This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02006L0087-20090430
Directive of the European Parliament and of the Council of 12 December 2006 laying down technical requirements for inland waterway vessels and repealing Council Directive 82/714/EEC (2006/87/EC)
Consolidated text: Direktiva 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS (2006/87/ES)
Direktiva 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS (2006/87/ES)
2006L0087 — SL — 30.04.2009 — 004.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
DIREKTIVA 2006/87/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. decembra 2006 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS (UL L 389, 30.12.2006, p.1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2006/137/ES z dne 18. decembra 2006 |
L 389 |
261 |
30.12.2006 |
|
|
L 166 |
31 |
27.6.2008 |
||
|
DIREKTIVA KOMISIJE 2008/87/ES Besedilo velja za EGP z dne 22. septembra 2008 |
L 255 |
5 |
23.9.2008 |
|
|
DIREKTIVA 2008/68/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 24. septembra 2008 |
L 260 |
13 |
30.9.2008 |
|
|
L 32 |
1 |
31.1.2009 |
||
|
DIREKTIVA KOMISIJE 2009/46/ES Besedilo velja za EGP z dne 24. aprila 2009 |
L 109 |
14 |
30.4.2009 |
|
DIREKTIVA 2006/87/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 12. decembra 2006
o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS
(2006/87/ES)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 1 ),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ( 2 ),
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Direktiva Sveta 82/714/EGS z dne 4. oktobra 1982 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh ( 3 ), je uvedla usklajene pogoje za izdajanje tehničnih spričeval za plovila, namenjena plovbi po celinskih plovnih poteh, v vseh državah članicah, izključila pa je plovbo po Renu. Na evropski ravni kljub temu še vedno veljajo različne tehnične zahteve za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh. Soobstoj različnih mednarodnih in nacionalnih predpisov je doslej oviral prizadevanja za vzajemno priznavanje nacionalnih spričeval za plovbo brez dodatnega pregleda tujih plovil. Standardi iz Direktive 82/714/EGS poleg tega deloma ne ustrezajo več sedanjemu tehnološkemu razvoju. |
|
(2) |
Tehnične zahteve iz prilog k Direktivi 82/714/EGS vsebujejo določbe iz Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, in sicer iz različice, ki jo je leta 1982 odobrila Osrednja komisija za plovbo po Renu (CCNR). Pogoji in tehnične zahteve za izdajanje spričeval za plovbo po celinskih plovnih poteh v smislu člena 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu so se od tedaj redno prilagajali, zato velja, da odražajo sedanji tehnološki razvoj. Iz razlogov konkurence in varnosti, posebej zaradi pospeševanja usklajevanja na evropski ravni, je zaželeno, da se področje uporabe in vsebina takšnih tehničnih zahtev sprejmeta za celotno omrežje celinskih plovnih poti Skupnosti. V zvezi s tem je treba upoštevati spremembe, nastale v tem omrežju. |
|
(3) |
Spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki potrjujejo, da plovila v celoti izpolnjujejo navedene revidirane tehnične zahteve, morajo veljati na vseh celinskih plovnih poteh Skupnosti. |
|
(4) |
Zaželeno je zagotoviti višjo stopnjo usklajevanja pogojev držav članic za izdajanje dodatnih spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh con 1 in 2 (izlivi) ter cone 4. |
|
(5) |
Zaradi varnosti potniškega prevoza je zaželeno, da se področje uporabe Direktive 82/714/EGS po zgledu Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, razširi tudi na potniška plovila, namenjena prevozu več kot 12 potnikov. |
|
(6) |
Zaradi varnosti je treba doseči usklajenost standardov na visoki ravni, ne da bi se pri tem znižali varnostni standardi na kateri koli celinski plovni poti Skupnosti. |
|
(7) |
Treba je zagotoviti prehodno ureditev za plovila v uporabi, ki ob prvem tehničnem pregledu na podlagi revidiranih tehničnih zahtev, ki jih določa ta direktiva, še nimajo spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh. |
|
(8) |
Za vsak posamezen primer je treba, v okviru določenih omejitev in glede na kategorijo zadevnega plovila, določiti trajanje veljavnosti spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh. |
|
(9) |
Ukrepe za izvajanje te direktive bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 4 ). |
|
(10) |
Določbe Direktive Sveta 76/135/EGS z dne 20. januarja 1976 o vzajemnem priznavanju dovoljenj za plovbo za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh ( 5 ), je treba še naprej uporabljati za plovila, ki jih ta direktiva ne zajema. |
|
(11) |
Glede na dejstvo, da nekatera plovila spadajo v področje uporabe tako Direktive 94/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo ( 6 ), kot te direktive, se z ustreznim postopkom v odboru kar najhitreje prilagodijo priloge k obema direktivama, če se ugotovi, da so določbe obeh direktiv protislovne ali nezdružljive. |
|
(12) |
V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje ( 7 ) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj, kolikor nazorno je to mogoče, prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo. |
|
(13) |
Direktivo 82/714/EGS je treba razveljaviti — |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Razvrstitev plovnih poti
1. Za namene te direktive se celinske plovne poti Skupnosti razvrstijo na naslednji način:
(a) Cone 1, 2, 3 in 4:
(i) Coni 1 in 2: plovne poti s seznama v Poglavju 1 Priloge I;
(ii) Cona 3: plovne poti s seznama v Poglavju 2 Priloge I;
(iii) Cona 4: plovne poti s seznama v Poglavju 3 Priloge I.
(b) Cona R: tiste plovne poti iz točke (a), za katere se spričevala izdajajo v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, kakor to določa omenjeni člen ob začetku veljavnosti te direktive.
2. Vsaka država članica lahko po posvetovanju s Komisijo spremeni razvrstitev svojih plovnih poti v cone iz Priloge I. O teh spremembah se vsaj šest mesecev pred začetkom njihove veljavnosti uradno obvesti Komisijo, ki obvesti ostale države članice.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta direktiva se v skladu s členom 1.01 Priloge II uporablja za naslednje plovne objekte:
(a) plovila, katerih dolžina (L) je enaka ali presega 20 metrov;
(b) plovila, katerih zmnožek dolžine (L) širine (B) ugreza (T) je enak prostornini 100 m3 ali več.
2. Ta direktiva se v skladu s členom 1.01 Priloge II uporablja tudi za vse naslednje plovne objekte:
(a) vlačilce in potisna plovila, namenjena za vleko ali potiskanje plovnih objektov iz odstavka 1 ali plavajoče opreme, ali za vzdolžno premikanje takih plovnih objektov ali plavajoče opreme;
(b) plovila, namenjena potniškemu prevozu, ki poleg posadke prevažajo več kot 12 potnikov;
(c) plavajočo opremo.
3. Iz te direktive so izključeni naslednji plovni objekti:
(a) trajekti;
(b) plovila vojne mornarice;
(c) morska plovila, vključno z morskimi vlačilci in potisnimi plovnimi objekti, ki
(i) plujejo ali se nahajajo v vodah s plimo in oseko;
(ii) začasno plujejo po celinskih plovnih poteh, če imajo:
— spričevalo, ki potrjuje skladnost z Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (SOLAS) ali enakovredno spričevalo in spričevalo, ki potrjuje skladnost z Mednarodno konvencijo o tovornih črtah iz leta 1966, ali enakovredno spričevalo ter mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z nafto (IOPP), ki potrjuje skladnost z Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (MARPOL); ali
— v primeru potniških plovnih objektov, ki jih ne zajemajo vse konvencije iz prve alinee, spričevalo o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje, izdano v skladu z Direktivo Sveta 98/18/ES z dne 17. marca 1998 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje ( 8 ); ali
— v primeru plovil za rekreacijo, ki jih ne zajemajo vse konvencije iz prve alinee, spričevalo države, pod katere zastavo plujejo.
Člen 3
Obveznost posedovanja spričevala
1. Plovni objekti, ki plujejo po celinskih plovnih poteh Skupnosti iz člena 1, morajo posedovati:
(a) ob plovbi po plovnih poteh cone R:
— spričevalo, izdano na podlagi člena 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, ali
— spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, izdano ali obnovljeno po 30. decembru 2008, ki brez poseganja v začasne določbe Poglavja 24 Priloge II potrjuje popolno skladnost plovnega objekta s tehničnimi zahtevami, opredeljenimi v Prilogi II, katerih enakovrednost s tehničnimi zahtevami, določenimi ob uporabljanju zgoraj navedene konvencije, je bila potrjena v skladu s pravili in postopki, ki se uporabljajo;
(b) ob plovbi po drugih plovnih poteh spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki po potrebi vključuje zahteve iz člena 5.
2. Spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh se oblikuje na podlagi vzorca iz dela I Priloge V in izda v skladu s to direktivo.
Člen 4
Dodatna spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh
1. Vsi plovni objekti z veljavnim spričevalom, izdanim v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, lahko ob upoštevanju določb člena 5(5) te direktive plujejo po plovnih poteh Skupnosti tudi samo s tem spričevalom.
2. Vsi plovni objekti, ki posedujejo spričevalo iz odstavka 1, morajo posedovati tudi dodatno spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh:
(a) za plovbo po plovnih poteh con 3 in 4, če hočejo na teh plovnih poteh uveljavljati nižje tehnične zahteve;
(b) za plovbo po plovnih poteh con 1 in 2 ali, v primeru potniških plovil, za plovbo po plovnih poteh cone 3, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice, če je zadevna država članica za te plovne poti uvedla dodatne tehnične zahteve v skladu s členom 5(1), (2) in (3).
3. Dodatno spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh se oblikuje na podlagi vzorca iz dela II Priloge V, izdajajo pa ga pristojni organi na podlagi predložitve spričevala iz odstavka 1 pod pogoji, ki jih določijo organi, pristojni za zadevne plovne poti.
Člen 5
Dodatne ali nižje tehnične zahteve za nekatere cone
1. Vsaka država članica lahko po posvetovanju s Komisijo in kadar je to potrebno, ob upoštevanju zahtev Revidirane konvencije o plovbi po Renu, poleg tehničnih zahtev iz Priloge II, sprejme dodatne tehnične zahteve za plovne objekte, ki plujejo po plovnih poteh con 1 in 2 na njenem ozemlju.
2. Posamezna država članica lahko za potniška plovila, ki plujejo po plovnih poteh cone 3 na njenem ozemlju, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice, poleg zahtev iz Priloge II ohrani dodatne tehnične zahteve. Spremembe takšnih tehničnih zahtev mora predhodno odobriti Komisija.
3. Dodatne zahteve so omejene na področja s seznama v Prilogi III. O teh dodatnih zahtevah se vsaj šest mesecev pred datumom začetka njihove veljavnosti uradno obvesti Komisijo, ki obvesti ostale države članice.
4. Izpolnjevanje teh dodatnih zahtev se navede v spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh iz člena 3 ali, če se uporablja člen 4(2), v dodatnem spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh. To potrdilo o skladnosti se priznava na plovnih poteh Skupnosti ustrezne cone.
5.
(a) Če bi uporaba prehodnih določb iz Poglavja 24a Priloge II povzročila znižanje obstoječih nacionalnih varnostnih standardov, lahko država članica preneha uporabljati omenjene prehodne določbe za potniška plovila, ki plujejo po njenih celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice. V tem primeru lahko država članica zahteva, da ta plovila, ki plujejo po njenih celinskih plovnih poteh, ki niso povezane z drugimi, v celoti izpolnjujejo tehnične zahteve iz Priloge II od 30. decembra 2008.
(b) Država članica, ki uporablja določbo iz točke (a), o svoji odločitvi obvesti Komisijo in ji posreduje podrobnosti ustreznih nacionalnih standardov, ki se uporabljajo za potniška plovila, ki plujejo po njenih celinskih plovnih poteh. Komisija o tem obvesti ostale države članice.
(c) Izpolnjevanje zahtev posamezne države članice glede plovbe po njenih celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s plovnimi potmi drugih držav članic, je navedeno v spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh iz člena 3 ali, če se uporablja člen 4(2), v dodatnem spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh.
6. Plovni objekti, ki plujejo samo po plovnih poteh cone 4, izpolnjujejo pogoje za uveljavitev nižjih zahtev na vseh plovnih poteh te cone, kakor je določeno v Poglavju 19b Priloge II. Izpolnjevanje teh dodatnih zahtev se navede v spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh iz člena 3.
7. Vsaka država članica lahko po posvetovanju s Komisijo odobri znižanje tehničnih zahtev iz Priloge II za plovne objekte, ki plujejo izključno po plovnih poteh con 3 in 4 na njenem ozemlju.
Tako znižanje je omejeno na področja s seznama v Prilogi IV. Če tehnične lastnosti plovnega objekta upravičujejo te nižje tehnične zahteve, se to navede v spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh ali, kadar se uporablja člen 4(2), v dodatnem spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh.
O znižanju tehničnih zahtev iz Priloge II se vsaj šest mesecev pred datumom začetka njihove veljavnosti uradno obvesti Komisijo, ki obvesti ostale države članice.
▼M4 —————
Člen 7
Odstopanja
1. Države članice lahko odobrijo odstopanja od vseh ali nekaterih določb te direktive za:
(a) plovila, vlačilce, potisna plovila in plavajočo opremo, ki plujejo po plovnih poteh, ki niso povezane po celinski plovni poti s plovnimi potmi drugih držav članic;
(b) plovne objekte, katerih nosilnost ne presega 350 ton, ali plovne objekte, ki niso namenjeni prevozu blaga, imajo vodni izpodriv manjši od 100 m3 in katerih kobilice so bile položene pred 1. januarjem 1950 ter plujejo izključno po nacionalnih plovnih poteh.
2. Države članice lahko za plovbo po svojih nacionalnih plovnih poteh odobrijo odstopanja od ene ali več določb te direktive za omejene krajevne prevoze ali prevoze v pristaniških območjih. Ta odstopanja in prevozi ali območja, za katera veljajo, so navedena v spričevalu plovila.
3. O odstopanjih, odobrenih na podlagi odstavkov 1 in 2, se uradno obvesti Komisijo, ki obvesti ostale države članice.
4. Vsaki državi članici, ki zaradi odstopanj, odobrenih v skladu z odstavkoma 1 in 2, nima plovnih objektov, za katera bi veljale določbe te direktive, ki plujejo po njenih plovnih poteh, ni treba upoštevati členov 9, 10 in 12.
Člen 8
Izdajanje spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh
1. Spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh se izda plovnim objektom, za katera so bile od 30. decembra 2008 položene kobilice, po tehničnem pregledu, opravljenem pred začetkom uporabe plovnega objekta, s katerim se preveri, ali plovni objekt izpolnjuje tehnične zahteve iz Priloge II.
2. Spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh se izda plovnim objektom, ki so bili izključeni iz področja uporabe Direktive 82/714/EGS, a so bili zajeti s to direktivo v skladu s členom 2(1) in (2), po tehničnem pregledu, opravljenem po preteku veljavnosti obstoječega spričevala plovnega objekta, v vsakem primeru najpozneje do 30. decembra 2018, s katerim se preveri, ali plovni objekt izpolnjuje tehnične zahteve iz Priloge II. V državah članicah, kjer je obdobje veljavnosti obstoječega nacionalnega spričevala krajše od petih let, se tovrstno nacionalno spričevalo lahko izda do pet let po 30. decembru 2008.
Vsako neizpolnjevanje tehničnih zahtev iz Priloge II se navede v spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh. Če pristojni organi menijo, da te pomanjkljivosti ne predstavljajo očitne nevarnosti, lahko plovni objekti iz prvega pododstavka plujejo, dokler sestavni deli ali področja plovnih objektov, za katere je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje zahtev, niso nadomeščeni ali prilagojeni tako, da izpolnjujejo zahteve iz Priloge II.
3. Očitna nevarnost v smislu tega člena se domneva zlasti ob neizpolnjevanju zahtev glede strukturne trdnosti konstrukcije, plovnosti ali manevrske sposobnosti ali posebnih lastnosti iz Priloge II. Odstopanja, odobrena v skladu s Prilogo II, ne štejejo za pomanjkljivosti, ki predstavljajo očitno nevarnost.
Zamenjava obstoječih delov z identičnimi deli ali deli, proizvedenimi z enakovredno tehnologijo in zasnovo, med rednimi pregledi in vzdrževanjem ne šteje za zamenjavo v smislu tega člena.
4. Skladnost plovnega objekta z dodatnimi zahtevami iz člena 5(1), (2) in (3) se po potrebi preveri pri tehničnih pregledih, predvidenih v odstavkih 1 in 2 tega člena, ali pri tehničnem pregledu, opravljenem na zahtevo lastnika plovnega objekta.
Člen 9
Pristojni organi
1. Spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh lahko izdajo pristojni organi vseh držav članic.
2. Vsaka država članica sestavi seznam svojih organov, pristojnih za izdajanje spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o tem uradno obvesti Komisijo. Komisija o tem obvesti ostale države članice.
Člen 10
Izvajanje tehničnih pregledov
1. Tehnični pregled iz člena 8 opravijo pristojni organi, ki lahko plovilo v celoti ali delno oprostijo tehničnega pregleda, če je iz veljavnega spričevala, ki ga je v skladu s členom 1.01 Priloge II izdal priznan klasifikacijski zavod, razvidno, da plovilo v celoti ali delno izpolnjuje tehnične zahteve iz Priloge II. Priznani so le tisti klasifikacijski zavodi, ki izpolnjujejo pogoje iz dela I Priloge VII.
2. Vsaka država članica sestavi seznam svojih organov, pristojnih za opravljanje tehničnih pregledov in o tem uradno obvesti Komisijo. Komisija o tem obvesti ostale države članice.
Člen 11
Veljavnost spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh
1. V skladu s Prilogo II določi obdobje veljavnosti spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh za vsak posamezen primer organ, pristojen za izdajanje teh spričeval.
2. Vsaka država članica lahko v primerih iz členov 12 in 16 te direktive ter iz Priloge II izda začasna spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh. Začasno spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh se oblikuje na podlagi vzorca iz dela III Priloge V.
Člen 12
Nadomestitev spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh
Vsaka država članica določi pogoje, pod katerimi se lahko veljavno spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki je bilo izgubljeno ali poškodovano, nadomesti.
Člen 13
Obnova spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh
1. Spričevalo Skupnosti se obnovi ob poteku obdobja veljavnosti spričevala za plovbo po celinskih plovnih poteh v skladu s pogoji iz člena 8.
2. Za obnovo spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, izdanih pred 30. decembrom 2008, se uporabljajo prehodne določbe Priloge II.
3. Za obnovo spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, izdanih po 30. decembru 2008, se uporabljajo prehodne določbe Priloge II, ki so začele veljati po izdaji takšnih spričeval.
Člen 14
Podaljšanje veljavnosti spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh
Organ, ki je izdal ali obnovil spričevalo Skupnosti, lahko izjemoma podaljša njegovo veljavnost brez tehničnega pregleda v skladu s Prilogo II. Tako podaljšanje mora biti označeno v tem spričevalu.
Člen 15
Izdaja novih spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh
Ob večjih spremembah ali popravilih, ki vplivajo na strukturno trdnost konstrukcije, plovnost ali manevrsko sposobnost plovila ali njegove posebne lastnosti v skladu s Prilogo II, mora plovilo pred kakršno koli nadaljnjo plovbo opraviti tehnični pregled iz člena 8. Po tem pregledu se izda novo spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki navaja tehnične lastnosti plovila, ali pa se obstoječe spričevalo ustrezno spremeni. Če je to spričevalo izdano v državi članici, ki ni izdala ali obnovila prvotnega spričevala, je treba v enem mesecu o tem obvestiti pristojni organ, ki je izdal ali obnovil spričevalo.
Člen 16
Zavrnitev izdaje ali obnovitve in odvzem spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh
Za vsako odločitev o zavrnitvi izdaje ali obnovitve spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh je treba navesti utemeljene razloge. Zadevna oseba je o tem uradno obveščena, kakor tudi o pravnih sredstvih in rokih za njihovo vložitev v zadevni državi članici.
Pristojni organ, ki je izdal ali obnovil veljavno spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, ga lahko odvzame, če plovilo ne izpolnjuje več tehničnih zahtev, navedenih v spričevalu.
Člen 17
Dodatni pregledi
Pristojni organi države članice lahko v skladu s Prilogo VIII kadar koli preverijo, ali plovni objekt poseduje veljavno spričevalo v skladu s to direktivo in izpolnjuje zahteve, navedene v tem spričevalu, ter ali predstavlja očitno nevarnost za osebe na krovu, okolje ali plovbo. Pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe v skladu s Prilogo VIII.
Člen 18
Priznavanje spričeval o plovnosti plovnih objektov tretjih držav
Dokler se ne sklenejo sporazumi o vzajemnem priznavanju spričeval o plovnosti med Skupnostjo in tretjimi državami, lahko pristojni organi posamezne države članice priznavajo spričevala o plovnosti plovnih objektov tretjih držav za plovbo po plovnih poteh te države članice.
Spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh plovnim objektom tretjih držav se morajo izdajati v skladu s členom 8(1).
Člen 19
Postopek odbora
1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 7 Direktive Sveta 91/672/EGS z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju nacionalnih spričeval o usposobljenosti za voditelja čolna za prevoz blaga in potnikov po celinskih plovnih poteh ( 9 ) (v nadaljevanju „odbor“).
2. Ob sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in 5(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Roki iz člena 5a(3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so 21 dni, 15 dni in en mesec.
4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 20
Prilagoditev prilog in priporočil za začasna spričevala
1. V skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(3) se sprejmejo vse spremembe, potrebne za prilagoditev prilog k tej direktivi zaradi tehničnega napredka ali razvoja na tem področju, ki so posledica delovanja ostalih mednarodnih organizacij, zlasti Osrednje komisije za plovbo po Renu (CCNR), da se zagotovi, da se obe spričevali iz člena 3(1)(a) izdajata na podlagi tehničnih zahtev, ki zagotavljajo enakovredno stopnjo varnosti, ali da se upošteva primere iz člena 5. V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 19(4).
Te spremembe se izvedejo hitro, da se zagotovi stopnja varnosti, ki jo zagotavljajo tehnične zahteve za izdajo spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, priznanega za plovbo po Renu, enakovredna tisti stopnji varnosti, ki je potrebna za izdajo spričevala iz člena 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu.
2. Ne glede na določbe iz odstavka 1 Komisija sprejme homologacije iz člena 5(2) v skladu s postopkom iz člena 19(2).
3. O priporočilih odbora za izdajanje začasnih spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh odloča Komisija v skladu s členom 2.19 iz Priloge II.
Člen 21
Nadaljnja uporaba Direktive 76/135/EGS
Za plovne objekte, ki ne sodijo v področje uporabe člena 2(1) in (2) te direktive, temveč v področje uporabe člena 1(a) Direktive 76/135/EGS, se uporabljajo določbe slednje direktive.
Člen 22
Dodatne ali nižje nacionalne zahteve
Dodatne zahteve, ki veljajo v državi članici pred 30. decembrom 2008 za plovila, ki plujejo po plovnih poteh con 1 in 2 na njenem ozemlju ali nižje tehnične zahteve za plovila, ki plujejo po plovnih poteh con 3 in 4 na njenem ozemlju, ki so veljale v državah članicah pred tem datumom, veljajo še naprej, do začetka veljavnosti dodatnih zahtev v skladu s členom 5(1) ali znižanih tehničnih zahtev v skladu s členom 5(7) Priloge II, vendar le do 30. junija 2009.
Člen 23
Prenos
1. Države članice s celinskimi plovnimi potmi iz člena 1(1) sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, z učinkom od 30. decembra 2008. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice Komisiji nemudoma posredujejo besedilo določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. Komisija o tem obvesti države članice.
Člen 24
Kazni
Države članice določijo sistem kazni za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za njihovo izvrševanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Člen 25
Razveljavitev Direktive 82/714/EGS
Direktiva 82/714/EGS se razveljavi z učinkom od 30. decembra 2008.
Člen 26
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 27
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice, ki imajo celinske plovne poti iz člena 1(1).
