This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02006R0166-20090807
Regulation (EC) No 166/2006 of the European Parliament and of the Council of 18 January 2006 concerning the establishment of a European Pollutant Release and Transfer Register and amending Council Directives 91/689/EEC and 96/61/EC (Text with EEA relevance)
Consolidated text: Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (Besedilo velja za EGP)
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (Besedilo velja za EGP)
2006R0166 — SL — 07.08.2009 — 001.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L 033, 4.2.2006, p.1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
UREDBA (ES) št. 596/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. junija 2009 |
L 188 |
14 |
18.7.2009 |
|
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA (ES) št. 166/2006
z dne 18. januarja 2006
o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 1 ),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ( 2 ),
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
V šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti, ki je bil sprejet s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta št. 1600/2002/ES ( 3 ), se zahteva, da se državljanom omogoči dostop do informacij o stanju in trendih v okolju glede na družbene, gospodarske in zdravstvene trende, kakor tudi povečanje splošne ozaveščenosti o okolju. |
|
(2) |
Konvencija OZN-EKE o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljnjem besedilu „Århuška konvencija“), ki jo je Evropska skupnost podpisala dne 25. junija 1998, priznava, da večji dostop javnosti do okoljskih informacij in njihovo širjenje prispevata k večji ozaveščenosti o okoljskih zadevah, svobodni izmenjavi stališč, bolj učinkovitem sodelovanju javnosti pri odločanju o okoljskih zadevah in končno k boljšemu okolju. |
|
(3) |
Registri izpustov in prenosov onesnaževal (v nadaljnjem besedilu „RIPO“) so stroškovno učinkovito sredstvo za spodbujanje okoljske uspešnosti, zagotavljanje dostopa javnosti do informacij o izpustih onesnaževal in prenosih onesnaževal in odpadkov izven kraja nastanka ter za sledenje trendom, dokazovanje napredka pri zmanjševanju onesnaževanja, spremljanje izpolnjevanja nekaterih mednarodnih sporazumov, določitev prednostnih ciljev in ocenjevanje napredka, doseženega z okoljskimi politikami in programi Skupnosti ter z nacionalnimi okoljskimi politikami in programi. |
|
(4) |
Celovit in usklajen RIPO zagotavlja javnosti, industriji, znanstvenikom, zavarovalnicam, lokalnim organom, nevladnim organizacijam in drugim, ki odločajo, dobro bazo podatkov za primerjave in bodoče odločitve v okoljskih zadevah. |
|
(5) |
Evropska skupnost je 21. maja 2003 podpisala Protokol OZN-EKE o registrih izpustov in prenosov onesnaževal (v nadaljnjem besedilu „Protokol“). Da bi Skupnost lahko sklenila navedeni protokol, bi morale biti določbe prava Skupnosti skladne z navedenim protokolom. |
|
(6) |
Evropski register izpustov onesnaževal (v nadaljnjem besedilu „EPER“) je bil vzpostavljen z Odločbo Komisije 2000/479/ES ( 4 ). Protokol izhaja iz istih načel kakor EPER, vendar ga še nadgradi z vključitvijo poročanja o več onesnaževalih, več dejavnostih, izpustih v tla, izpustih iz razpršenih virov in prenosov izven kraja nastanka. |
|
(7) |
Splošni in konkretni cilji, ki jim sledi Evropski RIPO, so lahko doseženi le na podlagi zanesljivih in primerljivih podatkov. Zato je za zagotovitev kakovosti in primerljivosti podatkov potrebna ustrezna uskladitev zbiranja podatkov in sistema prenosa. V skladu s Protokolom bi moral biti Evropski RIPO oblikovan tako, da omogoča kar najlažji javni dostop prek svetovnega spleta. Izpusti in prenosi bi morali biti zlahka prepoznavni v različnih oblikah, agregirano in posamezno, da bi lahko v razumnem času prišli do kar največ informacij. |
|
(8) |
Evropski RIPO bi moral za nadaljnje spodbujanje ciljev omogočanja dostopa državljanom do informacij o stanju in trendih v okolju kakor tudi povečanja splošne ozaveščenosti o okolju vsebovati povezave z drugimi podobnimi bazami podatkov v državah članicah, državah nečlanicah in mednarodnih organizacijah. |
|
(9) |
V skladu s Protokolom bi moral Evropski RIPO vsebovati tudi informacije o posameznih postopkih odstranjevanja odpadkov, o katerih je treba poročati kot o izpustih v tla; pod to kategorijo se ne poroča o postopkih predelave, kot sta vnos blata in gnojil v tla. |
|
(10) |
Da bi dosegli cilj Evropskega RIPO o zagotavljanju zanesljivih informacij javnosti in omogočili sprejemanje na znanju temelječih odločitev, je treba zagotoviti razumne, vendar stroge časovne okvire za zbiranje podatkov in poročanje; še zlasti to velja za poročanje držav članic Komisiji. |
|
(11) |
Poročanje o izpustih iz industrijskih kompleksov, čeprav še ni vedno dosledno, popolno ali primerljivo, je v mnogih državah članicah že ustaljen postopek. Kadar je to primerno, bi bilo treba poročanje o izpustih iz razpršenih virov izboljšati, da bi tistim, ki odločajo, omogočili lažjo smiselno opredelitev teh izpustov in izbiro najbolj učinkovite rešitve za zmanjšanje onesnaževanja. |
|
(12) |
Podatki, o katerih poročajo države članice, bi morali biti kakovostni, zlasti v smislu njihove popolnosti, usklajenosti in verodostojnosti. Zelo pomembno je uskladiti prihodnja prizadevanja upravljavcev in držav članic, da bi izboljšali kakovost poročanih podatkov. Komisija bo zato skupaj z državami članicami začela delati na področju zagotavljanja kakovosti. |
|
(13) |
V skladu z Århuško konvencijo bi bilo treba javnosti zagotoviti dostop do informacij iz Evropskega RIPO, ne da bi za to bilo potrebno izraziti interes, predvsem tako, da se z Evropskim RIPO omogoči neposreden elektronski dostop prek svetovnega spleta. |
|
(14) |
Dostop do informacij v Evropskem RIPO bi moral biti neomejen, izjeme od tega pravila pa so mogoče le, kadar to izrecno dovoljuje obstoječa zakonodaja Skupnosti. |
|
(15) |
V skladu z Århuško konvencijo bi bilo treba zagotoviti udeležbo javnosti v nadaljnjem razvoju Evropskega RIPO, tako da se omogočijo zgodnje in učinkovite možnosti za predložitev pripomb, informacij, analiz ali ustreznih mnenj za proces odločanja. Predlagatelji bi morali imeti možnost zahtevati upravni ali sodni nadzor dejanj ali opustitev dejanj javnih organov v zvezi z zahtevo. |
|
(16) |
