This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02006R1881-20140401
Commission Regulation (EC) No 1881/2006 of 19 December 2006 setting maximum levels for certain contaminants in foodstuffs (Text with EEA relevance)
Consolidated text: Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (Besedilo velja za EGP)
Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (Besedilo velja za EGP)
2006R1881 — SL — 01.04.2014 — 011.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, p.5) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 255 |
14 |
29.9.2007 |
||
|
L 160 |
20 |
19.6.2008 |
||
|
L 173 |
6 |
3.7.2008 |
||
|
L 35 |
7 |
6.2.2010 |
||
|
L 50 |
8 |
27.2.2010 |
||
|
L 111 |
3 |
30.4.2011 |
||
|
L 215 |
4 |
20.8.2011 |
||
|
L 320 |
15 |
3.12.2011 |
||
|
L 320 |
18 |
3.12.2011 |
||
|
L 75 |
5 |
15.3.2012 |
||
|
L 176 |
43 |
6.7.2012 |
||
|
L 313 |
14 |
13.11.2012 |
||
|
L 289 |
56 |
31.10.2013 |
||
|
L 67 |
3 |
7.3.2014 |
||
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1881/2006
z dne 19. decembra 2006
o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih
(Besedilo velja za EGP)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani ( 1 ) in zlasti člena 2(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 466/2001 z dne 8. marca 2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih ( 2 ) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ponovno je treba spremeniti mejne vrednosti nekaterih onesnaževal, da se upoštevajo nove informacije in razvoj Codex Alimentarius. Hkrati je treba besedilo pojasniti, kadar je to primerno. Uredbo (ES) št. 466/2001 je zato treba nadomestiti. |
|
(2) |
Za varovanje javnega zdravja je bistveno, da ohranimo takšne vrednosti onesnaževal, ki so toksikološko sprejemljive. |
|
(3) |
Glede na razlike med zakoni držav članic in posledično tveganje izkrivljanja konkurence so za nekatera onesnaževala potrebni ukrepi Skupnosti, da bi se zagotovila enotnost trga ob upoštevanju načela sorazmernosti. |
|
(4) |
Mejne vrednosti je treba določiti tako strogo, da jih je še mogoče razumsko doseči z uporabo dobrih kmetijskih, ribiških in proizvodnih praks ter ob upoštevanju tveganja, povezanega z uživanjem živil. V primeru onesnaževal, ki veljajo za genotoksične rakotvorne snovi ali če se sedanja izpostavljenost prebivalstva ali ranljivih skupin prebivalstva približa sprejemljivemu vnosu ali ga preseže, morajo biti mejne vrednosti tako nizko določene, da jih je še mogoče razumno doseči (ALARA načelo). Taki pristopi zagotavljajo, da nosilci živilske dejavnosti uporabljajo ukrepe za čim bolj učinkovito preprečevanje in zmanjševanje onesnaženosti za varovanje javnega zdravja. Ob tem je za varovanje zdravja dojenčkov in majhnih otrok, ki so občutljiva skupina, primerno določiti najnižje mejne vrednosti, ki jih je mogoče doseči s strogo izbiro surovin, ki se uporabljajo v proizvodnji živil za dojenčke in majhne otroke. Ta stroga izbira surovin je primerna tudi za proizvodnjo nekaterih posebnih živil, kot so otrobi, za neposredno prehrano ljudi. |
|
(5) |
Da se dovoli uporaba mejnih vrednosti za sušena, razredčena, predelana ali sestavljena živila, za katera niso bile določene posebne mejne vrednosti Skupnosti, morajo nosilci živilske dejavnosti zagotoviti posebne faktorje koncentracije in razredčenja, vključno z ustreznimi eksperimentalnimi podatki, ki upravičujejo predlagani faktor. |
|
(6) |
Za učinkovito varovanje javnega zdravja se proizvodi z onesnaževali, ki presegajo mejne vrednosti, ne smejo dati v promet kot taki ali pomešani z drugimi živili ali uporabljeni kot sestavina v drugih živilih. |
|
(7) |
Priznano je, da sortiranje ali drugi načini mehanske obdelave omogočajo zmanjšanje vsebnosti aflatoksinov v zemeljskih oreških, lupinarjih, suhem sadju in koruzi. Da bi zmanjšali vplive na dajanje teh živil v promet, je priporočljivo dopustiti višjo vsebnost aflatoksinov v tistih izdelkih, ki niso namenjeni neposredni prehrani ljudi ali so uporabljeni kot sestavina živil. V teh primerih se morajo mejne vrednosti aflatoksinov določiti ob upoštevanju učinkovitosti zgoraj omenjenih načinov za zmanjšanje vsebnosti aflatoksina v zemeljskih oreških, lupinarjih, suhem sadju in koruzi na vrednosti pod mejnimi vrednostmi, določenimi za proizvode, ki so namenjeni neposredni prehrani ljudi ali se uporabljajo kot sestavina živil. |
|
(8) |
Za zagotovitev učinkovitega uveljavljanja mejnih vrednosti za nekatera onesnaževala v nekaterih živilih je za te primere primerno zagotoviti ustrezne določbe o označevanju. |
|
(9) |
V nekaterih državah članicah je zaradi podnebnih razmer težko zagotoviti, da se ne presežejo mejne vrednosti za svežo zeleno solato in svežo špinačo. Tem državam članicam je treba za začasno časovno obdobje omogočiti, da še naprej dovoljujejo dajanje v promet sveže zelene solate in sveže špinače, gojene za prehrano na njihovem ozemlju in z vsebnostjo nitratov, ki presega mejne vrednosti. Pridelovalci zelene solate in špinače v državah članicah, ki so dale zgoraj omenjena dovoljenja, morajo z dobrimi kmetijskimi praksami, ki se priporočajo na nacionalni ravni, postopoma spremeniti načine kmetovanja. |
|
(10) |
Nekatere vrste rib iz baltiške regije lahko vsebujejo visoke vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov (PCB). Velik delež teh vrst rib iz baltiške regije ne bo v skladu z mejnimi vrednostmi in bi zato bile izključene iz prehrane. Obstajajo podatki, da bi izključitev rib iz prehrane lahko imela negativne učinke na zdravje v baltiški regiji. |
|
(11) |
Na Švedskem in Finskem deluje sistem, ki lahko zagotovi, da so potrošniki v celoti obveščeni o prehranskih priporočilih glede omejitev porabe rib opredeljenih občutljivih skupin prebivalstva iz baltiške regije, da bi se izognili morebitnemu zdravstvenemu tveganju. Za Finsko in Švedsko je zato primerno za določeno časovno obdobje odobriti odstopanje pri dajanju v promet nekaterih vrst rib iz baltiške regije, namenjene prehrani na njunem ozemlju ter z vsebnostjo dioksinov in dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov, ki je višja od določene v tej uredbi. Izvesti je treba potrebne ukrepe za zagotovitev, da se ribe in ribiški proizvodi, ki niso v skladu z mejnimi vrednostmi, ne dajejo v promet v drugih državah članicah. Finska in Švedska vsako leto sporočita Komisiji rezultate spremljanja vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB v ribah iz baltiške regije ter ukrepe, sprejete za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi dioksinom in dioksinom podobnim PCB iz baltiške regije. |
|
(12) |
Za zagotovitev enotnega določanja mejnih vrednosti morajo pristojni organi v celotni Skupnosti uporabljati enaka merila vzorčenja in enaka merila izvedbe analize. Pomembno je tudi enotno poročanje o rezultatih analize ter njihova enotna razlaga. Ukrepi v zvezi z vzorčenjem in analizo iz te uredbe zagotavljajo enotne predpise v zvezi s poročanjem in razlago. |
|
(13) |
Za nekatera onesnaževala morajo države članice in zainteresirane strani spremljati vrednosti in poročati o njih, poročati pa morajo tudi o napredku v zvezi z uporabo preventivnih ukrepov, da bo Komisija lahko ocenila potrebo po spremembi veljavnih ukrepov ali sprejela dodatne ukrepe. |
|
(14) |
Vse mejne vrednosti, sprejete na ravni Skupnosti, se lahko ponovno pregledajo ob upoštevanju novih znanstvenih in tehničnih dognanj ter izboljšav na področju dobrih kmetijskih, ribiških in proizvodnih praks. |
|
(15) |
Otrobi in kalčki se lahko dajejo v promet za neposredno prehrano ljudi, zato je primerno določiti mejno vrednost deoksinivalenola in zearalenona v teh izdelkih. |
|
(16) |
Codex Alimentarius je nedavno določil mejno vrednost svinca v ribah, ki jo je sprejela Skupnost. Zato je primerno spremeniti sedanje določbe o svincu v ribah. |
|
(17) |
Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora ( 3 ) opredeljuje živila živalskega izvora, zato je treba besedilo v zvezi z živili živalskega izvora v nekaterih primerih spremeniti v skladu s terminologijo iz navedene uredbe. |
|
(18) |
Zagotoviti je treba, da se mejne vrednosti ne uporabljajo za živila, ki so bila zakonito dana v promet Skupnosti pred datumom začetka veljavnosti teh mejnih vrednosti. |
|
(19) |
Zelenjava je glavni vir vnosa nitratov v človeško telo. Znanstveni odbor za hrano je v mnenju z dne 22. septembra 1995 ( 4 ) navedel, da je skupni vnos nitratov običajno precej pod dopustnim dnevnim vnosom 3,65 mg/kg telesne teže (TT). Vseeno je priporočil nadaljevanje prizadevanj za zmanjšanje izpostavljenosti nitratom s hrano in vodo. |
|
(20) |
Ker podnebne razmere zelo vplivajo na vrednosti nitratov v nekaterih vrstah zelenjave, kot sta zelena solata in špinača, je treba določiti različne mejne vrednosti nitratov za posamezen letni čas. |
|
(21) |
Znanstveni odbor za hrano je v mnenju z dne 23. septembra 1994 navedel, da so aflatoksini genotoksične rakotvorne snovi ( 5 ). Na podlagi tega mnenja je primerno omejiti skupno vsebnost aflatoksinov v hrani (vsota aflatoksinov B1, B2, G1 in G2) in vsebnost aflatoksina B1 samega, ki je najbolj strupena sestavina. Glede na razvoj postopkov analize je treba razmisliti o morebitnem znižanju sedanje mejne vrednosti aflatoksina M1, ki je v živilih za dojenčke in majhne otroke. |
|
(22) |
Znanstveni odbor za hrano je v zvezi z ohratoksinom A (OTA) 17. septembra 1998 ( 6 ) sprejel znanstveno mnenje. V okviru Direktive Sveta 93/5/EGS z dne 25. februarja 1993 o pomoči Komisiji in sodelovanju držav članic pri znanstvenem proučevanju vprašanj v zvezi z živili ( 7 ) (SCOOP) je bila izvedena ocena vnosa OTA s hrano pri prebivalstvu Skupnosti ( 8 ). Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je na zahtevo Komisije, ob upoštevanju novih znanstvenih spoznanj, sprejela in posodobila znanstveno mnenje v zvezi z OTA v hrani z dne 4. aprila 2006 ( 9 ) in določila sprejemljiv tedenski vnos (TWI) 120 ng/kg TT. |
|
(23) |
Na podlagi teh mnenj je primerno določiti mejne vrednosti za žita, žitne proizvode, suho grozdje, praženo kavo, vino, grozdni sok ter živila za dojenčke in majhne otroke, ki bistveno prispevajo k splošni izpostavljenosti ljudi OTA ali izpostavljenosti občutljivih skupin potrošnikov, kot so otroci. |
|
(24) |
Za primerno določitev mejne vrednosti OTA v živilih, kot so suho sadje, razen suhega grozdja, kakav in kakavovi proizvodi, začimbe, mesni izdelki, surova kava, pivo in sladki koren, ter pregled obstoječih mejnih vrednosti, zlasti za OTA v suhem grozdju in grozdnem soku, se bo upoštevalo nedavno mnenje EFSA. |
|
(25) |
Znanstveni odbor za hrano je na seji 8. marca 2000 odobril začasni najvišji sprejemljiv dnevni vnos (PMTDI) 0,4 μg/kg TT za patulin ( 10 ). |
|
(26) |
Leta 2001 je bila izvedena naloga SCOOP „Ocena vnosa patulina s hrano pri prebivalstvu držav članic EU“ v okviru Direktive št. 93/5/EGS ( 11 ). |
|
(27) |
Na podlagi te ocene in ob upoštevanju PMTDI morajo biti določene mejne vrednosti patulina v nekaterih živilih, da se zaščiti potrošnike pred nesprejemljivim onesnaženjem. Te mejne vrednosti je treba pregledati in, če je potrebno, zmanjšati ob upoštevanju novega znanstvenega in tehnološkega znanja ter izvajanja Priporočila Skupnosti 2003/598/ES z dne 11. avgusta 2003 o preprečevanju in zmanjševanju prisotnosti patulina v jabolčnem soku in sestavinah jabolčnega soka v drugih pijačah ( 12 ). |
|
(28) |
Znanstveni odbor za hrano je v zvezi s toksini iz rodu Fusarium sprejel veliko mnenj, v katerih decembra 1999 ocenjuje deoksinivalenol ( 13 ) in določa sprejemljiv dnevni vnos (TDI) 1 μg/kg TT, junija 2000 zearalenon ( 14 ) in določa začasen TDI 0,2 μg/kg TT, oktobra 2000 fumonizin ( 15 ) (posodobljeno aprila 2003) ( 16 ) in določa TDI 2 μg/kg TT, oktobra 2000 nivalenol ( 17 ) in določa začasen TDI 0,7 μg/kg TT, maja 2001 toksina T-2 in HT-2 ( 18 ) in določa skupni začasni TDI 0,06 μg/kg TT ter februarja 2002 trihotecene kot skupino ( 19 ). |
