pokriti, razen med nakladanjem ali razkladanjem; ustrezne naprave in površine za nakladanje in razkladanje v bazenih za odstranjevanje; bazeni za pranje z vodo ali slanico za odstranjevanje ostankov topila po odstranjevanju barve; (c) ukrepi za varno ravnanje z diklorometanom v bazenih za odstranjevanje: črpalke in cevi za dovod in odvod odstranjevalca barve v bazenih za odstranjevanje; ustrezne naprave in postopki za varno čiščenje bazenov in odstranjevanje usedlin; (d) osebna zaščitna oprema, ki je v skladu z Direktivo 89/686/EGS in vključuje: ustrezne zaščitne rokavice, zaščitna očala in zaščitno obleko; primerno zaščitno dihalno opremo, kadar ni mogoče drugače zagotoviti skladnosti z ustreznimi omejitvami poklicne izpostavljenosti; (e) delavcem se zagotovijo zadostne informacije, navodila in usposabljanje v zvezi z uporabo takšne opreme. 5. Brez poseganja v druge predpise Skupnosti o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi in mešanic, so odstranjevalci barve, ki vsebujejo diklorometan v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 mas. %, do 6. decembra 2011 vidno, berljivo in neizbrisno označeni z naslednjim besedilom: „Uporaba dovoljena samo v industriji in pooblaščenim poklicnim uporabnikom v nekaterih državah članicah EU – preverite, kje je uporaba dovoljena.“ |
|
60. Akrilamid Št. CAS 79-06-1 |
Se ne daje v promet ali uporablja kot snov ali kot sestavina zmesi v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %, za uporabe fugirnih mas po 5. novembru 2012. |
|
61. Dimetil fumarat (DMF) Št. CAS 624-49-7 Št. ES 210-849-0 |
Se ne uporablja v izdelkih ali njihovih delih v koncentracijah, višjih od 0,1 mg/kg. Izdelki ali njihovi deli, ki vsebujejo DMF v koncentracijah, višjih od 0,1 mg/kg, se ne dajejo v promet. |
|
63. Svinec Št. CAS 7439-92-1 Št. ES 231-100-4 in njegove spojine |
1. Se ne daje v promet ali uporablja v katerem koli delu nakita, če je koncentracija svinca (izraženega kot kovina) v takem delu 0,05 mas. % ali več. 2. V odstavku 1: (i) „nakit“ vključuje nakit in imitacijo nakita ter modne dodatke za lase, vključno z: (a) zapestnicami, ogrlicami in prstani; (b) nakitom za piercing; (c) zapestnimi urami in zapestnim nakitom; (d) broškami in zapestnimi gumbi; (ii) „kateri koli del“ vključuje materiale, iz katerih je nakit izdelan, in posamezne sestavne dele nakita. 3. Odstavek 1 se uporablja tudi za posamezne dele, če se dajejo v promet ali uporabljajo za izdelavo nakita. 4. Z odstopanjem se odstavek 1 ne uporablja za: (a) kristalno steklo, kakor je opredeljeno v Prilogi I (kategorije 1, 2, 3 in 4) k Direktivi Sveta 69/493/EGS (14); (b) notranje sestavne dele zapestnih in žepnih ur, ki so potrošnikom nedostopni; (c) nesintetične ali rekonstruirane drage in poldrage kamne (oznaka KN 7103 v skladu z Uredbo (EGS) št. 2658/87), razen če so bili obdelani s svincem ali njegovimi spojinami ali zmesmi, ki vsebujejo te snovi; (d) emajle, opredeljene kot steklaste zmesi, ki izhajajo iz taljenja, vitrifikacije ali sintranja mineralov pri temperaturi najmanj 500 °C. 5. Z odstopanjem se odstavek 1 ne uporablja za nakit, prvič dan v promet pred 9. oktobrom 2013, in nakit, izdelan pred 10. decembrom 1961. ►M30 6. Komisija do 9. oktobra 2017 ponovno oceni odstavke 1 do 5 tega vnosa glede na nova znanstvena spoznanja, vključno s tistimi o razpoložljivosti nadomestnih materialov in migraciji svinca iz izdelkov iz odstavka 1, ter ga po potrebi ustrezno spremeni. ◄ ►M30 7. Se ne daje v promet ali uporablja v izdelkih, dobavljenih za splošno uporabo, če je koncentracija svinca (izraženega kot kovina) v navedenih izdelkih ali njihovih dostopnih delih 0,05 mas. % ali več ter če otroci navedene izdelke ali njihove dostopne dele v običajnih ali razumno predvidljivih pogojih uporabe lahko dajejo v usta. Navedena mejna vrednost se ne uporablja, če je mogoče dokazati, da stopnja sproščanja svinca iz navedenega izdelka ali katerega koli dostopnega dela izdelka, prevlečenega ali neprevlečenega, ne presega 0,05 μg/cm2 na uro (kar je enakovredno 0,05 μg/g/h), in pri prevlečenih izdelkih, da prevleka zagotavlja, da ta stopnja sproščanja svinca pri običajnih ali razumno predvidljivih pogojih uporabe izdelka ni presežena vsaj za obdobje dveh let. Za namene tega odstavka se šteje, da lahko otroci dajejo v usta izdelek ali dostopni del izdelka, če je v eni dimenziji manjši od 5 cm ali ima odstranljivi ali štrleči del navedene velikosti. 8. Z odstopanjem se odstavek 7 ne uporablja za: (a) nakit iz odstavka 1; (b) kristalno steklo, kakor je opredeljeno v Prilogi I (kategorije 1, 2, 3 in 4) k Direktivi 69/493/EGS; (c) nesintetične ali rekonstruirane drage in poldrage kamne (oznaka KN 7103 v skladu z Uredbo (EGS) št. 2658/87), razen če so bili obdelani s svincem ali njegovimi spojinami ali zmesmi, ki vsebujejo te snovi; (d) emajle, opredeljene kot steklaste zmesi, ki izhajajo iz taljenja, vitrifikacije ali sintranja mineralov pri temperaturi najmanj 500 °C; (e) ključe, ključavnice, vključno z žabicami; (f) glasbene instrumente; (g) izdelke ali dele izdelkov, ki vključujejo medeninaste zlitine, če koncentracija svinca (izraženega kot kovina) v medeninasti zlitini ne presega 0,5 mas. %; (h) konice pisal; (i) izdelke, povezane z vero; (j) prenosne cink-ogljikove baterije in gumbaste celice; (k) izdelke, ki spadajo v področje uporabe: (i) Direktive 94/62/ES; (ii) Uredbe (ES) št. 1935/2004; (iii) Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15); (iv) Direktive 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (16). 9. Komisija do 1. julija 2019 ponovno oceni odstavek 7 in odstavek 8(e), (f), (i) in (j) tega vnosa glede na nova znanstvena spoznanja, vključno s tistimi o razpoložljivosti nadomestnih materialov in migraciji svinca iz izdelkov iz odstavka 7, vključno z zahtevo o celovitosti prevleke, ter ju po potrebi ustrezno spremeni. 10. Z odstopanjem se odstavek 7 ne uporablja za izdelke, prvič dane v promet pred 1. junijem 2016. ◄ |
|
64. 1,4-diklorobenzen Št. CAS 106-46-7 Št. ES 203-400-5 |
Se ne daje na trg ali uporablja kot snov ali kot sestavina zmesi v koncentracijah, enakih ali večjih od 1 mas. %, kadar je snov ali zmes dana na trg za uporabo ali se uporablja kot osvežilec zraka ali dezodorant v straniščih, domovih, pisarnah ali drugih zaprtih javnih prostorih. |
|
(1) UL L 256, 7.9.1987, str. 42. (2) UL L 147, 9.6.1975, str. 40. (3) UL L 37, 13.2.2003, str. 19. (4) UL L 263, 9.10.2007, str. 1. (5) UL L 171, 9.7.2003, str. 1. (6) UL L 124, 9.5.2002, str. 1. (7) UL L 24, 29.1.2008, str. 8. (8) UL L 104, 8.4.2004, str. 1. (9) UL L 399, 30.12.1989, str. 18. (10) UL L 304, 21.11.2003, str. 1. (11) UL L 121, 15.5.1993, str. 20. (12) UL L 270, 21.10.2003, str. 1. (13) UL L 365, 31.12.1994, str. 10. (14) UL L 326, 29.12.1969, str. 36. (15) Direktiva 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (UL L 170, 30.6.2009, str. 1). (16) Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 174, 1.7.2011, str. 88). |
|
V skladu s členom 69 te uredbe se odstopanje, odobreno v odstavku 4, pregleda do 31. decembra 2017 zlasti zato, da se zmanjša mejna vrednost za kadmij in ponovno oceni odstopanje za področja uporabe iz točk (a) do (e).
Dodatki 1 do 6
UVODNA BESEDA
Obrazložitve naslovov stolpcev:
Snovi:
Ime ustreza Mednarodni kemijski opredelitvi, ki se uporablja za snovi iz dela 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi in zmesi, spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES in spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006.
Kadar je mogoče, se snovi označijo s svojimi IUPAC imeni. Pri snoveh, ki so navedene na seznamu EINECS (Evropski seznam obstoječih komercialnih kemičnih snovi) ali ELINCS (Evropski seznam prijavljenih kemičnih snovi) ali na seznamu NLP (Ne več polimeri), se za označitev uporabijo imena s teh seznamov. Včasih se lahko dodajo druga imena, kot so običajna ali pogosta imena. Kadar je mogoče, se sredstva za zaščito rastlin in biocidi označijo s svojimi ISO imeni.
Vnosi za skupine snovi:
V del 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 so vključeni številni skupni vnosi. V teh primerih se uporabljajo zahteve za razvrstitev za vse snovi, zajete v opisu.
Včasih se za posebne snovi, ki so zajete v skupnem vnosu, uporabljajo zahteve za razvrstitev. V tem primeru se v del 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 za snov ali skupni vnos doda izraz, razen za tiste, opredeljene drugje v Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008.
Včasih je lahko posamezna snov zajeta v večih vnosih. V tem primeru razvrstitev snovi odraža razvrstitev vsakega skupnega vnosa. Kadar je za isto nevarno snov več različnih opredelitev, se uporablja najnevarnejša.
Število indeks:
Število indeks je identifikacijska koda, ki je snovi dodeljena v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008. V Dodatku so snovi uvrščene na seznam po tem indeksnem številu.
Število ES:
Število ES, tj. število EINECS, ELINCS ali NLP, je uradno število snovi v Evropski uniji. Število EINECS je navedeno v Evropskem seznamu obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS). Število ELINCS je navedeno v Evropskem seznamu prijavljenih kemičnih snovi (ELINCS). Število NLP je navedeno v seznamu snovi, ki niso več polimeri. Te sezname objavlja Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti.
Število ES je sedemmestna števila v obliki XXX-XXX-X, ki se začne z 200-001-8 (EINECS), 400-010-9 (ELINCS) ali 500-001-0 (NLP). Število je označeno v stolpcu „št. ES“.
Število CAS:
Števila CAS (Chemical Abstract Service) za snovi so bila določena kot pomoč pri njihovi identifikaciji.
V delu 1 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 je celotno besedilo opomb.
Opombe, ki jih je treba upoštevati v tej uredbi, so:
Opomba A:
Brez poseganja v člen 17(2) Uredbe (ES) št. 1272/2008 mora biti na etiketi ime snovi navedeno v obliki enega od poimenovanj, ki jih navaja del 3 Priloge VI k navedeni uredbi.
V navedenem delu je v nekaterih primerih uporabljen splošen opis, npr. „… spojine“ ali „… soli“. V tem primeru mora dobavitelj, ki takšno snov daje v promet, na etiketi navesti njeno pravilno kemijsko ime, pri čemer je treba ustrezno upoštevati oddelek 1.1.1.4 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008.
Opomba B:
Nekatere snovi (kisline, baze itd.) se dajejo v promet kot vodne raztopine v različnih koncentracijah in se zato zanje zahteva drugačno razvrščanje in označevanje, saj se nevarnost spreminja z različnimi koncentracijami.
Opomba C:
Nekatere organske snovi se lahko dajejo v promet v posebni izomerni obliki ali kot zmes več izomerov.
Opomba D:
Nekatere snovi, ki lahko spontano polimerizirajo ali se hitro razgradijo, se navadno dajejo v promet v stabilizirani obliki. V del 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 so vključene v tej obliki.
Vendar so takšne snovi včasih dane v promet v nestabilizirani obliki. V tem primeru mora dobavitelj, ki takšno snov daje v promet, za imenom snovi na etiketi navesti še besedo „nestabilizirano“.
Opomba J:
Razvrstitev kot rakotvorna ali mutagena snov ni potrebna, če je razvidno, da je masni delež benzena v snovi manjši od 0,1 % m/m (št. ES 200-753-7).
Opomba K:
Razvrstitev kot rakotvorna ali mutagena snov ni potrebna, če je razvidno, da je masni delež 1,3-butadiena v snovi manjši od 0,1 % m/m (št. ES 203-450-8).
Opomba L:
Razvrstitev kot rakotvorna snov ni potrebna, če je razvidno, da je masni delež ekstrakta DMSO v snovi manjši od 3 %, izmerjeno z IP 346.
Opomba M:
Razvrstitev kot rakotvorna snov ni potrebna, če je razvidno, da je masni delež benzo[a]pirena v snovi manjši od 0,005 % m/m (št. ES 200-028-5).
Opomba N:
Razvrstitev kot rakotvorna snov ni potrebna, če je poznan celotni postopek rafiniranja in je razvidno, da snov, iz katere se proizvaja, ni rakotvorna.
Opomba P:
Razvrstitev kot rakotvorna ali mutagena snov ni potrebna, če je razvidno, da je masni delež benzena v snovi manjši od 0,1 % m/m (št. ES 200-753-7).
Opomba R:
Razvrstitev kot rakotvorna snov ni potrebna za vlakna, pri katerih je dolžinsko tehtan srednji geometrični premer, zmanjšan za dve standardni napaki, večji od 6 μm.
Dodatek 1
Vnos 28 – rakotvorne snovi: skupina 1A (preglednica 3.1)/skupina 1 (preglednica 3.2)
|
Snovi |
Število indeks |
Število ES |
Število CAS |
Opombe |
|
Kromov (VI) trioksid |
024-001-00-0 |
215-607-8 |
1333-82-0 |
►M5 E ◄ |
|
Cinkovi kromati, vključno s cinkovim kalijevim kromatom |
024-007-00-3 |
|
|
|
|
Nikljev monoksid; [1] |
028-003-00-2 |
215-215-7 [1] |
1313-99-1 [1] |
|
|
Nikljev oksid; [2] |
234-323-5 [2] |
11099-02-8 [2] |
||
|
Bunsenit; [3] |
- [3] |
34492-97-2 [3] |
||
|
Nikljev dioksid |
028-004-00-8 |
234-823-3 |
12035-36-8 |
|
|
Dinikljev trioksid |
028-005-00-3 |
215-217-8 |
1314-06-3 |
|
|
Nikljev(II) sulfid; [1] |
028-006-00-9 |
240-841-2 [1] |
16812-54-7 [1] |
|
|
Nikljev sulfid; [2] |
234-349-7 [2] |
11113-75-0 [2] |
||
|
Millerit; [3] |
- [3] |
1314-04-1 [3] |
||
|
Trinikljev disulfid; |
028-007-00-4 |
|
|
|
|
Nikljev subsulfid; [1] |
234-829-6 [1] |
12035-72-2 [1] |
||
|
Heazlewoodit; [2] |
- [2] |
12035-71-1 [2] |
||
|
Nikljev dihidroksid; [1] |
028-008-00-X |
235-008-5 [1] |
12054-48-7 [1] |
|
|
Nikljev hidroksid; [2] |
234-348-1 [2] |
11113-74-9 [2] |
||
|
Nikljev sulfat |
028-009-00-5 |
232-104-9 |
7786-81-4 |
|
|
Nikljev karbonat; |
028-010-00-0 |
|
|
|
|
Bazični nikljev karbonat; |
|
|
||
|
Ogljikova kislina, nikljeva (2+) sol; [1] |
222-068-2 [1] |
3333-67-3 [1] |
||
|
Ogljikova kislina, nikljeva sol; [2] |
240-408-8 [2] |
16337-84-1 [2] |
||
|
[μ-[karbonato(2-)-O:O’]]dihidroksitrinikelj; [3] |
265-748-4 [3] |
65405-96-1 [3] |
||
|
[karbonato(2-)] tetrahidroksitrinikelj; [4] |
235-715-9 [4] |
12607-70-4 [4] |
||
|
Nikljev diklorid |
028-011-00-6 |
231-743-0 |
7718-54-9 |
|
|
Nikljev dinitrat; [1] |
028-012-00-1 |
236-068-5 [1] |
13138-45-9 [1] |
|
|
Dušikova kislina, nikljeva sol; [2] |
238-076-4 [2] |
14216-75-2 [2] |
||
|
Nikljev kamen |
028-013-00-7 |
273-749-6 |
69012-50-6 |
|
|
Mulji in gošče iz elektrolizne rafinacije bakra, razbakreni, nikljev sulfat |
028-014-00-2 |
295-859-3 |
92129-57-2 |
|
|
Mulji in gošče iz elektrolizne rafinacije bakra, razbakreni |
028-015-00-8 |
305-433-1 |
94551-87-8 |
|
|
Nikljev diperklorat; Perklorova kislina, nikljeva(II) sol |
028-016-00-3 |
237-124-1 |
13637-71-3 |
|
|
Nikelj-dikalijev bis(sulfat); [1] |
028-017-00-9 |
237-563-9 [1] |
13842-46-1 [1] |
|
|
Diamonij-nikljev bis(sulfat); [2] |
239-793-2 [2] |
15699-18-0 [2] |
||
|
Nikljev bis(sulfamidat); Nikljev sulfamat |
028-018-00-4 |
237-396-1 |
13770-89-3 |
|
|
Nikljev bis(tetrafluoroborat) |
028-019-00-X |
238-753-4 |
14708-14-6 |
|
|
Nikljev diformat; [1] |
028-021-00-0 |
222-101-0 [1] |
3349-06-2 [1] |
|
|
Mravljična kislina, nikljeva sol; [2] |
239-946-6 [2] |
15843-02-4 [2] |
||
|
Mravljična kislina, baker-nikljeva sol; [3] |
268-755-0 [3] |
68134-59-8 [3] |
||
|
Nikljev di(acetat); [1] |
028-022-00-6 |
206-761-7 [1] |
373-02-4 [1] |
|
|
Nikljev (acetat); [2] |
239-086-1 [2] |
14998-37-9 [2] |
||
|
Nikljev dibenzoat |
028-024-00-7 |
209-046-8 |
553-71-9 |
|
|
Nikljev bis(4-cikloheksilbutirat) |
028-025-00-2 |
223-463-2 |
3906-55-6 |
|
|
Nikljev(II) stearat; Nikljev(II) oktadekanoat |
028-026-00-8 |
218-744-1 |
2223-95-2 |
|
|
Nikljev dilaktat |
028-027-00-3 |
— |
16039-61-5 |
|
|
Nikljev(II) oktanoat |
028-028-00-9 |
225-656-7 |
4995-91-9 |
|
|
Nikljev difluorid; [1] |
028-029-00-4 |
233-071-3 [1] |
10028-18-9 [1] |
|
|
Nikljev dibromid; [2] |
236-665-0 [2] |
13462-88-9 [2] |
||
|
Nikljev dijodid; [3] |
236-666-6 [3] |
13462-90-3 [3] |
||
|
Nikelj-kalijev fluorid; [4] |
- [4] |
11132-10-8 [4] |
||
|
Nikljev heksafluorosilikat |
028-030-00-X |
247-430-7 |
26043-11-8 |
|
|
Nikljev selenat |
028-031-00-5 |
239-125-2 |
15060-62-5 |
|
|
Nikljev hidrogenfosfat; [1] |
028-032-00-0 |
238-278-2 [1] |
14332-34-4 [1] |
|
|
Nikljev bis(dihidrogen fosfat); [2] |
242-522-3 [2] |
18718-11-1 [2] |
||
|
Trinikljev bis(ortofosfat); [3] |
233-844-5 [3] |
10381-36-9 [3] |
||
|
Dinikljev difosfat; [4] |
238-426-6 [4] |
14448-18-1 [4] |
||
|
Nikljev bis(fosfinat); [5] |
238-511-8 [5] |
14507-36-9 [5] |
||
|
Nikljev fosfinat; [6] |
252-840-4 [6] |
36026-88-7 [6] |
||
|
Fosforjeva kislina, kalcijeva nikljeva sol; [7] |
- [7] |
17169-61-8 [7] |
||
|
Difosforjeva kislina, nikljeva(II) sol; [8] |
- [8] |
19372-20-4 [8] |
||
|
Diamonij-nikljev heksacianoferat |
028-033-00-6 |
— |
74195-78-1 |
|
|
Nikljev dicianid |
028-034-00-1 |
209-160-8 |
557-19-7 |
|
|
Nikljev kromat |
028-035-00-7 |
238-766-5 |
14721-18-7 |
|
|
Nikljev(II) silikat; [1] |
028-036-00-2 |
244-578-4 [1] |
21784-78-1 [1] |
|
|
Dinikljev ortosilikat; [2] |
237-411-1 [2] |
13775-54-7 [2] |
||
|
Nikljev silikat (3:4); [3] |
250-788-7 [3] |
31748-25-1 [3] |
||
|
Silicijeva kislina, nikljeva sol; [4] |
253-461-7 [4] |
37321-15-6 [4] |
||
|
Trihidrogen hidroksibis[ortosilikato(4)]trinikelat(3-) [5] |
235-688-3 [5] |
12519-85-6 [5] |
||
|
Dinikljev heksacianoferat |
028-037-00-8 |
238-946-3 |
14874-78-3 |
|
|
Trinikljev bis(arzenat); Nikljev(II) arzenat |
028-038-00-3 |
236-771-7 |
13477-70-8 |
|
|
Nikljev oksalat; [1] |
028-039-00-9 |
208-933-7 [1] |
547-67-1 [1] |
|
|
Oksalna kislina, nikljeva sol; [2] |
243-867-2 [2] |
20543-06-0 [2] |
||
|
Nikljev telurid |
028-040-00-4 |
235-260-6 |
12142-88-0 |
|
|
Trinikljev tetrasulfid |
028-041-00-X |
— |
12137-12-1 |
|
|
Trinikljev bis(arzenit); |
028-042-00-5 |
— |
74646-29-0 |
|
|
Kobalt-nikljev siv periklaz; |
028-043-00-0 |
|
|
|
|
C.l. Pigment Black 25; |
|
|
||
|
C.l. 77332; [1] |
269-051-6 [1] |
68186-89-0 [1] |
||
|
Kobalt-nikljev dioksid; [2] |
261-346-8 [2] |
58591-45-0 [2] |
||
|
Kobalt-nikljev oksid; [3] |
- [3] |
12737-30-3 [3] |
||
|
Nikelj-kositrov trioksid; Nikljev stanat |
028-044-00-6 |
234-824-9 |
12035-38-0 |
|
|
Nikelj-triuranov dekaoksid |
028-045-00-1 |
239-876-6 |
15780-33-3 |
|
|
Nikljev ditiocianat |
028-046-00-7 |
237-205-1 |
13689-92-4 |
|
|
Nikljev dikromat |
028-047-00-2 |
239-646-5 |
15586-38-6 |
|
|
Nikljev(II) selenit |
028-048-00-8 |
233-263-7 |
10101-96-9 |
|
|
Nikljev selenid |
028-049-00-3 |
215-216-2 |
1314-05-2 |
|
|
Silicijeva kislina, svinec-nikljeva sol; |
028-050-00-9 |
— |
68130-19-8 |
|
|
Nikljev diarzenid; [1] |
028-051-00-4 |
235-103-1 [1] |
12068-61-0 [1] |
|
|
Nikljev arzenid; [2] |
248-169-1 [2] |
27016-75-7 [2] |
||
|
Nikelj-barij-titanova priderit svetlo rumena; |
028-052-00-X |
271-853-6 |
68610-24-2 |
|
|
C.l. Pigment Yellow 157; |
|
|
||
|
C.l. 77900 |
|
|
||
|
Nikljev diklorat; [1] |
028-053-00-5 |
267-897-0 [1] |
67952-43-6 [1] |
|
|
Nikljev dibromat; [2] |
238-596-1 [2] |
14550-87-9 [2] |
||
|
Etil hidrogen sulfat, nikljeva(II) sol; [3] |
275-897-7 [3] |
71720-48-4 [3] |
||
|
Nikljev(II) trifluoroacetat; [1] |
028-054-00-0 |
240-235-8 [1] |
16083-14-0 [1] |
|
|
Nikljev(II) propionat; [2] |
222-102-6 [2] |
3349-08-4 [2] |
||
|
Nikljev bis(benzensulfonat); [3] |
254-642-3 [3] |
39819-65-3 [3] |
||
|
Nikljev(II) hidrogen citrat; [4] |
242-533-3 [4] |
18721-51-2 [4] |
||
|
Citronska kislina, amonij-nikljeva sol; [5] |
242-161-1 [5] |
18283-82-4 [5] |
||
|
Citronska kislina, nikljeva sol; [6] |
245-119-0 [6] |
22605-92-1 [6] |
||
|
Nikljev bis(2-etilheksanoat); [7] |
224-699-9 [7] |
4454-16-4 [7] |
||
|
2-etilheksanojska kislina, nikljeva sol; [8] |
231-480-1 [8] |
7580-31-6 [8] |
||
|
Dimetilheksanojska kislina, nikljeva sol; [9] |
301-323-2 [9] |
93983-68-7 [9] |
||
|
Nikljev(II) izooktanoat; [10] |
249-555-2 [10] |
29317-63-3 [10] |
||
|
Nikljev izooktanoat; [11] |
248-585-3 [11] |
27637-46-3 [11] |
||
|
Nikljev bis(izononanoat); [12] |
284-349-6 [12] |
84852-37-9 [12] |
||
|
Nikljev(II) neodekanoat; [13] |
300-094-6 [13] |
93920-10-6 [13] |
||
|
Nikljev(II) izodekanoat; [14] |
287-468-1 [14] |
85508-43-6 [14] |
||
|
Nikljev(II) neodekanoat; [15] |
287-469-7 [15] |
85508-44-7 [15] |
||
|
Neodekanojska kislina, nikljeva sol; [16] |
257-447-1 [16] |
51818-56-5 [16] |
||
|
Nikljev(II) neoundekanoat; [17] |
300-093-0 [17] |
93920-09-3 [17] |
||
|
Bis(D-glukonato-O1,O2)nikelj; [18] |
276-205-6 [18] |
71957-07-8 [18] |
||
|
Nikljev 3,5-bis(terc-butil)-4-hidroksibenzoat (1:2); [19] |
258-051-1 [19] |
52625-25-9 [19] |
||
|
Nikljev(II) palmitat; [20] |
237-138-8 [20] |
13654-40-5 [20] |
||
|
(2-etilheksanoato-O)(izononanoato-O)nikelj; [21] |
287-470-2 [21] |
85508-45-8 [21] |
||
|
(izononanoato-O)(izooktanoato-O)nikelj; [22] |
287-471-8 [22] |
85508-46-9 [22] |
||
|
(izooktanoato-O)(neodekanoato-O)nikelj; [23] |
284-347-5 [23] |
84852-35-7 [23] |
||
|
(2-etilheksanoato-O)(izodekanoato-O)nikelj; [24] |
284-351-7 [24] |
84852-39-1 [24] |
||
|
(2-etilheksanoato-O)(neodekanoato-O)nikelj; [25] |
285-698-7 [25] |
85135-77-9 [25] |
||
|
(izodekanoato-O)(izooktanoato-O)nikelj; [26] |
285-909-2 [26] |
85166-19-4 [26] |
||
|
(izodekanoato-O)(izononanoato-O)nikelj; [27] |
284-348-0 [27] |
84852-36-8 [27] |
||
|
(izononanoato-O)(neodekanoato-O)nikelj; [28] |
287-592-6 [28] |
85551-28-6 [28] |
||
|
Maščobne kisline, C6-19-razvejene, nikljeve soli; [29] |
294-302-1 [29] |
91697-41-5 [29] |
||
|
Maščobne kisline, C8-18 and C18-nenasičene, nikljeve soli; [30] |
283-972-0 [30] |
84776-45-4 [30] |
||
|
2,7-naftalendisulfonska kislina, nikljeva(II) sol; [31] |
- [31] |
72319-19-8 [31] |
||
|
Nikljev(II) sulfit; [1] |
028-055-00-6 |
231-827-7 [1] |
7757-95-1 [1] |
|
|
Nikelj-telurjev trioksid; [2] |
239-967-0 [2] |
15851-52-2 [2] |
||
|
Nikelj-telurjev tetraoksid; [3] |
239-974-9 [3] |
15852-21-8 [3] |
||
|
Molibden-nikljev hidroksid oksid fosfat; [4] |
268-585-7 [4] |
68130-36-9 [4] |
||
|
Nikljev borid (NiB); [1] |
028-056-00-1 |
234-493-0 [1] |
12007-00-0 [1] |
|
|
Dinikljev borid; [2] |
234-494-6 [2] |
12007-01-1 [2] |
||
|
Trinikljev borid; [3] |
234-495-1 [3] |
12007-02-2 [3] |
||
|
Nikljev borid; [4] |
235-723-2 [4] |
12619-90-8 [4] |
||
|
Dinikljev silicid; [5] |
235-033-1 [5] |
12059-14-2 [5] |
||
|
Nikljev disilicid; [6] |
235-379-3 [6] |
12201-89-7 [6] |
||
|
Dinikljev fosfid; [7] |
234-828-0 [7] |
12035-64-2 [7] |
||
|
Nikelj-borov fosfid; [8] |
- [8] |
65229-23-4 [8] |
||
|
Dialuminij-nikljev tetraoksid; [1] |
028-057-00-7 |
234-454-8 [1] |
12004-35-2 [1] |
|
|
Nikelj-titanov trioksid; [2] |
234-825-4 [2] |
12035-39-1 [2] |
||
|
Nikelj-titanov oksid; [3] |
235-752-0 [3] |
12653-76-8 [3] |
||
|
Nikelj-divanadijev heksaoksid; [4] |
257-970-5 [4] |
52502-12-2 [4] |
||
|
Kobalt-dimolibden-nikljev oktaoksid; [5] |
268-169-5 [5] |
68016-03-5 [5] |
||
|
Nikelj-cirkonijev trioksid; [6] |
274-755-1 [6] |
70692-93-2 [6] |
||
|
Molibden-nikljev tetraoksid; [7] |
238-034-5 [7] |
14177-55-0 [7] |
||
|
Nikelj-volframov tetraoksid; [8] |
238-032-4 [8] |
14177-51-6 [8] |
||
|
Olivin, nikelj zeleno; [9] |
271-112-7 [9] |
68515-84-4 [9] |
||
|
Litij-nikljev dioksid; [10] |
- [10] |
12031-65-1 [10] |
||
|
Molibden-nikljev oksid; [11] |
- [11] |
12673-58-4 [11] |
||
|
Kobalt-litij-nikljev oksid; |
028-058-00-2 |
442-750-5 |
— |
|
|
Diarzenov trioksid; arzenov trioksid |
033-003-00-0 |
215-481-4 |
1327-53-3 |
|
|
Arzenov pentaoksid; arzenov oksid |
033-004-00-6 |
215-116-9 |
1303-28-2 |
|
|
Arzenova kislina in njene soli razen spojin, navedenih drugje v tej prilogi |
033-005-00-1 |
— |
— |
A |
|
Svinčev hidrogenarzenat |
082-011-00-0 |
232-064-2 |
7784-40-9 |
|
|
Butan [vsebuje ≥ 0,1 % butadiena (203-450-8)] [1] |
601-004-01-8 |
203-448-7 [1] |
106-97-8 [1] |
C ►M5 , S ◄ |
|
Izobutan [vsebuje ≥ 0,1 % butadiena (203-450-8)] [2] |
200-857-2 [2] |
75-28-5 [2] |
||
|
1,3-butadien; buta-1,3-dien |
601-013-00-X |
203-450-8 |
106-99-0 |
D |
|
Benzen |
601-020-00-8 |
200-753-7 |
71-43-2 |
►M5 E ◄ |
|
Trietil arzenat |
601-067-00-4 |
427-700-2 |
15606-95-8 |
|
|
Vinilklorid; kloroetilen |
602-023-00-7 |
200-831-0 |
75-01-4 |
|
|
Bis (klorometil) eter; Oksibis(klorometan) |
603-046-00-5 |
208-832-8 |
542-88-1 |
|
|
Klorometilmetileter; klorodimetileter |
603-075-00-3 |
203-480-1 |
107-30-2 |
|
|
2-naftilamin; betanaftilamin |
612-022-00-3 |
202-080-4 |
91-59-8 |
►M5 E ◄ |
|
Benzidin; 4,4'-diaminobifenil; bifenil-4,4'-ilendiamin |
612-042-00-2 |
202-199-1 |
92-87-5 |
►M5 E ◄ |
|
Benzidinijeve soli |
612-070-00-5 |
|
|
|
|
2-naftilaminove soli |
612-071-00-0 |
209-030-0 [1] 210-313-6 [2] |
553-00-4 [1] 612-52-2 [2] |
|
|
Bifenil-4-ilamin; ksenilamin; 4-aminobifenil |
612-072-00-6 |
202-177-1 |
92-67-1 |
|
|
Bifenil-4-ilaminove soli; ksenilaminove soli; 4-aminobifenilove soli |
612-073-00-1 |
|
|
|
|
Katran, premog; premogov katran (Stranski produkt destruktivne destilacije premoga. Skoraj črna trdna snov. Kompleksna kombinacija aromatskih ogljikovodikov, fenolnih spojin, dušikovih baz in tiofena.) |
648-081-00-7 |
232-361-7 |
8007-45-2 |
|
|
Katran, premog, visoka temperatura; premogov katran (Kondenzacijski produkt, ki se pridobiva z ohlajanjem (do približno sobne temperature) plina, sproščenega pri visokotemperaturni (višji od 700 °C) destruktivni destilaciji premoga. Črna viskozna tekočina, gostejša od vode. Sestoji predvsem iz kompleksne zmesi kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov. Lahko vsebuje manjše količine fenolnih spojin in aromatskih dušikovih baz.) |
648-082-00-2 |
266-024-0 |
65996-89-6 |
|
|
Katran, premog, nizka temperatura; premogovo olje (Kondenzacijski produkt, ki se pridobiva z ohlajanjem (do približno sobne temperature) plina, sproščenega pri visokotemperaturni (nižji od 700 °C) destruktivni destilaciji premoga. Črna viskozna tekočina, gostejša od vode. Sestoji predvsem iz kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov, fenolnih spojin, aromatskih dušikovih baz in njihovih alkilnih derivatov.) |
648-083-00-8 |
266-025-6 |
65996-90-9 |
|
|
Katran rjavega premoga; (Olje, destilirano iz katrana rjavega premoga. Sestoji predvsem iz alifatskih, naftenskih in eno- do triobročnih aromatskih ogljikovodikov, njihovih alkilnih derivatov, heteroaromatov ter eno- in dvoobročnih fenolov in vre v območju približno od 150 °C do 360 °C.) |
648-145-00-4 |
309-885-0 |
101316-83-0 |
|
|
Katran, rjavi premog, nizka temperatura; (Katran, ki se pridobiva z nizkotemperaturno karbonizacijo in nizkotemperaturnim uplinjanjem rjavega premoga. Sestoji predvsem iz alifatskih, naftenskih in cikličnih aromatskih ogljikovodikov, heteroatomskih ogljikovodikov in cikličnih fenolov.) |
648-146-00-X |
309-886-6 |
101316-84-1 |
|
|
Lahki parafinski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki se pridobiva z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno visok delež nasičenih alifatskih ogljikovodikov, navadno navzočih v tem destilacijskem območju surovega olja.) |
649-050-00-0 |
265-051-5 |
64741-50-0 |
|
|
Težki parafinski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki se pridobiva z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno visok delež nasičenih alifatskih ogljikovodikov.) |
649-051-00-6 |
265-052-0 |
64741-51-1 |
|
|
Lahki naftenski derivati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki se pridobiva z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-052-00-1 |
265-053-6 |
64741-52-2 |
|
|
Težki naftenski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki se pridobiva z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-053-00-7 |
265-054-1 |
64741-53-3 |
|
|
Težki naftenski destilati (zemeljsko olje), obdelani s kislino; nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-054-00-2 |
265-117-3 |
64742-18-3 |
|
|
Lahki kislinsko obdelani naftenski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-055-00-8 |
265-118-9 |
64742-19-4 |
|
|
Kislinsko obdelani težki parafinski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.) |
649-056-00-3 |
265-119-4 |
64742-20-7 |
|
|
Kislinsko obdelani lahki parafinski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.) |
649-057-00-9 |
265-121-5 |
64742-21-8 |
|
|
Kemijsko nevtralizirani težki parafinski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom obdelave za odstranitev kislih primesi. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno visok delež alifatskih ogljikovodikov.) |
649-058-00-4 |
265-127-8 |
64742-27-4 |
|
|
Kemijsko nevtralizirani lahki parafinski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom obdelave za odstranitev kislih primesi. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.) |
649-059-00-X |
265-128-3 |
64742-28-5 |
|
|
Kemijsko nevtralizirani težki naftenski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom obdelave za odstranitev kislih primesi. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-060-00-5 |
265-135-1 |
64742-34-3 |
|
|
Kemijsko nevtralizirani lahki naftenski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom obdelave za odstranitev kislih primesi. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-061-00-0 |
265-136-7 |
64742-35-4 |
|
|
Plin z vrha kolone (zemeljsko olje), frakcija pri depropanizaciji nafte s katalitskim krekingom, bogat s C3 in brez kislin; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo katalitsko krekiranih ogljikovodikov in obdelanih, da se odstranijo kisle nečistote. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C2 do C4, pretežno C3.) |
649-062-00-6 |
270-755-0 |
68477-73-6 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), katalitski kreking; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo proizvodov katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-063-00-1 |
270-756-6 |
68477-74-7 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), katalitski kreking, bogati s C1-5; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz postopka katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C6, pretežno od C1 do C5.) |
649-064-00-7 |
270-757-1 |
68477-75-8 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), katalitsko polimerizirana frakcija z vrha kolone za katalitsko polimerizacijo v naftnem stabilizatorju, plini, bogati s C2-4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo katalitsko polimerizirane nafte. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C2 do C6, pretežno od C2 do C4.) |
649-065-00-2 |
270-758-7 |
68477-76-9 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), katalitski reforming, bogati s C1-4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C6, pretežno od C1 do C4.) |
649-066-00-8 |
270-760-8 |
68477-79-2 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), polnitev C3-5 olefinske-parafinske alkilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija olefinskih in parafinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, ki se uporabljajo kot polnitev pri alkiliranju. Temperature prostora navadno presegajo kritično temperaturo teh kombinacij.) |
649-067-00-3 |
270-765-5 |
68477-83-8 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), bogati s C4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov katalitske frakcionacije. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, pretežno C4.) |
649-068-00-9 |
270-767-6 |
68477-85-0 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini z vrha kolone (zemeljsko olje), deetanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo plinskih in bencinskih frakcij iz katalitskega krekinga. Vsebuje pretežno etan in etilen.) |
649-069-00-4 |
270-768-1 |
68477-86-1 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini z vrha kolone (zemeljsko olje), deizobutanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z atmosfersko destilacijo butan-butilenskega toka. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C4.) |
649-070-00-X |
270-769-7 |
68477-87-2 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), suhi iz depropanizerja, bogati s propenom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov plinskih in bencinskih frakcij katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz propilena z nekaj etana in propana.) |
649-071-00-5 |
270-772-3 |
68477-90-7 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), frakcije z vrha depropanizerja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov plinskih in bencinskih frakcij katalitskega krekinga. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4.) |
649-072-00-0 |
270-773-9 |
68477-91-8 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), frakcije z vrha depropanizerja, naprave za rekuperacijo s plini; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo različnih tokov ogljikovodikov. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C4, pretežno propana.) |
649-073-00-6 |
270-777-0 |
68477-94-1 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), polnitev za napravo girbatol; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se uporablja kot napajalni tok v napravo girbatol za odstranitev vodikovega sulfida. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4.) |
649-074-00-1 |
270-778-6 |
68477-95-2 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), frakcionator izomerizirane nafte, bogat s C4, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-075-00-7 |
270-782-8 |
68477-99-6 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), očiščeno olje iz katalitskega krekinga in termično krekirani ostanek vakuumske frakcionacije refluksnega toka; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz frakcionacije katalitsko krekiranega očiščenega olja in termično krekiranega vakuumskega ostanka. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-076-00-2 |
270-802-5 |
68478-21-7 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), stabilizacija nafte iz katalitskega krekinga, absorber; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz stabilizacije katalitsko krekirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-077-00-8 |
270-803-0 |
68478-22-8 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), kombinirana frakcionacija produktov katalitskega krekinga, katalitskega reforminga in razžvepljevanja z vodikom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz frakcionacije proizvodov katalitskega krekinga, katalitskega reforminga in razžvepljevanja z vodikom, procesov za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-078-00-3 |
270-804-6 |
68478-24-0 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), stabilizacija s frakcionacijo nafte iz katalitskega reforminga; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo katalitsko reformirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-079-00-9 |
270-806-7 |
68478-26-2 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), nasičena plinska zmes iz plinske naprave, bogat s C4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz frakcionirne stabilizacije nafte iz prve destilacije plinskega ostanka po destilaciji in plinskega ostanka iz stabilizatorja katalitsko reformirane nafte. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C6, pretežno butana in izobutana.) |
649-080-00-4 |
270-813-5 |
68478-32-0 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), enota za rekuperacijo nasičenih plinov, bogat s C1-2; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz frakcionacije plinskega ostanka destilacije, nafte, ki se pridobiva z direktno destilacijo, in plinskega ostanka iz stabilizacije nafte iz katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C5, pretežno metana in etana.) |
649-081-00-X |
270-814-0 |
68478-33-1 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), vakuumski ostanek termičnega krekinga; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz termičnega krekinga vakuumskih ostankov. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-082-00-5 |
270-815-6 |
68478-34-2 |
►M5 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, bogati s C3-4, destilati zemeljskega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo in kondenzacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, pretežno od C3 do C4.) |
649-083-00-0 |
270-990-9 |
68512-91-4 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), deheksanizer nafte iz direktne destilacije v širokem intervalu vrelišča; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo nafte iz direktne destilacije v širokem intervalu vrelišča. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C6.) |
649-084-00-6 |
271-000-8 |
68513-15-5 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), depropanizer hidrokrekinga, bogati ogljikovodiki; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov hidrokrekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4. Vsebuje lahko tudi manjše količine vodika in vodikovega sulfida.) |
649-085-00-1 |
271-001-3 |
68513-16-6 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), stabilizator lahke nafte iz direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s stabilizacijo lahke nafte iz direktne destilacije. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C6.) |
649-086-00-7 |
271-002-9 |
68513-17-7 |
►M5 H, ◄ K |
|
Ostanki (zemeljsko olje), separator alkiliranja, bogat s C4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksni ostanek destilacije tokov iz različnih rafinacijskih operacij. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C4 do C5 in vre v območju približno od - 11,7 °C do 27,8 °C.) |
649-087-00-2 |
271-010-2 |
68513-66-6 |
►M5 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C1-4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s termičnim krekingom in postopki v absorberju ter destilacijo surovega zemeljskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C4 in vre v območju približno od -164 °C do - 0,5 °C). |
649-088-00-8 |
271-032-2 |
68514-31-8 |
►M5 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C1-4, sladkani; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo ogljikovodikovih plinov procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4 in vre v območju približno od -164 °C do - 0,5 °C.) |
649-089-00-3 |
271-038-5 |
68514-36-3 |
►M5 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C1-3; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3 in vre v območju približno od -164 °C do -42 °C.) |
649-090-00-9 |
271-259-7 |
68527-16-2 |
►M5 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C1-4, frakcija iz debutanizerja; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-091-00-4 |
271-261-8 |
68527-19-5 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), C1-5, vlažni; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo zemeljskega olja in/ali s krekingom plinskega olja iz frakcionirne kolone. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-092-00-X |
271-624-0 |
68602-83-5 |
►M5 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C2-4; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-093-00-5 |
271-734-9 |
68606-25-7 |
►M5 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C3; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-094-00-0 |
271-735-4 |
68606-26-8 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), napajalni tok za alkiliranje; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim krekingom plinskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C4.) |
649-095-00-6 |
271-737-5 |
68606-27-9 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), frakcije z dna depropanizerja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo produktov z dna depropanizerja. Sestoji pretežno iz butana, izobutana in butadiena.) |
649-096-00-1 |
271-742-2 |
68606-34-8 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), mešanica iz rafinerije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz različnih procesov. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-097-00-7 |
272-183-7 |
68783-07-3 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), katalitski kreking; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo proizvodov katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5.) |
649-098-00-2 |
272-203-4 |
68783-64-2 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), C2-4, sladkani; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo destilatov zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4 in vre v območju približno od -51 °C do -34 °C.) |
649-099-00-8 |
272-205-5 |
68783-65-3 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), frakcioniranje surovega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem surovega olja. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-100-00-1 |
272-871-7 |
68918-99-0 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), deheksanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem kombiniranih naftnih tokov. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-101-00-7 |
272-872-2 |
68919-00-6 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), stabilizator, frakcionacija lahkega bencina iz direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem lahkega bencina iz direktne destilacije. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-102-00-2 |
272-878-5 |
68919-05-1 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), desorber iz razžvepljevanja združevalne nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom združevanja-razžvepljevanja nafte in desorbira iz naftnega produkta. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-103-00-8 |
272-879-0 |
68919-06-2 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), katalitski reforming nafte iz direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim reformingom direktne nafte in s frakcionacijo celotnega iztoka. Sestoji iz metana, etana in propana.) |
649-104-00-3 |
272-882-7 |
68919-09-5 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), produkti z vrha separatorja iz katalitskega krekinga v fluidiziranem sloju; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo polnitve v ločevalnik C3-C4. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C3.) |
649-105-00-9 |
272-893-7 |
68919-20-0 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), iz stabilizatorjev direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem tekočine iz prve kolone za destilacijo surovega olja. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-106-00-4 |
272-883-2 |
68919-10-8 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), iz debutanizerja katalitsko krekirane nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem katalitsko krekirane nafte. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-107-00-X |
273-169-3 |
68952-76-1 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), iz stabilizatorja nafte in destilata katalitskega krekinga; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem katalitsko krekirane nafte in destilata. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-108-00-5 |
273-170-9 |
68952-77-2 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), termično krekirani destilat, absorber plinskega olja in nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ločevanjem termično krekiranih destilatov nafte in zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-109-00-0 |
273-175-6 |
68952-81-8 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), iz stabilizatorja frakcionacije ogljikovodikov termičnega krekinga, koksanje zemeljskega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo termično krekiranih ogljikovodikov iz procesa koksanja zemeljskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-110-00-6 |
273-176-1 |
68952-82-9 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), lahke frakcije parnega krekinga, koncentrirane na butadienu; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz termičnega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno C4.) |
649-111-00-1 |
273-265-5 |
68955-28-2 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), plin z vrha stabilizatorja, katalitski reforming nafte iz direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim reformingom nafte iz direktne destilacije in s frakcioniranjem celotnega iztoka. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4.) |
649-112-00-7 |
273-270-2 |
68955-34-0 |
►M5 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C4; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-113-00-2 |
289-339-5 |
27741-01-3 |
►M5 H, ◄ K |
|
Alkani, C1-4, bogati s C3; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-114-00-8 |
292-456-4 |
90622-55-2 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), parni kreking, bogati s C3; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz parnega krekinga. Sestoji pretežno iz propilena z nekaj propana in vre v območju približno od -70 °C do 0 °C.) |
649-115-00-3 |
295-404-9 |
92045-22-2 |
►M5 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C4, destilat parnega krekinga; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C4, pretežno 1-butena in 2-butena, ki vsebuje tudi butan in izobuten in vre v območju približno od -12 °C do 5 °C.) |
649-116-00-9 |
295-405-4 |
92045-23-3 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini iz zemeljskega olja, utekočinjeni, sladkani, frakcija C4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo utekočinjene plinske zmesi zemeljskega olja procesu sladkanja za oksidacijo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov C4.) |
649-117-00-4 |
295-463-0 |
92045-80-2 |
►M5 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C4, 1,3-butadien in brez izobutena; Naftni plin |
649-118-00-X |
306-004-1 |
95465-89-7 |
K |
|
Rafinati (zemeljsko olje), parno krekirana frakcija C4 po ekstrakciji z bakrovim amonijevim acetatom, C3-5 in nenasičeni C3-5, brez butadiena; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-119-00-5 |
307-769-4 |
97722-19-5 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), obdelava z amini; plin iz rafinerije (Plinski napajalni tok v aminski sistem za odstranitev vodikovega sulfida. Sestoji predvsem iz vodika. Navzoči so lahko tudi ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, vodikov sulfid in alifatski ogljikovodiki s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-120-00-0 |
270-746-1 |
68477-65-6 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), razžvepljevanje z vodikom pri proizvodnji benzena; plin iz rafinerije (Izpušni plini se pridobivajo v benzenski enoti. Sestoji predvsem iz vodika. Navzoči so lahko tudi ogljikov monoksid in ogljikovodiki s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6, vključno z benzenom.) |
649-121-00-6 |
270-747-7 |
68477-66-7 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), iz recikla pri proizvodnji benzena, bogati z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z recikliranjem plinov iz benzenske enote. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C6.) |
649-122-00-1 |
270-748-2 |
68477-67-8 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), oljna mešanica, bogati z vodikom in dušikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo oljne mešanice. Sestoji predvsem iz vodika in dušika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-123-00-7 |
270-749-8 |
68477-68-9 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), plini z vrha kolone, rektifikacija nafte iz katalitskega reforminga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s stabilizacijo katalitsko reformirane nafte. Sestoji iz vodika in nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-124-00-2 |
270-759-2 |
68477-77-0 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), recikel katalitskega reforminga frakcije C6-8; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga napajalne zmesi od C6 do C8, ki je reciklirana za zadržanje vodika. Sestoji predvsem iz vodika. Vsebuje lahko tudi različne majhne količine ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušika in ogljikovodike s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-125-00-8 |
270-760-3 |
68477-80-5 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), frakcija C6-8 iz katalitskega reforminga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga napajalne zmesi od C6 do C8. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C5 in vodika.) |
649-126-00-3 |
270-762-9 |
68477-81-6 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), recikel C6-8 iz katalitskega krekinga, bogat z vodikom; plin iz rafinerije |
649-127-00-9 |
270-763-4 |
68477-82-7 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), povratni tok C2; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo vodika iz plinskega toka, ki sestoji predvsem iz vodika z majhnimi količinami dušika, ogljikovega monoksida, metana, etana in etilena. Vsebuje pretežno ogljikovodike, kakor so metan, etan in etilen, z majhnimi količinami vodika, dušika in ogljikovega monoksida.) |
649-128-00-4 |
270-766-0 |
68477-84-9 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), suhi kisli, enota za koncentriranje plinov; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija suhih plinov iz enote za koncentriranje plina. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.) |
649-129-00-X |
270-774-4 |
68477-92-9 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), koncentriranje plina v reabsorberju, destilacija; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz kombiniranih plinskih tokov v reabsorberju za koncentriranje plinov. Sestoji pretežno iz vodika, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušika, vodikovega sulfida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov od C1 do C3.) |
649-130-00-5 |
270-776-5 |
68477-93-0 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), absorber vodika; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z absorbiranjem vodika iz toka, bogatega z vodikom. Sestoji iz vodika, ogljikovega monoksida, dušika in metana z majhnimi količinami ogljikovodikov C2.) |
649-131-00-0 |
270-779-1 |
68477-96-3 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), bogati z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija, ločena kot plin iz plinastih ogljikovodikov z ohlajevanjem. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, dušika, metana in ogljikovodikov C2.) |
649-132-00-6 |
270-780-7 |
68477-97-4 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), recikel zmesi olj, obdelan z vodikom, bogat z vodikom in dušikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz reciklirane, z vodikom obdelane zmesi olj. Sestoji predvsem iz vodika in dušika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-133-00-1 |
270-781-2 |
68477-98-5 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), recikel, bogat z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz recikliranih reaktorskih plinov. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušika, vodikovega sulfida in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C5.) |
649-134-00-7 |
270-783-3 |
68478-00-2 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), kondicioniranje v reformerju, bogati z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz reformerjev. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-135-00-2 |
270-784-9 |
68478-01-3 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), reforming, obdelava z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva v procesu reforminga, obdelave z vodikom. Sestoji predvsem iz vodika, metana in etana z različnimi majhnimi količinami vodikovega sulfida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5.) |
649-136-00-8 |
270-785-4 |
68478-02-4 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), reforming, obdelava z vodikom, bogati z vodikom in metanom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva v procesu reforminga, obdelave z vodikom. Sestoji predvsem iz vodika in metana z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C5.) |
649-137-00-3 |
270-787-5 |
68478-03-5 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), kondicioniranje v napravi za reforming in obdelavo z vodikom, bogat z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva v procesu reforminga, obdelave z vodikom. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-138-00-9 |
270-788-0 |
68478-04-6 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), destilacija produktov termičnega krekinga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z destilacijo produktov iz termičnega kreking procesa. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-139-00-4 |
270-789-6 |
68478-05-7 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), refrakcijski absorber za produkte iz katalitskega krekinga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz refrakcije produktov iz procesa katalitskega krekinga. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.) |
649-140-00-X |
270-805-1 |
68478-25-1 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), separator katalitsko reformirane nafte; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim reformingom nafte, pridobljene z direktno frakcionacijo. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-141-00-5 |