Za večjo uporabnost in učinek Evropskega RIPO bi morale Komisija in države članice zaradi spodbujanja ozaveščanja javnosti ter zagotavljanja ustrezne in pravočasne tehnične pomoči sodelovati pri oblikovanju navodil v podporo izvajanju Evropskega RIPO. |
|
(17) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 5 ). |
|
(18) |
Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja predlaganega ukrepa, in sicer izboljšanja dostopa javnosti do okoljskih informacij z oblikovanjem celovite, usklajene in vseevropske elektronske baze podatkov, saj zahteva potreba po primerljivosti podatkov v vseh državah članicah visoko raven usklajenosti, in ga je zato možno bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja. |
|
(19) |
Zaradi poenostavitve in racionalizacije zahtev v zvezi s poročanjem, bi bilo treba spremeniti Direktivo Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih ( 6 ) in Direktivo Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ( 7 ). |
|
(20) |
Cilj Evropskega RIPO je med drugim informiranje javnosti o pomembnih emisijah onesnaževal, ki so zlasti posledica dejavnosti, zajetih z Direktivo 96/61/ES. Posledično bi v skladu s to uredbo javnost morala biti informirana o emisijah iz naprav, zajetih s Prilogo I k navedeni direktivi. |
|
(21) |
Da bi se izognili podvajanju poročil, se lahko sistemi registrov izpustov in prenosov onesnaževal v skladu s Protokolom vključijo v mejah izvedljivosti v obstoječe informacijske vire, kot so mehanizmi poročanja v okviru pravnih aktov, s katerimi je upravljavcu dovoljeno delovanje. V skladu s Protokolom določbe te uredbe ne smejo vplivati na pravico držav članic do ohranitve ali uvedbe bolj obsežnega ali javnosti bolj dostopnega registra izpustov in prenosov onesnaževal, kakor ga zahteva Protokol — |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja
S to uredbo se vzpostavlja celovit register izpustov in prenosov onesnaževal na ravni Skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Evropski RIPO“) v obliki javno dostopne elektronske baze podatkov ter določa pravila za njegovo delovanje z namenom izvajanja Protokola OZN-EKE o registrih izpustov in prenosov onesnaževal (v nadaljnjem besedilu „Protokol“) ter omogoča sodelovanje javnosti pri odločanju v zvezi z okoljem, kakor tudi prispeva k preprečevanju in zmanjševanju onesnaževanja okolja.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. „javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in, v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso, njihova združenja, organizacije ali skupine;
2. „pristojni organ“ pomeni nacionalni organ ali organe ali drugi pristojni subjekt ali subjekte, ki jih določijo države članice;
3. „naprava“ pomeni nepremično tehnološko enoto, v kateri poteka ena ali več dejavnosti iz Priloge I in katera koli druga z njo neposredno tehnično povezana dejavnost na istem kraju, ki bi lahko imela vpliv na izpuste ali onesnaževanje okolja;
4. „industrijski kompleks“ pomeni eno ali več naprav na istem kraju, ki jih upravlja ena sama fizična ali pravna oseba;
5. „kraj“ pomeni zemljepisno lego industrijskega kompleksa;
6. „upravljavec“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzira industrijski kompleks ali, kadar je tako predvideno v nacionalni zakonodaji, na katero so bila prenesena odločilna ekonomska pooblastila v zvezi s tehničnim delovanjem industrijskega kompleksa;
7. „leto poročanja“ pomeni koledarsko leto, za katero je treba zbrati podatke o izpustih onesnaževal in njihovih prenosih izven kraja nastanka;
8. „snov“ pomeni kateri koli kemijski element in njegove spojine, z izjemo radioaktivnih snovi;
9. „onesnaževalo“ pomeni snov ali skupino snovi, ki so lahko škodljive za okolje ali zdravje ljudi zaradi svojih lastnosti in vnosa v okolje;
10. „izpust“ pomeni nameren ali nenameren, reden ali izreden vnos onesnaževal v okolje zaradi človekove dejavnosti, vključno z izlitji, emisijami, izpuščanji, injiciranjem, odstranjevanjem oziroma odlaganjem, ali odvajanjem prek kanalizacijskih sistemov, ki se ne zaključijo s čistilnimi napravami;
11. „prenos izven kraja nastanka“ pomeni prenos odpadkov, namenjenih za predelavo ali odstranitev, in onesnaževal v odpadnih vodah, namenjenih za obdelavo v čistilni napravi, izven meja industrijskega kompleksa;
12. „razpršeni viri“ pomenijo številne manjše ali difuzne vire, iz katerih se lahko onesnaževala izpuščajo v tla, zrak ali vodo in katerih skupni učinek na navedene medije je lahko precejšen ter za katere je zbiranje posameznih poročil nepraktično;
13. „odpadki“ pomenijo snovi ali predmete, kakor so opredeljeni v členu 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih ( 8 );
14. „nevarni odpadki“ pomenijo snovi ali predmete, kakor so opredeljeni v členu 1(4) Direktive 91/689/EGS;
15. „odpadna voda“ pomeni komunalno odpadno vodo, odpadno vodo iz gospodinjstev in industrijsko odpadno vodo, kakor je opredeljena v členu 2(1), (2) in (3) Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode ( 9 ) in katere koli druge uporabljene vode, ki jo zaradi snovi ali predmetov, ki jih vsebuje, ureja pravo Skupnosti;
16. „odstranjevanje“ pomeni postopke, določene v Prilogi IIA k Direktivi 75/442/EGS;
17. „predelava“ pomeni postopke, določene v Prilogi IIB k Direktivi 75/442/EGS.
Člen 3
Vsebina Evropskega RIPO
Evropski RIPO vključuje informacije o:
(a) izpustih onesnaževal iz člena 5(1)(a), o katerih morajo poročati upravljavci industrijskih kompleksov, ki izvajajo dejavnosti, navedene v Prilogi I;
(b) prenosih odpadkov izven kraja nastanka iz člena 5(1)(b) in o onesnaževalih v odpadni vodi iz člena 5(1)(c), o katerih morajo poročati upravljavci industrijskih kompleksov, ki izvajajo dejavnosti, navedene v Prilogi I;
(c) izpustih onesnaževal iz razpršenih virov iz člena 8(1), kadar so na voljo.
Člen 4
Oblika in struktura
1. Komisija objavlja Evropski RIPO z agregiranimi in posameznimi podatki tako, da je izpuste in prenose mogoče iskati in prepoznati glede na:
(a) industrijski kompleks, vključno z njegovim matičnim podjetjem, kadar je to primerno, in njegovo zemljepisno lego, vključno s povodjem;
(b) dejavnost;
(c) pojavljanje na ravni posamezne države članice ali na ravni Skupnosti;
(d) onesnaževalo ali odpadke, kakor je ustrezno;
(e) posamezne okoljske medije (zrak, voda, tla), v katere se izpušča onesnaževalo;
(f) prenose odpadkov izven kraja nastanka in njihov namembni kraj, kakor je ustrezno;
(g) prenose onesnaževal v odpadnih vodah izven kraja nastanka;
(h) razpršene vire;
(i) lastnika ali upravljavca industrijskega kompleksa.