SEZNAM PRILOG
|
Priloga I |
Seznam celinskih plovnih poti Skupnosti, razvrščenih v geografske cone 1, 2, 3 in 4 |
|
Priloga II |
Minimalne tehnične zahteve za plovila na celinskih plovnih poteh con 1, 2, 3 in 4 |
|
Priloga III |
Področja možnih dodatnih tehničnih zahtev za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh v conah 1 in 2 |
|
Priloga IV |
Področja možnih nižjih tehničnih zahtev, ki veljajo za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh v conah 3 in 4 |
|
Priloga V |
Vzorec spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh |
|
Priloga VI |
Vzorec registra spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh |
|
Priloga VII |
Klasifikacijski zavodi |
|
Priloga VIII |
Poslovnik za opravljanje inšpekcijskih pregledov |
|
Priloga IX |
Zahteve glede signalnih luči, radarske opreme in kazalnikov stopnje obratov |
PRILOGA I
SEZNAM CELINSKIH PLOVNIH POTI SKUPNOSTI, RAZVRŠČENIH V GEOGRAFSKE CONE 1, 2, 3 IN 4
POGLAVJE 1
Cona 1
Zvezna republika Nemčija
|
Ems |
Od črte, ki povezuje nekdanji svetilnik Greetsiel in zahodni pomol vhoda v pristanišče v Eemshaven proti odprtemu morju do zemljepisne širine 53° 30' S in zemljepisne dolžine 6° 45' V, to je nekoliko v smeri proti morju od območja iztovarjanja za plovila za prevoz suhega tovora v Alte Ems (1) |
|
(1) V primeru plovil, ki imajo matično pristanišče drugje, je treba upoštevati člen 32 Pogodbe Ems-Dollart z dne 8. aprila 1960 (BGBl. 1963 II str. 602). |
|
Republika Poljska
Del zaliva Pomorska južno od črte, ki povezuje Nord Perd na otoku Rügen in svetilnik Niechorze.
Del zaliva Gdańska južno od črte, ki povezuje svetilnik Hel in vhodno bojo v zaliv Baltijsk.
Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska
|
ŠKOTSKA |
|
|
Blue Mull Sound |
med Gutcherjem in Belmontom |
|
Yell Sound |
med Tofts Voejem in Ulstom |
|
Sullom Voe |
znotraj črte, ki poteka od severovzhodne točke Gluss Island do severne točke Calback Ness |
|
Dales Voe |
Pozimi: znotraj črte, ki poteka od severne točke Kebister Ness do obale Breiwick na zemljepisni dolžini 1° 10,8' Z |
|
Dales Voe |
Poleti: kot za Lerwick |
|
Lerwick |
Pozimi: znotraj območja, ki ga na severu omejuje črta od Scottle Holma do Scarfi Tainga na reki Bressay, na jugu pa črta, ki poteka od svetilnika Twageos Point do Whalpa Tainga na reki Bressay |
|
Lerwick |
Poleti: znotraj območja, ki ga na severu omejuje črta, ki poteka od Brim Nessa do severovzhodnega kota Inner Scora, na jugu pa črta, ki poteka od južnega konca Ness of Sounda do Kirkabisternessa |
|
Kirkwall |
med Kirkwallom in Rousayjem, vendar ne vzhodno od črte med Point of Graandom (Egilsay) in Galt Nessom (Shapinsay) ali med Head of Workom (Mainland) skozi signalno luč Helliar Holm do obale Shapinsay; ne severozahodno od jugovzhodnega roba otoka Eynhallow, ne proti odprtem morju in črta med obalo Rousay na 59° 10,5' S 002° 57,1' Z in obalo Egilsay na 59° 10,0' S 02° 56,4' Z |
|
Stromness |
do Scapa, vendar ne zunaj Scapa Flowa |
|
Scapa Flow |
znotraj območja, ki ga omejujejo črte, ki potekajo od Point of Clettsa na otoku Hoy do triangulacijske točke Thomson's Hill na otoku Fara in od tam do Gibraltar Piera na otoku Flotta; od St Vincent Piera na otoku Flotta do najbolj zahodne točke Calf of Flotta; od najbolj vzhodne točke Calf of Flotta do Needle Pointa na otoku South Ronaldsay in od Ness on Mainland do svetilnika Oxan Point na otoku Graemsay ter od tam do Bu Pointa na otoku Hoy; in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Balnakiel Bay |
med Eilean Dubhom in A'Chleitom |
|
Cromarty Firth |
znotraj črte, ki poteka od North Sutora do valoloma Nairn in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Inverness |
znotraj črte, ki poteka od North Sutora do valoloma Nairn in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Reka Tay — Dundee |
znotraj črte, ki poteka od Broughty Castla do Tayporta in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Firth of Forth in reka Forth |
znotraj črte, ki poteka od Kirkcaldyja do reke Portobello in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Solway Firth |
znotraj črte, ki poteka od Southerness Pointa do Sillotha |
|
Jezero Ryan |
znotraj črte, ki poteka od Finnart's Pointa do Milleur Pointa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
The Clyde |
Zunanja meja: črta, ki poteka od Skipnessa do mesta, ki je eno milje južno od Garroch Heada in od tam do Farland Heada Notrajna meja pozimi: črta, ki poteka od svetilnika Cloch do pomola Dunoon Notrajna meja poleti: črta, ki poteka od Bogany Pointa, Isle of Bute do Skelmorlie Castla, in črta, ki poteka od Ardlamont Pointa do najbolj južne meje zaliva Ettrick Bay znotraj Kyles of Bute Opomba: Navedena poletna meja se od vključno 5. junija do vključno 5. septembra razširi s črto, ki poteka od točke, ki se nahaja dve milji od obale Ayrshire pri Skelmorlie Castlu do Tomont Enda, Cumbraeja, in črto, ki poteka od Portachur Pointa, Cumbraeja, do Inner Brigurd Pointa, Ayrshir. |
|
Oban |
znotraj območja, ki ga na severu omejuje črta, ki poteka od svetilnika Dunollie Point do Ard na Chruidh, na jugu pa črta, ki poteka od Rudha Seanach do Ard na Cuile |
|
Kyle of Lochalsh |
skozi Loch Alsh do konca Loch Duicha |
|
Jezero Gairloch |
Pozimi: nič Poleti: južno od črte, ki poteka vzhodno od Rubha na Moine do Eilan Horrisdale in od tam do Rubha nan Eanntag |
|
SEVERNA IRSKA |
|
|
Belfast Lough |
Pozimi: nič Poleti: znotraj črte, ki poteka od Carrickfergusa do Bangora in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Loch Neagh |
v razdalji več kot 2 milji od obale |
|
VZHODNA OBALA ANGLIJE |
|
|
Reka Humber |
Pozimi: znotraj črte, ki poteka od New Hollanda do Paulla Poleti: znotraj črte, ki poteka od pomola Cleethorpes do cerkve Patrington in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
WALES IN ZAHODNA OBALA ANGLIJE |
|
|
Reka Severn |
Pozimi: znotraj črte, ki poteka od Blacknore Pointa do Caldicot Pilla, Porstkewett Poleti: znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Reka Wye |
Pozimi: znotraj črte, ki poteka od Blacknore Pointa do Caldicot Pilla, Porstkewett Poleti: znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Newport |
Pozimi: nič Poleti: znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Cardiff |
Pozimi: nič Poleti: znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Barry |
Pozimi: nič Poleti: znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Swansea |
znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce valolomov |
|
Menai Straits |
znotraj ožin Menai Straits od črte, ki povezuje signalno luč na Llanddwyn Islandu z Dinas Dinlleujem, in črt, ki povezujejo južni konec otoka Puffin s Trwyn DuPointom in železniško postajo Llanfairfechan ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Reka Dee |
Pozimi: znotraj črte, ki poteka od Hilbre Pointa do Point of Air Poleti: znotraj črte, ki poteka od Formby Pointa do Point of Air in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Reka Mersey |
Pozimi: nič Poleti: znotraj črte, ki poteka od Formby Pointa do Point of Air in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Preston in Southport |
znotraj črte, ki poteka od Southporta do Blackpoola znotraj bregov in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Fleetwood |
Pozimi: nič Poleti: znotraj črte, ki poteka od Rossal Pointa do Humphrey Heada in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Reka Lune |
Pozimi: nič Poleti: znotraj črte, ki poteka od Rossal Pointa do Humphrey Heada in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Heysham |
Pozimi: nič Poleti: znotraj črte, ki poteka od Rossal Pointa do Humphrey Heada |
|
Morecambe |
Pozimi: nič Poleti: znotraj črte, ki poteka od Rossal Pointa do Humphrey Heada |
|
Workington |
znotraj črte, ki poteka od Southerness Pointa do Sillotha in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
JUŽNA ANGLIJA |
|
|
Reka Colne -Colchester |
Pozimi: znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla Poleti: znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra |
|
Reka Blackwater |
Pozimi: znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla Poleti: znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Reka Crouch in reka Roach |
Pozimi: znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla Poleti: znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Reka Temza in njeni pritoki |
Pozimi: znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla Poleti: znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Reka Medway in Swale |
Pozimi: znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla Poleti: znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Chichester |
znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Pristanišče Langstone |
znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Portsmouth |
znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Bembridge, Isle of Wight |
znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Cowes, Isle of Wight |
znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Southampton |
znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Beaulieu River |
znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Keyhaven Lake |
znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Weymouth |
znotraj Portland Harbourja ter med reko Wey in Portland Harbourjem |
|
Plymouth |
znotraj črte, ki poteka od Cawsanda do Breakwatra in Staddona in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Falmouth |
Pozimi: znotraj črte, ki poteka od St. Anthony Heada do Rosemulliona Poleti: znotraj črte, ki poteka od St.Anthony Heada do Nare Pointa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Reka Camel |
znotraj črte, ki poteka od Stepper Pointa do Trebetherick Pointa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Bridgewater |
znotraj sipine in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
|
Reka Avon (Avon) |
Pozimi: znotraj črte, ki poteka od Blacknore Pointa do Caldicot Pilla, Porstkewett Poleti: znotraj črte, ki poteka od Barry Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2 |
Cona 2
Češka
Umetno jezero Lipno
Zvezna republika Nemčija
|
Ems |
od črte, ki poteka prek Emsa blizu vhoda v pristanišče Papenburg med črpalno postajo Diemen in odprtino nasipa pri Halteju, do črte, ki povezuje nekdanji svetilnik Greetsiel in zahodni pomol vhoda v pristanišče v Eemshavenu |
|
Jade |
znotraj črte, ki povezuje signalno luč Schillig in cerkveni stolp Langwarden |
|
Weser |
od severozahodnega roba železniškega mosta v Bremnu do črte, ki povezuje cerkvena stolpa Langwarden in Cappel, vključno s stranskimi rokavi Westergate, Rekumer Loch, Rechter Nebenarm in Schweiburg |
|
Laba |
od spodnje meje pristanišča Hamburg do črte, ki povezuje obalno luč Döse in zahodni rob nasipa Friedrichskoog (Dieksand), vključno s Spodnjo Labo in pritoki Este, Lühe, Schwinge, Oste, Pinnau, Krückau in Stör (vedno od ustja do jeza) |
|
Meldorfer Bucht |
znotraj črte, ki povezuje zahodni rob nasipa Friedrichskoog (Dieksand) in zahodno konico pomola Büsum |
|
Eider |
od kanala Gieselau do jeza Eider |
|
Flensburger Förde |
znotraj črte, ki povezuje svetilnik Kegnäs in Birknack |
|
Schlei |
znotraj črte med konicami pomolov v Schleimünde |
|
Eckernförder Bucht |
znotraj črte, ki povezuje Boknis-Eck in severovzhodno točko celine blizu Dänisch Nienhofa |
|
Kieler Förde |
znotraj črte, ki povezuje svetilnik Bülk in pomorski spomenik Laboe |
|
Kanal Nord-Ostsee-Kanal (Kiel Canal) |
od črte, ki povezuje konice pomola Brunsbüttel, do črte, ki povezuje vhodne luči v Kiel-Holtenauu in Obereidersee z Enge, Audorfer See, Borgstedter See z Enge, Schirnauer See, Flemhuder See in kanal Achterwehrer |
|
Trave |
od severozahodnega roba železniškega mostu in severnega roba mostu Holstenbrücke (Stadttrave) v Lübecku do črte, ki povezuje južno notranjo in severno zunanjo konico pomola v Travemündeju, vključno s Pötenitzer Wiek, Dassower See in Altarmen na otoku Teerhof |
|
Leda |
od vhoda v zunanje pristanišče morske zapornice Leer do ustja |
|
Hunte |
od pristanišča Oldenburg in 140 m navzdol od mostu Amalienbrücke v Oldenburgu do ustja |
|
Lesum |
od železniškega mostu Bremen-Burg do ustja |
|
Este |
od mirnega toka reke pri zapornici Buxtehude do jeza Este |
|
Lühe |
od mirnega toka reke pri Au-Mühle v Horneburgu do jeza Lühe |
|
Schwinge |
od zapornice Salztor v Stadeju do jeza Schwinge |
|
Oste |
od severovzhodnega roba mlinske pregrade Bremervörde do jeza Oste |
|
Pinnau |
od jugozahodnega roba železniškega mostu v Pinneburgu do jeza Pinnau |
|
Krückau |
od jugozahodnega roba mostu, ki vodi v Wedenkamp v Elmshornu ali iz njega, do jeza Krückau |
|
Stör |
od plimomera Rensing do jeza Stör |
|
Freiburger Hafenpriel |
od vzhodnega roba zapornice v Freiburgu na Labi do ustja |
|
Wismarbucht, Kirchsee, Breitling, Salzhaff in pristaniško območje Wismar |
v smeri proti odprtemu morju do črte, ki povezuje Hoher Wieschendorf Huk in signalno luč Timmendorf, in črte, ki povezuje signalno luč Gollwitz na otoku Poel in južno točko polotoka Wustrow |
|
Warnow, vključno z Breitlingom in stranskimi rokavi |
navzdol od jeza Mühlendamm od severnega roba Geinitzbrücke v Rostocku proti morju do črte, ki povezuje severne točke zahodnega in vzhodnega pomola v Warnemündeju |
|
Vode, ki jih obkroža kopno, polotoka Darß in Zingst ter otoka Hiddensee in Rügen (vključno s pristaniškim območjem Stralsund) |
v smeri proti morju med — polotokom Zingst in otokom Bock: do zemljepisne širine 54° 26' 42'' S — otokoma Bock in Hiddensee: do črte, ki povezuje severno točko otoka Bock in južno točko otoka Hiddensee — otokom Hiddensee in otokom Rügen (Bug): do črte, ki povezuje jugovzhodno točko Neubessin in Buger Haken |
|
Greifswalder Bodden in pristaniško območje Greifswald, vključno z Rycomkom |
v smeri proti morju do črte, ki poteka od vzhodne točke Thiessower Haken (Südperd) do vzhodne točke otoka Ruden in se nadaljuje do severne točke otoka Usedom (54° 10' 37'' S, 13° 47' 51'' V) |
|
Vode, ki jih obkroža kopno in otok Usedom (Peenestrom, vključno s pristaniškim območjem Wolgast, Achterwasser in Stettiner Haff) |
v smeri proti vzhodu do meje z Republiko Poljsko v Stettiner Haffu |
Opomba: V primeru plovil, ki imajo matično pristanišče v drugi državi, je treba upoštevati člen 32 Pogodbe Ems-Dollart z dne 8. aprila 1960 (BGBl. 1963 II str. 602).
Francoska republika
|
Dordogne |
od kamnitega mostu v Libournu do ustja |
|
Garona in Gironde |
od kamnitega mostu v Bordeauxu do ustja |
|
Loara |
od mostu Haudaudine prek stranskega rokava Madeleine do ustja in od mostu Pirmil prek stranskega rokava Pirmil |
|
Rona |
od mostu Trinquetaille v Arlesu in preko v smeri proti Marseillu |
|
Sena |
od mostu Jeanne d'Arc v Rouenu do ustja |
Republika Madžarska
Blatno jezero
Kraljevina Nizozemska
Dollard
Eems
Waddenzee: vključno s povezavami s Severnim Morjem
Ijsselmeer: vključno z Markermeerjem in Ijmeerjem, vendar brez Gouwzeeja
Nieuwe Waterweg in Scheur
CalandKanaal zahodno od pristanišča Benelux
Hollands Diep
Breeddiep, Beerkanaal in povezana pristanišča
Haringvliet in Vuile Gat: vključno s plovnimi potmi med Goeree-Overflakkeejem na eni strani in Voorne-Puttenom ter Hoeksche Waardom na drugi strani
Hellegat
Volkerak
Krammer
Grevelingenmeer in Brouwerschavensche Gat: vključno z vsemi plovnimi potmi med Schouwen-Duivelandom in Goeree-Overflakkeejem
Keten, Mastgat, Zijpe, Krabbenkreek, vzhodna Šelda in Roompot: vključno s plovnimi potmi med Walcherenom, Noord-Bevelandom in Zuid-Bevelandom na eni strani in Schouwen-Duivelandom ter Tholenom na drugi strani, razen kanala Šelda-Ren
Šelda in zahodna Šelda ter njeno morsko ustje: vključno s plovnimi potmi med Zeeland Flanders na eni strani in Walcherenom ter Zuid-Bevelandom na drugi strani, razen kanala Šelda-Ren
Republika Poljska
Laguna Szczecin
Laguna Kamień
Laguna Wisła
Zaliv Puck
Zbiralni bazen Włocławski
Jezero Śniardwy
Jezero Niegocin
Jezero Mamry
Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska
|
ŠKOTSKA |
|
|
Scapa Flow |
znotraj območja, ki ga omejujejo črte, ki potekajo od Whartha na otoku Flotta do Martello Towra na South Wallsu in od Point Clettsa na otoku Hoy do triangulacije točke Thomson na otoku Fara in od tam do Gibraltar Piera na otoku Flotta |
|
Kyle of Durness |
južno od Eilean Dubha |
|
Cromarty Firth |
znotraj črte, ki poteka med North Sutorom in South Sutorom |
|
Inverness |
znotraj črte, ki poteka od Fort Georgea do Chanonry Pointa |
|
Findhorn Bay |
znotraj rta |
|
Aberdeen |
znotraj črte, ki poteka od pomola South Jetty do pomola Abercromby Jetty |
|
Porečje Montrose Basin |
zahodno od črte, ki poteka od severa proti jugu čez vhod v pristanišče pri svetilniku Scurdie Ness |
|
Reka Tay Dundee |
znotraj črte od plimovalnega zaliva (ribiški dok) Dundee do Craig Heada, East Newport |
|
Firth of Forth in reka Forth |
znotraj Firth of Fortha, vendar ne vzhodno od železniškega mostu Forth |
|
Dumfries |
znotraj črte, ki poteka od Airds Pointa do Scar Pointa |
|
Jezero Ryan |
znotraj črte, ki poteka od Cairn Pointa do Kircolm Pointa |
|
Pristanišče Ayr |
znotraj sipine |
|
The Clyde |
nad vodami cone 1 |
|
Kyles of Bute |
med Colintraive in Rhubodachom |
|
Pristanišče Campbeltown |
znotraj črte, ki poteka od Macringan's Pointa do Ottercharach Pointa |
|
Loch Etive |
znotraj jezera Etive nad slapovi Lore |
|
Loch Leven |
nad mostom pri Ballachulishu |
|
Loch Linnhe |
severno od signalne luči Corran Point |
|
Loch Eil |
celo jezero |
|
Caledonian Canal |
Loch Lochy, Loch Oich in Loch Ness |
|
Kyle of Lochalsh |
znotraj Kyle Akina, ne zahodno od signalne luči Eilean Ban ali vzhodno od Eileanan Dubha |
|
Loch Carron |
med Stromemorejem in Strome Ferryjem |
|
Loch Broom, Ullapool |
znotraj črte, ki poteka od signalne luči Ullapool Point do Aultnaharrija |
|
Kylesku |
čez Loch Cairnbawn na območju med najvzhodnejšo točko Garbh Eilean in najzahodnejšo točko Eilean na Rainich |
|
Pristanišče Stornoway |
znotraj črte od Arnish Pointa do svetilnika Sandwick Bay, severozahodna stran |
|
Sound of Scalpay |
ne vzhodno od Berry Cove (Scalpay) in ne zahodno od Croc a Loin (Harris) |
|
North Harbour, Scalpay in pristanišče Tarbert |
znotraj ene milje od obale otoka Harris |
|
Loch Awe |
celo jezero |
|
Loch Katrine |
celo jezero |
|
Loch Lomond |
celo jezero |
|
Loch Tay |
celo jezero |
|
Loch Loyal |
celo jezero |
|
Loch Hope |
celo jezero |
|
Loch Shin |
celo jezero |
|
Loch Assynt |
celo jezero |
|