270-807-2 |
68478-27-3 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), stabilizator katalitsko reformirane nafte; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s stabilizacijo katalitsko reformirane nafte. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-142-00-0 |
270-808-8 |
68478-28-4 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), obdelava z vodikom destilata iz krekinga, separator; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem destilatov iz krekinga z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz vodika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-143-00-6 |
270-809-3 |
68478-29-5 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), separator nafte, ki se pridobiva z direktnim frakcioniranjem in razžvepljevanjem z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz procesa razžvepljevanja nafte z vodikom, pridobljene z direktnim frakcioniranjem. Sestoji iz vodika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-144-00-1 |
270-810-9 |
68478-30-8 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), produkti z vrha stabilizatorja katalitsko reformirane nafte, ki se pridobiva z direktno frakcionacijo; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim reformingom nafte iz direktne frakcionacije, ki ji sledi frakcionacija celotnega iztoka. Sestoji iz vodika, metana, etana in propana.) |
649-145-00-7 |
270-999-8 |
68513-14-4 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), iztok iz reformerja, visokotlačna ekspanzijska naprava; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja z visokotlačno ekspanzijo iztoka iz reaktorja za reforming. Sestoji predvsem iz vodika in različnih majhnih količin metana, etana in propana.) |
649-146-00-2 |
271-003-4 |
68513-18-8 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), iztok iz reformerja, nizkotlačna ekspanzijska naprava; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z nizkotlačno ekspanzijo iztoka iz reaktorja za reforming. Sestoji predvsem iz vodika in različnih majhnih količin metana, etana in propana.) |
649-147-00-8 |
271-005-5 |
68513-19-9 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), destilacija plina iz rafinacije olja; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se izloča z destilacijo plinskega toka, ki vsebuje vodik, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid in ogljikovodike s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C6, ali se pridobiva s krekingom etana in propana. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C2, vodika, dušika in ogljikovega monoksida.) |
649-148-00-3 |
271-258-1 |
68527-15-1 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), enota za proizvodnjo benzena, obdelava z vodikom, produkti z vrha depentenizerja; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s prečiščenjem napajalne zmesi iz enote za proizvodnjo benzena z vodikom ob navzočnosti katalizatorja, ki ji sledi odstranjevanje pentana. Sestoji predvsem iz vodika, etana in propana z različnimi majhnimi količinami dušika, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6. Vsebuje lahko količine benzena v sledovih.) |
649-149-00-9 |
271-623-5 |
68602-82-4 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), sekundarna absorpcija, frakcioniranje produktov z vrha fluidiziranega katalitskega krekinga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s frakcioniranjem produktov z vrha iz katalitskega krekinga v fluidiziranem katalitskem krekingu. Sestoji iz vodika, dušika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.) |
649-150-00-4 |
271-625-6 |
68602-84-6 |
►M5 H, ◄ K |
|
Produkti zemeljskega olja, plini iz rafinerije; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija, ki sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami metana, etana in propana.) |
649-151-00-X |
271-750-6 |
68607-11-4 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), ločevalnik nizkega tlaka (hidrokreking); plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z ločevanjem tekočine in pare iztoka iz reaktorja za hidrokreking. Sestoji pretežno iz vodika in nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.) |
649-152-00-5 |
272-182-1 |
68783-06-2 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), rafinerija; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz različnih operacij rafinacije zemeljskega olja. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.) |
649-153-00-0 |
272-338-9 |
68814-67-5 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), ločevalnik produktov iz platinskega reforminga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s kemijskim reformingom naftenov v aromate. Sestoji iz vodika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4.) |
649-154-00-6 |
272-343-6 |
68814-90-4 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), z vodikom obdelani kisli kerozin, stabilizator depentanizacije; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz depentanizacijske stabilizacije z vodikom obdelanega kerozina. Sestoji predvsem iz vodika, metana, etana in propana z različnimi majhnimi količinami dušika, vodikovega sulfida, ogljikovega monoksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C5.) |
649-155-00-1 |
272-775-5 |
68911-58-0 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), z vodikom obdelani kisli kerozin, ekspanzijska posoda; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz ekspanzijske posode enote za obdelavo kislega kerozina z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji predvsem iz vodika in metana z različnimi majhnimi količinami dušika, ogljikovega monoksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C5.) |
649-156-00-7 |
272-776-0 |
68911-59-1 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), destilat iz naprave za združevalni proces razžvepljevanja; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se izloča iz tekočega združenega produkta procesa razžvepljevanja. Sestoji iz vodikovega sulfida, metana, etana in propana.) |
649-157-00-2 |
272-873-8 |
68919-01-7 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), frakcioniranje, fluidizirani katalitski kreking; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja s frakcioniranjem produkta z vrha fluidiziranega katalitskega procesa. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida, dušika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-158-00-8 |
272-874-3 |
68919-02-8 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), sekundarna absorpcija, pranje plina iz fluidiziranega katalitskega krekinga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja s pranjem plina z vrha fluidiziranega katalitskega krekinga. Sestoji iz vodika, dušika, metana, etana in propana.) |
649-159-00-3 |
272-875-9 |
68919-03-9 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), težki destilat, razžvepljevanje z dehidrogeniranjem; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se izloča iz tekočega produkta težkega destilata, pridobljenega v procesu razžvepljevanja z vodikom. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-160-00-9 |
272-876-4 |
68919-04-0 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), stabilizator platinskega reforminga, frakcioniranje lahkih frakcij; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s frakcioniranjem lahkih frakcij iz platinskih reaktorjev iz platforming naprav. Sestoji iz vodika, metana, etana in propana.) |
649-161-00-4 |
272-880-6 |
68919-07-3 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plin (zemeljsko olje), predekspanzijska kolona, surova destilacija; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz prve kolone, ki se uporablja pri destilaciji surovega olja. Sestoji iz dušika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-162-00-X |
272-881-1 |
68919-08-4 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), ločevanje katrana; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s frakcionacijo reduciranega surovega olja. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-163-00-5 |
272-884-8 |
68919-11-9 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), separator za enoto združevanja; plin iz rafinerije (Kombinacija vodika in metana se pridobiva s frakcionacijo produktov iz enote združevanja.) |
649-164-00-0 |
272-885-3 |
68919-12-0 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), separator katalitske, z vodikom razžvepljene nafte; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z razžvepljevanjem nafte z vodikom. Sestoji iz vodika, metana, etana in propana.) |
649-165-00-6 |
273-173-5 |
68952-79-4 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), razžvepljevanje nafte, ki se pridobiva z direktnim frakcioniranjem, razžvepljevanje z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z razžvepljevanjem nafte, pridobljene z direktno destilacijo, z vodikom. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-166-00-1 |
273-174-0 |
68952-80-7 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), frakcioniranje proizvodov z vrha fluidiziranega katalitskega krekinga in razžvepljevanje plinskega olja, gobasti absorber; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s frakcionacijo produktov iz fluidiziranega katalitskega reaktorja in naprave za razžvepljevanje plinskega olja. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-167-00-7 |
273-269-7 |
68955-33-9 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), surova destilacija in katalitski kreking; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja s surovo destilacijo in katalitskim krekingom. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida, dušika, ogljikovega monoksida ter parafinskih in olefinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-168-00-2 |
273-563-5 |
68989-88-8 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), pralnik plinskega olja z dietanolaminom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja z razžvepljevanjem plinskega olja z dietanolaminom. Sestoji pretežno iz vodika, vodikovega sulfida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-169-00-8 |
295-397-2 |
92045-15-3 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), razžvepljevanje plinskega olja z vodikom, iztok; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z ločevanjem tekoče faze iztoka iz procesa hidrogenacije. Sestoji pretežno iz vodika, vodikovega sulfida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.) |
649-170-00-3 |
295-398-8 |
92045-16-4 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), čiščenje plinskega olja z razžvepljevanjem z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija plinov se pridobiva iz reformerja in iz tokov iz reaktorja za hidrogeniranje. Sestoji pretežno iz vodika in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-171-00-9 |
295-399-3 |
92045-17-5 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), iztok iz reaktorja za hidrogenacijo, ekspanzijska posoda; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija plinov se pridobiva z ekspanzijo iztoka po procesu hidrogenacije. Sestoji pretežno iz vodika in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-172-00-4 |
295-400-7 |
92045-18-6 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), ostanek po parnem krekingu nafte pod visokim tlakom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva kot zmes frakcij, ki ne kondenzirajo iz produkta parnega krekinga nafte, in plinskih ostankov, ki se pridobivajo pri predelavi nadaljnjih proizvodov. Sestoji pretežno iz vodika ter parafinskih in olefinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5, ki jim je lahko primešan naravni plin.) |
649-173-00-X |
295-401-2 |
92045-19-7 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), znižanje viskoznosti ostankov; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z znižanjem viskoznosti ostankov v peči. Sestoji pretežno iz vodikovega sulfida ter parafinskih in olifinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-174-00-5 |
295-402-8 |
92045-20-0 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), C3-4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz krekinga surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C4, pretežno iz propana in propilena, in vre v območju približno od -51 oC do -1 oC.) |
649-177-00-1 |
268-629-5 |
68131-75-9 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), aparat za frakcionirno absorpcijo, katalitski kreking destilata in nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov katalitskega krekinga destilatov in nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-178-00-7 |
269-617-2 |
68307-98-2 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), frakcionirni stabilizator katalitsko polimerizirane nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz frakcionirne stabilizacije produktov polimerizacije nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-179-00-2 |
269-618-8 |
68307-99-3 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), frakcionirni stabilizator katalitsko reformirane nafte, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo katalitsko reformirane nafte, iz katere je bil z aminsko obdelavo odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-180-00-8 |
269-619-3 |
68308-00-9 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), striper (desorber) za obdelavo destilatov iz krekinga z vodikom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem termično krekiranih destilatov z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-181-00-3 |
269-620-9 |
68308-01-0 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), vodikov razžvepljevalnik direktnega destilata, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim razžvepljevanjem z vodikom direktnih destilatov, iz katerih je bil z aminsko obdelavo odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-182-00-9 |
269-630-3 |
68308-10-1 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), absorber, katalitski kreking plinskega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov katalitskega krekinga plinskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-183-00-4 |
269-623-5 |
68308-03-2 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), naprava za rekuperacijo plina; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov različnih mešanih tokov ogljikovodikov. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-184-00-X |
269-624-0 |
68308-04-3 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), naprava za rekuperacijo plina, deetanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov različnih mešanih tokov ogljikovodikov. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-185-00-5 |
269-625-6 |
68308-05-4 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), destilat in nafta, razžvepljena z vodikom, brez kislin, kolona za frakcionacijo; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo z vodikom razžvepljene nafte in destilata iz tokov ogljikovodikov, ki so obdelani zaradi odstranjevanja kislih nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-186-00-0 |
269-626-1 |
68308-06-5 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), vakuumsko plinsko olje, razžvepljeno z vodikom, striper (desorber), brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z desorpcijsko stabilizacijo katalitsko z vodikom razžvepljenega vakuumskega plinskega olja, iz katerega je s prečiščenjem z aminom odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-187-00-6 |
269-627-7 |
68308-07-6 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), lahka nafta iz direktne destilacije, stabilizator, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo lahke nafte iz postopka direktne destilacije, iz katere je s prečiščenjem z aminom odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-188-00-1 |
269-629-8 |
68308-09-8 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), poprejšnja priprava toka propana in propilena za alkiliranje, deetanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo reakcijskih produktov propana s propilenom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-189-00-7 |
269-631-9 |
68308-11-2 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), razžvepljevanje z vodikom vakuumskega plinskega olja, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim razžvepljevanjem z vodikom vakuumskega plinskega olja, iz katerega je s prečiščenjem z aminom odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-190-00-2 |
269-632-4 |
68308-12-3 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), katalitsko krekirani produkti z vrha kolone; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5 in vre v območju približno od -48 °C do 32 °C.) |
649-191-00-8 |
270-071-2 |
68409-99-4 |
►M5 H, ◄ K |
|
Alkani C1-2; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-193-00-9 |
270-651-5 |
68475-57-0 |
►M5 H, ◄ K |
|
Alkani C2-3; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-194-00-4 |
270-652-0 |
68475-58-1 |
►M5 H, ◄ K |
|
Alkani C3-4; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-195-00-X |
270-653-6 |
68475-59-2 |
►M5 H, ◄ K |
|
Alkani C4-5; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-196-00-5 |
270-654-1 |
68475-60-5 |
►M5 H, ◄ K |
|
Gorivni plini; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kombinacija lahkih plinov. Sestoji pretežno iz vodika in/ali ogljikovodikov z nizko molekularno maso.) |
649-197-00-0 |
270-667-2 |
68476-26-6 |
►M5 H, ◄ K |
|
Gorivni plini, destilati surovega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija lahkih plinov se proizvaja z destilacijo surovega olja in s katalitskim reformingom nafte. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4 in vre v območju približno od -217 °C do -12 °C.) |
649-198-00-6 |
270-670-9 |
68476-29-9 |
►M5 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C3-4; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-199-00-1 |
270-681-9 |
68476-40-4 |
►M5 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C4-5; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-200-00-5 |
270-682-4 |
68476-42-6 |
►M5 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C2-4, bogati s C3; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-201-00-0 |
270-689-2 |
68476-49-3 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini iz zemeljskega olja, utekočinjeni; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo surovega zemeljskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C7 in vre v območju približno od -40 °C do 80 °C.) |
649-202-00-6 |
270-704-2 |
68476-85-7 |
|
|
Plini iz zemeljskega olja, utekočinjeni, sladkani; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z učinkovanjem procesa sladkanja na utekočinjeno zmes plinov zemeljskega olja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C7 in vre v območju približno od -40 °C do 80 °C.) |
649-203-00-1 |
270-705-8 |
68476-86-8 |
|
|
Plini (zemeljsko olje), C3-4, bogati z izobutanom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov, navadno s števili ogljikovih atomov od C3 do C6, pretežno butana in izobutana. Sestoji iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C4, pretežno izobutana.) |
649-204-00-7 |
270-724-1 |
68477-33-8 |
►M5 H, ◄ K |
|
Destilati (zemeljsko olje), C3-6, bogati s piperilenom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije nasičenih in nenasičenih alifatskih ogljikovodikov, navadno s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C6. Sestoji iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C6, pretežno piperilenov.) |
649-205-00-2 |
270-726-2 |
68477-35-0 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), produkti z vrha kolone za ločevanje butana; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo toka butana. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C4.) |
649-206-00-8 |
270-750-3 |
68477-69-0 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), C2-3; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz katalitske frakcionacije. Sestoji pretežno iz etana, etilena, propana in propilena.) |
649-207-00-3 |
270-751-9 |
68477-70-3 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), katalitsko krekirano plinsko olje, produkti z dna depropanizerja, bogati s C4, brez kislin; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo katalitsko krekiranega plinskega olja ogljikovodikovega toka in obdelavo za odstranitev vodikovega sulfida in drugih kislih sestavin. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, pretežno C4.) |
649-208-00-9 |
270-752-4 |
68477-71-4 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), katalitsko krekirana nafta, produkti z dna debutanizerja, bogati s C3-5; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz stabilizacije katalitsko krekirane nafte. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5.) |
649-209-00-4 |
270-754-5 |
68477-72-5 |
►M5 H, ◄ K |
|
Plinski ostanki (zemeljsko olje), izomerizirana nafta, frakcionirni stabilizator; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo produktov iz izomerizirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-210-00-X |
269-628-2 |
68308-08-7 |
►M5 H, ◄ K |
|
Erionit |
650-012-00-0 |
|
12510-42-8 |
|
|
Azbest |
650-013-00-6 |
|
12001-29-5 12001-28-4 132207-32-0 12172-73-5 77536-66-4 77536-68-6 77536-67-5 |
|
Dodatek 2
Vnos 28 – rakotvorne snovi: skupina 1B (preglednica 3.1)/skupina 2 (preglednica 3.2)
|
Snovi |
Število indeks |
Število ES |
Število CAS |
Opombe |
|
Berilij |
004-001-00-7 |
231-150-7 |
7440-41-7 |
|
|
Berilijeve spojine, razen berilijevega silikata |
004-002-00-2 |
|
|
|
|
Berilijev oksid |
004-003-00-8 |
215-133-1 |
1304-56-9 |
►M5 E ◄ |
|
Sulfalat (ISO); 2-kloralil dietilditiokarbamat |
006-038-00-4 |
202-388-9 |
95-06-7 |
|
|
Dimetilkarbamoilklorid |
006-041-00-0 |
201-208-6 |
79-44-7 |
|
|
Diazometan |
006-068-00-8 |
206-382-7 |
334-88-3 |
|
|
O-izobutil-N-etoksi karboniltiokarbamat |
006-094-00-X |
434-350-4 |
103122-66-3 |
|
|
O-heksil-N-etoksikarboniltiokarbamat |
006-102-00-1 |
432-750-3 |
— |
|
|
Hidrazin |
007-008-00-3 |
206-114-9 |
302-01-2 |
►M5 E ◄ |
|
N,N-dimetilhidrazin |
007-012-00-5 |
200-316-0 |
57-14-7 |
|
|
1,2-dimetilhidrazin |
007-013-00-0 |
|
540-73-8 |
►M5 E ◄ |
|
Hidrazinijeve soli |
007-014-00-6 |
|
|
|
|
Izobutil nitrit |
007-017-00-2 |
208-819-7 |
542-56-3 |
►M5 E ◄ |
|
Hidrazobenzen; 1,2-difenilhidrazin |
007-021-00-4 |
204-563-5 |
122-66-7 |
|
|
Hidrazin bis (3-karboksi-4-hidroksibenzensulfonat) |
007-022-00-X |
405-030-1 |
|
|
|
Triamidheksametilfosforne kisline; heksametilfosforamid |
015-106-00-2 |
211-653-8 |
680-31-9 |
|
|
Zmes: dimetil (2-hidroksimetil-karbamoil)etil)fosfonat; Dietil (2-hidroksimetil-karbamoil)etil)fosfonat Metil etil (2-hidroksimetil-karbamoil)etil)fosfonat |
015-196-00-3 |
435-960-3 |
— |
|
|
Indijev fosfid |
015-200-00-3 |
244-959-5 |
22398-80-7 |
|
|
Dimetilsulfat |
016-023-00-4 |
201-058-1 |
77-78-1 |
►M5 E ◄ |
|
Dietilsulfat |
016-027-00-6 |
200-589-6 |
64-67-5 |
|
|
1,3-propansulton |
016-032-00-3 |
214-317-9 |
1120-71-4 |
|
|
Dimetilsulfamoilklorid |
016-033-00-9 |
236-412-4 |
13360-57-1 |
|
|
Kalijev dikromat |
024-002-00-6 |
231-906-6 |
7778-50-9 |
►M5 E ◄ |
|
Amonijev dikromat |
024-003-00-1 |
232-143-1 |
7789-09-5 |
►M5 E ◄ |
|
Natrijev dikromat |
024-004-00-7 |
234-190-3 |
10588-01-9 |
|
|
▼M14 ————— |
||||
|
Kromildiklorid, kromov oksiklorid |
024-005-00-2 |
239-056-8 |
14977-61-8 |
|
|
Kalijev kromat |
024-006-00-8 |
232-140-5 |
7789-00-6 |
|
|
Kalcijev kromat |
024-008-00-9 |
237-366-8 |
13765-19-0 |
|
|
Stroncijev kromat |
024-009-00-4 |
232-142-6 |
7789-06-2 |
|
|
Kromov III kromat; kromov kromat |
024-010-00-X |
246-356-2 |
24613-89-6 |
|
|
Kromove (VI) zmesi razen barijevega kromata in zmesi, navedenih drugje v ►M5 Priloga VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ◄ |
024-017-00-8 |
— |
— |
|
|
Natrijev kromat |
024-018-00-3 |
231-889-5 |
7775-11-3 |
►M5 E ◄ |
|
Kobaltov diklorid |
027-004-00-5 |
231-589-4 |
7646-79-9 |
►M5 E ◄ |
|
Kobaltov sulfat |
027-005-00-0 |
233-334-2 |
10124-43-3 |
►M5 E ◄ |
|
Kobaltov acetat |
027-006-00-6 |
200-755-8 |
71-48-7 |
|
|
Kobaltov nitrat |
027-009-00-2 |
233-402-1 |
10141-05-6 |
|
|
Kobaltov karbonat |
027-010-00-8 |
208-169-4 |
513-79-1 |
|
|
Galijev arzenid |
031-001-00-4 |
215-114-8 |
1303-00-0 |
|
|
Kalijev bromat |
035-003-00-6 |
231-829-8 |
7758-01-2 |
|
|
Kadmijev oksid |
048-002-00-0 |
215-146-2 |
1306-19-0 |
►M5 E ◄ |
|
Kadmijev fluorid |
048-006-00-2 |
232-222-0 |
7790-79-6 |
►M5 E ◄ |
|
Kadmijev klorid |
048-008-00-3 |
233-296-7 |
10108-64-2 |
►M5 E ◄ |
|
Kadmijev sulfat |
048-009-00-9 |
233-331-6 |
10124-36-4 |
►M5 E ◄ |
|
Kadmijev sulfid |
048-010-00-4 |
215-147-8 |
1306-23-6 |
►M5 E ◄ |
|
Kadmij (piroforni) |
048-011-00-X |
231-152-8 |
7440-43-9 |
►M5 E ◄ |
|
Svinčev kromat |
082-004-00-2 |
231-846-0 |
7758-97-6 |
|
|
Svinčev sulfokromat rumeni; C.l. Pigment Yellow 34; [Ta snov je v barvnem indeksu (Colour Index) pod zaporedno številko C.I. 77603.] |
082-009-00-X |
215-693-7 |
1344-37-2 |
|
|
Svinčev kromat molibdat sulfat rdeči; C.l. Pigment Red 104; [Ta snov je v barvnem indeksu (Colour Index) pod zaporedno številko C.I. 77605.] |
082-010-00-5 |
235-759-9 |
12656-85-8 |
|
|
Izopren (stabiliziran) 2-metil-1,3-butadien |
601-014-00-5 |
201-143-3 |
78-79-5 |
D |
|
Benzo[a]piren; benzo[d,e,f] krizen |
601-032-00-3 |
200-028-5 |
50-32-8 |
|
|
Benzo[a]antracen |
601-033-00-9 |
200-280-6 |
56-55-3 |
|
|
Benzo[b]fluoranten; benzo[e,f]acefenantrilen |
601-034-00-4 |
205-911-9 |
205-99-2 |
|
|
Benzo[j]fluoranten |
601-035-00-X |
205-910-3 |
205-82-3 |
|
|
Benzo[k]fluoranten |
601-036-00-5 |
205-916-6 |
207-08-9 |
|
|
Dibenz[a,h]antracen |
601-041-00-2 |
200-181-8 |
53-70-3 |
|
|
Krizen |
601-048-00-0 |
205-923-4 |
218-01-9 |
|
|
Benzo[e]piren |
601-049-00-6 |
205-892-7 |
192-97-2 |
|
|
1,2-dibromoetan; etilendibromid |
602-010-00-6 |
203-444-5 |
106-93-4 |
►M5 E ◄ |
|
1,2-dikloroetan; etilendiklorid |
602-012-00-7 |
203-458-1 |
107-06-2 |
|
|
1,2-dibromo-3-kloropropan |
602-021-00-6 |
202-479-3 |
96-12-8 |
|
|
Bromoetilen |
602-024-00-2 |
209-800-6 |
593-60-2 |
|
|
Trikloroetilen; trikloroeten |
602-027-00-9 |
201-167-4 |
79-01-6 |
|
|
Kloropren (stabiliziran) 2-klorobut-1,3-dien |
602-036-00-8 |
204-818-0 |
126-99-8 |
D ►M5 , E ◄ |
|
α-klorotoluen; benzil klorid |
602-037-00-3 |
202-853-6 |
100-44-7 |
►M5 E ◄ |
|
α, α,α-triklorotoluen; benzotriklorid |
602-038-00-9 |
202-634-5 |
98-07-7 |
|
|
1,2,3-trikloropropan |
602-062-00-X |
202-486-1 |
96-18-4 |
D |
|
1,3-dikloro-2-propanol |
602-064-00-0 |
202-491-9 |
96-23-1 |
|
|
Heksaklorobenzen |
602-065-00-6 |
204-273-9 |
118-74-1 |
|
|
1,4-diklorobut-2-en |
602-073-00-X |
212-121-8 |
764-41-0 |
►M5 E ◄ |
|
2,3-dibromopropan-1-ol; 2,3-dibromo-1-propanol |
602-088-00-1 |
202-480-9 |
96-13-9 |
►M5 E ◄ |
|
α, α,α,4-tetraklorotoluen p-klorobenzotriklorid |
602-093-00-9 |
226-009-1 |
5216-25-1 |
►M5 E ◄ |
|
Etilenoksid; oksiran |
603-023-00-X |
200-849-9 |
75-21-8 |
|
|
1-kloro-2,3-epoksipropan; epiklorohidrin |
603-026-00-6 |
203-439-8 |
106-89-8 |
|
|
Propilenoksid; 1,2-epoksipropan; metiloksiran |
603-055-00-4 |
200-879-2 |
75-56-9 |
►M5 E ◄ |
|
2,2'-bioksiran; 1,2,3,4-diepoksibutan |
603-060-00-1 |
215-979-1 |
1464-53-5 |
|
|
2,3-epoksi-1-propanol; glicidol |
603-063-00-8 |
209-128-3 |
556-52-5 |
►M5 E ◄ |
|
Fenil glicidil eter; 2,3-epoksipropil fenil eter; 1,2-epoksi-3-fenoksipropan |
603-067-00-X |
204-557-2 |
122-60-1 |
►M5 E ◄ |
|
Stirenoksid; (epoksietil)benzen; feniloksiran |
603-084-00-2 |
202-476-7 |
96-09-3 |
|
|
Furan |
603-105-00-5 |
203-727-3 |
110-00-9 |
►M5 E ◄ |
|
R-2,3-epoksi-1-propanol |
603-143-00-2 |
404-660-4 |
57044-25-4 |
►M5 E ◄ |
|
(R)-1-kloro-2,3-epoksipropan |
603-166-00-8 |
424-280-2 |
51594-55-9 |
|
|
2,3-epoksipropiltrimetilamonijev klorid …%; Glicidil trimetilamonijev klorid …% |
603-211-00-1 |
221-221-0 |
3033-77-0 |
B |
|
1-(2-amino-5-klorofenil)-2,2,2-trifluoro-1,1-etandiol, hidroklorid; [vsebuje < 0,1 % 4-kloroanilina (št. ES: 203-401-0)] |
603-221-01-3 |
433-580-2 |
214353-17-0 |
|
|
4-amino-3-fluorophenol |
604-028-00-X |
402-230-0 |
399-95-1 |
|
|
Fenolftalein |
604-076-00-1 |
201-004-7 |
77-09-8 |
|
|
5-alil-1,3-benzodioksol; safrol |
605-020-00-9 |
202-345-4 |
94-59-7 |
►M5 E ◄ |
|
3-propanolid; 1,3-propiolakton |
606-031-00-1 |
200-340-1 |
57-57-8 |
|
|
4,4'-bis(dimetilamino)benzofenon Michlerjev keton |
606-073-00-0 |
202-027-5 |
90-94-8 |
|
|
Uretan (INN); etilkarbamat |
607-149-00-6 |
200-123-1 |
51-79-6 |
|
|
Metilakrilamidometoksiacetat (vsebuje ≥ 0,1 % akrilamida) |
607-190-00-X |
401-890-7 |
77402-03-0 |
|
|
Metilakrilamidoglikolat (vsebuje ≥ 0,1 % akrilamida) |
607-210-00-7 |
403-230-3 |
77402-05-2 |
|
|
Oksiranmetanol, 4-metilbenzen-sulfonat, (S)- |
607-411-00-X |
417-210-7 |
70987-78-9 |
|
|
Etil 1-(2,4-diklorofenil)-5-(triklorometil)-1H-1,2,4-triazol-3-karboksilat |
607-626-00-9 |
401-290-5 |
103112-35-2 |
|
|
Akrilonitril |
608-003-00-4 |
203-466-5 |
107-13-1 |
D ►M5 , E ◄ |
|
2-nitropropan |
609-002-00-1 |
201-209-1 |
79-46-9 |
|
|
2,4-dinitrotoluen; [1] |
609-007-00-9 |
204-450-0 [1] |
121-14-2 [1] |
|
|
Dinitrotoluen; [2] |
246-836-1 [2] |
25321-14-6 [2] |
||
|
5-nitroacenaften |
609-037-00-2 |
210-025-0 |
602-87-9 |
|
|
2-nitronaftalen |
609-038-00-8 |
209-474-5 |
581-89-5 |
|
|
4-nitrobifenil |
609-039-00-3 |
202-204-7 |
92-93-3 |
|
|
Nitrofen (ISO); 2,4-diklorofenil-4-nitrofenileter |
609-040-00-9 |
217-406-0 |
1836-75-5 |
|
|
2-nitroanizol |
609-047-00-7 |
202-052-1 |
91-23-6 |
|
|
2,6-dinitrotoluen |
609-049-00-8 |
210-106-0 |
606-20-2 |
►M5 E ◄ |
|
2,3-dinitrotoluen |
609-050-00-3 |
210-013-5 |
602-01-7 |
►M5 E ◄ |
|
3,4-dinitrotoluen |
609-051-00-9 |
210-222-1 |
610-39-9 |
►M5 E ◄ |
|
3,5-dinitrotoluen |
609-052-00-4 |
210-566-2 |
618-85-9 |
►M5 E ◄ |
|
Hidrazin trinitrometan |
609-053-00-X |
414-850-9 |
— |
|
|
2,5-dinitrotoluen |
609-055-00-0 |
210-581-4 |
619-15-8 |
►M5 E ◄ |
|
2-nitrotoluen |
609-065-00-5 |
201-853-3 |
88-72-2 |
►M5 E ◄ |
|
Azobenzen |
611-001-00-6 |
203-102-5 |
103-33-3 |
►M5 E ◄ |
|
Metil-ONN-azoksimetil acetat; metilazoksimetilacetat |
611-004-00-2 |
209-765-7 |
592-62-1 |
|
|
Dinatrijev {5-[(4'-((2,6-hidroksi-3-((2-hidroksi-5-sulfofenil)azo)fenil)azo) (l,l'-bifenil)-4-il)azo]salicilato(4-)}kuprat(2-); CI Direct Brown 95 |
611-005-00-8 |
240-221-1 |
16071-86-6 |
|
|
4-o-tolilazo-o-toluidin; 4-amino-2',3-dimetilazobenzen; fast garnet GBC base; AAT; o-aminoazotoluen |
611-006-00-3 |
202-591-2 |
97-56-3 |
|
|
4-aminoazobenzen |
611-008-00-4 |
200-453-6 |
60-09-3 |
|
|
Azo barvila na osnovi benzidina; 4,4-diarilazobifenilna barvila razen tistih, ki so navedena drugje v ►M5 Priloga VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ◄ |
611-024-00-1 |
— |
— |
|
|
Dinatrijev 4-amino 3-[[4'-[(2,4-diaminofenil)azo][1,1'-bifenil]-4-il]azo]-5-hidroksi-6-(fenilazo)naftalen-2,7-disulfonat; C. I. Direct Black 38 |
611-025-00-7 |
217-710-3 |
1937-37-7 |
|
|
Tetranatrijev 3,3'-[[1,1'-bifenil]-4,4'-dilbis(azo)]bis[5-amino-4-hidroksinaftalen-2,7-disulfonat]; C. I. Direct Blue 6 |
611-026-00-2 |
220-012-1 |
2602-46-2 |
|
|
Dinatrijev 3,3'-[[1,1'-bifenil]-4,4'-dilbis(azo)]bis[4-aminonaftalen-1-sulfonat]; C. I. Direct Red 28 |
611-027-00-8 |
209-358-4 |
573-58-0 |
|
|
Azo barvila na osnovi o-dianizidina; 4,4'-diarilazo-3,3'-dimetoksibifenil barvila z izjemo tistih, ki so določena drugje v ►M5 Priloga VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ◄ |
611-029-00-9 |
— |
— |
|
|
Barvila na osnovi o-toluidina; 4,4'-diarilazo-3,3'-dimetilbifenil barvila z izjemo tistih, ki so določena drugje v ►M5 Priloga VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ◄ |
611-030-00-4 |
— |
— |
|
|
1,4,5,8-tetraminoantrakinon; C. I. Disperse Blue 1 |
611-032-00-5 |
219-603-7 |
2475-45-8 |
|
|
6-hidroksi-1-(3-izopropoksipropil)-4-metil-2-okso-5-[4(fenilazo)fenilazo]-1,2-dihidro-3-piridinkarbonitril |
611-057-00-1 |
400-340-3 |
85136-74-9 |
|
|
(6-(4-hidroksi-3-(2-metoksifenilazo)-2-sulfonato-7-naftilamino)-1,3,5-triazin-2,4-diil)bis[(amino-1-metiletil)amonijev] format |
611-058-00-7 |
402-060-7 |
108225-03-2 |
|
|
Trinatrijev-[4'-(8-acetilamino-3,6-disulfonato-2-naftilazo)-4''-(6-benzoilamino-3-sulfonato-2-naftilazo)-bifenil-1,3',3'',1'''-tetraolato-O, O', O'', O''']baker(II) |
611-063-00-4 |
413-590-3 |
164058-22-4 |
|
|
(metilenbis(4,1-fenilenazo(1-(3-(dimetiamino)propil)-1,2-dihidro-6-hidroksi-4-metil-2-oksopiridin-5,3-diil)))-1,1'-dipiridind diklorid dihidroklorid |
611-099-00-0 |
401-500-5 |
— |
|
|
Fenilhidrazin [1] |
612-023-00-9 |
202-873-5 [1] |
100-63-0 [1] |
►M5 E ◄ |
|
Fenilhidrazinijev klorid [2] |
200-444-7 [2] |
59-88-1 [2] |
||
|
Fenilhidrazin hidroklorid [3] |
248-259-0 [3] |
27140-08-5 [3] |
||
|
Fenilhidrazinijev sulfat (2:1) [4] |
257-622-2 [4] |
52033-74-6 [4] |
||
|
2-metoksianilin; o-anisidin |
612-035-00-4 |
201-963-1 |
90-04-0 |
►M5 E ◄ |
|
3,3'-dimetoksibenzidin; o-dianisidin |
612-036-00-X |
204-355-4 |
119-90-4 |
|
|
3,3'-dimetoksibenzidinove soli; o-dianisidinove soli |
612-037-00-5 |
|
|
|
|
3,3'-dimetilbenzidin; o-tolidin |
612-041-00-7 |
204-358-0 |
119-93-7 |
|
|
N,N′-diacetilbenzidin |
612-044-00-3 |
210-338-2 |
613-35-4 |
|
|
4,4'-diaminodifenilmetan; 4,4'-metilendianilin |
612-051-00-1 |
202-974-4 |
101-77-9 |
►M5 E ◄ |
|
3,3'-diklorobenzidin; 3,3'-diklorobifenil-4,4'-ilendiamin |
612-068-00-4 |
202-109-0 |
91-94-1 |
|
|
3,3'-diklorobenzidinove soli; 3,3'-diklorobifenil-4,4'-ilendiaminove soli |
612-069-00-X |
210-323-0 [1] 265-293-1 [2] 277-822-3 [3] |
612-83-9 [1] 64969-34-2 [2] 74332-73-3 [3] |
|
|
N-nitrozodimetilamin; dimetilnitrozamin |
612-077-00-3 |
200-549-8 |
62-75-9 |
►M5 E ◄ |
|
2,2'-dikloro-4,4'-metilendianilin; 4,4'-metilenbis(2-kloroanilin) |
612-078-00-9 |
202-918-9 |
101-14-4 |
|
|
2,2'-dikloro-4,4-metilendianilinove soli; 4,4'-metilenbis(2-kloroanilinove) soli |
612-079-00-4 |
|
|
|
|
3,3'-dimetilbenzidinijeve soli; o-tolidinove soli |
612-081-00-5 |
210-322-5 [1] 265-294-7 [2] 277-985-0 [3] |
612-82-8 [1] 64969-36-4 [2] 74753-18-7 [3] |
|
|
1-metil-3-nitro-1-nitrozogvanidin |
612-083-00-6 |
200-730-1 |
70-25-7 |
|
|
4,4'-metilendi-o-toluidin |
612-085-00-7 |
212-658-8 |
838-88-0 |
|
|
2,2'-(nitrozoimino)bisetanol |
612-090-00-4 |
214-237-4 |
1116-54-7 |
|
|
o-toluidin |
612-091-00-X |
202-429-0 |
95-53-4 |
|
|
Nitrozodipropilamin |
612-098-00-8 |
210-698-0 |
621-64-7 |
|
|
4-metil-m-fenilendiamin; 2,4-toluendiamin |
612-099-00-3 |
202-453-1 |
95-80-7 |
|
|
Toluen-2,4-diamonijev sulfat |
612-126-00-9 |
265-697-8 |
65321-67-7 |
|
|
4-kloranilin |
612-137-00-9 |
203-401-0 |
106-47-8 |
|
|
Metil-fenilen diamin; Diaminotoluen; Tehnični produkt – reakcijska zmes 4-metil-m-fenilen diamina (ES št. 202-453-1) in 2-metil-m-fenilen diamina (ES št. 212-513-9)] |
612-151-00-5 |
— |
— |
|
|
4-kloro-o-toluidin [1] 4-kloro-o-toluidin hidroklorid [2] |
612-196-00-0 |
202-441-6 [1] 221-627-8 [2] |
95-69-2 [1] 3165-93-3 [2] |
►M5 E ◄ |
|
2,4,5-trimetilanilin [1] 2,4,5-trimetilanilin hidroklorid [2] |
612-197-00-6 |
205-282-0 [1] — [2] |
137-17-7 [1] 21436-97-5 [2] |
►M5 E ◄ |
|
4,4'-tiodianilin [1] in njegove soli |
612-198-00-1 |
205-370-9 [1] |
139-65-1 [1] |
►M5 E ◄ |
|
4,4'-oksidianilin [1] in njegove soli p-aminofenil eter [1] |
612-199-00-7 |
202-977-0 [1] |
101-80-4 [1] |
►M5 E ◄ |
|
2,4-diaminoanizol [1] 4-metoksi-m-fenilendiamin 2,4-diaminoanizol sulfat [2] |
612-200-00-0 |
210-406-1 [1] 254-323-9 [2] |
615-05-4 [1] 39156-41-7 [2] |
|
|
N,N,N',N'-tetrametil-4,4'-metilendianilin |
612-201-00-6 |
202-959-2 |
101-61-1 |
|
|
C. I. Basic Violet 3 z ≥ 0,1 % Michlerjevega ketona (št. EC 202-027-5) |
612-205-00-8 |
208-953-6 |
548-62-9 |
►M5 E ◄ |
|
6-metoksi-m-toluidin p-krezidin |
612-209-00-X |
204-419-1 |
120-71-8 |
►M5 E ◄ |
|
Bifenil-3,3′,4,4′-tetrailtetraamin; Diaminobenzidin |
612-239-00-3 |
202-110-6 |
91-95-2 |
|
|
(2-kloroetil)(3-hidroksipropil)amonijev klorid |
612-246-00-1 |
429-740-6 |
40722-80-3 |
|
|
3-amino-9-etil karbazol; 9-etilkarbazol-3-ilamin |
612-280-00-7 |
205-057-7 |
132-32-1 |
|
|
Etilenimin; aziridin |
613-001-00-1 |
205-793-9 |
151-56-4 |
|
|
2-metilaziridin; propilenimin |
613-033-00-6 |
200-878-7 |
75-55-8 |
►M5 E ◄ |
|
Kaptafol (ISO); 1,2,3,6-tetrahidro-N-(1,1,2,2-tetrakloroetiltio)ftalimid |
613-046-00-7 |
219-363-3 |
2425-06-1 |
|
|
Karbadoks (INN); metil 3-(kvinoksalin-2-ilmetilen)karbazat 1,4-dioksid; 2-(metoksikarbonilhidrazonometil)kvinoksalin 1,4-dioksid |
613-050-00-9 |
229-879-0 |
6804-07-5 |
|
|
Zmes: 1,3,5-tris(3-aminometilfenil)-1,3,5-(1H,3H,5H)-triazin-2,4,6-triona; zmes oligomerov 3,5-bis(3-aminometilfenil)-1-poli[3,5-bis(3-aminometilfenil)-2,4,6-triokso-1,3,5-(1H,3H,5H)-triazin-1-il]-1,3,5-(1H,3H,5H)-triazin-2,4,6-triona |
613-199-00-X |
421-550-1 |
— |
|
|
Kinolin |
613-281-00-5 |
202-051-6 |
91-22-5 |
|
|
Akrilamid |
616-003-00-0 |
201-173-7 |
79-06-1 |
|
|
Tioacetamid |
616-026-00-6 |
200-541-4 |
62-55-5 |
|
|
Zmes: N-[3-hidroksi-2-(2-metilakriloilami nometoksi)propoksimetil]-2-metilakrilamida; N-[2,3-bis-(2-metilakriloilami nometoksi)propoksimetil]-2-metilakrilamid; metakrilamida; 2-metil-N-(2-metilakriloilaminometoksimetil)akrilamida; N-(2,3-dihidroksi-propoksimetil)-2-metilakrilamida |
616-057-00-5 |
412-790-8 |
— |
|
|
N-[6,9-dihidro-9-[[2-hidroksi-1-(hidroksimetil)etoksi]metil]-6-okso-1H-purin-2-il]acetamid |
616-148-00-X |
424-550-1 |
84245-12-5 |
|
|
Destilati (premogov katran), benzenska frakcija; lahko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se prodobiva z destilacijo premogovega katrana. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C10 in destilira približno v območju od 80 °C do 160 °C.) |
648-001-00-0 |
283-482-7 |
84650-02-2 |
|
|
Katranska olja, rjavi premog; lahko olje (Distilat iz lignitovega katrana, ki vre v območju približno od 80 °C do 250 °C. Sestoji predvsem iz alifatskih in aromatskih ogljikovodikov in monobaznih fenolov.) |
648-002-00-6 |
302-674-4 |
94114-40-6 |
J |
|
Hlapni predhodniki benzena (premog); redestilati lahkega olja, nizko vrelišče (Destilat iz lahkega olja koksne peči ima približno območje destilacije pod 100 °C. Sestoji predvsem iz alifatskih ogljikovodikov od C4 do C6.) |
648-003-00-1 |
266-023-5 |
65996-88-5 |
J |
|
Destilati (premogov katran), benzenska frakcija, bogati z benzenom, toluenom in ksileni; redestilat lahkega olja, nizko vrelišče (Ostanek destilacije surovega benzena za ločitev lahko hlapnih sestavin. Sestoji predvsem iz benzena, toluena in ksilenov in vre v območju približno od 75 °C do 200 °C.) |
648-004-00-7 |
309-984-9 |
101896-26-8 |
J |
|
Aromatski ogljikovodiki, C6-10, bogati s C8; redestilati lahkega olja, nizko vrelišče |
648-005-00-2 |
292-697-5 |
90989-41-6 |
J |
|
Lahka solvent nafta (premog); redestilati lahkega olja, nizko vrelišče |
648-006-00-8 |
287-498-5 |
85536-17-0 |
J |
|
Solvent nafta (premog), frakcija ksilen-stiren; redestilat lahkega olja; srednja točka vrelišča |
648-007-00-3 |
287-502-5 |
85536-20-5 |
J |
|
Solvent nafta (premog), vsebuje kumaron in stiren; redestilat lahkega olja; srednja točka vrelišča |
648-008-00-9 |
287-500-4 |
85536-19-2 |
J |
|
Nafta (premog), ostanki destilacije; redestilat lahkega olja, visoko vrelišče (Ostanek destilacije regenerirane nafte. Sestoji predvsem iz naftalena in produktov kondenzacije indena in stirena.) |
648-009-00-4 |
292-636-2 |
90641-12-6 |
J |
|
Aromatski ogljikovodiki, C8; redestilat lahkega olja, visoko vrelišče |
648-010-00-X |
292-694-9 |
90989-38-1 |
J |
|
Aromatski ogljikovodiki, C8-9, stranski produkt polimerizacije ogljikovodikove smole; redestilat lahkega olja, visoko vrelišče (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izparevanjem topila v vakuumu iz polimerizirane ogljikovodikove smole. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C9 in vre v območju približno od 120 °C do 215 °C.) |
648-012-00-0 |
295-281-1 |
91995-20-9 |
J |
|
Aromatski ogljikovodiki, C9-12, destilacija benzena; redestilat lahkega olja, visoko vrelišče |
648-013-00-6 |
295-551-9 |
92062-36-7 |
J |
|
Ostanki ekstrakta (premog), alkalna frakcija benzena, kisli ekstakt; ostanek ekstrakcije lahkega olja, nizko vrelišče (Redestilat iz destilata, očiščenega katranskih kislin in katranskih baz, iz visokotemperaturnega bitumenskega premogovega katrana, ki vre v območju približno od 90 °C do 160 °C. Sestoji pretežno iz benzena, toluena in ksilenov.) |
648-014-00-1 |
295-323-9 |
91995-61-8 |
J |
|
Ostanki ekstrakta (premogov katran), alkalna benzenska frakcija, kisli ekstrakt; ostanek ekstrakcije lahkega olja, nizko vrelišče (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z redestilacijo destilata visokotemperaturnega premogovega katrana (brez katranske kisline in katranske baze). Sestoji pretežno iz nesubstituiranih in substituiranih monocikličnih aromatskih ogljikovodikov in vre v območju od 85 °C do 195 °C.) |
648-015-00-7 |
309-868-8 |
101316-63-6 |
J |
|
Ostanki ekstrakta (premog), kisla benzenska frakcija; ostanek ekstrakcije lahkega olja, nizko vrelišče (Kisla usedlina, ki nastane kot stranski produkt pri rafinaciji surovega visokotemperaturnega premoga z žveplovo kislino. Sestoji predvsem iz žveplove kisline in organskih spojin.) |
648-016-00-2 |
298-725-2 |
93821-38-6 |
J |
|
Ostanki ekstrakta (premog), alkalno lahko olje, hlapna frakcija destilacije; ostanek ekstrakcije lahkega olja, nizko vrelišče (Prva frakcija iz destilacije predfrakcioniranih frakcij produktov z dna kolone, bogatih z aromatskimi ogljikovodiki (kumaron, naftalen inden), ali izpranega karbonskega olja, ki vre znatno pod 145 °C. Sestoji predvsem iz alifatskih in aromatskih ogljikovodikov C7 in C8.) |
648-017-00-8 |
292-625-2 |
90641-02-4 |
J |
|
Ostanki ekstrakta (premog), alkalno lahko olje, kisli ekstrakt, indenska frakcija; ostanki ekstrakta lahkega olja, srednja točka vrelišča |
648-018-00-3 |
309-867-2 |
101316-62-5 |
J |
|
Ostanki ekstrakta (premog), alkalno lahko olje, indenska frakcija nafte; ostanki ekstrakta lahkega olja, visoko vrelišče (Destilat produktov z dna predfrakcionacije, bogatih z aromatskimi ogljikovodiki, kumaronom, naftalenom in indenom ali izpranega karbonskega olja, ki ima območje vrenja približno od 155 °C do 180 °C. Sestoji predvsem iz indena, indana in trimetilbenzenov.) |
648-019-00-9 |
292-626-8 |
90641-03-5 |
J |
|
Solvent nafta (premog); ostanki ekstrakta lahkega olja, visoko vrelišče (Destilat iz visokotemperaturnega premogovega katrana, lahkega olja iz koksne peči ali ostanka iz alkalnega ekstrakta olja premogovega katrana z območjem destilacije približno od 130 °C do 210 °C. Sestoji predvsem iz indena in drugih policikličnih obročnih sistemov z enim samim aromatskim obročem. Vsebuje lahkofenolne spojine in aromatske dušikove baze.) |
648-020-00-4 |
266-013-0 |
65996-79-4 |
J |
|
Destilati (premogov katran), lahka olja, nevtralna frakcija; ostanki ekstrakta lahkega olja, visoko vrelišče (Destilat iz frakcionirne destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana. Sestoji predvsem iz alkilno substituiranih aromatskih ogljikovodikov z enim obročem in vre v območju približno od 135 °C do 210 °C. Vsebuje lahko tudi nenasičene ogljikovodike, kakor sta inden in kumaron.) |
648-021-00-X |
309-971-8 |
101794-90-5 |
J |
|
Destilati (premogov katran), lahka olja, kisli ekstrakti; ostanki ekstrakta lahkega olja, visoko vrelišče (Olje je kompleksna mešanica aromatskih ogljikovodikov, predvsem indena, naftalena, kumarona, fenola in o-, m- in p-kresola, in vre v območju od 140 °C do 215 °C.) |
648-022-00-5 |
292-609-5 |
90640-87-2 |
J |
|
Destilati (premogov katran), težka olja; karbolno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo premogovega katrana. Sestoji iz aromatskih in drugih ogljikovodikov, fenolnih spojin in aromatskih dušikovih spojin ter destilira v območju približno od 150 °C do 210 °C.) |
648-023-00-0 |
283-483-2 |
84650-03-3 |
J |
|
Katranska olja, premog; karbolno olje (Destilat iz visokotemperaturnega premogovega katrana z območjem destilacije približno od 130 °C do 250 °C. Sestoji predvsem iz naftalena, alkilnaftalenov, fenolnih spojin in aromatskih dušikovih baz.) |
648-024-00-6 |
266-016-7 |
65996-82-9 |
J |
|
Ostanki ekstrakcije (premog), alkalno lahko olje, kisli ekstrakt; ostanek ekstrakta karbolnega olja (Olje izhaja iz kislega pranja alkalno opranega karbolnega olja, iz katerega se odstranijo manjše količine bazičnih sestavin (katranske baze). Sestoji predvsem iz indena, indana in alkil benzenov.) |
648-026-00-7 |
292-624-7 |
90641-01-3 |
J |
|
Ostanki ekstrakta (premog), alkalno katransko olje; ostanek ekstrakta karbolnega olja (Ostanek se pridobiva iz olja premogovega katrana z alkalnim pranjem, kakor je na primer vodni natrijev hidroksid po odstranitvi surovih kislin premogovega katrana. Sestoji predvsem iz naftalenskih in aromatskih dušikovih baz.) |
648-027-00-2 |
266-021-4 |
65996-87-4 |
J |
|
Ekstraktna olja (premog), lahko olje; kislinski ekstrakt (Vodni ekstrakt se pridobiva s kislim pranjem alkalno opranega karbolnega olja. Sestoji predvsem iz kislinskih soli različnih aromatskih dušikovih baz, vključno s piridinom, kinolinom in njihovimi alkilnimi derivati.) |
648-028-00-8 |
292-622-6 |
90640-99-6 |
J |
|
Piridin, alkilni derivati; surove katranske baze (Kompleksna kombinacija polialkiliranih piridinov se pridobiva z destilacijo premogovega katrana ali kot destilati z visokim vreliščem približno nad 150 °C iz reakcije amonijaka z acetaldehidom, formaldehidom ali paraformaldehidom.) |
648-029-00-3 |
269-929-9 |
68391-11-7 |
J |
|
Smolne baze, premog, pikolinska frakcija; destilacijske baze (Piridinske baze, ki vrejo v območju približno od 125 °C do 160 °C, se pridobivajo z destilacijo nevtraliziranega kislega ekstrakta baz, vsebujočih katransko frakcijo, ki se pridobiva z destilacijo bitumenskih premogovih katranov. Sestoji predvsem iz lutidinov in pikolinov.) |
648-030-00-9 |
295-548-2 |
92062-33-4 |
J |
|
Katranske baze, premog, lutidinska frakcija; destilacijske baze |
648-031-00-4 |
293-766-2 |
91082-52-9 |
J |
|
Ekstraktna olja (premog), katranska baza, kolidinska frakcija; destilacijske baze (Ekstrakt se pridobiva s kislo ekstrakcijo baz iz aromatskih olj surovega premogovega katrana, z nevtralizacijo in destilacijo baz. Sestoji predvsem iz kolidinov, anilina, toluidinov, lutidinov, ksilidinov.) |
648-032-00-X |
273-077-3 |
68937-63-3 |
J |
|
Katranske baze, premog, kolidinska frakcija; destilacijske baze (Destilacijska frakcija, ki vre v območju približno od 181 °C do 186 °C, iz surovih baz se pridobiva iz nevtraliziranih, s kislino ekstrahiranih, baze vsebujočih katranskih frakcij, ki se pridobivajo z destilacijo bitumenskega premogovega katrana. Sestoji predvsem iz anilina in kolidinov.) |
648-033-00-5 |
295-543-5 |
92062-28-7 |
J |
|
Katranske baze, premog, anilinska frakcija; destilacijske baze (Destilacijska frakcija, ki vre v območju približno od 180 °C do 200 °C, iz surovih baz se pridobiva z odstranitvijo fenola in baz karbolnega olja iz destilacije premogovega katrana. Sestoji predvsem iz anilina, kolidinov, lutidinov in toluidinov.) |
648-034-00-0 |
295-541-4 |
92062-27-6 |
J |
|
Katranske baze, premog, toluidinska frakcija; destilacijske baze |
648-035-00-6 |
293-767-8 |
91082-53-0 |
J |
|
Destilati (zemeljsko olje), pirolizno olje iz proizvodnje alken-alkina, v zmesi z visokotemperaturnim premogovim katranom, indenska frakcija; redestilati (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot redestilat iz frakcionirne destilacije visokotemperaturnega katrana bituminskega premoga in ostankov olj, ki se pridobivajo s pirolitsko proizvodnjo alkenov in alkinov iz petrolejnih produktov ali zemeljskega plina. Sestoji pretežno iz indena in vre v območju približno od 160 °C do 190 °C.) |
648-036-00-1 |
295-292-1 |
91995-31-2 |
J |
|
Destilati (premog), oljni ostanki pirolize premogovega katrana, naftalenska olja; redestilati (Redestilat se pridobiva iz frakcionirne destilacije visokotemperaturnega katrana bituminskega premoga in oljnih ostankov pirolize in vre v območju približno od 190 °C do 270 °C. Sestoji predvsem iz substituiranih dvoobročnih aromatov.) |
648-037-00-7 |
295-295-8 |
91995-35-6 |
J |
|
Ekstraktna olja (premog), oljni ostanki pirolize premogovega katrana, naftalensko olje, redestilat; redestilati (Redestilat iz frakcionirne destilacije metilnaftalenskega olja, očiščenega fenolov in baz, se pridobiva iz visokotemperaturnega katrana bituminskega premoga in oljnih ostankov pirolize ter vre v območju približno od 220 °C do 230 °C. Sestoji pretežno iz nesubstituiranih in substituiranih dvoobročnih aromatskih ogljikovodikov.) |
648-038-00-2 |
295-329-1 |
91995-66-3 |
J |
|
Ekstraktna olja (premog), ostanki olja pirolize premogovega katrana, naftalenska olja; redestilati (Nevtralno olje se pridobiva z odstranitvijo baz in fenola iz olja, ki se pridobiva z destilacijo visokotemperaturnega katrana in pirolize oljnih ostankov, ki ima območje vrenja od 225 °C do 255 °C. Sestoji predvsem iz substituiranih dvoobročnih aromatskih ogljikovodikov.) |
648-039-00-8 |
310-170-0 |
122070-79-5 |
J |
|
Ekstraktna olja (premog), oljni ostanki pirolize premogovega katrana, naftalensko olje, destilacijski ostanki; redestilati (Ostanek destilacije metilnaftalenskega olja po odstranitvi fenola in baz (iz bituminskega premogovega katrana in pirolize oljnih ostankov) z območjem vrenja od 240 °C do 260 °C. Sestoji predvsem iz substituiranih dvoobročnih aromatskih in heterocikličnih ogljikovodikov.) |
648-040-00-3 |
310-171-6 |
122070-80-8 |
J |
|
Absorpcijska olja, bicikloaromatska in heterociklična ogljikovodikova frakcija; redestilat pralnega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot redestilat iz destilacije pralnega olja. Sestoji pretežno iz dvoobročnih aromatskih in heterocikličnih ogljikovodikov ter vre v območju približno od 260 °C do 290 °C.) |
648-041-00-9 |
309-851-5 |
101316-45-4 |
M |
|
Destilati (premogov katran), zgornja frakcija, bogat s fluorenom; redestilat pralnega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s kristalizacijo katranskega olja. Sestoji iz aromatskih in policikličnih ogljikovodikov, predvsem fluorena in nekaj acenaftena.) |
648-042-00-4 |
284-900-0 |
84989-11-7 |
M |
|
Kreozotno olje, acenaftenska frakcija, brez acenaftena; Redestilat pralnega olja; [Olje, ki ostane po odstranitvi acenaftena iz acenaftenskega olja premogovega katrana s kristalizacijo. Sestavljen je primarno iz naftalena in alkilnaftalenov.] |
648-043-00-X |
292-606-9 |
90640-85-0 |
M |
|
Destilati (premogov katran), težka olja; težko antracensko olje (Destilat iz frakcionirne destilacije katrana iz bituminskega premoga z območjem vrenja od 240 °C do 400 °C. Sestoji predvsem iz tri- in policikličnih ogljikovodikov in heterocikličnih spojin.) |
648-044-00-5 |
292-607-4 |
90640-86-1 |
|
|
Antracensko olje, kisli ekstrakt; ekstraktni ostanek antracenskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz frakcije, ki je očiščena baz, se pridobiva z destilacijo katranskega premoga in vre v območju približno od 325 °C do 365 °C. Vsebuje pretežno antracen in fenantren ter njune alkilne derivate.) |
648-046-00-6 |
295-274-3 |
91995-14-1 |
M |
|
Destilati (premogov katran); težko antracensko olje (Destilat iz premogovega katrana z območjem destilacije približno od 100 °C do 450 °C. Sestoji predvsem iz dvo- do štiričlenskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov, fenolnih sestavin in aromatskih dušikovih baz.) |
648-047-00-1 |
266-027-7 |
65996-92-1 |
M |
|
Destilati (premogov katran), smola, težka olja; težko antracensko olje (Destilat iz destilacije smole se pridobiva iz bituminskega visokotemperaturnega katrana. Sestoji predvsem iz tri- in policikličnih aromatskih ogljikovodikov in vre v območju približno od 300 °C do 470 °C. Produkt lahko vsebuje tudi heteroatome.) |
648-048-00-7 |
295-312-9 |
91995-51-6 |
M |
|
Destilati (premogov katran), smola; težko antracensko olje (Olje se pridobiva iz kondenzacije hlapov, ki nastanejo pri toplotni obdelavi smole. Sestoji predvsem iz dvo- do štiricikličnih aromatskih spojin in vre v območju od 200 °C do več kakor 400 °C.) |
648-049-00-2 |
309-855-7 |
101316-49-8 |
M |
|
Destilati (katranska smola), težka olja, pirenska frakcija; redestilat težkega antracenskega olja (Redestilat se pridobiva iz frakcionirne destilacije smolnega destilata in vre v območju približno od 350 °C do 400 °C. Sestoji pretežno iz tri- in poliobročnih aromatskih in heterocikličnih ogljikovodikov.) |