2. Evropski RIPO se oblikuje tako, da so v normalnih pogojih delovanja informacije ves čas in zlahka dostopne javnosti prek svetovnega spleta in drugih elektronskih medijev. Njegova oblika upošteva možnost bodoče širitve in vključuje vse podatke iz preteklih let poročanja, ki zajemajo vsaj deset preteklih let poročanja.
3. Evropski RIPO vključuje povezave do:
(a) nacionalnih registrov RIPO držav članic;
(b) drugih ustreznih, obstoječih in javno dosegljivih baz podatkov o vsebinah, povezanih z registri RIPO, vključno z nacionalnimi registri RIPO drugih pogodbenic Protokola in, kadar je to mogoče, z registri drugih držav;
(c) naslove spletnih strani industrijskih kompleksov, če te obstajajo in jih industrijski kompleksi prostovoljno navedejo.
Člen 5
Poročanje upravljavcev
1. Upravljavec vsakega industrijskega kompleksa, ki izvaja eno ali več dejavnosti iz Priloge I z zmogljivostjo nad vrednostmi zmogljivosti, opredeljenimi v Prilogi I, poroča pristojnemu organu letno o količinah, skupaj z navedbo, ali informacija temelji na meritvah, izračunih ali ocenah naslednjega:
(a) izpustov v zrak, vodo in tla katerega koli onesnaževala, opredeljenega v Prilogi II, ki presega mejno količino, opredeljeno v Prilogi II;
(b) prenosov nevarnih odpadkov izven kraja nastanka, ki presegajo 2 toni letno, ali nenevarnih odpadkov, ki presegajo 2 000 ton letno, za vse postopke predelave ali odstranjevanja, razen postopkov odstranjevanja obdelave v zemlji in globinskega injiciranja, navedenih v členu 6, ter z navedbo oznak „R“ ali „D“ glede na to, ali so odpadki namenjeni za predelavo ali odstranitev, v primeru čezmejnega pošiljanja nevarnih odpadkov pa ime in naslov predelovalca ali odstranjevalca odpadkov ter dejanskega kraja predelave ali odstranitve odpadkov;
(c) prenos odpadne vode, ki vsebuje katero koli onesnaževalo iz Priloge II in presega mejno količino, opredeljeno v stolpcu 1b Priloge II, na čistilno napravo izven kraja nastanka.
Upravljavec vsakega industrijskega kompleksa, ki izvaja eno ali več dejavnosti, opredeljenih v Prilogi I, z zmogljivostjo dejavnosti nad v njej navedenimi vrednostmi zmogljivosti, posreduje pristojnim organom informacije, potrebne za identifikacijo industrijskega kompleksa v skladu s Prilogo III, razen če niso informacije pristojnim organom že dostopne.
V primeru podatkov z navedbo, da temeljijo na meritvah, izračunih ali ocenah, se navede analitska metoda in/ali metoda izračuna.
Izpusti iz Priloge II, o katerih se poroča v skladu s točko (a) tega odstavka, vključujejo vse izpuste iz vseh virov, vključenih v Prilogo I na kraju industrijskega kompleksa.
2. Informacije iz odstavka 1 vključujejo informacije o izpustih in prenosih, ki skupno nastanejo pri vseh namernih, nenamernih, rednih in izrednih dejavnostih.
Pri navajanju teh informacij upravljavci, kadar je to mogoče, posredujejo vse podatke, ki se nanašajo na nenamerne izpuste.
3. Upravljavci vsakega industrijskega kompleksa ustrezno pogosto zbirajo informacije, ki so potrebne, da se za vsak industrijski kompleks ugotovijo izpusti in prenosi izven kraja nastanka, o katerih je treba poročati v skladu z odstavkom 1.
4. Pri pripravi poročila mora zadevni upravljavec uporabiti najboljše razpoložljive informacije, ki lahko vključujejo podatke o monitoringu, emisijske faktorje, masne bilance, posrednem monitoringu ali druge izračune, strokovne ocene in druge metode, skladne s členom 9(1) in mednarodno priznanimi metodologijami, če so na voljo.
5. Upravljavec vsakega zadevnega industrijskega kompleksa da na voljo pristojnim organom držav članic zapise podatkov, na podlagi katerih so bila izdelana poročila za obdobje petih let, ki začne teči ob izteku zadevnega leta poročanja. V teh zapisih je opisana tudi uporabljena metodologija zbiranja podatkov.
Člen 6
Izpusti v tla
O odpadkih, ki se odstranjujejo s postopki „obdelave v zemlji“ ali „globinskega injiciranja“, kakor so opredeljeni v Prilogi IIA k Direktivi 75/442/EGS, poroča kot o izpustu v tla samo upravljavec industrijskega kompleksa, iz katerega odpadki izhajajo.
Člen 7
Poročanje držav članic
1. Države članice glede na zahteve iz odstavkov 2 in 3 tega člena, določijo datum, do katerega morajo upravljavci predložiti pristojnemu organu vse podatke iz člena 5(1) in (2) ter informacije iz člena 5(3), (4) in (5).
2. Države članice Komisiji predložijo vse podatke iz člena 5(1) in (2) z elektronskim prenosom v skladu z obliko iz Priloge III ter naslednjim razporedom:
(a) za prvo leto poročanja, v obdobju 18 mesecev po izteku leta poročanja;
(b) za vsa leta poročanja, v obdobju 15 mesecev po izteku leta poročanja.
Prvo leto poročanja je leto 2007.
3. Komisija s pomočjo Evropske agencije za okolje vključi v Evropski RIPO informacije, ki jih sporočijo države članice, v skladu z naslednjim časovnim razporedom:
(a) za prvo leto poročanja, v obdobju 21 mesecev po izteku leta poročanja;
(b) za vsa leta poročanja, v obdobju 16 mesecev po izteku leta poročanja.
Člen 8
Izpusti iz razpršenih virov
1. Komisija ob pomoči Evropske agencije za okolje v Evropski RIPO vključi informacije o izpustih iz razpršenih virov, kadar take informacije obstajajo in so jih države članice že poročale.
2. Informacije iz odstavka 1 so organizirane tako, da uporabnikom omogočajo iskanje in določitev izpustov onesnaževal iz razpršenih virov glede na ustrezno prostorsko disagregacijo ter vključujejo informacije o vrsti metodologije, uporabljene za pridobitev informacij.
3. Kadar Komisija ugotovi, da podatkov o izpustih iz razpršenih virov ni, sprejme ukrepe za začetek poročanja o izpustih ustreznih onesnaževal iz enega ali več razpršenih virov, ob uporabi mednarodno potrjenih metodologij, kadar je to primerno.
Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(3).
Člen 9
Zagotavljanje in presoja kakovosti
1. Upravljavci industrijskih kompleksov, za katere veljajo zahteve poročanja iz člena 5, zagotovijo kakovost informacij, ki jih poročajo.
2. Kakovost podatkov, ki jih poročajo upravljavci industrijskih kompleksov iz odstavka 1, presojajo pristojni organi zlasti glede njihove popolnosti, usklajenosti in verodostojnosti.
3. Komisija uskladi delo na področju zagotavljanja kakovosti in presoje kakovosti ob posvetovanju z odborom iz člena 19(1).
4. Komisija lahko sprejme smernice za spremljanje in poročanje o emisijah v skladu s postopkom iz člena 19(2). Te smernice so v skladu z mednarodno sprejetimi metodologijami, kadar je to primerno, in z drugo zakonodajo Skupnosti.
Člen 10
Dostop do informacij
1. Komisija ob pomoči Evropske agencije za okolje zagotovi, da je Evropski RIPO dostopen javnosti, z brezplačno objavo podatkov na svetovnem spletu v skladu s časovnim okvirom iz člena 7(3).
2. Če informacije, ki jih vsebuje Evropski RIPO, niso zlahka dostopne javnosti neposredno prek elektronskih medijev, zadevne države članice in Komisija izboljšajo elektronski dostop do Evropskega RIPO na mestih, dostopnih javnosti.
Člen 11
Zaupnost
Če ima država članica zaupne podatke v skladu s členom 4 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/4/ES z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju ( 10 ), država članica v skladu s členom 7(2) te uredbe v svojem poročilu navede, katere informacije so bile zadržane in razloge za to, za vsako leto poročanja posebej in za vsak industrijski kompleks, ki se sklicuje na zaupnost podatkov.
Člen 12
Udeležba javnosti
1. Komisija javnosti omogoči zgodnje in učinkovite možnosti sodelovanja v prihodnjem razvoju Evropskega RIPO, vključno z vzpostavljanjem institucij in usposabljanjem kadrov ter pripravo sprememb te uredbe.
2. Javnost ima možnost za predložitev ustreznih pripomb, informacij, analiz ali mnenj v razumnem času.
3. Komisija ustrezno upošteva takšne prispevke in javnost obvesti o rezultatih javne udeležbe.
Člen 13
Dostop do pravnega varstva
Dostop do pravnega varstva v zvezi z javnim dostopom do okoljskih informacij se zagotovi v skladu s členom 6 Direktive 2003/4/ES in, kjer so vključene institucije Skupnosti, v skladu s členi 6, 7 in 8 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ( 11 ).
Člen 14
Pisno navodilo
1. Komisija pripravi pisno navodilo za izvajanje Evropskega RIPO čim hitreje, vendar najpozneje štiri mesece pred začetkom prvega leta poročanja, in ob posvetovanju z odborom iz člena 19(1).
2. Pisno navodilo za izvajanje Evropskega RIPO obravnava zlasti naslednje:
(a) postopke poročanja;
(b) podatke, ki jih je treba poročati;
(c) zagotavljanje in presojo kakovosti;
(d) navedbo vrste zadržanih podatkov in razlogov za to, kadar gre za zaupne podatke;
(e) sklicevanje na metodologije vzorčenja in mednarodno priznane metode analize in določanja izpustov;
(f) navedbo matičnih podjetij;
(g) označevanje dejavnosti v skladu s Prilogo I k tej uredbi in k Direktivi 96/61/ES.
Člen 15
Ozaveščanje
Komisija in države članice spodbujajo ozaveščanje javnosti o Evropskem RIPO in zagotavljajo pomoč pri dostopu do Evropskega RIPO ter razumevanju in uporabi v njem vsebovanih informacij.
Člen 16
Dodatne informacije, o katerih poročajo države članice
1. V enotnem poročilu na podlagi informacij zadnjih treh let poročanja, ki ga je treba predložiti vsake tri leta skupaj s podatki, predloženimi v skladu s členom 7, države članice obvestijo Skupnost o praksi in ukrepih glede naslednjega:
(a) zahtev v skladu s členom 5;
(b) zagotavljanja in presoje kakovosti v skladu s členom 9;
(c) dostopa do informacij v skladu s členom 10(2);
(d) dejavnosti ozaveščanja v skladu s členom 15;
(e) zaupnosti informacij v skladu s členom 11;
(f) predvidenih kazni v skladu s členom 20 in izkušenj pri njihovi uporabi.
2. Za poenostavitev poročanja držav članic iz odstavka 1, Komisija poda predlog za vprašalnik, ki se sprejme v skladu s postopkom iz člena 19(2).
Člen 17
Pregled s strani Komisije
1. Komisija pregleda informacije, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 7, in po posvetovanju z državami članicami vsaka tri leta objavi poročilo, ki temelji na razpoložljivih informacijah zadnjih treh let poročanja, šest mesecev po objavi teh informacij na svetovnem spletu.
2. To poročilo se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z oceno delovanja Evropskega RIPO.
Člen 18
Spremembe prilog
Komisija opravi vse potrebne spremembe prilog zaradi:
(a) prilagoditve prilog II in III znanstvenemu in tehničnemu napredku;
(b) prilagoditve prilog II in III morebitnim spremembam prilog k Protokolu, ki bi jih pogodbenice Protokola sprejele na zasedanju.
Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(3).
Člen 19
Postopek odbora
1. Komisiji pomaga odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Obdobje, predvideno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 20
Kazni
1. Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
2. Države članice uradno obvestijo Komisijo o navedenih določbah najpozneje leto dni po začetku veljavnosti te uredbe in brez odlašanja tudi o vseh poznejših spremembah navedenih določb.
Člen 21
Spremembe direktiv 91/689/EGS in 96/61/ES
1. Člen 8(3) Direktive 91/689/EGS se črta.
2. Člen 15(3) Direktive 96/61/ES se črta.