|
(29) |
V okviru Direktive 93/5/EGS je bila septembra 2003 ( 20 ) izvedena in dokončana naloga SCOOP „Zbiranje podatkov o prisotnosti toksinov iz rodu Fusarium v hrani in ocena vnosa teh toksinov s hrano pri prebivalstvu držav članic EU“. |
|
(30) |
Na podlagi znanstvenih mnenj in ocene vnosa s hrano je primerno določiti mejne vrednosti za deoksinivalenol, zearalenon in fumonizine. Rezultati nadzornega spremljanja nedavnih žetev v zvezi s fumonizini kažejo, da so lahko koruza in koruzni proizvodi zelo onesnaženi s fumonizini, zato je primerno sprejetje ukrepov za preprečevanje vnosa tako nesprejemljivo zelo onesnažene koruze in koruznih proizvodov v prehranjevalno verigo. |
|
(31) |
Ocene vnosa prikazujejo, da prisotnost toksinov T-2 in HT-2 lahko negativno vpliva na javno zdravje. Zato je razvoj zanesljive in občutljive metode ter zbiranje več podatkov o prisotnosti in več preiskav/raziskav dejavnikov, povezanih s prisotnostjo toksinov T-2 in HT-2 v žitu in žitnih proizvodih, zlasti v ovsu in ovsenih proizvodih, nujno in zelo prednostno. |
|
(32) |
Zaradi soprisotnosti ni nujno upoštevati posebnih ukrepov za 3-acetil deoksinivalenol, 15-acetil deoksinivalenol in fumonizin B3, ker bi možni ukrepi v zvezi z zlasti deoksinivalenolom in fumonizinom B1 in B2 zaščitili ljudi pred nesprejemljivo izpostavljenostjo 3-acetil deoksinivalenolu, 15-acetil deoksinivalenolu in fumonizinu B3. Enako velja za nivalenol, pri katerem se lahko opazi določena stopnja soprisotnosti z deoksinivalenolom. Razen tega je izpostavljenost ljudi nivalenolu ocenjena za bistveno nižja od t-TDI. Ostali trihoteceni iz zgoraj omenjene naloge SCOOP, kot so 3-acetil deoksinivalenol, 15-acetil deoksinivalenol, fusarenon-X, T2-triol, diacetoksiscirpenol, neosolaniol, monoacetoksiscirpenol in verucol, po omejenih razpoložljivih informacijah niso prisotni v velikem obsegu, njihove vrednosti pa so večinoma nizke. |
|
(33) |
Podnebne razmere med rastjo, zlasti med cvetenjem, imajo velik vpliv na vsebnost toksina iz rodu Fusarium. Vseeno lahko dobre kmetijske prakse, pri katerih so dejavniki tveganja zmanjšani na najnižjo možno raven, do neke stopnje preprečijo onesnaženost z glivo Fusarium. Priporočilo Komisije 2006/583/ES z dne 17. avgusta 2006 o preprečevanju in zmanjševanju prisotnosti toksinov iz rodu Fusarium v žitu in žitnih izdelkih ( 21 ) vsebuje splošna načela za preprečevanje in zmanjševanje onesnaženosti s toksini iz rodu Fusarium (zearalenon, fumonizini in trihoteceni) v žitih, ki se morajo uporabljati ob upoštevanju nacionalnega kodeksa ravnanja na podlagi teh načel. |
|
(34) |
Mejne vrednosti toksinov iz rodu Fusarium morajo biti določene za nepredelana žita, ki so dana v promet za prvo stopnjo predelave. Postopki čiščenja, ločevanja in sušenja niso obravnavani kot prva stopnja predelave, če jedro zrna ni mehansko obdelano. Luščenje se šteje za prvo stopnjo predelave. |
|
(35) |
Ker je lahko stopnja, do katere se toksini iz rodu Fusarium v nepredelanih žitih odstranijo s čiščenjem in predelavo, različna, je primerno določiti mejne vrednosti za žitne izdelke za končne potrošnike ter za glavne sestavine živil, dobljene iz žit, da se tako dobi zakonodaja za zagotovitev varstva javnega zdravja, ki jo je mogoče izvajati. |
|
(36) |
Za koruzo še niso natančno znani vsi dejavniki, vpleteni v nastajanje toksinov iz rodu Fusarium, zlasti zearalenona ter fumonizinov B1 in B2. Zato je odobreno časovno obdobje, da se nosilcem živilske dejavnosti v verigi žita omogoči izvajanje raziskav o virih nastajanja teh mikotoksinov in ugotavljanju upravljalnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti za čim bolj učinkovito preprečevanje njihove prisotnosti. Mejne vrednosti, ki temeljijo na zdaj dostopnih podatkih o prisotnosti, naj bi se začele uporabljati leta 2007, če pred tem niso določene posebne mejne vrednosti, ki temeljijo na novih informacijah o prisotnosti in nastajanju. |
|
(37) |
Glede na nižje ravni onesnaženosti toksinov iz rodu Fusarium, najdenih v rižu, ni predlaganih mejnih vrednosti za riž ali riževe proizvode. |
|
(38) |
Pregled mejnih vrednosti za deoksinivalenol, zearalenon, fumonizin B1 in B2 ter primernost določitve mejne vrednosti za toksina T-2 in HT-2 v žitih in žitnih izdelkih je treba obravnavati do 1. julija 2008, ob upoštevanju novih znanstvenih in tehnoloških spoznanj v zvezi s temi toksini v hrani. |
|
(39) |
Znanstveni odbor za hrano je v zvezi s svincem 19. junija 1992 sprejel mnenje ( 22 ), v katerem je odobril začasen sprejemljiv tedenski vnos 25 μg/kg TT, ki ga je leta 1986 predlagala Svetovna zdravstvena organizacija. Znanstveni odbor za hrano je v mnenju sklenil, da povprečna vrednost v živilih ni vzrok za takojšno skrb. |
|
(40) |
V okviru Direktive 93/5/EGS je bila leta 2004 izvedena naloga SCOOP 3.2.11 „Ocena izpostavljenosti prebivalstva držav članic EU arzenu, kadmiju, svincu in živemu srebru s hrano“ ( 23 ). Na podlagi te ocene in mnenja, ki ga je predložil Znanstveni odbor za hrano, je primerno sprejeti ukrepe za čim večje zmanjšanje prisotnosti svinca v hrani. |
|
(41) |
Znanstveni odbor za hrano je v zvezi s kadmijem v mnenju z dne 2. junija 1995 ( 24 ) odobril začasen sprejemljiv tedenski vnos 7 μg/kg TT in priporočil večja prizadevanja za zmanjšanje izpostavljenosti kadmiju s hrano, ker so živila glavni vir vnosa kadmija v človeško telo. Ocena izpostavljenosti s hrano je bila izvedena v nalogi SCOOP 3.2.11. Glede na to oceno in mnenje, ki ga je predložil Znanstveni odbor za hrano, je primerno sprejeti ukrepe za čim večje zmanjšanje prisotnosti kadmija v hrani. |
|
(42) |
EFSA je 24. februarja 2004 sprejela mnenje o živem srebru in metil živem srebru v hrani ( 25 ) ter odobrila začasen sprejemljiv tedenski vnos 1,6 μg/kg TT. Metil živo srebro je najbolj skrb vzbujajoča kemična oblika in lahko tvori več kot 90 % celotnega živega srebra v ribah in morskih sadežih. Ob upoštevanju rezultata naloge SCOOP 3.2.11 je EFSA ugotovila, da so vrednosti živega srebra v živilih, razen v ribah in morskih sadežih, manj zaskrbljujoče. Oblike živega srebra, prisotnega v drugih živilih, večinoma niso metil živo srebro, zato veljajo za manj tvegane. |
|
(43) |
Razen določanja mejnih vrednosti metil živega srebra je ciljno svetovanje potrošnikom ustrezen pristop k zaščiti ranljivih skupin prebivalstva. Zato je na spletni strani Generalnega direktorata Evropske komisije za zdravje in varstvo potrošnikov na voljo informativno obvestilo o metil živem srebru v ribah in ribiških proizvodih ( 26 ). Tudi več držav članic je izdalo nasvete v zvezi s tem vprašanjem, ki je pomembno za prebivalstvo. |
|
(44) |
Znanstveni odbor je v mnenju z dne 12. decembra 2001 ( 27 ) ugotovil, da lahko vsebnost anorganskega kositra 150 mg/kg v pijačah v pločevinkah in vsebnost 250 mg/kg v drugih živilih v pločevinkah pri posameznikih povzroči draženje želodca. |
|
(45) |
Da bi zaščitili javno zdravje pred takšnim zdravstvenim tveganjem, je treba določiti mejne vrednosti za anorganski kositer v živilih v pločevinkah in pijači v pločevinkah. Dokler ni na voljo podatkov o občutljivosti dojenčkov in majhnih otrok na anorganski kositer v živilih, je treba iz preventivnih razlogov zaščititi zdravje te ranljive skupine prebivalstva in določiti nižje mejne vrednosti. |
|
(46) |
Znanstveni odbor za hrano je 30. maja 2001 sprejel znanstveno mnenje v zvezi s 3-monokloropropan-1,2-diolom (3-MCPD) v hrani ( 28 ), ki posodablja mnenje z dne 16. decembra 1994 ( 29 ) na podlagi novih znanstvenih spoznanj, ter določil sprejemljiv dnevni vnos (TDI) 2 μg/kg TT za 3-MCPD. |
|
(47) |
V okviru Direktive 93/5/EGS je bila junija 2004 ( 30 ) izvedena in dokončana naloga SCOOP „Zbiranje in primerjava podatkov o vrednosti 3-monokloropropan-1,2-diola (3-MCPD) in sorodnih snovi v živilih“. K vnosu 3-MCPD s hrano so najbolj prispevali sojina omaka in izdelki na osnovi sojine omake. Nekatera druga živila, ki se uživajo v večjih količinah, kot so kruh in rezanci, so v nekaterih državah tudi bistveno prispevala k vnosu 3-MCPD s hrano zaradi velikih količin uživanja in ne zaradi visokih vrednosti 3-MCPD, prisotnega v teh živilih. |
|
(48) |
V skladu s tem morajo biti mejne vrednosti določene za 3-MCPD v hidroliziranem rastlinskem proteinu (HVP) in sojini omaki, ob upoštevanju tveganja, povezanega z uživanjem teh živil. Države članice morajo preveriti navzočnost 3-MCPD tudi v drugih živilih, da bo mogoče pretehtati potrebo po določitvi mejnih vrednosti še za druga živila. |
|
(49) |
Znanstveni odbor za hrano je 30. maja 2001 sprejel mnenje o dioksinih in dioksinom podobnih PCB v hrani ( 31 ), ki posodablja mnenje z dne 22. novembra 2000 ( 32 ) o določanju sprejemljivega tedenskega vnosa (TWI) 14 pg toksičnega ekvivalenta Svetovne zdravstvene organizacije (WHO-TEQ)/kg TT za dioksine in dioksinom podobne PCB. |
|
(50) |
Dioksini, kot so navedeni v tej uredbi, zajemajo skupino 75 vrst polikloriranih dibenzo-p-dioksinov (PCDD) in 135 vrst polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), od katerih je 17 toksikološko pomembnih. Poliklorirani bifenili (PCB) so skupina 209 različnih sorodnih spojin, ki jih lahko razdelimo na dve skupini glede na njihove toksikološke lastnosti: 12 sorodnih spojin kaže podobne toksikološke lastnosti kot dioksini, in se zato pogosto imenujejo dioksinom podobni PCB. Ostali PCB ne kažejo dioksinom podobne strupenosti vendar imajo drugačen toksikološki profil. |
|
(51) |
Vsaka spojina iz skupine dioksinov ali dioksinom podobnih PCB ima drugačno stopnjo strupenosti. Za določitev strupenosti teh različnih sorodnih spojin je bil uveden pojem faktorji toksične ekvivalence (TEF), da bi se omogočila ocena nevarnosti in regulativni nadzor. To pomeni, da se analitični rezultati v zvezi z vsemi posameznimi spojinami dioksinov in dioksinom podobnimi spojinami PCB, ki so toksikološko pomembne, izrazijo z izmerljivo enoto, in sicer z ekvivalentom toksičnosti TCDD (TEKV). |
|
(52) |
Ocene izpostavljenosti, ob upoštevanju naloge SCOOP „Ocena izpostavljenosti prebivalstva držav članic EU dioksinom in dioksinom podobnih PCB v hrani“, ki je bila dokončana junija 2000 ( 33 ), kažejo, da ima velik del prebivalstva Skupnosti prevelik TWI. |
|
(53) |
S toksikološkega stališča bi se morale vse določene vrednosti uporabljati tako za dioksine kot za dioksinom podobne PCB, vendar so bile leta 2001 mejne vrednosti na ravni Skupnosti določene le za dioksine, ne pa za dioksinom podobne PCB, ker so bili o razširjenosti dioksinom podobnih PCB takrat na voljo le zelo skopi podatki. Od leta 2001 je na voljo več podatkov o prisotnosti dioksinom podobnih PCB, zato so bile leta 2006 določene mejne vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB, ker je s toksikološkega vidika to najprimernejši pristop. Da se zagotovi nemoten prehod, je treba razen vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB v prehodnem obdobju še naprej uporabljati vrednosti za dioksine. Živila morajo biti v tem prehodnem obdobju v skladu z mejnimi vrednostmi za dioksine ter mejnimi vrednostmi za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB. Do 31. decembra 2008 bo preučena odprava ločenih mejnih vrednosti za dioksine. |
|
(54) |