Loch Glascarnoch |
celo jezero |
|
Loch Fannich |
celo jezero |
|
Loch Maree |
celo jezero |
|
Loch Gairloch |
celo jezero |
|
Loch Monar |
celo jezero |
|
Loch Mullardach |
celo jezero |
|
Loch Cluanie |
celo jezero |
|
Loch Loyne |
celo jezero |
|
Loch Garry |
celo jezero |
|
Loch Quoich |
celo jezero |
|
Loch Arkaig |
celo jezero |
|
Loch Morar |
celo jezero |
|
Loch Shiel |
celo jezero |
|
Loch Earn |
celo jezero |
|
Loch Rannoch |
celo jezero |
|
Loch Tummel |
celo jezero |
|
Loch Ericht |
celo jezero |
|
Loch Fionn |
celo jezero |
|
Loch Glass |
celo jezero |
|
Loch Rimsdale/nan Clar |
celo jezero |
|
SEVERNA IRSKA |
|
|
Strangford Lough |
znotraj črte, ki poteka od Cloghy Pointa do Dogtail Pointa |
|
Belfast Lough |
znotraj črte, ki poteka od Holywooda do Macedon Pointa |
|
Larne |
znotraj črte, ki poteka od Larne Piera do trajektnega pomola na otoku Magee |
|
River Bann |
od proti morju obrnjenih koncev valolomov do mostu Toome |
|
Lough Erne |
zgornji in spodnji Lough Erne |
|
Lough Neagh |
znotraj dveh milj od obale |
|
VZHODNA OBALA ANGLIJE |
|
|
Berwick |
znotraj valolomov |
|
Warkworth |
znotraj valolomov |
|
Blyth |
znotraj zunanjih konic pomolov |
|
Reka Tyne |
od Dunston Staithes do konic pomola Tyne |
|
Reka Wear |
od Fatfielda do konic pomola Sunderland |
|
Seaham |
znotraj valolomov |
|
Hartlepool |
znotraj črte, ki poteka od pomola Middleton Jetty do konice pomola Old Pier znotraj črte, ki povezuje konico pomola North Pier s konico pomola South Pier |
|
Reka Tees |
znotraj črte, ki poteka proti zahodu od pomola Government Jetty do jeza Tees |
|
Whitby |
znotraj konic pomola Whitby |
|
Reka Humber |
znotraj črte, ki poteka od North Ferribyja do South Ferribyja |
|
Grimsby Dock |
znotraj črte, ki poteka od zahodnega pomola plimovalnega zaliva do vzhodnega pomola ribiških dokov, severno nabrežje |
|
Boston |
znotraj New Cuta |
|
Dutch River |
cel kanal |
|
Reka Hull |
od Beverley Becka do reke Humber |
|
Kielder Water |
celo jezero |
|
Reka Ouse |
pod zapornico Naburn |
|
Reka Trent |
pod zapornico Cromwell |
|
Reka Wharfe |
od stičišča z reko Ouse do mostu Tadcaster |
|
Scarborough |
znotraj konic pomola Scarborough |
|
WALES IN ZAHODNA OBALA ANGLIJE |
|
|
Reka Severn |
severno od črte, ki poteka proti zahodu od Sharpness Pointa (51° 43,4' S) do Llanthonyja in Maisemore Weirs ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 3 |
|
Reka Wye |
pri Chepstowu, severno od zemljepisne širine (51° 38,0' S) do Monmoutha |
|
Newport |
severno od nadzemnih električnih kablov, ki prečkajo Fifoots Points |
|
Cardiff |
znotraj črte, ki poteka od pomola South Jetty do Penarth Heada in zaprtih vod zahodno od jeza Cardiff Bay |
|
Barry |
znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce valolomov |
|
Port Talbot |
znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce valolomov na reki Afran zunaj zaprtih dokov. |
|
Neath |
znotraj črte, ki poteka proti severu od proti morju obrnjenega konca pomola za tankerje v zalivu Baglan (51° 37,2' S, 3° 50,5' Z) |
|
Llanelli in Burry Port |
znotraj območja, ki ga omejuje črta, ki poteka od zahodnega pomola v Burry Portu do Whiteford Pointa |
|
Milford Haven |
znotraj črte, ki poteka od South Hook Pointa do Thorn Pointa |
|
Fishguard |
znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce severnih in vzhodnih valolomov |
|
Cardigan |
znotraj ožin pri Pen-Yr-Ergydu |
|
Aberystwyth |
znotraj proti morju obrnjenih koncov valolomov |
|
Aberdyfi |
znotraj črte, ki poteka od železniške postaje Aberdyfi do obalne luči Twyni Beach |
|
Barmouth |
znotraj črte, ki poteka od železniške postaje Barmouth do Penrhyn Pointa |
|
Portmadoc |
znotraj črte, ki poteka od Harlech Pointa do Graig Dduja |
|
Holyhead |
znotraj območja, ki ga omejujeta glavni valolom in črta, ki poteka od konca valoloma do Brynglas Pointa, zaliv Towyn |
|
Menai Straits |
znotraj ožin Menai med črto, ki povezuje Aber Menai Point in Belan Point, in črto, ki povezuje pomol Beaumaris in Pen-y-Coed Point |
|
Conway |
znotraj črte, ki poteka od Mussel Hilla do Tremlyd Pointa |
|
Llandudno |
znotraj valoloma |
|
Rhyl |
znotraj valoloma |
|
Reka Dee |
nad Connah's Quayjem do točke vodnega črpališča Barrelwell Hill |
|
Reka Mersey |
znotraj črte, ki poteka med svetilnikom Rock Lighthouse in severozahodnim dokom Seaforth, vendar brez drugih dokov |
|
Preston in Southport |
znotraj črte, ki poteka od Lythama do Southporta in znotraj dokov v Prestonu |
|
Fleetwood |
znotraj črte, ki poteka od Low Lighta do Knotta |
|
Reka Lune |
znotraj črte, ki poteka od Sunderland Pointa do Chapel Hilla do vključno doka Glasson |
|
Barrow |
znotraj črte, ki povezuje Haws Point, Isle of Walney in Roa Island Slipway |
|
Whitehaven |
znotraj valoloma |
|
Workington |
znotraj valoloma |
|
Maryport |
znotraj valoloma |
|
Carlisle |
znotraj črte, ki povezuje Carlisle Point s Torduffom |
|
Coniston Water |
celo jezero |
|
Derwentwater |
celo jezero |
|
Ullswater |
celo jezero |
|
Windermere |
celo jezero |
|
JUŽNA ANGLIJA |
|
|
Blakeney in pristanišče Morston ter dostopi |
vzhodno od črte, ki poteka južno od Blakeney Pointa do vhoda reke Stiffkey |
|
Reka Orwell in reka Stour |
reka Orwell znotraj črte, ki poteka od valoloma Blackmanshead do Landguard Pointa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 3. |
|
Reka Blackwater |
vse plovne poti znotraj črte, ki poteka od jugozahodnega konca otoka Mersea do Sales Pointa |
|
Reka Crouch in reka Roach |
reka Crouch znotraj črte, ki poteka od Holliwell Pointa do Foulness Pointa, vključno z reko Roach |
|
Reka Temza in njeni pritoki |
reka Temza nad črto, ki poteka od severa proti jugu čez najbolj vzhodni konec pomola v pristanišču Denton, Gravesend do zapornice Teddington |
|
Reka Medway in Swale |
reka Medway od črte, ki poteka med Garrison Pointom in Grain Towrom do zapornice Allington; in Swale od Whitstabla do Medwaya |
|
Reka Stour (Kent) |
reka Stour nad ustjem do pristajališča pri Flagstaff Reachu |
|
Pristanišče Dover |
znotraj črt, ki potekajo čez vzhodni in zahodni vhod v pristanišče |
|
Reka Rother |
reka Rother nad signalno postajo za plimovanje v Camberju do zapornice Scots Float in do vhodne zapornice na reki Brede |
|
Reka Adur in kanal Southwick |
znotraj črte, ki poteka čez vhod v pristanišče Shoreham do zapornice kanala Southwick in do zahodnega konca Tarmac Wharfa |
|
Reka Arun |
reka Arun nad pomolom Littlehampton do marine Littlehampton |
|
Reka Ouse (Sussex) Newhaven |
reka Ouse od črte, ki poteka čez vhodne pomole pristanišča Newhaven do severnega konca North Quayja |
|
Brighton |
zunanje pristanišče marine Brighton znotraj črte, ki poteka od južnega konca West Quayja do severnega konca South Quayja |
|
Chichester |
znotraj črte, ki poteka med Eastoke Pointom in zvonikom cerkve v West Witteringu ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 3 |
|
Pristanišče Langstone |
znotraj črte, ki poteka med Eastney Pointom in Gunner Pointom |
|
Portsmouth |
znotraj črte, ki poteka čez vhod v pristanišče od Port Blockhousa do Round Towra |
|
Bembridge, Isle of Wight |
znotraj pristanišča Brading |
|
Cowes, Isle of Wight |
reka Medina znotraj črte, ki poteka od signalne luči valoloma na vzhodnem bregu do House Lighta na zahodnem bregu |
|
Southampton |
znotraj črte, ki poteka od Calshot Castla do obalne luči Hook |
|
Beaulieu River |
znotraj Beaulieu River, vendar ne vzhodno od črte, ki poteka od severa proti jugu čez Inchmery House |
|
Keyhaven Lake |
znotraj črte, ki poteka proti severu od spodnjega svetilnika Hurst Point do Keyhaven Marshes |
|
Christchurch |
The Run |
|
Poole |
znotraj črte Chain Ferry med Sandbanks in South Haven Pointom |
|
Exeter |
znotraj črte, ki poteka od vzhoda proti zahodu od Warren Pointa do priobalne postaje za rešilne čolne nasproti Checkstone Ledgea |
|
Teignmouth |
znotraj pristanišča |
|
Reka Dart |
znotraj črte, ki poteka od Kettle Pointa do Battery Pointa |
|
Reka Salcombe |
znotraj črte, ki poteka od Splat Pointa do Limebury Pointa |
|
Plymouth |
znotraj črte, ki poteka od pomola Mount Batten do Raveness Pointa čez otoke Drake. Reka Yealm znotraj črte, ki poteka od Warren Pointa do Misery Pointa |
|
Fowey |
znotraj pristanišča |
|
Falmouth |
znotraj črte, ki poteka od St. Anthony Heada do Pendennis Pointa |
|
Reka Camel |
znotraj črte, ki poteka od Gun Pointa do Brea Hilla |
|
Reki Taw in Torridge |
znotraj črte, ki vodi 200° od svetilnika Crow Point do obale pri Skern Pointu |
|
Bridgewater |
južno od črte, ki poteka proti vzhodu od Stert Pointa (51° 13,0' S) |
|
Reka Avon (Avon) |
znotraj črte, ki poteka od pomola Avonmouth do Wharf Pointa in Netham Dama |
POGLAVJE 2
Cona 3
Kraljevina Belgija
Pomorska Šelda (v smeri toka od odprtega sidrišča Antwerpen)
Republika Bolgarija
Donava: od rkm 845,650 do rkm 374,100
Češka republika
Laba: od zapornice Ústí nad Labem-Střekov do zapornice Lovosice
Umetna jezera: Baška, Brněnská (Kníničky), Horka (Stráž pod Ralskem), Hracholusky, Jesenice, Nechranice, Olešná, Orlík, Pastviny, Plumov, Rozkoš, Seč, Skalka, Slapy, Těrlicko, Žermanice
Jezero Máchovo
Vodno območje Velké Žernoseky
Ribniki: Oleksovice, Svět, Velké Dářko
Jezera, nastala z izkopom gramoza: Dolní Benešov, Ostrožná Nová Ves a Tovačov
Zvezna republika Nemčija
|
Donava: |
od Kelheima (2 414,72 km) do nemško-avstrijske meje |
|
Ren: |
od nemško-švicarske meje do nemško-nizozemske meje |
|
Laba: |
od ustja kanala Laba-Seiten do spodnje meje pristanišča Hamburg |
|
Müritz |
Francoska republika
Ren
Republika Madžarska
Donava: od rkm 1812 do rkm 1433
Donava Moson: od rkm 14 do rkm 0
Donava Szentendre: od rkm 32 do rkm 0
Donava Ráckeve: od rkm 58 do rkm 0
Reka Tisa: od rkm 685 do rkm 160
Reka Drava: od rkm 198 do rkm 70
Reka Bodrog: od rkm 51 do rkm 0
Reka Kettős-Körös: od rkm 23 do rkm 0
Reka Hármas-Körös: od rkm 91 do rkm 0
Kanal Sió: od rkm 23 do rkm 0
Jezero Velence
Jezero Fertő
Kraljevina Nizozemska
Ren
Sneekermeer, Koevordermeer, Heegermeer, Fluessen, Slotermeer, Tjeukemeer, Beulakkerwijde, Belterwijde, Ramsdiep, Ketelmeer, Zwartemeer, Veluwemeer, Eemmeer, Gooimeer, Alkmaardermeer, Gouwzee, Buiten Ij, Afgesloten Ij, Noordzeekanaal, pristanišče Ijmuiden, pristaniško območje Rotterdam, Nieuwe Maas, Noord, Oude Maas, Beneden Merwede, Nieuwe Merwede, Dordische Kil, Boven Merwede, Waal, kanal Bijlandsch, Boven Rijn, kanal Pannersdensch, Geldersche Ijssel, Neder Rijn, Lek, kanal Amsterdam-Ren, Veerse Meer, kanal Šelda-Ren od državne meje do ustja v Volkerak, Amer, Bergsche Maas, Meuse navzdol od Venla, Gooimeerja, Europorta, Calandkanaala (vzhodno od pristanišča Beneluks), Hartelkanaala
Republika Avstrija
Donava: od nemške meje do slovaške meje
Inn: od ustja do elektrarne Passau-Ingling
Traun: od ustja do 1,80 km
Enns: od ustja do 2,70 km
March: do 6,00 km
Republika Poljska
— Reka Biebrza od izliva kanala Augustowski do izliva v reko Narwia
— Reka Brda od povezave s kanalom Bydgoski v Bydgoszczu do izliva v reko Vislo
— Reka Bug od izliva reke Muchawiec do izliva v reko Narwio
— Jezero Dąbie do meje z notranjimi morskimi vodami
— Kanal Augustowski od povezave z reko Biebrzo do državne meje, skupaj z jezeri, ki se nahajajo vzdolž tega kanala
— Kanal Bartnicki od jezera Ruda Woda do jezera Bartężek
— Kanal Bydgoski
— Kanal Elbląski od jezera Druzno do jezera Jeziorak in jezera Szeląg Wielki, skupaj s temi jezeri in jezeri vzdolž kanala, in stranski kanal v smeri Zalewa od jezera Jeziorak do jezera Ewingi, vključno s tem jezerom
— Kanal Gliwicki skupaj s kanalom Kędzierzyński
— Kanal Jagielloński od povezave z reko Elblągo do reke Nogat
— Kanal Łączański
— Kanal Ślesiński skupaj z jezeri, ki se nahajajo vzdolž tega kanala, in jezero Gopło
— Kanal Żerański
— Reka Martwa Visla od reke Visle v Przegalinu do meje z notranjimi morskimi vodami
— Reka Narew od izliva reke Biebrza do izliva reke Visle, skupaj z jezerom Zegrzyński
— Reka Nogat od reke Visle do izliva v laguno Visle
— Reka Noteć (zgornji tok) od jezera Gopło do povezave s kanalom Górnonotecki in kanal Górnonotecki ter reka Noteć (spodnji tok) od povezave s kanalom Bydgoski do izliva v reko Warto
— Nysa Łużycka od Gubina do izliva v Odro
— Reka Odra od mesta Racibórz do povezave z vzhodno Odro, ki postane reka Regalica od prekopa Klucz-Ustowo, skupaj s to reko in njenimi stranskimi pritoki do jezera Dąbie, kakor tudi stranski toki reke Odre od zapornice Opatowice do zapornice v mestu Wrocław
— Zahodna Odra od jeza v Widuchowau (704,1 km reke Odre) do meje z notranjimi morskimi vodami, skupaj s stranskimi pritoki, kakor tudi prekopom Klucz-Ustowo, ki povezuje Vzhodno in Zahodno Odro
— Reka Parnica in prekop Parnicki od Zahodne Odre do meje z notranjimi morskimi vodami
— Reka Pisa od jezera Roś do izliva reke Narew
— Reka Szkarpawa od reke Visle do izliva v laguno Visle
— Reka Warta od jezera Ślesiński do izliva reke Odre
— Omrežje Wielkie Jeziora Mazurskie, ki obsega jezera, povezana z rekami in kanali, ki predstavljajo glavno povezavo od jezera Roś (vključno z njim) v Piszi do kanala Węgorzewski (vključno s kanalom) v Węgorzewou, skupaj z jezeri: Seksty, Mikołajskie, Tałty, Tałtowisko, Kotek, Szymon, Szymoneckie, Jagodne, Boczne, Tajty, Kisajno, Dargin, Łabap, Kirsajty in Święcajty, skupaj s kanalom Giżycki in kanalom Niegociński ter kanalom Piękna Góra, in stranska pot jezera Ryńskie (vključno z njim) v Rynu do jezera Nidzkie (do 3 km, kar ustvarja mejo z naravnim rezervatom „jezero Nidzkie“), skupaj z jezeri: Bełdany, Guzianka Mała in Guzianka Wielka
— Reka Visla od izliva reke Przemsza do povezave s kanalom Lączański, kakor tudi od izliva tega kanala v Skawino do izliva Visle v Gdanski zaliv, izključujoč rezervoar Włocławski
Romunija
Donava: od srbsko-romunske meje (km 1 075) do Črnega morja vzdolž kanala Sulina.
Kanal Donava–Črno morje (64,410 km dolžine): od stičišča z Donavo pri km 299,300 Donave pri Cernavodă (tj. km 64,410 kanala) do pristanišča Constanta-jug–Agigea (km „0“ kanala).
Poarta Albă–kanal Midia Năvodari (34,600 km dolžine): od stičišča Donavakanal Črnega morja pri km 29,410 pri Poarta Albă (tj. km 27,500 kanala) do pristanišča Midia (km „0“ kanala)
Slovaška republika
Donava: od Devína (1880,26 km) do slovaško-madžarske meje
Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska
|
ŠKOTSKA |
|
|
Leith (Edinburgh) |
znotraj valolomov |
|
Glasgow |
Strathclyde Loch |
|
Crinan Canal |
od Crinana do Ardrishaiga |
|
Caledonian Canal |
deli kanala |
|
SEVERNA IRSKA |
|
|
Reka Lagan |
od Lagan Weira do Stranmillisa |
|
VZHODNA ANGLIJA |
|
|
reka Wear (kjer ni plimovanja) |
od starega železniškega mostu, Durham, do mostu Prebends, Durham |
|
Reka Tees |
po reki navzgor od jeza Tees |
|
Grimsby Dock |
znotraj zapornic |
|
Immingham Dock |
znotraj zapornic |
|
Hull Docks |
znotraj zapornic |
|
Dok Boston |
znotraj vrat zapornic |
|
Aire and Calder Navigation |
od Goole Docksa do Leedsa; stičišče s kanalom Leeds- Liverpool; stičišče Bank Dole do Selbyja (zapornica na reki Ouse); stičišče Castleford do Wakefielda (spodnja zapornica) |
|
Reka Ancholme |
odtočni kanal Ferriby do Brigga |
|
Calder and Hebble Canal |
Wakefield (zapornica Falling) do zapornice Broadcut Top |
|
Reka Foss |
od stičišča (Blue Bridge) z reko Ouse do Monk Bridgea |
|
Fossdyke Canal |
stičišče z reko Trent do Brayford Poola |
|
Goole Dock |
znotraj vrat zapornice |
|
Hornsea Mere |
cel kanal |
|
Reka Hull |
od zapornice Struncheon Hill do Beverley Becka |
|
Market Weighton Canal |
zapornica na reki Humber do zapornice Sod Houses |
|
New Junction Canal |
cel kanal |
|
Reka Ouse |
od zapornice Naburn do Nun Monktona |
|
Sheffield and South Yorkshire Canal |
zapornica Keadby do zapornice Tinsley |
|
Reka Trent |
zapornica Cromwell do Shardlowa |
|
Reka Witham |
zapornica Boston do Brayford Poola (Lincoln) |
|
WALES IN ZAHODNA ANGLIJA |
|
|
Reka Severn |
nad Llanthonyjem in jezom Maisemore |
|
Reka Wye |
nad Monmouthom |
|
Cardiff |
Roath Park Lake |
|
Port Talbot |
znotraj zaprtih dokov |
|
Swansea |
znotraj zaprtih dokov |
|
Reka Dee |
nad vodnim črpališčem Barrelwell Hill |
|
Reka Mersey |
doki (razen Seaforth Docka) |
|
Reka Lune |
nad dokom Glasson |
|
Reka Avon (Midland) |
zapornica Tewkesbury do Eveshama |
|
Gloucester |
mestni doki v Gloucestru, kanal Gloucester/Sharpness |
|
Hollingworth Lake |
celo jezero |
|
Manchester Ship Canal |
cel kanal in doki Salford, vključno z reko Irwell |
|
Pickmere Lake |
celo jezero |
|
Reka Tawe |
med morskim jezom/marino in športnim stadionom Morfa |
|
Rudyard Lake |
celo jezero |
|
Reka Weaver |
pod Northwichem |
|
JUŽNA ANGLIJA |
|
|
Reka Nene |
Wisbech Cut in reka Nene do zapornice Dog-in-a-Doublet Lock |
|
Reka Great Ouse |
Kings Lynn Cut in reka Great Ouse pod cestnim mostom West Lynn |
|
Yarmouth |
izliv reke Yare od črte, ki poteka med konci pomolov severnega in južnega vhoda, vključno z Breydon Water |
|
Lowestoft |
pristanišče Lowestoft pod zapornico Mutford Lock do črte, ki poteka med zunanjimi pomoli vhoda v prisanišče |
|
Reki Alde in Ore |
nad vhodom v reko Ore do Westrow Pointa |
|
Reka Deben |
nad vhodom v reko Deben do Felixstowe Ferryja |
|
Reka Orwell in reka Stour |
od črte, ki poteka od Fagbury Pointa do Shotley Pointa na reki Orwell do doka Ipswich; in od črte, ki poteka od severa proti jugu čez Erwarton Ness na reki Stour do Manningtreeja |
|
Chelmer and Blackwater Canal |
vzhodno od zapornice Beeleigh |
|
Reka Temza in njeni pritoki |
reka Temza nad zapornico Teddington do Oxforda |
|
Reka Adur and Southwick Canal |
reka Adur nad zahodnim koncem Tarmac Wharfa in znotraj kanala Southwick |
|
Reka Arun |
reka Arun nad marino Littlehampton |
|
Reka Ouse (Sussex), Newhaven |
reka Ouse nad severnim koncem severnega North Quayja |
|
Bewl Water |
celo jezero |
|
Grafham Water |
celo jezero |
|
Rutland Water |
celo jezero |
|
Thorpe Park Lake |
celo jezero |
|
Chichester |
vzhodno od črte, ki povezuje Cobnor Point in Chalkdock Point |
|
Christchurch |
znotraj pristanišča Christchurch, razen Run |
|
Exeter Canal |
cel kanal |
|
Reka Avon (Avon) |
mestni doki v Bristolu jez Neztam do Pulteney Weira |
POGLAVJE 3
Cona 4
Kraljevina Belgija
Vse belgijske celinske plovne poti, razen plovnih poti v coni 3
Češka republika
Vse plovne poti, ki niso zajete v conah 1, 2 in 3
Zvezna republika Nemčija
Vse celinske plovne poti, razen plovnih poti v conah 1, 2 in 3
Francoska republika
Vse francoske celinske plovne poti, razen plovnih poti v conah 1, 2 in 3
Italijanska republika
Vse nacionalne plovne poti.