Člen 22
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
Dejavnosti
|
Št. |
Dejavnost |
Mejna vrednost zmogljivosti |
|
1. |
Energetika |
|
|
(a) |
Rafinerije nafte in plina |
* (1) |
|
(b) |
Naprave za uplinjanje in utekočinjanje |
* |
|
(c) |
Termoelektrarne in druge kurilne enote |
Z vhodno toplotno močjo 50 megavatov (MW) |
|
(d) |
Koksarne |
* |
|
(e) |
Mlini za premog |
Z zmogljivostjo 1 tone na uro |
|
(f) |
Naprave za proizvodnjo proizvodov iz premoga in trdega brezdimnega goriva |
* |
|
2. |
Proizvodnja in predelava kovin |
|
|
(a) |
Naprave za praženje ali sintranje kovinskih rud (vključno s sulfidnimi rudami) |
* |
|
(b) |
Naprave za proizvodnjo surovega železa ali jekla (primarno ali sekundarno taljenje), vključno s kontinuirnim litjem |
Z zmogljivostjo 2,5 tone na uro |
|
(c) |
Naprave za predelavo železa in jekla: |
|
|
(i) vroča valjarna |
Z zmogljivostjo 20 ton surovega jekla na uro |
|
|
(ii) kovačije s kladivi |
Z energijo 50 kilojoulov na kladivo, če uporabljena kalorična moč presega 20 MW |
|
|
(iii) nanašanje zaščitnih prevlek iz staljenih kovin |
Z vložkom 2 ton surovega jekla na uro |
|
|
(d) |
Livarne železa in jekla |
S proizvodno zmogljivostjo 20 ton na dan |
|
(e) |
Naprave: |
|
|
(i) za proizvodnjo surovih barvnih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemičnimi ali elektrolitskimi postopki |
* |
|
|
(ii) za taljenje barvnih kovin, vključno zlitin in produktov primernih za ponovno predelavo (iz postopkov rafinacije, vlivanja itd.) |
S talilno zmogljivostjo 4 ton na dan za svinec in kadmij ali 20 ton na dan za vse druge kovine |
|
|
(f) |
Naprave za površinsko obdelavo kovin in plastičnih mas z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov |
V delovnih kadeh s prostornino 30 m3 |
|
3. |
Nekovinska industrija |
|
|
(a) |
Podzemno rudarjenje in sorodne dejavnosti |
* |
|
(b) |
Dnevni kop in kamnolomi |
Če površina, kjer se dejansko izvaja izkopavanje, obsega 25 hektarov |
|
(c) |
Naprave za proizvodnjo: |
|
|
(i) cementnega klinkerja v rotacijskih pečeh |
S proizvodno zmogljivostjo 500 ton na dan |
|
|
(ii) apna v rotacijskih pečeh |
S proizvodno zmogljivostjo 50 ton na dan |
|
|
(iii) cementnega klinkerja ali apna v drugih pečeh |
S proizvodno zmogljivostjo 50 ton na dan |
|
|
(d) |
Naprave za proizvodnjo azbesta in za izdelavo azbestnih izdelkov |
* |
|
(e) |
Naprave za proizvodnjo stekla, vključno s steklenimi vlakni |
S talilno zmogljivostjo 20 ton na dan |
|
(f) |
Naprave za taljenje nekovin, vključno s proizvodnjo mineralnih vlaken |
S talilno zmogljivostjo 20 ton na dan |
|
(g) |
Naprave za izdelavo keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, opek, ognjevarnih opek, ploščic, lončevine ali porcelana |
S proizvodno zmogljivostjo 75 ton na dan ali z zmogljivostjo peči 4 m3 in vložkom v posamezno peč 300 kg/m3 |
|
4. |
Kemična industrija |
|
|
(a) |
Naprave za proizvodnjo osnovnih organskih kemikalij na industrijski ravni, kot so: (i) enostavni ogljikovodiki (ciklični ali aciklični, nasičeni ali nenasičeni, alifatski ali aromatski) (ii) ogljikovodiki z vezanim kisikom, kakor so alkoholi, aldehidi, ketoni, karboksilne kisline, estri, acetati, etri, peroksidi, epoksidne smole (iii) ogljikovodiki z vezanim žveplom (iv) ogljikovodiki z vezanim dušikom, kakor so amini, amidi, nitroso-, nitro- ali nitratne spojine, nitrili, cianati, izocianati (v) ogljikovodiki z vezanim fosforjem (vi) halogenirani ogljikovodiki (vii) organokovinske spojine (viii) osnovne plastične mase (polimeri, sintetična vlakna in celulozna vlakna) (ix) sintetični kavčuk (x) organska barvila in pigmenti (xi) površinsko aktivne snovi |
* |
|
(b) |
Naprave za proizvodnjo osnovnih anorganskih kemikalij na industrijski ravni, kot so: (i) plini, kakor so amoniak, klor ali vodikov klorid, fluor ali vodikov fluorid, ogljikovi oksidi, žveplove spojine, dušikovi oksidi, vodik, žveplov dioksid, karbonilklorid (ii) kisline, kakor so kromova kislina, fluorovodikova kislina, fosforjeva kislina, dušikova kislina, klorovodikova kislina, žveplova kislina, oleum, žveplasta kislina (iii) baze, kakor so amonijev hidroksid, kalijev hidroksid, natrijev hidroksid (iv) soli, kakor so amonijev klorid, kalijev klorat, kalijev karbonat, natrijev karbonat, perborat, srebrov nitrat (v) nekovine, kovinski oksidi ali druge anorganske spojine, kakor so kalcijev karbid, silicij, silicijev karbid |
* |
|
(c) |
Naprave za proizvodnjo fosforjevih, dušikovih ali kalijevih gnojil (enostavnih ali sestavljenih) na industrijski ravni |
* |
|
(d) |
Naprave za proizvodnjo osnovnih sredstev za zaščito rastlin in biocidov na industrijski ravni |
* |
|
(e) |
Naprave, v katerih se uporabljajo kemični ali biološki postopki za industrijsko proizvodnjo osnovnih farmacevtskih izdelkov |
* |
|
(f) |
Naprave za industrijsko proizvodnjo eksplozivov in pirotehničnih sredstev |
* |
|
5. |
Ravnanje z odpadki in odpadno vodo |
|
|
(a) |
Naprave za predelavo ali odstranjevanje nevarnih odpadkov |
Z zmogljivostjo 10 ton na dan |
|
(b) |
Naprave za sežiganje nenevarnih odpadkov na področju uporabe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/76/ES z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (2) |
Z zmogljivostjo 3 ton na uro |