Da se spodbudi proaktivni pristop za zmanjšanje dioksinov in dioksinom podobnih PCB, prisotnih v živilih in krmi, so bili s Priporočilom Komisije 2006/88/ES z dne 6. februarja 2006 o zmanjšanju prisotnosti dioksinov, furanov in PCB v krmi in živilih ( 34 ) določeni pragovi za ukrepanje. Ti pragovi za ukrepanje so orodje, s katerim lahko pristojni organi in proizvajalci ugotovijo, v katerih primerih je primerno določiti vir onesnaženja in sprejeti ukrepe za njeno zmanjšanje ali odpravo. Ker so viri dioksinov in dioksinom podobnih PCB različni, so določeni ločeni pragovi za ukrepanje za dioksine in dioksinom podobne PCB. Ta proaktivni pristop za aktivno zmanjšanje dioksinov in dioksinom podobnih PCB v krmi in živilih ter posledično mejne vrednosti, ki se uporabljajo, je treba v določenem obdobju ponovno pregledati, da se določijo nižje vrednosti. Zato bo do 31. decembra 2008 preučeno bistveno zmanjšanje mejnih vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB. |
|
(55) |
Proizvajalci si morajo prizadevati za povečanje svoje zmogljivosti za odstranjevanje dioksinov, furanov in dioksinom podobnih PCB iz olj morskih organizmov. Bistveno nižja vrednost, ki bo preučena do 31. decembra 2008, temelji na tehničnih možnostih najučinkovitejšega postopka odstranitve onesnaževal. |
|
(56) |
V zvezi z določitvijo mejnih vrednosti za druga živila do 31. decembra 2008 je posebna pozornost namenjena potrebi po določitvi posebnih nižjih mejnih vrednosti za dioksine in dioksinom podobne PCB v hrani za dojenčke in male otroke glede na podatke spremljanja, pridobljene s programi za spremljanje dioksinov in dioksinom podobnih PCB v hrani za dojenčke in majhne otroke v letih 2005, 2006 in 2007. |
|
(57) |
Znanstveni odbor za hrano je v mnenju z dne 4. decembra 2002 ( 35 ) sklenil, da je veliko policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) genotoksičnih rakotvornih snovi. Skupni strokovni odbor FAO/WHO za aditive v hrani (JECFA) je leta 2005 izvedel oceno tveganja PAH in določil stopnje izpostavljenosti (MOE) za PAH kot podlago za svetovanje o spojinah, ki so genotoksične in rakotvorne ( 36 ). |
|
(58) |
Po mnenju Znanstvenega odbora za hrano se lahko benzo(a)piren uporablja kot kazalnik prisotnosti in vpliva rakotvornih PAH v hrani, vključno z benz(a)antracenom, benzo(b)fluorantenom, benzo(j)fluorantenom, benzo(k)fluorantenom, benzo(g,h,i)perilenom, krizenom, ciklopenta(c,d)pirenom, dibenz(a,h)antracenom, dibenzo(a,e)pirenom, dibenzo(a,h)pirenom, dibenzo(a,i)pirenom, dibenzo(a,l)pirenom, indeno(1,2,3-cd)pirenom in 5-metilkrizenom. Da se lahko v prihodnji pregled primernosti vključi benzo(a)piren kot kazalnik, so potrebne nadaljnje analize relativnih sorazmerij teh PAH v živilih. Razen tega mora biti ob upoštevanju priporočila JECFA analiziran tudi benzo(c)fluoren. |
|
(59) |
PAH lahko onesnažijo živila med postopki prekajevanja ter segrevanja in sušenja, pri katerih produkti zgorevanja pridejo v neposreden stik z živilom. Razen tega je lahko onesnaženost živil s PAH zlasti v ribah in ribiških proizvodih posledica onesnaženja okolja. |
|
(60) |
V okviru Direktive 93/5/EGS je bila leta 2004 izvedena posebna naloga SCOOP „Zbiranje podatkov o prisotnosti PAH v hrani“ ( 37 ). Visoke vrednosti so bile ugotovljene v suhem sadju, olju iz oljčnih tropin, prekajeni ribi, olju iz semen grozdnih jagod, prekajenih mesnih izdelkih, svežih mehkužcih, dišavnicah/omakah in začimbah. |
|
(61) |
Zato da se zaščiti javno zdravje, so mejne vrednosti potrebne za benzo(a)piren v nekaterih živilih, ki vsebujejo maščobe in olja, ter v živilih, v katerih lahko postopki prekajevanja ali sušenja povzročijo visoke ravni onesnaženosti. Mejne vrednosti so potrebne tudi za živila, pri katerih lahko onesnaženje okolja povzroči visoke ravni onesnaženosti, zlasti za ribe in ribiške proizvode, na primer zaradi razlitja nafte zaradi ladijskega prometa. |
|
(62) |
V nekaterih živilih, kot so suho sadje in prehranska dopolnila, je bil ugotovljen benzo(a)piren, vendar razpoložljivi podatki ne določajo razumsko dosegljivih vrednosti. Da se pojasnijo vrednosti, ki so razumsko dosegljive v teh živilih, je potrebna nadaljnja preiskava. Medtem se morajo uporabljati mejne vrednosti za benzo(a)piren v ustreznih sestavinah, na primer v oljih in maščobah, ki se uporabljajo v prehranskih dopolnilih. |
|
(63) |
Mejne vrednosti za PAH in primernost določitve mejne vrednosti za PAH v kakavovem maslu je treba pregledati do 1. aprila 2007, ob upoštevanju novih znanstvenih in tehnoloških spoznanj v zvezi s prisotnostjo benzo(a)pirena ter drugih rakotvornih PAH v hrani. |
|
(64) |
Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Splošne določbe
1. Živila iz Priloge se ne dajejo v promet, če vsebujejo onesnaževalo iz Priloge, katerega vrednosti presegajo mejno vrednost iz Priloge.
2. Mejne vrednosti iz Priloge se uporabljajo za užitni del zadevnih živil, razen če je v Prilogi določeno drugače.
Člen 2
Sušena, razredčena, predelana in sestavljena živila
1. Pri uporabljanju mejnih vrednosti iz Priloge za živila, ki so sušena, razredčena, predelana ali sestavljena iz več kot ene sestavine, se upoštevajo:
(a) spremembe koncentracije onesnaževala zaradi postopkov sušenja ali razredčevanja;
(b) spremembe koncentracije onesnaževala zaradi postopkov predelave;
(c) relativna sorazmerja sestavin v proizvodu;
(d) meje določanja delovnega območja analitske metode.
2. Posebno koncentracijo ali faktorje razredčenja za zadevne postopke sušenja, razredčevanja, predelave in/ali mešanja ali za zadevna sušena, razredčena, predelana in/ali sestavljena živila določi in odobri nosilec živilske dejavnosti, ko pristojni organ izvede uradni nadzor.
Če nosilec živilske dejavnosti ne določi potrebne koncentracije ali faktorja razredčenja ali pristojni organ meni, da je ta faktor neustrezen s stališča dane utemeljitve, ta faktor določi zadevni organ na podlagi razpoložljivih informacij in za zagotovitev največjega varstva zdravja ljudi.
3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata, če za navedena sušena, razredčena, predelana ali sestavljena živila niso določene mejne vrednosti Skupnosti.
4. Če zakonodaja Skupnosti ne določa posebnih mejnih vrednosti živil za dojenčke in majhne otroke, lahko države članice določijo strožje vrednosti.
Člen 3
Prepovedi uporabe, mešanja in razstrupljanja
1. Živila, ki niso v skladu z mejnimi vrednostmi iz Priloge, se ne uporabljajo kot sestavine živil.
2. Živila, ki so v skladu z mejnimi vrednostmi iz Priloge, se ne mešajo z živili, ki presegajo te mejne vrednosti.
3. Živila, za katera je potrebno sortiranje ali drug način mehanske obdelave za zmanjšanje vednosti onesnaženosti, se ne mešajo z živili, namenjenimi neposredni prehrani ljudi, ali z živili za uporabo kot sestavina živil.
4. Živila z onesnaževali iz oddelka 2 Priloge (mikotoksini) se ne razstrupljajo namerno s kemijskimi postopki.
Člen 4
Posebne določbe za zemeljske oreške, druga semena oljnic, lupinarje, suho sadje, riž in koruzo
Zemeljski oreški (arašidi), druga semena oljnic, lupinarji, suho sadje, riž in koruza, ki ne izpolnjujejo določil o ustreznih mejnih vrednostih, aflatoksinov iz točk 2.1.5, 2.1.6, 2.1.7, 2.1.8, 2.1.10 in 2.1.11 Priloge, se lahko dajejo v promet, če:
(a) niso namenjeni neposredni uporabi za prehrano ljudi ali kot sestavina živil;
(b) ustrezajo ustreznim mejnim vrednostim iz točk 2.1.1, 2.1.2, 2.1.3, 2.1.4, 2.1.9 in 2.1.12 Priloge;
(c) so namenjeni obdelavi, ki vključuje sortiranje ali drugo mehansko obdelavo, in če po tej obdelavi mejne vrednosti iz točk 2.1.5, 2.1.6, 2.1.7, 2.1.8, 2.1.10 in 2.1.11 Priloge niso presežene in ta obdelava ne povzroča drugih škodljivih ostankov;
(d) je na izdelkih jasno označena uporaba ter so opremljeni z označbo, pred uporabo izdelka za prehrano ljudi ali kot sestavine živil se izdelek sortira ali drugače mehansko obdela, da se zmanjša onesnaženost z aflatoksini. Navedba se vključi v oznako vsake posamezne vreče, škatle itd. in v izvirni spremni dokument. Identifikacijska koda pošiljke/serije se jasno označi na vsaki posamezni vreči, škatli itd. pošiljke in na izvirnem spremnem dokumentu.
Člen 5
Posebne določbe za zemeljske oreške (arašide), druga semena oljnic, iz njih pridobljene proizvode in žita
V oznako vsake posamezne vreče, škatle itd. in v izvirni spremni dokument je treba vključiti jasno navedbo predvidene uporabe. Obstajati mora jasna povezava tega spremnega dokumenta s pošiljko, in sicer tako, da se v njem navede identifikacijska koda pošiljke, ki je navedena na vsaki posamezni vreči, škatli itd. pošiljke. Poleg tega mora biti poslovna dejavnost prejemnika pošiljke, navedena v spremnem dokumentu, v skladu s predvideno uporabo.
Če ni jasne navedbe, da živilo ni namenjeno za prehrano ljudi, se mejne vrednosti iz točk 2.1.5 in 2.1.11 Priloge uporabljajo za vse zemeljske oreške (arašide), druga semena oljnic, iz njih pridobljene proizvode in žita, ki se dajo v promet.
Kar zadeva izjemo za zemeljske oreške (arašide) in druga semena oljnic za drobljenje ter uporabo mejnih vrednosti iz točke 2.1.1 Priloge, se izjema uporablja samo za pošiljke, na katerih je jasno označena uporaba ter so opremljene z označbo, izdelek se zdrobi za proizvodnjo rafiniranega rastlinskega olja. Navedba se vključi v oznako vsake posamezne vreče, škatle itd. in v izvirne spremne dokumente. Namembni kraj mora biti obrat za drobljenje.
Člen 6
Posebne določbe za zeleno solato
Če zelena solata gojena v rastlinjaku („zaščitena zelena solata“) ni tako označena, se uporabljajo mejne vrednosti iz Priloge za zeleno solato, gojeno na prostem.
Člen 7
Odstopanja
▼M8 —————
4. Z odstopanjem od člena 1 lahko Finska, Švedska in Latvija odobrijo dajanje na svoj trg lososa iz prostega ulova (Salmo salar) in proizvodov iz njega iz baltiške regije in so namenjeni prehrani na njihovem ozemlju ter imajo vrednosti dioksinov in/ali dioksinom podobnih PCB-jev in/ali dioksinom nepodobnih PCB-jev višje od vrednosti iz točke 5.3 Priloge, če je vzpostavljen sistem, ki potrošnikom zagotavlja, da so v celoti obveščeni o prehranskih priporočilih glede omejitev uživanja lososa iz prostega ulova iz baltiške regije in proizvodov iz njega za opredeljene ranljive skupine prebivalstva, da bi se izognili morebitnemu zdravstvenemu tveganju.
Finska, Švedska in Latvija še naprej izvajajo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se divje ulovljeni losos in proizvodi iz njega, ki niso v skladu s točko 5.3 Priloge, ne dajejo na trg v drugih državah članicah.
Finska, Švedska in Latvija bodo vsako leto Komisiji sporočile ukrepe, ki so jih sprejele za učinkovito obveščanje opredeljenih ranljivih skupin prebivalstva o prehranskih priporočilih ter za zagotavljanje, da se losos iz prostega ulova in proizvodi iz njega, ki niso v skladu z mejnimi vrednostmi, ne dajejo na trg v drugih državah članicah. Poleg tega morajo dokazati učinkovitost teh ukrepov.
5. Z odstopanjem od člena 1 lahko Finska in Švedska odobrita dajanje na trg sleda iz prostega ulova (Clupea harengus), večjega od 17 cm, zlatovčice iz prostega ulova (Salvelinus spp.), rečnega piškurja iz prostega ulova (Lampetra fluviatilis) in postrvi iz prostega ulova (Salmo trutta) ter proizvodov iz njih iz baltiške regije in so namenjeni prehrani na njunem ozemlju ter imajo vrednosti dioksinov in/ali dioksinom podobnih PCB-jev in/ali dioksinom nepodobnih PCB-jev višje od vrednosti iz točke 5.3 Priloge, če je vzpostavljen sistem, ki potrošnikom zagotavlja, da so v celoti obveščeni o prehranskih priporočilih glede omejitev uživanja sleda iz prostega ulova, večjega od 17 cm, zlatovčice iz prostega ulova, rečnega piškurja iz prostega ulova in postrvi iz prostega ulova iz baltiške regije ter proizvodov iz njih za opredeljene ranljive skupine prebivalstva, da bi se izognili morebitnemu zdravstvenemu tveganju.
Finska in Švedska še naprej izvajata potrebne ukrepe za zagotovitev, da se sled iz prostega ulova, večji od 17 cm, zlatovčica iz prostega ulova, rečni piškur iz prostega ulova in postrv iz prostega ulova ter proizvodi iz njih, ki niso v skladu s točko 5.3 Priloge, ne dajejo na trg v drugih državah članicah.