Republika Litva
Cela litovska mreža
Veliko vojvodstvo Luksemburg
Mozela
Republika Madžarska
Vse plovne poti, ki niso zajete v conah 2 in 3
Kraljevina Nizozemska
Vse druge reke, kanali in celinska morja, ki niso zajeti v conah 1, 2 in 3
Republika Avstrija
Thaya: do Bernhardsthala
March: nad 6,00 km
Republika Poljska
Vse druge plovne poti, ki niso zajete v conah 1, 2 in 3
Romunija
Vse druge plovne poti, ki niso zajete v coni 3
Slovaška republika
Vse druge plovne poti, ki niso zajete v coni 3
Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska
|
ŠKOTSKA |
|
|
Ratho and Linlithgow Union Canal |
cel kanal |
|
Glasgow |
Forth & Clyde Canal Monkland Canal — deli Faskine in Drumpellier Hogganfield Loch |
|
VZHODNA ANGLIJA |
|
|
Reka Ancholme |
Brigg do zapornice Harram Hill |
|
Calder and Hebble Canal |
od zgornje zapornice Broadcut do mostu Sowerby |
|
Chesterfield Canal |
od West Stockwitha do Worksopa |
|
Cromford Canal |
cel kanal |
|
Reka Derwent |
od stičišča z reko Ouse do mostu Stamford |
|
Driffield Navigation |
od zapornice Struncheon Hill do Great Driffielda |
|
Erewash Canal |
od zapornice Trent do zapornice Langley Mill |
|
Huddersfield Canal |
od stičišča s Calder in Hebble pri mostu Coopers do kanala Huddersfield Narrow pri Huddersfieldu med Ashton-Under-Lynom in Huddersfieldom |
|
Leeds and Liverpool Canal |
od zapornice na reki Leeds do Skipton Wharfa |
|
Light Water Valley Lake |
celo jezero |
|
The Mere, Scarborough |
celo jezero |
|
Reka Ouse |
nad Nun Monkton Poolom |
|
Pocklington Canal |
od stičišča z reko Derwent do porečja Melbourne Basin |
|
Sheffield and South Yorkshire Canal |
od zapornice Tinsley do Sheffielda |
|
Reka Soar |
od stičišča z reko Trent do Loughborougha |
|
Trent and Mersey Canal |
od Shardlowa do zapornice Dellow Lane |
|
Reka Ure in Ripon Canal |
od stičišča z reko Ouse do kanala Ripon Canal (porečje Ripon) |
|
Ashton Canal |
cel kanal |
|
WALES IN ZAHODNA ANGLIJA |
|
|
Reka Avon (Midland) |
nad Eveshamom |
|
Birmingham Canal Navigation |
cel kanal |
|
Birmingham and Fazeley Canal |
cel kanal |
|
Coventry Canal |
cel kanal |
|
Grand Union Canal (od Napton Junction do Birminghama in Fazeleyja |
celoten odsek kanala |
|
Kennet and Avon Canal (od Batha do Newburyja) |
celoten odsek kanala |
|
Lancaster Canal |
cel kanal |
|
Leeds and Liverpool Canal |
cel kanal |
|
Llangollen Canal |
cel kanal |
|
Caldon Canal |
cel kanal |
|
Peak Forest Canal |
cel kanal |
|
Macclesfield Canal |
cel kanal |
|
Monmouthshire and Brecon Canal |
cel kanal |
|
Montgomery Canal |
cel kanal |
|
Rochdale Canal |
cel kanal |
|
Swansea Canal |
cel kanal |
|
Neath & Tennant Canal |
cel kanal |
|
Shropshire Union Canal |
cel kanal |
|
Staffordshire and Worcester Canal |
cel kanal |
|
Stratford-upon-Avon Canal |
cel kanal |
|
Reka Trent |
cela reka |
|
Trent and Mersey Canal |
cel kanal |
|
Reka Weaver |
nad Northwichem |
|
Worcester and Birmingham Canal |
cel kanal |
|
JUŽNA ANGLIJA |
|
|
Reka Nene |
nad zapornico Dog-in-a-Doublet |
|
Reka Great Ouse |
Kings Lynn nad mostom West Lynn; reka Great Ouse in vse povezane plovne poti Fenlanda, vključno z reko Cam in plovno potjo Middle Level Navigation |
|
Norfolk in Suffolk Broads |
vse plovne reke z bibavico in brez nje, reke v nižinah, kanali in plovne poti znotraj Norfolk in Suffolk Broads, vključno z Oulton Broad, in reke Waveney, Yare, Bure, Ant in Thurne, razen kot je določeno za Yarmouth in Lowestoft |
|
Reka Blyth |
vhod reke Blyth do Blythburgha |
|
Reki Alde in Ore |
na reki Alde nad Westrow Pointom |
|
Reka Deben |
reka Deben nad Felixstowe Ferryjem |
|
Reka Orwell in reka Stour |
vse plovne poti na reki Stour nad Manningtreejem |
|
Chelmer & Blackwater Canal |
zahodno od zapornice Beeleigh |
|
Reka Temza in njeni pritoki |
reka Stort in reka Lee nad Bow Creekom. Grand Union Canal nad zapornico Brentford in Regents Canal nad porečjem Limehouse ter vsi povezani kanali. Reka Wey nad zapornico Temze. Kennet and Avon Canal. Reka Temza nad Oxfordom. Oxford Canal |
|
Reka Medway in Swale |
reka Medway nad zapornico Allington |
|
Reka Stour (Kent) |
reka Stour nad pristajališčem pri Flagstaff Reachu |
|
Pristanišče Dover |
celo pristanišče |
|
Reka Rother |
reka Rother in Royal Military Canal nad zapornico Scots Float in reka Brede nad vhodno zapornico |
|
Brighton |
notranje pristanišče marine Brighton nad zapornico |
|
Wickstead Park Lake |
celo jezero |
|
Kennet & Avon Canal |
cel kanal |
|
Grand Union Canal |
cel kanal |
|
Reka Avon (Avon) |
nad Pulteney Weirom |
|
Bridgewater Canal |
cel kanal |
PRILOGA II
MINIMALNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA PLOVILA NA CELINSKIH PLOVNIH POTEH CON 1, 2, 3 IN 4
|
VSEBINA |
|
|
DEL I |
|
|
POGLAVJE 1 |
|
|
SPLOŠNO |
|
|
Člen 1.01 — |
Opredelitev pojmov |
|
Člen 1.02 — |
(prazno) |
|
Člen 1.03 — |
(prazno) |
|
Člen 1.04 — |
(prazno) |
|
Člen 1.05 — |
(prazno) |
|
Člen 1.06 — |
Začasne zahteve |
|
Člen 1.07 — |
Upravna navodila |
|
POGLAVJE 2 |
|
|
POSTOPEK |
|
|
Člen 2.01 — |
Inšpekcijski organ |
|
Člen 2.02 — |
Prošnja za pregled |
|
Člen 2.03 — |
Predstavitev plovila za pregled |
|
Člen 2.04 — |
(prazno) |
|
Člen 2.05 — |
Začasno spričevalo Skupnosti |
|
Člen 2.06 — |
Veljavnost spričevala Skupnosti |
|
Člen 2.07 — |
Podrobnosti in spremembe spričevala Skupnosti |
|
Člen 2.08 — |
(prazno) |
|
Člen 2.09 — |
Redni pregled |
|
Člen 2.10 — |
Prostovoljni pregled |
|
Člen 2.11 — |
(prazno) |
|
Člen 2.12 — |
(prazno) |
|
Člen 2.13 — |
(prazno) |
|
Člen 2.14 — |
(prazno) |
|
Člen 2.15 — |
Stroški |
|
Člen 2.16 — |
Informiranje |
|
Člen 2.17 — |
Register spričeval Skupnosti |
|
Člen 2.18 — |
Enotna evropska identifikacijska številka za plovila |
|
Člen 2.19 — |
Enakovrednosti in odstopanja |
|
DEL II |
|
|
POGLAVJE 3 |
|
|
ZAHTEVE V ZVEZI Z GRADNJO LADIJ |
|
|
Člen 3.01 — |
Temeljna zahteva |
|
Člen 3.02 — |
Trdnost in stabilnost |
|
Člen 3.03 — |
Ladijski trup |
|
Člen 3.04 — |
Strojnica, kotlovnica in prostori za gorivo |
|
POGLAVJE 4 |
|
|
VARNOSTNA RAZDALJA, PROSTI BOK IN UGREZNE OZNAKE |
|
|
Člen 4.01 — |
Varnostna razdalja |
|
Člen 4.02 — |
Prosti bok |
|
Člen 4.03 — |
Najmanjši prosti bok |
|
Člen 4.04 — |
Ugrezne oznake |
|
Člen 4.05 — |
Največji dovoljeni ugrez natovorjenih plovil, katerih skladišča niso vedno zaprta in s tem odporna proti brizganju in vremenskim vplivom |
|
Člen 4.06 — |
Ugrezne lestvice |
|
POGLAVJE 5 |
|
|
MANEVRSKE SPOSOBNOSTI |
|
|
Člen 5.01 — |
Splošno |
|
Člen 5.02 — |
Preskusi plovnosti |
|
Člen 5.03 — |
Območje preskusa |
|
Člen 5.04 — |
Stopnja obremenitve plovil in konvojev med preskusi plovnosti |
|
Člen 5.05 — |
Uporaba naprav na krovu za preskus plovnosti |
|
Člen 5.06 — |
Predpisana hitrost (naprej) |
|
Člen 5.07 — |
Sposobnost zaustavljanja |
|
Člen 5.08 — |
Sposobnost vzvratne vožnje |
|
Člen 5.09 — |
Sposobnost umikanja |
|
Člen 5.10 — |
Sposobnost obračanja |
|
POGLAVJE 6 |
|
|
KRMILNI SISTEM |
|
|
Člen 6.01 — |
Splošne zahteve |
|
Člen 6.02 — |
Pogonske enote krmilne naprave |
|
Člen 6.03 — |
Pogonska enota hidravlične krmilne naprave |
|
Člen 6.04 — |
Vir energije |
|
Člen 6.05 — |
Ročna pogonska enota |
|
Člen 6.06 — |
Sistemi krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja in premčnega bočnega propelerja |
|
Člen 6.07 — |
Kazalniki in nadzorne naprave |
|
Člen 6.08 — |
Regulatorji stopnje obratov |
|
Člen 6.09 — |
Potrjevanje in redni pregledi |
|
POGLAVJE 7 |
|
|
PROSTOR ZA KRMILJENJE |
|
|
Člen 7.01 — |
Splošno |
|
Člen 7.02 — |
Neoviran pogled |
|
Člen 7.03 — |
Splošne zahteve glede opreme za nadzor, prikazovanje in spremljanje |
|
Člen 7.04 — |
Posebne zahteve glede opreme za nadzor, prikazovanje in spremljanje glavnih strojev in krmilnega sistema |
|
Člen 7.05 — |
Navigacijske luči, svetlobni signali in zvočni signali |
|
Člen 7.06 — |
Radarske naprave in kazalniki stopnje obratov |
|
Člen 7.07 — |
Radiotelefonski sistemi za plovila s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe |
|
Člen 7.08 — |
Zmogljivost za interno komuniciranje na plovilu |
|
Člen 7.09 — |
Alarmni sistem |
|
Člen 7.10 — |
Gretje in prezračevanje |
|
Člen 7.11 — |
Oprema za upravljanje krmnega sidra |
|
Člen 7.12 — |
Prostor za krmiljenje, ki se lahko spusti |
|
Člen 7.13 — |
Vpis plovil s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe v spričevalo Skupnosti |
|
POGLAVJE 8 |
|
|
KONSTRUKCIJA MOTORJEV |
|
|
Člen 8.01 — |
Splošno |
|
Člen 8.02 — |
Varnostna oprema |
|
Člen 8.03 — |
Pogonski agregat |
|
Člen 8.04 — |
Motorni izpušni sistem |
|
Člen 8.05 — |
Rezervoarji za gorivo, cevovodi in pomožne naprave |
|
Člen 8.06 — |
Rezervoarji za shranjevanje mazivnega olja, cevovodi ter pomožne naprave |
|
Člen 8.07 — |
Rezervoarji za shranjevanje olja, ki se uporablja v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, cevovodi in pomožne naprave |
|
Člen 8.08 — |
Drenažne črpalke in drenažni sistemi |
|
Člen 8.09 — |
Naprave za zbiranje oljne vode in uporabljenega olja |
|
Člen 8.10 — |
Hrup, ki ga oddajajo plovila |
|
POGLAVJE 8a |
|
|
►M6 EMISIJE PLINASTIH IN TRDNIH ONESNAŽEVAL IZ DIZELSKIH MOTORJEV ◄ |
|
|
Člen 8a.01 — |
Opredelitev pojmov |
|
Člen 8a.02 — |
Splošne določbe |
|
Člen 8a.03 — |
Priznane homologacije |
|
Člen 8a.04 — |
Preskus nameščene opreme ter vmesni in posebni preskus |
|
Člen 8a.05 — |
Tehnične službe |
|
POGLAVJE 9 |
|
|
ELEKTRIČNA OPREMA |
|
|
Člen 9.01 — |
Splošno |
|
Člen 9.02 — |
Sistemi za oskrbo z električno energijo |
|
Člen 9.03 — |
Zaščita pred fizičnim stikom, vdorom trdih predmetov in vdorom vode |
|
Člen 9.04 — |
Zaščita pred eksplozijo |
|
Člen 9.05 — |
Ozemljitev |
|
Člen 9.06 — |
Najvišje dovoljene napetosti |
|
Člen 9.07 — |
Razdelilni sistemi |
|
Člen 9.08 — |
Priključitev z obale ali drugih zunanjih omrežij |
|
Člen 9.09 — |
Oskrba drugih plovnih objektov z električno energijo |
|
Člen 9.10 — |
Generatorji in motorji |
|
Člen 9.11 — |
Akumulatorji |
|
Člen 9.12 — |
Namestitev stikal |
|
Člen 9.13 — |
Zasilni prekinjevalci električnega tokokroga |
|
Člen 9.14 — |
Inštalacijska oprema |
|
Člen 9.15 — |
Kabli |
|
Člen 9.16 — |
Razsvetljava |
|
Člen 9.17 — |
Navigacijske luči |
|
Člen 9.18 — |
(prazno) |
|
Člen 9.19 — |
Alarmni in varnostni sistemi za mehansko opremo |
|
Člen 9.20 — |
Elektronska oprema |
|
Člen 9.21 — |
Elektromagnetna združljivost |
|
POGLAVJE 10 |
|
|
OPREMA |
|
|
Člen 10.01 — |
Sidrna oprema |
|
Člen 10.02 — |
Druga oprema |
|
Člen 10.03 — |
Prenosni gasilni aparat |
|
Člen 10.03a — |
►M6 Stalno nameščeni protipožarni sistemi za zaščito bivalnih prostorov, prostorov za krmiljenje in potniških prostorov ◄ |
|
Člen 10.03b — |
►M6 Stalno nameščeni protipožarni sistemi za zaščito strojnic, kotlovnic in črpalnic ◄ |
|
Člen 10.03c — |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi za zaščito predmetov |
|
Člen 10.04 — |
Čolni |
|
Člen 10.05 — |
Rešilni pasovi in jopiči |
|
Poglavje 11 |
|
|
Varnost na delovnih postajah |
|
|
Člen 11.01 — |
Splošno |
|
Člen 11.02 — |
Zaščita pred padcem |
|
Člen 11.03 — |
Velikost delovnih prostorov |
|
Člen 11.04 — |
Bočne palube |
|
Člen 11.05 — |
Dostop do delovnih prostorov |
|
Člen 11.06 — |
Izhodi in zasilni izhodi |
|
Člen 11.07 — |
Lestve, stopnice in podobne naprave |
|
Člen 11.08 — |
Notranji prostori |
|
Člen 11.09 — |
Zaščita pred hrupom in vibracijami |
|
Člen 11.10 — |
Pokrovi žrel |
|
Člen 11.11 — |
Vitli |
|
Člen 11.12 — |
Žerjavi |
|
Člen 11.13 — |
Hranjenje vnetljivih tekočin |
|
POGLAVJE 12 |
|
|
BIVALNI PROSTORI |
|
|
Člen 12.01 — |
Splošno |
|
Člen 12.02 — |
Posebni oblikovni pogoji |
|
Člen 12.03 — |
Sanitarna oprema |
|
Člen 12.04 — |
Kuhinje |
|
Člen 12.05 — |
Pitna voda |
|
Člen 12.06 — |
Gretje in prezračevanje |
|
Člen 12.07 — |
Druge naprave v bivalnih prostorih |
|
POGLAVJE 13 |
|
|
KURILNA, KUHALNA IN HLADILNA OPREMA NA GORIVO |
|
|
Člen 13.01 — |
Splošno |
|
Člen 13.02 — |
Uporaba tekočih goriv, oprema na nafto |
|
Člen 13.03 — |
Peči z uparjalnimi oljnimi gorilniki in kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje |
|
Člen 13.04 — |
Peči z uparjalnim oljnim gorilnikom |
|
Člen 13.05 — |
Kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje |
|
Člen 13.06 — |
Kurilne naprave z umetnim dotokom zraka |
|
Člen 13.07 — |
Ogrevanje s trdnimi gorivi |
|
POGLAVJE 14 |
|
|
NAPRAVE, KI DELUJEJO NA UTEKOČINJENI PLIN, NAMENJENE ZA GOSPODINJSKO RABO |
|
|
Člen 14.01 — |
Splošno |
|
Člen 14.02 — |
Naprave |
|
Člen 14.03 — |
Posode |
|
Člen 14.04 — |
Namestitev in postavitev napajalnih enot |
|
Člen 14.05 — |
Rezervne in prazne posode |
|
Člen 14.06 — |
Regulatorji tlaka |
|
Člen 14.07 — |
Tlak |
|
Člen 14.08 — |
Cevovodi in prožne cevi |
|
Člen 14.09 — |
Razdelilni sistem |
|
Člen 14.10 — |
Naprave, ki delujejo na plin, in njihova namestitev |
|
Člen 14.11 — |
Prezračevanje in odvajanje odpadnih plinov |
|
Člen 14.12 — |
Navodila za uporabo in varnost |
|
Člen 14.13 — |
Potrditveni preskus |
|
Člen 14.14 — |
Preskušanje |
|
Člen 14.15 — |
Potrdilo |
|
POGLAVJE 15 |
|
|
POSEBNE ZAHTEVE ZA POTNIŠKA PLOVILA |
|
|
Člen 15.01 — |
Splošne določbe |
|
Člen 15.02 — |
Trupi plovil |
|
Člen 15.03 — |
Stabilnost |
|
Člen 15.04 — |
Varnostna razdalja in prosti bok |
|
Člen 15.05 — |
Največje dovoljeno število potnikov |
|
Člen 15.06 — |
Prostori in območja za potnike |
|
Člen 15.07 — |
Pogonski sistem |
|
Člen 15.08 — |
Varnostne naprave in oprema |
|
Člen 15.09 — |
Reševalna oprema |
|
Člen 15.10 — |
Električna oprema |
|
Člen 15.11 — |
Protipožarna zaščita |
|
Člen 15.12 — |
Preprečevanje požarov |
|
Člen 15.13 — |
Organizacija varnosti |
|
Člen 15.14 — |
Naprave za zbiranje odpadne vode in njeno odstranjevanje |
|
Člen 15.15 — |
Izjeme za določena potniška plovila |
|
POGLAVJE 15a |
|
|
POSEBNE ZAHTEVE ZA POTNIŠKA JADRALNA PLOVILA |
|
|
Člen 15a.01 — |
Uporaba dela II |
|
Člen 15a.02 — |
Odstopanja za določena potniška jadralna plovila |
|
Člen 15a.03 — |
Zahteve glede stabilnosti plovil z jadri |
|
Člen 15a.04 — |
Zahteve v zvezi z gradnjo ladij in strojne zahteve |
|
Člen 15a.05 — |
Vrvje na splošno |
|
Člen 15a.06 — |
Jambori ter debla in križi na splošno |
|
Člen 15a.07 — |
Posebne določbe za jambore |
|
Člen 15a.08 — |
Posebne določbe za podaljške jamborov |
|
Člen 15a.09 — |
Posebne določbe za poševnike |
|
Člen 15a.10 — |
Posebne določbe za podaljške poševnikov |
|
Člen 15a.11 — |
Posebne določbe za debla krmnega jambora |
|
Člen 15a.12 — |
Posebne določbe za glavna debla |
|
Člen 15a.13 — |
Splošne določbe za nepremično in premično vrvje |
|
Člen 15a.14 — |
Posebne določbe za nepremično vrvje |
|
Člen 15a.15 — |
Posebne določbe za premično vrvje |
|
Člen 15a.16 — |
Pribor in deli vrvja |
|
Člen 15a.17 — |
Jadra |
|
Člen 15a.18 — |
Oprema |
|
Člen 15a.19 — |
Preskušanje |
|
POGLAVJE 16 |
|
|
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE, KI BODO VKLJUČENI V POTISNI ALI VLEČNI KONVOJ ALI VZPOREDNO NAVEZO |
|
|
Člen 16.01 — |
Plovni objekt, primeren za potiskanje |
|
Člen 16.02 — |
Plovni objekt, primeren, da se ga potiska |
|
Člen 16.03 — |
Plovni objekt, primeren za poganjanje vzporednih navez |
|
Člen 16.04 — |
Plovni objekt, primeren za poganjanje v konvojih |
|
Člen 16.05 — |
Plovni objekt, primeren za vleko |
|
Člen 16.06 — |
Preskusi plovnosti konvojev |
|
Člen 16.07 — |
Navedbe v spričevalu Skupnosti |
|
POGLAVJE 17 |
|
|
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLAVAJOČO OPREMO |
|
|
Člen 17.01 — |
Splošno |
|
Člen 17.02 — |
Odstopanja |
|
Člen 17.03 — |
Dodatne zahteve |
|
Člen 17.04 — |
Preostala varnostna razdalja |
|
Člen 17.05 — |
Preostali prosti bok |
|
Člen 17.06 — |
Nagibni preskus |
|
Člen 17.07 — |
Potrditev stabilnosti |
|
Člen 17.08 — |
Potrditev stabilnosti pri zmanjšanem preostalem prostem boku |
|
Člen 17.09 — |
Ugrezne oznake in ugrezne lestvice |
|
Člen 17.10 — |
Plavajoča oprema brez potrditve o stabilnosti |
|
POGLAVJE 18 |
|
|
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE NA DELOVNI LOKACIJI |
|
|
Člen 18.01 — |
Obratovalni pogoji |
|
Člen 18.02 — |
Uporaba dela II |
|
Člen 18.03 — |
Odstopanja |
|
Člen 18.04 — |
Varnostna razdalja in prosti bok |
|
Člen 18.05 — |
Čolni |
|
POGLAVJE 19 |
|
|
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVILA ZGODOVINSKE VREDNOSTI (prazno) |
|
|
POGLAVJE 19a |
|
|
POSEBNE ZAHTEVE ZA KANALSKE BARŽE (prazno) |
|
|
POGLAVJE 19b |
|
|
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVILA, KI PLUJEJO PO PLOVNIH POTEH V CONI 4 |
|
|
Člen 19b.01 — |
Uporaba poglavja 4 |
|
POGLAVJE 20 |
|
|
POSEBNE ZAHTEVE ZA MORSKA PLOVILA (prazno) |
|
|
POGLAVJE 21 |
|
|
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVILA ZA REKREACIJO |
|
|
Člen 21.01 — |
Splošno |
|
Člen 21.02 — |
Uporaba dela II |
|
Člen 21.03 — |
(prazno) |
|
POGLAVJE 22 |
|
|
STABILNOST PLOVIL, KI PREVAŽAJO ZABOJNIKE |
|
|
Člen 22.01 — |
Splošno |
|
Člen 22.02 — |
Mejni pogoji in metoda izračunavanja za potrditev stabilnosti za prevoz nezavarovanih zabojnikov |
|
Člen 22.03 — |
Mejni pogoji in metoda izračunavanja za potrditev stabilnosti za prevoz zavarovanih zabojnikov |
|
Člen 22.04 — |
Postopek za ocenjevanje stabilnosti na plovilu |
|
POGLAVJE 22a |
|
|
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJRKTE DALJŠE OD 110 m |
|
|
Člen 22a.01 — |
Uporaba dela I |
|
Člen 22a.02 — |
Uporaba dela II |
|
Člen 22a.03 — |
Trdnost |
|
Člen 22a.04 — |
Vzgon in stabilnost |
|
Člen 22a.05 — |
Dodatne zahteve |
|
Člen 22a.06 — |
Uporaba dela IV pri predelavi |
|
POGLAVJE 22b |
|
|
POSEBNE ZAHTEVE ZA VISOKOHITROSTNA PLOVILA |
|
|
Člen 22b.01 — |
Splošno |
|
Člen 22b.02 — |
Uporaba dela I |
|
Člen 22b.03 — |
Uporaba dela II |
|
Člen 22b.04 — |
Sedeži in varnostni pasovi |
|
Člen 22b.05 — |
Prosti bok |
|
Člen 22b.06 — |
Vzgon, stabilnost in pregrajevanje |
|
Člen 22b.07 — |
Prostor za krmiljenje |
|
Člen 22b.08 — |
Dodatna oprema |
|
Člen 22b.09 — |
Zaprta območja |
|
Člen 22b.10 — |
Izhodi in zasilni izhodi |
|
Člen 22b.11 — |
Protipožarna zaščita in preprečevanje požarov |
|
Člen 22b.12 — |
Prehodne določbe |
|
DEL III |
|
|
POGLAVJE 23 |
|
|
OPREMA PLOVIL GLEDE NA ŠTEVILO ČLANOV POSADKE |
|
|
Člen 23.01 — |
(prazno) |
|
Člen 23.02 — |
(prazno) |
|
Člen 23.03 — |
(prazno) |
|
Člen 23.04 — |
(prazno) |
|
Člen 23.05 — |
(prazno) |
|
Člen 23.06 — |
(prazno) |
|
Člen 23.07 — |
(prazno) |
|
Člen 23.08 — |
(prazno) |
|
Člen 23.09 — |
Oprema plovil |
|
Člen 23.10 — |
(prazno) |
|
Člen 23.11 — |
(prazno) |
|
Člen 23.12 — |
(prazno) |
|
Člen 23.13 — |
(prazno) |
|
Člen 23.14 — |
(prazno) |
|
Člen 23.15 — |
(prazno) |
|
DEL IV |
|
|
POGLAVJE 24 |
|
|
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
Člen 24.01 — |
Uporaba prehodnih določb za plovne objekte, ki so že v uporabi |
|
Člen 24.02 — |
Odstopanja za plovne objekte, ki so že v uporabi |
|
Člen 24.03 — |
Odstopanja za plovne objekte, zgrajene najpozneje 1. aprila 1976 |
|
Člen 24.04 — |
Druga odstopanja |
|
Člen 24.05 — |
(prazno) |
|
Člen 24.06 — |
Odstopanja za plovne objekte, ki jih ne zajema člen 24.01 |
|
Člen 24.07 — |
(prazno) |
|
Člen 24.08 — |
Prehodna določba k členu 2.18 |
|
POGLAVJE 24a |
|
|
DODATNE PREHODNE DOLOČBE ZA PLOVNE OBJEKTE, KI NE PLUJEJO PO PLOVNI POTI CONA R |
|
|
Člen 24a.01 — |
Uporaba prehodnih določb za plovne objekte, ki so že v uporabi, in veljavnost prejšnjih spričeval Skupnosti |
|
Člen 24a.02 — |
Odstopanja za plovne objekte, ki so že v uporabi |
|
Člen 24a.03 — |
Odstopanja za plovne objekte, katerih kobilice so bile zgrajene pred 1. januarjem 1985 |
|
Člen 24a.04 — |
Druga odstopanja |
|
Člen 24a.05 — |
Prehodna določba k členu 2.18 |
|
DODATEK I — |
VARNOSTNI ZNAKI |
|
DODATEK II — |
UPRAVNA NAVODILA |
|
DODATEK III — |
VZOREC ENOTNE EVROPSKE IDENTIFIKACIJSKE ŠTEVILKE PLOVIL |
|
DODATEK IV — |
PODATKI ZA IDENTIFIKACIJO PLOVILA |
|
DODATEK V — |
PROTOKOL O PARAMETRIH MOTORJA |
DEL I
POGLAVJE 1
SPLOŠNO
Člen 1.01
Opredelitev pojmov
V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:
Vrste plovnih objektov
1. „plovni objekt“: plovilo ali del plavajoče opreme;
2. „plovilo“: plovilo, ki pluje po celinskih plovnih poteh, ali morska ladja;
3. „plovilo, ki pluje po celinskih plovnih poteh“: plovilo, namenjeno izključno ali predvsem za plovbo po celinskih plovnih poteh;
4. „morska ladja“: plovilo, registrirano za pomorsko plovbo;
5. „motorno plovilo“: motorni tanker ali motorno tovorno plovilo;
6. „motorni tanker“: plovilo za prevoz blaga v pritrjenih cisternah, ki pluje samostojno z lastnim pogonom;
7. „motorno tovorno plovilo“: plovilo za prevoz blaga, ki pluje samostojno z lastnim pogonom, razen motornih tankerjev;
8. „kanalska barža“: plovilo za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki ne presega 38,5 m dolžine in 5,05 m širine in ki običajno pluje po prekopu Ren-Rona;
9. „vlačilec“: plovilo, zgrajeno posebej za opravljanje vleke;
10. „potiskač“: plovilo, zgrajeno posebej za poganjanje potisnega konvoja;
11. „barža“: barža brez lastnega pogona ali tankerska barža;
12. „tankerska barža“: plovilo za prevoz blaga v pritrjenih cisternah, zgrajeno, da ga vlečejo, ki nima lastnega pogona ali ima zadosten lastni pogon zgolj za izvajanje omejenih manevrov;
13. „barža brez lastnega pogona“: plovilo za prevoz blaga, ki ni tankerska barža, zgrajeno, da ga vlečejo, in ki nima lastnega pogona ali ima zadosten lastni pogon zgolj za izvajanje omejenih manevrov;
14. „maona“: tankerska maona, tovorna maona ali ladijska maona;
15. „tankerska maona“: plovilo za prevoz blaga v pritrjenih cisternah, zgrajeno ali posebej prirejeno, da ga vlečejo, ki nima lastnega pogona ali ima zadosten lastni pogon zgolj za izvajanje omejenih manevrov, kadar ni sestavni del potisnega konvoja;
16. „tovorna maona“: plovilo za prevoz blaga, ki ni tankerska maona, zgrajeno ali posebej prirejeno, da ga vlečejo, in ki nima lastnega pogona ali ima zadosten lastni pogon zgolj za izvajanje omejenih manevrov, kadar ni sestavni del potisnega konvoja;
17. „ladijska maona“: maona, zgrajena za prevažanje z morskimi ladjami in za plovbo po celinskih plovnih poteh;
18. „potniško plovilo“: plovilo za dnevne izlete ali plovilo s kabinami, zgrajeno in opremljeno za prevoz več kot 12 potnikov;
19. „potniško jadralno plovilo“: potniško plovilo, zgrajeno in opremljeno tudi za pogon na jadra;
20. „plovilo za dnevne izlete“: potniško plovilo brez potniških spalnih kabin;
21. „plovilo s kabinami“: potniško plovilo s potniškimi spalnimi kabinami;
22. „visokohitrostno plovilo“: motorizirano plovilo, ki lahko v vodi doseže hitrost več kot 40 km/h;
23. „plavajoča oprema“: plavajoča naprava, ki nosi delovno orodje, kot so žerjavi, oprema za izkopavanje, ovni ali dvigala;
24. „plovni objekt na delovni lokaciji“: plovilo, ki je ustrezno zgrajeno in opremljeno za uporabo na delovnih lokacijah, kot je barža za izsuševanje, barža z bagrom ali pontonska barža, ponton ali plovilo za pobiranje kamenja;
25. „plovilo za rekreacijo“: plovilo za šport ali prosti čas, ki ni potniško plovilo;
26. „pomožni čoln“: čoln za uporabo v prevozu, reševanju ljudi in plovil ter za delovne naloge;
27. „plavajoči objekt“: katera koli plavajoča naprava, ki običajno ni namenjena premikanju, kot so kopališče, dok, pomol ali čolnarna;
28. „plavajoči predmet“: splav ali druga konstrukcija, objekt ali sestav, ki je primeren za plovbo in ni plovilo, plavajoča oprema ali plavajoči objekt.