|
(c) |
Naprave za odstranjevanje nenevarnih odpadkov |
Z zmogljivostjo 50 ton na dan |
|
(d) |
Odlagališča (razen odlagališč za inertne odpadke in odlagališč, ki so bila dokončno zaprta pred 16.7.2001 ali tistih, za katere se je iztekla faza upravljanja po zaprtju, ki jo zahtevajo pristojni organi v skladu s členom 13 Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (3)) |
Ki sprejmejo 10 ton odpadkov na dan ali s skupno zmogljivostjo 25 000 ton |
|
(e) |
Naprave za odstranjevanje ali predelavo živalskih trupov in živalskih odpadkov |
Z zmogljivostjo obdelave 10 ton na dan |
|
(f) |
Čistilne naprave za komunalne odpadne vode |
Z zmogljivostjo 100 000 populacijskih ekvivalentov |
|
(g) |
Neodvisno upravljane čistilne naprave za industrijsko odpadno vodo, ki opravljajo storitev čiščenja za eno ali več dejavnosti iz te priloge |
Z zmogljivostjo 10 000m3 na dan (4) |
|
6. |
Proizvodnja in predelava papirja in lesa |
|
|
(a) |
Industrijske naprave za proizvodnjo vlaknine iz lesa ali podobnih vlaknastih materialov |
* |
|
(b) |
Industrijske naprave za proizvodnjo papirja, kartonov in lepenke ter drugih proizvodov narejenih primarno iz lesa (kakor so iverne plošče, plošče iz stisnjenih vlaken in vezane lesene plošče) |
S proizvodno zmogljivostjo 20 ton na dan |
|
(c) |
Industrijske naprave za zaščito lesa in proizvodov iz lesa s kemikalijami |
S proizvodno zmogljivostjo 50 m3 ton na dan |
|
7. |
Intenzivna živinoreja in ribogojstvo |
|
|
(a) |
Naprave za intenzivno rejo perutnine ali prašičev |
(i) S 40 000 mesti za perutnino (ii) Z 2 000 mesti za prašiče pitance (težje od 30 kg) (iii) S 750 mesti za plemenske svinje |
|
(b) |
Intenzivno ribogojstvo |
S proizvodno zmogljivostjo 1 000 ton na leto |
|
8. |
Živalski in rastlinski proizvodi iz sektorja hrane in pijače |
|
|
(a) |
Klavnice |
Z zmogljivostjo zakola 50 ton na dan |
|
(b) |
Obdelava in predelava za proizvodnjo hrane in pijače iz: |
|
|
(i) živalskih surovin (razen mleka) |
S proizvodno zmogljivostjo 75 ton končnih izdelkov na dan |
|
|
(ii) rastlinskih surovin |
S proizvodno zmogljivostjo 300 ton končnih izdelkov na dan (povprečna četrtletna vrednost) |
|
|
(c) |
Obdelava in predelava mleka |
Z zmogljivostjo sprejetja 200 ton mleka na dan (povprečna letna vrednost) |
|
9. |
Druge dejavnosti |
|
|
(a) |
Naprave za predhodno obdelavo (postopki, kakor so spiranje, beljenje, mercerizacija) ali barvanje vlaken ali tkanin |
Z zmogljivostjo obdelave 10 ton na dan |
|
(b) |
Naprave za strojenje kož |
Z zmogljivostjo obdelave 12 ton končnih izdelkov na dan |
|
(c) |
Naprave za površinsko obdelavo snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil, zlasti za apreturo, tiskanje, premazovanje, razmaščevanje, impregniranje proti vodi in drugo impregniranje, klejanje, barvanje in čiščenje |
Z zmogljivostjo porabe 150 kg na uro ali 200 ton na leto |
|
(d) |
Naprave za proizvodnjo ogljika (antracita) ali elektrografita s sežiganjem ali grafitizacijo |
* |
|
(e) |
Naprave za gradnjo, barvanje ali odstranjevanje barve z ladij |
Z zmogljivostjo za ladje, dolge 100 m |
|
(1) Zvezdica (*) pomeni, da ni mejne vrednosti, ki bi se uporabljala (poročati je treba za vse industrijske komplekse). (2) UL L 332, 28.12.2000, str. 91. (3) UL L 182, 16.7.1999, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003. (4) Mejna vrednost zmogljivosti se glede na rezultate prvega kroga poročanja ponovno pregleda najpozneje do leta 2010. |
||
PRILOGA II
Onesnaževala ( 12 )
|
Št. |
Številka CAS |
Onesnaževalo (1) |
Mejna količina izpustov (stolpec 1) |
||
|
v zrak (stolpec 1a) kg/leto |
v vodo (stolpec 1b) kg/leto |
v tla (stolpec 1c) kg/leto |
|||
|
1 |
74-82-8 |
Metan (CH4) |
100 000 |
— (2) |
— |
|
2 |
630-08-0 |
Ogljikov monoksid (CO) |
500 000 |
— |
— |
|
3 |
124-38-9 |
Ogljikov dioksid (CO2) |
100 milijonov |
— |
— |
|
4 |
Fluorirani ogljikovodiki (HFC) (3) |
100 |
— |
— |
|
|
5 |
10024-97-2 |
Dušikov oksid (N2O) |
10 000 |
— |
— |
|
6 |
7664-41-7 |
Amoniak (NH3) |
10 000 |
— |
— |
|
7 |
Nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC) |
100 000 |
— |
— |
|
|
8 |
Dušikovi oksidi (NOx) kot NO2 |
100 000 |
— |
— |
|
|
9 |
Perfluorirani ogljikovodiki (PFC) (4) |
100 |
— |
— |
|
|
10 |
2551-62-4 |
Žveplov heksafluorid (SF6) |
50 |
— |
— |
|
11 |
Žveplovi oksidi (SOx) kot SO2 |
150 000 |
— |
— |
|
|
12 |
Celotni dušik |
— |
50 000 |
50 000 |
|
|
13 |
Celotni fosfor |
— |
5 000 |
5 000 |
|
|
14 |
Delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki (HCFC) (5) |
1 |
— |
— |
|
|
15 |
Klorofluoroogljikovodiki (CFC) (6) |
1 |
— |
— |
|
|
16 |
Haloni (7) |
1 |
— |
— |
|
|
17 |
Arzen in spojine (kot As) (8) |
20 |
5 |
5 |
|
|
18 |
Kadmij in spojine (kot Cd) (8) |
10 |
5 |
5 |
|
|
19 |
Krom in spojine (kot Cr) (8) |
100 |
50 |
50 |
|
|
20 |
Baker in spojine (kot Cu) (8) |
100 |
50 |
50 |
|
|
21 |
Živo srebro in spojine (kot Hg) (8) |
10 |
1 |
1 |
|
|
22 |
Nikelj in spojine (kot Ni) (8) |
50 |
20 |
20 |
|
|
23 |
Svinec in spojine (kot Pb) (8) |
200 |
20 |
20 |
|
|
24 |
Cink in spojine (kot Zn) (8) |
200 |
100 |
100 |
|
|
25 |
15972-60-8 |
Alaklor |
— |
1 |
1 |
|
26 |
309-00-2 |
Aldrin |
1 |
1 |
1 |
|
27 |
1912-24-9 |
Atrazin |
— |
1 |
1 |
|
28 |
57-74-9 |