648-050-00-8 |
295-304-5 |
91995-42-5 |
M |
|
Destilati (premogov katran), smola, pirenska frakcija; redestilat težkega antracenskega olja (Redestilat se pridobiva s frakcionirano destilacijo smolnega destilata in vre v območju približno od 380 °C do 410 °C. Sestoji predvsem iz tri- in policikličnih aromatskih ogljikovodikov in heterocikličnih spojin.) |
648-051-00-3 |
295-313-4 |
91995-52-7 |
M |
|
Parafinski voski (premog), visokotemperaturni katran rjavega premoga, obdelan z ogljikom; ekstrakt premogovega katrana (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem smole iz koksanja lignita z aktivnim ogljikom za odstranitev sestavin v sledeh in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.) |
648-052-00-9 |
308-296-6 |
97926-76-6 |
M |
|
Parafinski voski (premog), visokotemperaturni katran rjavega premoga, obdelan z ogljikom; ekstrakt premogovega katrana (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem koksnega katrana z bentonitom za odstranitev sestavin v sledeh in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.) |
648-053-00-4 |
308-297-1 |
97926-77-7 |
M |
|
Smola; smola |
648-054-00-X |
263-072-4 |
61789-60-4 |
M |
|
Smola, premogov katran, visokotemperaturna; smola (Ostanek destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana. Črna trdna snov s približnim zmehčiščem od 30 °C do 180 °C. Sestoji predvsem iz kompleksne zmesi tri- ali veččlenskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov.) |
648-055-00-5 |
266-028-2 |
65996-93-2 |
|
|
Smola, premogov katran, visokotemperaturna, toplotno prečiščena; smola (Toplotno obdelani ostanek destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana. Črna trdna snov s približnim zmehčiščem od 80 °C do 180 °C. Sestoji predvsem iz kompleksne zmesi tri- ali veččlenskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov.) |
648-056-00-0 |
310-162-7 |
121575-60-8 |
M |
|
Smola, premogov katran, visokotemperaturna, sekundarna; redestilat smole (Ostanek se pridobiva med destilacijo frakcij z visokim vreliščem iz visokotemperaturnega katrana bitumenskega premoga in/ali smolnega koksnega olja z zmehčiščem od 140 °C do 170 °C po DIN 52025. Sestoji predvsem iz tri- in policikličnih aromatskih spojin, ki vsebujejo tudi heteroatome.) |
648-057-00-6 |
302-650-3 |
94114-13-3 |
M |
|
Ostanki (premogov katran), destilacija smole; redestilat smole (Ostanek iz frakcionirne destilacije destilata smole vre v območju približno od 400 °C do 470 °C. Sestoji predvsem iz policikličnih aromatskih ogljikovodikov in heterocikličnih spojin.) |
648-058-00-1 |
295-507-9 |
92061-94-4 |
M |
|
Katran, premog, visokotemperaturni, ostanki destilacije in shranjevanja; trdni ostanek premogovega katrana (Koks in pepel vsebujoči trdni ostanki, ki se ločijo po destilaciji in termični obdelavi visokotemperaturnega bitumenskega premogovega katrana v destilacijskih napravah in skladiščnih posodah. Sestojijo pretežno iz ogljika in vsebujejo majhne količine heterospojin, pa tudi sestavin pepela.) |
648-059-00-7 |
295-535-1 |
92062-20-9 |
M |
|
Katran, premog, ostanki shranjevanja; trdni ostanek premogovega katrana (Usedlina se odstrani iz skladiščenih posod za surovi premogov katran. Sestoji predvsem iz premogovega katrana in posameznih delcev, ki vsebujejo ogljik.) |
648-060-00-2 |
293-764-1 |
91082-50-7 |
M |
|
Katran, premog, visokotemperaturni, ostanki; trdni ostanek premogovega katrana (Trdne snovi nastanejo v postopku koksanja bituminskega premoga za proizvodnjo surovega visokotemperaturnega bitumenskega premogovega katrana. Sestoji predvsem iz koksa in delcev premoga, visokoaromatiziranih spojin in mineralnih snovi.) |
648-061-00-8 |
309-726-5 |
100684-51-3 |
M |
|
Katran, premog, visokotemperaturni, visok delež trdnih snovi; trdni ostanek premogovega katrana (Kondenzacijski produkt, ki se pridobiva z ohlajanjem (do približno sobne temperature) plina, sproščenega pri visokotemperaturni (višji od 700 °C) destruktivni destilaciji premoga. Sestoji predvsem iz kompleksne zmesi kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov z visoko vsebnostjo trdnih snovi premogovega tipa.) |
648-062-00-3 |
273-615-7 |
68990-61-4 |
M |
|
Trdni odpadki, koksanje smole premogovega katrana; trdni ostanek premogovega katrana (Kombinacija odpadkov nastane pri koksanju bituminozne smole premogovega katrana. Sestoji pretežno iz ogljika.) |
648-063-00-9 |
295-549-8 |
92062-34-5 |
M |
|
Ekstraktni ostanki (premog), rjavi; ekstrakt premogovega katrana (Ostanek iz ekstrakcije suhega premoga.) |
648-064-00-4 |
294-285-0 |
91697-23-3 |
M |
|
Parafinski voski (premog), visokotemperaturni katran rjavega premoga; ekstrakt premogovega katrana (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s solventno kristalizacijo (razoljenje s topilom) iz lignitnega koksanega katrana s procesom izločanja ali z aduktnim procesom. Sestoji pretežno iz ravne in razvejane verige nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.) |
648-065-00-X |
295-454-1 |
92045-71-1 |
M |
|
Parafinski voski (premog), visokotemperaturni katran rjavega premoga, obdelan z vodikom; ekstrakt premogovega katrana (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s solventno kristalizacijo (razoljenje s topilom) iz lignitnega koksanega katrana s procesom izločanja ali z aduktnim procesom obdelave z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ravne in razvejane verige nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.) |
648-066-00-5 |
295-455-7 |
92045-72-2 |
M |
|
Parafinski voski (premog), visokotemperaturni katran rjavega premoga, obdelan s silicijevo kislino; ekstrakt premogovega katrana (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem lignitnega koksanega katrana s silicijevo kislino za odstranitev sestavin v sledeh in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.) |
648-067-00-0 |
308-298-7 |
97926-78-8 |
M |
|
Katran, premog, nizkotemperaturni, ostanki destilacije; katransko olje, srednja točka vrelišča (Ostanki iz frakcionirne destilacije nizkotemperaturnega premogovega katrana za odstranjevanje olj, ki vrejo v območju do približno 300 °C. Sestojijo predvsem iz aromatskih sestavin.) |
648-068-00-6 |
309-887-1 |
101316-85-2 |
M |
|
Smola, premogov katran, nizkotemperaturna; smolni ostanek (Kompleksna črna trdna ali poltrdna snov se pridobiva z destilacijo nizkotemperaturnega premogovega katrana. Zmehčišče ima v območju približnood od 40 °C do 180 °C. Sestoji predvsem iz kompleksne zmesi ogljikovodikov.) |
648-069-00-1 |
292-651-4 |
90669-57-1 |
M |
|
Smola, premogov katran, nizkotemperaturna, oksidirana; ostanek smole, oksidiran (Produkt se pridobiva z zračnim prepihovanjem nizkotemperaturne smole premogovega katrana pri zvišani temperaturi. Zmehčišče ima znotraj približnega območja od 70 °C do 180 °C. Sestoji predvsem iz kompleksne zmesi ogljikovodikov.) |
648-070-00-7 |
292-654-0 |
90669-59-3 |
M |
|
Smola, premogov katran, nizkotemperaturna, toplotno prečiščena; ostanek smole, oksidiran; ostanek smole, toplotno obdelan (Kompleksna črna trdna snov se pridobiva pri toplotni obdelavi nizkotemperaturne premogove smole. Zmehčišče ima v območju približno od od 50 °C do 140 °C. Sestoji predvsem iz kompleksne zmesi aromatskih spojin.) |
648-071-00-2 |
292-653-5 |
90669-58-2 |
M |
|
Destilati (premogovo zemeljsko olje), kondenzirani aromatski obroči; destilati (Destilat iz zmesi premoga in katrana ter aromatskih tokov zemeljskega olja z območjem destilacije približno od 220 °C do 450 °C. Sestoji predvsem iz tri- do štiričlenskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov.) |
648-072-00-8 |
269-159-3 |
68188-48-7 |
M |
|
Aromatski ogljikovodiki, C20-28, policiklični, mešanica smole premogovega katrana (polietilen-polipropilen), pridobiva se s pirolizo; pirolizni produkti (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz mešane smole premogovega katrana (polietilen-polipropilen) s pirolizo. Sestoji predvsem iz policikličnih aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C28 in z zmehčiščem od 100 °C do 220 °C po DIN 52025.) |
648-073-00-3 |
309-956-6 |
101794-74-5 |
M |
|
Aromatski ogljikovodiki, C20-28, policiklični, pridobivajo se s pirolizo mešane polietilenske smole premogovega katrana; pirolizni produkti (Kompleksna kombinacija oglikovodikov se pridobiva s pirolizo mešane polietilenske smole premogovega katrana. Sestoji predvsem iz policikličnih aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C28 in z zmehčiščem od 100 °C do 220 °C po DIN 52025.) |
648-074-00-9 |
309-957-1 |
101794-75-6 |
M |
|
Aromatski ogljikovodiki, C20-28, policiklični, pridobivajo se s pirolizo mešane polistirenske smole premogovega katrana; pirolizni produkti (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s pirolizo mešane polistirenske smole premogovega katrana. Sestoji predvsem iz policikličnih aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C28 in z zmehčiščem od 100 °C do 220 °C po DIN 52025.) |
648-075-00-4 |
309-958-7 |
101794-76-7 |
M |
|
Smola, zemeljsko olje premogovega katrana; ostanki smole (Ostanki destilacije zmesi premogovega katrana in aromatskih tokov zemeljskega olja. Trdna snov z zmehčiščem od 40 °C do 180 °C. Sestoji predvsem iz kompleksne kombinacije tri- ali veččlenskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov.) |
648-076-00-X |
269-109-0 |
68187-57-5 |
M |
|
Fenantren, ostanki destilacije; redestilat težkega antracenskega olja (Ostanek destilacije surovega fenantrena vre v območju približno od 340 °C do 420 °C. Sestoji predvsem iz fenantrena, antracena in karbazola.) |
648-077-00-5 |
310-169-5 |
122070-78-4 |
M |
|
Destilati (premogov katran), zgornja frakcija, brez fluorena; redestilat pralnega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s kristalizacijo katranskega olja. Sestoji iz aromatičnih policikličnih ogljikovodikov, predvsem difenila, dibenzofurana in acenaftena.) |
648-078-00-0 |
284-899-7 |
84989-10-6 |
M |
|
Ostanki (premogov katran), destilacija kreozotnega olja; Redestilat pralnega olja; [Ostanek frakcionirane destilacije pralnega olja, ki vre v približnem območju 270 °C in 330 °C (518 °F in 626 °F). Sestoji pretežno iz dvocikličnih aromatskih in heterocikličnih ogljikovodikov.] |
648-080-00-1 |
295-506-3 |
92061-93-3 |
M |
|
Destilati (premog), lahko olje iz koksne peči, naftalenska frakcija; naftalensko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s predfrakcionacijo (kontinuirna destilacija) lahkega olja iz koksne peči. Sestoji pretežno iz naftalena, kumarona in indena ter vre nad 148 °C.) |
648-084-00-3 |
285-076-5 |
85029-51-2 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), naftalenska olja; Naftalensko olje; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih z destilacijo premogovega katrana. Sestoji pretežno iz aromatskih in ostalih ogljikovodikov, fenolnih spojin in aromatskih dušikovih spojin ter destilira v območju med približno 200 °C in 250 °C (392 °F to 482 °F).] |
648-085-00-9 |
283-484-8 |
84650-04-4 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, nizka vsebnost naftalena; redestilat naftalenskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s kristalizacijo naftalenskega olja. Sestoji predvsem iz naftalena, alkilnaftalenov in fenolnih spojin.) |
648-086-00-4 |
284-898-1 |
84989-09-3 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), matična lužina iz kristalizacije naftalenskega olja; redestilat naftalenskega olja (Kompleksna kombinacija organskih spojin se pridobiva kot filtrat iz kristalizacije naftalenske frakcije iz premogovega katrana in vre v območju približno od 200 °C do 230 °C. Vsebuje predvsem naftalen, tionaften in alkilnaftalene.) |
648-087-00-X |
295-310-8 |
91995-49-2 |
J, M |
|
Ekstraktni ostanki (premog), naftalensko olje, alkalno; ostanek ekstrakta naftalenskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz alkalnega pranja naftalenskega olja za odstranitev fenolnih spojin (katranske kisline). Sestoji iz naftalena in alkilnaftalenov.) |
648-088-00-5 |
310-166-9 |
121620-47-1 |
J, M |
|
Ekstraktni ostanki (premog), naftalensko olje, alkalno, nizka vsebnost naftalena; ostanek ekstrakta naftalenskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov ostane po odstranitvi naftalena iz alkalno opranega naftalenskega olja s procesom kristalizacije. Sestoji predvsem iz naftalena in alkilnaftalenov.) |
648-089-00-0 |
310-167-4 |
121620-48-2 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, brez naftalena, alkalni ekstrakti; ostanek ekstrakta naftalenskega olja (Olje ostane po odstranitvi fenolnih spojin (katranske kisline) iz odtočenega naftalenskega olja pri alkalnem pranju. Sestoji predvsem iz naftalena in alkilnaftalenov.) |
648-090-00-6 |
292-612-1 |
90640-90-7 |
J, M |
|
Ostanki ekstrakta (premog), alkalno naftalensko olje, destilacijski produkti z vrha kolone; ostanek ekstrakta naftalenskega olja (Destilat iz alkalno opranega naftalenskega olja, ki ima območje destilacije približno od 180 °C do 220 °C. Sestoji predvsem iz naftalena, alkinbenzenov, indena in indana.) |
648-091-00-1 |
292-627-3 |
90641-04-6 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, metilnaftalenska frakcija; metilnaftalensko olje (Destilat iz frakcionirne destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana. Sestoji predvsem iz substituiranih dvoobročnih aromatskih ogljikovodikov in aromatskih dušikovih baz ter vre v območju približno od 225 °C do 255 °C.) |
648-092-00-7 |
309-985-4 |
101896-27-9 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, indol-metilnaftalenska frakcija; metilnaftalensko olje (Destilat iz frakcionirne destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana. Sestoji predvsem iz indola in metilnaftalena ter vre v območju približno od 235 °C do 255 °C.) |
648-093-00-2 |
309-972-3 |
101794-91-6 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, kisli ekstrakti; ostanek ekstrakta metilnaftalenskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z odstranitvijo baz iz metilnaftalenske frakcije, ki se pridobiva z destilacijo premogovega katrana in vre v območju približno od 230 °C do 255 °C. Vsebuje predvsem 1(2)-metilnaftalen, naftalen, dimetilnaftalen in bifenil.) |
648-094-00-8 |
295-309-2 |
91995-48-1 |
J, M |
|
Ekstraktni ostanki (premog), alkalno naftalensko olje, ostanki destilacije; ostanek ekstrakta metilnaftalenskega olja (Ostanek destilacije alkalno pranega naftalenskega olja z območjem destilacije približno od 220 °C do 300 °C. Sestoji predvsem iz naftalena, alkilnaftalenov in aromatskih dušikovih baz.) |
648-095-00-3 |
292-628-9 |
90641-05-7 |
J, M |
|
Ekstraktna olja (premog), kisla, brez katranskih baz; ostanek ekstrakta metilnaftalenskega olja (Ekstraktno olje vre v območju približno od 220 °C do 265 °C, iz ostanka alkalnega ekstrakta premogovega katrana se pridobiva pri kislem pranju, kakor je odstranjevanje katranskih baz po destilaciji z vodno žveplovo kislino. Sestoji predvsem iz alkilnaftalenov.) |
648-096-00-9 |
284-901-6 |
84989-12-8 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), benzenska frakcija, ostanki destilacije; pralno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo surovega benzena (visokotemperaturni premogov katran). Lahko je tekočina z območjem destilacije približno od 150 °C do 300 °C ali poltrdna ali trdna snov s tališčem do 70 °C. Sestoji predvsem iz naftalena in alkilnaftalenov.) |
648-097-00-4 |
310-165-3 |
121620-46-0 |
J, M |
|
Kreozotno olje, acenaftenska frakcija; Pralno olje; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih pri destilaciji premogovega katrana z vreliščem v približnem območju med 240 °C in 280 °C (464 °F in 536 °F). Sestoji primarno iz acenaftena, naftalena in alkilnaftalena.] |
648-098-00-X |
292-605-3 |
90640-84-9 |
M |
|
Kreozotno olje; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih z destilacijo premogovega katrana. Sestoji primarno iz aromatskih ogljikovodikov in lahko vsebuje znatne količine katranskih kislin in katranskih baz. Destilira v približnem območju med 200 °C in 325 °C (392 °F in 617 °F).] |
648-099-00-5 |
263-047-8 |
61789-28-4 |
M |
|
Kreozotno olje, destilat z visokim vreliščem; Pralno olje; [Destilacijska frakcija z visokim vreliščem, pridobljena pri visokotemperaturni karbonizaciji bitumenskega premoga, ki je nadalje očiščena za odstranitev presežnih kristalnih soli. Sestoji primarno iz kreozotnega olja brez nekaterih normalnih policikličnih aromatskih soli, ki so komponente destilatov premogovega katrana. Pri približno 5 °C (41 °F) so brez kristalov.] |
648-100-00-9 |
274-565-9 |
70321-79-8 |
M |
|
Kreozot |
648-101-00-4 |
232-287-5 |
8001-58-9 |
►M5 H ◄ |
|
Ekstraktni ostanki (premog), kislo kreozotno olje; Ostanek ekstrakta pralnega olja; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz brezbazne frakcije iz destilacije premogovega katrana z vreliščem v območju med približno 250 °C in 280 °C (482 °F in 536 °F). Sestoji pretežno iz bifenila in izomernih difenilnaftalenov.] |
648-102-00-X |
310-189-4 |
122384-77-4 |
M |
|
Antracensko olje, antracenska pasta; frakcija antracenskega olja (Z antracenom bogata trdna snov se pridobiva s kristalizacijo in centrifugiranjem antracenskega olja. Sestoji predvsem iz antracena, karbazola in fenantrena.) |
648-103-00-5 |
292-603-2 |
90640-81-6 |
J, M |
|
Antracensko olje, nizka vsebnost antracena; frakcija antracenskega olja (Olje ostane po odstranitvi z antracenom bogate trdne snovi (antracenske paste) iz antracenskega olja s procesom kristalizacije. Sestoji predvsem iz dvo-, tri- in štiričlenskih aromatskih spojin.) |
648-104-00-0 |
292-604-8 |
90640-82-7 |
J, M |
|
Ostanki (premogov katran), destilacija antracenskega olja; frakcija antracenskega olja (Ostanek frakcionirne destilacije surovega antracena vre v območju približno od 340 °C do 400 °C. Sestoji pretežno iz tri- in policikličnih aromatskih in heterocikličnih ogljikovodikov.) |
648-105-00-6 |
295-505-8 |
92061-92-2 |
J, M |
|
Antracensko olje, antracenska pasta, antracenska frakcija; frakcija antracenskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije antracena se pridobiva s kristalizacijo antracenskega olja iz bitumenskega visokotemperaturnega katrana in vre v območju od 330 °C do 350 °C. Vsebuje predvsem antracen, karbazol in fenantren.) |
648-106-00-1 |
295-275-9 |
91995-15-2 |
J, M |
|
Antracensko olje, antracenska pasta, karbazolna frakcija; frakcija antracenskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije antracena se pridobiva s kristalizacijo antracenskega olja iz bitumenskega visokotemperaturnega premogovega katrana in vre v območju približno od 350 °C do 360 °C. Vsebuje predvsem antracen, karbazol in fenantren.) |
648-107-00-7 |
295-276-4 |
91995-16-3 |
J, M |
|
Antracensko olje, antracenska pasta, lahki destilati; frakcija antracenskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije antracena se pridobiva s kristalizacijo antracenskega olja iz bitumenskega nizkotemperaturnega katrana in vre v območju približno od 290 °C do 340 °C. Vsebuje predvsem triciklične aromate in njihove dihidroderivate.) |
648-108-00-2 |
295-278-5 |
91995-17-4 |
J, M |
|
Katranska olja, premog, nizkotemperaturna; katransko olje z visokim vreliščem (Destilat iz nizkotemperaturnega premogovega katrana. Sestoji predvsem iz ogljikovodikov, fenolnih spojin in aromatskih dušikovih baz ter vre v območju približno 160 °C do 340 °C.) |
648-109-00-8 |
309-889-2 |
101316-87-4 |
J, M |
|
Ekstrakcijski ostanki (premogovi), nizko temp. premogov katran alk.; [Ostanki iz nizkotemperaturnega premogovega katranskega olja po alkalnem pranju, kot npr. z vodnim natrijevim hidroksidom, za odstranitev kislin surovega premogovega katrana. Sestavljeni predvsem iz ogljikovodikov in aromatskih dušikovih baz.] |
648-110-00-3 |
310-191-5 |
122384-78-5 |
J, M |
|
Fenoli, ekstrakti amonijakalne raztopine; alkalni ekstrakt (Kombinacija fenolov se ekstrahira z izobutilacetatom iz amonijakalne raztopine, ki se kondenzira iz plina pri nizkotemperaturni (manj kakor 700 °C) destruktivni destilaciji premoga. Sestoji pretežno iz zmesi monohidro- in dihidro fenolov.) |
648-111-00-9 |
284-881-9 |
84988-93-2 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), lahka olja, alkalni ekstrakti; alkalni ekstrakt (Vodni ekstrakt iz karbolnega olja se pridobiva z alkalno pralno raztopino, kakor je vodna raztopina natrijevega hidroksida. Sestoji predvsem iz alkalnih soli različnih fenolnih spojin.) |
648-112-00-4 |
292-610-0 |
90640-88-3 |
J, M |
|
Ekstrakti, alkalno premogovo katransko olje; alkalni ekstrakt (Ekstrakt iz premogovega katranskega olja se pridobiva z alkalno pralno raztopino, kakor je vodna raztopina natrijevega hidroksida. Sestoji predvsem iz alkalnih soli različnih fenolnih spojin.) |
648-113-00-X |
266-017-2 |
65996-83-0 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, alkalni ekstrakti; alkalni ekstrakt (Vodni ekstrakt iz naftalenskega olja se pridobiva z alkalno pralno raztopino, kakor je vodna raztopina natrijevega hidroksida. Sestoji predvsem iz alkalnih soli različnih fenolnih spojin.) |
648-114-00-5 |
292-611-6 |
90640-89-4 |
J, M |
|
Ekstraktni ostanki (premog), alkalno katransko olje, karbonizirano, obdelano s kalcitom; surovi fenoli (Produkt se pridobiva s prečiščenjem alkalnega ekstrakta premogovega katranskega olja s CO2 in CaO. Sestoji predvsem iz CaCO3, Ca(OH)2, Na2CO3 in drugih organskih in anorganskih nečistot.) |
648-115-00-0 |
292-629-4 |
90641-06-8 |
J, M |
|
Katranske kisline, premog, surove; Surovi fenoli; [Reakcijski produkt, pridobljen z nevtralizacijo alkalnega ekstrakta olja premogovega katrana s kislo raztopino, kot je vodna raztopina žveplove kisline ali plinastega ogljikovega dioksida, da dobimo proste kisline. Sestavljen je predvsem iz katranskih kislin, kot so fenol, krezoli in ksilenoli.] |
648-116-00-6 |
266-019-3 |
65996-85-2 |
J, M |
|
Katranske kisline, rjavi premog, surov; surovi fenoli (Nakisani alkalni ekstrakt destilata katrana rjavega premoga. Sestoji predvsem iz fenola in fenolovih homologov.) |
648-117-00-1 |
309-888-7 |
101316-86-3 |
J, M |
|
Katranske kisline, uplinjanje rjavega premoga; surovi fenoli (Kompleksna kombinacija organskih spojin se pridobiva z uplinjanjem rjavega premoga. Sestoji predvsem iz C6-10 hidroksilnih aromatskih fenolov in njihovih homologov.) |
648-118-00-7 |
295-536-7 |
92062-22-1 |
J, M |
|
Katranske kisline, ostanki destilacije; fenolni destilati (Ostanek destilacije surovega fenola iz premoga. Sestoji pretežno iz fenolov s števili ogljikovih atomov v območju od C8 do C10 z zmehčiščem od 60 °C do 80 °C.) |
648-119-00-2 |
306-251-5 |
96690-55-0 |
J, M |
|
Katranske kisline, metilfenolna frakcija; fenolni destilati (Frakcija katranske kisline, bogate s tri- in štirimetilfenolom, se regenerira z destilacijo surovih katranskih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana.) |
648-120-00-8 |
284-892-9 |
84989-04-8 |
J, M |
|
Katranske kisline, polialkilfenolna frakcija; fenolni destilati (Frakcija katranskih kislin se regenerira z destilacijo surovih katranskih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana, z območjem vrenja približno od 225 °C do 320 °C. Sestoji predvsem iz polialkilfenolov.) |
648-121-00-3 |
284-893-4 |
84989-05-9 |
J, M |
|
Katranske kisline, ksilenska frakcija; fenolni destilati (Frakcija katranskih kislin, bogatih z 2,4- in 2,5-dimetilfenolom, se regenerira z destilacijo surovih katranskih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana.) |
648-122-00-9 |
284-895-5 |
84989-06-0 |
J, M |
|
Katranske kisline, etilfenolna frakcija; fenolni destilati (Frakcija katranskih kislin, bogatih s tri- in štirietilfenolom, se regenerira z destilacijo surovih katranskih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana.) |
648-123-00-4 |
284-891-3 |
84989-03-7 |
J, M |
|
Katranske kisline, 3,5-ksilenska frakcija; fenolni destilati (Frakcija katranskih kislin, bogata s 3,5-dimetilfenolom, se regenerira z destilacijo katranskih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana.) |
648-124-00-X |
284-896-0 |
84989-07-1 |
J, M |
|
Katranske kisline, ostanki, destilati, prva frakcija; fenolni destilati (Ostanek destilacije lahkega karbolnega olja v območju od 235 °C do 355 °C.) |
648-125-00-5 |
270-713-1 |
68477-23-6 |
J, M |
|
Katranske kisline, krezilne, ostanki; fenolni destilati (Ostanek surovih kislin premogovega katrana po odstranitvi fenola, krezolov, ksilenov in drugih fenolov z visokim vreliščem. Črna trdna snov s tališčem približno pri 80 °C. Sestoji predvsem iz polialkilfenolov, smolnatih gum in anorganskih soli.) |
648-126-00-0 |
271-418-0 |
68555-24-8 |
J, M |
|
Fenoli, C9-11; fenolni destilati |
648-127-00-6 |
293-435-2 |
91079-47-9 |
J, M |
|
Katranske kisline, krezilne; fenolni destilati (Kompleksna kombinacija organskih spojin se pridobiva iz rjavega premoga in vre v območju približno od 200 °C do 230 °C. Vsebuje predvsem fenole in piridinske baze.) |
648-128-00-1 |
295-540-9 |
92062-26-5 |
J, M |
|
Katranske kisline, rjavi premog, alkilfenolna frakcija C2; fenolni destilati (Destilat iz nakisanja alkalno opranega destilata lignitnega katrana vre v območju približno od 200 °C do 230 °C. Sestoji predvsem iz m- in p-etilfenola, pa tudi iz krezolov in ksilenov.) |
648-129-00-7 |
302-662-9 |
94114-29-1 |
J, M |
|
Ekstraktna olja (premog), naftalenska olja; kisli ekstrakt (Vodni ekstrakt se pridobiva s kislim pranjem alkalno opranega naftalenskega olja. Sestoji predvsem iz kislinskih soli različnih aromatskih dušikovih baz, vključno s piridinom, kinolinom in njihovimi alkilnimi derivati.) |
648-130-00-2 |
292-623-1 |
90641-00-2 |
J, M |
|
Katranske baze, kinolinovi derivati; destilacijske baze |
648-131-00-8 |
271-020-7 |
68513-87-1 |
J, M |
|
Katranske baze, premog, frakcija kinolinskih derivatov; destilacijske baze |
648-132-00-3 |
274-560-1 |
70321-67-4 |
J, M |
|
Katranske baze, premog, ostanki destilata; destilacijske baze (Destilacijski ostanek po destilaciji nevtraliziranih kislo ekstrahiranih, baze vsebujočih katranskih frakcij se pridobiva z destilacijo premogovih katranov. Vsebuje predvsem anilin, kolidine, kinolin in kinolinske derivate ter toluidine.) |
648-133-00-9 |
274-544-0 |
92062-29-8 |
J, M |
|
Hidrokarbonska olja, aromatska, mešana s polietilenom in polipropilenom, pirolizirana, frakcija lahkega olja; produkti toplotne obdelave (Olje se pridobiva pri toplotni obdelavi zmesi polietilena in polipropilena s smolo premogovega katrana ali aromatskimi olji. Sestoji pretežno iz benzena in njegovih homologov ter vre v območju približno od 70 °C do 210 °C.) |
648-134-00-4 |
309-745-9 |
100801-63-6 |
J, M |
|
Hidrokarbonska olja, aromatska, mešana s polietilenom, pirolizirana, frakcija lahkega olja; produkti toplotne obdelave (Olje se pridobiva pri toplotni obdelavi polietilena s smolo premogovega katrana ali aromatskimi olji. Sestoji pretežno iz benzena in njegovih homologov ter vre v območju od 70 °C do 120 °C.) |
648-135-00-X |
309-748-5 |
100801-65-8 |
J, M |
|
Hidrokarbonska olja, aromatska, mešana s polistirenom, pirolizirana, frakcija lahkega olja; produkti toplotne obdelave (Olje se pridobiva pri toplotni obdelavi polistirena s smolo premogovega katrana ali aromatskimi olji. Sestoji pretežno iz benzena in njegovih homologov ter vre v območju približno od 70 °C do 210 °C.) |
648-136-00-5 |
309-749-0 |
100801-66-9 |
J, M |
|
Ekstraktni ostanki (premog), alkalno katransko olje, ostanki destilacije naftalena; ostanek ekstrakta naftalenskega olja (Ostanek se pridobiva iz kemijskega olja, ekstrahiranega po odstranitvi naftalena z destilacijo; sestoji predvsem iz dvo- do štiričlenskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov in aromatskih dušikovih baz.) |
648-137-00-0 |
277-567-8 |
736665-18-6 |
J, M |
|
Kreozotno olje, destilat z nizkim vreliščem; Pralno olje; [Destilacijska frakcija z nizkim vreliščem, pridobljena pri visokotemperaturni karbonizaciji bitumanskega premoga, ki je nadalje obdelana za odstranitev presežnih kristalnih soli. Sestoji primarno iz kreozotnega olja po odstranitvi normalnih policikličnih aromatskih soli, ki so komponente destilata premogovega katrana. Pri približno 38 °C (100 °C) je brez kristalov.] |
648-138-00-6 |
274-566-4 |
70321-80-1 |
M |
|
Katranske kisline, krezilne, natrijeve soli, kavstične raztopine; alkalni ekstrakt |
648-139-00-1 |
272-361-4 |
68815-21-4 |
J, M |
|
Ekstraktna olja (premog), katranska baza; kisli ekstrakt (Ekstrakt iz alkalnega ekstraktnega ostanka olja premogovega katrana se proizvaja s kislo pralno raztopino, kakor je vodna raztopina žveplove kisline, po destilaciji za odstranitev naftalena. Sestoji predvsem iz kislih soli različnih aromatskih dušikovih baz, vključno s piridinom, kinolinom in njihovimi alkilnimi derivati.) |
648-140-00-7 |
266-020-9 |
65996-86-3 |
J, M |
|
Katranske baze, premog, surove; surove katranske baze (Reakcijski produkt se pridobiva z nevtralizacijo baznega ekstraktnega olja premogovega katrana z alkalno raztopino, kakor je vodni natrijev hidroksid, da se pridobijo proste baze. Sestoji predvsem iz organskih baz, kakor so akridin, fenantridin, piridin, kinolin in njihovi alkilni derivati.) |
648-141-00-2 |
266-018-8 |
65996-84-1 |
J, M |
|
Ostanki (premog), ekstrakcija s tekočimi topili (Kohezivni prah, sestavljen iz premogovih mineralnih snovi in neraztopljenega premoga, ki ostane po ekstrakciji premoga s tekočim topilom.) |
648-142-00-8 |
302-681-2 |
94114-46-2 |
M |
|
Premogove tekočine, raztopina iz ekstrakcije s tekočim topilom (Produkt se pridobiva s filtracijo premogovih mineralnih snovi in neraztopljenega premoga iz raztopine premogovega ekstrakta, ki se proizvaja z razgradnjo premoga v tekočem topilu. Črna viskozna visokokompleksna tekočinska kombinacija, sestavljena predvsem iz aromatskih in delno hidrogeniranih aromatskih ogljikovodikov, aromatskih dušikovih spojin, aromatskih žveplovih spojin, fenolnih in drugih aromatskih kisikovih spojin ter njihovih alkilnih derivatov.) |
648-143-00-3 |
302-682-8 |
94114-47-3 |
M |
|
Premogove tekočine, ekstrakcija s tekočim topilom (Produkt, v glavnem brez topil, se pridobiva z destilacijo topila iz raztopine filtriranega premogovega ekstrakta, ki se pridobiva z razgradnjo premoga v tekočem topilu. Črna poltrdna snov, sestavljena predvsem iz kompleksne kombinacije aromatskih ogljikovodikov s kondenziranimi obroči, aromatskih dušikovih spojin, aromatskih žveplovih spojin, fenolnih spojin in drugih aromatskih kisikovih spojin ter njihovih alkilnih derivatov.) |
648-144-00-9 |
302-683-3 |
94114-48-4 |
M |
|
Lahko olje (premog), koksna peč; surovi benzen (Hlapna organska tekočina se ekstrahira iz plina, ki se razvije pri visokotemperaturni (več kakor 700 °C) destruktivni destilaciji premoga. Sestoji predvsem iz benzena, toluena in ksilenov. Vsebuje lahko tudi manjše količine drugih ogljikovodikovih sestavin.) |
648-147-00-5 |
266-012-5 |
65996-78-3 |
J |
|
Destilati (premog), ekstrakcija s tekočim topilom, primarni (Tekočina se pridobiva s kondenzacijo hlapov, ki se sproščajo pri razgradnji premoga v tekočem topilu, in vre v območju približno od 30 °C do 300 °C. Sestoji predvsem iz delno hidrogeniranih aromatskih ogljikovodikov s kondenziranimi obroči, aromatskih spojin, ki vsebujejo dušik, kisik in žveplo, in njihovih alkilnih derivatov, ki imajo število oglikovih atomov pretežno v območju od C4 do C14.) |
648-148-00-0 |
302-688-0 |
94114-52-0 |
J |
|
Destilati (premog), ekstrakcija s topilom, hidrokrekirani (Destilat se pridobiva s hidrokrekingom premogovega ekstrakta ali raztopine, ki se pridobiva z ekstrakcijo s tekočim topilom ali superkritičnim plinom in vre v območju približno od 30 °C do 300 °C. Sestoji predvsem iz aromatskih, hidrogeniranih aromatskih in naftenskih spojin, njihovih alkilnih derivatov in alkanov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C14. Navzoče so tudi aromatske in hidrogenirane aromatske spojine, ki vsebujejo dušik, žveplo in kisik.) |
648-149-00-6 |
302-689-6 |
94114-53-1 |
J |
|
Nafta (premog), ekstrakcija s topilom (Frakcija destilata se pridobiva s hidrokrekingom premogovega ekstrakta ali raztopine, ki se pridobiva z ekstrakcijo s tekočim topilom ali superkritičnim plinom in vre v območju približno od 30 °C do 180 °C. Sestoji predvsem iz aromatskih, hidrogeniranih aromatskih in naftenskih spojin, njihovih alkilnih derivatov in alkanov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C9. Navzoče so tudi aromatske in hidrogenirane aromatske spojine, ki vsebujejo dušik, žveplo in kisik.) |
648-150-00-1 |
302-690-1 |
94114-54-2 |
J |
|
Bencin, solventna ekstrakcija premoga, nafta iz hidrokrekinga (Motorno gorivo se proizvaja z izboljšanjem rafinirane naftne frakcije produktov hidrokrekinga premogovega ekstrakta ali raztopine, ki se pridobiva z ekstrakcijo s tekočim topilom ali superkritičnim plinom in vre v območju približno od 30 °C do 180 °C. Sestoji predvsem iz aromatskih in naftenskih ogljikovodikov, njihovih alkilnih derivatov in alkilnih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C4 do C9.) |
648-151-00-7 |
302-691-7 |
94114-55-3 |
J |
|
Destilati (premog), solventna ekstrakcija srednje frakcije iz krekinga (Destilat se pridobiva s hidrokrekingom premogovega ekstrakta ali raztopine, ki se pridobiva z ekstrakcijo s tekočim topilom ali superkritičnim plinom in vre v območju približno od 180 °C do 300 °C. Sestoji predvsem iz dvoobročnih aromatskih, hidrogeniranih aromatskih in naftenskih spojin, njihovih alkilnih derivatov in alkanov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C14. Navzoče so tudi spojine, ki vsebujejo dušik, žveplo in kisik.) |
648-152-00-2 |
302-692-2 |
94114-56-4 |
J |
|
Destilati (premog), solventna ekstrakcija, hidrogenirana srednja frakcija iz hidrokrekinga (Destilat iz hidrogenacije srednje frakcije iz hidrokrekinga premogovega ekstrakta ali raztopine, ki se pridobiva z ekstrakcijo s tekočim topilom ali s superkritičnim plinom in vre v območju približno od 180 °C do 280 °C. Sestoji predvsem iz hidrogeniranih dvoobročnih ogljikovih spojin in njihovih alkilnih derivatov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C14.) |
648-153-00-8 |
302-693-8 |
94114-57-5 |
J |
|
Lahko olje (premog), polkoksni postopek; lahko olje (Hlapna organska tekočina nastane kot kondenzat plina, ki se razvije pri nizkotemperaturni (manj kakor 700 °C) destruktivni destilaciji premoga. Sestoji predvsem iz ogljikovodikov C6-10.) |
648-156-00-4 |
292-635-7 |
90641-11-5 |
J |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), lahki naftenski destilat topilo |
649-001-00-3 |
265-102-1 |
64742-03-6 |
►M5 H ◄ |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), težki parafinski destilat topilo |
649-002-00-9 |
265-103-7 |
64742-04-7 |
►M5 H ◄ |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), lahki parafinski destilat topilo |
649-003-00-4 |
265-104-2 |
6472-05-8 |
►M5 H ◄ |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), težki naftenski destilat topilo |
649-004-00-X |
265-111-0 |
64742-11-6 |
►M5 H ◄ |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), lahko vakuumsko plinsko olje topilo |
649-005-00-5 |
295-341-7 |
91995-78-7 |
►M5 H ◄ |
|
Ogljikovodiki C26-55, bogati z aromati |
649-006-00-0 |
307-753-7 |
97722-04-8 |
►M5 H ◄ |
|
Ostanki (zemeljsko olje), kolona za atmosfersko destilacijo; težko gorivno olje (Kompleksni ostanek iz atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C20 in vre približno nad 350 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.) |
649-008-00-1 |
265-045-2 |
64741-45-3 |
|
|
Plinska olja (zemeljsko olje), težki vakuum; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in vre v območju približno od 350 °C do 600 °C. Tok destilata vsebuje verjetno 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.) |
649-009-00-7 |
265-058-3 |
64741-57-7 |
|
|
Destilati (zemeljsko olje), težki, katalitsko krekirani; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz postopka katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C35 in vre v območju približno od 260 °C do 500 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.) |
649-010-00-2 |
265-063-0 |
64741-61-3 |
|
|
Prečiščena olja (zemeljsko olje), katalitsko krekirana; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja kot frakcija ostanka pri destilaciji produktov iz postopka katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C20 in vre nad približno 350 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.) |
649-011-00-8 |
265-064-6 |
64741-62-4 |
|
|
Ostanki (zemeljsko olje), hidrokrekirani; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot frakcija ostanka pri destilaciji produktov hidrokrekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C20 in vre približno nad 350 °C.) |
649-012-00-3 |
265-076-1 |
64741-75-9 |
|
|
Ostanki (zemeljsko olje), termično krekirani; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja kot frakcija ostanka pri destilaciji produkta termičnega krekinga. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C20 in vre približno nad 350 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.) |
649-013-00-9 |
265-081-9 |
64741-80-6 |
|
|
Destilati (zemeljsko olje), težke frakcije iz termičnega krekinga; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov termičnega krekinga. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C36 in vre v območju približno od 260 °C do 480 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.) |
649-014-00-4 |
265-082-4 |
64741-81-7 |
|
|
Plinska olja (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena frakcija vakuumske destilacije; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C50 in vre v območju približno od 230 °C do 600 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.) |
649-015-00-X |
265-162-9 |
64742-59-2 |
|
|
Ostanki iz kolone za atmosfersko destilacijo (zemeljsko olje), razžvepljeni z vodikom; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem ostanka iz kolone za atmosfersko destilacijo z vodikom ob navzočnosti katalizatorja pod pogoji predvsem za odstranitev organskih žveplovih spojin. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C20 in vre približno nad 350 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.) |
649-016-00-5 |
265-181-2 |
64742-78-5 |
|
|
Plinska olja (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena težka frakcija vakuumske destilacije; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim razžvepljevanjem z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in vre v območju približno od 350 °C do 600 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.) |
649-017-00-0 |
265-189-6 |
64742-86-5 |
|
|
Ostanki (zemeljsko olje), kreking z vodno paro; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot frakcijski ostanek pri destilaciji produktov iz krekinga z vodno paro (vključno s krekingom z vodno paro v proizvodnji etilena). Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C14 in vre približno nad 260 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.) |
649-018-00-6 |
265-193-8 |
64742-90-1 |
|
|
Ostanki (zemeljsko olje), atmosferska destilacija; težko gorivno olje (Kompleksni ostanek pri atmosferski destilaciji surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C11 in vre približno nad 200 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.) |
649-019-00-1 |
269-777-3 |
68333-22-2 |
|
|
Očiščena olja (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena, katalitsko krekirana; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva pri obdelavi katalitsko krekiranega očiščenega olja z vodikom za konverzijo organskega žvepla v vodikov sulfid, ki se odstrani. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C20 in vre približno nad 350 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.) |
649-020-00-7 |
269-782-0 |
68333-26-6 |
|
|
Destilati (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena, katalitsko krekirana vmesna frakcija; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem katalitsko krekiranih vmesnih destilacijskih frakcij z vodikom za konverzijo organskega žvepla v vodikov sulfid, ki se odstrani. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C30 in vre v območju približno od 205 °C do 450 °C. Vsebuje relativno visok delež tricikličnih aromatskih ogljikovodikov.) |
649-021-00-2 |
269-783-6 |
68333-27-7 |
|
|
Destilati (zemeljsko olje, petrolej), z vodikom prečiščena, katalitsko krekirana težka frakcija; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem katalitsko krekiranih težkih destilatov z vodikom za konverzijo organskega žvepla v vodikov sulfid, ki se odstrani. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C35 in vre v območju približno od 260 °C do 500 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.) |
649-022-00-8 |
269-784-1 |
68333-28-8 |
|
|
Gorivno olje, plinska olja se pridobivajo iz ostankov direktne destilacije, visoka vsebnost žvepla; težko gorivno olje |
649-023-00-3 |
270-674-0 |
68476-32-4 |
|
|
Gorivna olja, ostanki; težko gorivno olje (Tekoči produkt iz različnih rafinerijskih tokov, navadno ostankov. Sestava je kompleksna in se razlikuje glede na izvor surovega olja.) |
649-024-00-9 |
270-675-6 |
68476-33-5 |
|
|
Ostanki (zemeljsko olje), destilacijski ostanek katalitskega reforminga; težko gorivno olje (Kompleksni ostanek pri destilaciji ostanka katalitskega reforminga. Vrelišče ima približno nad 399 °C.) |
649-025-00-4 |
270-792-2 |
68478-13-7 |
|
|
Ostanki (zemeljsko olje), težko koksno plinsko olje in vakuumsko plinsko olje; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja kot frakcijski ostanek pri destilaciji težkega koksnega plinskega olja in vakuumskega plinskega olja. Sestoji predvsem iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C13 in vre približno nad 230 °C.) |
649-026-00-X |
270-796-4 |
68478-17-1 |
|
|
Ostanki (zemeljsko olje), težko koksno olje in lahko vakuumsko olje; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot frakcijski ostanek pri destilaciji težkega koksnega plinskega olja in lahkega vakuumskega plinskega olja. Sestoji predvsem iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C13 in vre približno nad 230 °C.) |
649-027-00-5 |
270-983-0 |
68512-61-8 |
|
|
Ostanki (zemeljsko olje), lahki vakuum; težko gorivno olje (Kompleksni ostanek iz vakuumske destilacije ostanka pri atmosferski destilaciji surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C13 in vre približno nad 230 °C.) |
649-028-00-0 |
270-984-6 |
68512-62-9 |
|
|
Ostanki (zemeljsko olje), krekirano z vodno paro, lahko; težko gorivno olje (Kompleksni ostanek destilacije produktov krekinga z vodno paro. Sestoji pretežno iz aromatskih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, večjimi od C7, in vre v območju približno od 101 °C do 555 °C.) |
649-029-00-6 |
271-013-9 |
68513-69-9 |
|
|
Gorivno olje, št. 6; težko gorivno olje (Gorivno olje ima najnižjo viskoznost 197 10-6 m2s-1 pri 37,7 °C in najvišjo viskoznost 197 10-5 m2s-1 pri 37,7 °C.) |
649-030-00-1 |
271-384-7 |
68553-00-4 |
|
|
Ostanki (zemeljsko olje), postrojenje za primarno destilacijo, nizka vsebnost žvepla; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov z nizko vsebnostjo žvepla se pridobiva kot frakcijski ostanek iz postrojenja za primarno destilacijo surovega olja. To je ostanek po odstranitvi direktnega bencina, petrolejskih frakcij in plinskega olja.) |
649-031-00-7 |
271-763-7 |
68607-30-7 |
|
|
Plinska olja (zemeljsko olje), težko atmosfersko; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C35 in vre v območju približno od 121 °C do 510 °C.) |
649-032-00-2 |
272-184-2 |
68783-08-4 |
|
|
Ostanki (zemeljsko olje), koksni pralnik, vsebujejo aromate s kondenziranimi obroči; težko gorivno olje (Zelo kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja kot frakcijski ostanek pri destilaciji vakuumskega ostanka in produktov termičnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C20 in vre približno nad 350 °C.) Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.) |
649-033-00-8 |
272-187-9 |
68783-13-1 |
|
|
Destilati (zemeljsko olje), z vakuumom pridobljeni ostanki zemeljskega olja; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z vakuumsko destilacijo ostanka pri atmosferski destilaciji surovega olja.) |
649-034-00-3 |
273-263-4 |
68955-27-1 |
|
|
Ostanki (zemeljsko olje), krekirani z vodno paro, smolnati; težko gorivno olje (Kompleksni ostanek destilacije ostankov zemeljskega olja po krekingu z vodno paro.) |
649-035-00-9 |
273-272-3 |
68955-36-2 |
|
|
Vmesni destilati (zemeljsko olje), vakuum; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C14 do C42 in vre v območju približno od 250 °C do 545 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.) |
649-036-00-4 |
274-683-0 |
70592-76-6 |
|
|
Destilati (zemeljsko olje), lahki vakuum; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C35 in vre v območju približno od 250 °C do 545 °C.) |
649-037-00-X |
247-684-6 |
70592-77-7 |
|
|
Destilati (zemeljsko olje), vakuum; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C50 in vre v območju približno od 270 °C do 600 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.) |
649-038-00-5 |
274-685-1 |
70592-78-8 |
|
|
Plinska olja (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena težka frakcija vakuumske destilacije iz koksarne; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z razžvepljevanjem težkih koksnih destilatov z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C18 do C44 in vre v območju približno od 304 °C do 548 °C. Verjetno vsebuje 5 ali več odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.) |
649-039-00-0 |
285-555-9 |
85117-03-9 |
|
|
Ostanki (zemeljsko olje), kreking z vodno paro, destilati; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva pri proizvodnji očiščenega katrana zemeljskega olja z destilacijo katrana, ki se pridobiva s postopkom parnega krekinga. Sestoji pretežno iz aromatskih in drugih ogljikovodikov ter organskih žveplovih spojin.) |
649-040-00-6 |
292-657-7 |
90669-75-3 |
|
|
Ostanki (zemeljsko olje), vakuum, lahki; težko gorivno olje (Kompleksni ostanek vakuumske destilacije ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C24 in vre približno nad 390 °C.) |
649-041-00-1 |
292-658-2 |
90669-76-4 |
|
|
Gorivno olje, težko, visoka vsebnost žvepla; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo surovega zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz alifatskih, aromatskih in cikloalifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C25 in vre približno nad 400 °C.) |
649-042-00-7 |
295-396-7 |
92045-14-2 |
|
|
Ostanki (zemeljsko olje), katalitski kreking; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot frakcijski ostanek pri destilaciji produktov katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C11 in vre približno nad 200 °C.) |
649-043-00-2 |
295-511-0 |
92061-97-7 |
|
|
Destilati (zemeljsko olje), vmesna frakcija po katalitskem krekingu, termično razgrajeni; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov katalitskega krekinga, ki se uporablja kot tekočina za prenos toplote. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov in vre v območju približno od 220 °C do 450 °C. Tok destilata verjetno vsebuje organske žveplove spojine.) |
649-044-00-8 |
295-990-6 |
92201-59-7 |
|
|
Oljni ostanki (zemeljsko olje); težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, žveplovih spojin in organskih spojin z vsebnostjo kovin, ki se pridobivajo kot ostanek v procesu rafinacije s krekingom in frakcionacijo. Proizvod je končno olje z viskoznostjo nad 2 10-6 m2.s-1 pri 100 °C.) |
649-045-00-3 |
298-754-0 |
93821-66-0 |
|
|
Ostanki parnega krekinga, termično obdelani; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem in destilacijo surove nafte, obdelane s parnim krekingom. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov in vre v območju približno nad 180 °C.) |
649-046-00-9 |
308-733-0 |
98219-64-8 |
|
|
Srednji destilati širokega intervala temperature vrelišča (zemeljsko olje), razžvepljeni z vodikom; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem produktov zemeljskega olja z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C25 in vre v območju približno od 150 °C do 400 °C.) |
649-047-00-4 |
309-863-0 |
101316-57-8 |
|
|
Ostanki frakcionacije (zemeljsko olje), katalitski reforming; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot frakcija, ki ostane pri destilaciji produktov pri postopku katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do C25 in vre v območju približno od 160 °C do 400 °C. Tok tekočine verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- ali 6-členskimi kondenziranimi obroči.) |
649-048-00-X |
265-069-3 |
64741-67-9 |
|
|
Zemeljsko olje; surovo olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov. Sestoji pretežno iz alifatskih, alicikličnih in aromatskih ogljikovodikov. Vsebuje lahko tudi majhne količine dušikovih, kisikovih ali žveplovih spojin. Ta kategorija vključuje lahka, srednja in težka zemeljska olja, pa tudi olja, ekstrahirana iz katranskih peskov. Snovi, ki vsebujejo ogljikovodike in zahtevajo precejšnje kemijske spremembe za njihovo pridobivanje ali konverzijo za surovine rafinerij, kakor na primer surova nafta iz skrilavca; dodelana nafta iz skrilavca in tekoča premogova goriva v to definicijio niso vključeni.) |
649-049-00-5 |
232-298-5 |
8002-05-9 |
|
|
▼M5 ————— |
||||
|
▼M14 ————— |
||||
|
▼M5 ————— |
||||
|
Footovo olje (zemeljsko olje), kislinsko obdelano; footovo olje, mehki parafin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem footovega olja z žveplovo kislino. Sestoji pretežno iz razvejanih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50.) |
649-175-00-0 |
300-225-7 |
93924-31-3 |
L |
|
Footovo olje (zemeljsko olje), obdelano z glino; footovo olje, mehki parafin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem footovega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranitev polarnih spojin in nečistot, navzočih v sledovih. Sestoji pretežno iz razvejanih verig ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C20 do C50.) |
649-176-00-6 |
300-226-2 |
93924-32-4 |
L |
|
▼M5 ————— |
||||
|
Footovo olje (zemeljsko olje), obdelano z ogljikom; footovo olje, mehki parafin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem footovega olja z aktivnim ogljikom za odstranitev sestavin v sledovih in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih nerazvejanih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.) |
649-211-00-5 |
308-126-0 |
97862-76-5 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), sladkana srednja frakcija; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo destilatov zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C20 in vre v območju približno od 150 °C do 345 °C.) |
649-212-00-0 |
265-088-7 |
64741-86-2 |
N |
|
Plinska olja (zemeljsko olje), prečiščena s topilom; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa ekstrakcije s topilom. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C25 in vre v območju približno od 205 °C do 400 °C.) |
649-213-00-6 |
265-092-9 |
64741-90-8 |
N |
|
Destilati (zemeljsko olje), s topilom rafinirana srednja frakcija; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa ekstrakcije s topilom. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C20 in vre v območju približno od 150 °C do 345 °C.) |
649-214-00-1 |
265-093-4 |
64741-91-9 |
N |
|
Plinska olja (zemeljsko olje), prečiščena s kislino; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C25 in vre v območju približno od 230 °C do 400 °C.) |
649-215-00-7 |
265-112-6 |
64742-12-7 |
N |
|
Destilati (zemeljsko olje), kislinsko prečiščena srednja frakcija; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C20 in vre v območju približno od 205 °C do 345 °C.) |
649-216-00-2 |
265-113-1 |
64742-13-8 |
N |
|
Destilati (zemeljsko olje), kislinsko prečiščena lahka frakcija; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C16 in vre v območju približno od 150 °C do 290 °C.) |
649-217-00-8 |
265-114-7 |
64742-14-9 |
N |
|
Plinska olja (zemeljsko olje), kemijsko nevtralizirana; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom obdelave za odstranitev kislih primesi. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C25 in vre v območju približno od 230 °C do 400 °C.) |
649-218-00-3 |
265-129-9 |
64742-29-6 |
N |
|
Destilati (zemeljsko olje), kemijsko nevtralizirana srednja frakcija; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom obdelave za odstranitev kislih primesi. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C20 in vre v območju približno od 205 °C do 345 °C.) |