Sestave plovnih objektov
29. „konvoj“: tog ali vlečen konvoj plovnih objektov;
30. „naveza“: način sestave konvoja;
31. „tog konvoj“: konvoj v potisni ali vzporedni navezi;
32. „konvoj v potisni navezi“: toga sestava plovnih objektov, od katerih je vsaj eden, ki se imenuje „potiskač“, postavljen na začetek plovila in zagotavlja pogonsko moč za konvoj; za togega velja tudi konvoj, ki je sestavljen iz potiskača in plovila v potisni navezi, ki sta spojena tako, da je mogoče usmerjeno sestavljanje;
33. „vzporedna naveza“ sestava plovnih objektov, trdno povezanih vzporedno drugo ob drugem, od katerih nobeno ni postavljeno na začetek plovila za pogon sestave;
34. „vlečni konvoj“: sestava enega ali več plovil, plavajočih objektov ali plavajočih naprav, ki jih vleče eno ali več plovil z lastnim pogonom, ki tvorijo del konvoja;
Posebna območja na plovilu
35. „glavna strojnica“: prostor, kjer so nameščeni pogonski motorji;
36. „strojnica“: prostor, kjer so nameščeni motorji z notranjim izgorevanjem;
37. „kotlovnica“: prostor, kjer so nameščene naprave, ki delujejo na gorivo, namenjene za proizvodnjo pare ali ogrevanje tople vode;
38. „zaprta nadgradnja“: za vodo neprepustna, trdna in neprekinjena struktura s trdnimi stenami, ki je trajno in za vodo neprepustno pritrjena na krov;
39. „prostor za krmiljenje“: prostor, v katerem so nameščeni vsi krmilni in nadzorni instrumenti, potrebni za upravljanje plovila;
40. „bivalni prostor“: prostor za osebe, ki običajno bivajo na plovilu, vključno z ladijsko kuhinjo, prostorom za shranjevanje živil, toaletnimi in umivalnimi prostori, pralnicami, predsobami in prehodi, razen prostora za krmiljenje;
41. „prostor za potnike“: prostori na krovu plovila, namenjeni potnikom, in zaprti prostori, kot so saloni, pisarne, trgovine, frizerski saloni, sušilnice, pralnice, savne, toaletni in umivalni prostori, prehodi, povezovalni hodniki in stopnice, ki jih ne obkrožajo stene;
42. „nadzorni center“ prostor za krmiljenje, kjer je nameščen zasilni agregat ali njegovi deli, ali prostor s centrom, ki ga stalno zaseda ladijsko osebje ali člani posadke, na primer za opremo za požarni alarm, daljinsko upravljanje vrat ali dušilcev ognja;
43. „prostor za stopnišče“: prostor za notranje stopnišče ali dvigalo;
44. „salon“: del bivalnega prostora ali prostora za potnike. Na potniških plovilih se ladijske kuhinje ne obravnavajo kot saloni;
45. „ladijska kuhinja“: prostor s štedilnikom ali podobno napravo za kuhanje;
46. „shramba“: prostor za shranjevanje vnetljivih tekočin ali prostor s površino več kot 4 m2 za shranjevanje zalog;
47. „ladijsko skladišče“: del plovila, ki je spredaj in zadaj omejen s pregradami in se odpira ali zapira s pokrovi žrel, namenjen za prevoz pakiranega ali razsutega blaga ali za skladiščenje cistern, ki ne tvorijo del ladijskega trupa;
48. „pritrjena cisterna“: cisterna, pripojena plovilu tako, da so stene cisterne sam ladijski trup ali pa okvir, ki je ločen od ladijskega trupa;
49. „delovna postaja“: prostor, kjer člani posadke opravljajo svoje naloge, vključno z mostičkom, ladijskim žerjavom in čolnom;
50. „prehod“: prostor, namenjen običajnemu gibanju oseb in blaga;
51. „varen prostor“: prostor, ki je od zunaj ograjen z navpično površino, ki poteka v razdalji 1/5 BWL (širine vodne črte) vzporedno s smerjo ladijskega trupa po črti največjega ugreza;
52. „zbirni prostori“: posebej zaščiteni prostori na plovilu, kjer se osebe zbirajo v primeru nevarnosti;
53. „evakuacijski prostori“: deli zbirnih prostorov na plovilu, iz katerih se osebe lahko evakuirajo.
Izrazi iz ladijskega strojništva
54. „ploskev največjega dovoljenega ugreza“: vodna ploskev, ki je enaka največjemu ugrezu, pri katerem je plovilu dovoljena plovba;
55. „varnostna razdalja“: razdalja med ploskvijo največjega dovoljenega ugreza in vzporedno ploskvijo, ki poteka po najnižji točki, nad katero plovilo ne velja več za neprepustno za vodo;
56. „preostala varnostna razdalja“: v primeru nagnjenja plovila razpoložljiva navpična razdalja med nivojem vode in najnižjo točko potopljene strani, nad katerim plovilo ne velja več za neprepustno za vodo;
57. „prosti bok (f)“: razdalja med ploskvijo največjega dovoljenega ugreza in vzporedno ploskvijo, ki gre skozi najnižjo točko robnice, ali če plovilo nima robnice, skozi najnižjo točko zgornjega roba ladijskega boka;
58. „preostali prosti bok“: v primeru nagnjenja plovila razpoložljiv navpični pas med nivojem vode in zgornjo površino krova na najnižji točki potopljene strani ali, če plovilo nima krova, najnižji točki zgornje površine pritrjenega ladijskega boka;
59. „mejna črta“: namišljena črta, ki poteka po bočni kovinski oplati najmanj 10 cm pod pregradnim krovom in najmanj 10 cm pod najnižjo točko ladijskega boka, ki ni neprepustna za vodo. Če plovilo nima pregradnega krova, se uporabi črta, ki poteka najmanj 10 cm pod najnižjo črto, do katere je zunanja kovinska oplata neprepustna za vodo;
60. „vodni izpodriv (
)“: potopljena prostornina plovila v m3;
61. „izpodriv (Δ)“: skupna masa plovila v tonah, vključno s tovorom;
62. „koeficient upora (CB)“: razmerje med vodnim izpodrivom in zmnožkom dolžine LWL, širine BWL in ugreza T;
63. „prečna ploskev nad vodo (AV)“: prečna ploskev plovila nad vodno gladino v m2;
64. „pregradna paluba“: paluba, do katere potekajo zahtevane pregrade, ki so neprepustne za vodo, in od katere se meri prosti bok;
65. „pregrada“: običajno navpična stena določene višine, ki ločuje plovilo in ki jo omejujejo dno plovila, kovinska oplata ali druge pregrade;
66. „prečna pregrada“: pregrada, ki sega od ene strani do druge strani plovila;
67. „stena“: deljiva površina, običajno navpična;
68. „ločilna stena“ stena, ki ni neprepustna za vodo;
69. „dolžina (L)“: največja dolžina trupa v metrih, brez smernega krmila in poševnika;
70. „skupna dolžina (LOA)“: največja dolžina plovila v metrih, vključno z vsemi pritrjenimi napravami, kot so deli krmilnega sistema ali agregat, mehanske ali podobne naprave;
71. „dolžina vodne gladine (LWL)“: dolžina ladijskega trupa v metrih, izmerjena po črti največjega dovoljenega ugreza;
72. „širina (B)“: največja širina v metrih, merjena do zunanjega roba kovinske oplate ogrodja (brez koles, ograj in podobnega);
73. „skupna širina (BOA)“: največja širina plovila v metrih vključno z vso pritrjeno opremo, kot so kolesa, ograje, mehanske naprave in podobno;
74. „širina vodne gladine (BWL)“: širina ladijskega trupa v metrih, merjena od zunanje strani bočne kovinske oplate po črti največjega dovoljenega ugreza;
75. „višina (H)“: najkrajša navpična razdalja v metrih med najnižjo točko trupa ali kobilice in najnižjo točko krova na boku plovila;
76. „ugrez (T)“: navpična razdalja v metrih med najnižjo točko trupa brez upoštevanja kobilice ali drugih nepremičnih pritrditev in črto največjega ugreza;
76a. „skupni ugrez (TOA)“: navpična razdalja v metrih med najnižjo točko trupa, vključno s kobilico ali drugimi nepremičnimi pritrditvami, in črto največjega ugreza;
77. „prednja navpičnica“: navpična črta na sprednji točki preseka ladijskega trupa s črto največjega dovoljenega ugreza;
78. „čista širina bočne palube“: razdalja med navpično črto, ki gre skozi najbolj vidni del odprtine žrela na strani bočne palube, in navpično črto, ki gre skozi notranji rob zaščite pred zdrsom (varovalna ograja, ograja v višini gležnjev) na zunanji strani bočne palube.
Krmilni sistemi
79. „krmilni sistem“: vsa oprema, potrebna za krmiljenje plovila, s katero se zagotovijo manevrske sposobnosti, določene v poglavju 5;
80. „krmilo“: krmilo ali krmila z držajem, vključno s krmilnim kvadrantom in elementi, ki ga povezujejo s krmilno napravo;
81. „krmilna naprava“: del krmilnega sistema, ki omogoča premikanje krmila;
82. „pogonska enota“: gonilo krmilne naprave med virom energije in krmilno napravo;
83. „vir energije“: električno napajanje naprave za upravljanje krmila in krmilne naprave z energijo iz ladijskega omrežja, baterij ali motorja z notranjim izgorevanjem;
84. „naprava za upravljanje krmila“: sestavni deli in vezje za delovanje naprave za upravljanje krmila na električni pogon;
85. „pogonska enota krmilne naprave“: nadzor krmilne naprave, njene pogonske enote in njenega vira energije;
86. „ročni pogon“: sistem, ki z ročnim upravljanjem ročnega krmilnega kolesa premika krmilo z mehanskim prenosom brez kakršnega koli dodatnega vira energije;
87. „ročni hidravlični pogon“: ročno upravljanje, ki aktivira hidravlični prenos;
88. „regulator hitrosti obračanja“: oprema, ki avtomatično ustvarja in ohranja določeno hitrost obračanja plovila v skladu z vnaprej izbranimi vrednostmi;
89. „prostor za krmiljenje, kjer lahko z radarjem krmili ena oseba“: prostor za krmiljenje, ki je urejen tako, da lahko med plovbo z radarjem s plovilom upravlja ena oseba.
Lastnosti strukturnih elementov in materialov
90. „neprepusten za vodo“: strukturni elementi ali naprave, opremljene tako, da se prepreči vdor vode;
91. „odporen proti brizganju in vremenskim vplivom“ strukturni elementi ali naprave, opremljene tako, da v normalnih razmerah prepuščajo zanemarljivo majhno količino vode;
92. „nepropusten za plin“: strukturni elementi ali naprave, opremljene tako, da se prepreči vdor plina in hlapov;
93. „nevnetljiv“: snov, ki ne gori in ne proizvaja vnetljivih hlapov v takih količinah, da bi se spontano vžgali pri segrevanju na približno 750 °C;
94. „negorljiv“: material, ki se ne vname hitro ali katerega površina vsaj omeji širjenje plamenov v skladu s postopkom iz oddelka 1(c) člena 15.11;
95. „požarna odpornost“: lastnost strukturnih elementov ali naprav, kot je potrjena s postopki preskušanja iz oddelka 1(d) člena 15.11;
96. „Kodeks o postopkih preskušanja požarne varnosti“: Mednarodni kodeks o uporabi postopkov preskušanja požarne varnosti v skladu z Odločbo MSC.61(67) Odbora za pomorsko varnost Mednarodne pomorske organizacije.
Opredelitev drugih pojmov
97. „priznani klasifikacijski zavod“: klasifikacijski zavod, ki je priznan v skladu z merili in postopki iz Priloge VI k tej direktivi;
97a. „navigacijske luči“: svetlobni prikazi navigacijskih luči za identifikacijo plovila;
97b. „svetlobni signali“: svetlobni prikazi, ki spremljajo vidne ali zvočne signale;
98. „radarska naprava“: elektronski navigacijski pripomoček za odkrivanje in prikazovanje okolice in prometa;
99. „celinska elektronska pomorska karta s podatki (ECDIS)“: standardiziran sistem prikazovanja elektronske navigacijske karte za celinske plovne poti in povezanih informacij, ki prikazuje izbrane informacije iz navigacijskih kart za celinske plovne poti, po izbiri pa tudi informacije iz drugih senzorjev plovila;
100. „naprava za celinsko elektronsko pomorsko karto s podatki (ECDIS)“: naprava za prikazovanje elektronskih navigacijskih kart za celinske plovne poti, ki se lahko upravlja na dva različna načina: v informacijskem in navigacijskem prikazu;
101. „informacijski prikaz“: uporaba celinske elektronske pomorske karte s podatki (ECDIS) le zaradi informacij, brez radarskega prikaza;
102. „navigacijski prikaz“: uporaba celinske elektronske pomorske karte s podatki (ECDIS) z radarskim prikazom za krmiljenje plovila;
103. „ladijsko osebje“: vsi zaposleni na potniškem plovilu, ki niso člani posadke;
104. „osebe z zmanjšano gibljivostjo“: osebe s posebnimi težavami pri uporabi javnega prevoza, kot so starejše osebe, invalidi, osebe z okvarami vida in sluha, osebe v invalidskih vozičkih, nosečnice in osebe, ki spremljajo majhne otroke;
105. „spričevalo Skupnosti“: spričevalo, ki ga za plovilo izda pristojni organ in potrjuje skladnost s tehničnimi zahtevami te direktive.
Člen 1.02
(prazno)
Člen 1.03
(prazno)
Člen 1.04
(prazno)
Člen 1.05
(prazno)
Člen 1.06
Začasne zahteve
Začasne zahteve, s katerimi se nebistveni elementi te direktive spremenijo z njeno dopolnitvijo, se lahko sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, določenim v členu 19(4) te direktive, kadar se ugotovi, da je to nujno potrebno zaradi prilagoditve tehničnemu napredku na področju prevoza po celinskih plovnih poteh, da se omogoči odstopanje od določb te direktive ali da se omogočijo preskusi. Zahteve se objavijo in veljajo največ tri leta. Veljati začnejo hkrati in se razveljavijo pod enakimi pogoji v vseh državah članicah.
Člen 1.07
Upravna navodila
Da bi bilo izvajanje te direktive lažje in enotno se lahko sprejmejo zavezujoča upravna navodila za inšpekcijski pregled v skladu s postopkom, določenim v členu 19(2) te direktive.
POGLAVJE 2
POSTOPEK
Člen 2.01
Inšpekcijski organ
1. Države članice ustanovijo inšpekcijske organe.
2. Inšpekcijski organi sestojijo iz predsednika in strokovnjakov.
V vsakem organu so vsaj naslednji strokovnjaki:
(a) uradnik iz uprave, ki je odgovoren za plovbo;
(b) strokovnjak za projektiranje plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, in njihovih motorjev;
(c) pomorski strokovnjak s spričevalom za plovbo.
3. Predsednika in strokovnjake vsakega organa imenujejo organi v državi, kjer je organ ustanovljen. Predsednik in strokovnjaki pri prevzemanju svojih obveznosti predložijo pisno izjavo, da jih bodo izvajali popolnoma neodvisno. Od uradnikov se ne zahteva nikakršna izjava.
4. Inšpekcijskim organom lahko pomagajo posebni strokovnjaki v skladu z veljavnimi nacionalnimi določbami.
Člen 2.02
Prošnja za pregled
1. Za postopek vložitve prošnje za pregled in določitve kraja in časa pregleda so pristojni organi, ki izdajo spričevalo Skupnosti. Pristojni organ določi, katere dokumente je treba predložiti. Postopek se opravi tako, da se zagotovi, da se pregled lahko opravi v ustreznem času po vložitvi prošnje.
2. Za spričevalo Skupnosti lahko zaprosi lastnik plovnega objekta, za katerega ne velja ta direktiva, ali njegov zastopnik. Njegovi prošnji se ugodi, če plovilo izpolnjuje zahteve te direktive.
Člen 2.03
Predstavitev plovila za pregled
1. Lastnik ali njegov zastopnik predstavi plovilo v raztovorjenem, očiščenem in opremljenem stanju. Med pregledom zagotovi kakršno koli potrebno pomoč, kot je zagotovitev ustreznega čolna in osebja ter odkrivanje kakršnih koli delov ladijskega trupa ali opreme, ki niso neposredno dostopni ali vidni.
2. Inšpekcijski organ prvič zahteva suh pregled. Tak suh pregled pa ni potreben, če se lahko predloži klasifikacijsko spričevalo ali spričevalo odobrenega klasifikacijskega zavoda, da konstrukcija izpolnjuje zahteve, ali če se predloži spričevalo, ki dokazuje, da je pristojni organ že opravil suh pregled v druge namene. Pri rednem pregledu ali pregledu, določenem v členu 15 te direktive, lahko inšpekcijski organ zahteva pregled zunaj vode.
Inšpekcijski organ opravi poskusno vožnjo ob prvem pregledu motornih plovil ali konvojev ali ob večjih spremembah pogona ali krmilne opreme.
3. Inšpekcijski organ lahko zahteva nadaljnje preglede in poskusne vožnje ter druga dokazila. Ta določba velja tudi med gradnjo plovnega objekta.
Člen 2.04
(prazno)
Člen 2.05
Začasno spričevalo Skupnosti
1. Pristojni organ lahko izda začasno spričevalo Skupnosti za:
(a) plovni objekt, ki je namenjen potovati v določen kraj z dovoljenjem pristojnega organa, da bi pridobil spričevalo Skupnosti;
(b) plovni objekt, ki mu je bilo začasno odvzeto spričevalo Skupnosti v enem od primerov, navedenih v členu 2.07 ali v členih 12 in 16 te direktive;
(c) plovni objekt, za katerega se pripravlja spričevalo Skupnosti po uspešno opravljenem pregledu;
(d) plovni objekt, kadar niso izpolnjeni vsi pogoji, potrebni za pridobitev spričevala Skupnosti, kot je navedeno v delu I Priloge V;
(e) plovni objekt, ki je tako poškodovan, da njegovo stanje ni več skladno s spričevalom Skupnosti;
(f) plavajoče naprave ali opremo, kadar organi, odgovorni za poseben prevoz, določijo, da je za dovoljenje za opravljanje posebnega prevoza, kot to določajo veljavni predpisi organa za plovbo držav članic, treba pridobiti tako spričevalo Skupnosti;
(g) plovni objekt, ki odstopa od določb iz dela II, kot to določa oddelek 2 v členu 2.19.
2. Začasno spričevalo Skupnosti se sestavi na podlagi vzorca iz dela III Priloge V, kadar se zdi, da je ustrezno zagotovljena plovnost plovnega objekta, plavajoče naprave ali plavajoče opreme.
Zajema pogoje, za katere pristojni organ meni, da so potrebni, in velja:
(a) v primerih, navedenih v oddelku 1(a) in (d) do (f), za eno določeno potovanje, ki se opravi v ustreznem obdobju, ki ni daljše od enega meseca;
(b) v primerih, navedenih v oddelku 1(b) in (c), za ustrezno obdobje;
(c) v primerih, navedenih v oddelku 1(g), za šest mesecev. Začasno spričevalo Skupnosti se lahko vsakič podaljša za šest mesecev, dokler odbor ne sprejme odločitve.
Člen 2.06
Veljavnost spričevala Skupnosti
1. Obdobje veljavnosti spričeval Skupnosti, ki se izdajo za na novo zgrajena plovila v skladu z določbami te direktive, določi pristojni organ, in sicer za največ:
(a) pet let za potniška plovila;
(b) deset let za vse druge plovne objekte.
Obdobje veljavnosti se vpiše v spričevalo Skupnosti.
2. Za plovila, ki obratujejo že pred pregledom, pristojni organ določi obdobje veljavnosti spričevala Skupnosti za vsak primer posebej glede na rezultate pregleda. Vendar pa veljavnost ne sme biti daljša od obdobij, določenih v oddelku 1.
Člen 2.07
Podrobnosti in spremembe spričevala Skupnosti
1. Lastnik plovnega objekta ali njegov zastopnik mora pristojni organ seznaniti s kakršno koli spremembo imena ali lastništva plovnega objekta, dimenzije, registracije ali matičnega pristanišča in mu poslati spričevalo Skupnosti, da vpiše spremembo.