Klordan |
1 |
1 |
1 |
|
29 |
143-50-0 |
Klordekon |
1 |
1 |
1 |
|
30 |
470-90-6 |
Klorfenvinfos |
— |
1 |
1 |
|
31 |
85535-84-8 |
Kloroalkani, C10-C13 |
— |
1 |
1 |
|
32 |
2921-88-2 |
Klorpirifos |
— |
1 |
1 |
|
33 |
50-29-3 |
DDT |
1 |
1 |
1 |
|
34 |
107-06-2 |
1,2-dikloroetan (EDC) |
1 000 |
10 |
10 |
|
35 |
75-09-2 |
Diklorometan (DCM) |
1 000 |
10 |
10 |
|
36 |
60-57-1 |
Dieldrin |
1 |
1 |
1 |
|
37 |
330-54-1 |
Diuron |
— |
1 |
1 |
|
38 |
115-29-7 |
Endosulfan |
— |
1 |
1 |
|
39 |
72-20-8 |
Endrin |
1 |
1 |
1 |
|
40 |
Halogenirane organske spojine (kot AOX) (9) |
— |
1 000 |
1 000 |
|
|
41 |
76-44-8 |
Heptaklor |
1 |
1 |
1 |
|
42 |
118-74-1 |
Heksaklorobenzen (HCB) |
10 |
1 |
1 |
|
43 |
87-68-3 |
Heksaklorobutadien (HCBD) |
— |
1 |
1 |
|
44 |
608-73-1 |
1,2,3,4,5,6-heksaklorocikloheksan (HCH) |
10 |
1 |
1 |
|
45 |
58-89-9 |
Lindan |
1 |
1 |
1 |
|
46 |
2385-85-5 |
Mireks |
1 |
1 |
1 |
|
47 |
PCDD + PCDF (dioksini + furani) (kot Teq) (10) |
0,0001 |
0,0001 |
0,0001 |
|
|
48 |
608-93-5 |
Pentaklorobenzen |
1 |
1 |
1 |
|
49 |
87-86-5 |
Pentaklorofenol (PCP) |
10 |
1 |
1 |
|
50 |
1336-36-3 |
Poliklorirani bifenili (PCB) |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
|
51 |
122-34-9 |
Simazin |
— |
1 |
1 |
|
52 |
127-18-4 |
Tetrakloroetilen (PER) |
2 000 |
10 |
— |
|
53 |
56-23-5 |
Tetraklorometan (TCM) |
100 |
1 |
— |
|
54 |
12002-48-1 |
Triklorobenzeni (TCB) (vsi izomeri) |
10 |
1 |
— |
|
55 |
71-55-6 |
1,1,1-trikloroetan |
100 |
— |
— |
|
56 |
79-34-5 |
1,1,2,2-tetrakloroetan |
50 |
— |
— |
|
57 |
79-01-6 |
Trikloroetilen |
2 000 |
10 |
— |
|
58 |
67-66-3 |
Triklorometan |
500 |
10 |
— |
|
59 |
8001-35-2 |
Toksafen |
1 |
1 |
1 |
|
60 |
75-01-4 |
Vinilklorid |
1 000 |
10 |
10 |
|
61 |
120-12-7 |
Antracen |
50 |
1 |
1 |
|
62 |
71-43-2 |
Benzen |
1 000 |
200 (kot BTEX) (11) |
200 (kot BTEX) (11) |
|
63 |
Bromirani difeniletri (PBDE) (12) |
— |
1 |
1 |
|
|
64 |
Nonilfenol in nonilfenol etoksilati (NP/NPE) |
— |
1 |
1 |
|
|
65 |
100-41-4 |
Etil benzen |
— |
200 (kot BTEX) (11) |
200 (kot BTEX) (11) |
|
66 |
75-21-8 |
Etilen oksid |
1 000 |
10 |
10 |
|
67 |
34123-59-6 |
Izoproturon |
— |
1 |
1 |
|
68 |
91-20-3 |
Naftalen |
100 |
10 |
10 |
|
69 |
Organo-kositrove spojine (kot celotni Sn) |
— |
50 |
50 |
|
|
70 |
117-81-7 |
Di-(2-etilheksil) ftalat (DEHP) |
10 |
1 |
1 |
|
71 |
108-95-2 |
Fenoli (kot celotni C) (13) |
— |
20 |
20 |
|
72 |
Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) (14) |
50 |
5 |
5 |
|
|
73 |
108-88-3 |
Toluen |
— |
200 (kot BTEX) (11) |
200 (kot BTEX) (11) |
|
74 |
Spojine tributilkositra (15) |
— |
1 |
1 |
|
|
75 |
Spojine trifenilkositra (16) |
— |
1 |
1 |
|
|
76 |
Celotni organski ogljik (TOC) (kot celotni C ali KPK/3) |
— |
50 000 |
— |
|
|
77 |
1582-09-8 |
Trifluralin |
— |
1 |
1 |
|
78 |
1330-20-7 |
Ksileni (17) |
— |
200 (kot BTEX) (11) |
200 (kot BTEX) (11) |
|
79 |
Kloridi (kot celotni Cl) |
— |
2 milijona |
2 milijona |
|
|
80 |
Klor in anorganske spojine (kot HCl) |
10 000 |
— |
— |
|
|
81 |
1332-21-4 |
Azbest |
1 |
1 |
1 |
|
82 |
Cianidi (kot celotni CN) |
— |
50 |
50 |
|
|
83 |
Fluoridi (kot celotni F) |
— |
2 000 |
2 000 |
|
|
84 |
Fluor in anorganske spojine (kot HF) |
5 000 |
— |
— |
|
|
85 |
74-90-8 |
Vodikov cianid (HCN) |
200 |
— |
— |
|
86 |
Delci (PM10) |
50 000 |
— |
— |
|
|
87 |
1806-26-4 |
Oktilfenoli in oktilfenol etoksilati |
— |
1 |
— |
|
88 |
206-44-0 |
Fluoranten |
— |
1 |
— |
|
89 |
465-73-6 |
Izodrin |
— |
1 |
— |
|
90 |
36355-1-8 |
Heksabromobifenil |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
|
91 |
191-24-2 |
Benzo(g,h,i)perilen |
1 |
||
|
(1) Če ni drugače določeno, se o vsakem onesnaževalu, opredeljenem v Prilogi II, poroča kot o skupni masi tega onesnaževala ali o skupni masi skupine, kadar je onesnaževalo skupina snovi. (2) Črtica (—) pomeni, da zadevni parameter in medij ne zahtevata poročanja. (3) Skupna masa fluoriranih ogljikovodikov: vsota HFC23, HFC32, HFC41, HFC4310mee, HFC125, HFC134, HFC134a, HFC152a, HFC143, HFC143a, HFC227ea, HFC236fa, HFC245ca, HFC365mfc. (4) Skupna masa perfluoriranih ogljikovodikov: vsota CF4, C2F6, C3F8, C4F10, c-C4F8, C5F12, C6F14. (5) Skupna vsota snovi vključno z njihovimi izomeri, navedenimi v skupini VIII Priloge I k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2037/2000 z dne 29. junija 2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (UL L 244, 29.9.2000, str. 1). Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1804/2003 (UL L 265, 16.10.2003, str. 1). (6) Skupna vsota snovi vključno z njihovimi izomeri, navedenih v skupinah I in II Priloge I k Uredbi (ES) št. 2037/2000. (7) Skupna vsota snovi vključno z njihovimi izomeri, navedenih v skupinah III in VI Priloge I k Uredbi (ES) št. 2037/2000. (8) O vseh kovinah se poroča kot o skupni masi elementa v vseh kemičnih oblikah, prisotnih v izpustu. (9) Halogenirane organske spojine, ki se lahko adsorbirajo na aktivno oglje, izražene kot klorid. (10) Izraženo kot I-TEQ. (11) O posameznih onesnaževalih je treba poročati, če je prekoračena mejna vrednost BTEX (vsota parametrov za benzen, toluen, etil benzen, ksilene). (12) Skupna masa naslednjih bromiranih difeniletrov: pentabromo difenileter, oktabromo difenileter in dekabromo difenileter. (13) Skupna masa fenola in enostavnih substituiranih fenolov, izražena kot skupni ogljik. (14) Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) se merijo za namen poročanja o izpustih kot benzo(a)piren (50-32-8), benzo(b)fluoranten (205-99-2), benzo(k)fluoranten (207-08-9), indeno(1,2,3-cd)piren (193-39-5) (iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 229, 29.6.2004, str. 5)). (15) Skupna masa tributilkositrovih spojin, izražena kot masa tributilkositra. (16) Skupna masa trifenilkositrovih spojin, izražena kot masa trifenilkositra. (17) Skupna masa ksilenov (orto-ksilena, meta-ksilena, para-ksilena). |