Finska in Švedska bosta vsako leto Komisiji sporočili ukrepe, ki sta jih sprejeli za učinkovito obveščanje opredeljenih ranljivih skupin prebivalstva o prehranskih priporočilih ter za zagotavljanje, da se ribe in proizvodi iz njih, ki niso v skladu z mejnimi vrednostmi, ne dajejo na trg v drugih državah članicah. Poleg tega morata dokazati učinkovitost teh ukrepov.
Člen 8
Vzorčenje in analiza
Vzorčenje in analiza za uradni nadzor mejnih vrednosti iz Priloge se izvede v skladu z uredbami Komisije (ES) št. 1882/2006 ( 38 ), (ES) št. 401/2006 ( 39 ), (ES) št. 1883/2006 ( 40 ) ter direktivami Komisije št. 2001/22/ES ( 41 ), 2004/16/ES ( 42 ) in 2005/10/ES ( 43 ).
Člen 9
Spremljanje in poročanje
1. Države članice spremljajo vsebnost nitratov v zelenjavi, ki lahko vsebuje visoke vrednosti, zlasti v zelenolistnati zelenjavi, in redno sporočajo rezultate Evropski agenciji za varnost hrane.
2. Države članice in zainteresirane strani vsako leto sporočijo Komisiji rezultate preiskav, ki so jih izvedle, in napredek v zvezi z uporabo preventivnih ukrepov za preprečitev onesnaženosti z ohratoksinom A, deoksinivalenolom, zearalenonom, fumonizinom B1 in B2, ter toksinoma T-2 in HT-2. Komisija da te rezultate na voljo državam članicam. Zadevne podatke o prisotnosti sporočijo Evropski agenciji za varno hrano (EFSA).
3. Države članice Komisiji sporočijo ugotovitve v zvezi z aflatoksini v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1152/2009 ( 44 ). Države članice morajo Evropski agenciji za varno hrano sporočiti ugotovitve v zvezi s furanom, etilkarbamatom, perfluoro alkiliranimi snovmi in akrilamidom v skladu s priporočili Komisije 2007/196/ES ( 45 ), 2010/133/EU ( 46 ), 2010/161/EU ( 47 ), 2010/307/EU ( 48 ).
4. Podatki o prisotnosti onesnaževal, ki jih zberejo države članice, se morajo po potrebi tudi sporočiti Evropski agenciji za varno hrano.
Člen 10
Razveljavitev
Uredba (ES) št. 466/2001 se razveljavi.
Sklicevanje na razveljavljeno uredbo šteje kot sklicevanje na to uredbo.
Člen 11
Prehodni ukrepi
Ta uredba se ne uporablja za proizvode, ki so bili dani v promet pred datumi iz točk (a) do (f) v skladu z določbami, veljavnimi na zadevni dan:
(a) 1. julija 2006 za mejne vrednosti za deoksinivalenol in zearalenon iz točk 2.4.1, 2.4.2., 2.4.4, 2.4.5, 2.4.6, 2.4.7, 2.5.1, 2.5.3, 2.5.5 in 2.5.7 Priloge;
(b) 1. oktober 2007 za mejne vrednosti za deoksinivalenol in zearalenon iz točk 2.4.3, 2.4.8, 2.4.9, 2.5.2, 2.5.4, 2.5.6, 2.5.8, 2.5.9 in 2.5.10 Priloge;
(c) 1. oktobra 2007 za mejne vrednosti za fumonizin B1 in B2 iz točke 2.6 Priloge;
(d) 4. novembra 2006 za mejne vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB iz oddelka 5 Priloge;
(e) 1. januarja 2012 za mejne vrednosti za dioksinom nepodobne PCB iz oddelka 5 Priloge;
(f) 1. januarja 2015 za mejne vrednosti za ohratoksin A v Capsicum spp. iz točke 2.2.11. Priloge.
Nosilec živilske dejavnosti dokaže, kdaj so bili proizvodi dani v promet.
Člen 12
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. marca 2007.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA
Mejne vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (48)
Oddelek 1: Nitrati
|
Živila (1) |
Mejne vrednosti (mg NO3/kg) |
||
|
1.1 |
sveža špinača (Spinacia oleracea) (2) |
3 500 |
|
|
1.2 |
konzervirana, globoko zamrznjena ali zamrznjena špinača |
2 000 |
|
|
1.3 |
sveža zelena solata (Lactuca sativa L.) (gojena v rastlinjaku in gojena na prostem), razen zelene solate iz točke 1.4 |
pridelana od 1. oktobra do 31. marca: |
|
|
zelena solata, gojena v rastlinjaku |
5 000 |
||
|
zelena solata, gojena na prostem |
4 000 |
||
|
pridelana od 1. aprila do 30. septembra: |
|||
|
zelena solata, gojena v rastlinjaku |
4 000 |
||
|
zelena solata, gojena na prostem |
3 000 |
||
|
1.4 |
vrsta zelene solate „ledenka“ |
zelena solata, gojena v rastlinjaku |
2 500 |
|
zelena solata, gojena na prostem |
2 000 |
||
|
1.5 |
rukola (Eruca sativa, Diplotaxis sp, Brassica tenuifolia, Sisymbrium tenuifolium) |
pridelana od 1. oktobra do 31. marca: |
7 000 |
|
pridelana od 1. aprila do 30. septembra: |
6 000 |
||
|
1.6 |
žitne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (3) (4) |
200 |
|
Oddelek 2: Mikotoksini
|
Živila (1) |
Mejne vrednosti (μg/kg) |
|||
|
2.1 |
Aflatoksini |
B1 |
vsota B1, B2, G1 in G2 |
M1 |
|
2.1.1 |
Zemeljski oreški (arašidi) in druga semena oljnic (38), ki se pred uporabo za prehrano ljudi ali kot sestavina živil sortirajo ali drugače mehansko obdelajo razen: — zemeljskih oreškov (arašidov) in drugih semen oljnic za drobljenje za proizvodnjo rafiniranega rastlinskega olja |
8,0 (5) |
15,0 (5) |
— |
|
2.1.2 |
Mandeljni, pistacije in marelične koščice, ki se pred uporabo za prehrano ljudi ali kot sestavina živil sortirajo ali drugače mehansko obdelajo |
12,0 (5) |
15,0 (5) |
— |
|
2.1.3 |
Lešniki in brazilski oreški, ki se pred uporabo za prehrano ljudi ali kot sestavina živil sortirajo ali drugače mehansko obdelajo |
8,0 (5) |
15,0 (5) |
|
|
2.1.4 |
Lupinarji, razen lupinarjev iz točk 2.1.2 in 2.1.3, ki se pred uporabo za prehrano ljudi ali kot sestavina živil sortirajo ali drugače mehansko obdelajo |
5,0 (5) |
10,0 (5) |
— |
|
2.1.5 |
Zemeljski oreški (arašidi) in druga semena oljnic (38) ter živila iz njihove predelave, namenjeni neposredni uporabi za prehrano ljudi ali kot sestavina živil razen: — surovega rastlinskega olja, namenjenega za rafiniranje — rafiniranega rastlinskega olja |
2,0 (5) |
4,0 (5) |
— |
|
2.1.6 |
Mandeljni, pistacije in marelične koščice, namenjeni neposredni uporabi za prehrano ljudi ali kot sestavina živil (39) |
8,0 (5) |
10,0 (5) |
— |
|
2.1.7 |
Lešniki in brazilski oreški, namenjeni neposredni uporabi za prehrano ljudi ali kot sestavina živil (39) |
5,0 (5) |
10,0 (5) |
|
|
2.1.8 |
Lupinarji, razen lupinarjev iz točk 2.1.6 in 2.1.7, in proizvodi iz njihove predelave, namenjeni neposredni uporabi za prehrano ljudi ali kot sestavina živil |
2,0 (5) |
4,0 (5) |
— |
|
2.1.9 |
suho sadje, razen suhih fig, ki se pred uporabo za prehrano ljudi ali kot sestavina živil sortira ali drugače mehansko obdela |
5,0 |
10,0 |
— |
|
2.1.10 |
suho sadje, razen suhih fig, in proizvodi iz njegove predelave, namenjeni neposredni uporabi za prehrano ljudi ali kot sestavina živil |
2,0 |
4,0 |
— |
|
2.1.11 |
Vsa žita in vsi proizvodi, pridobljeni iz njih, vključno s predelanimi žitnimi proizvodi, razen živil iz točk 2.1.12, 2.1.15 in 2.1.17 |
2,0 |
4,0 |
— |
|
2.1.12 |
Koruza in riž, ki se pred uporabo za prehrano ljudi ali kot sestavina živil sortirata ali drugače mehansko obdelata |
5,0 |
10,0 |
— |
|
2.1.13 |
Surovo mleko (6), toplotno obdelano mleko in mleko za proizvodnjo izdelkov na osnovi mleka |
— |
— |
0,050 |
|
2.1.14 |
Naslednje vrste začimb: Capsicum spp. (sušeni plodovi začimb, celi ali mleti, vključno s čilijem, čilijem v prahu, kajenskim poprom in papriko) Piper spp. (plodovi začimb, vključno z belim in črnim poprom) Myristica fragrans (muškatni orešek) Zingiber officinale (ingver) Curcuma longa (kurkuma) mešanice začimb, ki vsebujejo eno ali več navedenih začimb |
5,0 |
10,0 |
— |
|
2.1.15 |
Žitne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (3) (7) |
0,10 |
— |
— |
|
2.1.16 |
Začetne in nadaljevalne formule za dojenčke in majhne otroke, vključno z mlekom za dojenčke in mlekom za majhne otroke (4) (8) |
— |
— |
0,025 |
|
2.1.17 |
Živila za posebne zdravstvene namene (9) (10), izrecno namenjena dojenčkom |
0,10 |
— |
0,025 |
|
2.1.18 |
suhe fige |
6,0 |
10,0 |
— |
|
2.2 |
ohratoksin A |
|||
|
2.2.1 |
nepredelana žita |
5,0 |
||
|
2.2.2 |
vsi proizvodi, pridobljeni iz nepredelanih žit, vključno s predelanimi žitnimi proizvodi in žiti, namenjenimi neposredni prehrani ljudi, razen živil iz točk 2.2.9, 2.2.10 in 2.2.13 |
3,0 |
||
|
2.2.3 |
suho grozdje (korinte, rozine in sultanine) |
10,0 |
||
|
2.2.4 |
pražena zrna kave in mleta pražena kava, razen instant kave |
5,0 |
||
|
2.2.5 |
instant kava |
10,0 |
||
|
2.2.6 |
vino (vključno s penečim vinom, razen likerskih vin in vin z volumskim deležem alkohola najmanj 15 %) in sadno vino (11) |
2,0 (12) |
||
|
2.2.7 |
aromatizirana vina, aromatizirane pijače na osnovi vina in aromatizirane mešane pijače iz vinskih proizvodov (13) |
2,0 (12) |
||
|
2.2.8 |
grozdni sok, obnovljen zgoščeni grozdni sok, grozdni nektar, grozdni mošt in obnovljen zgoščeni grozdni mošt, namenjen neposredni prehrani ljudi (14) |
2,0 (12) |
||
|
2.2.9 |
žitne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (3) (7) |
0,50 |
||
|
2.2.10 |
živila za posebne zdravstvene namene (9) (10), posebej za dojenčke |
0,50 |
||
|
2.2.11 |
začimbe, vključno s suhimi začimbami |
|||
|
Piper spp. (plodovi, vključno z belim in črnim poprom) Myristica fragrans (muškatni orešek) Zingiber officinale (ingver) Curcuma longa (kurkuma) |
15 μg/kg |
|||
|
Capsicum spp. (suhi plodovi, celi ali mleti, vključno s čilijem, čilijem v prahu, kajenskim poprom in papriko) |
30 μg/kg do 31.12.2014 15 μg/kg od 1.1.2015 |
|||
|
mešanice začimb, ki vsebujejo eno ali več navedenih začimb |
15 μg/kg |
|||
|
2.2.12 |
Sladki koren (Glycyrrhiza glabra, Glycyrrhiza inflate in druge vrste) |
|||
|
2.2.12.1 |
Korenina sladkega korena, sestavina zeliščnega poparka |
20 μg/kg |
||
|
2.2.12.2 |
Izvleček sladkega korena (40), ki se uporablja v prehrani, zlasti za pijače in slaščice |
80 μg/kg |
||
|
2.2.13 |
pšenični gluten, ki se ne prodaja neposredno potrošnikom |
8,0 |
||
|
2.3 |
patulin |
|||
|
2.3.1 |
sadni sokovi, obnovljeni zgoščeni sadni sokovi in sadni nektarji (14) |
50 |
||
|
2.3.2 |
žgane pijače (15), jabolčnik in druge fermentirane pijače, ki so dobljene iz jabolk ali vsebujejo jabolčni sok |
50 |
||
|
2.3.3 |
jabolčni proizvodi v trdnem stanju, vključno z jabolčnim kompotom in jabolčnim pirejem, namenjeni neposredni prehrani ljudi, razen živil iz točk 2.3.4 in 2.3.5 |
25 |
||
|
2.3.4 |
jabolčni sok in jabolčni proizvodi v trdnem stanju, vključno z jabolčnim kompotom in jabolčnim pirejem, za dojenčke in majhne otroke (16), označeni in prodani kot taki (4) |
10,0 |
||
|
2.3.5 |
otroška hrana, razen žitne kašice za dojenčke in majhne otroke (3) (4) |
10,0 |
||
|
2.4 |
Deoksinivalenol (17) |
|||
|
2.4.1 |
Nepredelana žita (18) (19), razen trde pšenice, ovsa in koruze |
1 250 |
||
|
2.4.2 |
1 750 |
|||
|
2.4.3 |
Nepredelana koruza (18), razen nepredelane koruze, namenjene obdelavi s postopkom mokrega mletja (35) |
1 750 (20) |
||
|
2.4.4 |