649-219-00-9 |
265-130-4 |
64742-30-9 |
N |
|
Destilati (zemeljsko olje), z glino prečiščena srednja frakcija; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz procesa obdelave petrolejske frakcije z naravno ali modificirano glino, navadno v perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih spojin in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C20 in vre v območju približno od 150 °C do 345 °C.) |
649-220-00-4 |
265-139-3 |
64742-38-7 |
N |
|
Destilati (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena srednja frakcija; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C25 in vre v območju približno od 205 °C do 400 °C.) |
649-221-00-X |
265-148-2 |
64742-46-7 |
N |
|
Plinska olja (zemeljsko olje), razžvepljena z vodikom; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz zemeljskega olja (surovine) s prečiščenjem z vodikom za pretvorbo organskega žvepla v vodikov sulfid, ki se odstrani. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C25 in vre v območju približno od 230 °C do 400 °C.) |
649-222-00-5 |
265-182-8 |
64742-79-6 |
N |
|
Destilati (zemeljsko olje), srednja frakcija, razžvepljena z vodikom; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz zemeljskega olja (surovine) s prečiščenjem z vodikom za pretvorbo organskega žvepla v vodikov sulfid, ki se odstrani. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C25 in vre v območju približno od 205 °C do 400 °C.) |
649-223-00-0 |
265-183-3 |
64742-80-9 |
N |
|
Destilati (zemeljsko olje), ostanek iz frakcionirne kolone za katalitski reforming, frakcija z visokim vreliščem; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije ostanka iz frakcionirne kolone za katalitski reforming. Vre v območju približno od 343 °C do 399 °C.) |
649-228-00-8 |
270-719-4 |
68477-29-2 |
N |
|
Destilati (zemeljsko olje), ostanek iz frakcionirne kolone za katalitski reforming, frakcija s srednjim vreliščem; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije ostanka iz frakcionirne kolone za katalitski reforming. Vre v območju približno od 288 °C do 371 °C.) |
649-229-00-3 |
270-721-5 |
68477-30-5 |
N |
|
Destilati (zemeljsko olje), ostanek iz frakcionirne kolone za katalitski reforming, frakcija z nizkim vreliščem; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije ostanka frakcionirne kolone za katalitski reforming. Vre približno pod 288 °C.) |
649-230-00-9 |
270-722-0 |
68477-31-6 |
N |
|
Destilati (zemeljsko olje), visoko rafinirana srednja frakcija; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo petrolejske frakcije posameznim od naslednjih faz: filtraciji, centrifugiranju, atmosferski destilaciji, vakuumski destilaciji, obdelavi s kislino, nevtralizaciji in obdelavi z glino. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do C20.) |
649-231-00-4 |
292-615-8 |
90640-93-0 |
N |
|
Destilati (zemeljsko olje), katalitski reforming, težki aromatski koncentrat; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo katalitsko reformirane frakcije zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do C16 in vre v območju približno od 200 °C do 300 °C.) |
649-232-00-X |
295-294-2 |
91995-34-5 |
N |
|
Plinska olja, parafinska; nespecificirano plinsko olje (Destilat se pridobiva s ponovno destilacijo kompleksne kombinacije ogljikovodikov, pridobljenih z destilacijo iztokov katalitske obdelave parafinov pod ostrimi pogoji. Vre v območju približno od 190 °C do 330 °C.) |
649-233-00-5 |
300-227-8 |
93924-33-5 |
N |
|
Nafta (zemeljsko olje), s topilom rafinirana in z vodikom razžvepljena težka frakcija; nespecificirano plinsko olje |
649-234-00-0 |
307-035-3 |
97488-96-5 |
N |
|
Ogljikovodiki, C16-20, z vodikom obdelani srednji destilat, lahki destilati; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot prvi tok vakuumske destilacije iztočnih tokov obdelave srednjega destilata z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C16 do C20 in vre v območju približno od 290 °C do 350 °C. Daje končno olje z viskoznostjo 2 10-6 m2.s-1 pri 100 °C.) |
649-235-00-6 |
307-659-6 |
97675-85-9 |
N |
|
Ogljikovodiki, C12-20, z vodikom obdelani, parafinski, lahki destilati; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot prvi tok vakuumske destilacije iztočnih tokov obdelave težkih parafinov z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C12 do C20 in vre v območju približno od 230 °C do 350 °C. Daje končno olje z viskoznostjo 2 10-6 m2.s-1 pri 100 °C.) |
649-236-00-1 |
307-660-1 |
97675-86-0 |
N |
|
Ogljikovodiki, C11-17, ekstrahirani s topilom, lahki naftenski; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo aromatov iz lahkega naftenskega destilata z viskoznostjo 2,2 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C17 in vre v območju približno od 200 °C do 300 °C.) |
649-237-00-7 |
307-757-9 |
97722-08-2 |
N |
|
Plinska olja, prečiščena z vodikom; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s ponovno destilacijo iztočnih tokov iz obdelave parafinov z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C17 do C27 in vre v območju približno od 330 °C do 340 °C.) |
649-238-00-2 |
308-128-1 |
97862-78-7 |
N |
|
Destilati (zemeljsko olje), z ogljikom obdelani, lahki parafinski; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z aktivnim ogljem za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C12 do C28.) |
649-239-00-8 |
309-667-5 |
100683-97-4 |
N |
|
Destilati (zemeljsko olje), parafinski intermediati, obdelani z ogljikom; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem zemeljskega olja z aktivnim ogljem za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C16 do C36.) |
649-240-00-3 |
309-668-0 |
100683-98-5 |
N |
|
Destilati (zemeljsko olje), parafinski intermediati, z glino obdelani; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem zemeljskega olja z belilno zemljo za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C16 do C36.) |
649-241-00-9 |
309-669-6 |
100683-99-6 |
N |
|
Alkani, C12-26, razvejani in linearni |
649-242-00-4 |
292-454-3 |
90622-53-0 |
N |
|
Mazalne maščobe; maščoba (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C12 do C50. Vsebuje lahko organske soli alkalnih kovin, zemljo alkalijskih kovin in/ali aluminijevih spojin.) |
649-243-00-X |
278-011-7 |
74869-21-9 |
N |
|
Parafinski vosek (zemeljsko olje); parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz frakcije zemeljskega olja s solventno kristalizacijo (odstranitev voska s topilom) ali kot destilacijska frakcija iz zelo voskaste surove baze. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C20.) |
649-244-00-5 |
265-165-5 |
64742-61-6 |
N |
|
Parafinski vosek (zemeljsko olje), obdelan s kislino; parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat s prečiščenjem frakcije parafinskega voska zemeljskega olja z žveplovo kislino. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C20.) |
649-245-00-0 |
292-659-8 |
90669-77-5 |
N |
|
Parafinski vosek (zemeljsko olje), obdelan z glino; parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije parafinskega voska zemeljskega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem (prelivnem) procesu. Sestoji pretežno iz nasičenih ravnih in razvejanih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C20.) |
649-246-00-6 |
292-660-3 |
90669-78-6 |
N |
|
Parafinski vosek (zemeljsko olje), obdelan z vodikom; parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem parafinskega voska z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C20.) |
649-247-00-1 |
295-523-6 |
92062-09-4 |
N |
|
Parafinski vosek (zemeljsko olje), nizka temperatura tališča; parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz frakcije zemeljskega olja z odstranitvijo parafina s topilom. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.) |
649-248-00-7 |
295-524-1 |
92062-10-7 |
N |
|
Parafinski vosek (zemeljsko olje), nizka temperatura tališča, obdelan z vodikom; parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem parafinskega voska z nizko temperaturo tališča iz zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.) |
649-249-00-2 |
295-525-7 |
92062-11-8 |
N |
|
Parafinski vosek (zemeljsko olje), obdelan z ogljikom; parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem parafinskega voska z nizko temperaturo tališča z aktivnim ogljikom za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.) |
649-250-00-8 |
308-155-9 |
97863-04-2 |
N |
|
Parafinski vosek (zemeljsko olje), nizka temperatura tališča, obdelan z glino; parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem parafinskega voska z nizko temperaturo tališča z bentonitom za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.) |
649-251-00-3 |
308-156-4 |
97863-05-3 |
N |
|
Parafinski vosek (zemeljsko olje), nizka temperatura tališča, obdelan s silicijevo kislino; parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem parafinskega voska z nizko temperaturo tališča s silicijevo kislino za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.) |
649-252-00-9 |
308-158-5 |
97863-06-4 |
N |
|
Parafinski vosek (zemeljsko olje), obdelan z ogljikom; parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem parafinskega voska z aktivnim ogljem za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot.) |
649-253-00-4 |
309-723-9 |
100684-49-9 |
N |
|
Vazelin; vazelin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot poltrdna snov po odstranitvi voska iz parafinskega oljnega ostanka. Sestoji pretežno iz nasičenih kristaliničnih in tekočih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C25.) |
649-254-00-X |
232-373-2 |
8009-03-8 |
N |
|
Vazelin (zemeljsko olje), oksidiran; vazelin (Kompleksna kombinacija organskih sestavin, pretežno karboksilnih kislin z veliko molekulsko maso, se pridobiva z zračno oksidacijo vazelina.) |
649-255-00-5 |
265-206-7 |
64743-01-7 |
N |
|
Vazelin (zemeljsko olje), obdelan z aluminijevim oksidom; vazelin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem vazelina z Al2O3 za odstranitev polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih, kristaliničnih in tekočih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C25.) |
649-256-00-0 |
285-098-5 |
85029-74-9 |
N |
|
Vazelin (zemeljsko olje), obdelan z vodikom; vazelin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot poltrdna snov iz razvoščenega parafinskega oljnega ostanka, obdelanega z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih mikrokristaliničnih in tekočih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C20.) |
649-257-00-6 |
295-459-9 |
92045-77-7 |
N |
|
Vazelin (zemeljsko olje), obdelan z ogljikom; vazelin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem vazelina iz zemeljskega olja z aktivnim ogljem za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C20.) |
649-258-00-1 |
308-149-6 |
97862-97-0 |
N |
|
Vazelin (zemeljsko olje), obdelan s silicijevo kislino; vazelin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem vazelina iz zemeljskega olja s silicijevo kislino za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C20.) |
649-259-00-7 |
308-150-1 |
97862-98-1 |
N |
|
Vazelin (zemeljsko olje), obdelan z glino; vazelin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem vazelina z belilno zemljo za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C25.) |
649-260-00-2 |
309-706-6 |
100684-33-1 |
N |
|
Bencin, naravni; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se izloči iz naravnega plina s procesi, kakor sta ohlajanje ali absorpcija. Sestoji pretežno iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C8 in vre v območju približno od -20 °C do 120 °C.) |
649-261-00-8 |
232-349-1 |
8006-61-9 |
P |
|
Nafta; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Rafinirani ali delno rafinirani ali nerafinirani produkti zemeljskega olja se pridobivajo z destilacijo naravnega plina. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C6 in vre v območju približno od 100 °C do 200 °C.) |
649-262-00-3 |
232-443-2 |
8030-30-6 |
P |
|
Ligroin; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno destilacijo zemeljskega olja. Frakcija vre v območju približno od 20 °C do 135 °C.) |
649-263-00-9 |
232-453-7 |
8032-32-4 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), težka, iz direktne destilacije; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C12 in vre v območju približno od 65 °C do 230 °C.) |
649-264-00-4 |
265-041-0 |
64741-41-9 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), direktna destilacija v velikem temperaturnem intervalu; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od -20 °C do 220 °C.) |
649-265-00-X |
265-042-6 |
64741-42-0 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, iz direktne destilacije; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo surovega olja. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C10 in vre v območju približno od -20 °C do 180 °C.) |
649-266-00-5 |
265-046-8 |
64741-46-4 |
P |
|
Solvent nafta (zemeljsko olje), lahka alifatska; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo surovega olja ali naravnega bencina. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C10 in vre v območju približno od 35 °C do 160 °C.) |
649-267-00-0 |
265-192-2 |
64742-89-8 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), lahki, iz direktne destilacije; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo surovega zemeljskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C7 in vre v območju približno od -88 °C do 99 °C.) |
649-268-00-6 |
270-077-5 |
68410-05-9 |
P |
|
Bencin, ponovno pridobivanje hlapov; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se izloči iz plinov iz sistema za ponovno pridobivanje hlapov z ohlajevanjem. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od -20 °C do 196 °C.) |
649-269-00-1 |
271-025-4 |
68514-15-8 |
P |
|
Bencin, direktna destilacija, kolona za frakcioniranje; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo surovega olja na koloni za frakcioniranje. Vre v območju približno od 36,1 °C do 193,3 °C.) |
649-270-00-7 |
271-727-0 |
68606-11-1 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), nesladkana; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo naftnih tokov iz različnih rafinerijskih procesov. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C12 in vre v območju približno od 0 °C do 230 °C.) |
649-271-00-2 |
272-186-3 |
68783-12-0 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), lahki, direktni, s frakcionirno destilacijo pridobljeni bencin, frakcija z vrha frakcionirnega stabilizatorja; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C6.) |
649-272-00-8 |
272-931-2 |
68921-08-4 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), težka, direktna, vsebuje aromate; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo surovega zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C8 do C12 in vre v območju približno od 130 °C do 210 °C.) |
649-273-00-3 |
309-945-6 |
101631-20-3 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), alkilat s širokim območjem vrelišča; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo reakcijskih produktov izobutana z monoolifinskimi ogljikovodiki s števili ogljikovih atomov pretežno v območju C3 do C5. Sestoji pretežno iz razvejanih verig nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 in vre v območju približno od 90 °C do 220 °C.) |
649-274-00-9 |
265-066-7 |
64741-64-6 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), težki alkilat; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo reakcijskih produktov izobutana z monoolefinskimi ogljikovodiki s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5. Sestoji pretežno iz razvejanih verig nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C12 in vre v območju približno od 150 °C do 220 °C.) |
649-275-00-4 |
265-067-2 |
64741-65-7 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahki alkilat; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo reakcijskih produktov izobutana z monoolifinskimi ogljikovodiki s števili ogljikovih atomov pretežno v območju C3 do C5. Sestoji pretežno iz razvejanih verig nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C10 in vre v območju približno od 90 °C do 160 °C.) |
649-276-00-X |
265-068-8 |
64741-66-8 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), izomerizacija; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitsko izomerizacijo ravnih parafinskih ogljikovodikov od C4 do C6. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov, kakor so izobutan, izopentan, 2,2-dimetilbutan, 2-metilpentan in 3-metilpentan.) |
649-277-00-5 |
265-073-5 |
64741-70-4 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, rafinirana s topilom; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa ekstrakcije s topilom. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C11 in vre v območju približno od 35 °C do 190 °C.) |
649-278-00-0 |
265-086-6 |
64741-84-0 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), težka, rafinirana s topilom; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa ekstrakcije s topilom. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 in vre v območju približno od 90 °C do 230 °C.) |
649-279-00-6 |
265-095-5 |
64741-92-0 |
P |
|
Rafinati (zemeljsko olje), katalitski reforming, protitočna ekstrakcija s sistemom etilenglikol-voda; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat ekstrakcijskega procesa UDEKS na toku produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C9.) |
649-280-00-1 |
270-088-5 |
68410-71-9 |
P |
|
Rafinati (zemeljsko olje), reformer, separator Lurgi; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz separacijske enote Lurgi. Sestoji pretežno iz nearomatskih ogljikovodikov z različnimi majhnimi količinami aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C8.) |
649-281-00-7 |
270-349-3 |
68425-35-4 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), alkilat s širokim območjem vrelišča, vsebuje butan; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo reakcijskih produktov izobutana z monoolefinskimi ogljikovodiki s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5. Sestoji pretežno iz razvejanih verig nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 z nekaj butani in vre v območju približno od 35 °C do 200 °C.) |
649-282-00-2 |
271-267-0 |
68527-27-5 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), nafta, ki se pridobiva s parnim krekingom, lahka, rafinirana s topilom, prečiščena z vodikom; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinati iz procesa ekstrakcije s topilom z vodikom obdelanega lahkega destilata nafte, ki se pridobiva s parnim krekingom.) |
649-283-00-8 |
295-315-5 |
91995-53-8 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), C4-12, butan-alkilat, bogat z izooktanom; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z alkilacijo butanov. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C12, bogata z izooktanom, in vre v območju približno od 35 °C do 210 °C.) |
649-284-00-3 |
295-430-0 |
92045-49-3 |
P |
|
Ogljikovodiki, destilati lahke nafte, obdelani z vodikom, rafinirani s topilom; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo z vodikom obdelane nafte, ki ji sledita ekstrakcija s topilom in destilacija. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov in vre v območju približno od 94 °C do 99 °C.) |
649-285-00-9 |
295-436-3 |
92045-55-1 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), izomerizacija, frakcija C6; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo bencina, ki je bil katalitsko izomeriziran. Sestoji pretežno iz izomerov heksana in vre v območju približno od 60 °C do 66 °C.) |
649-286-00-4 |
295-440-5 |
92045-58-4 |
P |
|
Ogljikovodiki, C6-7, naftni kreking, rafinirani s topilom; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s sorpcijo benzena iz katalitsko popolnoma hidrogenirane, z benzenom bogate ogljikovodikove frakcije, ki se pridobiva z destilacijo iz prehidrogenirane krekirane nafte. Sestoji pretežno iz parafinskih in naftenskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C7 in vre v območju približno od 70 °C do 100 °C.) |
649-287-00-X |
295-446-8 |
92045-64-2 |
P |
|
Ogljikovodiki, bogati s C6, z vodikom obdelani destilati lahke nafte, rafinirani s topilom; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo z vodikom obdelane nafte, ki ji sledi ekstrakcija s topilom. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov in vre v območju približno od 65 °C do 70 °C.) |
649-288-00-5 |
309-871-4 |
101316-67-0 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), težka, katalitsko krekirana; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C12 in vre v območju približno od 65 °C do 230 °C. Vsebuje relativno velik delež nenasičenih ogljikovodikov.) |
649-289-00-0 |
265-055-7 |
64741-54-4 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, katalitsko krekirana; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz postopka katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od -20 °C do 190 °C. Vsebuje relativno velik delež nenasičenih ogljikovodikov.) |
649-290-00-6 |
265-056-2 |
64741-55-5 |
P |
|
Ogljikovodiki, C3-11, destilati iz katalitskega krekinga; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C11 in vre v območju približno do 204 °C.) |
649-291-00-1 |
270-686-6 |
68476-46-0 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahki destilat iz katalitskega krekinga; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz postopka katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-292-00-7 |
272-185-8 |
68783-09-5 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), derivati parnega krekinga nafte, lahki, aromatski, obdelani z vodikom; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem lahkega destilata iz parno krekirane nafte. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov.) |
649-293-00-2 |
295-311-3 |
91995-50-5 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), težka, katalitsko krekirana, sladkana; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo katalitsko krekiranega destilata zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C12 in vre v območju približno od 60 °C do 200 °C.) |
649-294-00-8 |
295-431-6 |
92045-50-6 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, katalitsko krekirana, sladkana; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo nafte iz katalitskega krekinga procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov in vre v območju približno od 35 °C do 210 °C.) |
649-295-00-3 |
295-441-0 |
92045-59-5 |
P |
|
Ogljikovodiki, C8-12, katalitsko krekirani, kemijsko nevtralizirani; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo frakcije iz katalitskega krekinga, ki je bila izpostavljena alkalnemu pranju. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C8 do C12 in vre v območju približno od 130 °C do 210 °C.) |
649-296-00-9 |
295-794-0 |
92128-94-4 |
P |
|
Ogljikovodiki, C8-12, destilati iz katalitskega krekinga; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C12 in vre v območju približno od 140 °C do 210 °C.) |
649-297-00-4 |
309-974-4 |
101794-97-2 |
P |
|
Ogljikovodiki, C8-12, katalitski kreking, kemijsko nevtralizirani, sladkani; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča |
649-298-00-X |
309-987-5 |
101896-28-0 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, katalitsko reformirana; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C11 in vre v območju približno od 35 °C do 190 °C. Vsebuje relativno velik delež aromatskih in razvejanih verig ogljikovodikov. Tok lahko vsebuje 10 ali več volumskih odstotkov benzena.) |
649-299-00-5 |
265-065-1 |
64741-63-5 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), težka, katalitsko reformirana; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 in vre v območju približno od 90 °C do 230 °C.) |
649-300-00-9 |
265-070-9 |
64741-68-0 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), depentanizer za katalitski reforming; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C6 in vre v območju približno od -49 °C do 63 °C.) |
649-301-00-4 |
270-660-4 |
68475-79-6 |
P |
|
Ogljikovodiki, C2-6, katalitski reforming C6-8; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča |
649-302-00-X |
270-687-1 |
68476-47-1 |
P |
|
Ostanki (zemeljsko olje), katalitski reforming C6-8; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksni ostanek iz katalitskega reforminga napajalne zmesi C6-8. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C6.) |
649-303-00-5 |
270-794-3 |
68478-15-9 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, katalitsko reformirana, brez aromatov; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C8 in vre v območju približno od 35 °C do 120 °C. Vsebuje relativno visok delež razvejanih verig ogljikovodikov brez aromatskih komponent.) |
649-304-00-0 |
270-993-5 |
68513-03-1 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), frakcija z vrha katalitsko reformirane nafte iz direktne destilacije; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim reformingom direktnega destilata nafte, ki mu sledi frakcionacija celotnega iztoka. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C6.) |
649-305-00-6 |
271-008-1 |
68513-63-3 |
P |
|
Produkti zemeljskega olja, katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča iz hidrofiner-powerformer procesa; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva v hidrofiner-powerformer procesu in vre v območju približno od 27 °C do 210 °C.) |
649-306-00-1 |
271-058-4 |
68514-79-4 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), reformirana v širokem intervalu; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C12 in vre v območju približno od 35 °C do 230 °C.) |
649-307-00-7 |
272-895-8 |
68919-37-9 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), katalitsko reformirana; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C12 in vre v območju približno od 30 °C do 220 °C. Vsebuje relativno velik delež aromatskih in razvejanih verig ogljikovodikov. Tok lahko vsebuje 10 ali več volumskih odstotkov benzena.) |
649-308-00-2 |
273-271-8 |
68955-35-1 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), katalitsko reformirani, z vodikom obdelani, lahki, aromatska frakcija C8-12; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija alkilbenzenov se pridobiva s katalitskim reformingom nafte iz zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz alkilbenzenov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C10 in vre v območju približno od 160 °C do 180 °C.) |
649-309-00-8 |
285-509-8 |
85116-58-1 |
P |
|
Aromatski ogljikovodiki, C8, pridobivajo se s katalitskim reformingom; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča |
649-310-00-3 |
295-279-0 |
91995-18-5 |
P |
|
Aromatski ogljikovodiki, C7-12, bogati s C8; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ločevanjem iz platforming procesa. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 (predvsem C8), ki lahko vsebuje tudi nearomatske ogljikovodike; oboji vrejo v območju približno od 130 °C do 200 °C.) |
649-311-00-9 |
297-401-8 |
93571-75-6 |
P |
|
Bencin, C5-11, reformiran in stabiliziran, z visokim deležem oktana; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna visokooktanska kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitsko dehidrogenacijo pretežno naftenske nafte. Sestoji pretežno iz aromatov in nearomatov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C11 in vre v območju približno od 45 °C do 185 °C.) |
649-312-00-4 |
297-458-9 |
93572-29-3 |
P |
|
Ogljikovodiki, C7-12, bogati z aromati, višjimi od C9, težka frakcija iz reforminga; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ločevanjem iz platforming procesa. Sestoji pretežno iz nearomatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 in vre v območju približno od 120 °C do 210 °C in iz C9 ter višjih aromatskih ogljikovodikov.) |
649-313-00-X |
297-465-7 |
93572-35-1 |
P |
|
Ogljikovodiki, C5-11, bogati z nearomati, lahka frakcija iz reforminga; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ločevanjem iz platforming procesa. Sestoji pretežno iz nearomatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C11 in vre v območju približno od 35 °C do 125 °C in iz benzena ter toluena.) |
649-314-00-5 |
297-466-2 |
93572-36-2 |
P |
|
Footovo olje (zemeljsko olje), obdelano s silicijevo kislino; footovo olje, mehki parafin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem footovega olja s silicijevo kislino za odstranitev sestavin in nečistot v sledovih. Sestoji pretežno iz nerazvejanih verig ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.) |
649-315-00-0 |
308-127-6 |
97862-77-6 |
L |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, termično krekirana; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov iz termičnega krekinga. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C8 in vre v območju približno od -10 °C do 130 °C.) |
649-316-00-6 |
265-075-6 |
64741-74-8 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), težka, termično krekirana; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov iz termičnega krekinga. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C12 in vre v območju približno od 65 °C do 220 °C.) |
649-317-00-1 |
265-085-0 |
64741-83-9 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), težki, aromatski; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov termičnega krekinga etana in propana. Frakcija z visoko temperaturo vrelišča sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov C5-C7 z nekaj nenasičenimi alifatskimi ogljikovodiki s številom ogljikovih atomov pretežno C5. Tok lahko vsebuje tudi benzen.) |
649-318-00-7 |
267-563-4 |
67891-79-6 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), lahki, aromatski; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov termičnega krekinga etana in propana. Frakcija z nižjo temperaturo vrelišča sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov C5-C7 z nekaj nenasičenimi alifatskimi ogljikovodiki s številom ogljikovih atomov pretežno C5. Tok lahko vsebuje tudi benzen.) |
649-319-00-2 |
267-565-5 |
67891-80-9 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), derivati pirolizata nafte in rafinata, zmes bencina; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s pirolizno frakcionacijo nafte pri 816 °C in rafinata. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C9 in vre pri približno 204 °C.) |
649-320-00-8 |
270-344-6 |
68425-29-6 |
P |
|
Aromatski ogljikovodiki, C6-8, derivati pirolizata nafte in rafinata; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno pirolizo nafte pri 816 °C in rafinata. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C8, vključno z benzenom.) |
649-321-00-3 |
270-658-3 |
68475-70-7 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), termično krekirana nafta in plinsko olje; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo termično krekirane nafte in/ali plinskega olja. Sestoji pretežno iz olefinskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C5 in vre v območju približno od 33 °C do 60 °C.) |
649-322-00-9 |
271-631-9 |
68603-00-9 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), termično krekirana nafta in plinsko olje, vsebuje dimer C5; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z ekstrakcijsko destilacijo termično krekirane nafte in/ali plinskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C5 z nekaj dimeriziranimi olefini C5 in vre v območju približno od 33 °C do 184 °C.) |
649-323-00-4 |
271-632-4 |
68603-01-0 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), termično krekirana nafta in plinsko olje, ekstraktivni; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z ekstrakcijsko destilacijo termično krekirane nafte in/ali plinskega olja. Sestoji iz parafinskih in olefinskih ogljikovodikov, pretežno iz izoamilenov, kakor sta 2-metil-1-buten in 2-metil-2-buten, in vre v območju približno od 31 °C do 40 °C.) |
649-324-00-X |
271-634-5 |
68603-03-2 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), lahki, termično krekirani, debutanizirani, aromatski; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz termičnega krekinga. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov, predvsem benzena.) |
649-325-00-5 |
273-266-0 |
68955-29-3 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, termično krekirana, sladkana; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo destilata zemeljskega olja iz visoko temperaturnega krekinga težkih oljnih frakcij procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov. Sestoji pretežno iz aromatov, olefinov in nasičenih ogljikovodikov ter vre v območju približno od 20 °C do 100 °C.) |
649-326-00-0 |
295-447-3 |
92045-65-3 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), težka, prečiščena z vodikom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C13 in vre v območju približno od 65 °C do 230 °C.) |
649-327-00-6 |
265-150-3 |
64742-48-9 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, prečiščena z vodikom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od -20 °C do 190 °C.) |
649-328-00-1 |
265-151-9 |
64742-49-0 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, razžvepljena z vodikom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz katalitskega procesa razžvepljevanja z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od -20 °C do 190 °C.) |
649-329-00-7 |
265-178-6 |
64742-73-0 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), težka, razžvepljena z vodikom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz katalitskega procesa razžvepljevanja z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 in vre v območju približno od 90 °C do 230 °C.) |
649-330-00-2 |
265-185-4 |
64742-82-1 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), srednja frakcija, prečiščena z vodikom, frakcija s srednjo temperaturo vrelišča; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz procesa obdelave srednje frakcije destilata z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C10 in vre v območju približno od 127 °C do 188 °C.) |
649-331-00-8 |
270-092-7 |
68410-96-8 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), lahki destilati iz procesa obdelave z vodikom, nizka temperatura vrelišča; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz procesa obdelave lahkega destilata z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C9 in vre v območju približno od 3 °C do 194 °C.) |
649-332-00-3 |
270-093-2 |
68410-97-9 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena težka nafta, frakcije z vrha deizoheksanizerja; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz procesa obdelave težke nafte z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C6 in vre v območju približno od -49 °C do 68 °C.) |
649-333-00-9 |
270-094-8 |
68410-98-0 |
P |
|
Solvent nafta (zemeljsko olje), lahka, aromatska, prečiščena z vodikom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C10 in vre v območju približno od 135 °C do 210 °C.) |
649-334-00-4 |
270-988-8 |
68512-78-7 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, termično krekirana, razžvepljena z vodikom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo z vodikom razžvepljenega destilata iz termičnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C11 in vre v območju približno od 23 °C do 195 °C.) |
649-335-00-X |
285-511-9 |
85116-60-5 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, prečiščena z vodikom, vsebuje cikloalkan; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo frakcije zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz alkanov in cikloalkanov, ki vrejo v območju približno od -20 °C do 190 °C.) |
649-336-00-5 |
285-512-4 |
85116-61-6 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), težka, parno krekirana, prečiščena z vodikom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča |
649-337-00-0 |
295-432-1 |
92045-51-7 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), razžvepljena z vodikom, s širokim intervalom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz katalitskega procesa razžvepljevanja z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od 30 °C do 250 °C.) |
649-338-00-6 |
295-433-7 |
92045-52-8 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), prečiščena z vodikom, lahka, parno krekirana; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja, ki se pridobiva v procesu pirolize, z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C11 in vre v območju približno od 35 °C do 190 °C.) |
649-339-00-1 |
295-438-4 |
92045-57-3 |
P |
|
Ogljikovodiki, C4-12, kreking nafte, obdelani z vodikom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo iz produkta procesa parnega krekinga nafte in nadaljnje katalitske selektivne hidrogenacije produktov, ki sestavljajo gumo. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C12 in vre v območju približno od 30 °C do 230 °C.) |
649-340-00-7 |
295-443-1 |
92045-61-9 |
P |
|
Solvent nafta (zemeljsko olje), lahka, naftenska, prečiščena z vodikom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz cikloparafinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C7 in vre v območju približno od 73 °C do 85 °C.) |
649-341-00-2 |
295-529-9 |
92062-15-2 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, parno krekirana, hidrogenirana; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja s separacijo in nadaljnjo hidrogenacijo produktov iz parnega krekinga za proizvodnjo etilena. Sestoji pretežno iz nasičenih in nenasičenih parafinov, cikloparafinov in cikličnih aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C10 in vre v območju približno od 50 °C do 200 °C. Delež benzenskih ogljikovodikov se lahko spreminja do 30 utežnih odstotkov, tok lahko vsebuje tudi majhne količine žvepla in oksidiranih spojin.) |
649-342-00-8 |
296-942-7 |
93165-55-0 |
P |
|
Ogljikovodiki, C6-11, obdelani z vodikom, dearomatizirani; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot topila, ki so bila izpostavljena procesu obdelave z vodikom za pretvorbo aromatov v naftene s katalitsko hidrogenacijo.) |
649-343-00-3 |
297-852-0 |
93763-33-8 |
P |
|
Ogljikovodiki, C9-12, obdelani z vodikom, dearomatizirani; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot topila, ki so bila izpostavljena procesu obdelave z vodikom za pretvorbo aromatov v naftene s katalitsko hidrogenacijo.) |
649-344-00-9 |
297-853-6 |
93763-34-9 |
P |
|
Stoddard topilo; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Brezbarvni rafinirani destilat zemeljskega olja, ki ne vsebuje rancida in je brez vonja ter vre v območju približno od 149 °C do 205 °C.) |
649-345-00-4 |
232-489-3 |
8052-41-3 |
P |
|
Kondenzati zemeljskega plina (zemeljsko olje); nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se loči kot tekočina iz zemeljskega plina na površinskem separatorju z retrogradno kondenzacijo. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C20. Pri zračni temperaturi in tlaku je tekočina.) |
649-346-00-X |
265-047-3 |
64741-47-5 |
P |
|
Zemeljski plin (zemeljsko olje), surova tekoča zmes; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se loči kot tekočina iz zemeljskega plina v postrojenju za recikliranje plinov s procesi, kakor je ohlajevanje ali absorpcija. Sestoji predvsem iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C2 do C8.) |
649-347-00-5 |
265-048-9 |
64741-48-6 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, krekirana z vodikom; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz hidrokrekinga. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C10 in vre v območju približno od -20 °C do 180 °C.) |
649-348-00-0 |
265-071-4 |
64741-69-1 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), težka, krekirana z vodikom; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz hidrokrekinga. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C12 in vre v območju približno od 65 °C do 230 °C.) |
649-349-00-6 |
265-079-8 |
64741-78-2 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), sladkana; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo nafte iz zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C12 in vre v območju približno od -10 °C do 230 °C.) |
649-350-00-1 |
265-089-2 |
64741-87-3 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), prečiščena s kislino; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 in vre v območju približno od 90 °C do 230 °C.) |
649-351-00-7 |
265-115-2 |
64742-15-0 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), težka, kemijsko nevtralizirana; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom obdelave za odstranitev kislih primesi. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C12 in vre v območju približno od 65 °C do 230 °C.) |
649-352-00-2 |
265-122-0 |
64742-22-9 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, kemijsko nevtralizirana; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom obdelave za odstranitev kislih primesi. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od -20 °C do 190 °C.) |
649-353-00-8 |
265-123-6 |
64742-23-0 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), katalitsko razvoskana; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim razvoskanjem frakcije zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C12 in vre v območju približno od 35 °C do 230 °C.) |
649-354-00-3 |
265-170-2 |
64742-66-1 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), parno krekirana, lahka; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od -20 °C do 190 °C. Tok verjetno vsebuje 10 ali več volumenskih odstotkov benzena.) |
649-355-00-9 |
265-187-5 |
64742-83-2 |
P |
|
Solvent nafta (zemeljsko olje), lahka, aromatska; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo aromatskih frakcij. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C10 in vre v območju približno od 135 °C do 210 °C.) |
649-356-00-4 |
265-199-0 |
64742-95-6 |
P |
|
Aromatski ogljikovodiki, C6-10, kislinsko obdelani, nevtralizirani; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča |
649-357-00-X |
268-618-5 |
68131-49-7 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), C3-5, bogati z 2-metil-2-butenom; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo ogljikovodikov, s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5, pretežno izopentana in 3-metil-1-butena. Sestoji iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, pretežno 2-metil-2-butena.) |
649-358-00-5 |
270-725-7 |
68477-34-9 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), polimerizirani, parno krekirani destilati zemeljskega olja, frakcija C5-12; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo polimeriziranega parno krekiranega destilata zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C12.) |
649-359-00-0 |
270-735-1 |
68477-50-9 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), parno krekirani, frakcija C5-12; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija organskih spojin se pridobiva z destilacijo produktov iz parnega krekinga. Sestoji iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C12.) |
649-360-00-6 |
270-736-7 |
68477-53-2 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), parno krekirani, frakcija C5-10, mešani z lahko, parno krekirano frakcijo nafte C5 iz zemeljskega olja; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča |
649-361-00-1 |
270-738-8 |
68477-55-4 |
P |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), hladno kisli, frakcija C4-6; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija organskih spojin se proizvaja s hladno kislinsko ekstrakcijo nasičenih in nenasičenih alifatskih ogljikovodikov, navadno v območju od C3 do C6, pretežno pentanov in amilenov. Sestoji pretežno iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C4 do C6, pretežno C5.) |
649-362-00-7 |
270-741-4 |
68477-61-2 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), frakcija z vrha depentanizerja; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz katalitsko krekiranega plinskega toka. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C6.) |
649-363-00-2 |
270-771-8 |
68477-894-4 |
P |
|
Ostanki (zemeljsko olje), produkti z dna kolone za ločevanje butana; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksni ostanek se pridobiva z destilacijo toka butana. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C6.) |
649-364-00-8 |
270-791-7 |
68478-12-6 |
P |
|
Oljni ostanki (zemeljsko olje), deizobotanizer (kolona za odstranjevanje izobutana); nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksni ostanek atmosferske destilacije toka butan-butilen. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C6.) |
649-365-00-3 |
270-795-9 |
68478-16-0 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), koksna, s širokim območjem vrelišča; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz koksne peči s fluidom. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C15 in vre v območju približno od 43 °C do 250 °C.) |
649-366-00-9 |
270-991-4 |
68513-02-0 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), parno krekirana, aromatska srednja frakcija; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz parnega krekinga. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 in vre v območju približno od 130 °C do 220 °C.) |
649-367-00-4 |
271-138-9 |
68516-20-1 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), z glino prečiščena direktna nafta s širokim območjem vrelišča; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov je produkt obdelave direktne nafte s širokim območjem temperature vrelišča z naravno ali modificirano glino, navadno v perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih komponent in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od -20 °C do 220 °C.) |
649-368-00-X |
271-262-3 |
68527-21-9 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, z glino prečiščena, direktni destilat; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov je produkt obdelave lahkega direktnega destilata nafte z naravno ali modificirano glino, navadno v perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih sestavin in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C10 in vre v območju približno od 93 °C do 180 °C.) |
649-369-00-5 |
271-263-9 |
68527-22-0 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, parno krekirana, aromatska; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz parnega krekinga. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C9 in vre v območju približno od 110 °C do 165 °C.) |
649-370-00-0 |
271-264-4 |
68527-23-1 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, parno krekirana, brez benzena; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz parnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C12 in vre v območju približno od 80 °C do 218 °C.) |
649-371-00-6 |
271-266-5 |
68527-26-4 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), vsebuje aromate; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča |
649-372-00-1 |
271-635-0 |
68603-08-7 |
P |
|
Bencin, piroliza, produkti z dna debutanizerja; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo produktov z dna depropanizerja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju, večjem od C5.) |
649-373-00-7 |
271-726-5 |
68606-10-0 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, sladkana; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo destilatov zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C6 in vre v območju približno od -20 °C do 100 °C.) |
649-374-00-2 |
272-206-0 |
68783-66-4 |
P |
|
Kondenzati zemeljskega plina; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se izloči in/ali kondenzira iz zemeljskega plina med transportom in se zbere v glavi jaška in/ali iz proizvodnje, zbiranja, prenosa in distribucijskih cevovodov v morskih globinah, iz pralnikov itd. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C8.) |
649-375-00-8 |
272-896-3 |
68919-39-1 |
J |
|
Destilati (zemeljsko olje), stripping, združevalna obdelava nafte; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja s strippingom (desorpcijo) proizvodov iz združevalne obdelave nafte. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C6.) |
649-376-00-3 |
272-932-8 |
68921-09-5 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, katalitsko reformirana, frakcija brez aromatov; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki ostanejo po odstranitvi aromatskih sestavin iz katalitsko reformirane lahke nafte v procesu selektivne absorpcije. Sestoji pretežno iz parafinskih in cikličnih sestavin s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C8 in vre v območju približno od 66 °C do 121 °C.) |
649-377-00-9 |
285-510-3 |
85116-59-2 |
P |
|
Bencin; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov sestoji predvsem iz parafinov, cikloparafinov, aromatskih in olefinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C3 in vre v območju od 30 °C do 260 °C.) |
649-378-00-4 |
289-220-8 |
86290-81-5 |
P |
|
Aromatski ogljikovodiki, C7-8, produkti dealkilacije, ostanki destilacije; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča |
649-379-00-X |
292-698-0 |
90989-42-7 |
P |
|
Ogljikovodiki, C4-6, lahka frakcija iz depentanizerja, aromatski, obdelani z vodikom; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot prva frakcija iz depentanizerja pred obdelavo toka aromatov z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C6, pretežno pentanov in pentenov, in vre v območju približno od 25 °C do 40 °C.) |
649-380-00-5 |
295-298-4 |
91995-38-9 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), s pregreto paro krekirana nafta, bogata s C5; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo s pregreto paro krekirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C4 do C6, pretežno C5.) |
649-381-00-0 |
295-302-4 |
91995-41-4 |
P |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), katalitsko reformirano, lahko naftno topilo; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot ekstrakt v procesu ekstrakcije s topilom katalitsko reformirane frakcije zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C8 in vre v območju približno od 100 °C do 200 °C.) |
649-382-00-6 |
295-331-2 |
91995-68-5 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, dearomatizirana, razžvepljena z vodikom; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo z vodikom razžvepljenih in dearomatiziranih frakcij lahkega zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz parafinov C7 in cikloparafinov in vre v območju približno od 90 °C do 100 °C.) |
649-383-00-1 |
295-434-2 |
92045-53-9 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, bogata s C5, sladkana; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo nafte iz zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C5, pretežno C5, in vre v območju približno od -10 °C do 35 °C.) |
649-384-00-7 |
295-442-6 |
92045-60-8 |
P |
|
Ogljikovodiki, C8-11, kreking nafta, toluenska frakcija; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo poprej z vodikom obdelane kreking nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C11 in vre v območju približno od 130 °C do 205 °C.) |
649-385-00-2 |
295-444-7 |
92045-62-0 |
P |
|
Ogljikovodiki, C4-11, kreking nafte; brez aromatov; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz kreking nafte, poprej obdelane z vodikom po ločevanju ogljikovodikove frakcije, ki vsebuje benzen in toluen, in drugih frakcij z višjo temperaturo vrelišča z destilacijo. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od 30 °C do 205 °C.) |
649-386-00-8 |
295-445-2 |
92045-63-1 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, toplotno prečiščena, parno krekirana; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo parno krekirane nafte po rekuperaciji iz procesa toplotne obdelave. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C6 in vre v območju približno od 0 °C do 80 °C.) |
649-387-00-3 |
296-028-8 |
92201-97-3 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), bogati s C6; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo napajalne zmesi zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C7, bogata s C6, in vre v območju približno od 60 °C do 70 °C.) |
649-388-00-9 |
296-903-4 |
93165-19-6 |
P |
|