|||||
PRILOGA III
Oblika, v kateri države članice Komisiji poročajo o izpustih in prenosu podatkov
|
Referenčno leto |
||
|
Podatki o industrijskem kompleksu |
||
|
Ime matičnega podjetja Ime industrijskega kompleksa Identifikacijska številka naprave Ulica in številka Naselje Poštna številka Država Koordinate lege Povodje (1) SKD številka (4-številčna) Glavna gospodarska dejavnost Obseg proizvodnje (neobvezno) Število naprav (neobvezno) Število obratovalnih ur v letu (neobvezno) Število zaposlenih (neobvezno) Polje za vpis besedila s podatki ali spletnega naslova, ki ga predloži industrijski kompleks ali matično podjetje (neobvezno) |
||
|
Vse dejavnosti industrijskega kompleksa iz Priloge I (v skladu z označevanjem iz Priloge I in oznako IPPC dejavnosti, kadar je na voljo) |
||
|
Dejavnost 1 (glavna dejavnost iz Priloge I) Dejavnost 2 Dejavnost N |
||
|
Podatki o izpustih iz industrijskega kompleksa v zrak za vsako onesnaževalo, ki presega mejno količino (skladno s Prilogo II) |
Izpusti v zrak |
|
|
Onesnaževalo 1 Onesnaževalo 2 Onesnaževalo N |
M: izmerjeno; uporabljena analitska metoda C: izračunano; uporabljena metoda izračuna E: ocenjeno |
T: skupaj v kg/leto A: nenamerno v kg/leto |
|
Podatki o izpustih iz industrijskega kompleksa v vodo za vsako onesnaževalo, ki presega mejno količino (skladno s Prilogo II) |
Izpusti v vodo |
|
|
Onesnaževalo 1 Onesnaževalo 2 Onesnaževalo N |
M: izmerjeno; uporabljena analitska metoda C: izračunano; uporabljena metoda izračuna E: ocenjeno |
T: skupaj v kg/leto A: nenamerno v kg/leto |
|
Podatki o izpustih iz industrijskega kompleksa v tla za vsako onesnaževalo, ki presega mejno količino (skladno s Prilogo II) |
Izpusti v tla |
|
|
Onesnaževalo 1 Onesnaževalo 2 Onesnaževalo N |
M: izmerjeno; uporabljena analitska metoda C: izračunano; uporabljena metoda izračuna E: ocenjeno |
T: skupaj v kg/leto A: nenamerno v kg/leto |
|
Prenos izven kraja nastanka za vsako onesnaževalo, namenjeno v čistilno napravo za odpadne vode v količinah, ki presegajo mejno količino (v skladu s Prilogo II) |
||
|
Onesnaževalo 1 Onesnaževalo 2 Onesnaževalo N |
M: izmerjeno; uporabljena analitska metoda C: izračunano; uporabljena metoda izračuna E: ocenjeno |
v kg/leto |
|
Prenos nevarnih odpadkov, ki presegajo mejno količino (v skladu s členom 5), izven kraja nastanka za industrijski kompleks |
||
|
V državi: Za predelavo (R) |
M: izmerjeno; uporabljena analitska metoda C: izračunano; uporabljena metoda izračuna E: ocenjeno |
v tonah/leto |
|
V državi: Za odstranitev (D) |
M: izmerjeno; uporabljena analitska metoda C: izračunano; uporabljena metoda izračuna E: ocenjeno |
v tonah/leto |
|
V druge države: Za predelavo (R) Ime predelovalca Naslov predelovalca Naslov kraja predelave, ki dejansko sprejme odpadke |
M: izmerjeno; uporabljena analitska metoda C: izračunano; uporabljena metoda izračuna E: ocenjeno |
v tonah/leto |
|
V druge države: Za odstranitev (D) Ime odstranjevalca Naslov odstranjevalca Naslov kraja odstranitve, ki dejansko sprejme odpadke |
M: izmerjeno; uporabljena analitska metoda C: izračunano; uporabljena metoda izračuna E: ocenjeno |
v tonah/leto |
|
Prenos nenevarnih odpadkov, ki presegajo mejno količino (v skladu s členom 5), izven kraja nastanka za industrijski kompleks |
||
|
Za predelavo (R) |
M: izmerjeno; uporabljena analitska metoda C: izračunano; uporabljena metoda izračuna E: ocenjeno |
v tonah/leto |
|
Za odstranitev (D) |
M: izmerjeno; uporabljena analitska metoda C: izračunano; uporabljena metoda izračuna E: ocenjeno |
v tonah/leto |
|
Pristojni organ za zahteve javnosti: Ime Ulica in številka Naselje Št. telefona Št. telefaksa Naslov elektronske pošte |
||
|
(1) V skladu s členom 3(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1). |
||
( 1 ) Mnenje z dne 6. aprila 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
( 2 ) Stališče Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 2. decembra 2005.
( 3 ) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.
( 4 ) UL L 192, 28.7.2000, str. 36.
( 5 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
( 6 ) UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 94/31/ES (UL L 168, 2.7.1994, str. 28).
( 7 ) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
( 8 ) UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
( 9 ) UL L 135, 30.5.1991, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
( 10 ) UL L 41, 14.2.2003, str. 26.
( 11 ) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.
( 12 ) O izpustih onesnaževal, ki spadajo v več kategorij, se poroča za vsako kategorijo posebej.