Žita, namenjena neposredni prehrani ljudi, žitna moka, otrobi in kalčki kot končni proizvodi, ki se dajejo v promet za neposredno prehrano ljudi, ter kalčki, razen živil iz točk 2.4.7, 2.4.8 in 2.4.9 |
750 |
||
|
2.4.5 |
Testenine (suhe) (21) |
750 |
||
|
2.4.6 |
Kruh (vključno z majhnimi pekovskimi izdelki), pecivo, piškoti, prigrizki iz žita in žitni proizvodi za zajtrk |
500 |
||
|
2.4.7 |
Žitne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (3) (7) |
200 |
||
|
2.4.8 |
Frakcije mletja koruze z velikostjo delcev > 500 mikronov, uvrščene pod oznako KN 1103 13 ali 1103 20 40, in drugi proizvodi mletja koruze z velikostjo delcev > 500 mikronov, ki se ne uporabljajo za neposredno prehrano ljudi, uvrščeni pod oznako KN 1904 10 10 |
750 (20) |
||
|
2.4.9 |
Frakcije mletja koruze z velikostjo delcev ≤ 500 mikronov, uvrščene pod oznako KN 1102 20, in drugi proizvodi mletja koruze z velikostjo delcev ≤ 500 mikronov, ki se ne uporabljajo za neposredno prehrano ljudi, uvrščeni pod oznako KN 1904 10 10 |
1 250 (20) |
||
|
2.5 |
Zearalenon (17) |
|||
|
2.5.1 |
100 |
|||
|
2.5.2 |
Nepredelana koruza (18), razen nepredelane koruze, namenjene obdelavi s postopkom mokrega mletja (35) |
350 (20) |
||
|
2.5.3 |
Žita, namenjena neposredni prehrani ljudi, žitna moka, otrobi in kalčki kot končni proizvodi, ki se dajejo v promet za neposredno prehrano ljudi, ter kalčki, razen živil iz točk 2.5.6, 2.5.7, 2.5.8, 2.5.9 in 2.5.10 |
75 |
||
|
2.5.4 |
Rafinirano koruzno olje |
400 (20) |
||
|
2.5.5 |
Kruh (vključno z majhnimi pekovskimi izdelki), pecivo, piškoti, prigrizki iz žita in žitni proizvodi za zajtrk, razen prigrizkov iz koruze ter proizvodov iz žita za zajtrk na osnovi koruze |
50 |
||
|
2.5.6 |
Koruza, namenjena neposredni prehrani ljudi, prigrizki iz koruze in proizvodi za zajtrk na osnovi koruze |
100 (20) |
||
|
2.5.7 |
Žitne kašice (razen predelane koruzne kašice) ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (3) (7) |
20 |
||
|
2.5.8 |
Predelana koruzna kašica za dojenčke in majhne otroke (3) (7) |
20 (20) |
||
|
2.5.9 |
Frakcije mletja koruze z velikostjo delcev > 500 mikronov, uvrščene pod oznako KN 1103 13 ali 1103 20 40, in drugi proizvodi mletja koruze z velikostjo delcev > 500 mikronov, ki se ne uporabljajo za neposredno prehrano ljudi, uvrščeni pod oznako KN 1904 10 10 |
200 (20) |
||
|
2.5.10 |
Frakcije mletja koruze z velikostjo delcev ≤ 500 mikronov, uvrščene pod oznako KN 1102 20, in drugi proizvodi mletja koruze z velikostjo delcev ≤ 500 mikronov, ki se ne uporabljajo za neposredno prehrano ljudi, uvrščeni pod oznako KN 1904 10 10 |
300 (20) |
||
|
2.6 |
Fumonizini |
vsota B1 in B2 |
||
|
2.6.1 |
Nepredelana koruza (18), razen nepredelane koruze, namenjene obdelavi s postopkom mokrega mletja (35) |
4 000 (22) |
||
|
2.6.2 |
Koruza, namenjena neposredni prehrani ljudi, živila na osnovi koruze za neposredno prehrano ljudi, razen živil iz točk 2.6.3 in 2.6.4 |
1 000 (21) |
||
|
2.6.3 |
Proizvodi za zajtrk na osnovi koruze in prigrizki iz koruze |
800 (22) |
||
|
2.6.4 |
Predelane koruzne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (3) (7) |
200 (22) |
||
|
2.6.5 |
Frakcije mletja koruze z velikostjo delcev > 500 mikronov, uvrščene pod oznako KN 1103 13 ali 1103 20 40, in drugi proizvodi mletja koruze z velikostjo delcev > 500 mikronov, ki se ne uporabljajo za neposredno prehrano ljudi, uvrščeni pod oznako KN 1904 10 10 |
1 400 (22) |
||
|
2.6.6 |
Frakcije mletja koruze z velikostjo delcev ≤ 500 mikronov, uvrščene pod oznako KN 1102 20, in drugi proizvodi mletja koruze z velikostjo delcev ≤ 500 mikronov, ki se ne uporabljajo za neposredno prehrano ljudi, uvrščeni pod oznako KN 1904 10 10 |
2 000 (22) |
||
|
2.7 |
toksina T-2 in HT-2 (17) |
vsota toksinov T-2 in HT-2 |
||
|
2.7.1 |
nepredelana žita (18) in žitni proizvodi |
|||
|
2.8 |
citrinin |
|||
|
2.8.1 |
prehranska dopolnila na osnovi riža, fermentiranega z rdečimi kvasovkami Monascus purpureus |
2 000 (47) |
||
Oddelek 3: Kovine
|
Živila (1) |
Mejne vrednosti (mg/kg mokre teže) |
|
|
3.1 |
svinec |
|
|
3.1.1 |
surovo mleko (6), toplotno obdelano mleko in mleko za proizvodnjo izdelkov na osnovi mleka |
0,020 |
|
3.1.2 |
0,020 |
|
|
3.1.3 |
meso (razen klavničnih odpadkov) govedi, ovac, svinj in perutnine (6) |
0,10 |
|
3.1.4 |
klavnični odpadki govedi, ovac, svinj in perutnine (6) |
0,50 |
|
3.1.5 |
0,30 |
|
|
3.1.6 |
raki (25): mišičnina z okončin in trebušnega predela (42); v primeru rakov ter rakovic in raznorepcev (Brachyura in Anomura) se uporablja mišičnina z okončin |
0,50 |
|
3.1.7 |
školjke (25) |
1,5 |
|
3.1.8 |
glavonožci (brez drobovine) (25) |
1,0 |
|
3.1.9 |
stročnice (26), žita in zrna stročnic |
0,20 |
|
3.1.10 |
zelenjava, razen kapusnic, listnate zelenjave, svežih zelišč, gob in morskih alg (26); pri krompirju se mejna vrednost uporablja za olupljeni krompir |
0,10 |
|
3.1.11 |
kapusnice, listnata zelenjava (41) in naslednje gobe (26): Agaricus bisporus (dvotrosni kukmak), Pleurotus ostreatus (bukov ostrigar), Lentinula edodes (šitake) |
0,30 |
|
3.1.12 |
sadje, razen jagodičja in drobnega sadja (26) |
0,10 |
|
3.1.13 |
jagodičje in drobno sadje (26) |
0,20 |
|
3.1.14 |
maščobe in olja, vključno z mlečno maščobo |
0,10 |
|
3.1.15 |
sadni sokovi, obnovljeni zgoščeni sadni sokovi in sadni nektarji (14) |
0,050 |
|
3.1.16 |
vino (vključno s penečim vinom, razen likerskega vina), jabolčnik, hruškovec in sadno vino (11) |
0,20 (27) |
|
3.1.17 |
aromatizirano vino, aromatizirane pijače na osnovi vina in aromatizirane mešane pijače iz vinskih proizvodov (13) |
0,20 (27) |
|
3.1.18 |
Prehranska dopolnila (37) |
3,0 |
|
3.2 |
Kadmij |
|
|
3.2.1 |
Meso (razen drobovine) govedi, ovac, svinj in perutnine (6) |
0,050 |
|
3.2.2 |
Konjsko meso razen drobovine (6) |
0,20 |
|
3.2.3 |
Jetra govedi, ovac, svinj, perutnine in konjev (6) |
0,50 |
|
3.2.4 |
Ledvice govedi, ovac, svinj, perutnine in konjev (6) |
1,0 |
|
3.2.5 |
Mišičnina rib (23) (24) razen vrst iz točk 3.2.6, 3.2.7 in 3.2.8 |
0,050 |
|
3.2.6 |
Mišičnina naslednjih rib (23) (24): palamida (Sarda sarda) frater (Diplodus vulgaris) jegulja (Anguilla anguilla) cipelj (Chelon labrosus) šuri (Trachurus species) vahnja (Luvarus imperialis) skuša (Scomber scombrus) sardela (Sardina pilchardus) sardele (Sardinops species) tun (Thunnus speciesm, Euthynnus species, Katsuwonus pelamis) klinasti list (Dicologoglossa cuneata) |
0,10 |
|
3.2.7 |
Mišičnina naslednjih rib (23) (24): trupec (Auxis species) |
0,20 |
|
3.2.8 |
Mišičnina naslednjih rib (23) (24): sardoni (Engraulis species) mečarica (Xiphias gladius) |
0,30 |
|
3.2.9 |
raki (25): mišičnina z okončin in trebušnega predela (42); v primeru rakov ter rakovic in raznorepcev (Brachyura in Anomura) se uporablja mišičnina z okončin |
0,50 |
|
3.2.10 |
Školjke (25) |
1,0 |
|
3.2.11 |
Glavonožci (brez notranjih organov) (25) |
1,0 |
|
3.2.12 |
Žita razen otrobov, kalčkov, pšenice in riža |
0,10 |
|
3.2.13 |
Otrobi, kalčki, pšenica in riž |
0,20 |
|
3.2.14 |
Soja |
0,20 |
|
3.2.15 |
zelenjava in sadje, razen listnate zelenjave, svežih zelišč, listnatih kapusnic, gob, stebelne zelenjave, korenovk in gomoljnic ter morskih alg (26) |
0,050 |
|
3.2.16 |
stebelna zelenjava, korenovke in gomoljnice razen gomoljne zelene (26); pri krompirju se mejna vrednost uporablja za olupljeni krompir |
0,10 |
|
3.2.17 |
listnata zelenjava, sveža zelišča, listnate kapusnice, gomolja zelena in naslednje gobe (26): Agaricus bisporus (dvotrosni kukmak), Pleurotus ostreatus (bukov ostrigar), Lentinula edodes (šitake) |
0,20 |
|
3.2.18 |
Gobe razen vrst iz točke 3.2.17 (26) |
1,0 |
|
3.2.19 |
Prehranska dopolnila (37) razen prehranskih dopolnil iz točke 3.2.20 |
1,0 |
|
3.2.20 |
prehranska dopolnila (37), ki sestojijo izključno ali pretežno iz posušenih morskih alg, proizvodov, pridobljenih iz morskih alg, ali posušenih školjk |
3,0 |
|
3.3 |
živo srebro |
|
|
3.3.1 |
ribiški proizvodi (25) in mišičnina rib (23) (24), razen vrst iz točke 3.3.2; mejna vrednost za rake se uporablja za mišičnino z okončin in trebušnega predela (42); v primeru rakov ter rakovic in raznorepcev (Brachyura in Anomura) se uporablja za mišičnino z okončin |
0,50 |
|
3.3.2 |
Mišičnina naslednjih rib (23) (24): morska spaka (Lophius species) atlantski ostrigar (Anarhichas lupus) palamida (Sarda sarda) jegulja (Anguilla anguilla) cesar, oranžna sluzoglavka, sredozemska sluzoglavka (Hoplostethus species) okroglonosi repak (Coryphaenoides rupestris) navadni jezik (Hippoglossus hippoglossus) kapski huj (Genypterus capensis) jadrovnice (Makaira species) krilati romb (Lepidorhombus species) bradač (Mullus species) rožnati huj (Genypterus blacodes) ščuka (Esox lucius) bela palamida (Orcynopsis unicolor) molič (Trisopterus minutus) morska mačka (Centroscymnes coelolepis) raže (Raja species) rdeči okun (Sebastes marinus, S. mentella, S. viviparus) pacifiška pahljačasta mečarica (Istiophorus platypterus) morski meč in črni morski meč (Lepidopus caudatus, Aphanopus carbo) orada, riboni (Pagellus species) morski pes (vse vrste) kačja skuša (Lepidocybium flavobrunneum, Ruvettus pretiosus, Gempylus serpens) jeseter (Acipenser species) mečarica (Xiphias gladius) tun (Thunnus species, Euthynnus species, Katsuwonus pelamis) |
1,0 |
|
3.3.3 |
Prehranska dopolnila (37) |
0,10 |
|
3.4 |
kositer (anorganski) |
|
|
3.4.1 |
živila v pločevinkah, razen pijač |
200 |
|
3.4.2 |
pijače v pločevinkah, vključno s sadnimi in zelenjavnimi sokovi |
100 |
|
3.4.3 |
otroška hrana ter žitne kašice za dojenčke in majhne otroke v pločevinkah, razen sušenih proizvodov in proizvodov v prahu (3) (28) |
50 |
|
3.4.4 |
začetne in nadaljevalne formule za dojenčke v pločevinkah (vključno z začetnim in nadaljevalnim mlekom), razen sušenih proizvodov in proizvodov v prahu ►M3 (8) ◄ (28) |
50 |
|
3.4.5 |
živila v pločevinkah za posebne zdravstvene namene (9) (28), posebej za dojenčke, razen sušenih proizvodov in proizvodov v prahu |
50 |
Oddelek 4: 3-monokloropropan-1,2-diol (3-MCPD)
|
Živila (1) |
Mejne vrednosti (μg/kg) |
|
|
4.1 |
hidroliziran rastlinski protein (29) |
20 |
|
4.2 |
sojina omaka (29) |
20 |
Oddelek 5: Dioksini in PCB-ji (30)
|
Živila |
MEJNE VREDNOSTI |
|||
|
VSOTA DIOKSINOV (SZO-PCDD/F-TEQ) (31) |
VSOTA DIOKSINOV IN DIOKSINOM PODOBNIH PCB-jev (SZO-PCDD/F-TEQ) (31) |
VSOTA PCB28, PCB52, PCB101, PCB138, PCB153 in PCB180 (ICES – 6) (31) |
||
|
5.1 |
meso in mesni izdelki (razen užitnih klavničnih odpadkov) naslednjih živali (6): |
|||
|
— goveda in ovc |
2,5 pg/g maščobe (32) |
4,0 pg/g maščobe (32) |
40 ng/g maščobe (32) |
|
|