2. Kateri koli pristojni organ lahko v spričevalo Skupnosti doda kakršne koli podatke ali spremembe.
3. Kadar pristojni organ v spričevalo Skupnosti doda kakršno koli spremembo ali podatek, o tem obvesti pristojni organ, ki je izdal spričevalo Skupnosti.
Člen 2.08
(prazno)
Člen 2.09
Redni pregled
1. Plovni objekt opravi redni pregled pred iztekom veljavnosti spričevala Skupnosti.
2. Na podlagi utemeljenega zahtevka lastnika ali njegovega zastopnika lahko pristojni organ izjemoma in brez nadaljnjih pregledov dovoli podaljšanje veljavnosti spričevala Skupnosti za največ šest mesecev. Podaljšanje se izda v pisni obliki in se hrani na plovnem objektu.
3. Pristojni organ določi novo obdobje veljavnosti spričevala Skupnosti glede na rezultate tega pregleda.
Obdobje veljavnosti se vpiše v spričevalo Skupnosti in sporoči pristojnemu organu, ki je to spričevalo Skupnosti izdal.
4. Če se namesto podaljšanja veljavnosti spričevalo Skupnosti zamenja z novim spričevalom Skupnosti, se prejšnje spričevalo Skupnosti vrne pristojnemu organu, ki ga je izdal.
Člen 2.10
Prostovoljni pregled
Lastnik plovnega objekta ali njegov zastopnik lahko kadar koli prostovoljno zaprosi za pregled.
Taki prošnji za pregled je treba ugoditi.
Člen 2.11
(prazno)
Člen 2.12
(prazno)
Člen 2.13
(prazno)
Člen 2.14
(prazno)
Člen 2.15
Stroški
Lastnik plovila ali njegov zastopnik nosi vse stroške, ki nastanejo zaradi pregleda plovila in izdaje spričevala Skupnosti v skladu s posebnim sklopom pristojbin, ki ga sestavi vsaka država članica.
Člen 2.16
Informiranje
Pristojni organ lahko dovoli osebam, ki dokažejo utemeljen interes, da se seznanijo z vsebino spričevala Skupnosti, in lahko tem osebam izda izpiske ali kopije spričeval Skupnosti, ki so overjeni in označeni kot taki.
Člen 2.17
Register spričeval Skupnosti
1. Pristojni organi spričevalom Skupnosti, ki jih izdajo, določijo zaporedno številko. V skladu z vzorcem iz Priloge VI vodijo register vseh spričeval Skupnosti, ki jih izdajo.
2. Pristojni organi hranijo izvirnike ali kopije vseh spričeval Skupnosti, ki so jih izdali, in v te vnesejo vse podatke ali spremembe kakor tudi preklice in zamenjave spričeval Skupnosti. ►M3 Register iz odstavka 1 ustrezno posodabljajo. ◄
3. Da bi izvedli upravne ukrepe za zagotovitev varne in udobne plovbe ter za izvajanje členov 2.02 do 2.15 ter členov 8, 10, 11, 12, 15, 16 in 17 te direktive, bo na podlagi upravnih sporazumov pristojnim organom drugih držav članic, pogodbenicam mannheimske konvencije ter, če bo zagotovljena enakovredna raven varstva, tudi tretjim državam odobren dostop do registra v skladu z vzorcem iz priloge VI, ki je omejen na branje.
Člen 2.18
Enotna evropska identifikacijska številka za plovila
1. Enotna evropska identifikacijska številka za plovila (ENI) (v nadaljnjem besedilu: evropska identifikacijska številka za plovila) je sestavljena iz osmih arabskih številk v skladu z dodatkom III.
2. Pristojni organ, ki je izdal spričevalo Skupnosti, na spričevalo Skupnosti vnese evropsko identifikacijsko številko za plovila. Če plovni objekt ob izdaji spričevala Skupnosti še nima evropske identifikacijske številke za plovila, jo navedenemu plovnemu objektu dodeli pristojni organ države članice, ki je plovni objekt registrirala ali v kateri ima ta domače pristanišče.
Če plovnemu objektu evropske identifikacijske številke za plovila ni mogoče dodeliti, evropsko identifikacijsko številko za plovila, ki se vnese na spričevalo Skupnosti, dodeli pristojni organ, ki je izdal spričevalo Skupnosti.
3. Plovnemu objektu se lahko dodeli samo ena evropska identifikacijska številka za plovila. Evropska identifikacijska številka za plovila se izda samo enkrat in se med življenjsko dobo plovnega objekta ne spremeni.
4. Lastnik plovnega objekta ali njegov zastopnik pristojni organ zaprosi za dodelitev evropske identifikacijske številke za plovila. Lastnik ali njegov zastopnik je odgovoren tudi za pritrditev evropske identifikacijske številke za plovila, ki je navedena na spričevalu Skupnosti, na plovni objekt.
5. Vsaka država članica sporoči Komisiji organe, pristojne za dodelitev evropske identifikacijske številke za plovila. Komisija vodi register teh pristojnih organov in pristojnih organov, ki so jih sporočile tretje države, register pa je v vpogled tudi državam članicam. Na zahtevo imajo lahko vpogled v register tudi pristojni organi tretjih držav.
6. V skladu z odstavkom 5 vsak pristojni organ sprejme vse potrebne ukrepe, da ostalim pristojnim organom, navedenim v registru v skladu z odstavkom 5, sporoči vsako evropsko identifikacijsko številko za plovila, ki jo dodeli, ter podatke za identifikacijo v skladu z dodatkom IV. Vpogled v te podatke imajo lahko na podlagi upravnih sporazumov pristojni organi drugih držav članic, pogodbenice mannheimske konvencije ter, če je zagotovljena enakovredna raven varstva podatkov, tudi tretje države za izvajanje upravnih ukrepov za zagotavljanje varne in udobne plovbe ter za izvajanje člena 2.02 do 2.15 in člena 2.18(3) ter členov 8, 10, 11, 12, 15, 16 in 17 te direktive.
Člen 2.19
Enakovrednosti in odstopanja
1. Kadar določbe iz dela II zahtevajo, da se na krovu plovnega objekta uporabljajo ali so prisotni določeni materiali, naprave ali deli opreme, ali določajo, da se sprejmejo določeni projektni vidiki ali določene ureditve, lahko pristojni organ dovoli, da se na krovu navedenega plovnega objekta uporabljajo ali so prisotni drugi materiali, naprave ali deli opreme ali da se sprejmejo druge projektne lastnosti ali ureditve, kadar se za te v skladu s postopkom iz člena 19(2) te direktive ugotovi, da so enakovredni.
2. Če v skladu s postopkom iz člena 19(2) te direktive odbor ne sprejme odločitve o enakovrednosti, kot je določeno v oddelku 1, lahko pristojni organ izda začasno spričevalo Skupnosti.
V skladu s postopkom iz člena 19(2) te direktive pristojni organi odboru poročajo v enem mesecu od izdaje začasnega spričevala Skupnosti v skladu z oddelkom 1(g) člena 2.05 in pri tem navedejo ime in ►M3 evropsko identifikacijsko številko za plovila ◄ plovnega objekta, vrsto odstopanja in državo, v katerem je plovni objekt registriran ali ima matično pristanišče.
3. Pristojni organ lahko na podlagi priporočila odbora v skladu s postopkom iz člena 19(2) te direktive za poskusne namene in omejeno obdobje izda spričevalo Skupnosti za plovne objekte, ki vključujejo nove tehnične specifikacije, ki odstopajo od določb dela II, če te zagotavljajo enakovredno varnost.
4. Enakovrednosti in odstopanja iz oddelkov 1 in 3 se navedejo v spričevalu Skupnosti. O tem se obvesti Komisijo.
DEL II
POGLAVJE 3
ZAHTEVE V ZVEZI Z GRADNJO LADIJ
Člen 3.01
Temeljna zahteva
Plovila morajo biti zgrajena v skladu z ladjedelniško prakso.
Člen 3.02
Trdnost in stabilnost
1. Ladijski trup je dovolj trden, da zdrži vse obremenitve, katerim je običajno izpostavljen;
(a) pri na novo zgrajenih plovilih ali večjih predelavah, ki vplivajo na trdnost plovila, se ustrezna trdnost dokaže s predložitvijo dokazila o konstrukcijskem izračunu. To dokazilo pa ni potrebno, kadar se predloži klasifikacijsko spričevalo ali potrdilo odobrenega klasifikacijskega zavoda;
(b) kadar se opravi pregled, kot je naveden v členu 2.09, se preverijo minimalna debelina spodnjih in stranskih plošč ter plošč na ladijskem dnu glede naslednjih pogojev:
Pri plovilih iz jekla minimalna debelina tmin izhaja iz najvišje vrednosti, ki je rezultat naslednjih formul:
1. za plovila, daljša od 40 m: tmin = f · b · c (2,3 + 0,04 L) [mm];
za plovila, ki niso daljša od 40 m: tmin = f · b · c (1,5 + 0,06 L) [mm], vendar ne manj kot 3,00 mm
2.
pri čemer je:
|
a |
= |
razmik okvirjev [mm]; |
|
f |
= |
faktor razmika okvirjev:
|
|
b |
= |
faktor za spodnje in stranske plošče ter plošče na ladijskem dnu
|
f = 1 se lahko uporabi za razmik okvirjev pri izračunu minimalne debeline plošč na ladijskem dnu. Vendar pa minimalna debelina plošč na ladijskem dnu v nobenem primeru ne sme biti manjša od debeline spodnjih plošč in stranskih plošč.
|
c |
= |
faktor za tip konstrukcije:
|
(c) Pri plovilih s podolžnim okvirjem ter z dvojnim dnom in bočnimi prazninami se minimalna vrednost, izračunana za debelino plošč v skladu s formulami iz odstavka (b), lahko zmanjša na izračunano vrednost, ki jo določi in potrdi odobren klasifikacijski zavod kot zadostno trdnost ladijskega trupa (vzdolžna, bočna in lokalna trdnost).
Če so spodnje in stranske plošče ter plošče na ladijskem dnu pod tako določeno dopustno vrednostjo, se obnovijo.
Minimalne vrednosti, izračunane po tej metodi, so mejne vrednosti, pri katerih se upošteva običajna in enakomerna obraba in predivdeva, da je uporabljeno jeklo za gradnjo ladij in da so notranji konstrukcijski elementi, kot so okviri, talni okvir ter glavni podolžni in prečni konstrukcijski členi, v dobrem stanju ter da ladijski trup ne kaže znakov preobremenitve vzdolžne trdnosti.
Kakor hitro te vrednosti niso več dosežene, se zadevne plošče popravijo ali zamenjajo. Za majhne lokalne površine pa se lahko dopusti manjša debelina, ki ne predstavlja več kot 10-odstotno znižanje izračunanih vrednosti.
2. Kadar je za gradnjo ladijskega trupa uporabljen material, ki ni jeklo, je treba preveriti z izračunom, ali je trdnost ladijskega trupa (vzdolžna, bočna in lokalna trdnost) vsaj takšna, kot bi bila trdnost, če bi bilo uporabljeno jeklo in če bi bila vrednost minimalne debeline skladna z oddelkom 1. Tak dokazni izračun pa ni potreben, če se predloži spričevalo o razredu ali izjava odobrenega klasifikacijskega zavoda.
3. Stabilnost plovil mora ustrezati njihovim namenom uporabe.
Člen 3.03
Ladijski trup
1. Pregrade, ki se raztezajo do krova ali, če plovilo nima krova, do robnice, morajo biti nameščene na naslednji način:
(a) pregrada proti trkom je nameščena na primerni razdalji od premca tako, da je zagotovljena plovnost natovorjenega plovila, pri čemer je preostala varnostna razdalja 100 mm, če voda vdre v neprepustni oddelek pred pregrado proti trkom.
Praviloma velja, da je zahteva iz odstavka 1 izpolnjena, če je pregrada proti trkom nameščena na razdalji med 0,04 L in 0,04 L + 2 m, ki se meri od sprednje navpičnice v ploskvi največjega dovoljenega ugreza.
Če ta razdalja presega 0,04 L + 2 m, se mora izpolnitev zahteve iz odstavka 1 dokazati z izračunom.
Razdalja se lahko zmanjša na 0,03 L. V tem primeru se mora izpolnitev zahteve iz odstavka 1 dokazati z izračunom ob predpostavki, da so oddelek pred pregrado proti trkom in sosednji oddelki napolnjeni z vodo;
(b) pri plovilih, katerih dolžina presega 25 m, je krmna pregrada v primerni razdalji od krme.
2. Pred ploskvijo pregrade proti trkom ne smejo biti nameščeni nobeni bivalni prostori ali naprave, potrebne za varnost ali delovanje plovila. Ta zahteva ne velja za sidrno napravo.
3. Bivalni prostori, strojnica in kotlovnica ter vsi njihovi pripadajoči delovni prostori morajo biti ločeni od skladišč z za vodo neprepustnimi prečnimi pregradami, ki segajo do krova.
4. Bivalni prostori morajo biti ločeni od strojnice, kotlovnice in skladišč na za plin neprepusten način in neposredno dostopni s krova. Če takega dostopa ni, mora biti na voljo zasilni izhod, ki vodi neposredno do krova.
5. V pregradah, navedenih v oddelkih 1 in 3, in razdelkih prostorov, navedenih v oddelku 4, ne sme biti nobene odprtine.
Vrata v krmni pregradi in odprtine zlasti za gredi in cevovode so dopustni, če so zgrajeni tako, da ne vplivajo na učinkovitost pregrad in drugih razdelkov med prostori. Vrata v krmni pregradi so dopustna samo, če se lahko na podlagi daljinskega spremljanja v prostoru za krmiljenje ugotovi, ali so odprta ali zaprta in je na obeh straneh naslednji čitljiv napis:
„Vrata takoj po uporabi zaprite“.
6. Dovodi in odvodi za vodo ter z njimi povezani cevovodi ne smejo omogočati nenamernega vdora vode v plovilo.
7. Sprednji del plovila mora biti zgrajen tako, da sidra ne štrlijo v celoti ali delno zunaj bočne kovinske oplate.
Člen 3.04
Strojnica, kotlovnica in prostori za gorivo
1. Strojnica in kotlovnica morata biti razporejeni tako, da omogočata preprosto in varno upravljanje, popravilo in vzdrževanje opreme v njiju.
2. Prostori za tekoče gorivo in mazivno olje ne smejo imeti skupnih površin s prostori za potnike in bivalnimi prostori, ki so pod statičnim tlakom tekočine med normalnim delovanjem.
3. Pregrade, stropi in vrata strojnice, kotlovnice in prostorov za gorivo morajo biti narejeni iz jekla ali drugih enakovrednih nevnetljivih materialov.
Izolacijski material, uporabljen v strojnici, mora biti zaščiten pred vdorom goriva ali njegovih hlapov.
Vse odprtine v stenah, stropih in vratih strojnice, kotlovnice in prostorov za gorivo morajo biti take, da se jih da zapreti od zunaj. Naprave za zaklepanje morajo biti iz jekla ali drugega enako nevnetljivega materiala.
4. Strojnica in kotlovnica ter druge površine, v katerih lahko nastanejo vnetljivi ali strupeni plini, so taki, da jih je mogoče ustrezno prezračevati.
5. Prehodi in lestve, ki se uporabljajo za dostop do strojnice, kotlovnice in prostorov za gorivo, so trajno pritrjeni in narejeni iz jekla ali drugega podobno vzdržljivega in nevnetljivega materiala.
6. Strojnica in kotlovnica morata imeti dva izhoda, od katerih je lahko eden zasilni.
Drug izhod pa ni potreben, če:
(a) skupna površina tal (povprečna dolžina x povprečna širina na višini talnih oblog) strojnice ali kotlovnice ne presega 35 m2; in
(b) pot med vsako točko, kjer se izvaja popravilo ali vzdrževanje, in izhodom ali vznožjem prehoda zraven izhoda, ki vodi ven, ne presega 5 metrov; in
(c) je gasilni aparat nameščen na točki, kjer se izvaja popravilo, ki je najbolj oddaljena od izhodnih vrat; to velja tudi z odstopanjem od oddelka 1(e) člena 10.03, kadar vgrajena moč motorjev ne presega 100 kW.
7. Največja dovoljena stopnja zvočnega pritiska v strojnici je 110 dB(A). Merilna mesta so izbrana glede na vzdrževanje, ki je potrebno za običajno delovanje objekta, ki se nahaja v strojnici.
POGLAVJE 4
VARNOSTNA RAZDALJA, PROSTI BOK IN UGREZNE OZNAKE
Člen 4.01
Varnostna razdalja
1. Varnostna razdalja mora znašati najmanj 300 mm.
2. Pri plovilih, katerih odprtine se ne morejo zapreti z napravami, odpornimi proti brizganju in vremenskim vplivom, in plovilih, ki plujejo z odprtimi skladišči, se varnostna razdalja poveča tako, da je vsaka od teh odprtin oddaljena vsaj 500 mm od ploskve največjega dovoljenega ugreza.
Člen 4.02
Prosti bok
1. Prosti bok plovil z neprekinjenim krovom, brez odklonov in nadgradenj, znaša 150 mm.
2. Prosti bok plovil z odklonom in nadgradnjami se izračuna po naslednji formuli:
pri čemer je:
|
α |
korekcijski koeficient ob upoštevanju vseh zadevnih nadgradenj; |
|
βv |
koeficient za popravek učinka sprednjega odklona, ki je posledica prisotnosti nadgradnje na sprednji četrtini dolžine L plovila; |
|
βa |
koeficient za popravek učinka zadnjega odklona, ki je posledica prisotnosti nadgradnje na zadnji četrtini dolžine L plovila; |
|
Sev |
dejanski sprednji odklon v mm; |
|
Sea |
dejanski zadnji odklon v mm. |
3. Koeficient a se izračuna po naslednji formuli:
pri čemer je:
|
lem |
dejanska dolžina nadgradenj, ki se nahajajo v srednjem delu (v m), ki ustreza polovici dolžine L plovila; |
|
lev |
dejanska dolžina v m nadgradnje, ki se nahaja v sprednji četrtini dolžine L plovila; |
|
lea |
dejanska dolžina v m nadgradnje, ki se nahaja v zadnji četrtini dolžine L plovila. |
Dejanska dolžina nadgradnje se izračuna po naslednji formuli:
pri čemer je:
|
l |
dejanska dolžina zadevne nadgradnje v m; |
|
b |
širina zadevne nadgradnje v m; |
|
B1 |
širina plovila v m, merjena na zunanji strani navpičnih bočnih plošč na ravni krova na polovici zadevne nadgradnje; |
|
h |
višina zadevne nadgradnje v m. Vendar pa se pri žrelih h izračuna tako, da se višina odprtin zmanjša za polovico varnostne razdalje v skladu z oddelkoma 1 in 2 v členu 4.01. V nobenem primeru h ne sme biti vrednost, ki presega 0,36 m. |
Če je
ali
manj kot 0,6, se predpostavi, da je dejanska dolžina nadgradnje enaka nič.
4. Koeficienta βv in βa se izračunata po naslednjih formulah:
5. Dejanski sprednji odklon Sev in zadnji odklon Sea se izračunata po naslednjih formulah:
Sev = Sv · p
Sea = Sa · p
pri čemer je:
|
Sv |
dejanski sprednji odklon v mm; vendar Sv ne sme presegati 1 000 mm; |
|
Sa |
dejanski zadnji odklon v mm; vendar Sa ne sme presegati 500 mm; |
|
p |
koeficient, ki se izračuna po naslednji formuli:
|
|
x |
je abscisa, merjena od skrajne točke, na kateri je odklon 0.25 Sv/Sa v tem zaporedju (glej skico spodaj). 
|
Vendar se za koeficient p ne sme uporabiti vrednost, večja od 1.
6. Če je βa · Sea večji od βv · Sev, se vrednost uporabi kot vrednost βa · Sea.
Člen 4.03
Najmanjši prosti bok
Ob upoštevanju zmanjšanj, navedenih v členu 4.02, najmanjši prosti bok ne sme biti manjši od 0 mm.
Člen 4.04
Ugrezne oznake
1. Ploskev največjega dovoljenega ugreza se določi tako, da so izpolnjene zahteve glede najmanjšega prostega boka in najmanjše varnostne razdalje. Iz varnostnih razlogov pa lahko inšpekcijski organ določi večjo vrednost za varnostno razdaljo ali prosti bok. Ploskev največjega dovoljenega ugreza se določi vsaj za cono 3.
2. Ploskev največjega dovoljenega ugreza se označi z dobro vidnimi, neizbrisnimi ugreznimi oznakami.
3. Ugrezne oznake za cono 3 vsebujejo pravokotnik dolžine 300 mm in globine 40 mm z osnovnico, ki leži horizontalno in se ujema z dovoljeno največjo stopnjo ugreza. Vse drugačne ugrezne oznake morajo vsebovati tak pravokotnik.
4. Plovila morajo imeti najmanj tri pare ugreznih oznak, en par na polovici dolžine plovila in po en par na približno eni šestini dolžine plovila od premca in krme.
Vendar:
(a) pri plovilu z dolžino, krajšo od 40 m, zadostujeta dva para oznak, po en par na eni četrtini dolžine plovila od premca in krme;
(b) pri plovilih, ki niso namenjena prevozu blaga, zadostuje en par oznak približno na polovici dolžine plovila.
5. Ugrezne oznake ali podatki, ki prenehajo veljati po ponovnem inšpekcijskem pregledu, so odstranjeni ali označeni kot neveljavni pod nadzorom inšpekcijskega organa. Če postane ugrezna oznaka nejasna, se lahko zamenja izključno pod nadzorom inšpekcijskega organa.
6. Kadar je bilo plovilo izmerjeno v skladu s Konvencijo o merjenju plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh iz leta 1966, in ploskev merilnih oznak izpolnjuje zahteve te direktive, lahko te merilne oznake veljajo kot ugrezne oznake; to se ustrezno navede v spričevalu Skupnosti.
7. Pri plovilih, ki plujejo v conah celinskih plovnih poti, razen v coni 3 (cone 1, 2 in 4), se ugrezne oznake na premcu in krmi, določene v oddelku 4, dopolnijo z navpično črto, na katero se v smeri proti premcu vpiše ena ali, v primeru več con, več dodatnih ugreznih črt dolžine 150 mm v povezavi z ugrezno oznako za cono 3.
Debelina navpične črte in vodoravnih črt znaša 30 mm. Številka ustrezne cone se poleg ugrezne oznake, ki vodi proti premcu, označi z dimenzijo 60 x 40 mm (glej sliko 1).
Slika 1
Člen 4.05
Največji dovoljeni ugrez natovorjenih plovil, katerih skladišča niso vedno zaprta in s tem odporna proti brizganju in vremenskim vplivom
Če je ploskev največjega dovoljenega ugreza natovorjenega plovila za cono 3 določena ob predpostavki, da se skladišča lahko zaprejo tako, da so odporna proti brizganju in vremenskim vplivom, in če je razdalja med ploskvijo največjega dovoljenega ugreza in zgornjim robom odprtin manjša od 500 mm, se mora določiti največji dovoljeni ugrez za plovbo z nepokritimi skladišči.
V spričevalo Skupnosti se vpiše naslednja izjava:
„Kadar so žrela skladišč v celoti ali delno odprta, se plovilo lahko natovori le do … mm pod ugreznimi oznakami za cono 3.“
Člen 4.06
Ugrezne lestvice
1. Plovila, katerih ugrez lahko preseže 1 m, imajo na vsaki strani proti ladijski krmi nameščene ugrezne lestvice; dopustne so dodatne ugrezne lestvice.
2. Ničelna točka na vsaki ugrezni lestvici leži navpično pod ugrezno lestvico na točki vzporedno od ploskve največjega ugreza, ki gre skozi najnižjo točko trupa ali kobilice, če slednja obstaja. Navpična razdalja nad ničelno točko je razdeljena v decimetre. Te stopnje so označene na vsaki lestvici od nenatovorjene vodne črte do 100 mm nad največjim dovoljenim ugrezom z vtisnjenimi ali vrezanimi oznakami in pobarvane v dveh različnih barvah v obliki jasno vidnega traku. Stopnje so označene s številkami ob lestvici na najmanj vsakih pet decimetrov in na vrhu lestvice.