Bencin, piroliza, obdelan z vodikom; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Destilacijska frakcija iz hidrogenacije piroliznega bencina, ki vre v območju približno od 20 °C do 200 °C.) |
649-389-00-4 |
302-639-3 |
94114-03-1 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), parno krekirani, frakcija C8-12, lahki polimerizirani destilati; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo polimeriziranih frakcij od C8 do C12 iz parno krekiranih destilatov zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C12.) |
649-390-00-X |
305-750-5 |
95009-23-7 |
P |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje); težko naftno topilo, obdelano z glino; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem težkega naftnega topilnega ekstrakta z belilno zemljo. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C10 in vre v območju približno od 80 °C do 180 °C.) |
649-391-00-5 |
308-261-5 |
97926-43-7 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, parno krekirana, termično prečiščena, brez benzena; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem in destilacijo lahke, benzena očiščene, parno krekirane nafte zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 in vre v območju približno od 95 °C do 200 °C.) |
649-392-00-0 |
308-713-1 |
98219-46-6 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, parno krekirana, termično prečiščena; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem in destilacijo lahke, parno krekirane nafte zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C6 in vre v območju približno od 35 °C do 80 °C.) |
649-393-00-6 |
308-714-7 |
98219-47-7 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), C7-9, bogati s C8, dearomatizirani, razžvepljeni z vodikom; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo lahke frakcije zemeljskega olja, razžvepljene z vodikom in dearomatizirane. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C7 do C9, pretežno parafinov in cikloparafinov C8, in vre v območju približno od 120 °C do 130 °C.) |
649-394-00-1 |
309-862-5 |
101316-56-7 |
P |
|
Ogljikovodiki, C6-8, hidrogenirani, dearomatizirani s sorpcijo, rafinacija toluena; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z sorpcijo toluena iz ogljikovodikove frakcije krekiranega bencina, obdelanega z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C8 in vre v območju približno od 80 °C do 135 °C.) |
649-395-00-7 |
309-870-9 |
101316-66-9 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), razžvepljena z vodikom, s širokim območjem vrelišča, iz koksne peči; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo z vodikom razžvepljenega destilata koksne peči. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C11 in vre v območju približno od 23 °C do 196 °C.) |
649-396-00-2 |
309-879-8 |
101316-76-1 |
P |
|
Nafta (zemeljsko olje), lahka, sladkana; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo nafte iz zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C8 in vre v območju približno od 20 °C do 130 °C.) |
649-397-00-8 |
309-976-5 |
101795-01-1 |
P |
|
Ogljikovodiki, C3-6, bogati s C5, parno krekirana nafta; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo parno krekirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C6, pretežno C5.) |
649-398-00-3 |
310-012-0 |
102110-14-5 |
P |
|
Ogljikovodiki, bogati s C5, vsebujejo diciklopantadien; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C5 in diciklopentadiena ter vre v območju približno od 30 °C do 170 °C.) |
649-399-00-9 |
310-013-6 |
102110-15-6 |
P |
|
Ostanki (zemeljsko olje), parno krekirani, lahki, aromatski; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov parnega krekinga ali podobnimi procesi po odstranitvi zelo lahko hlapnih produktov, s čimer se pridobi ostanek z ogljikovodiki s števili ogljikovih atomov, večjimi od C5. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov večjimi od C5 in vre nad približno 40 °C.) |
649-400-00-2 |
310-057-6 |
102110-55-4 |
P |
|
Ogljikovodiki, C≥5, bogati s C5-6; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča |
649-401-00-8 |
270-690-8 |
68476-50-6 |
P |
|
Ogljikovodiki, bogati s C5; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča |
649-402-00-3 |
270-695-5 |
68476-55-1 |
P |
|
Aromatski ogljikovodiki, C8-10; redestilat lahkega olja, visoko vrelišče |
649-403-00-9 |
292-695-4 |
90989-39-2 |
P |
|
Destilati (zemeljsko olje), lahki, katalitsko krekirani; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz postopka katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C25 in vre v območju približno od 150 °C do 400 °C. Vsebuje relativno velik delež bicikličnih aromatskih ogljikovodikov.) |
649-435-00-3 |
265-060-4 |
64741-59-9 |
|
|
Destilati (zemeljsko olje), srednja frakcija, katalitsko krekirani; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz postopka katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C30 in vre v območju približno od 205 °C do 450 °C. Vsebuje relativno visok delež tricikličnih aromatskih ogljikovodikov.) |
649-436-00-9 |
265-062-5 |
64741-60-2 |
|
|
Destilati (zemeljsko olje), lahki, termično krekirani; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov termičnega krekinga. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do C22 in vre v območju približno od 160 °C do 370 °C.) |
649-438-00-X |
265-084-5 |
64741-82-8 |
|
|
Destilati (zemeljsko olje), lahki, katalitsko krekirani, razžvepljeni z vodikom; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem lahkih, katalitsko krekiranih destilatov z vodikom za pretvorbo organskega žvepla v žveplov vodik, ki se odstrani. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C25 in vre v območju približno od 150 °C do 400 °C. Vsebuje relativno velik delež bicikličnih aromatskih ogljikovodikov.) |
649-439-00-5 |
269-781-5 |
68333-25-5 |
|
|
Destilati (zemeljsko olje), lahka, parno krekirana nafta; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz večkratne destilacije produktov iz parnega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do C18.) |
649-440-00-0 |
270-662-5 |
68475-80-9 |
|
|
Destilati (zemeljsko olje), krekirani, parno krekirani destilati zemeljskega olja; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo krekiranega, parno krekiranega destilata in/ali njegovih frakcioniranih produktov. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do polimerov z nizko molekulsko maso.) |
649-441-00-6 |
270-727-8 |
68477-38-3 |
|
|
Plinsko olje (zemeljsko olje), parno krekirano; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C9 in vre v območju približno od 205 °C do 400 °C.) |
649-442-00-1 |
271-260-2 |
68527-18-4 |
|
|
Destilati (zemeljsko olje), termično krekirani, razžvepljeni z vodikom, srednja frakcija; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo termično krekiranega, z vodikom razžvepljenega destilata. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C25 in vre v območju približno od 205 °C do 400 °C.) |
649-443-00-7 |
285-505-6 |
85116-53-6 |
|
|
Plinska olja (zemeljsko olje), termično krekirana, razžvepljena z vodikom; krekirano plinsko olje |
649-444-00-2 |
295-411-7 |
92045-29-9 |
|
|
Ostanki (zemeljsko olje), hidrogenirana, parno krekirana nafta; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot ostanek destilacije z vodikom obdelane parno krekirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov, ki vrejo v območju približno od 200 °C do 350 °C.) |
649-445-00-8 |
295-514-7 |
92062-00-5 |
|
|
Ostanki (zemeljsko olje), parni kreking, destilacija nafte; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot destilacijski ostanek z dna kolone pri ločevanju tokov iz parnega krekinga nafte pri visoki temperaturi. Vre v območju približno od 147 °C do 300 °C in daje končno olje z viskoznostjo 18 10-6 m2.s-1 pri 50 °C.) |
649-446-00-3 |
295-517-3 |
92062-04-9 |
|
|
Destilati (zemeljsko olje), lahki, katalitsko krekirani, termično razgrajeni; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov katalitskega krekinga, ki se uporablja kot tekočina za prenos toplote. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov in vre v območju približno od 190 °C do 340 °C. Tok verjetno vsebuje tudi organske spojine žvepla.) |
649-447-00-9 |
295-991-1 |
92201-60-0 |
|
|
Ostanki (zemeljsko olje), parno krekirana, toplotno prečiščena nafta; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot ostanek destilacije parno krekirane, toplotno obdelane nafte in vre v območju približno od 150 °C do 350 °C.) |
649-448-00-4 |
297-905-8 |
93763-85-0 |
|
|
Plinska olja (zemeljsko olje), lahka, vakuumska, termično krekirana, razžvepljena z vodikom; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim razžvepljevanjem termično krekiranega, lahkega vakuumskega zemeljskega olja z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C14 do C20 in vre v območju približno od 270 °C do 370 °C.) |
649-450-00-5 |
308-278-8 |
97926-59-5 |
|
|
Destilati (zemeljsko olje), srednja frakcija iz koksne peči, razžvepljena z vodikom; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo z vodikom razžvepljenega destilata izstopnega toka iz koksne peči. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C12 do C21 in vre v območju približno od 200 °C do 360 °C.) |
649-451-00-0 |
309-865-1 |
101316-59-0 |
|
|
Destilati (zemeljsko olje), težki, parno krekirani; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo parno krekiranih težkih ostankov. Sestoji pretežno iz visoko alkiliranih težkih aromatskih ogljikovodikov, ki vrejo v območju približno od 250 °C do 400 °C.) |
649-452-00-6 |
309-939-3 |
101631-14-5 |
|
|
Destilati (zemeljsko olje), težki, hidrokrekirani; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov iz hidrokrekinga. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C15 do C39 in vre v območju približno od 260 °C do 600 °C.) |
649-453-00-1 |
265-077-7 |
64741-76-0 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), težki, parafinski, rafinirani s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa ekstrakcije s topilom. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.) |
649-454-00-7 |
265-090-8 |
64741-88-4 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), lahki parafinski, rafinirani s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa ekstrakcije s topilom. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kot 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.) |
649-455-00-2 |
265-091-3 |
64741-89-5 |
L |
|
Oljni ostanki (zemeljsko olje), deasfaltirani s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot v topilu topna frakcija pri deasfaltiranju ostanka z topilom C3-C4. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C25 in vre približno nad 400 °C.) |
649-456-00-8 |
265-096-0 |
64741-95-3 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), težka naftenska frakcija, rafinirana s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa ekstrakcije s topilom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-457-00-3 |
265-097-6 |
64741-96-4 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), lahka, naftenska frakcija, rafinirana s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa ekstrakcije s topilom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-458-00-9 |
265-098-1 |
64741-97-5 |
L |
|
Oljni ostanki (zemeljsko olje), rafinirani s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot s topilom netopna frakcija iz obdelave ostanka s polarnim organskim topilom, kakor je fenol ali furfural. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C25 in vre približno nad 400 °C.) |
649-459-00-4 |
265-101-6 |
64742-01-4 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), parafinska frakcija z glino; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz obdelave frakcije zemeljskega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih komponent in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno velik delež nasičenih ogljikovodikov.) |
649-460-00-X |
265-137-2 |
64742-36-5 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), lahka, parafinska frakcija, prečiščena z glino; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz obdelave frakcije zemeljskega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih komponent in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno velik delež nasičenih ogljikovodikov.) |
649-461-00-5 |
265-138-8 |
64742-37-6 |
L |
|
Oljni ostanki (zemeljsko olje), obdelani z glino; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem oljnega ostanka z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih komponent in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C25 in vre nad približno 400 °C.) |
649-462-00-0 |
265-143-5 |
64742-41-2 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), težka, naftenska frakcija, prečiščena z glino; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz obdelave frakcije zemeljskega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih spojin in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-463-00-6 |
265-146-1 |
64742-44-5 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), lahka, naftenska frakcija, prečiščena z glino; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz obdelave frakcije zemeljskega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih komponent in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-464-00-1 |
265-147-7 |
64742-45-6 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), težka, naftenska frakcija, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-465-00-7 |
265-155-0 |
64742-52-5 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), lahka, naftenska frakcija, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-466-00-2 |
265-156-6 |
64742-53-6 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), težka, naftenska frakcija, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno velik delež nasičenih ogljikovodikov.) |
649-467-00-8 |
265-157-1 |
64742-54-7 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), lahka, naftenska frakcija, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno velik delež nasičenih ogljikovodikov.) |
649-468-00-3 |
265-158-7 |
64742-55-8 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), lahka, parafinska frakcija, razvoskana s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z odstranitvijo normalnih parafinov iz frakcije zemeljskega olja s kristalizacijo s topilom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.) |
649-469-00-9 |
265-159-2 |
64742-56-9 |
L |
|
Oljni ostanki (zemeljsko olje), obdelani z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C25 in vre nad približno 400 °C.) |
649-470-00-4 |
265-160-8 |
64742-57-0 |
L |
|
Oljni ostanki (zemeljsko olje), razvoskani s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z odstranitvijo dolgih razvejanih verig ogljikovodikov iz oljnega ostanka s procesom kristalizacije s topilom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C25 in vre nad približno 400 °C.) |
649-471-00-X |
265-166-0 |
64742-62-7 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), težka, naftenska frakcija, razvoskana s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z odstranitvijo normalnih parafinov iz frakcije zemeljskega olja s kristalizacijo s topilom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-472-00-5 |
265-167-6 |
64742-63-8 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), lahka naftenska frakcija, razvoskana s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z odstranitvijo normalnih parafinov iz frakcije zemeljskega olja s kristalizacijo s topilom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-473-00-0 |
265-168-1 |
64742-64-9 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), težka parafinska frakcija, razvoskana s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z odstranitvijo normalnih parafinov iz frakcije zemeljskega olja s kristalizacijo s topilom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.) |
649-474-00-6 |
265-169-7 |
64742-65-0 |
L |
|
Naftenska olja (zemeljsko olje), težka frakcija, katalitsko razvoskana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim procesom razvoskanja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-475-00-1 |
265-172-3 |
64742-68-3 |
L |
|
Naftenska olja (zemeljsko olje), lahka frakcija, katalitsko razvoskana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim procesom razvoskanja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-476-00-7 |
265-173-9 |
64742-69-4 |
L |
|
Parafinska olja (zemeljsko olje), težka frakcija, katalitsko razvoskana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim procesom razvoskanja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.) |
649-477-00-2 |
265-174-4 |
64742-70-7 |
L |
|
Parafinska olja (zemeljsko olje), lahka frakcija, katalitsko razvoskana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim procesom razvoskanja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.) |
649-478-00-8 |
265-176-5 |
64742-71-8 |
L |
|
Naftenska olja (zemeljsko olje), težka frakcija, kompleksna, razvoskana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z odstranitvijo ravnih parafinskih ogljikovodikov z ravnimi verigami kot trdne snovi s prečiščenjem z aktivno snovjo, kakor je sečnina. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-479-00-3 |
265-179-1 |
64742-75-2 |
L |
|
Naftenska olja (zemeljsko olje), lahka frakcija, kompleksna, razvoskana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim procesom razvoskanja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-480-00-9 |
265-180-7 |
64742-76-3 |
L |
|
Mazalna olja (zemeljsko olje), C20-50, prečiščena z vodikom, nevtralna, na oljni osnovi z visoko viskoznostjo; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz lahkega vakuumskega plinskega olja, težkega vakuumskega plinskega olja in s topilom deasfaliranega oljnega ostanka s prečiščenjem z vodikom ob navzočnosti katalizatorja v dvofaznem procesu z razvoskanjem, izvedenim med obema fazama. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo približno 112 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno velik delež nasičenih ogljikovodikov.) |
649-481-00-4 |
276-736-3 |
72623-85-9 |
L |
|
Mazalna olja (zemeljsko olje), C15-30, prečiščena z vodikom, nevtralna, na oljni osnovi; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz lahkega vakuumskega plinskega olja in težkega vakuumskega plinskega olja s prečiščenjem z vodikom ob navzočnosti katalizatorja v dvofaznem procesu z razvoskanjem, izvedenim med obema fazama. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo približno 15 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno velik delež nasičenih ogljikovodikov.) |
649-482-00-X |
276-737-9 |
72623-86-0 |
L |
|
Mazalna olja (zemeljsko olje), C20-50, prečiščena z vodikom, nevtralna, na oljni osnovi; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz lahkega vakuumskega plinskega olja, težkega vakuumskega plinskega olja in s topilom deasfaltiranega oljnega ostanka s prečiščenjem z vodikom ob navzočnosti katalizatorja v dvofaznem procesu z razvoskanjem, izvedenim med obema fazama. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo približno 32 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno velik delež nasičenih ogljikovodikov.) |
649-483-00-5 |
276-738-4 |
72623-87-1 |
L |
|
Mazalna olja; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom ekstrakcije s topilom in razvoskanja. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C15 do C50.) |
649-484-00-0 |
278-012-2 |
74869-22-0 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), težka, parafinska frakcija, kompleksna, razvoskana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z razvoskanjem težkega parafinskega destilata. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo enako ali višjo od 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-485-00-6 |
292-613-7 |
90640-91-8 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), lahka, parafinska frakcija, kompleksna, razvoskana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z razvoskanjem lahkega parafinskega destilata. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C12 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.) |
649-486-00-1 |
292-614-2 |
90640-92-9 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), težka, parafinska frakcija, razvoskana s topilom, prečiščena z glino; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem razvoskanega težkega parafinskega destilata z nevtralno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50.) |
649-487-00-7 |
292-616-3 |
90640-94-1 |
L |
|
Ogljikovodiki, C20-50, težka, parafinska frakcija, razvoskana s topilom, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja s prečiščenjem razvoskanega težkega parafinskega destilata z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50.) |
649-488-00-2 |
292-617-9 |
90640-95-2 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), lahka, parafinska frakcija, razvoskana s topilom, prečiščena z glino; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz obdelave razvoskanega lahkega parafinskega destilata z nevtralno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30.) |
649-489-00-8 |
292-618-4 |
90640-96-3 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), lahka, parafinska frakcija, razvoskana s topilom, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja s prečiščenjem razvoskanega lahkega parafinskega destilata z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30.) |
649-490-00-3 |
292-620-5 |
90640-97-4 |
L |
|
Oljni ostanki (zemeljsko olje), obdelani z vodikom, razvoskani s topilom; nespecificirano bazno olje |
649-491-00-9 |
292-656-1 |
90669-74-2 |
L |
|
Oljni ostanki (zemeljsko olje), katalitsko razvoskani; nespecificirano bazno olje |
649-492-00-4 |
294-843-3 |
91770-57-9 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), težka, parafinska frakcija, razvoskana, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z intenzivno obdelavo razvoskanega destilata s hidrogenacijo ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C25 do C39 in daje končno olje z viskoznostjo približno 44 10-6 m2.s-1 pri 50 °C.) |
649-493-00-X |
295-300-3 |
91995-39-0 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), lahka, parafinska frakcija, razvoskana, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z intenzivno obdelavo razvoskanega destilata s hidrogenacijo ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C21 do C29 in daje končno olje z viskoznostjo približno 13 10-6 m2.s-1 pri 50 °C.) |
649-494-00-5 |
295-301-9 |
91995-40-3 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), hidrokrekirani, rafinirani s topilom, razvoskani; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija tekočih ogljikovodikov se pridobiva z rekristalizacijo razvoskanih, hidrokrekiranih, s topilom rafiniranih destilatov zemeljskega olja.) |
649-495-00-0 |
295-306-6 |
91995-45-8 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), lahka, naftenska frakcija, rafinirana s topilom, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja in z odstranitvijo aromatskih ogljikovodikov z ekstrakcijo s topilom. Sestoji pretežno iz naftenskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo 13–15 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.) |
649-496-00-6 |
295-316-0 |
91995-54-9 |
L |
|
Mazalna olja (zemeljsko olje), C17-35, ekstrahirana s topilom, razvoskana, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje |
649-497-00-1 |
295-423-2 |
92045-42-6 |
L |
|
Mazalna olja (zemeljsko olje), hidrokrekirana, nearomatska, parafini, odstranjeni s topilom; nespecificirano bazno olje |
649-498-00-7 |
295-424-8 |
92045-43-7 |
L |
|
Oljni ostanki (zemeljsko olje), hidrokrekirani, obdelani s kislino, razvoskani s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z odstranitvijo parafinov s topilom iz ostanka destilacije s kislino obdelanih, hidrokrekiranih, težkih parafinov in vre približno nad 380 °C.) |
649-499-00-2 |
295-499-7 |
92061-86-4 |
L |
|
Parafinska olja (zemeljsko olje), težka frakcija, rafinirana s topilom, razvoskana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz parafinskega surovega olja, ki vsebuje žveplo. Sestoji pretežno iz mazalnega olja, obdelanega s topilom brez parafina z viskoznostjo 65 10-6 m2.s-1 pri 50 °C.) |
649-500-00-6 |
295-810-6 |
92129-09-4 |
L |
|
Mazalna olja (zemeljsko olje), bazna olja, parafinska; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z rafiniranjem surovega olja. Sestoji pretežno iz aromatov, naftenov in parafinov in daje končno olje z viskoznostjo 23 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.) |
649-501-00-1 |
297-474-6 |
93572-43-1 |
L |
|
Ogljikovodiki, hidrokrekirani parafinski ostanki destilacije, razvoskani s topilom; nespecificirano bazno olje |
649-502-00-7 |
297-857-8 |
93763-38-3 |
L |
|
Ogljikovodiki, C20-50, hidrogenacija oljnega ostanka, vakuumski destilat; nespecificirano bazno olje |
649-503-00-2 |
300-257-1 |
93924-61-9 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), težka frakcija, prečiščena z vodikom; rafinirana s topilom; nespecificirano bazno olje |
649-504-00-8 |
305-588-5 |
94733-08-1 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), hidrokrekirana, lahka frakcija, rafinirana s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z dearomatizacijo s topilom ostanka hidrokrekiranega zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C18 do C27 in vre v območju približno od 370 °C do 450 °C.) |
649-505-00-3 |
305-589-0 |
94733-09-2 |
L |
|
Mazalna olja (zemeljsko olje), C18-40, na osnovi s topilom razvoskanega hidrokrekiranega destilata; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s solventno deparafinacijo (odstranitev parafinov s topilom) destilacijskega ostanka hidrokrekiranega zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C18 do C40 in vre v območju približno od 370 °C do 550 °C.) |
649-506-00-9 |
305-594-8 |
94733-15-0 |
L |
|
Mazalna olja (zemeljsko olje), C18-40, na osnovi s topilom razvoskanega hidrokrekiranega rafinata; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s solventno deparafinacijo (odstranitev parafinov s topilom) z vodikom obdelanega rafinata, ki se pridobiva z ekstrakcijo s topilom z vodikom obdelanega destilata zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C18 do C40 in vre v območju približno od 370 °C do 550 °C.) |
649-507-00-4 |
305-595-3 |
94733-16-1 |
L |
|
Ogljikovodiki, C13-30, bogati z aromati, naftenski destilat, ekstrahiran s topilom; nespecificirano bazno olje |
649-508-00-X |
305-971-7 |
95371-04-3 |
L |
|
Ogljikovodiki, C16-32, bogati z aromati, naftenski destilat, ekstrahiran s topilom; nespecificirano bazno olje |
649-509-00-5 |
305-972-2 |
95371-05-4 |
L |
|
Ogljikovodiki, C37-68, razvoskani, deasfaltirani, z vodikom obdelani ostanki vakuumske destilacije; nespecificirano bazno olje |
649-510-00-0 |
305-974-3 |
95371-07-6 |
L |
|
Ogljikovodiki, C37-65, deasfaltirani, z vodikom obdelani ostanki vakuumske destilacije; nespecificirano bazno olje |
649-511-00-6 |
305-975-9 |
95371-08-7 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), hidrokrekirana, lahka frakcija, rafinirana s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem destilata s topilom iz destilatov hidrokrekiranega zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C18 do C27 in vre v območju približno od 370 °C do 450 °C.) |
649-512-00-1 |
307-010-7 |
97488-73-8 |
L |
|
Destilati (zemeljsko olje), hidrogenirana, težka frakcija, rafinirana s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem hidrogeniranega destilata zemeljskega olja s topilom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C19 do C40 in vre v območju približno od 390 °C do 550 °C.) |
649-513-00-7 |
307-011-2 |
97488-74-9 |
L |
|
Mazalna olja (zemeljsko olje), C18-27, hidrokrekirana, razvoskana s topilom; nespecificirano bazno olje |
649-514-00-2 |
307-034-8 |
97488-95-4 |
L |
|
Ogljikovodiki, C17-30, z vodikom obdelani, s topilom deasfaltirani ostanek atmosferske destilacije, lahka frakcija destilacije; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot prva frakcija vakuumske destilacije tokov iz obdelave s topilom deasfaltiranega kratkega ostanka z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C17 do C30 in vre v območju približno od 300 °C do 400 °C. Daje končno olje z viskoznostjo 4 10-6 m2.s-1 pri približno 100 °C.) |
649-515-00-8 |
307-661-7 |
97675-87-1 |
L |
|
Ogljikovodiki, C17-40, z vodikom obdelani, s topilom deasfaltirani ostanek atmosferske destilacije, lahka frakcija destilacije; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot prva frakcija vakuumske destilacije tokov iz obdelave s topilom deasfaltiranega kratkega ostanka z vodikom ob navzočnosti katalizatorja z viskoznostjo 8 10-6 m2.s-1 pri približno 100 °C. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C17 do C40 in vre v območju približno od 300 °C do 500 °C.) |
649-516-00-3 |
307-755-8 |
97722-06-0 |
L |
|
Ogljikovodiki, C13-27, ekstrahirani s topilom, lahki naftenski; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo aromatov iz lahkega naftenskega destilata z viskoznostjo 9,5 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C27 in vre v območju približno od 240 °C do 400 °C.) |
649-517-00-9 |
307-758-4 |
97722-09-3 |
L |
|
Ogljikovodiki, C14-29, ekstrahirani s topilom, lahki naftenski; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo aromatov iz lahkega naftenskega destilata z viskoznostjo 16 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C14 do C29 in vre v območju približno od 250 °C do 425 °C.) |
649-518-00-4 |
307-760-5 |
97722-10-6 |
L |
|
Ogljikovodiki, C27-42, dearomatizirani; nespecificirano bazno olje |
649-519-00-X |
308-131-8 |
97862-81-2 |
L |
|
Ogljikovodiki, C17-30, destilati, obdelani z vodikom, lahka frakcija destilacije; nespecificirano bazno olje |
649-520-00-5 |
308-132-3 |
97862-82-3 |
L |
|
Ogljikovodiki, C27-45, naftenska frakcija vakuumske destilacije; nespecificirano bazno olje |
649-521-00-0 |
308-133-9 |
97862-83-4 |
L |
|
Ogljikovodiki, C27-45, dearomatizirani; nespecificirano bazno olje |
649-522-00-6 |
308-287-7 |
97926-68-6 |
L |
|
Ogljikovodiki, C20-58, obdelani z vodikom; nespecificirano bazno olje |
649-523-00-1 |
308-289-8 |
97926-70-0 |
L |
|
Ogljikovodiki, C27-42, naftenski; nespecificirano bazno olje |
649-524-00-7 |
308-290-3 |
97926-71-1 |
L |
|
Oljni ostanki (zemeljsko olje), obdelani z ogljikom, razvoskani s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem s topilom razvoskanih oljnih ostankov zemeljskega olja z aktivnim ogljem, da se odstranijo sledovi polarnih sestavin in nečistot.) |
649-525-00-2 |
309-710-8 |
100684-37-5 |
L |
|
Oljni ostanki (zemeljsko olje), obdelani z glino, razvoskani s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem s topilom razvoskanih oljnih ostankov zemeljskega olja z belilno zemljo, da se odstranijo sledovi polarnih sestavin in nečistot.) |
649-526-00-8 |
309-711-3 |
100684-38-6 |
L |
|
Mazalna olja (zemeljsko olje), C25, s topilom ekstrahirana, deasfaltirana, razvoskana, hidrogenirana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo s topilom in hidrogenacijo ostankov vakuumske destilacije. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C25 in daje končno olje z viskoznostjo v območju od 32 10-6 m2.s-1 do 37 10-6 m2.s-1 pri 100 °C.) |
649-527-00-3 |
309-874-0 |
101316-69-2 |
L |
|
Mazalna olja (zemeljsko olje), C17-32, s topilom ekstrahirana, razvoskana, hidrogenirana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo s topilom in hidrogenacijo ostankov atmosferske destilacije. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C17 do C32 in daje končno olje z viskoznostjo v območju od 17 10-6 m2.s-1 do 23 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.) |
649-528-00-9 |
309-875-6 |
101316-70-5 |
L |
|
Mazalna olja (zemeljsko olje), C20-35, s topilom ekstrahirana, razvoskana, hidrogenirana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo s topilom in hidrogenacijo ostankov atmosferske destilacije. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C35 in daje končno olje z viskoznostjo v območju od 37 10-6 m2.s-1 do 44 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.) |
649-529-00-4 |
309-876-1 |
101316-71-6 |
L |
|
Mazalna olja (zemeljsko olje), C24-50, s topilom ekstrahirana, razvoskana, hidrogenirana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo s topilom in hidrogenacijo ostankov atmosferske destilacije. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C24 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo v območju od 16 10-6 m2.s-1 do 75 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.) |
649-530-00-X |
309-877-7 |
101316-72-7 |
L |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), težki, naftenski destilat, ekstrahiran s topilom, koncentriran z aromati; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Aromatski koncentrat se pridobiva z dodajanjem vode ekstraktu topila težkega naftenskega destilata in topila ekstrakcije.) |
649-531-00-5 |
272-175-3 |
68783-00-6 |
L |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), težki, parafinski destilat, ekstrahiran s topilom, rafiniran s topilom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot ekstrakt iz reekstrakcije s topilom rafiniranega težkega parafinskega destilata. Sestoji iz nasičenih in aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50.) |
649-532-00-0 |
272-180-0 |
68783-04-0 |
L |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), težki, parafinski destilati, deasfaltirani s topilom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot ekstrakt pri ekstrakciji težkega parafinskega destilata s topilom.) |
649-533-00-6 |
272-342-0 |
68814-89-1 |
L |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt težkega naftenskega destilata, obdelan z vodikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem težkega naftenskega destiliranega solventnega ekstrakta z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.) |
649-534-00-1 |
292-631-5 |
90641-07-9 |
L |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt težkega parafinskega destilata, obdelan z vodikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem težkega parafinskega destiliranega solventnega ekstrakta z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C21 do C33 in vre v območju približno od 350 °C do 480 °C.) |
649-535-00-7 |
292-632-0 |
90641-08-0 |
L |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan z vodikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem lahkega parafinskega destiliranega solventnega ekstrakta z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C17 do C26 in vre v območju približno od 280 °C do 400 °C.) |
649-536-00-2 |
292-633-6 |
90641-09-1 |
L |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan z vodikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot ekstrakt solventne ekstrakcije destilata topila iz srednje parafinske frakcije z vrha kolone. Destilat je obdelan z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C16 do C36.) |
649-537-00-8 |
295-335-4 |
91995-73-2 |
L |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega naftenskega destilata, razžvepljen z vodikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem ekstrakta, dobljenega v procesu ekstrakcije s topilom, z vodikom ob navzočnosti katalizatorja pod pogoji predvsem za odstranitev žveplovih spojin. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.) |
649-538-00-3 |
295-338-0 |
91995-75-4 |
L |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan s kislino; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot frakcija destilacije ekstrakta iz solventne ekstrakcije lahkih parafinskih frakcij destilacije zemeljskega olja. Destilat je izpostavljen rafinaciji z žveplovo kislino. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C16 do C32.) |
649-539-00-9 |
295-339-6 |
91995-76-5 |
L |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, razžvepljen z vodikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s solventno ekstrakcijo lahkega parafinskega destilata in z obdelavo z vodikom za pretvorbo organskega žvepla v žveplov sulfid, ki se odstrani. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C40 in daje končno olje z viskoznostjo večjo od 10-5 m2.s-1 pri 40 °C.) |
649-540-00-4 |
295-340-1 |
91995-77-6 |
L |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega vakuumskega plinskega olja; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo s topilom lahkega vakuumskega plinskega olja in z obdelavo z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C30.) |
649-541-00-X |
295-342-2 |
91995-79-8 |
L |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt težkega parafinskega destilata, obdelan z glino; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz obdelave frakcije zemeljskega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih sestavin in navzočih nečistot. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50. Tok verjetno vsebuje tudi 5 ali več utežnih odstotkov 4- do 6-členskih obročev aromatskih ogljikovodikov.) |
649-542-00-5 |
296-437-1 |
92704-08-0 |
L |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt težkega naftenskega destilata, razžvepljen z vodikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz zemeljskega olja (surovine) s prečiščenjem z vodikom za pretvorbo organskega žvepla v vodikov sulfid, ki se odstrani. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo večjo od 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.) |
649-543-00-0 |
297-827-4 |
93763-10-1 |
L |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt s topilom razvoskanega težkega parafinskega destilata, razžvepljen z vodikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz s topilom razvoskane napajalne zmesi zemeljskega olja s prečiščenjem z vodikom za pretvorbo organskega žvepla v žveplov sulfid, ki se odstrani. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo večjo od 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.) |
649-544-00-6 |
297-829-5 |
93763-11-2 |
L |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan z ogljikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot frakcija iz destilacije ekstrakta, pridobljenega z ekstrakcijo s topilom lahkega parafinskega destilata zemeljskega olja, obdelanega z aktivnim ogljem za odstranitev sledov polarnih sestavin in navzočih nečistot. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C16 do C32.) |
649-545-00-1 |
309-672-2 |
100684-02-4 |
L |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan z glino; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot frakcija destilacije ekstrakta, ponovno pridobljenega z ekstrakcijo s topilom lahkega parafinskega destilata zemeljskega olja, obdelanega z belilno zemljo za odstranitev sledov polarnih sestavin in navzočih nečistot. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C16 do C32.) |
649-546-00-7 |
309-673-8 |
100684-03-5 |
L |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), lahki, vakuumski, solventni ekstrakt plinskega olja, obdelan z ogljikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo s topilom lahkega vakuumskega plinskega olja, obdelanega z aktivnim ogljem za odstranitev sledov polarnih sestavin in navzočih nečistot. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C30.) |
649-547-00-2 |
309-674-3 |
100684-04-6 |
L |
|
Ekstrakti (zemeljsko olje), lahki, vakuumski, solventni ekstrakt plinskega olja, obdelan z glino; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo s topilom lahkega vakuumskega plinskega olja, obdelanega z belilno zemljo za odstranitev sledov polarnih sestavin in navzočih nečistot. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C30.) |
649-548-00-8 |
309-675-9 |
100684-05-7 |
L |
|
Footovo olje (zemeljsko olje); footovo olje, mehki parafin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot oljna frakcija iz procesa odstranjevanja olja s topilom ali v procesu taljenja voska. Sestoji pretežno iz razvejanih verig ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C20 do C50.) |
649-549-00-3 |
265-171-8 |
64742-67-2 |
L |
|
Footovo olje (zemeljsko olje), obdelano z vodikom; footovo olje, mehki parafin |
649-550-00-9 |
295-394-6 |
92045-12-0 |
L |
|
Refrakcijska keramična vlakna, vlakna za posebne namene, razen tistih, ki so navedena drugje v tej prilogi; [Umetna steklena (silikatna) vlakna z neurejeno orientacijo in z vsebnostjo alkalijskega oksida in zemljoalkalijskega oksida (Na2O+K2O+CaO+ MgO+BaO) manjšo od ali enako 18 masnih %] |
650-017-00-8 |
— |
— |
A, R |
Dodatek 3
Vnos 29 – mutagene snovi: skupina 1A (preglednica 3.1)/skupina 1 (preglednica 3.2)
Dodatek 4
Vnos 29 – mutagene snovi: skupina 1B (preglednica 3.1)/skupina 2 (preglednica 3.2)
|
Snovi |
Število indeks |
Število ES |
Število CAS |
Opombe |
|
O-izobutil-N-etoksi karboniltiokarbamat |
006-094-00-X |
434-350-4 |
103122-66-3 |
|
|
O-heksil-N-etoksikarboniltiokarbamat |
006-102-00-1 |
432-750-3 |
— |
|
|
Triamidheksametil fosforne kisline; heksametilfosforamid |
015-106-00-2 |
211-653-8 |
680-31-9 |
|
|
Zmes: dimetil (2-hidroksimetil-karbamoil)etil)fosfonat Dietil (2-hidroksimetil-karbamoil)etil)fosfonat Metil etil (2-hidroksimetil-karbamoil)etil)fosfonat |
015-196-00-3 |
435-960-3 |
— |
|
|
Dietilsulfat |
016-027-00-6 |
200-589-6 |
64-67-5 |
|
|
Kromov (VI) trioksid |
024-001-00-0 |
215-607-8 |
1333-82-0 |
►M20 E ◄ |
|
Kalijev dikromat |
024-002-00-6 |
231-906-6 |
7778-50-9 |
►M20 E ◄ |
|
Amonijev dikromat |
024-003-00-1 |
232-143-1 |
7789-09-5 |
►M20 E ◄ |
|
Natrijev dikromat |
024-004-00-7 |
234-190-3 |
10588-01-9 |
|
|
▼M14 ————— |
||||
|
Kromildiklorid, kromov oksiklorid |
024-005-00-2 |
239-056-8 |
14977-61-8 |
|
|
Kalijev kromat |
024-006-00-8 |
232-140-5 |
7789-00-6 |
|
|
Natrijev kromat |
024-018-00-3 |
231-889-5 |
7775-11-3 |
►M20 E ◄ |
|
Kadmijev fluorid |
048-006-00-2 |
232-222-0 |
7790-79-6 |
►M20 E ◄ |
|
Kadmijev klorid |
048-008-00-3 |
233-296-7 |
10108-64-2 |
►M20 E ◄ |
|
Kadmijev sulfat |
048-009-00-9 |
233-331-6 |
10124-36-4 |
►M20 E ◄ |
|
Butan [vsebuje ≥ 0,1 % butadiena (203-450-8)] [1] |
601-004-01-8 |
203-448-7 [1] |
106-97-8 [1] |
C ►M20 , S ◄ |
|
Izobutan [vsebuje ≥ 0,1 % butadiena (203-450-8)] [2] |
20-857-2 [2] |
75-28-5 [2] |
||
|
1,3-butadien; buta-1,3-dien |
601-013-00-X |
203-450-8 |
106-99-0 |
D |
|
Benzen |
601-020-00-8 |
200-753-7 |
71-43-2 |
►M20 E ◄ |
|
Benzo[a]piren; benzo[d,e,f] krizen |
601-032-00-3 |
200-028-5 |
50-32-8 |
|
|
1,2-dibromo-3-kloropropan |
602-021-00-6 |
202-479-3 |
96-12-8 |
|
|
Etilenoksid; oksiran |
603-023-00-X |
200-849-9 |
75-21-8 |
|
|
Propilen oksid; 1,2-epoksipropan; metil oksiran |
603-055-00-4 |
200-879-2 |
75-56-9 |
►M20 E ◄ |
|
2,2'-bioksiran; 1,2,3,4-diepoksibutan |
603-060-00-1 |
215-979-1 |
1464-53-5 |
|
|
2-kloro-6-fluoro-fenol |
604-082-00-4 |
433-890-8 |
2040-90-6 |
|
|
Metilakrilamidometoksiacetat (vsebuje ≥ 0,1 % akrilamida) |
607-190-00-X |
401-890-7 |
77402-03-0 |
|
|
Metilakrilamidoglikolat (vsebuje ≥ 0,1 % akrilamida) |
607-210-00-7 |
403-230-3 |
77402-05-2 |
|
|
2-nitrotoluen |
609-065-00-5 |
201-853-3 |
88-72-2 |
►M20 E ◄ |
|
4,4'-oksidianilin [1] in njegove soli p-aminofenil eter [1] |
612-199-00-7 |
202-977-0 [1] |
101-80-4 [1] |
►M20 E ◄ |
|
(2-kloroetil)(3-hidroksipropil)amonijev klorid |
612-246-00-1 |
429-740-6 |
40722-80-3 |
|
|
etilenimin aziridin |
613-001-00-1 |
205-793-9 |
151-56-4 |
|
|
Karbendazim (ISO) metil benzimidazol-2-ilkarbamat |
613-048-00-8 |
234-232-0 |
10605-21-7 |
|
|
Benomil (ISO) metil 1-(butilkarbamoil)benzimidazol-2-ilkarbamat |
613-049-00-3 |
241-775-7 |
17804-35-2 |
|
|
Kolhicin |
614-005-00-6 |
200-598-5 |
64-86-8 |
|
|
1,3,5-tris(oksiranilmetil)-1,3,5-triazin-2,4,6(1H,3H,5H)-trion |
615-021-00-6 |
219-514-3 |
2451-62-9 |
|
|
Akrilamid |
616-003-00-0 |
201-173-7 |
79-06-1 |
|
|
1,3,5-tris-[(2S in 2R)-2,3-epoksipropil]-1,3,5-triazin-2,4,6-(1H,3H,5H)-trion |
616-091-00-0 |
423-400-0 |
59653-74-6 |
►M20 E ◄ |
|
N-[6,9-dihidro-9-[[2-hidroksi-1-(hidroksimetil)etoksi]metil]-6-okso-1H-purin-2-il]acetamid |
616-148-00-X |
424-550-1 |
84245-12-5 |
|
|
Katranska olja, rjavi premog; Lahko olje; [Destilat iz lignitovega katrana, ki ima približno območje destilacije med 80 °C in 250 °C (176 °F in 482 °F). Pretežno ga sestavljajo alifatski in aromatski ogljikovodiki in monobazični fenoli.] |
648-002-00-6 |
302-674-4 |
94114-40-6 |
J |
|
Hlapni predhodniki benzena (premog); Redestilat lahkega olja, nizko vrelišče; [Destilat iz lahkih olj koksarn, ki imajo približno območje destilacije pod 100 °C (212 °F). Pretežno jih sestavljajo alifatski ogljikovodiki med C4 in C6.] |
648-003-00-1 |
266-023-5 |
65996-88-5 |
J |
|
Destilati (premogov katran), benzenska frakcija, bogata z benzenom, toluenom in ksilenom (BTX); Redestilat lahkega olja, nizko vrelišče; [Ostanek destilacije surovega benzena po ločitvi lahko hlapnih sestavin. Sestavljajo ga pretežno benzen, toluen in ksileni, ki imajo približno vrelišče v območju med 75 °C in 200 °C (167 °F in 392 °F).] |
648-004-00-7 |
309-984-9 |
101896-26-8 |
J |
|
Aromatski ogljikovodiki, C6-10, bogati s C8; Redestilat lahkega olja, nizko vrelišče |
648-005-00-2 |
292-697-5 |
90989-41-6 |
J |
|
Lahka solvent nafta (premog); Redestilat lahkega olja, nizko vrelišče |
648-006-00-8 |
287-498-5 |
85536-17-0 |
J |
|
Solvent nafta (premog), frakcija ksilen-stiren; Redestilat lahkega olja, srednja točka vrelišča |
648-007-00-3 |
287-502-5 |
85536-20-5 |
J |
|
Solvent nafta (premog), vsebuje kumaron in stiren; Redestilat lahkega olja, srednja točka vrelišča |
648-008-00-9 |
287-500-4 |
85536-19-2 |
J |
|
Nafta (premog), ostanki destilacije; Redestilat lahkega olja, visoko vrelišče; [Ostanek po destilaciji regenerirane nafte. Sestavljajo ga pretežno naftalen in produkti kondenzacije indena in stirena.] |
648-009-00-4 |
292-636-2 |
90641-12-6 |
J |
|
Aromatski ogljikovodiki, C8; Redestilat lahkega olja, visoko vrelišče |
648-010-00-X |
292-694-9 |
90989-38-1 |
J |
|
Aromatski ogljikovodiki, C8-9, stranski produkt polimerizacije ogljikovodikovih smol; Redestilat lahkega olja, visoko vrelišče; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih z izparevanjem topila v vakuumu iz nepolimerizirane ogljikovodikove smole. Sestoji iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C8 in C9 ter z vreliščem v območju med približno 120 °C in 215 °C (248 °F in 419 °F).] |
648-012-00-0 |
295-281-1 |
91995-20-9 |
J |
|
Aromatski ogljikovodiki, C9-12, destilacija benzena; Redestilat lahkega olja, visoko vrelišče |
648-013-00-6 |
295-551-9 |
92062-36-7 |
J |
|
Ostanki ekstrakta (premog), alkalna frakcija benzena, kisli ekstakt; Ostanek ekstrakta lahkega olja, nizko vrelišče; [Redestilat iz destilata očiščenega katranskih kislin in katranskih baz iz visokotemperaturnega premogovega katrana z vreliščem v območju med približno 90 °C in 160 °C (194 °F in 320 °F). Pretežno ga sestavljajo benzen, toluen in ksileni.] |
648-014-00-1 |
295-323-9 |
91995-61-8 |
J |
|
Ostanki ekstrakta (premogov katran), alkalna benzenska frakcija, kisel ekstrakt; Ostanek ekstrakta lahkega olja, nizko vrelišče; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih z redestilacijo destilata visokotemperaturnega premogovega katrana (brez katranske kisline in katranske baze). Sestavljajo ga pretežno nesubstituirani in substituirani monociklični aromatski ogljikovodiki, ki imajo vrelišče v območju med 85 °C in 195 °C (185 °F in 383 °F).] |
648-015-00-7 |
309-868-8 |
101316-63-6 |
J |
|
Ostanki ekstrakta (premog), kisla benzenska frakcija; Ostanek ekstrakta lahkega olja, nizko vrelišče; [Kisla usedlina, ki nastane kot stranski produkt pri rafinaciji surovega visokotemperaturnega premoga z žveplovo kislino. Pretežno jo sestavljajo žveplena kislina in organske spojine.] |
648-016-00-2 |
298-725-2 |
93821-38-6 |
J |
|
Ostanki ekstrakta (premog), alkalno lahko olje, hlapna frakcija destilacije; Ostanek ekstrakta lahkega olja, nizko vrelišče; [Prva frakcija destilacije predfrakcioniranih produktov dna kolone, bogatih z aromatskimi ogljikovodiki (kumaron, naftalen inden) ali izpranega karbolnega olja z vreliščem znatno pod 145 °C (293 °F). Pretežno jo sestavljajo alifatski in aromatski ogljikovodiki s številom ogljikovih atomov med C7 in C8.] |
648-017-00-8 |
292-625-2 |
90641-02-4 |
J |
|
Ostanki ekstrakta (premog), alkalno lahko olje, kisli ekstrakt, indenska frakcija; Ostanki ekstrakta lahkega olja, srednja točka vrelišča |
648-018-00-3 |
309-867-2 |
101316-62-5 |
J |
|
Ostanki ekstrakta (premog), alkalno lahko olje, indenska frakcija nafte; Ostanki ekstraktov lahkih olj, visoko vrelišče; Destilat predfrakcioniranih produktov dna kolone, bogatih z aromatskimi ogljikovodiki, kumaronom, naftalenom in indenom ali izpranega karbolnega olja z vreliščem med približno 155 °C in 180 °C (311 °F in 356 °F). Pretežno ga sestavljajo inden, indan in trimetilbenzeni.] |
648-019-00-9 |
292-626-8 |
90641-03-5 |
J |
|
Solvent nafta (premog); [Destilat iz visokotemperaturnega premogovega katrana, lahkega olja koksaren ali ostanka iz alkalnega ekstakta olja premogovega katrana z območjem destilacije med približno 130 °C in 210 °C (266 °F in 410 °F). Sestoji predvsem iz indena in drugih policikličnih obročnih sistemov z enim samim aromatskim obročem. Vsebuje lahkofenolne spojine in aromatske dušikove baze.]; Ostanki ekstraktov lahkih olj, visoko vrelišče |
648-020-00-4 |
266-013-0 |
65996-79-4 |
J |
|
Destilati (premogov katran), lahka olja, nevtralna frakcija; Ostanki ekstraktov lahkih olj, visoko vrelišče; [Destilat iz frakcionirane destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana. Sestavljajo ga pretežno alkilno substituirani aromatski ogljikovodiki z enim obročem in z vreliščem približno v območju med 135 °C in 210 °C (275 °F in 410 °F). Vsebuje lahko tudi nenasičene ogljikovodike kot sta inden in kumaron.] |
648-021-00-X |
309-971-8 |
101794-90-5 |
J |
|
Destilati (premogov katran), lahka olja, kisli ekstrakti; Ostanki ekstraktov lahkih olj, visoko vrelišče; [To olje je kompleksna zmes aromatskih ogljikovodikov, pretežno indena, naftalena, kumarona, fenola in o-, m- in p-kresola ter z vreliščem v območju med 140 °C in 215 °C (284 °F in 419 °F).] |
648-022-00-5 |
292-609-5 |
90640-87-2 |
J |
|
Destilati (premogov katran), lahka olja; Karbolno olje; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki nastane pri destilaciji premogovega katrana. Sestavljajo jo aromatski in drugi ogljikovodiki, fenolne spojine in aromatske dušikove spojine ter destilira približno v območju med 150 °C in 210 °C (302 °F in 410 °F).] |
648-023-00-0 |
283-483-2 |
84650-03-3 |
J |
|
Katranska olja, premog; Karbolno olje; [Destilat iz visokotemperaturnega premogovega katrana, ki ima približno območje destilacije med 130 °C in 250 °C (266 °F in 410 °F). Pretežno ga sestavljajo naftalen, alkilnaftaleni, fenolne spojine in aromatske dušikove baze.] |
648-024-00-6 |
266-016-7 |
65996-82-9 |
J |
|
Ostanki ekstrakcije (premog), alkalno lahko olje, kisli ekstrakt; Ostanek ekstrakta karbolnega olja; [Olje izhaja iz kislega pranja alkalno izpranih karbolnih olj, iz katerih se odstranijo manjše količine bazičnih komponent (katranske baze). Pretežno ga sestavljajo inden, indan in alkilbenzeni.] |
648-026-00-7 |
292-624-7 |
90641-01-3 |
J |
|
Ostanki ekstrakta (premog), alkalno katransko olje; Ostanek ekstrakta karbolnega olja; [Ostanek dobimo iz olja premogovega katrana z alkalnim pranjem, kot je npr. vodni natrijev hidroksid po odstranitvi surovih kislin premogovega katrana. Sestavljajo ga pretežno naftaleni in aromatske dušikove baze.] |
648-027-00-2 |
266-021-4 |
65996-87-4 |
J |
|
Ekstraktna olja (premog), lahko olje; Kisli ekstrakt; [Vodni ekstrakt je pridobljen s kislinskim pranjem alkalno izpranega karbolnega olja. Sestoji predvsem iz kislinskih soli različnih aromatskih dušikovih baz, vključno s piridinom, kinolinom in njihovimi alkilnimi derivati.] |
648-028-00-8 |
292-622-6 |
90640-99-6 |
J |
|
Piridin, alkilni derivati; Surove katranske baze; [Kompleksna kombinacija polialkiliranih piridinov, pridobljenih z destilacijo premogovega katrana ali kot destilati z visokim vreliščem približno nad 150 °C (302 °F) iz reakcije amoniaka z acetaldehidom, formaldehidom ali paraformaldehidom.] |
648-029-00-3 |
269-929-9 |
68391-11-7 |
J |
|