— perutnine |
1,75 pg/g maščobe (32) |
3,0 pg/g maščobe (32) |
40 ng/g maščobe (32) |
|
|
— prašičev |
1,0 pg/g maščobe (32) |
1,25 pg/g maščobe (32) |
40 ng/g maščobe (32) |
|
|
5.2 |
jetra kopenskih živali iz točke 5.1, razen ovčjih jeter, in proizvodi iz njih |
0,30 pg/g mokre teže |
0,50 pg/g mokre teže |
3,0 ng/g mokre teže |
|
ovčja jetra in proizvodi iz njih |
1,25 pg/g mokre teže |
2,00 pg/g mokre teže |
3,0 ng/g mokre teže |
|
|
5.3 |
mišičnina rib in ribiških proizvodov ter proizvodi iz nje (24) (33), razen — jegulj iz prostega ulova — sladkovodnih rib iz prostega ulova, razen diadromnih vrst rib, ujetih v sladki vodi — ribjih jeter in proizvodov iz njih — olj morskih organizmov Mejna vrednost za rake se uporablja za mišičnino z okončin in trebušnega predela (42); v primeru rakov ter rakovic in raznorepcev (Brachyura in Anomura) se uporablja za mišičnino z okončin. |
3,5 pg/g mokre teže |
6,5 pg/g mokre teže |
75 ng/g mokre teže |
|
5.4 |
mišičnina sladkovodnih rib iz prostega ulova, razen diadromnih vrst rib, ujetih v sladki vodi, in proizvodi iz nje (24) |
3,5 pg/g mokre teže |
6,5 pg/g mokre teže |
125 ng/g mokre teže |
|
5.5 |
mišičnina jegulj iz prostega ulova (Anguilla anguilla) in proizvodi iz nje |
3,5 pg/g mokre teže |
10,0 pg/g mokre teže |
300 ng/g mokre teže |
|
5.6 |
ribja jetra in proizvodi iz njih, razen olj morskih organizmov iz točke 5.7 |
— |
20,0 pg/g mokre teže (36) |
200 ng/g mokre teže (36) |
|
5.7 |
olja morskih organizmov (olje iz trupov rib, olje iz ribjih jeter in olja iz drugih morskih organizmov za prehrano ljudi) |
1,75 pg/g maščobe |
6,0 pg/g maščobe |
200 ng/g maščobe |
|
5.8 |
surovo mleko (6) in mlečni izdelki (6), vključno z mlečno maščobo |
2,5 pg/g maščobe (32) |
5,5 pg/g maščobe (32) |
40 ng/g maščobe (32) |
|
5.9 |
kokošja jajca in jajčni proizvodi (6) |
2,5 pg/g maščobe (32) |
5,0 pg/g maščobe (32) |
40 ng/g maščobe (32) |
|
5.10 |
maščoba naslednjih živali: |
|||
|
— goveda in ovc |
2,5 pg/g maščobe |
4,0 pg/g maščobe |
40 ng/g maščobe |
|
|
— perutnine |
1,75 pg/g maščobe |
3,0 pg/g maščobe |
40 ng/g maščobe |
|
|
— prašičev |
1,0 pg/g maščobe |
1,25 pg/g maščobe |
40 ng/g maščobe |
|
|
5.11 |
mešane živalske maščobe |
1,5 pg/g maščobe |
2,50 pg/g maščobe |
40 ng/g maščobe |
|
5.12 |
rastlinska olja in masti |
0,75 pg/g maščobe |
1,25 pg/g maščobe |
40 ng/g maščobe |
|
5.13 |
hrana za dojenčke in majhne otroke (4) |
0,1 pg/g mokre teže |
0,2 pg/g mokre teže |
1,0 ng/g mokre teže |
Oddelek 6: Policiklični aromatski ogljikovodiki
|
Živila |
Mejne vrednosti (μg/kg) |
||
|
6.1 |
benzo(a)piren, benz(a)antracen, benzo(b)fluoranten in krizen |
benzo(a)piren |
skupna vrednost benzo(a)pirena, benz(a)antracena, benzo(b)fluorantena in krizena (43) |
|
6.1.1 |
olja in maščobe (razen kakavovega masla in kokosovega olja), namenjeni neposredni prehrani ljudi ali uporabi kot sestavina živil |
2,0 |
10,0 |
|
6.1.2 |
kakavova zrna in iz njih pridobljeni proizvodi |
5,0 μg/kg maščobe od 1. 4. 2013 |
35,0 μg/kg maščobe od 1. 4. 2013 do 31. 3. 2015 30,0 μg/kg maščobe od 1. 4. 2015 |
|
6.1.3 |
kokosovo olje za neposredno prehrano ljudi ali kot sestavina živil |
2,0 |
20,0 |
|
6.1.4 |
prekajeno meso in prekajeni mesni izdelki |
5,0 do 31. 8. 2014 2,0 od 1. 9. 2014 |
30,0 od 1. 9. 2012 do 31. 8. 2014 12,0 od 1. 9. 2014 |
|
6.1.5 |
mišičnina prekajenih rib in prekajeni ribiški proizvodi (24) (34), razen ribiških proizvodov iz točk 6.1.6 in 6.1.7.; mejna vrednost za prekajene rake se uporablja za mišičnino z okončin in trebušnega predela (42); v primeru prekajenih rakov ter rakovic in raznorepcev (Brachyura in Anomura) se uporablja za mišičnino z okončin |
5,0 do 31. 8. 2014 2,0 od 1. 9. 2014 |
30,0 od 1. 9. 2012 do 31. 8. 2014 12,0 od 1. 9. 2014 |
|
6.1.6 |
prekajene papaline in konzervirane prekajene papaline (24) (45)(sprattus sprattus); školjke (sveže, hlajene ali zamrznjene) (25); toplotno obdelano meso in toplotno obdelani mesni izdelki (44), ki se prodajajo končnim potrošnikom |
5,0 |
30,0 |
|
6.1.7 |
školjke (34) (prekajene) |
6,0 |
35,0 |
|
6.1.8 |
žitne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (3) (28) |
1,0 |
1,0 |
|
6.1.9 |
začetne in nadaljevalne formule za dojenčke, vključno z začetnim mlekom in nadaljevalnim mlekom (8) (28) za dojenčke |
1,0 |
1,0 |
|
6.1.10 |
živila za posebne zdravstvene namene (9) (28), posebej za dojenčke |
1,0 |
1,0 |
Oddelek 7: Melamin in strukturno podobne snovi
|
Živila |
Mejne vrednosti [mg/kg] |
|
|
7.1. |
melamin |
|
|
7.1.1. |
živila razen začetnih in nadaljevalnih formul za dojenčke (46) |
2,5 |
|
7.1.2. |
začetne in nadaljevalne formule za dojenčke v prahu |
1 |
(1) V zvezi s sadjem, zelenjavo in žiti se sklicuje na živila, razvrščena v ustrezne skupine iz Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 178/2006 (UL L 29, 2.2.2006, str. 3). To med drugim pomeni, da je ajda (Fagopyrum sp) vključena v „žita“, proizvodi iz ajde pa so vključeni v „proizvode iz žit“. ►M3 Mejne vrednosti za sadje ne veljajo za lupinarje. ◄
(2) Mejne vrednosti se ne uporabljajo za svežo špinačo, ki je namenjena predelavi in se neposredno prevaža v razsutem tovoru s polja v predelovalni obrat.
(3) ►M6 Živila, razvrščena v to kategorijo iz Direktive Komisije 2006/125/ES z dne 5. decembra 2006 o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke (UL L 339, 6.12.2006, str. 16). ◄
(4) Mejna vrednost velja za gotove proizvode (ki se dajejo v promet kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca).
(5) ►M5 Mejne vrednosti se uporabljajo za užitne dele zemeljskih oreškov (arašidov) in lupinarjev. Če se analizirajo zemeljski oreški (arašidi) in lupinarji, v lupinah, se pri izračunu vsebnosti aflatoksina šteje, da je vsa onesnaženost v užitnem delu, razen v primeru brazilskih oreškov. ◄
(6) Živila, razvrščena v kategorijo iz Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 226, 25.6.2004, str. 22).
(7) Mejna vrednost se uporablja za suho snov. Suha snov je določena v skladu z Uredbo (ES) št. 401/2006.
(8) Živila iz te kategorije, kakor so opredeljena v Direktivi Komisije 2006/141/ES (UL L 401, 30.12.2006, str. 1).
(9) Živila, razvrščena v kategorijo iz Direktive Komisije 1999/21/ES z dne 25. marca 1999 o živilih za posebne zdravstvene namene (UL L 91, 7.4.1999, str. 29).
(10) Mejna vrednost se pri mleku in mlečnih izdelkih uporablja za gotove proizvode (ki se dajejo v promet kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca) ter za suho snov v primeru proizvodov, ki niso mleko ali mlečni izdelki. Suha snov je določena v skladu z Uredbo (ES) št. 401/2006.
(11) Živila, razvrščena v kategorijo iz Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14.7.1999, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena s Protokolom o pogojih in podrobnostih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo (UL L 157, 21.6.2005, str. 29).
(12) Mejna vrednost se uporablja za izdelke, proizvedene iz pridelkov od leta 2005 dalje.
(13) Živila, razvrščena v kategorijo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov (UL L 149, 14.6.1991, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena s Protokolom o pogojih in podrobnostih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo. Mejna vrednost za OTA, ki se uporablja za te pijače, je določena glede na delež vina in/ali grozdnega mošta, prisotnega v končnih proizvodih.
(14) Živila, razvrščena v kategorijo iz Direktive Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 10, 12.1.2002, str. 58).
(15) Živila, razvrščena v kategorijo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 z dne 29. maja 1989 o določitvi splošnih pravil o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač (UL L 160, 12.6.1989, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena s Protokolom o pogojih in podrobnostih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo.
(16) ►M6 Dojenčki in majhni otroci iz Direktive 2006/141/ES (UL L 401, 30.12.2006, str. 1) in Direktive 2006/125/ES. ◄
(17) Za namen uporabe mejnih vrednosti za deoksinivalenol, zearalenon ter toksina T-2 in HT-2 iz točk 2.4, 2.5 in 2.7, riž ni vključen pod „žita“ in riževi proizvodi niso vključeni pod „proizvodi iz žit“.
(18) Mejna vrednost se uporablja za nepredelana žita, dana v promet za prvo stopnjo predelave. „Prva stopnja predelave“ pomeni katero koli mehansko ali toplotno obdelavo zrn ali na njih, razen sušenja. Postopki čiščenja, razvrščanja in sušenja se ne štejejo kot „prva stopnja predelave“, če jedro zrna ni mehansko obdelano in če celotno zrno po čiščenju in razvrščanju ostane nepoškodovano. Pri sistemih integrirane proizvodnje in predelave se mejna vrednost uporablja za nepredelana žita, če so namenjena prvi stopnji predelave.
(19) Mejna vrednost se uporablja za pridelana in prevzeta žita iz tržnega leta 2005/2006, v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 824/2000 z dne 19. aprila 2000 o uvedbi postopkov za prevzem žit s strani intervencijskih agencij in določitvi metode analiz za ugotavljanje kakovosti žit (UL L 100, 20.4.2000, str. 31), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1068/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 65).
(20) Mejna vrednost se uporablja od 1. oktobra 2007.
(21) Testenine (suhe) so testenine s približno vsebnostjo vode 12 %.
(22) Mejna vrednost se uporablja od 1. oktobra 2007.
(23) Ribe, razvrščene v kategorijo (a), razen ribjih jeter z oznako KN 0302 70 00, s seznama iz člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 17, 21.1.2000, str. 22), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL L 236, 23.9.2003, str. 33). Za sušena, razredčena, predelana ali sestavljena živila se uporablja člen 2(1) in 2(2).
(24) Če se ribe uživa cele, se mejna vrednost uporablja za celo ribo.
(25) Živila, razvrščena v kategorijah (c) in (f), s seznama iz člena 1 Uredbe (ES) št. 104/2000, kjer je primerno (vrste, kot so navedene v ustrezni postavki). Za sušena, razredčena, predelana ali sestavljena živila se uporablja člen 2(1) in (2).
(26) Mejna vrednost se uporablja po pranju sadja ali zelenjave in odstranitvi užitnega dela.
(27) Mejna vrednost se uporablja za izdelke, proizvedene iz pridelkov od leta 2001 dalje.
(28) Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kakor se proda.
(29) Mejna vrednost je določena za tekoči proizvod, ki vsebuje 40 % suhe snovi, ki ustreza zgornji mejni vrednosti 50 μg/kg v suhi snovi. Vrednost je treba prilagoditi sorazmerno glede na vsebnost suhe snovi v proizvodu.