3. Dve merilni lestvici na krmi, pritrjeni v skladu s konvencijo, navedeno v oddelku 6 člena 4.04, lahko veljata kot ugrezni lestvici, če vsebujeta stopnje, ki izpolnjujejo navedene zahteve, ter, kadar je to primerno, številke, ki označujejo ugrez.
POGLAVJE 5
MANEVRSKE SPOSOBNOSTI
Člen 5.01
Splošno
Plovila in konvoji imajo dobre plovne in manevrske sposobnosti.
Plovila brez pogona, zgrajena, da se vlečejo, izpolnjujejo posebne zahteve, ki jih določi inšpekcijski organ.
Plovila in konvoji na pogon izpolnjujejo zahteve, določene v členih 5.02 do 5.10.
Člen 5.02
Preskusi plovnosti
1. Plovnost in manevrske sposobnosti se preverijo s preskusi plovnosti. Pri tem se zlasti pregleda upoštevanje členov 5.06 do 5.10.
2. Inšpekcijski organ lahko odpravi vse ali del teh preskusov, kadar se skladnost z zahtevami plovnosti in manevrske sposobnosti dokaže drugače.
Člen 5.03
Območje preskusa
1. Preskusi plovnosti iz člena 5.02 se izvajajo na območjih celinskih plovnih poti, ki jih določijo pristojni organi.
2. Ta območja preskusa se nahajajo na delu tekoče ali mirujoče vode, ki je po možnosti raven, dolg vsaj 2 km, dovolj širok in opremljen z jasno vidnimi oznakami za določitev položaja plovila.
3. Inšpekcijskemu organu je omogočeno, da zapiše hidrološke podatke, kot so globina vode, širina plovnega kanala in povprečna hitrost toka v plovnem območju, kot funkcijo različnih vodnih ravni.
Člen 5.04
Stopnja obremenitve plovil in konvojev med preskusi plovnosti
Med preskusom plovnosti se plovila in konvoji, namenjeni prevozu blaga, obremenijo z najmanj 70 % njihove nosilnosti in obremenitve, pri čemer se tovor porazdeli tako, da se zagotovi čim bolj vodoravna lega. Če se preskusi opravijo z manjšo obremenitvijo, se odobritev za plovbo s tokom omeji na to obremenitev.
Člen 5.05
Uporaba naprav na krovu za preskus plovnosti
1. Med preskusom plovnosti se lahko uporabi vsa oprema, navedena v točkah 34 in 52 spričevala Skupnosti, ki se lahko aktivira iz prostora za krmiljenje, razen sider.
2. Vendar pa se sidra lahko uporabijo med preskusom, ki vključuje obrat proti vodnemu toku, naveden v členu 5.10.
Člen 5.06
Predpisana hitrost (naprej)
1. Plovila in konvoji v vodi dosežejo hitrost najmanj 13 km/h. Ta pogoj pa ni obvezen, kadar potisni vlačilci delujejo samostojno.
2. Inšpekcijski organ lahko dovoli izjeme za plovila in konvoje, ki delujejo samostojno v rečnih ustjih in pristaniščih.
3. Inšpekcijski organ preveri, ali je nenatovorjeno plovilo v vodi sposobno preseči hitrost 40 km/h. Če se to lahko potrdi, se v spričevalo Skupnosti pod točko 52 vpiše naslednja izjava:
„Plovilo lahko v vodi preseže hitrost 40 km/h.“
Člen 5.07
Sposobnost zaustavljanja
1. Plovila in konvoji so se sposobni pravočasno zaustaviti, kadar so obrnjeni v smeri toka, in pri tem ohraniti ustrezne manevrske sposobnosti.
2. Kadar plovila in konvoji niso daljši od 86 m in ne širši od 22,90 m, se lahko navedena sposobnost zaustavljanja nadomesti s sposobnostjo obračanja.
3. Sposobnost zaustavljanja se dokaže z manevri zaustavljanja, ki se opravijo v območju preskusa, navedenem v členu 5.03, sposobnost obračanja pa z manevri obračanja v skladu s členom 5.10.
Člen 5.08
Sposobnost vzvratne vožnje
Kadar se manever zaustavljanja, določen v členu 5.07, opravi v mirujoči vodi, mu sledi preskus plovnosti v vzvratni vožnji.
Člen 5.09
Sposobnost umikanja
Plovila in konvoji so se sposobni pravočasno umakniti. Ta sposobnost se dokaže z manevri umikanja, ki se opravijo v območju preskusa, navedenem v členu 5.03.
Člen 5.10
Sposobnost obračanja
Plovila in konvoji, ki ne presegajo 86 m dolžine ali 22,90 m širine, so se sposobni pravočasno obrniti.
Ta sposobnost obračanja se lahko nadomesti s sposobnostjo zaustavljanja iz člena 5.07.
Sposobnost obračanja se dokaže z manevri obračanja proti vodnemu toku.
POGLAVJE 6
KRMILNI SISTEM
Člen 6.01
Splošne zahteve
1. Plovila so opremljena z zanesljivim krmilnim sistemom, ki zagotavlja vsaj manevrske sposobnosti, določene v poglavju 5.
2. Motorni krmilni sistemi so zgrajeni tako, da krmilo ne more nenačrtovano spremeniti smeri.
3. Ves krmilni sistem je načrtovan tako, da dopušča stalni nagib plovila do 15o in sobne temperature od –20 °C do +50 °C.
4. Sestavni deli krmilnega sistema so dovolj močni, da lahko vedno vzdržijo obremenitve, ki so jim izpostavljeni med normalnim delovanjem. Nobene zunanje sile, ki delujejo na krmilo, ne smejo zmanjšati operativne zmogljivosti krmilne naprave in njene pogonske enote.
5. Krmilni sistem vključuje motorno pogonsko enoto, če je to zahtevajo sile, potrebne za pogon krmila.
6. Krmilna naprava z motorno pogonsko enoto je zaščitena pred preobremenitvami s sistemom, ki omejuje vrtilni moment, ki ga ustvari pogonska enota.
7. Odprtine za os krmila so načrtovane tako, da se prepreči širjenje mazivnega olja, ki onesnažuje vodo.
Člen 6.02
Pogonske enote krmilne naprave
1. Če ima krmilna naprava motorno pogonsko enoto, mora biti prisotna druga neodvisna pogonska enota ali dodaten ročni pogon. V primeru okvare ali slabega obratovanja pogonske enote krmilnega sistema mora druga neodvisna pogonska enota ali ročni pogon začeti obratovati v petih sekundah.
2. Če druga pogonska enota ali ročna pogonska enota ne začne delovati avtomatično, jo je mogoče pognati z eno enostavno in hitro operacijo krmarja.
3. Druga pogonska enota ali ročna pogonska enota prav tako zagotavlja manevrske sposobnosti, določene v poglavju 5.
Člen 6.03
Pogonska enota hidravlične krmilne naprave
1. Na pogonsko enoto hidravlične krmilne naprave ne sme biti priklopljen noben drug porabnik energije.
2. Hidravlični rezervoarji so opremljeni s sistemom opozarjanja, ki spremlja vsako upadanje ravni olja pod najnižjo raven, potrebno za zanesljivo delovanje.
3. Velikost, oblika in razporeditev cevovoda čim bolj izključujejo mehanske poškodbe ali poškodbe zaradi ognja.
4. Hidravlične cevi:
(a) so dovoljene samo, če je zaradi blaženja vibracij ali prostega gibanja komponent njihova uporaba neizogibna;
(b) so konstruirane tako, da prenesejo najmanj največji delovni tlak;
(c) je treba zamenjati vsaj vsakih osem let.
5. Hidravlični cilindri, hidravlične črpalke ter hidravlične in električne motorje vsaj vsakih osem let pregleda specializirano podjetje, ki jih po potrebi popravi.
Člen 6.04
Vir energije
1. Krmilni sistem, opremljen z dvema motornima pogonskima enotama, ima vsaj dva vira energije.
2. Če drug vir energije za motorno pogonsko enoto ni stalno na razpolago med plovbo plovila, med obdobjem, potrebnim za zagon, rezervno energijo zagotavlja vmesna naprava z zadostno kapaciteto.
3. Če so viri energije električni, se iz glavnega vira energije za krmilni sistem ne sme napajati noben drug porabnik energije.
Člen 6.05
Ročna pogonska enota
1. Pri ročnem pogonu kolesa ne poganja motorna pogonska enota.
2. Ne glede na položaj krmila je preprečena vrnitev ročnega kolesa ob samodejnem preklopu na ročni pogon.
Člen 6.06
Sistemi krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja in premčnega bočnega propelerja
1. Kadar se naprave krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja ali premčnega bočnega propelerja sprožijo z električnim, hidravličnim ali pnevmatičnim daljinskim sistemom, sta potrebna dva med seboj neodvisna prožilna sistema med prostorom za krmiljenje in instalacijo propelerja ali bočnega propelerja, ki smiselno izpolnjujeta zahteve iz členov 6.01 do 6.05.
Za take sisteme ta oddelek ne velja, če niso potrebni za doseganje manevrskih sposobnosti iz poglavja 5 ali če so potrebni le za preskus zaustavljanja.
2. Kadar sta na plovilu dve ali več naprav krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja ali premčnega bočnega propelerja, ki so med seboj neodvisne, drug sistem sprožanja ni potreben, če kljub odpovedi enega od sistemov plovilo ohrani manevrske sposobnosti iz poglavja 5.
Člen 6.07
Kazalniki in nadzorne naprave
1. Položaj krmila je jasno viden iz krmilnega položaja. Kazalnik položaja krmila ima električni pogon in lasten vir energije.
2. ►M3 Na krmilnem položaju je na voljo svetlobni in zvočni alarm, ki zazna: ◄
a) upadanje ravni olja v hidravličnih rezervoarjih pod najnižjo raven v skladu s členom 6.03(2) in upadanje delovnega tlaka v hidravličnem sistemu;
(b) prekinitev napajanja naprave za upravljanje krmila z električno energijo;
(c) prekinitev napajanja pogonskih enot z električno energijo;
(d) napaka na regulatorju stopnje obratov;
(e) napaka na zahtevanih vmesnih napravah.
Člen 6.08
Regulatorji stopnje obratov
1. Regulatorji stopnje obratov in njihovi sestavni deli izpolnjujejo zahteve, določene v členu 9.20.
2. Pravilno delovanje regulatorjev stopnje obratov je na krmilnem položaju prikazano z zeleno signalno lučjo.
Spremljati je treba kakršno koli prekinitev ali nesprejemljivo odstopanje v napetosti električnega toka ter nesprejemljivo zmanjšanje hitrosti vrtenja giroskopa.
3. Kadar so poleg regulatorjev stopnje obratov tudi drugi krmilni sistemi, je iz krmilnega položaja jasno vidno, kateri od teh sistemov je aktiviran. Omogočen je takojšen prehod z enega na drugi sistem. Regulator stopnje obratov ne sme vplivati na navedene druge krmilne sisteme.
4. Regulator stopnje obratov se napaja z električno energijo neodvisno od drugih porabnikov električne energije.
5. Giroskopi, detektorji in kazalniki stopnje obratov, uporabljeni za regulatorje stopnje obratov, izpolnjujejo minimalne zahteve minimalnih specifikacij in preskusne pogoje glede prikazovalnikov stopnje obratov za celinske plovne poti, kakor je določeno v Prilogi VIII.
Člen 6.09
Potrjevanje in redni pregledi
1. Inšpekcijski organ bo preveril, ali je krmilni sistem pravilno nameščen. V ta namen lahko zahteva naslednje dokumente:
(a) opis krmilnega sistema;
(b) skice in podatke o pogonskih enotah in napravi za upravljanje krmila;
(c) podatke o krmilni napravi;
(d) shemo električne napeljave;
(e) opis regulatorja stopnje obratov;
(f) navodila za uporabo in vzdrževanje krmilnega sistema.
2. Delovanje celotnega krmilnega sistema se preveri s preskusom plovnosti. Če je nameščen regulator stopnje obratov, se preveri, ali lahko plovilo zanesljivo ohrani vnaprej določeno smer in varno manevrira.
3. Krmilne sisteme na motorni pogon pregleda strokovnjak:
(a) pred obratovanjem;
(b) po okvari;
(c) po spremembi ali popravilu;
(d) redno vsaj vsake tri leta.
4. Inšpekcijski pregled mora zajemati vsaj:
(a) pregled skladnosti odobrenih skic, pri rednih inšpekcijskih pregledih pa tudi, ali je krmilni sistem spremenjen;
(b) preskušanje delovanja vseh obratovalnih možnosti krmilnega sistema;
(c) vizualni pregled in pregled neprepustnosti hidravličnih komponent, zlasti ventilov, cevovodov, hidravličnih napeljav, hidravličnih cilindrov, hidravličnih črpalk in hidravličnih sesalnikov;
(d) vizualni pregled električnih komponent, zlasti relejev, električnih motorjev in varnostnih naprav;
(e) pregled svetlobnih in zvočnih kontrolnih naprav.
5. Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše inšpektor in na katerem je naveden datum pregleda.
POGLAVJE 7
PROSTOR ZA KRMILJENJE
Člen 7.01
Splošno
1. Prostor za krmiljenje je urejen tako, da lahko krmar med plovbo plovila stalno opravlja svoje naloge.
2. V normalnih delovnih razmerah zvočni pritisk, ki ga povzroča plovilo, ne sme presegati 70 dB(A) v višini glave krmarja na krmilnem položaju.
3. Kadar je prostor za krmiljenje urejen posebej, da lahko v njem radarsko krmili ena oseba, je zagotovljeno, da lahko krmar opravlja svoje naloge sede, vsi prikazovalniki ali instrumenti za spremljanje in vse naprave za upravljanje plovila so postavljeni tako, da jih lahko krmar med plovbo brez težav uporablja, ne da bi pri tem moral zapustiti svoj sedež in ne da bi izgubil pregled nad radarskim zaslonom.
Člen 7.02
Neoviran pogled
1. Pogled od krmilnega položaja v vse smeri je dovolj neoviran.
Območje krmarjevega oviranega pogleda pred plovilom v nenatovorjenem stanju s polovico zalog in brez balasta ne sme presegati dveh dolžin plovila ali 250 m do gladine vode, odvisno od tega, kaj je manj.
◄
Med inšpekcijskim pregledom se ne smejo upoštevati optična ali elektronska sredstva za zmanjševanje območja oviranega pogleda.
Za dodatno zmanjšanje vseh območij oviranega pogleda se lahko uporabijo le ustrezne elektronske naprave.
3. Območje krmarjevega neoviranega pogleda iz njegovega običajnega položaja zajema najmanj 240° vodoravne ravnine in najmanj 140o v sprednjem polkrogu.
Noben okenski okvir, drog ali nadgradnja se ne nahaja na krmarjevi običajni osi pogleda.
Tudi kadar zagotovljeno območje neoviranega pogleda zajema 240° vodoravnega položaja, lahko inšpekcijski organ zahteva druge meritve in zlasti namestitev ustreznih pomožnih optičnih ali elektronskih naprav, če za zadnji del ni zagotovljen dovolj neoviran pogled.
Spodnji rob stranskih robov je čim nižji, zgornji rob stranskih in zadnjih oken pa je čim višji.
Pri ugotavljanju izpolnjevanja zahtev iz tega člena glede vidljivosti iz prostora za krmiljenje se domneva, da ima krmar višino oči 1 650 mm nad krovom na krmilnem položaju.
4. Zgornji rob sprednjih oken prostora za krmiljenje je dovolj visok, da ima oseba na krmilnem položaju z višino oči 1 800 mm jasen pogled naprej vsaj 10 stopinj nad vodoravno ravnino na ravni višine oči.
5. V vsakem vremenu so na voljo ustrezna sredstva za zagotavljanje jasnega pogleda skozi vetrobransko steklo.
6. Prostor za krmiljenje je zastekljen z varnostnim steklom, ki omogoča vsaj 75-odstotno prepustnost svetlobe.
Da bi preprečili odsevanje, so sprednja okna poveljniškega mosta odporna proti bleščanju ali opremljena tako, da učinkovito preprečujejo odsevanje. Ta zahteva se šteje za izpolnjeno, kadar so okna poveljniškega mosta nagnjena od navpične ravnine tako, da je zunanji zgornji del pod kotom najmanj 10° in največ 25°.
Člen 7.03
Splošne zahteve glede opreme za nadzor, prikazovanje in spremljanje
1. Opremo za nadzor, ki je potrebna za upravljanje plovila, je mogoče brez težav premakniti v delovni položaj. Ta položaj je jasno razpoznaven.
2. Instrumenti za spremljanje so lahko čitljivi. Njihovo osvetljenost je mogoče neprekinjeno nastavljati do točke ugasnitve. Svetlobni viri niso moteči in ne zmanjšujejo čitljivosti instrumentov za spremljanje.
3. Zagotovljen je sistem preskušanja opozorilnih in prikazovalnih luči.
4. Mogoče je nedvoumno ugotoviti, ali sistem deluje. Če se njegovo delovanje prikaže s prikazovalno lučjo, je ta zelena.
5. Kakršne koli napake pri delovanju ali odpoved sistema, ki jih je treba spremljati, se prikažejo z rdečimi opozorilnimi lučmi.
6. Ko se prižge rdeča opozorilna luč, se zasliši zvočni opozorilni signal. Zvočno opozorilo vključuje enkraten skupen signal. Stopnja zvočnega pritiska tega signala za vsaj 3 dB(A) presega največjo stopnjo hrupa v prostoru na krmilnem položaju.
7. Zvočni opozorilni signal mora biti možno izključiti, ko se potrdi prijava napake ali odpovedi pri delovanju. Zaradi takega izklopa pa se ne sme preprečiti, da se opozorilni signal spet prižge zaradi drugih napak pri delovanju. Rdeče opozorilne luči se izključijo šele, ko je napaka popravljena.
8. Naprave za spremljanje in prikazovanje samodejno preidejo na drug vir energije, če je prekinjeno napajanje njihovega vira energije.
Člen 7.04
Posebne zahteve glede opreme za nadzor, prikazovanje in spremljanje glavnih strojev in krmilnega sistema
1. Glavne motorje in krmilni sistem je mogoče nadzorovati in spremljati iz krmilnega položaja. Glavne motorje, opremljene s sklopko, ki se lahko aktivirajo iz krmilnega položaja, ali pogon propelerja z nastavljivim korakom, ki se lahko nadzoruje iz krmilnega položaja, je mogoče aktivirati in ugasniti le iz strojnice.
2. Vsak motor je nadzorovan z enim samim vzvodom, ki se premika po krožnem loku v navpični ravnini, približno vzporedni z vzdolžno osjo plovila. Premik tega vzvoda proti premcu povzroči gibanje plovila naprej, premik vzvoda proti krmi pa povzroči vzvratno vožnjo plovila. Sklopka se uporabi in smer vožnje se spremeni, kadar je vzvod v približno nevtralnem položaju. Vzvod se v nevtralnem položaju zatakne.
3. Prikazani sta smer pogonskega potiska, ki se prenese na plovilo, in hitrost rotacije propelerjev ali glavnih strojev.
4. Naprave za prikazovanje in spremljanje, določene v oddelku 2 člena 6.07, oddelku 2 člena 8.03 in oddelku 13 člena 8.05, so nameščene na krmilnem položaju.
5. Plovila s prostorom za radarsko krmiljenje s strani ene osebe se upravljajo z vzvodom. Ta vzvod je mogoče enostavno ročno premikati. Položaj vzvoda glede na podolžno os plovila se natančno ujema s položajem krmilnih lopatic. Vzvod je mogoče izpustiti v katerem koli položaju, ne da bi se pri tem spremenil položaj krmilnih lopatic. Nevtralni položaj vzvoda je jasno viden.
6. Če je plovilo v prostoru za krmiljenje, kjer lahko z radarjem krmili ena oseba, opremljeno s krmili na premcu ali posebnimi krmili zlasti za vzvratno vožnjo, se ti aktivirajo s posebnimi vzvodi, mutatis mutandis, ki smiselno izpolnjujejo zahteve iz oddelka 5.
Ta zahteva velja tudi, kadar se v konvojih uporablja krmilni sistem, s katerim je opremljen plovni objekt, ki ne poganja konvoja.
7. Kadar so uporabljeni regulatorji stopnje obratov, je mogoče sprostiti vzvod regulatorja stopnje obratov v katerem koli položaju, ne da bi se pri tem spremenila izbrana hitrost.
Vzvod regulatorja se obrača v dovolj širokem loku, da se zagotovi ustrezno natančna lega. Nevtralni položaj vzvoda je jasno razpoznaven med ostalimi položaji. Osvetlitev lestvice je neprekinjeno spremenljiva.
8. Oprema za daljinsko upravljanje celotnega krmilnega sistema je trajno vgrajena in urejena tako, da je izbrana smer jasno vidna. Če se oprema za daljinsko upravljanje lahko izključi, je opremljena z indikatorjem, ki kaže vsakokratne delovne razmere „deluje“ ali „ne deluje“. Razporeditev in upravljanje komand sta funkcionalna.
Pri sistemih, ki so podrejeni krmilnemu sistemu, kot so aktivni premčni bočni propelerji, je sprejemljiva tudi oprema za daljinsko upravljanje, ki ni trajno vgrajena, če se take podrejene naprave lahko aktivirajo kadar koli z nadrejenim ukazom iz prostora za krmiljenje.
9. Pri sistemih krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja in krmila na premcu so sprejemljive enakovredne naprave kot naprave za nadzor, prikazovanje in spremljanje.
Zahteve iz oddelkov 1 do 8 se smiselno uporabljajo glede na posebne značilnosti in ureditve, izbrane za navedene aktivne krmilne in pogonske enote. Po analogiji z zahtevo iz oddelka 2 je vsaka enota nadzorovana z vzvodom, ki se premika po krožnem loku v navpični ravnini, približno vzporedni s smerjo potiska enote. Položaj vzvoda jasno pokaže smer potiska, ki deluje na plovilo.
Če se sistema krmnega propelerja ali cikloidnega propelerja ne upravljata z vzvodi, lahko inšpekcijski organ dovoli izjeme od izvajanja zahteve iz oddelka 2. Te izjeme so navedene v polju 52 spričevala Skupnosti.
Člen 7.05
Navigacijske luči, svetlobni signali in zvočni signali
1. V tem členu:
(a) „navigacijske luči“ pomenijo luči na vrhu jambora, bočne luči in krmne pozicijske luči ter luči, ki so vidne z vseh strani, modre utripajoče luči, močne rumene hitro utripajoče luči za visokohitrostna plovila in modre luči za prevoz nevarnega blaga;
(b) „svetlobni signali“ pomenijo luči, ki spremljajo zvočne signale, in luč, določeno za modro ploščo.
2. Luči za označevanje toka ali druge enakovredne naprave, kot so signalne luči, za spremljanje navigacijskih luči so nameščene v prostoru za krmiljenje, razen če se tak nadzor lahko izvaja neposredno iz prostora za krmiljenje.
3. V prostorih za radarsko krmiljenje s strani ene osebe so signalne luči za spremljanje navigacijskih luči in svetlobnih signalov nameščene na kontrolni plošči. Stikala navigacijskih luči so vgrajena v signalne luči ali pritrjena poleg njih.
Razporeditev in barva signalnih luči za navigacijske luči in svetlobne signale ustrezata dejanskemu položaju in barvi navigacijskih luči in svetlobnih signalov.
Ob izpadu navigacijske luči ali svetlobnega signala ustrezna signalna luč ugasne ali da drug signal.
4. V prostorih za radarsko krmiljenje s strani ene osebe je mogoče aktivirati zvočne signale z nožnim stikalom. Ta zahteva pa ne velja za signal „ne približuj se“ v skladu z veljavnimi predpisi organov za plovbo držav članic.
5. Navigacijske luči izpolnjujejo zahteve, določene v delu 1 Priloge IX.
Člen 7.06
Radarske naprave in kazalniki stopnje obratov
1. Radarska oprema in kazalniki stopnje obratov so tipa, ki ga homologira pristojni organ. Izpolnjene so zahteve glede vgradnje in preskušanja delovanja radarske opreme in kazalnikov stopnje obratov, kakor je določeno v Prilogi IX. Oprema za celinsko elektronsko pomorsko karto s podatki (ECDIS), ki se lahko upravlja v navigacijskem prikazu, velja za radarsko opremo. Poleg tega so izpolnjene zahteve standarda za celinsko elektronsko pomorsko karto s podatki (ECDIS).