Smolne baze, premog, pikolinska frakcija; Destilacijske baze; [Piridinske baze z vreliščem v območju med približno 125 °C in 160 °C (257 °F in 320 °F), pridobljene z destilacijo nevtraliziranega kislega ekstrakta baze vsebujoče katranske frakcije, pridobljeno z destilacijo bitumenskih premogovih katranov. Sestavljajo ga v glavnem lutidini in pikolini.] |
648-030-00-9 |
295-548-2 |
92062-33-4 |
J |
|
Katranske baze, premog, lutidinska frakcija; Destilacijske baze |
648-031-00-4 |
293-766-2 |
91082-52-9 |
J |
|
Ekstraktna olja (premog), katranska baza, kolidinska frakcija; Destilacijske baze; [Ekstrakt, pridobljen s kislo ekstrakcijo baz iz aromatskega olja surovega premogovega katrana, nevtralizacijo in destilacijo baz. Sestavljen je pretežno iz kolidinov, anilina, toluidinov, lutidinov, ksilidinov.] |
648-032-00-X |
273-077-3 |
68937-63-3 |
J |
|
Katranske baze, premog, kolidinska frakcija; Destilacijske baze; [Destilacijska frakcija z vreliščem v območju med približno 181 °C in 186 °C (356 °F to 367 °F) iz surovih baz, pridobljenih iz nevtraliziranih, s kislino ekstrahiranih, baze vsebujočih katranskih frakcij pridobljenih z destilacijo bitumenskih premogovih katranov. V glavnem vsebuje anilin in kolidine.] |
648-033-00-5 |
295-543-5 |
92062-28-7 |
J |
|
Katranske baze, premog, anilinska frakcija; Destilacijske baze; [Destilacijska frakcija z vreliščem v območju med približno 180 °C in 200 °C (356 °F in 392 °F) iz surovih baz, pridobljenih z odstranitvijo fenola in baz karbolnega olja iz destilacije premogovega katrana. Pretežno vsebuje anilin, kolidine, lutidine in toluidine.] |
648-034-00-0 |
295-541-4 |
92062-27-6 |
J |
|
Katranske baze, premog, toluidinska frakcija; Destilacijske baze |
648-035-00-6 |
293-767-8 |
91082-53-0 |
J |
|
Destilati (surova nafta), pirolizno olje iz proizvodnje alken-alkina, v zmesi z visokotemperaturnim premogovim katranom, indenska frakcija; Redestilati; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih kot redestilat pri frakcionirani destilaciji visokotemperaturnega katrana bituminoznega premoga in ostankov olj, pridobljenih s pirolitsko proizvodnjo alkenov in alkinov iz naftnih produktov ali zemeljskega plina. Pretežno sestoji iz indena in ima vrelišče v območju med približno 160 °C in 190 °C (320 °F in 374 °F).] |
648-036-00-1 |
295-292-1 |
91995-31-2 |
J |
|
Destilati (premog), oljni ostanki pirolize premogovega katrana, naftalenska olja; Redestilati; [Redestilat iz frakcionirane destilacije visokotemperaturnega katrana, bituminoznega premoga in oljnih ostankov pirolize, s temperaturo vrelišča v intervalu med približno 190 °C in 270 °C (374 °F in 518 °F). Pretežno sestoji iz substituiranih spojin z dvema aromatskima jedroma.] |
648-037-00-7 |
295-295-8 |
91995-35-6 |
J |
|
Ekstraktna olja (premog), oljni ostanki pirolize premogovega katrana, naftalensko olje, redestilat; Redestilati; [Redestilat iz frakcionirane destilacije metilnaftalenskega olja, očiščenega fenolov in baz, pridobljenega iz visokotemperaturnega katrana bituminoznega olja in iz oljnih ostankov pirolize s temperaturo vrelišča v območju med približno 220 °C in 230 °C (428 °F in 446 °F). Sestoji pretežno iz nesubstituiranih in substituiranih ogljikovodikov z dvema aromatskima jedroma.] |
648-038-00-2 |
295-329-1 |
91995-66-3 |
J |
|
Ekstraktna olja (premog), ostanki olja pirolize premogovega katrana, naftalenska olja; Redestilati; [Nevtralno olje, pridobljeno z odstranitvijo baz in fenola iz olja, pridobljenega z destilacijo visokotemperaturnega katrana in pirolizo oljnih ostankov, ki ima vrelišče v območju med 225 °C in 255 °C (437 °F in 491 °F). Sestoji pretežno iz substituiranih ogljikovodikov z dvema aromatskima jedroma.] |
648-039-00-8 |
310-170-0 |
122070-79-5 |
J |
|
Ekstraktna olja (premog), oljni ostanki pirolize premogovega katrana, naftalensko olje, destilacijski ostanki; Redestilati; [Ostanek destilacije metilnaftalenskega olja po odstranitvi fenola in baz (iz bituminoznega premogovega katrana in pirolize oljnih ostankov) z vreliščem v območju med 240 °C in 260 °C (464 °F in 500 °F). Sestoji pretežno iz substituiranih ogljikovodikov z dvema aromatskima jedroma in heterocikličnih ogljikovodikov.] |
648-040-00-3 |
310-171-6 |
122070-80-8 |
J |
|
Destilati (premog), lahko olje iz koksne peči, naftalenska frakcija; Naftalensko olje; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih s predfrakcionacijo (kontinuirna destilacija) lahkega olja iz koksne peči. Sestoji pretežno iz naftalena, kumarona in indena ter ima vrelišče nad 148 °C (298 °F).] |
648-084-00-3 |
285-076-5 |
85029-51-2 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), naftalenska olja; Naftalensko olje; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih z destilacijo premogovega katrana. Sestoji pretežno iz aromatskih in ostalih ogljikovodikov, fenolnih spojin in aromatskih dušikovih spojin ter destilira v območju med približno 200 °C in 250 °C (392 °F in 482 °F).]. |
648-085-00-9 |
283-484-8 |
84650-04-4 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, nizka vsebnost naftalena; Redestilat naftalenskega olja; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih s kristalizacijo naftalenskega olja. Sestoji pretežno iz naftalena, alkilnaftalenov in fenolnih spojin.] |
648-086-00-4 |
284-898-1 |
84989-09-3 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), matična lužina iz kristalizacije naftalenskega olja; Redestilat naftalenskega olja; [Kompleksna kombinacija organskih spojin, pridobljena kot filtrat iz kristalizacije naftalenske frakcije iz premogovega katrana z vreliščem v območju med približno 200 °C in 230 °C (392 °F in 446 °F). V glavnem vsebuje naftalen, tionaften in alkilnaftalene.] |
648-087-00-X |
295-310-8 |
91995-49-2 |
J, M |
|
Ekstraktni ostanki (premog), naftalensko olje, alkalno; Ostanek ekstraktega naftalenskega olja; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena iz alkalnega pranja naftalenskega olja pri kateri so odstranjene fenolne spojine (smolne kisline). Sestavljena je iz naftalena in alkilnaftalenov.] |
648-088-00-5 |
310-166-9 |
121620-47-1 |
J, M |
|
Ekstraktni ostanki (premog), naftalensko olje, alkalno, nizka vsebnost naftalena; Ostanek ekstraktega naftalenskega olja; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki ostanejo po odstranitvi naftalena iz alkalno izpranega naftalenskega olja pri procesu kristalizacije. Sestoji pretežno iz naftalena in alkilnaftalenov.] |
648-089-00-0 |
310-167-4 |
121620-48-2 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, brez naftalena, alkalni ekstrakti; Ostanek ekstraktega naftalenskega olja; [Olje, ki ostane po odstranitvi fenolnih spojin (smolnih kislin) iz odtočenega naftalenskega olja pri alkalnem pranju. Sestoji pretežno iz naftalena in alkilnaftalenov.] |
648-090-00-6 |
292-612-1 |
90640-90-7 |
J, M |
|
Ostanki ekstrakta (premog), destilacijski produkti z alkalijami izpranega naftalenskega olja; Ostanek ekstraktega naftalenskega olja; [Destilat iz alkalno izpranega naftalenskega olja, ki ima vrelišče med približno 180 °C in 220 °C (356 °F in 428 °F). Sestoji pretežno iz naftalena, alkilbenzenov, indena in indana.] |
648-091-00-1 |
292-627-3 |
90641-04-6 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, metilnaftalenska frakcija; Metilnaftalensko olje; [Destilat iz frakcionirane destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana. Sestoji pretežno iz substituiranih aromatskih ogljikovodikov z dvema obročema in aromatskih dušikovih baz z vreliščem v območju med približno 225 °C in 255 °C (437 °F in 491 °F).] |
648-092-00-7 |
309-985-4 |
101896-27-9 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, indol-metilnaftalenska frakcija; Metilnaftalensko olje; [Destilat iz frakcionirane destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana. Sestoji pretežno iz indola in metilnaftalena z vreliščem v območju med približno 235 °C in 255 °C (455 °F in 491 °F).] |
648-093-00-2 |
309-972-3 |
101794-91-6 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, kisli ekstrakti; Ostanek ekstrakta metilnaftalenskega olja; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z odstranitvijo baz iz metilnaftalenske frakcije pridobljene z destilacijo premogovega katrana in z vreliščem v območju med približno 230 °C in 255 °C (446 °F in 491 °F).]. Sestoji v glavnem iz 1(2)-metilnaftalena, naftalena, dimetilnaftalena in bifenila.] |
648-094-00-8 |
295-309-2 |
91995-48-1 |
J, M |
|
Ekstraktni ostanki (premog), alkalno naftalensko olje, destilacijski ostanki; Ostanek ekstrakta metilnaftalenskega olja; [Ostanek iz destilacije alkalno pranega naftalenskega olja, z območjem destilacije med približno 220 °C in 300 °C (428 °F in 572 °F). Sestoji pretežno iz naftalena, alkilnaftalenov in aromatskih dušikovih baz.] |
648-095-00-3 |
292-628-9 |
90641-05-7 |
J, M |
|
Ekstraktna olja (premog), kisla, brez katranskih baz; Ostanek ekstrakta metilnaftalenskega olja; [Ekstraktno olje, ki ima vrelišče v območju med približno 220 °C in 265 °C (428 °F in 509 °F), iz ostanka alkalnega ekstrakta premogovega katrana, pridobljenega pri kislem pranju, kot je odstranjevanje smolnih baz po destilaciji z vodno žveplovo kislino. Sestoji pretežno iz alkilnaftalenov.] |
648-096-00-9 |
284-901-6 |
84989-12-8 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), benzenska frakcija, ostanki destilacije; Pralno olje; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih z destilacijo surovega benzena (visokotemperaturni premogov katran). Lahko je tekočina z območjem destilacije med približno 150 °C in 300 °C (302 °F in 572 °F) ali poltrdna ali trdna snov s tališčem do 70 °C (158 °F). Sestoji pretežno iz naftalena in alkilnaftalenov.] |
648-097-00-4 |
310-165-3 |
121620-46-0 |
J, M |
|
Antracensko olje, antracenska pasta; Frakcija antracenskega olja. [Z antracenom bogata trdna snov, pridobljena s kristalizacijo in centrifugiranjem antracenskega olja. Sestoji pretežno iz antracena, karbazola in fenantrena.] |
648-103-00-5 |
292-603-2 |
90640-81-6 |
J, M |
|
Antracensko olje, nizka vsebnost antracena; Frakcija antracenskega olja. [Olje, ki ostane po odstranitvi z antracenom bogate trdne snovi (antracenske paste) iz antracenskega olja s procesom kristalizacije. Sestoji pretežno iz dva-, tri- in štiričlenskih aromatskih spojin.] |
648-104-00-0 |
292-604-8 |
90640-82-7 |
J, M |
|
Ostanki (premogov katran), destilacija antracenskega olja; Frakcija antracenskega olja; [Ostanek frakcionirane destilacije surovega antracena z vreliščem v območju med približno 340 °C in 400 °C (644 °F in 752 °F). Sestoji pretežno iz tri- in policikličnih aromatskih in heterocikličnih ogljikovodikov.] |
648-105-00-6 |
295-505-8 |
92061-92-2 |
J, M |
|
Antracensko olje, antracenska pasta, antracenska frakcija; Frakcija antracenskega olja; Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije antracena, pridobljenega s kristalizacijo antracenskega olja iz bituminoznega visokotemperaturnega katrana z vreliščem v območju med 330 °C in 350 °C (626 °F in 662 °F). V glavnem vsebuje antracen, karbazol in fenantren.] |
648-106-00-1 |
295-275-9 |
91995-15-2 |
J, M |
|
Antracensko olje, antracenska pasta, karbazolna frakcija; Frakcija antracenskega olja. [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije antracena, pridobljenega s kristalizacijo antracenskega olja iz bituminoznega visokotemperaturnega katrana z vreliščem v območju med približno 350 °C in 360 °C (662 °F in 680 °F). V glavnem vsebuje antracen, karbazol in fenantren.] |
648-107-00-7 |
295-276-4 |
91995-16-3 |
J, M |
|
Antracensko olje, antracenska pasta, lahki destilati; Frakcija antracenskega olja. [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije antracena, pridobljenega s kristalizacijo antracenskega olja iz bituminoznega visokotemperaturnega katrana z vreliščem v območju med približno 290 °C do 340 °C (554 °F do 644 °F). V glavnem vsebuje triciklične aromate in njihove dihidroderivate.] |
648-108-00-2 |
295-278-5 |
91995-17-4 |
J, M |
|
Katranska olja, premog, nizka temperatura; Katransko olje z visokim vreliščem; [Destilat iz nizkotemperaturnega premogovega katrana. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov, fenolnih spojin in aromatskih dušikovih baz z vreliščem v območju med približno 160 °C in 340 °C (320 °F in 644 °F).] |
648-109-00-8 |
309-889-2 |
101316-87-4 |
J, M |
|
Ekstrakcijski ostanki (premogovi), nizko temp. premogov katran alk.; [Ostanki iz nizkotemperaturnega premogovega katranskega olja po alkalnem pranju, kot npr. z vodnim natrijevim hidroksidom, za odstranitev kislin surovega premogovega katrana. Sestavljeni predvsem iz ogljikovodikov in aromatskih dušikovih baz.] |
648-110-00-3 |
310-191-5 |
122384-78-5 |
J, M |
|
Fenoli, ekstrakti amonijakalne raztopine; Alkalni ekstrakt; [Kombinacija fenolov, ekstrahiranih z izobutilacetatom iz amoniakalne raztopine, ki je kondenzirala iz plina, nastalega pri nizkotemperaturni (manj kot 700 °C (1 292 °F)) destruktivni destilaciji premoga. Sestoji pretežno iz zmesi enovalentnih in dvovalentnih fenolov.] |
648-111-00-9 |
284-881-9 |
84988-93-2 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), lahka olja, alkalni ekstrakti; Alkalni ekstrakt; [Vodni ekstrakt iz karbolnega olja, pridobljen z alkalno pralno raztopino, kot je vodni natrijev hidroksid. Sestoji pretežno iz alkalnih soli različnih fenolnih spojin.] |
648-112-00-4 |
292-610-0 |
90640-88-3 |
J, M |
|
Ekstrakti, alkalno premogovo katransko olje; Alkalni ekstrakt; [Ekstrakt iz premogovega katranskega olja, pridobljen z alkalno pralno raztopino, kot je vodna raztopina natrijevega hidroksida. Sestoji pretežno iz alkalnih soli različnih fenolnih spojin.] |
648-113-00-X |
266-017-2 |
65996-83-0 |
J, M |
|
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, alkalni ekstrakti; Alkalni ekstrakt; [Vodni ekstrakt iz naftalenskega olja, pridobljen z alkalno pralno raztopino, kot je vodni natrijev hidroksid. Sestoji pretežno iz alkalnih soli različnih fenolnih spojin.] |
648-114-00-5 |
292-611-6 |
90640-89-4 |
J, M |
|
Ekstraktni ostanki (premog), alkalno katransko olje, karbonizirano, obdelano s kalcitom; Surovi fenoli; [Produkt je pridobljen z obdelavo alkalnega ekstrakta premogovega katranskega olja s CO2 in CaO. Sestoji pretežno iz CaCO3, Ca(OH)2, Na2CO3 in ostalih organskih in anorganskih nečistoč.] |
648-115-00-0 |
292-629-4 |
90641-06-8 |
J, M |
|
Katranske kisline, premog, surove; Surovi fenoli; [Reakcijski produkt, pridobljen z nevtralizacijo alkalnega ekstrakta olja premogovega katrana s kislo raztopino, kot je vodna raztopina žveplove kisline ali plinastega ogljikovega dioksida, da dobimo proste kisline. Sestoji predvsem iz katranskih kislin, kot so fenol, krezoli in ksilenoli.] |
648-116-00-6 |
266-019-3 |
65996-85-2 |
J, M |
|
Katranske kisline, rjavi premog, surov; Surovi fenoli; [Zakisani alkalni ekstrakt destilata katrana rjavega premoga. Sestoji pretežno iz fenola in fenolovih homologov.] |
648-117-00-1 |
309-888-7 |
101316-86-3 |
J, M |
|
Katranske kisline, uplinjanje rjavega premoga; Surovi fenoli; [Kompleksna kombinacija organskih spojin, pridobljenih z uplinjanjem rjavega premoga. Sestoji pretežno iz C6-10 hidroksi aromatskih fenolov in njihovih homologov.] |
648-118-00-7 |
295-536-7 |
92062-22-1 |
J, M |
|
Katranske kisline, ostanki destilacije; Fenolni destilat; [Ostanek destilacije surovega fenola iz premoga. Sestoji pretežno iz fenolov, ki imajo ogljikovo število med C8 in C10 zmehčišče med 60 °C in 80 °C (140 °F in 176 °F).] |
648-119-00-2 |
306-251-5 |
96690-55-0 |
J, M |
|
Katranske kisline, metilfenolna frakcija; Fenolni destilat; [Frakcija katranskih kislin bogatih s 3- in 4-metilfenolom, ki je bila pridobljena z destilacijo surovih katranskih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana.] |
648-120-00-8 |
284-892-9 |
84989-04-8 |
J, M |
|
Katranske kisline, polialkilfenolna frakcija; Fenolni destilat; [Frakcija katranskih kislin se regenerira z destilacijo surovih katranskih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana z območjem vrenja med približno 225 °C in 320 °C (437 °F in 608 °F). Sestoji predvsem iz polialkilfenolov.] |
648-121-00-3 |
284-893-4 |
84989-05-9 |
J, M |
|
Katranske kisline, ksilenolna frakcija; Fenolni destilat; [Frakcija katranskih kislin bogatih s 2,4- in 2,5-dimetilfenolom, pridobljena z destilacijo surovih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana.] |
648-122-00-9 |
284-895-5 |
84989-06-0 |
J, M |
|
Katranske kisline, etilfenolna frakcija; Fenolni destilat; [Frakcija katranskih kislin bogatih s 3- in 4-etilfenolom, pridobljena z destilacijo surovih katranskih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana.] |
648-123-00-4 |
284-891-3 |
84989-03-7 |
J, M |
|
Katranske kisline, 3,5-ksilenolna frakcija; Fenolni destilat; [Frakcija katranskih kislin, bogata z 3,5-dimetilfenolom, pridobljena z destilacijo katranskih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana.] |
648-124-00-X |
284-896-0 |
84989-07-1 |
J, M |
|
Katranske kisline, ostanki, destilati, prva frakcija; Fenolni destilat; [Ostanek destilacije lahkega fenolnega olja v območju med 235 °C in 355 °C (481 °F in 697 °F).] |
648-125-00-5 |
270-713-1 |
68477-23-6 |
J, M |
|
Katranske kisline, krezilne, ostanki; Fenolni destilat; [Ostanek surovih kislin premogovega katrana po odstranitvi fenola, krezolov, ksilenolov in drugih fenolov z visokim vreliščem. Črna trdna snov s tališčem približno pri 80 °C (176 °F). Sestoji predvsem iz polialkilfenolov, smolnatih gum in anorganskih soli.] |
648-126-00-0 |
271-418-0 |
68555-24-8 |
J, M |
|
Fenoli, C9-11; Fenolni destilati |
648-127-00-6 |
293-435-2 |
91079-47-9 |
J, M |
|
Katranske kisline, krezilne; Fenolni destilat; [Kompleksna kombinacija organskih spojin, pridobljenih iz rjavega premoga, ki imajo vrelišče v območju med približno 200 °C in 230 °C (392 °F in 446 °F). Vsebuje predvsem fenole in piridinske baze.] |
648-128-00-1 |
295-540-9 |
92062-26-5 |
J, M |
|
Katranske kisline, rjavi premog, alkilfenolna frakcija C2; Fenolni destilat; [Destilat iz nakisanja alkalno izpranega destilata lignitnega katrana z vreliščem v območju med približno 200 °C in 230 °C (392 °F in 446 °F). Sestoji pretežno iz m- in p-etilfenola in iz krezolov in ksilenolov.] |
648-129-00-7 |
302-662-9 |
94114-29-1 |
J, M |
|
Ekstraktna olja (premog), naftalenska olja; Kisli ekstrakt; [Vodni ekstrakt, pridobljen s kislim pranjem alkalno izpranega naftalenskega olja. Sestoji predvsem iz kislinskih soli različnih aromatskih dušikovih baz, vključno s piridinom, kinolinom in njihovimi alkilnimi derivati.] |
648-130-00-2 |
292-623-1 |
90641-00-2 |
J, M |
|
Katranske baze, kinolinovi derivati; Destilacijske baze |
648-131-00-8 |
271-020-7 |
68513-87-1 |
J, M |
|
Katranske baze, premog, frakcija kinolinskih derivatov; Destilacijske baze |
648-132-00-3 |
274-560-1 |
70321-67-4 |
J, M |
|
Katranske baze, premog, ostanki destilata; Destilacijske baze; [Destilacijski ostanek po destilaciji nevtraliziranih kisloekstrahiranih baze vsebujočih katranskih frakcij, ki jih dobimo pri destilaciji premogovih katranov. V glavnem vsebuje anilin, kolidine, kinolin in kinolinske derivate ter toluidine.] |
648-133-00-9 |
295-544-0 |
92062-29-8 |
J, M |
|
Hidrokarbonska olja, aromatska, mešana s polietilenom in polipropilenom, pirolizirana, frakcija lahkega olja; Produkti toplotne obdelave; [Olje, pridobljeno pri toplotni obdelavi zmesi polietilena/polipropilena s smolo premogovega katrana ali aromatskimi olji. Sestoji pretežno iz benzena in njegovih homologov z vreliščem v območju med približno 70 °C in 120 °C (158 °F in 248 °F).] |
648-134-00-4 |
309-745-9 |
100801-63-6 |
J, M |
|
Hidrokarbonska olja, aromatska, mešana s polietilenom, pirolizirana, frakcija lahkega olja; Produkti toplotne obdelave; [Olje, pridobljeno pri toplotni obdelavi polietilena skupaj s smolo premogovega katrana ali aromatskimi olji. Sestoji pretežno iz benzena in njegovih homologov z vreliščem v območju med 70 °C in 120 °C (158 °F in 248 °F).] |
648-135-00-X |
309-748-5 |
100801-65-8 |
J, M |
|
Hidrokarbonska olja, aromatska, mešana s polistirenom, pirolizirana, frakcija lahkega olja; Produkti toplotne obdelave; [Olje, pridobljeno pri toplotni obdelavi polistirena skupaj s smolo premogovega katrana ali aromatskimi olji. Sestoji pretežno iz benzena in njegovih homologov z vreliščem v območju med približno 70 °C in 210 °C (158 °F in 410 °C).] |
648-136-00-5 |
309-749-0 |
100801-66-9 |
J, M |
|
Ekstraktni ostanki (premog), alkalno katransko olje, ostanki destilacije naftalena; Ostanek ekstrakta naftalenskega olja; [Ostanek, pridobljen iz kemijskega olja, ekstrahiran po odstranitvi naftalena z destilacijo. Sestoji pretežno iz dvo- do štiričlenskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov in aromatskih dušikovih baz.] |
648-137-00-0 |
277-567-8 |
73665-18-6 |
J, M |
|
Katranske kisline, krezilne, natrijeve soli, kavstične raztopine; Alkalni ekstrakt |
648-139-00-1 |
272-361-4 |
68815-21-4 |
J, M |
|
Ekstraktna olja (premog), katranska baza; Kisli ekstrakt; [Ekstrakt iz alkalnega ekstraktnega ostanka olja premogovega katrana, pridobljenega s kislo pralno raztopino, kot je vodna žveplova kislina, po destilaciji za odstranitev naftalena. Sestoji pretežno iz kislih soli različnih aromatskih dušikovih baz vključno piridina, kinolina in njihovih alkilnih derivatov.] |
648-140-00-7 |
266-020-9 |
65996-86-3 |
J, M |
|
Katranske baze, premog, surove; Surove katranske baze; [Reakcijski produkt pridobljen z nevtralizacijo baznega ekstraktnega olja premogovega katrana z alkalno raztopino, kot je vodni natrijev hidroksid, da bi dobili proste baze. Sestoji pretežno iz organskih baz kot so akridin, fenantridin, piridin, kinolin in njihovih alkilnih derivatov.] |
648-141-00-2 |
266-018-8 |
65996-84-1 |
J, M |
|
Lahko olje (premog), koksna peč; Surovi benzen; [Hlapna organska tekočina, ekstrahirana iz plina, nastalega pri visokotemperaturni (več kot 700 °C (1 292 °F)) destruktivni destilaciji premoga. Sestoji predvsem iz benzena, toluena in ksilenov. Lahko vsebuje manjše količine drugih ogljikovodikov.] |
648-147-00-5 |
266-012-5 |
65996-78-3 |
J |
|
Destilati (premog), ekstrakcija s tekočim topilom, primarni; [Tekočina, pridobljena s kondenzacijo hlapov, sproščenih pri razgradnji premoga v tekočem topilu in z vreliščem v območju med približno 30 °C in 300 °C (86 °F in 572 °F). Sestoji pretežno iz delno hidrogeniranih aromatskih ogljikovodikov s kondenziranimi obroči, aromatskih spojin, ki vsebujejo dušik, kisik in žveplo ter njihovih alkilnih derivatov, ki imajo ogljikovo število pretežno v območju med C4 in C14.] |
648-148-00-0 |
302-688-0 |
94114-52-0 |
J |
|
Destilati iz hidrokrekinga (premog), ekstrakcija s topilom; [Destilat, pridobljen po hidrokrekingu premogovega ekstrakta ali raztopine, proizvedene z ekstrakcijo s tekočim topilom ali superkritičnim plinom, in z vreliščem v območju med približno 30 °C in 300 °C (86 °F in 572 °F). Sestoji predvsem iz aromatskih, hidrogeniranih aromatskih in naftenskih spojin, njihovih alkilnih derivatov in alkanov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C14. Prisotne so tudi aromatske in hidrogenirane aromatske spojine, ki vsebujejo dušik, žveplo in kisik.] |
648-149-00-6 |
302-689-6 |
94114-53-1 |
J |
|
Nafta iz hidrokrekinga (premog), ekstrakcija s topilom; [Frakcija destilata, pridobljenega s hidrokrekingom premogovega ekstrakta ali raztopine, pridobljene z ekstrakcijo s tekočim topilom ali superkritičnim plinom, z vreliščem v območju med približno 30 °C in 180 °C (86 °F in 356 °F). Sestoji predvsem iz aromatskih, hidrogeniranih aromatskih in naftenskih spojin, njihovih alkilnih derivatov in alkanov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C9. Prisotne so tudi aromatske in hidrogenirane aromatske spojine, ki vsebujejo dušik, žveplo in kisik.] |
648-150-00-1 |
302-690-1 |
94114-54-2 |
J |
|
Destilati (premog), solventna ekstrakcija srednje frakcije iz hidrokrekinga. Destilat, pridobljen s hidrokrekingom premogovega ekstrakta ali raztopine, proizvedene s solventno ekstrakcijo ali superkritično ekstrakcijo. Destilat ima vrelišče v območju med približno 180 °C in 300 °C (356 °F in 572 °F). Sestoji pretežno iz aromatskih spojin z dvema obročema, hidrogeniranih aromatskih in naftenskih spojin, njihovih alkilnih derivatov in alkanov, ki imajo število ogljikovih atomov pretežno v območju med C9 in C14. Prisotne so tudi spojine, ki vsebujejo dušik, žveplo in kisik.] |
648-152-00-2 |
302-692-2 |
94114-56-4 |
J |
|
Destilati (premog), solventna ekstrakcija srednje frakcije iz hidrokrekinga. Destilat iz hidrogenacije srednje frakcije iz hidrokrekinga premogovega ekstrakta ali raztopine, ki se pridobiva z ekstrakcijo s tekočim topilom ali s superkritičnim plinom in vre v območju med približno 180 °C in 280 °C (356 °F in 536 °F). Sestoji pretežno iz hidrogeniranih ogljikovih spojin z dvema obročema in njihovih alkilnih derivatov, ki imajo število ogljikovih atomov pretežno v območju med C9 in C14.] |
648-153-00-8 |
302-693-8 |
94114-57-5 |
J |
|
Lahko olje (premog), polkoksni postopek; Lahko olje; [Hlapna organska tekočina, nastala ob kondenzaciji plina, ki se je sprostil pri nizkotemperaturni (manj kot 700 °C (1 292 °F)) destruktivni destilaciji premoga. Sestoji pretežno iz C6-10 ogljikovodikov.] |
648-156-00-4 |
292-635-7 |
90641-11-5 |
J |
|
Plin z vrha kolone (zemeljsko olje), frakcija pri depropanizaciji nafte s katalitskim krekingom, bogat s C3 in brez kislin; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo katalitsko krekiranih ogljikovodikov in obdelanih, da se odstranijo kisle nečistote. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C2 do C4, pretežno C3.) |
649-062-00-6 |
270-755-0 |
68477-73-6 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), katalitski kreking; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo proizvodov katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-063-00-1 |
270-756-6 |
68477-74-7 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), katalitski kreking, bogati s C1-5; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz postopka katalitskega krekinga. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C6, pretežno od C1 do C5.) |
649-064-00-7 |
270-757-1 |
68477-75-8 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), katalitsko polimerizirana frakcija z vrha kolone za katalitsko polimerizacijo v naftnem stabilizatorju, plini, bogati s C2-4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo katalitsko polimerizirane nafte. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C2 do C6, pretežno od C2 do C4.) |
649-065-00-2 |
270-758-7 |
68477-76-9 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), katalitski reforming, bogati s C1-4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C6, pretežno od C1 do C4.) |
649-066-00-8 |
270-760-8 |
68477-79-2 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), polnitev C3-5 olefinske-parafinske alkilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija olefinskih in parafinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, ki se uporabljajo kot polnitev pri alkiliranju. Temperature prostora navadno presegajo kritično temperaturo teh kombinacij.) |
649-067-00-3 |
270-765-5 |
68477-83-8 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), bogati s C4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov katalitske frakcionacije. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, pretežno C4.) |
649-068-00-9 |
270-767-6 |
68477-85-0 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini z vrha kolone (zemeljsko olje), deetanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo plinskih in bencinskih frakcij iz katalitskega krekinga. Vsebuje pretežno etan in etilen.) |
649-069-00-4 |
270-768-1 |
68477-86-1 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini z vrha kolone (zemeljsko olje), deizobutanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z atmosfersko destilacijo butan-butilenskega toka. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C4.) |
649-070-00-X |
270-769-7 |
68477-87-2 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), suhi iz depropanizerja, bogati s propenom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov plinskih in bencinskih frakcij katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz propilena z nekaj etana in propana.) |
649-071-00-5 |
270-772-3 |
68477-90-7 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), frakcije z vrha depropanizerja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov plinskih in bencinskih frakcij katalitskega krekinga. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4.) |
649-072-00-0 |
270-773-9 |
68477-91-8 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), frakcije z vrha depropanizerja, naprave za rekuperacijo s plini; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo različnih tokov ogljikovodikov. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C4, pretežno propana.) |
649-073-00-6 |
270-777-0 |
68477-94-1 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), polnitev za napravo girbatol; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se uporablja kot napajalni tok v napravo girbatol za odstranitev vodikovega sulfida. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4.) |
649-074-00-1 |
270-778-6 |
68477-95-2 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), frakcionator izomerizirane nafte, bogat s C4, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-075-00-7 |
270-782-8 |
68477-99-6 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), očiščeno olje iz katalitskega krekinga in termično krekirani ostanek vakuumske frakcionacije refluksnega toka; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz frakcionacije katalitsko krekiranega očiščenega olja in termično krekiranega vakuumskega ostanka. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-076-00-2 |
270-802-5 |
68478-21-7 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), stabilizacija nafte iz katalitskega krekinga, absorber; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz stabilizacije katalitsko krekirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-077-00-8 |
270-803-0 |
68478-22-8 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), kombinirana frakcionacija produktov katalitskega krekinga, katalitskega reforminga in razžvepljevanja z vodikom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz frakcionacije proizvodov katalitskega krekinga, katalitskega reforminga in razžvepljevanja z vodikom, procesov za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-078-00-3 |
270-804-6 |
68478-24-0 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), stabilizacija s frakcionacijo nafte iz katalitskega reforminga; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo katalitsko reformirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-079-00-9 |
270-806-7 |
68478-26-2 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), nasičena plinska zmes iz plinske naprave, bogat s C4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz frakcionirne stabilizacije nafte iz prve destilacije plinskega ostanka po destilaciji in plinskega ostanka iz stabilizatorja katalitsko reformirane nafte. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C6, pretežno butana in izobutana.) |
649-080-00-4 |
270-813-5 |
68478-32-0 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), enota za rekuperacijo nasičenih plinov, bogat s C1-2; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz frakcionacije plinskega ostanka destilacije, nafte, ki se pridobiva z direktno destilacijo, in plinskega ostanka iz stabilizacije nafte iz katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C5, pretežno metana in etana.) |
649-081-00-X |
270-814-0 |
68478-33-1 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), vakuumski ostanek termičnega krekinga; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz termičnega krekinga vakuumskih ostankov. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-082-00-5 |
270-815-6 |
68478-34-2 |
►M20 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, bogati s C3-4, destilati zemeljskega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo in kondenzacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, pretežno od C3 do C4.) |
649-083-00-0 |
270-990-9 |
68512-91-4 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), deheksanizer nafte iz direktne destilacije v širokem intervalu vrelišča; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo nafte iz direktne destilacije v širokem intervalu vrelišča. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C6.) |
649-084-00-6 |
271-000-8 |
68513-15-5 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), depropanizer hidrokrekinga, bogati ogljikovodiki; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov hidrokrekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4. Vsebuje lahko tudi manjše količine vodika in vodikovega sulfida.) |
649-085-00-1 |
271-001-3 |
68513-16-6 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), stabilizator lahke nafte iz direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s stabilizacijo lahke nafte iz direktne destilacije. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C6.) |
649-086-00-7 |
271-002-9 |
68513-17-7 |
►M20 H, ◄ K |
|
Ostanki (zemeljsko olje), separator alkiliranja, bogat s C4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksni ostanek destilacije tokov iz različnih rafinacijskih operacij. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C4 do C5 in vre v območju približno od - 11,7 °C do 27,8 °C.) |
649-087-00-2 |
271-010-2 |
68513-66-6 |
►M20 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C1-4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s termičnim krekingom in postopki v absorberju ter destilacijo surovega zemeljskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4 in vre v območju približno od -164 °C do - 0,5 °C). |
649-088-00-8 |
271-032-2 |
68514-31-8 |
►M20 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C1-4, sladkani; Naftni plin; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z izpostavitvijo ogljikovodikovih plinov sladkalnemu procesu za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistoč. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C1 in C4 ter z vreliščem v območju med približno – 164 °C in – 0.5 °C (– 263 °F in 31 °F).] |
649-089-00-3 |
271-038-5 |
68514-36-3 |
K |
|
Ogljikovodiki, C1-3; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3 in vre v območju približno od -164 °C do -42 °C.) |
649-090-00-9 |
271-259-7 |
68527-16-2 |
►M20 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C1-4, frakcija iz debutanizerja; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-091-00-4 |
271-261-8 |
68527-19-5 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), C1-5, vlažni; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo zemeljskega olja in/ali s krekingom plinskega olja iz frakcionirne kolone. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-092-00-X |
271-624-0 |
68602-83-5 |
►M20 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C2-4; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-093-00-5 |
271-734-9 |
68606-25-7 |
►M20 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C3; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-094-00-0 |
271-735-4 |
68606-26-8 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), napajalni tok za alkiliranje; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim krekingom plinskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C4.) |
649-095-00-6 |
271-737-5 |
68606-27-9 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), frakcije z dna depropanizerja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo produktov z dna depropanizerja. Sestoji pretežno iz butana, izobutana in butadiena.) |
649-096-00-1 |
271-742-2 |
68606-34-8 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), mešanica iz rafinerije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz različnih procesov. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-097-00-7 |
272-183-7 |
68783-07-3 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), katalitski kreking; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo proizvodov katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5.) |
649-098-00-2 |
272-203-4 |
68783-64-2 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), C2-4, sladkani; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo destilatov zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4 in vre v območju približno od -51 °C do -34 °C.) |
649-099-00-8 |
272-205-5 |
68783-65-3 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), frakcioniranje surovega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem surovega olja. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-100-00-1 |
272-871-7 |
68918-99-0 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), deheksanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem kombiniranih naftnih tokov. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-101-00-7 |
272-872-2 |
68919-00-6 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), stabilizator, frakcionacija lahkega bencina iz direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem lahkega bencina iz direktne destilacije. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-102-00-2 |
272-878-5 |
68919-05-1 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), desorber iz razžvepljevanja združevalne nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom združevanja-razžvepljevanja nafte in desorbira iz naftnega produkta. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-103-00-8 |
272-879-0 |
68919-06-2 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), katalitski reforming nafte iz direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim reformingom direktne nafte in s frakcionacijo celotnega iztoka. Sestoji iz metana, etana in propana.) |
649-104-00-3 |
272-882-7 |
68919-09-5 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), produkti z vrha separatorja iz katalitskega krekinga v fluidiziranem sloju; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo polnitve v ločevalnik C3-C4. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C3.) |
649-105-00-9 |
272-893-7 |
68919-20-0 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), iz stabilizatorjev direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem tekočine iz prve kolone za destilacijo surovega olja. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-106-00-4 |
272-883-2 |
68919-10-8 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), iz debutanizerja katalitsko krekirane nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem katalitsko krekirane nafte. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-107-00-X |
273-169-3 |
68952-76-1 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), iz stabilizatorja nafte in destilata katalitskega krekinga; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem katalitsko krekirane nafte in destilata. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-108-00-5 |
273-170-9 |
68952-77-2 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), termično krekirani destilat, absorber plinskega olja in nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ločevanjem termično krekiranih destilatov nafte in zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-109-00-0 |
273-175-6 |
68952-81-8 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), iz stabilizatorja frakcionacije ogljikovodikov termičnega krekinga, koksanje zemeljskega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo termično krekiranih ogljikovodikov iz procesa koksanja zemeljskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-110-00-6 |
273-176-1 |
68952-82-9 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), lahke frakcije parnega krekinga, koncentrirane na butadienu; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz termičnega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno C4.) |
649-111-00-1 |
273-265-5 |
68955-28-2 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), plin z vrha stabilizatorja, katalitski reforming nafte iz direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim reformingom nafte iz direktne destilacije in s frakcioniranjem celotnega iztoka. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4.) |
649-112-00-7 |
273-270-2 |
68955-34-0 |
►M20 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C4; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-113-00-2 |
289-339-5 |
87741-01-3 |
►M20 H, ◄ K |
|
Alkani, C1-4, bogati s C3; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-114-00-8 |
292-456-4 |
90622-55-2 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), parni kreking, bogati s C3; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz parnega krekinga. Sestoji pretežno iz propilena z nekaj propana in vre v območju približno od -70 °C do 0 °C.) |
649-115-00-3 |
295-404-9 |
92045-22-2 |
►M20 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C4, destilat parnega krekinga; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C4, pretežno 1-butena in 2-butena, ki vsebuje tudi butan in izobuten in vre v območju približno od -12 °C do 5 °C.) |
649-116-00-9 |
295-405-4 |
92045-23-3 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini iz zemeljskega olja, utekočinjeni, sladkani, frakcija C4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo utekočinjene plinske zmesi zemeljskega olja procesu sladkanja za oksidacijo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov C4.) |
649-117-00-4 |
295-463-0 |
92045-80-2 |
|
|
Ogljikovodiki, C4, 1,3-butadien in brez izobutena; Naftni plin |
649-118-00-X |
306-004-1 |
95465-89-7 |
K |
|
Rafinati (nafte), parno-krekirana C4-frakcija po ekstrakciji z bakrovim amonijevim acetatom, nasičeni in nenasičeni C3-5 ogljikovodiki, brez butadiena; Naftni plin |
649-119-00-5 |
307-769-4 |
97722-19-5 |
K |
|
Plini (zemeljsko olje), obdelava z amini; plin iz rafinerije (Plinski napajalni tok v aminski sistem za odstranitev vodikovega sulfida. Sestoji predvsem iz vodika. Navzoči so lahko tudi ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, vodikov sulfid in alifatski ogljikovodiki s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-120-00-0 |
270-746-1 |
68477-65-6 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), razžvepljevanje z vodikom pri proizvodnji benzena; plin iz rafinerije (Izpušni plini se pridobivajo v benzenski enoti. Sestoji predvsem iz vodika. Navzoči so lahko tudi ogljikov monoksid in ogljikovodiki s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6, vključno z benzenom.) |
649-121-00-6 |
270-747-7 |
68477-66-7 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), iz recikla pri proizvodnji benzena, bogati z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z recikliranjem plinov iz benzenske enote. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C6.) |
649-122-00-1 |
270-748-2 |
68477-67-8 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), oljna mešanica, bogati z vodikom in dušikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo oljne mešanice. Sestoji predvsem iz vodika in dušika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-123-00-7 |
270-749-8 |
68477-68-9 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), plini z vrha kolone, rektifikacija nafte iz katalitskega reforminga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s stabilizacijo katalitsko reformirane nafte. Sestoji iz vodika in nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-124-00-2 |
270-759-2 |
68477-77-0 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), recikel katalitskega reforminga frakcije C6-8; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga napajalne zmesi od C6 do C8, ki je reciklirana za zadržanje vodika. Sestoji predvsem iz vodika. Vsebuje lahko tudi različne majhne količine ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušika in ogljikovodike s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-125-00-8 |
270-761-3 |
68477-80-5 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), frakcija C6-8 iz katalitskega reforminga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga napajalne zmesi od C6 do C8. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C5 in vodika.) |
649-126-00-3 |
270-762-9 |
68477-81-6 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), recikel C6-8 iz katalitskega krekinga, bogat z vodikom; plin iz rafinerije |
649-127-00-9 |
270-763-4 |
68477-82-7 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), povratni tok C2; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo vodika iz plinskega toka, ki sestoji predvsem iz vodika z majhnimi količinami dušika, ogljikovega monoksida, metana, etana in etilena. Vsebuje pretežno ogljikovodike, kakor so metan, etan in etilen, z majhnimi količinami vodika, dušika in ogljikovega monoksida.) |
649-128-00-4 |
270-766-0 |
68477-84-9 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), suhi kisli, enota za koncentriranje plinov; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija suhih plinov iz enote za koncentriranje plina. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.) |
649-129-00-X |
270-774-4 |
68477-92-9 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), koncentriranje plina v reabsorberju, destilacija; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz kombiniranih plinskih tokov v reabsorberju za koncentriranje plinov. Sestoji pretežno iz vodika, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušika, vodikovega sulfida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov od C1 do C3.) |
649-130-00-5 |
270-776-5 |
68477-93-0 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), absorber vodika; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z absorbiranjem vodika iz toka, bogatega z vodikom. Sestoji iz vodika, ogljikovega monoksida, dušika in metana z majhnimi količinami ogljikovodikov C2.) |
649-131-00-0 |
270-779-1 |
68477-96-3 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), bogati z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija, ločena kot plin iz plinastih ogljikovodikov z ohlajevanjem. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, dušika, metana in ogljikovodikov C2.) |
649-132-00-6 |
270-780-7 |
68477-97-4 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), recikel zmesi olj, obdelan z vodikom, bogat z vodikom in dušikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz reciklirane, z vodikom obdelane zmesi olj. Sestoji predvsem iz vodika in dušika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-133-00-1 |
270-781-2 |
68477-98-5 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), recikel, bogat z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz recikliranih reaktorskih plinov. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušika, vodikovega sulfida in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C5.) |
649-134-00-7 |
270-783-3 |
68478-00-2 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), kondicioniranje v reformerju, bogati z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz reformerjev. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-135-00-2 |
270-784-9 |
68478-01-3 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), reforming, obdelava z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva v procesu reforminga, obdelave z vodikom. Sestoji predvsem iz vodika, metana in etana z različnimi majhnimi količinami vodikovega sulfida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5.) |
649-136-00-8 |
270-785-4 |
68478-02-4 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), reforming, obdelava z vodikom, bogati z vodikom in metanom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva v procesu reforminga, obdelave z vodikom. Sestoji predvsem iz vodika in metana z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C5.) |
649-137-00-3 |
270-787-5 |
68478-03-5 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), kondicioniranje v napravi za reforming in obdelavo z vodikom, bogat z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva v procesu reforminga, obdelave z vodikom. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-138-00-9 |
270-788-0 |
68478-04-6 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), destilacija produktov termičnega krekinga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z destilacijo produktov iz termičnega kreking procesa. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-139-00-4 |
270-789-6 |
68478-05-7 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), refrakcijski absorber za produkte iz katalitskega krekinga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz refrakcije produktov iz procesa katalitskega krekinga. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.) |
649-140-00-X |
270-805-1 |
68478-25-1 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), separator katalitsko reformirane nafte; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim reformingom nafte, pridobljene z direktno frakcionacijo. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-141-00-5 |
270-807-2 |
68478-27-3 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), stabilizator katalitsko reformirane nafte; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s stabilizacijo katalitsko reformirane nafte. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-142-00-0 |
270-808-8 |
68478-28-4 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), obdelava z vodikom destilata iz krekinga, separator; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem destilatov iz krekinga z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz vodika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-143-00-6 |
270-809-3 |
68478-29-5 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), separator nafte, ki se pridobiva z direktnim frakcioniranjem in razžvepljevanjem z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz procesa razžvepljevanja nafte z vodikom, pridobljene z direktnim frakcioniranjem. Sestoji iz vodika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-144-00-1 |
270-810-9 |
68478-30-8 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), produkti z vrha stabilizatorja katalitsko reformirane nafte, ki se pridobiva z direktno frakcionacijo; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim reformingom nafte iz direktne frakcionacije, ki ji sledi frakcionacija celotnega iztoka. Sestoji iz vodika, metana, etana in propana.) |
649-145-00-7 |
270-999-8 |
68513-14-4 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), iztok iz reformerja, visokotlačna ekspanzijska naprava; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja z visokotlačno ekspanzijo iztoka iz reaktorja za reforming. Sestoji predvsem iz vodika in različnih majhnih količin metana, etana in propana.) |
649-146-00-2 |
271-003-4 |
68513-18-8 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), iztok iz reformerja, nizkotlačna ekspanzijska naprava; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z nizkotlačno ekspanzijo iztoka iz reaktorja za reforming. Sestoji predvsem iz vodika in različnih majhnih količin metana, etana in propana.) |
649-147-00-8 |
271-005-5 |
68513-19-9 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), destilacija plina iz rafinacije olja; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se izloča z destilacijo plinskega toka, ki vsebuje vodik, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid in ogljikovodike s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C6, ali se pridobiva s krekingom etana in propana. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C2, vodika, dušika in ogljikovega monoksida.) |
649-148-00-3 |
271-258-1 |
68527-15-1 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), enota za proizvodnjo benzena, obdelava z vodikom, produkti z vrha depentenizerja; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s prečiščenjem napajalne zmesi iz enote za proizvodnjo benzena z vodikom ob navzočnosti katalizatorja, ki ji sledi odstranjevanje pentana. Sestoji predvsem iz vodika, etana in propana z različnimi majhnimi količinami dušika, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6. Vsebuje lahko količine benzena v sledovih.) |
649-149-00-9 |
271-623-5 |