(30) ►M9 Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), izraženih v ekvivalentih toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) z uporabo faktorjev ekvivalence toksičnosti SZO-TEF) ter vsota dioksinov in dioksinom podobnih PCB-jev (vsota PCDD, PCDF in polikloriranih bifenilov (PCB-ji), izraženih v ekvivalentih toksičnosti SZO z uporabo SZO-TEF). SZO-TEF za oceno tveganja za ljudi temeljijo na sklepih Svetovne zdravstvene organizacije – strokovnega srečanja Mednarodnega programa za kemijsko varnost (IPCS) junija 2005 v Ženevi (Martin van den Berg in sod., „Ponovna ocena faktorjev ekvivalence toksičnosti za dioksine in dioksinom podobne spojine pri ljudeh in sesalcih“, Svetovna zdravstvena organizacija, 2005 (The 2005 World Health Organization Re-evaluation of Human and Mammalian Toxic Equivalency Factors for Dioxins and Dioxin-like Compounds). Toxicological Sciences 93(2), str. 223–241 (2006)).
|
Kongener |
Vrednost TEF |
|
dibenzo-p-dioksini („PCDD“) |
|
|
2,3,7,8-TCDD |
1 |
|
1,2,3,7,8-PeCDD |
1 |
|
1,2,3,4,7,8-HxCDD |
0,1 |
|
1,2,3,6,7,8-HxCDD |
0,1 |
|
1,2,3,7,8,9-HxCDD |
0,1 |
|
1,2,3,4,6,7,8-HpCDD |
0,01 |
|
OCDD |
0,0003 |
|
dibenzofurani („PCDF“) |
|
|
2,3,7,8-TCDF |
0,1 |
|
1,2,3,7,8-PeCDF |
0,03 |
|
2,3,4,7,8-PeCDF |
0,3 |
|
1,2,3,4,7,8-HxCDF |
0,1 |
|
1,2,3,6,7,8-HxCDF |
0,1 |
|
1,2,3,7,8,9-HxCDF |
0,1 |
|
2,3,4,6,7,8-HxCDF |
0,1 |
|
1,2,3,4,6,7,8-HpCDF |
0,01 |
|
1,2,3,4,7,8,9-HpCDF |
0,01 |
|
OCDF |
0,0003 |
|
„dioksinom podobni“ PCB: ne-orto PCB + mono-orto PCB |
|
|
ne-orto PCB |
|
|
PCB 77 |
0,0001 |
|
PCB 81 |
0,0003 |
|
PCB 126 |
0,1 |
|
PCB 169 |
0,03 |
|
mono-orto PCB |
|
|
PCB 105 |
0,00003 |
|
PCB 114 |
0,00003 |
|
PCB 118 |
0,00003 |
|
PCB 123 |
0,00003 |
|
PCB 156 |
0,00003 |
|
PCB 157 |
0,00003 |
|
PCB 167 |
0,00003 |
|
PCB 189 |
0,00003 |
Uporabljene okrajšave: „T“ = tetra; „Pe“ = penta; „Hx“ = heksa; „Hp“ = hepta; „O“ = okta; „CDD“ = klorodibenzodioksin; „CDF“ = klorodibenzofuran; „CB“ = klorobifenil.
◄(31) Zgornje koncentracije: zgornje koncentracije so izračunane ob predpostavki, da so vse vrednosti različnih sorodnih spojin pod mejo določanja enake meji določanja.
(32) ►M9 Mejna vrednost za maščobo se ne uporablja za živila, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe. Za živila, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe, mejna vrednost za celotno živilo ustreza vrednosti za živila, ki vsebujejo 2 % maščobe, kar se izračuna iz mejne vrednosti, določene za maščobo, z uporabo naslednje formule:
mejna vrednost za celotno živilo pri živilih, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe = mejna vrednost za maščobo za navedeno živilo x 0,02.
◄(33) Živila, razvrščena v to kategorijo, kot je opredeljeno v kategorijah (a), (b), (c), (e) in (f), s seznama iz člena 1 Uredbe (ES) št. 104/2000, razen ribjih jeter iz točke 5.11.
(34) Živila, razvrščena v kategorije (b), (c) in (f), s seznama iz člena 1 Uredbe (ES) št. 104/2000.
(35) Izjema se uporablja le za koruzo, za katero je razvidno npr. na podlagi označitve, namembnosti, da je namenjena le za uporabo v postopku mokrega mletja (proizvodnja škroba).
(36) Pri konzerviranih ribjih jetrih mejna vrednost velja za celotno užitno vsebino konzerve.
(37) Mejna vrednost se uporablja za prehranska dopolnila, kakor se prodajo.
(38) Semena oljnic z oznakami KN 1201, 1202, 1203, 1204, 1205, 1206, 1207 in pridobljeni proizvodi KN 1208; semena melon sodijo v okvir oznake ex12 07 99.
(39) Če se iz njih pridobljeni/predelani proizvodi pridobijo/predelajo izključno ali skoraj izključno iz zadevnih lupinarjev, se mejne vrednosti, določene za ustrezne lupinarje, uporabljajo tudi za pridobljene/predelane proizvode. V drugih primerih se za pridobljene/predelane proizvode uporabljata člen 2(1) in člen 2(2).
(40) Mejna vrednost velja za čist in nerazredčen izvleček, pri čemer je 1 kg izvlečka pridobljen iz 3 do 4 kg korenine sladkega korena.
(41) Mejne vrednosti za listnato zelenjavo se ne uporabljajo za sveža zelišča (pod številčno kodo 0256000 v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 396/2005).
(42) Ta opredelitev ne vključuje glavoprsja rakov.
(43) Spodnje koncentracije se izračunajo ob predpostavki, da so vse vrednosti štirih snovi pod mejo določanja enake nič.
(44) Meso in mesni izdelki, ki so bili toplotno obdelani s postopkom, ki lahko povzroči prisotnost PAH, npr. samo pečenje in priprava na žaru.
(45) Pri konzerviranih izdelkih se analizira celotna vsebina konzerve. Kar zadeva mejno vrednost za celoten sestavljen izdelek, velja člen 2(1)(c) in (2).
(46) Mejna vrednost se ne uporablja za živila, pri katerih je mogoče dokazati, da je raven melamina, višja od 2,5 mg/kg, posledica dovoljene uporabe ciromazina kot insekticida. Raven melamina ne sme presegati ravni ciromazina.
(47) Mejna vrednost se pregleda pred 1. januarjem 2016 na podlagi podatkov o izpostavljenosti citrininu prek drugih živil in posodobljenih informacij o toksičnosti citrinina, zlasti glede rakotvornosti in genotoksičnosti.
( 1 ) UL L 37, 13.2.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
( 2 ) UL L 77, 16.3.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 199/2006 (UL L 32, 4.2.2006, str. 32).
( 3 ) UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1662/2006 (UL L 320, 18.11.2006, str. 1).
( 4 ) Poročila Znanstvenega odbora za hrano, 38. serija, Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o nitratih in nitritih, str. 1–33, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/reports/scf_reports_38.pdf
( 5 ) Poročila Znanstvenega odbora za hrano, 35. serija, Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o aflatoksinih, ohratoksinu A in patulinu, str. 45–50, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/reports/scf_reports_35.pdf
( 6 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o ohratoksinu A (izraženo 17. septembra 1998), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out14_en.html
( 7 ) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.7 „Ocena vnosa ohratoksina A s hrano pri prebivalstvu držav članic EU“, http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/task_3-2-7_en.pdf
( 8 ) UL L 52, 4.3.1993, str. 18.
( 9 ) Mnenje Znanstvenega odbora o onesnaževalih v prehranjevalni verigi EFSA o ohratoksinu A v hrani na zahtevo Komisije, http://www.efsa.europa.eu/etc/medialib/efsa/science/contam/contam_opinions/1521.Par.0001.File.dat/contam_op_ej365_ochratoxin_a_food_en1.pdf
( 10 ) Zapisnik 120. seje Znanstvenega odbora za hrano 8.–9. marca 2000 v Bruslju, zapisnik izjave o patulinu, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out55_en.pdf
( 11 ) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.8 „Ocena vnosa patulina s hrano pri prebivalstvu držav članic EU“. http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/3.2.8_en.pdf
( 12 ) UL L 203, 12.8.2003, str. 34.
( 13 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o toksinih iz rodu Fusarium, del 1: deoksinivalenol (DON), (izraženo 2. decembra 1999), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out44_en.pdf
( 14 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o toksinih iz rodu Fusarium, del 2: zearalenon (ZEA), (izraženo 22. junija 2000), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out65_en.pdf
( 15 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o toksinih iz rodu Fusarium, del 3: fumonizin B1 (FB1) (izraženo 17. oktobra 2000), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out73_en.pdf
( 16 ) Posodobljeno mnenje Znanstvenega odbora za hrano o fumonizinu B1, B2 in B3 (izraženo 4. aprila 2003), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out185_en.pdf
( 17 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o toksinih iz rodu Fusarium, del 4: nivalenol (izraženo 19. oktobra 2000), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out74_en.pdf
( 18 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o toksinih iz rodu Fusarium, del 5: toksin T-2 in toksin HT-2 (sprejeto 30. maja 2001), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out88_en.pdf
( 19 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o toksinih iz rodu Fusarium, del 6: Skupna ocena toksina T-2, toksina HT-2, nivalenola in deoksinivalenola (sprejeto 26. februarja 2002), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out123_en.pdf
( 20 ) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.10 „Zbiranje podatkov o prisotnosti toksinov iz rodu Fusarium v hrani in ocena vnosa teh toksinov s hrano pri prebivalstvu držav članic EU“, http://ec.europa.eu/food/fs/scoop/task3210.pdf
( 21 ) UL L 234, 29.8.2006, str. 35.
( 22 ) Poročila Znanstvenega odbora za hrano, 32. serija, Mnenje Znanstvenega odbora za hrano z naslovom „Morebitno zdravstveno tveganje zaradi svinca v hrani in pijači“, str. 7–8, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/reports/scf_reports_32.pdf
( 23 ) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.11 „Ocena izpostavljenosti prebivalstva držav članic EU arzenu, kadmiju, svincu in živemu srebru s hrano“, http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/scoop_3-2-11_heavy_metals_report_en.pdf
( 24 ) Poročila Znanstvenega odbora za hrano, 36. serija, Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o kadmiju, str. 67–70, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/reports/scf_reports_36.pdf
( 25 ) Mnenje Znanstvenega odbora EFSA o onesnaževalih v prehranjevalni verigi o živem srebru in metilnem živem srebru v hrani na zahtevo Komisije (sprejeto 24. februarja 2004), http://www.efsa.eu.int/science/contam/contam_opinions/259/opinion_contam_01_en1.pdf
( 26 ) http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/information_note_mercury-fish_12-05-04.pdf
( 27 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o akutnem tveganju zaradi kositra v konzerviranih živilih (sprejeto 12. decembra 2001), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out110_en.pdf
( 28 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o 3-monokloropropan-1,2-diolu (3-MCPD), ki posodablja mnenje Znanstvenega odbora za hrano iz leta 1994 (sprejeto 30. maja 2001), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out91_en.pdf
( 29 ) Poročila Znanstvenega odbora za hrano, 36. serija, Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o 3-monokloropropan-1,2-diolu (3-MCPD), str. 31–34, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/reports/scf_reports_36.pdf
( 30 ) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.9 „Zbiranje in primerjava podatkov o vrednostih 3-monokloropropandiola (3-MCPD) in sorodnih snovi v živilih“, str. 256, http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/scoop_3-2-9_final_report_chloropropanols_en.pdf
( 31 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o oceni tveganja dioksinov in dioksinom podobnih PCB v hrani. Od sprejetja mnenja Znanstvenega odbora za hrano z dne 22. novembra 2000 je na voljo posodobitev, ki temelji na novih znanstvenih spoznanjih (sprejeta 30. maja 2001) http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out90_en.pdf
( 32 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o oceni izpostavljenosti prebivalstva držav članic EU dioksinom in dioksinom podobnih PCB v hrani (sprejeto 22. novembra 2000), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out78_en.pdf
( 33 ) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.5 „Ocena vnosa dioksinov in sorodnih PCB s hrano pri prebivalstvu držav članic EU“, http://ec.europa.eu/dgs/health_consumer/library/pub/pub08_en.pdf
( 34 ) UL L 42, 14.2.2006, str. 26.
( 35 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o tveganju za zdravje ljudi zaradi policikličnih aromatskih ogljikovodikov v hrani (izraženo 4. decembra 2002), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out153_en.pdf
( 36 ) Ocena nekaterih onesnaževal v živilih – poročilo Skupnega strokovnega odbora FAO/WHO za aditive v hrani, 64. seja, Rim, 8.–17. februar 2005, str. 1–6 in str. 61–81.
WHO Technical Report Series, št. 930, 2006, http://whqlibdoc.who.int/trs/WHO_TRS_930_eng.pdf
( 37 ) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.12 „Zbiranje podatkov o prisotnosti polikloriranih aromatskih ogljikovodikov v hrani“, http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/scoop_3-2-12_final_report_pah_en.pdf
( 38 ) Glej stran 25 tega Uradnega lista.
( 39 ) UL L 70, 9.3.2006, str. 12.
( 40 ) Glej stran 32 tega Uradnega lista.
( 41 ) UL L 77, 16.3.2001, str. 14. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2005/4/ES (UL L 19, 21.1.2005, str. 50).
( 42 ) UL L 42, 13.2.2004, str. 16.
( 43 ) UL L 34, 8.2.2005, str. 15.
( 44 ) UL L 313, 28.11.2009, str. 40.
( 45 ) UL L 88, 29.3.2007, str. 56.
( 46 ) UL L 52, 3.3.2010, str. 53.
( 47 ) UL L 68, 18.3.2010, str. 22.
( 48 ) UL L 137, 3.6.2010, str. 4.
( 49 ) V zvezi s sadjem, zelenjavo in žiti se sklicuje na živila, razvrščena v ustrezne skupine iz Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 178/2006 (UL L 29, 2.2.2006, str. 3). To med drugim pomeni, da je ajda (Fagopyrum sp) vključena v „žita“, proizvodi iz ajde pa so vključeni v „proizvode iz žit“. ►M3 Mejne vrednosti za sadje ne veljajo za lupinarje. ◄
( 50 ) Mejne vrednosti se ne uporabljajo za svežo špinačo, ki je namenjena predelavi in se neposredno prevaža v razsutem tovoru s polja v predelovalni obrat.
( 51 ) Živila, razvrščena v to kategorijo iz Direktive Komisije 2006/125/ES z dne 5. decembra 2006 o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke (UL L 339, 6.12.2006, str. 16).
Živila, razvrščena v to kategorijo iz Direktive Komisije 2006/125/ES z dne 5. decembra 2006 o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke (UL L 339, 6.12.2006, str. 16).
◄
( 52 ) Mejna vrednost velja za gotove proizvode (ki se dajejo v promet kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca).
( 53 ) ►M5 Mejne vrednosti se uporabljajo za užitne dele zemeljskih oreškov (arašidov) in lupinarjev. Če se analizirajo zemeljski oreški (arašidi) in lupinarji, v lupinah, se pri izračunu vsebnosti aflatoksina šteje, da je vsa onesnaženost v užitnem delu, razen v primeru brazilskih oreškov. ◄
( 54 ) Živila, razvrščena v kategorijo iz Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 226, 25.6.2004, str. 22).
( 55 ) Mejna vrednost se uporablja za suho snov. Suha snov je določena v skladu z Uredbo (ES) št. 401/2006.
( 56 ) Živila iz te kategorije, kakor so opredeljena v Direktivi Komisije 2006/141/ES (UL L 401, 30.12.2006, str. 1).
( 57 ) Živila, razvrščena v kategorijo iz Direktive Komisije 1999/21/ES z dne 25. marca 1999 o živilih za posebne zdravstvene namene (UL L 91, 7.4.1999, str. 29).
( 58 ) Mejna vrednost se pri mleku in mlečnih izdelkih uporablja za gotove proizvode (ki se dajejo v promet kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca) ter za suho snov v primeru proizvodov, ki niso mleko ali mlečni izdelki. Suha snov je določena v skladu z Uredbo (ES) št. 401/2006.
( 59 ) Živila, razvrščena v kategorijo iz Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14.7.1999, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena s Protokolom o pogojih in podrobnostih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo (UL L 157, 21.6.2005, str. 29).
( 60 ) Mejna vrednost se uporablja za izdelke, proizvedene iz pridelkov od leta 2005 dalje.
( 61 ) Živila, razvrščena v kategorijo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov (UL L 149, 14.6.1991, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena s Protokolom o pogojih in podrobnostih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo. Mejna vrednost za OTA, ki se uporablja za te pijače, je določena glede na delež vina in/ali grozdnega mošta, prisotnega v končnih proizvodih.
( 62 ) Živila, razvrščena v kategorijo iz Direktive Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 10, 12.1.2002, str. 58).
( 63 ) Živila, razvrščena v kategorijo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 z dne 29. maja 1989 o določitvi splošnih pravil o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač (UL L 160, 12.6.1989, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena s Protokolom o pogojih in podrobnostih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo.
( 64 ) Dojenčki in majhni otroci iz Direktive 2006/141/ES (UL L 401, 30.12.2006, str. 1) in Direktive 2006/125/ES.
Dojenčki in majhni otroci iz Direktive 2006/141/ES (UL L 401, 30.12.2006, str. 1) in Direktive 2006/125/ES.
◄
( 65 ) Za namen uporabe mejnih vrednosti za deoksinivalenol, zearalenon ter toksina T-2 in HT-2 iz točk 2.4, 2.5 in 2.7, riž ni vključen pod „žita“ in riževi proizvodi niso vključeni pod „proizvodi iz žit“.
( 66 ) Mejna vrednost se uporablja za nepredelana žita, dana v promet za prvo stopnjo predelave. „Prva stopnja predelave“ pomeni katero koli mehansko ali toplotno obdelavo zrn ali na njih, razen sušenja. Postopki čiščenja, razvrščanja in sušenja se ne štejejo kot „prva stopnja predelave“, če jedro zrna ni mehansko obdelano in če celotno zrno po čiščenju in razvrščanju ostane nepoškodovano. Pri sistemih integrirane proizvodnje in predelave se mejna vrednost uporablja za nepredelana žita, če so namenjena prvi stopnji predelave.
( 67 ) Mejna vrednost se uporablja za pridelana in prevzeta žita iz tržnega leta 2005/2006, v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 824/2000 z dne 19. aprila 2000 o uvedbi postopkov za prevzem žit s strani intervencijskih agencij in določitvi metode analiz za ugotavljanje kakovosti žit (UL L 100, 20.4.2000, str. 31), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1068/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 65).
( 68 ) Mejna vrednost se uporablja od 1. oktobra 2007.
( 69 ) Testenine (suhe) so testenine s približno vsebnostjo vode 12 %.
( 70 ) Mejna vrednost se uporablja od 1. oktobra 2007.
( 71 ) Ribe, razvrščene v kategorijo (a), razen ribjih jeter z oznako KN 0302 70 00, s seznama iz člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 17, 21.1.2000, str. 22), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL L 236, 23.9.2003, str. 33). Za sušena, razredčena, predelana ali sestavljena živila se uporablja člen 2(1) in 2(2).
( 72 ) Če se ribe uživa cele, se mejna vrednost uporablja za celo ribo.
( 73 ) Živila, razvrščena v kategorijah (c) in (f), s seznama iz člena 1 Uredbe (ES) št. 104/2000, kjer je primerno (vrste, kot so navedene v ustrezni postavki). Za sušena, razredčena, predelana ali sestavljena živila se uporablja člen 2(1) in (2).
( 74 ) Mejna vrednost se uporablja po pranju sadja ali zelenjave in odstranitvi užitnega dela.
( 75 ) Mejna vrednost se uporablja za izdelke, proizvedene iz pridelkov od leta 2001 dalje.
( 76 ) Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kakor se proda.
( 77 ) Mejna vrednost je določena za tekoči proizvod, ki vsebuje 40 % suhe snovi, ki ustreza zgornji mejni vrednosti 50 μg/kg v suhi snovi. Vrednost je treba prilagoditi sorazmerno glede na vsebnost suhe snovi v proizvodu.
( 78 ) Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), izraženih v ekvivalentih toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) z uporabo faktorjev ekvivalence toksičnosti SZO-TEF) ter vsota dioksinov in dioksinom podobnih PCB-jev (vsota PCDD, PCDF in polikloriranih bifenilov (PCB-ji), izraženih v ekvivalentih toksičnosti SZO z uporabo SZO-TEF). SZO-TEF za oceno tveganja za ljudi temeljijo na sklepih Svetovne zdravstvene organizacije – strokovnega srečanja Mednarodnega programa za kemijsko varnost (IPCS) junija 2005 v Ženevi (Martin van den Berg in sod., „Ponovna ocena faktorjev ekvivalence toksičnosti za dioksine in dioksinom podobne spojine pri ljudeh in sesalcih“, Svetovna zdravstvena organizacija, 2005 (The 2005 World Health Organization Re-evaluation of Human and Mammalian Toxic Equivalency Factors for Dioxins and Dioxin-like Compounds). Toxicological Sciences 93(2), str. 223–241 (2006)).
Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), izraženih v ekvivalentih toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) z uporabo faktorjev ekvivalence toksičnosti SZO-TEF) ter vsota dioksinov in dioksinom podobnih PCB-jev (vsota PCDD, PCDF in polikloriranih bifenilov (PCB-ji), izraženih v ekvivalentih toksičnosti SZO z uporabo SZO-TEF). SZO-TEF za oceno tveganja za ljudi temeljijo na sklepih Svetovne zdravstvene organizacije – strokovnega srečanja Mednarodnega programa za kemijsko varnost (IPCS) junija 2005 v Ženevi (Martin van den Berg in sod., „Ponovna ocena faktorjev ekvivalence toksičnosti za dioksine in dioksinom podobne spojine pri ljudeh in sesalcih“, Svetovna zdravstvena organizacija, 2005 (The 2005 World Health Organization Re-evaluation of Human and Mammalian Toxic Equivalency Factors for Dioxins and Dioxin-like Compounds). Toxicological Sciences 93(2), str. 223–241 (2006)).
|
Kongener |
Vrednost TEF |
|
dibenzo-p-dioksini („PCDD“) |
|
|
2,3,7,8-TCDD |
1 |
|
1,2,3,7,8-PeCDD |
1 |
|
1,2,3,4,7,8-HxCDD |
0,1 |
|
1,2,3,6,7,8-HxCDD |
0,1 |
|
1,2,3,7,8,9-HxCDD |
0,1 |
|
1,2,3,4,6,7,8-HpCDD |
0,01 |
|
OCDD |
0,0003 |
|
dibenzofurani („PCDF“) |
|
|
2,3,7,8-TCDF |
0,1 |
|
1,2,3,7,8-PeCDF |
0,03 |
|
2,3,4,7,8-PeCDF |
0,3 |
|
1,2,3,4,7,8-HxCDF |
0,1 |
|
1,2,3,6,7,8-HxCDF |
0,1 |
|
1,2,3,7,8,9-HxCDF |
0,1 |
|
2,3,4,6,7,8-HxCDF |
0,1 |
|
1,2,3,4,6,7,8-HpCDF |
0,01 |
|
1,2,3,4,7,8,9-HpCDF |
0,01 |
|
OCDF |
0,0003 |
|
„dioksinom podobni“ PCB: ne-orto PCB + mono-orto PCB |
|
|
ne-orto PCB |
|
|
PCB 77 |
0,0001 |
|
PCB 81 |
0,0003 |
|
PCB 126 |
0,1 |
|
PCB 169 |
0,03 |
|
mono-orto PCB |
|
|
PCB 105 |
0,00003 |
|
PCB 114 |
0,00003 |
|
PCB 118 |
0,00003 |
|
PCB 123 |
0,00003 |
|
PCB 156 |
0,00003 |
|
PCB 157 |
0,00003 |
|
PCB 167 |
0,00003 |
|
PCB 189 |
0,00003 |
Uporabljene okrajšave: „T“ = tetra; „Pe“ = penta; „Hx“ = heksa; „Hp“ = hepta; „O“ = okta; „CDD“ = klorodibenzodioksin; „CDF“ = klorodibenzofuran; „CB“ = klorobifenil.
◄
( 79 ) Zgornje koncentracije: zgornje koncentracije so izračunane ob predpostavki, da so vse vrednosti različnih sorodnih spojin pod mejo določanja enake meji določanja.
( 80 ) Mejna vrednost za maščobo se ne uporablja za živila, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe. Za živila, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe, mejna vrednost za celotno živilo ustreza vrednosti za živila, ki vsebujejo 2 % maščobe, kar se izračuna iz mejne vrednosti, določene za maščobo, z uporabo naslednje formule:
Mejna vrednost za maščobo se ne uporablja za živila, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe. Za živila, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe, mejna vrednost za celotno živilo ustreza vrednosti za živila, ki vsebujejo 2 % maščobe, kar se izračuna iz mejne vrednosti, določene za maščobo, z uporabo naslednje formule:
mejna vrednost za celotno živilo pri živilih, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe = mejna vrednost za maščobo za navedeno živilo x 0,02.
◄
( 81 ) Živila, razvrščena v to kategorijo, kot je opredeljeno v kategorijah (a), (b), (c), (e) in (f), s seznama iz člena 1 Uredbe (ES) št. 104/2000, razen ribjih jeter iz točke 5.11.
( 82 ) Živila, razvrščena v kategorije (b), (c) in (f), s seznama iz člena 1 Uredbe (ES) št. 104/2000.
( 83 ) Izjema se uporablja le za koruzo, za katero je razvidno npr. na podlagi označitve, namembnosti, da je namenjena le za uporabo v postopku mokrega mletja (proizvodnja škroba).
( 84 ) Pri konzerviranih ribjih jetrih mejna vrednost velja za celotno užitno vsebino konzerve.
( 85 ) Mejna vrednost se uporablja za prehranska dopolnila, kakor se prodajo.
( 86 ) Semena oljnic z oznakami KN 1201, 1202, 1203, 1204, 1205, 1206, 1207 in pridobljeni proizvodi KN 1208; semena melon sodijo v okvir oznake ex12 07 99.
( 87 ) Če se iz njih pridobljeni/predelani proizvodi pridobijo/predelajo izključno ali skoraj izključno iz zadevnih lupinarjev, se mejne vrednosti, določene za ustrezne lupinarje, uporabljajo tudi za pridobljene/predelane proizvode. V drugih primerih se za pridobljene/predelane proizvode uporabljata člen 2(1) in člen 2(2).
( 88 ) Mejna vrednost velja za čist in nerazredčen izvleček, pri čemer je 1 kg izvlečka pridobljen iz 3 do 4 kg korenine sladkega korena.
( 89 ) Mejne vrednosti za listnato zelenjavo se ne uporabljajo za sveža zelišča (pod številčno kodo 0256000 v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 396/2005).
( 90 ) Ta opredelitev ne vključuje glavoprsja rakov.
( 91 ) Spodnje koncentracije se izračunajo ob predpostavki, da so vse vrednosti štirih snovi pod mejo določanja enake nič.
( 92 ) Meso in mesni izdelki, ki so bili toplotno obdelani s postopkom, ki lahko povzroči prisotnost PAH, npr. samo pečenje in priprava na žaru.
( 93 ) Pri konzerviranih izdelkih se analizira celotna vsebina konzerve. Kar zadeva mejno vrednost za celoten sestavljen izdelek, velja člen 2(1)(c) in (2).
( 94 ) Mejna vrednost se ne uporablja za živila, pri katerih je mogoče dokazati, da je raven melamina, višja od 2,5 mg/kg, posledica dovoljene uporabe ciromazina kot insekticida. Raven melamina ne sme presegati ravni ciromazina.
( 95 ) Mejna vrednost se pregleda pred 1. januarjem 2016 na podlagi podatkov o izpostavljenosti citrininu prek drugih živil in posodobljenih informacij o toksičnosti citrinina, zlasti glede rakotvornosti in genotoksičnosti.