68602-82-4 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), sekundarna absorpcija, frakcioniranje produktov z vrha fluidiziranega katalitskega krekinga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s frakcioniranjem produktov z vrha iz katalitskega krekinga v fluidiziranem katalitskem krekingu. Sestoji iz vodika, dušika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.) |
649-150-00-4 |
271-625-6 |
68602-84-6 |
►M20 H, ◄ K |
|
Naftni proizvodi, plini iz rafinerije; Plin iz rafinerije; [Kompleksna kombinacija, ki sestoji pretežno iz vodika in različnih majhnih količin metana, etana in propana.] |
649-151-00-X |
271-750-6 |
68607-11-4 |
K |
|
Plini (zemeljsko olje), ločevalnik nizkega tlaka (hidrokreking); plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z ločevanjem tekočine in pare iztoka iz reaktorja za hidrokreking. Sestoji pretežno iz vodika in nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.) |
649-152-00-5 |
272-182-1 |
68783-06-2 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), rafinerija; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz različnih operacij rafinacije zemeljskega olja. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.) |
649-153-00-0 |
272-338-9 |
68814-67-5 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), ločevalnik produktov iz platinskega reforminga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s kemijskim reformingom naftenov v aromate. Sestoji iz vodika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4.) |
649-154-00-6 |
272-343-6 |
68814-90-4 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), z vodikom obdelani kisli kerozin, stabilizator depentanizacije; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz depentanizacijske stabilizacije z vodikom obdelanega kerozina. Sestoji predvsem iz vodika, metana, etana in propana z različnimi majhnimi količinami dušika, vodikovega sulfida, ogljikovega monoksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C5.) |
649-155-00-1 |
272-775-5 |
68911-58-0 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), z vodikom obdelani kisli kerozin, ekspanzijska posoda; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz ekspanzijske posode enote za obdelavo kislega kerozina z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji predvsem iz vodika in metana z različnimi majhnimi količinami dušika, ogljikovega monoksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C5.) |
649-156-00-7 |
272-776-0 |
68911-59-1 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), destilat iz naprave za združevalni proces razžvepljevanja; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se izloča iz tekočega združenega produkta procesa razžvepljevanja. Sestoji iz vodikovega sulfida, metana, etana in propana.) |
649-157-00-2 |
272-873-8 |
68919-01-7 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), frakcioniranje, fluidizirani katalitski kreking; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja s frakcioniranjem produkta z vrha fluidiziranega katalitskega procesa. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida, dušika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-158-00-8 |
272-874-3 |
68919-02-8 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), sekundarna absorpcija, pranje plina iz fluidiziranega katalitskega krekinga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja s pranjem plina z vrha fluidiziranega katalitskega krekinga. Sestoji iz vodika, dušika, metana, etana in propana.) |
649-159-00-3 |
272-875-9 |
68919-03-9 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), težki destilat, razžvepljevanje z dehidrogeniranjem; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se izloča iz tekočega produkta težkega destilata, pridobljenega v procesu razžvepljevanja z vodikom. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-160-00-9 |
272-876-4 |
68919-04-0 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), stabilizator platinskega reforminga, frakcioniranje lahkih frakcij; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s frakcioniranjem lahkih frakcij iz platinskih reaktorjev iz platforming naprav. Sestoji iz vodika, metana, etana in propana.) |
649-161-00-4 |
272-880-6 |
68919-07-3 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plin (zemeljsko olje), predekspanzijska kolona, surova destilacija; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz prve kolone, ki se uporablja pri destilaciji surovega olja. Sestoji iz dušika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-162-00-X |
272-881-1 |
68919-08-4 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), ločevanje katrana; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s frakcionacijo reduciranega surovega olja. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-163-00-5 |
272-884-8 |
68919-11-9 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), separator za enoto združevanja; plin iz rafinerije (Kombinacija vodika in metana se pridobiva s frakcionacijo produktov iz enote združevanja.) |
649-164-00-0 |
272-885-3 |
68919-12-0 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), separator katalitske, z vodikom razžvepljene nafte; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z razžvepljevanjem nafte z vodikom. Sestoji iz vodika, metana, etana in propana.) |
649-165-00-6 |
273-173-5 |
68952-79-4 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), razžvepljevanje nafte, ki se pridobiva z direktnim frakcioniranjem, razžvepljevanje z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z razžvepljevanjem nafte, pridobljene z direktno destilacijo, z vodikom. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-166-00-1 |
273-174-0 |
68952-80-7 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), frakcioniranje proizvodov z vrha fluidiziranega katalitskega krekinga in razžvepljevanje plinskega olja, gobasti absorber; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s frakcionacijo produktov iz fluidiziranega katalitskega reaktorja in naprave za razžvepljevanje plinskega olja. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-167-00-7 |
273-269-7 |
68955-33-9 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), surova destilacija in katalitski kreking; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja s surovo destilacijo in katalitskim krekingom. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida, dušika, ogljikovega monoksida ter parafinskih in olefinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-168-00-2 |
273-563-5 |
68989-88-8 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), pralnik plinskega olja z dietanolaminom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja z razžvepljevanjem plinskega olja z dietanolaminom. Sestoji pretežno iz vodika, vodikovega sulfida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-169-00-8 |
295-397-2 |
92045-15-3 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), razžvepljevanje plinskega olja z vodikom, iztok; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z ločevanjem tekoče faze iztoka iz procesa hidrogenacije. Sestoji pretežno iz vodika, vodikovega sulfida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.) |
649-170-00-3 |
295-398-8 |
92045-16-4 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), čiščenje plinskega olja z razžvepljevanjem z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija plinov se pridobiva iz reformerja in iz tokov iz reaktorja za hidrogeniranje. Sestoji pretežno iz vodika in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-171-00-9 |
295-399-3 |
92045-17-5 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), iztok iz reaktorja za hidrogenacijo, ekspanzijska posoda; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija plinov se pridobiva z ekspanzijo iztoka po procesu hidrogenacije. Sestoji pretežno iz vodika in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-172-00-4 |
295-400-7 |
92045-18-6 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), ostanek po parnem krekingu nafte pod visokim tlakom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva kot zmes frakcij, ki ne kondenzirajo iz produkta parnega krekinga nafte, in plinskih ostankov, ki se pridobivajo pri predelavi nadaljnjih proizvodov. Sestoji pretežno iz vodika ter parafinskih in olefinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5, ki jim je lahko primešan naravni plin.) |
649-173-00-X |
295-401-2 |
92045-19-7 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), znižanje viskoznosti ostankov; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z znižanjem viskoznosti ostankov v peči. Sestoji pretežno iz vodikovega sulfida ter parafinskih in olifinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-174-00-5 |
295-402-8 |
92045-20-0 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), C3-4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz krekinga surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C4, pretežno iz propana in propilena, in vre v območju približno od -51 °C do -1 °C.) |
649-177-00-1 |
268-629-5 |
68131-75-9 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), aparat za frakcionirno absorpcijo, katalitski kreking destilata in nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov katalitskega krekinga destilatov in nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-178-00-7 |
269-617-2 |
68307-98-2 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), frakcionirni stabilizator katalitsko polimerizirane nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz frakcionirne stabilizacije produktov polimerizacije nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-179-00-2 |
269-618-8 |
68307-99-3 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), frakcionirni stabilizator katalitsko reformirane nafte, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo katalitsko reformirane nafte, iz katere je bil z aminsko obdelavo odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-180-00-8 |
269-619-3 |
68308-00-9 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), striper (desorber) za obdelavo destilatov iz krekinga z vodikom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem termično krekiranih destilatov z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-181-00-3 |
269-620-9 |
68308-01-0 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), vodikov razžvepljevalnik direktnega destilata, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim razžvepljevanjem z vodikom direktnih destilatov, iz katerih je bil z aminsko obdelavo odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-182-00-9 |
269-630-3 |
68308-10-1 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), absorber, katalitski kreking plinskega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov katalitskega krekinga plinskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-183-00-4 |
269-623-5 |
68308-03-2 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), naprava za rekuperacijo plina; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov različnih mešanih tokov ogljikovodikov. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-184-00-X |
269-624-0 |
68308-04-3 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), naprava za rekuperacijo plina, deetanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov različnih mešanih tokov ogljikovodikov. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-185-00-5 |
269-625-6 |
68308-05-4 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), destilat in nafta, razžvepljena z vodikom, brez kislin, kolona za frakcionacijo; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo z vodikom razžvepljene nafte in destilata iz tokov ogljikovodikov, ki so obdelani zaradi odstranjevanja kislih nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-186-00-0 |
269-626-1 |
68308-06-5 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), vakuumsko plinsko olje, razžvepljeno z vodikom, striper (desorber), brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z desorpcijsko stabilizacijo katalitsko z vodikom razžvepljenega vakuumskega plinskega olja, iz katerega je s prečiščenjem z aminom odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-187-00-6 |
269-627-7 |
68308-07-6 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), lahka nafta iz direktne destilacije, stabilizator, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo lahke nafte iz postopka direktne destilacije, iz katere je s prečiščenjem z aminom odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.) |
649-188-00-1 |
269-629-8 |
68308-09-8 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), poprejšnja priprava toka propana in propilena za alkiliranje, deetanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo reakcijskih produktov propana s propilenom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-189-00-7 |
269-631-9 |
68308-11-2 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanek (zemeljsko olje), razžvepljevanje z vodikom vakuumskega plinskega olja, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim razžvepljevanjem z vodikom vakuumskega plinskega olja, iz katerega je s prečiščenjem z aminom odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.) |
649-190-00-2 |
269-632-4 |
68308-12-3 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), katalitsko krekirani produkti z vrha kolone; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5 in vre v območju približno od -48 °C do 32 °C.) |
649-191-00-8 |
270-071-2 |
68409-99-4 |
►M20 H, ◄ K |
|
Alkani C1-2; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-193-00-9 |
270-651-5 |
68475-57-0 |
►M20 H, ◄ K |
|
Alkani C2-3; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-194-00-4 |
270-652-0 |
68475-58-1 |
►M20 H, ◄ K |
|
Alkani C3-4; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-195-00-X |
270-653-6 |
68475-59-2 |
►M20 H, ◄ K |
|
Alkani C4-5; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-196-00-5 |
270-654-1 |
68475-60-5 |
►M20 H, ◄ K |
|
Gorivni plini; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kombinacija lahkih plinov. Sestoji pretežno iz vodika in/ali ogljikovodikov z nizko molekularno maso.) |
649-197-00-0 |
270-667-2 |
68476-26-6 |
►M20 H, ◄ K |
|
Gorivni plini, destilati surovega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija lahkih plinov se proizvaja z destilacijo surovega olja in s katalitskim reformingom nafte. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4 in vre v območju približno od -217 °C do -12 °C.) |
649-198-00-6 |
270-670-9 |
68476-29-9 |
►M20 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C3-4; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-199-00-1 |
270-681-9 |
68476-40-4 |
►M20 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C4-5; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-200-00-5 |
270-682-4 |
68476-42-6 |
►M20 H, ◄ K |
|
Ogljikovodiki, C2-4, bogati s C3; plin pri predelavi zemeljskega olja |
649-201-00-0 |
270-689-2 |
68476-49-3 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini iz zemeljskega olja, utekočinjeni; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo surovega zemeljskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C7 in vre v območju približno od -40 °C do 80 °C.) |
649-202-00-6 |
270-704-2 |
68476-85-7 |
|
|
Plini iz zemeljskega olja, utekočinjeni, sladkani; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z učinkovanjem procesa sladkanja na utekočinjeno zmes plinov zemeljskega olja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C7 in vre v območju približno od -40 °C do 80 °C.) |
649-203-00-1 |
270-705-8 |
68476-86-8 |
|
|
Plini (zemeljsko olje), C3-4, bogati z izobutanom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov, navadno s števili ogljikovih atomov od C3 do C6, pretežno butana in izobutana. Sestoji iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C4, pretežno izobutana.) |
649-204-00-7 |
270-724-1 |
68477-33-8 |
►M20 H, ◄ K |
|
Destilati (zemeljsko olje), C3-6, bogati s piperilenom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije nasičenih in nenasičenih alifatskih ogljikovodikov, navadno s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C6. Sestoji iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C6, pretežno piperilenov.) |
649-205-00-2 |
270-726-2 |
68477-35-0 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), produkti z vrha kolone za ločevanje butana; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo toka butana. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C4.) |
649-206-00-8 |
270-750-3 |
68477-69-0 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), C2-3; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz katalitske frakcionacije. Sestoji pretežno iz etana, etilena, propana in propilena.) |
649-207-00-3 |
270-751-9 |
68477-70-3 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), katalitsko krekirano plinsko olje, produkti z dna depropanizerja, bogati s C4, brez kislin; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo katalitsko krekiranega plinskega olja ogljikovodikovega toka in obdelavo za odstranitev vodikovega sulfida in drugih kislih sestavin. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, pretežno C4.) |
649-208-00-9 |
270-752-4 |
68477-71-4 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plini (zemeljsko olje), katalitsko krekirana nafta, produkti z dna debutanizerja, bogati s C3-5; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz stabilizacije katalitsko krekirane nafte. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5.) |
649-209-00-4 |
270-754-5 |
68477-72-5 |
►M20 H, ◄ K |
|
Plinski ostanki (zemeljsko olje), izomerizirana nafta, frakcionirni stabilizator; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo produktov iz izomerizirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.) |
649-210-00-X |
269-628-2 |
68308-08-7 |
►M20 H, ◄ K |
|
Bencin, naravni; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, izločena iz naravnega plina s procesi, kot so ohlajanje ali absorbcija. Sestoji pretežno iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C8 ter z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 120 °C (– 4 °F in 248 °F).] |
649-261-00-8 |
232-349-1 |
8006-61-9 |
P |
|
Nafta; Nafta z nizkim vreliščem; [Rafinirani, delno rafinirani ali nerafinirani naftni produkti, pridobljeni z destilacijo naravnega plina. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C6 ter z vreliščem v območju med približno 100 °C in 200 °C (212 °F in 392 °F).] |
649-262-00-3 |
232-443-2 |
8030-30-6 |
P |
|
Ligroin; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s frakcionirno destilacijo nafte. Ta frakcija ima vrelišče v območju med približno 20 °C in 135 °C (58 °F in 275 °F).] |
649-263-00-9 |
232-453-7 |
8032-32-4 |
P |
|
Nafta (surova nafta), težka, iz direktne destilacije; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 65 °C in 230 °C (149 °F in 446 °F).] |
649-264-00-4 |
265-041-0 |
64741-41-9 |
P |
|
Nafta (nafta), direktna destilacija v velikem temperaturnem intervalu; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C11 ter z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 220 °C (– 4 °F in 428 °F).] |
649-265-00-X |
265-042-6 |
64741-42-0 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, iz direktne destilacije; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo surovega olja. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju med C4 in C10 ter z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 180 °C (– 4 °F in 356 °F).] |
649-266-00-5 |
265-046-8 |
64741-46-4 |
P |
|
Solvent nafta (surova nafta), lahka alifatska; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo surovega olja ali naravnega bencina. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C10 ter z vreliščem v območju med približno 35 °C in 160 °C (95 °F in 320 °F).] |
649-267-00-0 |
265-192-2 |
64742-89-8 |
P |
|
Destilati (nafta), lahki, iz direktne destilacije; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C2 in C7 ter z vreliščem v območju med približno – 88 °C in 99 °C (– 127 °F in 210 °F).] |
649-268-00-6 |
270-077-5 |
68410-05-9 |
P |
|
Bencin, ponovno pridobivanje hlapov; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se izloči iz plinov iz sistema za ponovno pridobivanje hlapov z ohlajevanjem. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C11 ter z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 196 °C (– 4 °F in 384 °F).] |
649-269-00-1 |
271-025-4 |
68514-15-8 |
P |
|
Bencin, direktna destilacija, kolona za frakcioniranje; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo surovega olja iz postrojenja za ločevanje lahkih frakcij. Vrelišče ima v območju med približno 36,1 °C in 193,3 °C (97 °F in 380 °F).] |
649-270-00-7 |
271-727-0 |
68606-11-1 |
P |
|
Nafta (surova nafta), nesladkana; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, proizvedena z destilacijo naftnih tokov iz različnih rafinerijskih procesov. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C12 z vreliščem v območju med približno 0 °C in 230 °C (25 °F in 446 °F).] |
649-271-00-2 |
272-186-3 |
68783-12-0 |
P |
|
Destilati (surova nafta), stabilizatorji za frakcioniranje lahkega primarnega bencina z vrha kolone; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih s frakcionacijo lahkega bencina iz direktne destilacije. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C3 in C6.] |
649-272-00-8 |
272-931-2 |
68921-08-4 |
P |
|
Nafta (surova nafta), težka, direktna, vsebuje aromate; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo surove nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju med C8 in C12 vreliščem v območju med približno 130 °C in 210 °C (266 °F in 410 °F).] |
649-273-00-3 |
309-945-6 |
101631-20-3 |
P |
|
Nafta (surova nafta), alkilat s celotnega območja; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo reakcijskih produktov izobutana z monoolefinskimi ogljikovodiki, običajno s številom ogljikovih atomov v območju med C3 in C5. Sestoji pretežno iz razvejanih nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 90 °C in 220 °C (194 °F in 428 °F).] |
649-274-00-9 |
265-066-7 |
64741-64-6 |
P |
|
Nafta (surova nafta), težki alkilat; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo reakcijskih produktov izobutana z monoolefinskimi ogljikovodiki, običajno s številom ogljikovih atomov v območju med C3 in C5. Sestoji pretežno iz razvejanih nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C9 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 150 °C in 220 °C (302 °C in 428 °F).] |
649-275-00-4 |
265-067-2 |
64741-65-7 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahki alkilat; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo reakcijskih produktov izobutana z monoolefinskimi ogljikovodiki, običajno s številom ogljikovih atomov v območju med C3 in C5. Sestoji pretežno iz razvejanih nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C10 ter z vreliščem v območju med približno 90 °C in 160 °C (194 °F in 320 °F).] |
649-276-00-X |
265-068-8 |
64741-66-8 |
P |
|
Nafta (surova nafta), izomerizacija; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s katalitsko izomerizacijo ravnih parafinskih ogljikovodikov med C4 in C6. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov kot so izobutan, izopentan, 2,2-dimetilbutan, 2-metilpentan in 3-metilpentan.] |
649-277-00-5 |
265-073-5 |
64741-70-4 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, rafinirana s topilom; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot rafinat iz procesa solventne ekstrakcije. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju med C5 in C11 ter z vreliščem v območju med približno – 35 °C in 190 °C (95 °F in 374 °F).] |
649-278-00-0 |
265-086-6 |
64741-84-0 |
P |
|
Nafta (surova nafta), težka, rafinirana s topilom; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot rafinat iz procesa solventne ekstrakcije. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju med C7 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 90 °C in 230 °C (194 °F in 446 °F).] |
649-279-00-6 |
265-095-5 |
64741-92-0 |
P |
|
Rafinati (nafta), katalitski reforming, protitočna ekstrakcija s sistemom etilenglikol-voda; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot rafinat UDEX-ekstrakcijskega procesa toka produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C9.] |
649-280-00-1 |
270-088-5 |
68410-71-9 |
P |
|
Rafinati (nafta), reformer, Lurgi separator; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot rafinat iz Lurgi-separacijske enote. Sestoji pretežno iz nearomatskih ogljikovodikov z različnimim majhnimi količinami aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C8.] |
649-281-00-7 |
270-349-3 |
68425-35-4 |
P |
|
Nafta (surova nafta), alkilat s širokim območjem vrelišča, vsebuje butan; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo reakcijskih produktov izobutana z monoolefinskimi ogljikovodiki običajno s številom ogljikovih atomov v območju med C3 in C5. Sestoji pretežno iz razvejanih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C12 z nekaj butana ter vreliščem v območju med približno 35 °C in 200 °C (95 °F in 428 °F).] |
649-282-00-2 |
271-267-0 |
68527-27-5 |
P |
|
Destilati (surova nafta), nafta, ki se pridobiva s parnim krekingom, lahka, rafinirana s topilom, obdelana z vodikom; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot rafinati iz procesa solventne ekstrakcije z vodikom obdelanega lahkega destilata nafte pridobljene s parnim krekingom.] |
649-283-00-8 |
295-315-5 |
91995-53-8 |
P |
|
Nafta (surova nafta), C4-12, butan-alkilat, bogat z izooktanom; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z alkilacijo butanov. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C12. Vsebuje veliko izooktana ter ima vrelišče v območju med približno 35 °C in 210 °C (95 °F in 410 °F).] |
649-284-00-3 |
295-430-0 |
92045-49-3 |
P |
|
Ogljikovodiki, destilati lahke nafte, obdelani z vodikom, rafinirani s topilom; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo z vodikom obdelane nafte, kateri sledi solventna ekstrakcija in destilacija. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov ter z vreliščem v območju med približno 94 °C in 99 °C (201 °F in 210 °F).] |
649-285-00-9 |
295-436-3 |
92045-55-1 |
P |
|
Nafta (surova nafta), izomerizacija, C6-frakcija; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo bencina, ki je bil katalitsko izomeriziran. Sestoji pretežno iz heksanovih izomer ter z vreliščem v območju med približno 60 °C in 66 °C (140 °F in 151 °F).] |
649-286-00-4 |
295-440-5 |
92045-58-4 |
P |
|
Ogljikovodiki, C6-7, naftni kreking, rafinirani s topilom; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih s sorpcijo benzena iz katalitično polne hidrogenirane frakcije ogljikovodika, bogatega z benzenom, ki je bil pridobljen z destilacijo iz prehidrogenirane krekirane nafte. Sestoji pretežno iz parafinskih in naftenskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno med C6 in C7 ter z vreliščem v območju med približno 70 °C in 100 °C (158 °F in 212 °F).] |
649-287-00-X |
295-446-8 |
92045-64-2 |
P |
|
Ogljikovodiki, bogati s C6, z vodikom obdelani destilati lahke nafte, rafinirani s topilom; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo z vodikom obdelane nafte, ki ji sledi solventna ekstrakcija. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov ter ima vrelišče v območju med približno 65 °C in 70 °C (149 °F in 158 °F).] |
649-288-00-5 |
309-871-4 |
101316-67-0 |
P |
|
Nafta (surova nafta), težka, katalitsko krekirana; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 65 °C in 230 °C (148 °F in 446 °F). Vsebuje relativno velik delež nenasičenih ogljikovodikov. |
649-289-00-0 |
265-055-7 |
64741-54-4 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, katalitsko krekirana; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C11 ter z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 190 °C (– 4 °F in 374 °F). Vsebuje relativno velik delež nenasičenih ogljikovodikov.] |
649-290-00-6 |
265-056-2 |
64741-55-5 |
P |
|
Ogljikovodiki, C3-11, destilati iz katalitskega krekinga; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C3 in C11 ter z vreliščem v območju približno do 204 °C (400 °F).] |
649-291-00-1 |
270-686-6 |
68476-46-0 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahki destilat iz katalitskega krekinga; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju med C1 do C5] |
649-292-00-7 |
272-185-8 |
68783-09-5 |
P |
|
Destilati (nafta), derivati parnega krekinga nafte, lahki, aromatski, obdelani z vodikom; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z obdelavo lahkega destilata parno-krekirane nafte. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov.] |
649-293-00-2 |
295-311-3 |
91995-50-5 |
P |
|
Nafta (surova nafta), težka, katalitsko krekirana, sladkana; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z izpostavitvijo katalitsko krekiranega destilata surove nafte procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistoč. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C12 ter ima vrelišče v območju med približno 60 °C in 200 °C (140 °F to 392 °F).] |
649-294-00-8 |
295-431-6 |
92045-50-6 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, katalitsko krekirana, sladkana; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, v pridobljena z izpostavitvijo nafte iz katalitskega krekinga procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistoč. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov z vreliščem v območju med 35 °C in 210 °C (95 °F in 410 °F).] |
649-295-00-3 |
295-441-0 |
92045-59-5 |
P |
|
Ogljikovodiki, C8-12 katalitsko krekirani, kemijsko nevtralizirani; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, proizvedena z destilacijo frakcije iz katalitskega krekinga, ki je bila izpostavljena alkalnemu pranju. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju med C8 in C12 ter ima vrelišče v območju med približno 130 °C in 210 °C (266 °F in 410 °F).] |
649-296-00-9 |
295-794-0 |
92128-94-4 |
P |
|
Ogljikovodiki, C8-12, destilati iz katalitskega krekinga; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C8 in C12 ter vreliščem v območju med približno 140 °C in 210 °C (284 °F in 410 °F).] |
649-297-00-4 |
309-974-4 |
101794-97-2 |
P |
|
Ogljikovodiki, C8-12, katalitski kreking, kemijsko nevtralizirani, sladkani; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem |
649-298-00-X |
309-987-5 |
101896-28-0 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, katalitsko reformirana; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C11 ter z vreliščem v območju med približno 35 °C in 190 °C (95 °F in 374 °F). Vsebuje relativno velik delež aromatskih in razvejanih verig ogljikovodikov. Tok lahko vsebuje 10 ali več volumskih odstotkov benzena.] |
649-299-00-5 |
265-065-1 |
64741-63-5 |
P |
|
Nafta (surova nafta), težka, katalitsko reformirana; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju med C7 in C12 ter ima vrelišče v območju med približno 90 °C in 230 °C (194 °F in 446 °F).] |
649-300-00-9 |
265-070-9 |
64741-68-0 |
P |
|
Destilati (nafta), depentanizator za katalitski reforming; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju med C3 in C6 ter z vreliščem v območju med približno – 49 °C in 63 °C (– 57 °F in 145 °F).] |
649-301-00-4 |
270-660-4 |
68475-79-6 |
P |
|
Ogljikovodiki, C2-6, katalitski reforming C6-8; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; |
649-302-00-X |
270-687-1 |
68476-47-1 |
P |
|
Ostanki (surova nafta), katalitski reforming C6-8; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksen ostanek iz katalitskega reforminga C6-8 napajalne zmesi. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C2 in C6.] |
649-303-00-5 |
270-794-3 |
68478-15-9 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, katalitsko reformirana, brez aromatov; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C8 ter z vreliščem v območju med 35 °C in 120 °C (95 °F in 248 °F).) Vsebuje relativno visok delež razvejanih ogljikovodikov brez aromatskih komponent.] |
649-304-00-0 |
270-993-5 |
68513-03-1 |
P |
|
Destilati (surova nafta), frakcija z vrha katalitsko reformirane nafte iz direktne destilacije; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s katalitskim reformingom direktnega destilata nafte, ki mu sledi frakcionacija celotnega iztoka. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C2 in C6.] |
649-305-00-6 |
271-008-1 |
68513-63-3 |
P |
|
Produkti surove nafte, reformati iz postopka Hydrofining-Powerforming; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija, pridobljena v postopku Hydrofiner-Powerformer, z vreliščem v območju med približno 27 °C in 210 °C (80 °F in 410 °F).] |
649-306-00-1 |
271-058-4 |
68514-79-4 |
P |
|
Nafta (surova nafta), reformirana v širokem intervalu; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 35 °C in 230 °C (95 °F in 446 °F).] |
649-307-00-7 |
272-895-8 |
68919-37-9 |
P |
|
Nafta (surova nafta), katalitsko reformirana; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 30 °C in 220 °C (90 °F in 430 °F). Vsebuje relativno velik delež aromatskih in razvejanih verig ogljikovodikov. Ta tok verjetno vsebuje 10 ali več volumskih % ogljikovodikov.] |
649-308-00-2 |
273-271-8 |
68955-35-1 |
P |
|
Destilati (surova nafta), katalitsko reformirani, z vodikom obdelani, lahki, aromatska frakcija C8-12; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija alkilbenzenov, pridobljena s katalitskim reformingom petrolejske nafte. Sestoji pretežno iz alkilbenzenov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C8 in C10 ter ima vrelišče v območju med približno 160 °C in 180 °C (320 °F in 356 °F).] |
649-309-00-8 |
285-509-8 |
85116-58-1 |
P |
|
Aromatski ogljikovodiki, C8, pridobljeni s katalitskim reformingom; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem |
649-310-00-3 |
295-279-0 |
91995-18-5 |
P |
|
Aromatski ogljikovodiki, C7-12, bogati s C8; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z ločitvijo iz frakcije iz postopka Platforming. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C12 (predvsem C8), ki lahko vsebuje tudi nearomatske ogljikovodike; oboji vrejo v območju med približno 130 °C in 200 °C (266 °F in 392 °F).] |
649-311-00-9 |
297-401-8 |
93571-75-6 |
P |
|
Bencin, C5-11, reformiran in stabiliziran z visokim deležem oktana; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna visokooktanska kombinacija, pridobljena s katalitsko dehidrogenacijo pretežno naftenske nafte. Sestoji pretežno iz aromatov in nearomatov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C11 ter z vreliščem v območju med približno 45 °C in 185 °C (113 °F in 365 °F).] |
649-312-00-4 |
297-458-9 |
93572-29-3 |
P |
|
Ogljikovodiki, C7-12, pretežno aromati s številom ogljikovih atomov višjim od C9, težka frakcija iz reforminga; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z ločitvijo iz frakcije iz postopka Platforming. Sestoji pretežno iz nearomatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 120 °C in 210 °C (248 °F in 380 °F) ter iz C9 in višjih aromatskih ogljikovodikov.] |
649-313-00-X |
297-465-7 |
93572-35-1 |
P |
|
Ogljikovodiki, C5-11, bogati z nearomati, lahka frakcija iz reforminga; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z ločitvijo iz frakcije iz postopka Platforming. Sestoji pretežno iz nearomatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C11 in vre v območju med približno 35 °C in 125 °C (94 °F in 257 °F) ter iz benzena ter toluena.) |
649-314-00-5 |
297-466-2 |
93572-36-2 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, termično krekirana; Termično krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz termičnega krekinga. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C8 ter vreliščem v območju med približno – 10 °C in 130 °C (14 °F in 266 °F).] |
649-316-00-6 |
265-075-6 |
64741-74-8 |
P |
|
Nafta (surova nafta), težka, termično krekirana; Termično krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov termokrekinga. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 65 °C in 220 °C (148 °F in 428 °F). |
649-317-00-1 |
265-085-0 |
64741-83-9 |
P |
|
Destilati (surova nafta), težki aromatski; Termično krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov termokrekinga etana in propana. Frakcija z visoko temperaturo vrelišča sestoji pretežno iz C5-7 aromatskih ogljikovodikov z nekaj nenasičenimi alifatskimi ogljikovodiki s številom ogljikovih atomov pretežno C5. Tok lahko vsebuje benzen.] |
649-318-00-7 |
267-563-4 |
67891-79-6 |
P |
|
Destilati (surova nafta), lahki aromatski; Termokrekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov termokrekinga etana in propana. Frakcija z nizkim vreliščem sestoji pretežno iz C5-7 aromatskih ogljikovodikov z nekaj nenasičenimi alifatskimi ogljikovodiki s številom ogljikovih atomov pretežno C5. Tok lahko vsebuje benzen.] |
649-319-00-2 |
267-565-5 |
67891-80-9 |
P |
|
Destilati (surova nafta), derivati pirolizata nafte in rafinata, zmes bencina; Termokrekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s pirolizno frakcionacijo nafte in rafinata pri temperaturi 816 °C (1 500 °F). Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C9 in vreliščem približno pri 204 °C (400 °F).] |
649-320-00-8 |
270-344-6 |
68425-29-6 |
P |
|
Aromatski ogljikovodiki, C6-8, derivati pirolizata nafte in rafinata; Termokrekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s frakcionirno pirolizo nafte in rafinata pri 816 °C (1 500 °F). Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C8, vključno z benzenom.] |
649-321-00-3 |
270-658-3 |
68475-70-7 |
P |
|
Destilati (surova nafta), termično krekirana nafta in plinsko olje; Termokrekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo termično krekirane nafte in/ali plinskega olja. Sestoji pretežno iz olefinskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C5 in ima vrelišče v območju med približno 33 °C in 60 °C (91 °F in 140 °F).] |
649-322-00-9 |
271-631-9 |
68603-00-9 |
P |
|
Destilati (surova nafta), termično krekirana nafta in plinsko olje, vsebuje dimer C5; Termokrekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z ekstraktivno destilacijo termokrekirane nafte in/ali plinskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C5 z nekaj dimeriziranimi C5 olefini ter ima vrelišče v območju med približno 33 °C in 184 °C (91 °F in 363 °F).] |
649-323-00-4 |
271-632-4 |
68603-01-0 |
P |
|
Destilati (surova nafta), termično krekirana nafta in plinsko olje, ekstraktivni; Termokrekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z ekstraktivno destilacijo termokrekirane nafte in/ali plinskega olja. Sestoji iz parafinskih in olefinskih ogljikovodikov, pretežno iz izoamilenov, kakor sta 2-metil-1-buten in 2-metil-2-buten, in vre v območju med približno 31 °C in 40 °C (88 °F in 104 °F).] |
649-324-00-X |
271-634-5 |
68603-03-2 |
P |
|
Destilati (surova nafta), lahki termokrekirani, debutanizirani aromatski; Termokrekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov termokrekinga. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov, pretežno benzena.] |
649-325-00-5 |
273-266-0 |
68955-29-3 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, termično krekirana, sladkana; Termokrekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z izpostavitvijo destilata surove nafte iz visokotemperaturnega krekinga težkih oljnih frakcij procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov. Sestoji pretežno iz aromatov, olefinov in nasičenih ogljikovodikov z vreliščem v območju med približno 20 °C in 100 °C (68 °F in 212 °F).] |
649-326-00-0 |
295-447-3 |
92045-65-3 |
P |
|
Nafta (surova nafta), težka, obdelana z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z obdelavo frakcije surove nafte z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C13 ter z vreliščem v območju med približno 65 °C in 230 °C (149 °F in 446 °F).] |
649-327-00-6 |
265-150-3 |
64742-48-9 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, obdelana z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z obdelavo frakcije surove nafte z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C11 z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 190 °C (– 4 °F in 374 °F).] |
649-328-00-1 |
265-151-9 |
64742-49-0 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, razžvepljena z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s katalitskim procesom razžvepljevanja z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med of C4 in C11 ter z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 190 °C (– 4 °F in 374 °F).] |
649-329-00-7 |
265-178-6 |
64742-73-0 |
P |
|
Nafta (surova nafta), težka razžvepljena z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s katalitskim procesom razžvepljevanja z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 90 °C in 230 °C (194 °F in 446 °F).] |
649-330-00-2 |
265-185-4 |
64742-82-1 |
P |
|
Destilati (surova nafta), srednja frakcija, obdelana z vodikom, frakcija s srednjo temperaturo vrelišča; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz procesa obdelave srednje frakcije destilata z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C10 ter z vreliščem v območju med približno 127 °C in 188 °C (262 °F in 370 °F).] |
649-331-00-8 |
270-092-7 |
68410-96-8 |
P |
|
Destilati (surova nafta), lahki destilati iz procesa obdelave z vodikom, nizka temperatura vrelišča; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz procesa obdelave lahkega destilata z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C9 ter z vreliščem v območju med približno 3 °C in 194 °C (37 °F in 382 °F).] |
649-332-00-3 |
270-093-2 |
68410-97-9 |
P |
|
Destilati (surova nafta), z vodikom obdelana težka nafta, frakcije z vrha deizoheksanizerja; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz procesa obdelave težke nafte z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C3 in C6 ter z vreliščem v območju med približno – 49 °C in 68 °C (– 57 °F in 155 °F).] |
649-333-00-9 |
270-094-8 |
68410-98-0 |
P |
|
Solvent nafta (surova nafta), lahka, aromatska, obdelana z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z obdelavo frakcije surove nafte z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju med C8 in C10 ter vreliščem v območju med približno 135 °C in 210 °C (275 °F in 410 °F).] |
649-334-00-4 |
270-988-8 |
68512-78-7 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka termokrekirana, razžvepljena z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s frakcionacijo z vodikom razžvepljenega destilata iz termokrekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C11 ter z vreliščem v območju med približno 23 °C in 195 °C (73 °F in 383 °F).] |
649-335-00-X |
285-511-9 |
85116-60-5 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, obdelana z vodikom, vsebuje cikloalkan; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo frakcije surove nafte. Sestoji pretežno iz alkanov in cikloalkanov z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 190 °C (– 4 °F in 374 °F).] |
649-336-00-5 |
285-512-4 |
85116-61-6 |
P |
|
Nafta (surova nafta), težka, parno krekirana, obdelana z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem |
649-337-00-0 |
295-432-1 |
92045-51-7 |
P |
|
Nafta (surova nafta), razžvepljena z vodikom, celotno območje; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s katalitskim procesom razžvepljevanja z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C11 in z vreliščem v območju med približno 30 °C in 250 °C (86 °F in 482 °F).] |
649-338-00-6 |
295-433-7 |
92045-52-8 |
P |
|
Nafta (surova nafta), obdelana z vodikom, lahka, parno krekirana; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z obdelavo frakcije surove nafte, ki jo dobimo v procesu pirolize, z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C11 ter z vreliščem v območju med približno 35 °C in 190 °C (95 °F in 374 °F).] |
649-339-00-1 |
295-438-4 |
92045-57-3 |
P |
|
Ogljikovodiki, C4-12, naftni kreking, obdelani z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produkta iz procesa parnega krekinga nafte in nadaljne katalitske selektivne hidrogenacije produktov, ki tvorijo gumo. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 30 °C in 230 °C (86 °F in 446 °F).] |
649-340-00-7 |
295-443-1 |
92045-61-9 |
P |
|
Solvent nafta (surova nafta), lahka, naftenska, obdelana z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z obdelavo frakcije surove nafte z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz cikloparafinskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C7 ter z vreliščem v območju med približno 73 °C in 85 °C (163 °F in 185 °F).] |
649-341-00-2 |
295-529-9 |
92062-15-2 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, parno krekirana, hidrogenirana; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s separacijo in nadaljnjo hidrogenacijo produktov iz parnega krekinga za proizvodnjo etilena. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C10 ter z vreliščem v območju med približno 50 °C in 200 °C (122 °F in 392 °F). Delež benzenskih ogljikovodikov se lahko spreminja do 30 utežnih odstotkov, tok pa lahko vsebuje tudi majhne količine žvepla in oksidiranih spojin.)] |
649-342-00-8 |
296-942-7 |
93165-55-0 |
P |
|
Ogljikovodiki, C6-11, obdelani z vodikom, dearomatizirani; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot topila, ki so bila izpostavljena procesu obdelave z vodikom z namenom pretvoriti aromate v naftene s katalitsko hidrogenacijo.] |
649-343-00-3 |
297-852-0 |
93763-33-8 |
P |
|
Ogljikovodiki, C9-12, obdelani z vodikom, dearomatizirani; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot topila, ki so bila izpostavljena procesu obdelave z vodikom z namenom pretvoriti aromate v naftene s katalitsko hidrogenacijo.] |
649-344-00-9 |
297-853-6 |
93763-34-9 |
P |
|
Stoddard topilo; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Brezbarvni rafinirani destilat surove nafte, ki nima žarkega ali neprijetnega vonja in ima vrelišče v območju med približno 148,8 °C in 204,4 °C. (300 °F in 400 °F).] |
649-345-00-4 |
232-489-3 |
8052-41-3 |
P |
|
Kondenzati zemeljskega plina (surova nafta); Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se loči kot tekočina iz zemeljskega plina na površinskem separatorju z retrogradno kondenzacijo. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju med C2 to C20. Pri atmosferski temperaturi in tlaku je tekočina.] |
649-346-00-X |
265-047-3 |
64741-47-5 |
P |
|
Naravni plin (surova nafta), surova tekoča zmes; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ločenih kot tekočina iz naravnega plina v tovarni za recikliranje plina s procesi, kot je ohlajanje ali absorbcija. Sestoji predvsem iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju med C2 in C8.] |
649-347-00-5 |
265-048-9 |
64741-48-6 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, hidrokrekirana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz hidrokrekinga. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C10 in z vreliščem v območju med približno – 20 °C to 180 °C (– 4 °F in 356 °F).] |
649-348-00-0 |
265-071-4 |
64741-69-1 |
P |
|
Nafta (surova nafta), težka, hidrokrekirana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz hidrokrekinga. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C12 in z vreliščem v območju med približno 65 °C in 230 °C (148 °F in 446 °F).] |
649-349-00-6 |
265-079-8 |
64741-78-2 |
P |
|
Nafta (surova nafta), sladkana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z izpostavitvijo surove nafte procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislinskih nečistoč. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C12 ter z vreliščem v območju med približno – 10 °C in 230 °C (14 °F in 446 °F).] |
649-350-00-1 |
265-089-2 |
64741-87-3 |
P |
|
Nafta (surova nafta), obdelana s kislino; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 90 °C in 230 °C (194 °F in 446 °F).] |
649-351-00-7 |
265-115-2 |
64742-15-0 |
P |
|
Nafta (surova nafta), težka, kemijsko nevtralizirana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, proizvedena s procesom obdelave za odstranitev kislih sestavin. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 65 °C in 230 °C (149 °F in 446 °F).] |
649-352-00-2 |
265-122-0 |
64742-22-9 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, kemijsko nevtralizirana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, proizvedena s procesom obdelave za odstranitev kislih sestavin. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C11 ter z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 190 °C (– 4 °F in 374 °F).] |
649-353-00-8 |
265-123-6 |
64742-23-0 |
P |
|
Nafta (surova nafta), katalitsko razvoskana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s katalitskim razvoskanjem frakcije surove nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 35 °C in 230 °C (95 °F in 446 °F).] |
649-354-00-3 |
265-170-2 |
64742-66-1 |
P |
|
Nafta (surova nafta), parno krekirana, lahka; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz parnega krekinga.; Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C11 ter z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 190 °C (– 4 °F in 374 °F). Ta tok lahko vsebuje 10 ali več volumenskih odstotkov benzena.] |
649-355-00-9 |
265-187-5 |
64742-83-2 |
P |
|
Solvent nafta (surova nafta), lahka, aromatska; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo aromatskih iztokov. Sestavljajo jo pretežno aromatski ogljikovodiki, katerih število ogljikovih atomov je pretežno v območju med C8 in C10 ter imajo vrelišče približno v območju med 135 °C in 210 °C (275 °F in 410 °F).] |
649-356-00-4 |
265-199-0 |
64742-95-6 |
P |
|
Aromatski ogljikovodiki, C6-10, kislinsko obdelani, nevtralizirani; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; |
649-357-00-X |
268-618-5 |
68131-49-7 |
P |
|
Destilati (surova nafta), C3-5, bogati z 2-metil-2-butenom; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije ogljikovodikov, navadno s števili ogljikovih atomov med C3 in C5, pretežno izopentana in 3-metil-1-butena. Sestoji iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju med C3 in C5, pretežno 2-metil-2-butena.] |
649-358-00-5 |
270-725-7 |
68477-34-9 |
P |
|
Destilati (surova nafta), polimerizirani, parno krekirani destilati surove nafte, frakcija C5-12; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo polimeriziranega parno krekiranega destilata surove nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C12.] |
649-359-00-0 |
270-735-1 |
68477-50-9 |
P |
|
Destilati (surova nafta), parno krekirani, frakcija C5-12; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija organskih spojin, pridobljenih z destilacijo produktov iz parnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C12.] |
649-360-00-6 |
270-736-7 |
68477-53-2 |
P |
|
Destilati (surova nafta), parno krekirani, frakcija C5-10, mešani z lahko, parno krekirano frakcijo C5 iz surove nafte; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; |
649-361-00-1 |
270-738-8 |
68477-55-4 |
P |
|
Ekstrakti (surova nafta), hladno kisli, frakcija C4-6; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; (Kompleksna kombinacija organskih spojin, proizvedena s hladno kislinsko ekstrakcijo nasičenih in nenasičenih alifatskih ogljikovodikov, navadno v območju od C3 in C6, pretežno pentanov in amilenov. Sestoji predvsem iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju med C4 in C6, pretežno C5.] |
649-362-00-7 |
270-741-4 |
68477-61-2 |
P |
|
Destilati (surova nafta), frakcija z vrha depentanizerja; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena iz katalitsko krekiranega plinskega toka. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C6.] |
649-363-00-2 |
270-771-8 |
68477-89-4 |
P |
|
Ostanki (surova nafta), produkti z dna kolone za ločevanje butana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksni ostanek iz destilacije toka butana. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C6.] |
649-364-00-8 |
270-791-7 |
68478-12-6 |
P |
|
Oljni ostanki (surova nafta), deizuobutanizatorski stolp; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksni ostanek atmosferske destilacije toka butan-butilen. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C6.] |
649-365-00-3 |
270-795-9 |
68478-16-0 |
P |
|
Nafta (surova nafta), koksna, s širokim območjem vrelišča; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, proizvedena z destilacijo produktov iz koksne peči s fluidom. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med of C4 in C15 ter z vreliščem v območju med približno 43 °C in 250 °C (110 °F in 500 °F).] |
649-366-00-9 |
270-991-4 |
68513-02-0 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, parno krekirana, aromatska; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, proizvedena z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C12 ter vreliščem v območju med približno 130 °C in 220 °C (266 °F in 428 °F).] |
649-367-00-4 |
271-138-9 |
68516-20-1 |
P |
|
Nafta (surova nafta), z glino obdelana direktna nafta s širokim območjem vrelišča; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; Kompleksna kombinacija ogljikovodikov je produkt obdelave direktne nafte s širokim območjem temperature vrelišča z naravno ali modificirano glino, navadno v perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih komponent in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C11 ter z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 220 °C (– 4 °F in 429 °F).] |
649-368-00-X |
271-262-3 |
68527-21-9 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, z glino obdelana, direktni destilat; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov je produkt obdelave lahkega direktnega destilata nafte z naravno ali modificirano glino, navadno v perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih sestavin in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C10 ter z vreliščem v območju med približno 93 °C in 180 °C (200 °F in 356 °F).] |
649-369-00-5 |
271-263-9 |
68527-22-0 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, parno krekirana, aromatska; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C9 ter z vreliščem v območju med približno 110 °C in 165 °C (230 °F in 329 °F).] |
649-370-00-0 |
271-264-4 |
68527-23-1 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, parno krekirana, brez benzena; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C12 in z vreliščem v območju med približno 80 °C in 218 °C (176 °F in 424 °F).] |
649-371-00-6 |
271-266-5 |
68527-26-4 |
P |
|
Nafta (surova nafta), vsebuje aromate; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; |
649-372-00-1 |
271-635-0 |
68603-08-7 |
P |
|
Bencin, piroliza, produkti z dna debutanizerja; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s frakcionacijo produktov z dna depropanizerja; Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C5.] |
649-373-00-7 |
271-726-5 |
68606-10-0 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, sladkana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z izpostavitvijo destilata surove nafte procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistoč. Sestoji pretežno iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C3 in C6 z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 100 °C (4 °F in 212 °F).] |
649-374-00-2 |
272-206-0 |
68783-66-4 |
P |
|
Kondenzati naravnega plina; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se izloči in/ali kondenzira iz naravnega plina med transportom in se zbere v glavi jaška in/ali iz proizvodnje, zbiranja, prenosa in distribucijskih cevovodov v morskih globinah, iz pralnikov itd. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C2 in C8.] |
649-375-00-8 |
272-896-3 |
68919-39-1 |
J |
|
Destilati (surova nafta), stripping, združevalna obdelava nafte; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, proizvedena s strippingom (desorpcijo) proizvodov iz združevalne obdelave nafte. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C2 in C6.] |
649-376-00-3 |
272-932-8 |
68921-09-5 |
P |
|
Nafta (surova nafta), katalitsko reformirana, frakcija brez aromatov; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki ostanejo po odstranitvi aromatskih sestavin iz katalitsko reformirane lahke nafte v procesu selektivne absorpcije. Sestoji pretežno iz parafinskih in cikličnih sestavin s števili ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C8 z vreliščem v območju približno 66 °C in 121 °C (151 °F in 250 °F).] |
649-377-00-9 |
285-510-3 |
85116-59-2 |
P |
|
Bencin; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov sestoji predvsem iz parafinov, cikloparafinov, aromatskih in olefinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C3 in vreliščem v območju med 30 °C in 260 °C (86 °F in 500 °F).] |
649-378-00-4 |
289-220-8 |
86290-81-5 |
P |
|
Aromatski ogljikovodiki, C7-8, produkti dealkilacije, destil. ostanki; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; |
649-379-00-X |
292-698-0 |
90989-42-7 |
P |
|
Ogljikovodiki, C4-6, lahka frakcija iz depentanizerja, aromatski, obdelani z vodikom; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot prva frakcija iz depentanizerja pred obdelavo toka aromatov z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 in C6 pretežno pentanov in pentenov z vreliščem v območju med približno 25 °C in 40 °C (77 °F in 104 °F).] |
649-380-00-5 |
295-298-4 |
91995-38-9 |
P |
|
Destilati (surova nafta), s pregreto paro krekirana nafta, bogata s C5; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo s pregreto paro krekirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov med C4 in C6, pretežno C5.] |
649-381-00-0 |
295-302-4 |
91995-41-4 |
P |
|
Ekstrakti (surova nafta), katalitsko reformirano, lahko naftno topilo; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot ekstrakt v procesu ekstrakcije s topilom katalitsko reformirane frakcije surove nafte. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C8 in z vreliščem v območju med približno 100 °C in 200 °C (212 °F in 392 °F).] |
649-382-00-6 |
295-331-2 |
91995-68-5 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, razžvepljena z vodikom, dearomatizirana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo lahke frakcije surove nafte, razžvepljene z vodikom in dearomatizirane. Sestoji pretežno iz parafinov C7 in cikloparafinov in z vreliščem v območju med približno 90 °C in 100 °C (194 °F in 212 °F).] |
649-383-00-1 |
295-434-2 |
92045-53-9 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, bogata s C5, sladkana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z izpostavitvijo surove nafte procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislinskih nečistoč. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C5, pretežno C5, in z vreliščem v območju med približno – 10 °C in 35 °C (14 °F in 95 °F).] |
649-384-00-7 |
295-442-6 |
92045-60-8 |
P |
|
Ogljikovodiki, C8-11, kreking nafte, toluenska frakcija; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobljena z destilacijo z vodikom predhodno obdelane krekirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C8 in C11 ter z vreliščem v območju med približno 130 °C in 205 °C (266 °F in 401 °F).] |
649-385-00-2 |
295-444-7 |
92045-62-0 |
P |
|
Ogljikovodiki, C4-11, kreking nafte, brez aromatov; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena iz krekirane nafte predhodno obdelane z vodikom po destilacijskem ločevanju frakcij ogljikovodikov, ki vsebujejo benzen in toluen, in frakcij z višjim vreliščem. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C11 ter z vreliščem v območju med približno 30 °C in 205 °C (86 °F in 401 °F).] |
649-386-00-8 |
295-445-2 |
92045-63-1 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, toplotno obdelana, parno krekirana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s frakcionacijo parno krekirane nafte po rekuperaciji iz procesa toplotne obdelave. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C6 ter z vreliščem v območju med približno 0 °C in 80 °C (32 °F in 176 °F).] |
649-387-00-3 |
296-028-8 |
92201-97-3 |
P |
|
Destilati (surova nafta), bogati s C6; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo naftne surovine. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C7, bogatih s C6, ter z vreliščem v območju med približno 60 °C in 70 °C (140 °F in 158 °F).] |
649-388-00-9 |
296-903-4 |
93165-19-6 |
P |
|
Bencin, piroliza, obdelan z vodikom; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Destilacijska frakcija iz hidrogenacije piroliznega bencina z vreliščem v območju med približno 20 °C in 200 °C (68 °F in 392 °F).] |
649-389-00-4 |
302-639-3 |
94114-03-1 |
P |
|
Destilati (surova nafta), parno krekirani, frakcija C8-12, lahki polimerizirani destilati; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo polimeriziranih frakcij med C8 in C12 iz parno krekiranih destilatov surove nafte. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C8 in C12.] |
649-390-00-X |
305-750-5 |
95009-23-7 |
P |
|
Ekstrakti (surova nafta), težko naftno topilo, obdelano z glino; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z obdelavo težkega topilnega ekstrakta surove nafte z belilno zemljo. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C10 ter z vreliščem v območju med približno 80 °C in 180 °C (175 °F in 356 °F).] |
649-391-00-5 |
308-261-5 |
97926-43-7 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, parno krekirana, termično obdelana, brez benzena; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih z obdelavo in destilacijo lahke, parno krekirane surove nafte brez benzena. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 95 °C in 200 °C (203 °F in 392 °F).] |
649-392-00-0 |
308-713-1 |
98219-46-6 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, parno krekirana, termično obdelana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z obdelavo in destilacijo lahke, parno krekirane surove nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C6 ter z vreliščem v območju med približno 35 °C in 80 °C (95 °F in 176 °F).] |
649-393-00-6 |
308-714-7 |
98219-47-7 |
P |
|
Destilati (surova nafta), C7-9, bogati s C8, razžvepljeni z vodikom, dearomatizirani; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo lahke frakcije surove nafte, razžvepljene z vodikom in dearomatizirane. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C7 in C9, pretežno C8 parafinov in cikloparafinov ter z vreliščem v območju približno od 120 °C do 130 °C (248 °F in 266 °F).] |
649-394-00-1 |
309-862-5 |
101316-56-7 |
P |
|
Ogljikovodiki, C6-8, hidrogenirani, dearomatizirani s sorpcijo, rafinacija toluena; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s sorpcijo toluena iz frakcije ogljikovodika iz krekiranega bencina in obdelana z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C8 ter z vreliščem v območju med približno 80 °C in 135 °C (176 °F in 275 °F).] |
649-395-00-7 |
309-870-9 |
101316-66-9 |
P |
|
Nafta (surova nafta), razžvepljena z vodikom, celotno območje krekiranja; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s frakcionacijo krekiranega destilata, razžvepljenega z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C11 ter z vreliščem v območju med približno 23 °C in 196 °C (73 °F in to 385 °F).] |
649-396-00-2 |
309-879-8 |
101316-76-1 |
P |
|
Nafta (surova nafta), lahka, sladkana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z izpostavitvijo surove nafte procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislinskih nečistoč. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C8 ter z vreliščem v območju med približno 20 °C in 130 °C (68 °F in 266 °F).] |
649-397-00-8 |
309-976-5 |
101795-01-1 |
P |
|
Ogljikovodiki, C3-6, bogati s C5, parno krekirana nafta; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo parno krekirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov med C3 in C6, pretežno C5.] |
649-398-00-3 |
310-012-0 |
102110-14-5 |
P |
|
Ogljikovodiki, bogati s C5, vsebujejo diciklopentadien; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C5 ter diciklopentadiena ter z vreliščem v območju med približno 30 °C in 170 °C (86 °F in 338 °F).] |
649-399-00-9 |
310-013-6 |
102110-15-6 |
P |
|
Ostanki (surova nafta), parno krekirani, lahki, aromatski; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih z destilacijo produktov parnega krekinga ali podobnih procesov po odstranitvi zelo lahkih produktov, ki se pojavljajo v ostanku, začenši z ogljikovodiki, ki imajo število ogljikov višje od C5. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov, večjim od C5, ter z vreliščem nad približno 40 °C (104 °F).] |
649-400-00-2 |
310-057-6 |
102110-55-4 |
P |
|
Ogljikovodiki, C≥5, bogati s C5-6; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; |
649-401-00-8 |
270-690-8 |
68476-50-6 |
P |
|
Ogljikovodiki, bogati s C5; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; |
649-402-00-3 |
270-695-5 |
68476-55-1 |
P |
|
Aromatski ogljikovodiki, C8-10; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; |
649-403-00-9 |
292-695-4 |
90989-39-2 |
P |
Dodatek 5
Vnos 30 – snovi, strupene za razmnoževanje: skupina 1A (preglednica 3.1)/skupina 1 (preglednica 3.2)
|
Snovi |
Število indeks |
Število ES |
Število CAS |
Opombe |
|
Ogljikov monoksid |
006-001-00-2 |
211-128-3 |
630-08-0 |
|
|
Svinčev heksafluorosilikat |
009-014-00-1 |
247-278-1 |
25808-74-6 |
|
|
Mulji in gošče iz elektrolizne rafinacije bakra, razbakreni |
028-015-00-8 |
305-433-1 |
94551-87-8 |
|
|
Silicijeva kislina, svinec-nikljeva sol; |
028-050-00-9 |
— |
68130-19-8 |
|
|
Svinčeve spojine, razen spojin, navedenih v tej prilogi |
082-001-00-6 |
|
|
A ►M5 , E ◄ |
|
Svinčevi alkili |
082-002-00-1 |
|
|
A ►M5 , E ◄ |
|
Svinčev azid |
082-003-00-7 |
236-542-1 |
13424-46-9 |
|
|
Svinčev kromat |
082-004-00-2 |
231-846-0 |
7758-97-6 |
|
|
Svinčev di(acetat) |
082-005-00-8 |
206-104-4 |
301-04-2 |
|
|
Trisvinčev bis(ortofosfat) |
082-006-00-3 |
231-205-5 |
7446-27-7 |
|
|
Svinčev acetat, bazični |
082-007-00-9 |
215-630-3 |
1335-32-6 |
|
|
Svinčev (II) metansulfonat |
082-008-00-4 |
401-750-5 |
17570-76-2 |
|
|
C.I. Pigment Yellow 34 (Ta snov je opredeljena v Indeksu barv s Colour Index Constitution Number, C.I. 77603.) |
082-009-00-X |
215-693-7 |
1344-37-2 |
|
|
C.I. Pigment Red 104 (Ta snov je opredeljena v Indeksu barv s Colour Index Constitution Number, C.I. 77605.) |
082-010-00-5 |
235-759-9 |
12656-85-8 |
|
|
Svinčev hidrogen arzenat |
082-011-00-0 |
232-064-2 |
7784-40-9 |
|
|
1,2-dibromo-3-kloropropan |
602-021-00-6 |
202-479-3 |
96-12-8 |
|
|
2-bromopropan |
602-085-00-5 |
200-855-1 |
75-26-3 |
►M5 E ◄ |
|
Varfarin; 4-hidroksi-3-(3-okso-1-fenilbutil) kumarin |
607-056-00-0 |
201-377-6 |
81-81-2 |
|
|
Svinčev 2,4,6-trinitroresorcinoksid, svinčev stifnat |
609-019-00-4 |
239-290-0 |
15245-44-0 |
|
Dodatek 6
Vnos 30 – snovi, strupene za razmnoževanje: skupina 1B (preglednica 3.1)/skupina 2 (preglednica 3.2)
|
Snovi |
Število indeks |
Število ES |
Število CAS |
Opombe |
|
Dibutilkositrov hidrogenborat |
005-006-00-7 |
401-040-5 |
75113-37-0 |
|
|
Borova kislina; [1] |
005-007-00-2 |
233-139-2 [1] |
10043-35-3 [1] |
|
|
Borova kislina – surova, naravna, ki ne vsebuje več kot 85 odstotkov H3BO3, računano na suho težo [2] |
234-343-4 [2] |
11113-50-1 [2] |
||
|
Diborov trioksid; Borov oksid |
005-008-00-8 |
215-125-8 |
1303-86-2 |
|
|
Dinatrijev tetraborat, brezvodni; |
005-011-00-4 |
|
|
|
|
Borova kislina, dinatrijeva sol; [1] |
215-540-4 [1] |
1330-43-4 [1] |
||
|
Tetrabor-dinatrijev heptaoksid, hidrat; [2] |
235-541-3 [2] |
12267-73-1 [2] |
||
|
Ortoborova kislina, natrijeva sol; [3] |
237-560-2 [3] |
13840-56-7 [3] |
||
|
Dinatrijev tetraborat dekahidrat; Boraks dekahidrat |
005-011-01-1 |
215-540-4 |
1303-96-4 |
|
|
Dinatrijev tetraborat pentahidrat; Boraks pentahidrat |
005-011-02-9 |
215-540-4 |
12179-04-3 |
|
|
Natrijev perborat; [1] |
005-017-00-7 |
239-172-9 [1] |
15120-21-5 [1] |
|
|
Natrijev peroksometaborat; [2] |
231-556-4 [2] |
7632-04-4 [2] |
||
|
Natrijev peroksoborat; [vsebuje < 0,1 % (masni delež) delcev z aerodinamičnim premerom manj kot 50 μm] |
|
|
||
|
Natrijev perborat; [1] |
005-017-01-4 |
239-172-9 [1] |
15120-21-5 [1] |
|
|
Natrijev peroksometaborat; [2] |
231-556-4 [2] |
7632-04-4 [2] |
||
|
Natrijev peroksoborat; [vsebuje ≥ 0,1 % (masni delež) delcev z aerodinamičnim premerom manj kot 50 μm] |
|
|
||
|
Perborova kislina (H3BO2(O2)), mononatrijeva sol, trihidrat; [1] |
005-018-00-2 |
239-172-9 [1] |
13517-20-9 [1] |
|
|
Perborova kislina, natrijeva sol, tetrahidrat; [2] |
234-390-0 [2] |
37244-98-7 [2] |
||
|
Perborova kislina (HBO(O2), natrijeva sol, tetrahidrat; [3] |
231-556-4 [3] |
10486-00-7 [3] |
||
|
Natrijev peroksoborat heksahidrat; [vsebuje < 0,1 % (masni delež) delcev z aerodinamičnim premerom manj kot 50 μm] |
|
|
||
|
Perborova kislina (H3BO2(O2), mononatrijeva sol, trihidrat; [1] |
005-018-01-X |
239-172-9 [1] |
13517-20-9 [1] |
|
|
Perborova kislina, natrijeva sol, tetrahidrat; [2] |
234-390-0 [2] |
37244-98-7 [2] |
||
|
Perborova kislina (HBO(O2)), natrijeva sol, tetrahidrat; [3] |
231-556-4 [3] |
10486-00-7 [3] |
||
|
Natrijev peroksoborat heksahidrat; [vsebuje ≥ 0,1 % (masni delež) delcev z aerodinamičnim premerom manj kot 50 μm] |
|
|
||
|
Perborova kislina, natrijeva sol; [1] |
005-019-00-8 |
234-390-0 [1] |
11138-47-9 [1] |
|
|
Perborova kislina, natrijeva sol, monohidrat; [2] |
234-390-0 [2] |
12040-72-1 [2] |
||
|
Perborova kislina (H3BO2(O2)), mononatrijeva sol, trihidrat; [3] |
231-556-4 [3] |
10332-33-9 [3] |
||
|
Natrijev peroksoborat; [vsebuje < 0,1 % (masni delež) delcev z aerodinamičnim premerom manj kot 50 μm] |
|
|
||
|
Perborova kislina, natrijeva sol; [1] |
005-019-01-5 |
234-390-0 [1] |
11138-47-9 [1] |
|
|
Perborova kislina, natrijeva sol, monohidrat; [2] |
234-390-0 [2] |
12040-72-1 [2] |
||
|
Perborova kislina (H3BO2(O2)), mononatrijeva sol, trihidrat; [3] |
231-556-4 [3] |
10332-33-9 [3] |
||
|
Natrijev peroksoborat; [vsebuje ≥ 0,1 % (masni delež) delcev z aerodinamičnim premerom manj kot 50 μm] |
|
|
||
|
Linuron (ISO) 3-(3,4-diklorofenil)-1-metoksi-1-metilsečnina |
006-021-00-1 |
206-356-5 |
330-55-2 |
►M5 E ◄ |
|
6-(2-kloretil)-6(2-metoksietoksi)-2,5,7,10-tetraoksa-6-silaundekan; etacelasil |
014-014-00-X |
253-704-7 |
37894-46-5 |
|
|
Flusilazol (ISO); bis(4-fluorofenil)metil(1H-1,2,4-triazol-1-ilmetil)silan |
014-017-00-6 |
— |
85509-19-9 |
►M5 E ◄ |
|
Zmes: 4-[[bis-(4-fluorofenil) metilsilil]metil]-4H-1,2,4-triazola in 1-[[bis-(4-fluorofenil)metilsilil]metil]-1H-1,2,4-triazola |
014-019-00-7 |
403-250-2 |
— |
►M5 E ◄ |
|
(4-etoksifenil)(3-(4-fluoro-3-fenoksifenil)propil)dimetilsilan |
014-036-00-X |
405-020-7 |
105024-66-6 |
|
|
Tris(2-kloroetil)fosfat |
015-102-00-0 |
204-118-5 |
115-96-8 |
|
|
Glufosinat amonij (ISO); Amonijev 2-amino-4-(hidroksimetilfosfinil)butirat |
015-155-00-X |
278-636-5 |
77182-82-2 |
|
|
Triksilil fosfat |
015-201-00-9 |
246-677-8 |
25155-23-1 |
|
|
Kalijev dikromat |
024-002-00-6 |
231-906-6 |
7778-50-9 |
►M5 E ◄ |
|
Amonijev dikromat |
024-003-00-1 |
232-143-1 |
7789-09-5 |
►M5 E ◄ |
|
Natrijev dikromat |
024-004-00-7 |
234-190-3 |
10588-01-9 |
|
|
▼M14 ————— |
||||
|
Natrijev kromat |
024-018-00-3 |
231-889-5 |
7775-11-3 |
►M5 E ◄ |
|
Kobaltov diklorid |
027-004-00-5 |
231-589-4 |
7646-79-9 |
|
|
Kobaltov sulfat |
027-005-00-0 |
233-334-2 |
10124-43-3 |
|
|
Kobaltov acetat |
027-006-00-6 |
200-755-8 |
71-48-7 |
|
|
Kobaltov nitrat |
027-009-00-2 |
233-402-1 |
10141-05-6 |
|
|
Kobaltov karbonat |
027-010-00-8 |
208-169-4 |
513-79-1 |
|
|
Nikljev tetrakarbonil |
028-001-00-1 |
236-669-2 |
13463-39-3 |
|
|
Nikljev dihidroksid; [1] |
028-008-00-X |
235-008-5 [1] |
12054-48-7 [1] |
|
|
Nikljev hidroksid; [2] |
234-348-1 [2] |
11113-74-9 [2] |
||
|
Nikljev sulfat |
028-009-00-5 |
232-104-9 |
7786-81-4 |
|
|
Nikljev karbonat; |
028-010-00-0 |
|
|
|
|
Bazični nikljev karbonat; |
|
|
||
|
Ogljikova kislina, nikljeva (2+) sol; [1] |
222-068-2 [1] |
3333-67-3 [1] |
||
|
Ogljikova kislina, nikljeva sol; [2] |
240-408-8 [2] |
16337-84-1 [2] |
||
|
[μ-[karbonato(2-)-O:O’]]dihidroksitrinikelj; [3] |
265-748-4 [3] |
65405-96-1 [3] |
||
|
[karbonato(2-)] tetrahidroksitrinikelj; [4] |
235-715-9 [4] |
12607-70-4 [4] |
||
|
Nikljev diklorid |
028-011-00-6 |
231-743-0 |
7718-54-9 |
|
|
Nikljev dinitrat; [1] |
028-012-00-1 |
236-068-5 [1] |
13138-45-9 [1] |
|
|
Dušikova kislina, nikljeva sol; [2] |
238-076-4 [2] |
14216-75-2 [2] |
||
|
Mulji in gošče iz elektrolizne rafinacije bakra, razbakreni, nikljev sulfat. |
028-014-00-2 |
295-859-3 |
92129-57-2 |
|
|
Nikljev diperklorat; Perklorova kislina, nikljeva(II) sol |
028-016-00-3 |
237-124-1 |
13637-71-3 |
|
|
Nikelj-dikalijev bis(sulfat); [1] |
028-017-00-9 |
237-563-9 [1] |
13842-46-1 [1] |
|
|
Diamonij-nikljev bis(sulfat); [2] |
239-793-2 [2] |
15699-18-0 [2] |
||
|
Nikljev bis(sulfamidat); Nikljev sulfamat |
028-018-00-4 |
237-396-1 |
13770-89-3 |
|
|
Nikljev bis(tetrafluoroborat) |
028-019-00-X |
238-753-4 |
14708-14-6 |
|
|
Nikljev diformat; [1] |
028-021-00-0 |
222-101-0 [1] |
3349-06-2 [1] |
|
|
Mravljična kislina, nikljeva sol; [2] |
239-946-6 [2] |
15843-02-4 [2] |
||
|
Mravljična kislina, baker-nikljeva sol; [3] |
268-755-0 [3] |
68134-59-8 [3] |
||
|
Nikljev di(acetat); [1] |
028-022-00-6 |
206-761-7 [1] |
373-02-4 [1] |
|
|
Nikljev di(acetat); [2] |
239-086-1 [2] |
14998-37-9 [2] |
||
|
Nikljev dibenzoat |
028-024-00-7 |
209-046-8 |
553-71-9 |
|
|
Nikljev bis(4-cikloheksilbutirat) |
028-025-00-2 |
223-463-2 |
3906-55-6 |
|
|
Nikljev(II) stearat; Nikljev(II) stearat; oktadekanoat |
028-026-00-8 |
218-744-1 |
2223-95-2 |
|
|
Nikljev dilaktat |
028-027-00-3 |
— |
16039-61-5 |
|
|
Nikljev(II) oktanoat |
028-028-00-9 |
225-656-7 |
4995-91-9 |
|
|
Nikljev difluorid; [1] |
028-029-00-4 |
233-071-3 [1] |
10028-18-9 [1] |
|
|
Nikljev dibromid; [2] |
236-665-0 [2] |
13462-88-9 [2] |
||
|
Nikljev dijodid; [3] |
236-666-6 [3] |
13462-90-3 [3] |
||
|
Nikelj-kalijev fluorid; [4] |
- [4] |
11132-10-8 [4] |
||
|
Nikljev heksafluorosilikat |
028-030-00-X |
247-430-7 |
26043-11-8 |
|
|
Nikljev selenat |
028-031-00-5 |
239-125-2 |
15060-62-5 |
|
|
Nikljev ditiocianat |
028-046-00-7 |
237-205-1 |
13689-92-4 |
|
|
Nikljev dikromat |
028-047-00-2 |
239-646-5 |
15586-38-6 |
|
|
Nikljev diklorat; [1] |
028-053-00-5 |
267-897-0 [1] |
67952-43-6 [1] |
|
|
Nikljev dibromat; [2] |
238-596-1 [2] |
14550-87-9 [2] |
||
|
Etil hidrogen sulfat, nikljeva(II) sol; [3] |
275-897-7 [3] |
71720-48-4 [3] |
||
|
Nikljev(II) trifluoroacetat; [1] |
028-054-00-0 |
240-235-8 [1] |
16083-14-0 [1] |
|
|
Nikljev(II) propionat; [2] |
222-102-6 [2] |
3349-08-4 [2] |
||
|
Nikljev bis(benzensulfonat); [3] |
254-642-3 [3] |
39819-65-3 [3] |
||
|
Nikljev(II) hidrogen citrat; [4] |
242-533-3 [4] |
18721-51-2 [4] |
||
|
Citronska kislina, amonij-nikljeva sol; [5] |
242-161-1 [5] |
18283-82-4 [5] |
||
|
Citronska kislina, nikljeva sol; [6] |
245-119-0 [6] |
22605-92-1 [6] |
||
|
Nikljev bis(2-etilheksanoat); [7] |
224-699-9 [7] |
4454-16-4 [7] |
||
|
2-etilheksanojska kislina, nikljeva sol; [8] |
231-480-1 [8] |
7580-31-6 [8] |
||
|
Dimetilheksanojska kislina, nikljeva sol; [9] |
301-323-2 [9] |
93983-68-7 [9] |
||
|
Nikljev(II) izooktanoat; [10] |
249-555-2 [10] |
29317-63-3 [10] |
||
|
Nikljev izooktanoat; [11] |
248-585-3 [11] |
27637-46-3 [11] |
||
|
Nikljev bis(izononanoat); [12] |
284-349-6 [12] |
84852-37-9 [12] |
||
|
Nikljev(II) neononanoat; [13] |
300-094-6 [13] |
93920-10-6 [13] |
||
|
Nikljev(II) izodekanoat; [14] |
287-468-1 [14] |
85508-43-6 [14] |
||
|
Nikljev(II) neodekanoat; [15] |
287-469-7 [15] |
85508-44-7 [15] |
||
|
Neodekanojska kislina, nikljeva sol; [16] |
257-447-1 [16] |
51818-56-5 [16] |
||
|
Nikljev(II) neoundekanoat; [17] |
300-093-0 [17] |
93920-09-3 [17] |
||
|
Bis(d-glukonato-O1,O2)nikelj; [18] |
276-205-6 [18] |
71957-07-8 [18] |
||
|
Nikljev 3,5-bis(terc-butil)-4-hidroksibenzoat (1:2); [19] |
258-051-1 [19] |
52625-25-9 [19] |
||
|
Nikljev(II) palmitat; [20] |
237-138-8 [20] |
13654-40-5 [20] |
||
|
(2-etilheksanoato-O)(izononanoato-O)nikelj; [21] |
287-470-2 [21] |
85508-45-8 [21] |
||
|
(izononanoato-O)(izooktanoato-O)nikelj; [22] |
287-471-8 [22] |
85508-46-9 [22] |
||
|
(izooktanoato-O)(neodekanoato-O)nikelj; [23] |
284-347-5 [23] |
84852-35-7 [23] |
||
|
(2-etilheksanoato-O)(izodekanoato-O)nikelj; [24] |
284-351-7 [24] |
84852-39-1 [24] |
||
|
(2-etilheksanoato-O)(neodekanoato-O)nikelj; [25] |
285-698-7 [25] |
85135-77-9 [25] |
||
|
(izodekanoato-O)(izooktanoato-O)nikelj; [26] |
285-909-2 [26] |
85166-19-4 [26] |
||
|
(izodekanoato-O)(izononanoato-O)nikelj; [27] |
284-348-0 [27] |
84852-36-8 [27] |
||
|
(izononanoato-O)(neodekanoato-O)nikelj; [28] |
287-592-6 [28] |
85551-28-6 [28] |
||
|
Maščobne kisline, C6-19-razvejene, nikljeve soli; [29] |
294-302-1 [29] |
91697-41-5 [29] |
||
|
Maščobne kisline, C8-18 in C18-nenasičene, nikljeve soli. [30] |
283-972-0 [30] |
84776-45-4 [30] |
||
|
2,7-naftalendisulfonska kislina, nikljeva(II) sol; [31] |
- [31] |
72319-19-8 [31] |
||
|
Kadmijev fluorid |
048-006-00-2 |
232-222-0 |
7790-79-6 |
►M5 E ◄ |
|
Kadmijev klorid |
048-008-00-3 |
233-296-7 |
10108-64-2 |
►M5 E ◄ |
|
Kadmijev sulfat |
048-009-00-9 |
233-331-6 |
10124-36-4 |
►M5 E ◄ |
|
Dibutilkositrov diklorid; (DBTC) |
050-022-00-X |
211-670-0 |
683-18-1 |
|
|
2-etilheksil-10-etil-4,4-dioktil-7-okso-8-oksa-3,5-ditia-4-stanatetradekanoat |
050-027-00-7 |
239-622-4 |
15571-58-1 |
|
|
Živo srebro |
080-001-00-0 |
231-106-7 |
7439-97-6 |
|
|
Benzo[a]piren; benzo[d,e,f]krizen |
601-032-00-3 |
200-028-5 |
50-32-8 |
|
|
1-bromopropan Propil bromid n-propil bromid |
602-019-00-5 |
203-445-0 |
106-94-5 |
|
|
1,2,3-trikloropropan |
602-062-00-X |
202-486-1 |
96-18-4 |
D |
|
Difenileter; oktabromo derivat |
602-094-00-4 |
251-087-9 |
32536-52-0 |
|
|
2-metoksietanol; etilenglikolmonometileter; metilglikol |
603-011-00-4 |
203-713-7 |
109-86-4 |
|
|
2-metoksietanol; etilenglikolmonoetileter; etilglikol |
603-012-00-X |
203-804-1 |
110-80-5 |
|
|
1,2-dimetoksietan Etilen glikol dimetil eter EGDME |
603-031-00-3 |
203-794-9 |
110-71-4 |
|
|
2,3-epoksi-1-propanol; glicidol |
603-063-00-8 |
209-128-3 |
556-52-5 |
►M5 E ◄ |
|
2-metoksipropanol |
603-106-00-0 |
216-455-5 |
1589-47-5 |
|
|
Bis(2-metoksietil) eter |
603-139-00-0 |
203-924-4 |
111-96-6 |
|
|
R-2,3-epoksi-1-propanol |
603-143-002 |
404-660-4 |
57044-25-4 |
►M5 E ◄ |
|
1,2-bis(2-metoksietoksi)etan TEGDME Trietillen glikol dimetil eter Triglim |
603-176-00-2 |
203-977-3 |
112-49-2 |
|
|
2-(2-aminoetilamino)etanol (AEEA) |
603-194-00-0 |
203-867-5 |
111-41-1 |
|
|
1,2-dietoksietan |
603-208-00-5 |
211-076-1 |
629-14-1 |
|
|
4,4'-izobutiletilidendifenol; 2,2-bis(4'-hidroksifenil)-4-metilpentan |
604-024-00-8 |
401-720-1 |
6807-17-6 |
|
|
(E)-3-[1-[4-[2-(dimetilamino)etoksi]fenil]-2-fenilbut-1-enil]fenol |
604-073-00-5 |
428-010-4 |
82413-20-5 |
|
|
N-metil-2-pirolidon; 1-metil-2-pirolidon; |
606-021-00-7 |
212-828-1 |
872-50-4 |
|
|
Tetrahidrotiopiran-3-karboksaldehid |
606-062-00-0 |
407-330-8 |
61571-06-0 |
|
|
2-butiril-3-hidroksi-5-tiocikloheksan-3-il-cikloheks-2-en-1-on |
606-100-00-6 |
425-150-8 |
94723-86-1 |
|
|
Ciklični 3-(1,2-etandiilacetal)-estra-5(10),9(11)-dien-3,17-dion |
606-131-00-5 |
427-230-8 |
5571-36-8 |
|
|
2-metoksietilacetat; etilenglikolmonometileteracetat; metilglikolacetat |
607-036-00-1 |
203-772-9 |
110-49-6 |
|
|
2-etoksietilacetat; etilenglikolmonoetileteracetat; etilglikolacetat |
607-037-00-7 |
203-839-2 |
111-15-9 |
|
|
2-etilheksil 3,5-bis(1,1-dimetiletil)-4-hidroksifenilmetiltioacetat |
607-203-00-9 |
279-452-8 |
80387-97-9 |
|
|
Bis(2-metoksietil) ftalat |
607-228-00-5 |
204-212-6 |
117-82-8 |
|
|
2-metoksipropil acetat |
607-251-00-0 |
274-724-2 |
70657-70-4 |
|
|
Fluazip-butil (ISO); butil (RS)-2-[4-(5-trifluorometil-2-piridiloksi)fenoksi]propionat |
607-304-00-8 |
274-125-6 |
69806-50-4 |
|
|
Vinklozolin (ISO); N-3,5-diklorofenil-5-metil-5-vinil-1,3-oksazolidin-2,4-dion |
607-307-00-4 |
256-599-6 |
50471-44-8 |
|
|
Metoksiocetna kislina |
607-312-00-1 |
210-894-6 |
625-45-6 |
►M5 E ◄ |
|
Bis(2-etilheksil) ftalat; di-(2-etilheksil) ftalat; DEHP |
607-317-00-9 |
204-211-0 |
117-81-7 |
|
|
Dibutil ftalat; DBP |
607-318-00-4 |
201-557-4 |
84-74-2 |
|
|
(+/-)-tetrahidrofurfuril (R)-2-[4-(6-klorokinoksalin-2-iloksi)feniloksi]propionat |
607-373-00-4 |
414-200-4 |
119738-06-6 |
►M5 E ◄ |
|
1,2-benzendikarboksilna kislina, dipentilester, razvejani in linearni [1] |
607-426-00-1 |
284-032-2 [1] |
84777-06-0 [1] |
|
|
n-pentil-izopentilftalat [2] |
|
[2] |
[2] |
|
|
di-n-pentil ftalat [3] |
|
205-017-9 [3] |
131-18-0 [3] |
|
|
diizopentil ftalat [4] |
|
210-088-4 [4] |
605-50-5 [4] |
|
|
Benzil butil ftalat BBF |
607-430-00-3 |
201-622-7 |
85-68-7 |
|
|
1,2-benzendikarboksilna kislina di-C7-11-razvejani in linearni alkilestri |
607-480-00-6 |
271-084-6 |
68515-42-4 |
|
|
1,2-benzendikarboksilna kislina; Razvejani di-C6-8-alkilestri, bogati s C7 |
607-483-00-2 |
276-158-1 |
71888-89-6 |
|
|
Zmes: dinatrijev 4-(3-etoksikarbonil-4-(5-(3-etoksikarbonil-5-hidroksi-1-(4-sulfonatofenil)pirazol-4-il)penta-2,4-dieniliden)-4,5-dihidro-5-oksopirazol-1-il)benzensulfonat; trinatrijev 4-(3-etoksikarbonil-4-(5-(3-etoksikarbonil-5-oksido-1-(4-sulfonatofenil)pirazol-4-il)penta-2,4-dieniliden)-4,5-dihidro-5-oksopirazol-1-il)benzensulfonat |
607-487-00-4 |
402-660-9 |
— |
|
|
Diisobutil ftalat; |
607-623-00-2 |
201-553-2 |
84-69-5 |
|
|
Perfluorooktan sulfonska kislina; |
607-624-00-8 |
|
|
|
|
4-terc-Butilbenzojska kislina |
607-698-00-1 |
202-696-3 |
98-73-7 |
|
|
Heptadekafluorooktan-1-sulfonska kislina; [1] |
217-179-8 [1] |
1763-23-1 [1] |
||
|
Kalijev perfluorooktansulfonat; |
|
|
||
|
Kalijev heptadekafluorooktan-1-sulfonat; [2] |
220-527-1 [2] |
2795-39-3 [2] |
||
|
Dietanolamin perfluorooktan sulfonat; [3] |
274-460-8 [3] |
70225-14-8 [3] |
||
|
Amonijev perfluorooktan sulfonat; |
|
|
||
|
Amonijev heptadekafluorooktansulfonat; [4] |
249-415-0 [4] |
29081-56-9 [4] |
||
|
Litijev perfluorooktan sulfonat; |
|
|
||
|
Litijev heptadekafluorooktansulfonat; [5] |
249-644-6 [5] |
29457-72-5 [5] |
||
|
Diheksil ftalat |
607-702-00-1 |
201-559-5 |
84-75-3 |
|
|
Amonijev pentadekafluorooktanoat |
607-703-00-7 |
223-320-4 |
3825-26-1 |
|
|
Perfluorooktanojska kislina |
607-704-00-2 |
206-397-9 |
335-67-1 |
|
|
Nitrobenzen |
609-003-00-7 |
202-716-0 |
98-95-3 |
|
|
Dinocap (ISO); (RS)-2,6-dinitro-4-oktilfenil krotonati in (RS)-2,4-dinitro-6-oktilfenil krotonati, pri čemer je „oktil“ reakcijska zmes 1-metilheptilne, 1-etilheksilne in 1-propilpentilne skupine |
609-023-00-6 |
254-408-0 |
39300-45-3 |
|
|
Binapakril (ISO); 2-sek-butil-4,6-dinitrofenil-3-metilkrotonat |
609-024-00-1 |
207-612-9 |
485-31-4 |
|
|
Dinoseb; 6-sek-butil-2,4-dinitrofenol |
609-025-00-7 |
201-861-7 |
88-85-7 |
|
|
Dinoseb soli in estri, razen spojin, navedenih v tej prilogi |
609-026-00-2 |
|
|
|
|
Dinoterb; 2-terc-butil-4,6-dinitrofenol |
609-030-00-4 |
215-813-8 |
1420-07-1 |
|
|
Dinoterb soli in estri |
609-031-00-X |
|
|
|
|
Nitrofen (ISO); 2,4-diklorofenil-4-nitrofenileter |
609-040-00-9 |
217-406-0 |
1836-75-5 |
|
|
Metil-ONN-azoksimetilacetat; metilazoksimetilacetat |
611-004-00-2 |
209-765-7 |
592-62-1 |
|
|
2-[2-hidroksi-3-(2-klorofenil)karbamoil-1-naftilazo]-7-[2-hidroksi-3-(3-metilfenil)karbamoil-1-naftilazo]fluoren-9-on |
611-131-00-3 |
420-580-2 |
— |
|
|
Azafenidin |
611-140-00-2 |
— |
68049-83-2 |
|
|
Kloro-N,N-dimetilformiminijev klorid |
612-250-00-3 |
425-970-6 |
3724-43-4 |
|
|
7-metoksi-6-(3-morfolin-4-il-propoksi)-3H-kinazolin-4-on; [vsebuje ≥ 0,5 % formamida (št. ES: 200-842-0)] |
612-253-01-7 |
429-400-7 |
199327-61-2 |
|
|
Tridemorf (ISO); 2,6-dimetil-4-tridekanilmorfolin |
613-020-00-5 |
246-347-3 |
24602-86-6 |
|
|
Etilentiosečnina; imidazolidin-2-tion; 2-imidazolin-2-tiol |
613-039-00-9 |
202-506-9 |
96-45-7 |
|
|
Karbendazim (ISO) metil benzimidazol-2-ilkarbamat |
613-048-00-8 |
234-232-0 |
10605-21-7 |
|
|
Benomil (ISO) metil 1-(butilkarbamoil)benzimidazol-2-ilkarbamat |
613-049-00-3 |
241-775-7 |
17804-35-2 |
|
|
Cikloheksimid |
613-140-00-8 |
200-636-0 |
66-81-9 |
|
|
Flumioksazin (ISO); n-(7-fluoro-3,4-dihidro-3-okso-4-prop-2-inil-2H-1,4-benzoksazin-6-il)cikloheks-1-en-1,2-dikarboksamid |
613-166-00-X |
— |
103361-09-7 |
|
|
(2RS,3RS)-3-(2-klorofenil)-2-(4-fluorofenil)-[(1H-1,2,4-triazol-1-il)metil]oksiran |
613-175-00-9 |
406-850-2 |
106325-08-0 |
|
|
Epoksikonazol (ISO); (2RS,3SR)-3-(2-klorofenil)-2-(4-fluorofenil)-[(1H-1,2,4-triazol-1-il)metil]oksiran |
613-175-00-9 |
406-850-2 |
133855-98-8 |
|
|
3-etil-2-metil-2-(3-metilbutil)-1,3-oksazolidin |
613-191-00-6 |
421-150-7 |
143860-04-2 |
|
|
Zmes: 1,3,5-tris(3-aminometilfenil)-1,3,5-(1H,3H,5H)-triazin-2,4,6)-trion; zmes oligomerov 3,5-bis(3-aminometilfenil)-1-poli[3,5-bis(3-aminometilfenil)-2,4,6-triokso-1,3,5-(1H,3H,5H)-triazin-1-il]-1,3,5-(1H,3H,5H)-triazin-2,4,6-triona |
613-199-00-X |
421-550-1 |
— |
|
|
Ketokonazol; 1-[4-[4-[[(2SR,4RS)-2-(2,4-diklorofenil)-2-(imidazol-1-ilmetil)-1,3-dioksolan-4-il]metoksi]fenil]piperazin-1-il]etanon |
613-283-00-6 |
265-667-4 |
65277-42-1 |
|
|
Kalijev 1-metil-3-morfolinokarbonil-4-[3-(1-metil-3-morfolinokarbonil-5-okso-2-pirazolin-4-iliden)-1-propenil]pirazol-5-olat; [vsebuje ≥ 0,5 % N,N-dimetilformamida (št. ES 200-679-5)] |
613-286-01-X |
418-260-2 |
183196-57-8 |
|
|
N,N-dimetilformamid; dimetilformamid |
616-001-00-X |
200-679-5 |
68-12-2 |
|
|
N,N-dimetilacetamid |
616-011-00-4 |
204-826-4 |
127-19-5 |
►M5 E ◄ |
|
Formamid |
616-052-00-8 |
200-842-0 |
75-12-7 |
|
|
N-metilacetamid |
616-053-00-3 |
201-182-6 |
79-16-3 |
|
|
N-metilformamid |
616-056-00-X |
204-624-6 |
123-39-7 |
►M5 E ◄ |
|
N-[6,9-dihidro-9-[[2-hidroksi-1-(hidroksimetil)etoksi]metil]-6-okso-1H-purin-2-il]acetamid |
616-148-00-X |
424-550-1 |
84245-12-5 |
|
|
N,N-(dimetilamino)tioacetamid hidroklorid |
616-180-00-4 |
435-470-1 |
27366-72-9 |
|
|
N-etil 2-pirolidon; 1-etilpirolidin-2-on |
616-208-00-5 |
220-250-6 |
2687-91-4 |
|
Dodatek 7
Posebne določbe za označevanje izdelkov, ki vsebujejo azbest
|
1. |
Vse izdelke, ki vsebujejo azbest, ali njihovo embalažo je treba opremiti z oznako, ki je opredeljena, kakor sledi: (a) oznaka v skladu z vzorcem v nadaljevanju je visoka najmanj 5 cm (H) in široka najmanj 2,5 cm; (b) sestavljena je iz dveh delov: — zgornjega dela (h1 = 40 % H), v katerem je črka „a“ v beli barvi na črni podlagi, — spodnjega dela (h2 = 60 % H), v katerem je jasno čitljiv standardni napis v beli in/ali črni barvi na rdeči podlagi; (c) če izdelek vsebuje krokidolit, se navedba „vsebuje azbest“, uporabljena v standardnem napisu, nadomesti z navedbo „vsebuje krokidolit/modri azbest“. Države članice lahko iz določbe prvega pododstavka izvzamejo izdelek, namenjen za dajanje v promet na njihovem ozemlju. Oznaka tega izdelka pa mora kljub temu vsebovati napis „vsebuje azbest“; (d) če se oznaka natisne neposredno na izdelke, zadošča ena barva, ki je v kontrastu s podlago.
|
|
2. |
Oznaka, navedena v tej prilogi, se uporabi v skladu z naslednjimi pravili: (a) na vsaki najmanjši dobavljeni enoti; (b) če ima izdelek sestavne dele na osnovi azbesta, zadošča, da je oznaka navedena le na teh sestavnih delih. Oznaka se lahko odpravi, če majhna velikost ali neprimernost embalaže onemogočata označitev sestavnega dela. |
|
3. |
Označevanje pakiranih izdelkov, ki vsebujejo azbest 3.1 Na jasno čitljivi in trajni oznaki na embalaži pakiranih izdelkov, ki vsebujejo azbest, so navedeni naslednji podatki: (a) simbol in ustrezna oznaka nevarnosti v skladu s to prilogo; (b) varnostna navodila, ki jih je treba izbrati v skladu s podatki v tej prilogi, v obsegu, kakor je za nek izdelek primerno. Če so na embalaži navedena dodatna varnostna navodila, ta ne zmanjšujejo pomena informacij, danim v skladu z (a) in (b), ali jim nasprotovati. 3.2 Označevanje po 3.1 se opravi z: — oznako, trdno pritrjeno na embalažo, ali — obeskom, trdno privezanim za embalažo, ali — neposrednim tiskom na embalažo. 3.3 Izdelki, ki vsebujejo azbest in ki so zapakirani samo v ohlapen plastični ovoj ali podobno, se štejejo za pakirane izdelke in se označijo v skladu s 3.2. Če so izdelki vzeti iz takih paketov in dani v promet nezapakirani, je vsaka najmanjša enota označena s podatki v skladu s 3.1. |
|
4. |
Označevanje nepakiranih izdelkov, ki vsebujejo azbest Za nepakirane izdelke, ki vsebujejo azbest, se označevanje v skladu s 3.1 opravi z: — oznako, trdno pritrjeno na izdelek, ki vsebuje azbest, — obeskom, trdno privezanim za tak izdelek, — neposrednim tiskom na izdelke, ali če zgoraj navedeno ni izvedljivo, kakor na primer pri majhni velikosti izdelka, neprimernih lastnosti izdelka ali nekaterih tehničnih težavah, s priložitvijo listka z oznakami v skladu s 3.1. |
|
5. |
Brez poseganja v predpise Skupnosti o varnosti in higieni pri delu oznake, pritrjene na izdelek, ki se lahko v okviru svoje uporabe predela ali obdela naprej, spremljajo ustrezna varnostna navodila za takšno predelavo ali obdelavo, zlasti pa naslednje: — uporabljajte, če je le mogoče, na prostem ali v dobro prezračevanem prostoru, — uporabljajte, če je le mogoče, ročno orodje ali orodje z nizkimi hitrostmi, po potrebi opremljeno z ustrezno napravo za odsesavanje prahu. Če se uporabijo orodja visoke hitrosti, morajo biti ta vedno opremljena s takšno napravo, — pred rezanjem ali vrtanjem navlažite, če je le mogoče, — navlažite prah in ga dajte v dobro zaprto posodo ter varno odstranite. |
|
6. |
Označevanje katerega koli izdelka, namenjenega uporabi v gospodinjstvu, ki ni zajet v točki 5 in ki bo verjetno med uporabo sproščal azbestna vlakna, vsebuje, če je potrebno, naslednje varnostno navodilo: „Pri obrabi zamenjajte“. |
|
7. |
Za označevanje izdelkov, ki vsebujejo azbest, se uporablja uradni jezik ali uradni jeziki države članice/držav članic, kjer se izdelek daje v promet. |
Dodatek 8
Vnos 43 – Azo barvila – seznam aromatskih aminov
Seznam aromatskih aminov
|
|
Število CAS |
Število indeks |
Število ES |
Snovi |
|
1 |
92-67-1 |
612-072-00-6 |
202-177-1 |
bifenil-4-ilamin 4-aminobifenil ksenilamin |
|
2 |
92-87-5 |
612-042-00-2 |
202-199-1 |
benzidin |
|
3 |
95-69-2 |
|
202-441-6 |
4-kloro-o-toluidin |
|
4 |
91-59-8 |
612-022-00-3 |
202-080-4 |
2-naftilamin |
|
5 |
97-56-3 |
611-006-00-3 |
202-591-2 |
o-aminoazotoluen 4-amino-2',3-dimetilazobenzen 4-o-tolilazo-o-toluidin |
|
6 |
99-55-8 |
|
202-765-8 |
5-nitro-o-toluidin |
|
7 |
106-47-8 |
612-137-00-9 |
203-401-0 |
4-kloranilin |
|
8 |
615-05-4 |
|
210-406-1 |
4-metoksi-m-fenilendiamin |
|
9 |
101-77-9 |
612-051-00-1 |
202-974-4 |
4,4'-metilendianilin 4,4'-diaminodifenilmetan |
|
10 |
91-94-1 |
612-068-00-4 |
202-109-0 |
3,3'-diklorobenzidin 3,3'-diklorobifenil-4,4'-ilendiamin |
|
11 |
119-90-4 |
612-036-00-X |
204-355-4 |
3,3'-dimetoksibenzidin o-dianisidin |
|
12 |
119-93-7 |
612-041-00-7 |
204-358-0 |
3,3'-dimetilbenzidin 4,4'-bi-o-toluidin |
|
13 |
838-88-0 |
612-085-00-7 |
212-658-8 |
4,4'-metilendi-o-toluidin |
|
14 |
120-71-8 |
|
204-419-1 |
6-metoksi-m-toluidin p-krezidin |
|
15 |
101-14-4 |
612-078-00-9 |
202-918-9 |
4,4'-metilen-bis-(2-kloro-anilin) 2,2'-dikloro-4,4'-metilen-dianilin |
|
16 |
101-80-4 |
|
202-977-0 |
4,4'-oksidianilin |
|
17 |
139-65-1 |
|
205-370-9 |
4,4'-tiodianilin |
|
18 |
95-53-4 |
612-091-00-X |
202-429-0 |
o-toluidin 2-aminotoluen |
|
19 |
95-80-7 |
612-099-00-3 |
202-453-1 |
4-metil-m-fenilendiamin |
|
20 |
137-17-7 |
|
205-282-0 |
2,4,5-trimetilanilin |
|
21 |
90-04-0 |
612-035-00-4 |
201-963-1 |
o-anizidin 2-metoksianilin |
|
22 |
60-09-3 |
611-008-00-4 |
200-453-6 |
4-amino azobenzen |
Dodatek 9
Vnos 43 – Azo barvila – seznam aromatskih aminov
Seznam azo barvil
|
|
Število CAS |
Število indeks |
Število ES |
Snovi |
|
1 |
Nerazporejeno Sestavina 1: Št. CAS: 118685-33-9 C39H23ClCrN7O12S.2Na Sestavina 2: C46H30CrN10O20S2.3Na |
611-070-00-2 |
405-665-4 |
Zmes: dinatrijevega(6-(4-anizidino)-3-sulfonato-2-(3,5-dinitro-2-oksidofenilazo)-1-naftolato)(1-(5-kloro-2-oksidofenilazo)-2-naftolato)kromata(1-); trinatrijevega bis(6-(4-anizidino)-3-sulfonato-2-(3,5-dinitro-2-oksidofenilazo)-1-naftolato)kromata(1-) |
Dodatek 10
Točka 43 – Azo barvila – Seznam preskusnih metod
Seznam preskusnih metod
|
Evropska organizacija za standardizacijo |
Sklic in naslov usklajenega standarda |
Sklic nadomeščenega standarda |
|
CEN |
EN ISO 17234-1:2010 Usnje – kemični preskusi za določanje nekaterih azo barvil v barvanih usnjenih izdelkih – del 1: določanje nekaterih aromatskih aminov, pridobljenih iz azo barvil |
CEN ISO/TS 17234:2003 |
|
CEN |
EN ISO 17234-2:2011 Usnje – kemični preskusi za določanje nekaterih azo barvil v barvanih usnjenih izdelkih – del 2: določanje 4-aminoazobenzena |
CEN ISO/TS 17234:2003 |
|
CEN |
EN 14362-1:2012 Tekstil – metode za določanje nekaterih aromatskih aminov, pridobljenih iz azo barvil – del 1: ugotavljanje uporabe nekaterih azo barvil, ki so dostopni z ekstrakcijo vlaken in brez nje |
EN 14362-1:2003 EN 14362-2:2003 |
|
CEN |
EN 14362-3:2012 Tekstil – metode za določanje nekaterih aromatskih aminov, pridobljenih iz azo barvil – del 3: ugotavljanje uporabe nekaterih azo barvil, ki lahko sproščajo 4-aminoazobenzen |
|
Dodatek 11
Vpisi od 28 do 30 – Odstopanja za določene snovi
|
Snovi |
Odstopanja |
| 1. (a) Natrijev perborat; perborova kislina, natrijeva sol; perborova kislina, natrijeva sol, monohidrat; natrijev peroksometaborat; perborova kislina (HBO(O2)), natrijeva sol, monohidrat; natrijev peroksoborat Št. CAS 15120-21-5; 11138-47-9; 12040-72-1; 7632-04-4; 10332-33-9 Št. ES 239-172-9; 234-390-0; 231-556-4 (b) Perborova kislina (H3BO2(O2)), mononatrijeva sol, trihidrat; perborova kislina, natrijeva sol, tetrahidrat; perborova kislina (HBO(O2)), natrijeva sol, tetrahidrat; natrijev peroksoborat heksahidrat; Št. CAS 13517-20-9; 37244-98-7; 10486-00-7 Št. ES 239-172-9; 234-390-0; 231-556-4 |
Detergenti iz Uredbe (ES) št. 648/2004 (1) Evropskega parlamenta in Sveta. Odstopanje se uporablja od 1. junija 2013. |
|
(1) UL L 104, 8.4.2004, str. 1. |
|
( 1 ) UL C 112, 30.4.2004, str. 92 in UL C 294, 25.11.2005, str. 38.
( 2 ) UL C 164, 5.7.2005, str. 78.
( 3 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. novembra 2005 (UL C 280 E, 18.11.2006, str. 303), Skupno stališče Sveta z dne 27. junija 2006 (UL C 276 E, 14.11.2006, str. 1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 18. decembra 2006.
( 4 ) UL 196, 16.8.1967, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/73/ES (UL L 152, 30.4.2004, str. 1).
( 5 ) UL L 262, 27.9.1976, str. 201. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/139/ES (UL L 384, 29.12.2006, str. 94).
( 6 ) UL L 200, 30.7.1999, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/8/ES (UL L 19, 24.1.2006, str. 12).
( 7 ) UL L 84, 5.4.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
( 8 ) UL L 158, 30.4.2004, str. 50.
( 9 ) UL L 131, 5.5.1998, str. 11.
( 10 ) UL L 262, 27.9.1976, str. 169. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/1/ES (UL L 25, 1.2.2007, str. 9).
( 11 ) UL L 358, 18.12.1986, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 230, 16.9.2003, str. 32).
( 12 ) UL L 50, 20.2.2004, str. 44.
( 13 ) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
( 14 ) UL L 136, 30.4.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1901/2006 (UL L 378, 27.12.2006, str. 1).
( 15 ) UL L 31, 1.2.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 575/2006 (UL L 100, 8.4.2006, str. 3).
( 16 ) UL C 218, 13.9.2003, str. 1.
( 17 ) UL L 41, 14.2.2003, str. 26.
( 18 ) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.
( 19 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
( 20 ) Direktiva Komisije 91/155/EGS z dne 5. marca 1991 o opredelitvi in določitvi podrobne ureditve sistema posebnih informacij za nevarne pripravke pri izvajanju člena 10 Direktive Sveta 88/379/EGS (UL L 76, 22.3.1991, str. 35). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/58/ES (UL L 212, 7.8.2001, str. 24).
( 21 ) Direktiva Komisije 93/67/EGS z dne 20. julija 1993 o določitvi načel za ocenjevanje tveganja za človeka in okolje v zvezi s snovmi, prijavljenimi v skladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS (UL L 227, 8.9.1993, str. 9).
( 22 ) Direktiva Komisije 93/105/ES z dne 25. novembra 1993 o določitvi Priloge VII D, ki vsebuje informacije, potrebne za tehnično dokumentacijo iz člena 12 sedmič spremenjene Direktive Sveta 67/548/EGS (UL L 294, 30.11.1993, str. 21).
( 23 ) Direktiva Komisije 2000/21/ES z dne 25. aprila 2000 o seznamu zakonodaje Skupnosti iz pete alinee člena 13(1) Direktive Sveta 67/548/EGS (UL L 103, 28.4.2000, str. 70).
( 24 ) Uredba Komisije (ES) št. 1488/94 z dne 28. junija 1994 o določitvi načel za ocenjevanje tveganja, ki ga obstoječe snovi predstavljajo za ljudi in okolje v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93 (UL L 161, 29.6.1994, str. 3).
( 25 ) UL C 364, 18.12.2000, str. 1.
( 26 ) UL L 159, 29.6.1996, str. 1.
( 27 ) UL L 114, 27.4.2006, str. 9.
( 28 ) UL L 183, 29.6.1989, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
( 29 ) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).
( 30 ) UL L 327, 22.12.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena s Sklepom št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).
( 31 ) UL L 311, 28.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/28/ES (UL L 136, 30.4.2004, str. 58).
( 32 ) UL L 311, 28.11.2001, str. 67. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1901/2006.
( 33 ) UL L 40, 11.2.1989, str. 27. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
( 34 ) UL L 184, 15.7.1988, str. 61. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
( 35 ) UL L 84, 27.3.1999, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2006/253/ES (UL L 91, 29.3.2006, str. 48).
( 36 ) UL L 268, 18.10.2003, str. 29. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 378/2005 (UL L 59, 5.3.2005, str. 8).
( 37 ) UL L 213, 21.7.1982, str. 8. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/116/ES (UL L 379, 24.12.2004, str. 81).
( 38 ) UL L 124, 20.5.2003, str. 36.
( 39 ) UL L353, 31.12.2008, str. 1.
( 40 ) UL L 338, 13.11.2004, str. 4.
( 41 ) Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/136/ES (UL L 349, 12.12.2006, str. 42).
( 42 ) Uredba Komisije (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 366, 15.12.1992, str. 10). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2266/2000 (UL L 259, 13.10.2000, str. 27).
( 43 ) Uredba Komisije (ES) št. 703/2001 z dne 6. aprila 2001 o določitvi aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih, ki bodo ocenjeni v drugi fazi delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS, in o reviziji seznama imenovanih držav članic poročevalk za te snovi (UL L 98, 7.4.2001, str. 6).
( 44 ) Uredba Komisije (ES) št. 1490/2002 z dne 14. avgusta 2002 o nadaljnjih podrobnih pravilih za izvajanje tretje faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 224, 21.8.2002, str. 23). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1744/2004 (UL L 311, 8.10.2004, str. 23).
( 45 ) Odločba Komisije 2003/565/ES z dne 25. julija 2003 o podaljšanju roka, predvidenega v členu 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 192, 31.7.2003, str. 40).
( 46 ) UL L 123, 24.4.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/140/ES (UL L 414, 30.12.2006, str. 78).
( 47 ) UL L 307, 24.11.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1849/2006 (UL L 355, 15.12.2006, str. 63).
( 48 ) UL L 350, 28.12.1998, str. 58. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
( 49 ) UL L 189, 20.7.1990, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
( 50 ) UL L 169, 12.7.1993, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
( 51 ) UL L 331, 7.12.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
( 52 ) UL L 158, 30.4.2004, str. 7. Popravek objavljen v UL L 229, 29.6.2004, str. 5. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1195/2006 (UL L 217, 8.8.2006, str. 1).
( 53 ) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).
( 54 ) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.
( 55 ) UL L 136, 31.5.1999, str. 15.
( 56 ) UL 17, 6.10.1958, str. 385/58. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 920/2005 (UL L 156, 18.6.2005, str. 3).
( 57 ) UL L 63, 6.3.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 777/2006 (UL L 136, 24.5.2006, str. 9).
( 58 ) Na splošno velja, da kolikor izčrpnejši so podatki in kolikor daljši je test, toliko manjša je stopnja negotovosti in velikost dejavnika ocenjevanja. Dejavnik ocenjevanja 1 000 se uporablja tipično za najmanjšo od treh kratkotrajnih vrednosti L(E)C50, pridobljenih iz vrst, ki predstavljajo različne trofične ravni, in dejavnik 10 za najnižjo od treh dolgoročnih vrednosti NOEC, pridobljenih iz vrst, ki predstavljajo različne trofične ravni.
( 59 ) MARPOL – Konsolidirana izdaja 2006, London, IMO 2007, ISBN 978-92-801-4216-7.
( 60 ) Kodeks IBC, izdaja 2007, London, IMO 2007, ISBN 978-92-801-4226-6.
( 61 ) Direktiva Sveta z dne 20. decembra 1979 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, in o razveljavitvi direktive 71/354/EGS (UL L 39, 15.2.1980, str. 40).
( 62 ) Sklep Komisije 2014/113/EU z dne 3. marca 2014 o ustanovitvi Znanstvenega odbora za omejitve poklicne izpostavljenosti kemičnim snovem in o razveljavitvi Sklepa 95/320/ES (UL L 62, 4.3.2014, str. 18).
( 63 ) Direktiva Sveta z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo (UL L 399, 30.12.1989, str. 18).
( 64 ) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
( 65 ) Združeni narodi, Gospodarska komisija za Evropo, različica je v uporabi od 1. januarja 2015, ISBN-978-92-1-139149-7.
( 66 ) Priloga 1 Dodatka B (Enotna pravila za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga)Konvencije o mednarodnem železniškem prometu, različica z učinkom od 1. januarja 2009.
( 67 ) Različica, kot je bila revidirana, v veljavi od 1. januarja 2007.
( 68 ) Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).
( 69 ) Mednarodna pomorska organizacija, izdaja 2006, ISBN 978-92-8001-4214-3.
( 70 ) IATA, izdaja 2007–2008.
( 71 ) MEPC.2/Okrožnica, Začasna kategorizacija tekočih snovi, različica 19, v veljavi s 17. decembrom 2013.
( 72 ) Uredba (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (UL L 286, 31.10.2009, str. 1).
( 73 ) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 7).
( 74 ) Uredba (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (UL L 201, 27.7.2012, str. 60).
( 75 ) Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L 10, 14.1.1997, str. 13).
( 76 ) Ta priloga velja za izdelovalce izdelkov, ki morajo izdelke registrirati v skladu s členom 7, in za druge uporabnike na nižji stopnji, ki morajo izvajati testiranja po tej uredbi, z ustreznimi prilagoditvami.
( 77 ) Opomba: prav tako se uporabljajo pogoji, pod katerimi se določen test ne zahteva, ki so določeni v ustreznih testnih metodah v uredbi Komisije o testnih metodah, kakor je določeno v členu 13(3), ter se v stolpcu 2 ponovno ne navajajo.
( 78 ) Ta priloga velja za izdelovalce izdelkov, ki morajo izdelke registrirati v skladu s členom 7, in za druge uporabnike na nižji stopnji, ki morajo izvajati teste po tej uredbi, z ustreznimi prilagoditvami.
( 79 ) Opomba: prav tako se uporabljajo pogoji, pod katerimi se določen test ne zahteva, ki so določeni v ustreznih testnih metodah v uredbi Komisije o testnih metodah, kakor je določeno v členu 13(3), ter se v stolpcu 2 ponovno ne navajajo.
( 80 ) Ta priloga velja za izdelovalce izdelkov, ki morajo izdelke registrirati v skladu s členom 7, in za druge uporabnike na nižji stopnji, ki morajo izvajati teste po tej uredbi, z ustreznimi prilagoditvami.
( 81 ) Opomba: prav tako se uporabljajo pogoji, pod katerimi se določen test ne zahteva, ki so določeni v ustreznih testnih metodah v uredbi Komisije o testnih metodah, kakor je določeno v členu 13(3), ter se v stolpcu 2 ponovno ne navajajo.
( 82 ) Ta priloga velja za izdelovalce izdelkov, ki morajo izdelke registrirati v skladu s členom 7, in za druge uporabnike na nižji stopnji, ki morajo izvajati teste po tej uredbi, z ustreznimi prilagoditvami.
( 83 ) Opomba: prav tako se uporabljajo pogoji, pod katerimi se določen test ne zahteva, ki so določeni v ustreznih testnih metodah v uredbi Komisije o testnih metodah, kakor je določeno v členu 13(3), ter se v stolpcu 2 ponovno ne navajajo.
( 84 ) Za namen pododstavka 3.2(a)(ii) in brez poseganja v stolpec 2 oddelka 8.7 prilog IX in X se šteje, da DNEL, pridobljena s presejalnim testom strupenosti za razmnoževanje/razvoj, ni primerna utemeljitev za opustitev študije strupenosti za prenatalni razvoj ali dvogeneracijske študije strupenosti za razmnoževanje. Za namen pododstavka 3.2(a)(ii) in brez poseganja v stolpec 2 oddelka 8.6 prilog IX in X se šteje, da DNEL, pridobljena z 28-dnevno študijo strupenosti pri ponovljenih odmerkih, ni primerna utemeljitev za opustitev 90-dnevne študije strupenosti pri ponovljenih odmerkih.