Kazalnik stopnje obratov je nameščen pred krmarjem in v njegovem vidnem polju.
2. V prostorih za radarsko krmiljenje s strani ene osebe:
(a) radarski zaslon pri normalnem položaju krmarja ni preveč odmaknjen od njegove vidne osi;
(b) radarska slika je v vseh svetlobnih razmerah zunaj prostora za krmiljenje vedno povsem vidna, brez uporabe maske ali zaslona;
(c) kazalnik stopnje obratov je nameščen neposredno nad radarsko sliko ali pod njo ali pa je vgrajen vanjo.
Člen 7.07
Radiotelefonski sistemi za plovila s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe
1. Kadar so na plovilih prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe, sprejem za mreže plovilo-plovilo in sprejem pomorskih informacij poteka prek zvočnika, oddajanje sporočil pa prek pritrjenega mikrofona. Sprejem ali oddajanje se izbere s tipko.
Mikrofonov za ta omrežja se ne uporablja za klice prek javnega omrežja.
2. Kadar so prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe opremljeni z radiotelefonskim sistemom za klice prek javnega omrežja, je sprejem mogoč s krmarjevega sedeža.
Člen 7.08
Zmogljivost za interno komuniciranje na plovilu
Na plovilih s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe so zmogljivosti za interno komuniciranje.
Iz krmilnega položaja je mogoče vzpostaviti komunikacijsko povezavo s:
(a) premcem plovila ali konvoja;
(b) krmo plovila ali konvoja, če ni mogoča neposredna komunikacija iz krmilnega položaja;
(c) bivalnimi prostori za posadko;
(d) poveljnikovo kabino.
Sprejem internih komunikacijskih povezav na vseh položajih poteka prek zvočnika, oddajanje pa prek pritrjenega mikrofona. Mogoča je povezava s premcem in krmo plovila ali konvoja prek radiotelefonskega sistema.
Člen 7.09
Alarmni sistem
1. Vgrajen je samostojen alarmni sistem, ki lahko doseže bivalne prostore, strojnice in, kadar je to primerno, ločene črpalnice.
2. Krmar ima na dosegu stikalo za vklop/izklop za nadzor alarmnega signala; stikala, ki se po vklopu samodejno vrnejo v položaj izklopa, niso dovoljena.
3. V bivalnih prostorih je stopnja zvočnega pritiska pri alarmnem signalu najmanj 75 dB(A).
V strojnicah in črpalnicah ima alarmni signal obliko utripajoče luči, ki je vidna z vseh strani in jasno zaznavna na vseh točkah.
Člen 7.10
Gretje in prezračevanje
Prostori za krmiljenje so opremljeni z učinkovitim sistemom gretja in prezračevanja, ki se lahko regulira.
Člen 7.11
Oprema za upravljanje krmnega sidra
Na plovilih in konvojih s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe, ki so daljši od 86 m in širši od 22,90 m, je krmarju omogočeno, da lahko vrže krmna sidra, ne da bi zapustil svoj položaj.
Člen 7.12
Prostor za krmiljenje, ki se lahko spusti
Prostor za krmiljenje, ki se lahko spusti, je opremljen z zasilnim sistemom za spuščanje.
Vse operacije spuščanja samodejno sprožijo jasno slišen opozorilni signal. Ta zahteva pa ne velja, če se nevarnost poškodbe, ki lahko nastane zaradi spuščanja, prepreči z ustreznimi projektnimi lastnostmi.
Prostor za krmiljenje je mogoče varno zapustiti ne glede na njegov položaj.
Člen 7.13
Vpis plovil s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe v spričevalo Skupnosti
Kadar plovilo izpolnjuje posebne določbe za prostore za radarsko krmiljenje s strani ene osebe, določene v členih 7.01, 7.04 do 7.08 in 7.11, se v spričevalo Skupnosti vpiše naslednja izjava:
„Plovilo ima prostor za radarsko krmiljenje s strani ene osebe.“
POGLAVJE 8
KONSTRUKCIJA MOTORJEV
Člen 8.01
Splošno
1. Motorji in pripadajoče naprave so oblikovani, narejeni in nameščeni v skladu z najboljšo prakso.
2. Naprave, ki jih je treba redno pregledati, zlasti kotli in druge tlačne posode ter pripadajoči pripomočki kakor tudi dvigala, izpolnjujejo predpise, ki veljajo v eni od držav članic Skupnosti.
3. Vgradijo se lahko le motorji z notranjim izgorevanjem in plameniščem nad 55 °C.
Člen 8.02
Varnostna oprema
1. Motorji so nameščeni in pritrjeni tako, da so dovolj dostopni za upravljanje in vzdrževanje ter da ne ogrožajo osebja, ki te naloge opravlja. Mogoče jih je zavarovati pred nenačrtovanim vžigom.
2. Glavni motorji in pomožna strojna oprema, kotli in tlačne posode ter pripadajoči pripomočki so opremljeni z varnostnimi napravami.
3. V nujnih primerih je mogoče ustaviti motorje, ki poganjajo ventilatorje za vpihavanje in vsrkavanje zraka zunaj prostorov, v katerih so nameščeni, in zunaj strojnice.
4. Priključki cevi za tekoče olje, mazivno olje in olja, ki se uporabljajo v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, se po potrebi zastrejo ali drugače ustrezno zavarujejo, da se prepreči špricanje ali puščanje olja na vroče površine, dovod zraka v motor ali druge vire vžiga. Priključkov v takih sistemih cevovodov je čim manj.
5. Zunanje visokotlačne cevi za dovod goriva za dizelske motorje med visokotlačnimi črpalkami za gorivo in vbrizgalniki goriva so zaščitene tako, da je cevovodni sistem prevlečen s plaščem, ki lahko zadrži gorivo ob napaki na visokotlačni cevi. Cevovodni sistem, prevlečen s plaščem, vključuje sredstvo za zbiranje iztekajoče tekočine, zagotoviti pa je treba tudi sprožitev alarma ob napaki na cevi za gorivo, ki pa ni potreben pri motorjih z največ dvema cilindroma. Cevovodni sistem, prevlečen s plaščem, ni potreben pri motorjih na odprtih krovih, ki poganjajo vitle in geplje.
6. Izolacija delov motorja mora izpolnjevati zahteve iz odstavka 2 oddelka 3 člena 3.04.
Člen 8.03
Pogonski agregat
1. Pogonski sistem ladje je mogoče zanesljivo in hitro zagnati, zaustaviti ali obrniti.
2. Z ustreznimi napravami, ki sprožijo alarm, ko se doseže kritična raven, se spremlja:
(a) temperatura hladilne vode glavnega motorja;
(b) tlak mazivnega olja za glavne motorje in prenosne sisteme;
(c) tlak olja in zraka v enotah za vzvratno vožnjo, sistemih prenosa ali propelerjih za vzvratno vožnjo v glavnem motorju.
3. Kadar imajo plovila samo en glavni motor, se ta motor ne sme samodejno izklopiti, razen zaradi zaščite pred prekoračitvijo hitrosti.
4. Kadar imajo plovila samo en glavni motor, je ta motor lahko opremljen z avtomatično napravo za zmanjšanje hitrosti motorja le, če je avtomatično zmanjšanje hitrosti motorja prikazano optično in tudi akustično v prostoru za krmiljenje in se naprava za zmanjšanje hitrosti motorja lahko izključi iz krmarjevega položaja.
5. Puše v jaških so oblikovane tako, da se prepreči širjenje mazivnega olja, ki onesnažuje vodo.
Člen 8.04
Motorni izpušni sistem
1. Vsi izpušni plini so odstranjeni iz plovila.
2. Sprejme se vse ustrezne ukrepe, da se prepreči vstop izpušnih plinov v razne oddelke. Izpušne cevi, ki gredo skozi bivalne prostore ali prostor za krmiljenje, so v teh prostorih prevlečene z zaščitnim plaščem, neprepustnim za pline. Odprtina med izpušno cevjo in tem plaščem je povezana z zunanjim zrakom.
3. Izpušne cevi so postavljene in zavarovane tako, da ne morejo povzročiti požara.
4. Izpušne cevi so v strojnicah ustrezno izolirane ali hlajene. Zunaj strojnic zadostuje zaščita pred fizičnim kontaktom.
Člen 8.05
Rezervoarji za gorivo, cevovodi in pomožne naprave
1. Tekoče gorivo je shranjeno v jeklenih rezervoarjih, ki so sestavni del ladijskega trupa ali pa so trdno pritrjeni na trup. Če je to potrebno zaradi konstrukcije plovila, se lahko uporabi enako požarno odporen material. Te zahteve ne veljajo za rezervoarje, katerih prostornina ne presega 12 litrov, vgrajene v pomožne naprave med njihovo proizvodnjo. Rezervoarji za gorivo nimajo skupnih sten s cisternami za pitno vodo.
2. Rezervoarji in njihovi cevovodi ter druge pomožne naprave so urejeni in nameščeni tako, da se prepreči kakršno koli uhajanje goriva ali njegovih hlapov v notranjost plovila. Ventili na rezervoarjih za vzorčenje goriva ali odvajanje vode se morajo samodejno zapreti.
3. Rezervoarji za gorivo niso nameščeni pred pregrado proti trkom.
4. Rezervoarji za gorivo in njihova oprema niso nameščeni neposredno nad motorji ali izpušnimi cevmi.
5. Odprtine za polnjenje rezervoarjev za gorivo so razločno označene.
6. Odprtina na polnilnem vratu rezervoarja za gorivo je na krovu, razen pri rezervoarjih, ki se polnijo za dnevno porabo. Polnilni vrat je opremljen s priključkom v skladu z evropskim standardom EN 12827:1999.
Rezervoarji za gorivo so opremljeni s prezračevalnimi cevmi, ki so napeljane do zunanjega ozračja nad krovom in postavljene tako, da vanje ne more vdreti voda. Prerez prezračevalne cevi je vsaj 1,25-krat večji od prečnega prereza polnilnega vratu.
Če so rezervoarji med seboj povezani, je prerez povezovalne cevi vsaj 1,25-krat večji od prečnega prereza polnilnega vratu.
7. Neposredno ob odprtini rezervoarja je cevovod za distribucijo goriva opremljen s ventilom za hitro zapiranje, ki se lahko upravlja s krova tudi takrat, ko so zadevne sobe zaprte.
Če je upravljalna naprava skrita, se zagotovi, da pokrova ni mogoče zakleniti.
Upravljalna naprava je označena rdeče. Če je naprava skrita, je označena s simbolom za ventil za hitro zapiranje v skladu s sliko 9 iz dodatka I, katerega stranska dolžina je najmanj 10 cm.
Prvi pododstavek ne velja za rezervoarje za gorivo, vgrajene neposredno na motor.
8. Cevi za gorivo, njihovi priključki, tesnila in oprema so izdelani iz materialov, ki lahko prenesejo mehanske, kemične in toplotne obremenitve, ki jim bodo verjetno izpostavljeni. Cevi za gorivo niso izpostavljene škodljivim toplotnim učinkom in jih je mogoče pregledati po celotni dolžini.
9. Rezervoarji za gorivo so opremljeni z ustrezno napravo za merjenje prostornine. Naprave za merjenje prostornine je mogoče odčitati vse do največje ravni polnjenja. Merilne naprave iz stekla so učinkovito zaščitene pred poškodbami, opremljene s samozapiralnimi pipami in od zgoraj priključene na rezervoarje nad največjo ravnjo polnjenja. Merilne naprave iz stekla so izdelane iz materiala, ki se ne deformira pri običajnih temperaturah okolja. Cevi, ki oddajajo zvok, se ne končajo v bivalnih prostorih. Cevi, ki oddajajo zvok in ki se končajo v strojnici ali kotlovnici, so opremljene z ustreznimi samozapiralnimi napravami.
10.
(a) Rezervoarji za gorivo so med polnjenjem goriva zavarovani pred razlitjem goriva z ustreznimi tehničnimi napravami na krovu, ki se vpišejo v spričevalo Skupnosti pod točko 52.
(b) Če se gorivo prevzame iz postaj za oskrbovanje z gorivom, ki imajo lastne tehnične naprave za preprečevanje razlitja goriva na plovilu med polnjenjem, zahteve po opremi iz točke (a) in oddelka 11 ne veljajo.
11. Če so rezervoarji za gorivo opremljeni s samodejno zapiralno napravo, senzorji zaustavijo polnjenje, ko je napolnjenih 97 % prostornine rezervoarja; ta oprema izpolnjuje zahteve po „varnosti pred napako“.
Če senzor aktivira električni stik za prekinitev tokokroga, ki ga z binarnim signalom omogoča postaja za oskrbovanje z gorivom, je mogoče prenašati signal do postaje za oskrbo z gorivom z vtičem, neprepustnim za vodo, ki ustreza zahtevam publikacije IEC 60309-1:1999 za 40 do 50 V DC, z ohišjem bele barve in položajem ozemljitvenega kontakta 10 h.
12. Rezervoarji za gorivo imajo odprtine z zapiralnimi napravami, ki preprečujejo odtekanje ter dopuščajo čiščenje in pregledovanje.
13. Rezervoarji za gorivo, ki neposredno dovajajo gorivo glavnim motorjem in motorjem, potrebnim za varno delovanje plovila, so opremljeni z napravo, ki v prostoru za krmiljenje sproži svetlobne in zvočne signale, če količina goriva ne zadostuje več za varno delovanje.
Člen 8.06
Rezervoarji za shranjevanje mazivnega olja, cevovodi ter pomožne naprave
1. Mazivno olje je shranjeno v jeklenih rezervoarjih, ki so sestavni del ladijskega trupa ali pa so trdno pritrjeni na trup. Če je to potrebno zaradi konstrukcije plovila, se lahko uporabi enakovreden material, kar zadeva požarno odpornost. Te zahteve ne veljajo za rezervoarje, katerih prostornina ne presega 25 litrov. Rezervoarji za mazivno olje nimajo skupnih sten s cisternami za pitno vodo.
2. Rezervoarji za mazivna olja in njihovi cevovodi ter druge pomožne naprave so urejeni in nameščeni tako, da se prepreči kakršno koli uhajanje mazivnega olja ali njegovih hlapov v notranjost plovila.
3. Rezervoarji za mazivno olje ne smejo biti nameščeni pred pregrado proti trkom.
4. rezervoarji za mazivno olje in njihova oprema niso nameščeni neposredno nad motorji ali izpušnimi cevmi.
5. Odprtine za polnjenje rezervoarjev za mazivna olja so razločno označene.
6. Cevi za mazivno olje, njihovi priključki, tesnila in oprema so izdelani iz materialov, ki lahko prenesejo mehanske, kemične in toplotne obremenitve, ki jim bodo verjetno izpostavljeni. Cevi niso izpostavljene škodljivim toplotnim učinkom in jih je mogoče pregledati po celotni dolžini.
7. Rezervoarji za mazivno olje so opremljeni z ustrezno napravo za merjenje prostornine. Naprave za merjenje prostornine je mogoče odčitati vse do največje ravni polnjenja. Merilne naprave iz stekla so učinkovito zaščitene pred udarci, opremljene s samozapiralnimi pipami in od zgoraj priključene na rezervoarje nad največjo ravnjo polnjenja. Cevi za preverjanje so izdelane iz materiala, ki se ne deformira pri običajnih temperaturah okolja. Cevi, ki oddajajo zvok, se ne končajo v bivalnih prostorih. Cevi, ki oddajajo zvok in se končajo v strojnici ali kotlovnici, so opremljene z ustreznimi samozapiralnimi napravami.
Člen 8.07
Rezervoarji za shranjevanje olja, ki se uporablja v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, cevovodi in pomožne naprave
1. Olje, ki se uporablja v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, je shranjeno v jeklenih rezervoarjih, ki so sestavni del ladijskega trupa ali pa so trdno pritrjeni na trup. Če je to potrebno zaradi konstrukcije plovila, se lahko uporabi enakovreden material, kar zadeva požarno odpornost. Te zahteve ne veljajo za rezervoarje, katerih prostornina ne presega 25 litrov. Taki rezervoarji za olje nimajo skupnih sten s cisternami za pitno vodo.
2. Taki rezervoarji za olja in njihovi cevovodi ter druge pomožne naprave so urejeni in nameščeni tako, da se prepreči kakršno koli uhajanje takega olja ali njegovih hlapov v notranjost plovila.
3. Taki rezervoarji za olje niso nameščeni pred pregrado proti trkom.
4. Taki rezervoarji za olje in njihova oprema niso nameščeni neposredno nad motorji ali izpušnimi cevmi.
5. Odprtine za polnjenje takih rezervoarjev za olja so razločno označene.
6. Take cevi za olje, njihovi priključki, tesnila in oprema so izdelani iz materialov, ki lahko prenesejo mehanske, kemične in toplotne obremenitve, ki jim bodo verjetno izpostavljeni. Cevi niso izpostavljene škodljivim toplotnim učinkom in jih je mogoče pregledati po celotni dolžini.
7. Taki rezervoarji za olje so opremljeni z ustrezno napravo za merjenje prostornine. Naprave za merjenje prostornine je mogoče odčitati vse do največje ravni polnjenja. Merilne naprave iz stekla so učinkovito zaščitene pred udarci, opremljene s samozapiralnimi pipami in od zgoraj priključene na rezervoarje nad največjo ravnjo polnjenja. Cevi za preverjanje so izdelane iz materiala, ki se ne deformira pri običajnih temperaturah okolja. Cevi, ki oddajajo zvok, se ne končajo v bivalnih prostorih. Cevi, ki oddajajo zvok in se končajo v strojnici ali kotlovnici, so opremljene z ustreznimi samozapiralnimi napravami.
Člen 8.08
Drenažne črpalke in drenažni sistemi
1. Obstajati mora možnost izčrpanja vsakega posameznega za vodo neprepustnega oddelka posebej. Ta zahteva pa ne velja za oddelke, neprepustne za vodo, ki so med delovanjem običajno hermetično zaprti.
2. Plovila s posadko so opremljena z dvema samostojnima drenažnima črpalkama, ki nista nameščeni v istem prostoru. Vsaj ena od njiju je na motorni pogon. Pri plovilih z močjo manj kakor 225 kW ali s skupno nosilnostjo manj kot 350 ton ali pri plovilih, ki niso namenjena prevozu blaga in imajo izpodriv manj kot 250 m3, zadostuje ena črpalka, ki je lahko na ročni ali motorni pogon.
Vsako zahtevano črpalko je mogoče uporabiti v vsakem za vodo neprepustnem oddelku.
3. Najmanjša zmogljivost črpanja Q1 prve drenažne črpalke se izračuna po naslednji formuli:
Q1 = 0,1 · d1 2 [l/min]
d1 se izračuna po naslednji formuli:
Najmanjša zmogljivost črpanja Q2 druge drenažne črpalke se izračuna po naslednji formuli:
Q2 = 0,1 · d2 2 [l/min]
d2 se izračuna po naslednji formuli:
Vendar pa vrednost d2 ne sme preseči vrednosti d1.
Za izračun Q2 velja, da je l dolžina najdaljšega za vodo neprepustnega predelka.
V teh formulah je:
|
l |
dolžina zadevnega neprepustnega predelka v [m]; |
|
d1 |
izračunan notranji premer glavne drenažne cevi v [mm]; |
|
d2 |
izračunan notranji premer stranske cevi v [mm]. |
4. Kadar so drenažne črpalke priključene na drenažni sistem, je notranji premer drenažnih cevi najmanj d1 v mm, stranskih cevi pa najmanj d2 v mm.
Kadar je plovilo krajše od 25 m, se lahko vrednosti d1 in d2 zmanjšajo na 35 mm.
5. Dovoljene so izključno samosesalne drenažne črpalke.
6. Vsaj en sesalnik je na desni in levi strani vseh predelkov z ravno površino, ki se lahko izsušijo in ki so širši kot 5 m.
7. Konec krme je mogoče izsušiti prek glavne strojnice z lahko dostopno samozapiralno napravo.
8. Stranske cevi enojnih predelkov so povezane z glavno drenažno cevjo z nepovratnim ventilom, ki se ga lahko zapre.
Predelki ali drugi prostori, kjer se lahko hrani balast, so priključeni na drenažni sistem le z enostavno zapiralno napravo. Ta zahteva ne velja za skladišča, kjer se lahko hrani balast. Taka skladišča se morajo napolniti z balastno vodo s cevovodom za balast, ki je trajno vgrajen in ločen od drenažnih cevi, ali s stranskimi cevmi, ki se lahko povežejo z glavno drenažno cevjo s prožnimi cevmi ali prožnimi adapterji. Ventili za dovod vode, ki se nahajajo na dnu skladišča, v ta namen niso dovoljeni.
9. Kaluže v skladiščih so opremljene z merilnimi napravami.
10. Kadar drenažni sistem vključuje trajno vgrajen cevovod, so drenažne cevi na dnu kaluže za črpanje oljne vode opremljene z zapiralnimi napravami, ki jih inšpekcijski organ zapečati na določenem položaju. V spričevalo Skupnosti se vpiše število in položaj teh zapiralnih naprav.
11. Zaklepanje zapiralnih naprav na določenem mestu velja za enakovredno zapečatenju v skladu z oddelkom 10. Ključ ali ključi za zaklepanje zapiralnih naprav so ustrezno označeni in shranjeni na označenem in hitro dostopnem mestu v strojnici.
Člen 8.09
Naprave za zbiranje oljne vode in uporabljenega olja
1. Oljno vodo, ki se nabere med delovanjem, je mogoče shraniti na plovilu. Za ta namen se lahko uporabi kaluža v strojnici.
2. Za shranjevanje uporabljenega olja je v strojnici ena ali več posebnih posod, katerih prostornina je vsaj 1,5-krat večja od količine uporabljenega olja iz zbiralnikov vseh vgrajenih motorjev z notranjim izgorevanjem in prenosnih sistemov kakor tudi hidravličnih tekočin iz rezervoarjev za hidravlične tekočine.
Priključki, ki se uporabljajo za praznjenje navedenih zbiralnikov, so skladni z evropskim standardom EN 1305:1996.
3. Kadar se plovila uporabljajo le za kratke potisne operacije, lahko inšpekcijski organ dovoli oprostitve od zahtev iz oddelka 2.
Člen 8.10
Hrup, ki ga oddajajo plovila
1. Hrup, ki ga povzroča plovilo med plovbo, in zlasti hrup zaradi dotoka in izpuha zraka pri motorjih, je treba udušiti z uporabo ustreznih sredstev.
2. Hrup, ki ga povzroča plovilo med plovbo, ne presega 75 dB(A) po prečni osi 25 m od boka plovila.
3. Razen pri pretovarjanju hrup, ki ga povzroča nepremično plovilo, ne presega 65 dB(A) po prečni osi 25 m od boka plovila.
POGLAVJE 8a
EMISIJE PLINASTIH IN TRDNIH ONESNAŽEVAL IZ DIZELSKIH MOTORJEV
Člen 8a.01
Opredelitev pojmov
V tem poglavju:
1. „motor“ pomeni motor, ki deluje po načelu kompresijskega vžiga (dizelski motor);
1a. „pogonski motor“ pomeni motor za pogon plovila, ki pluje po celinskih plovnih poteh, kot je določeno v členu 2 Direktive 97/68/ES ( 10 );
1b. „pomožni motor“ pomeni motor, ki se uporablja za različne namene razen za pogon plovila;
1c. „nadomestni motor“ pomeni pregledan rabljeni motor, namenjen za zamenjavo trenutno delujočega motorja in z enako konstrukcijo (vrstni motor, V-motor) kot motor, ki se nadomesti, enakim številom valjev ter izhodno močjo in vrtilno frekvenco, ki se od izhodne moči in vrtilne frekvence motorja, ki se nadomesti, ne razlikujeta za več kot 10 %;
2. „homologacija“ pomeni postopek v skladu z opredelitvijo iz druge alinee člena 2 Direktive 97/68/ES, kot je bila spremenjena, s katerim država članica potrdi, da tip motorja ali družina motorjev glede ravni emisij plinastih in trdnih onesnaževal iz motorja(-jev) izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve;
3. „preskus nameščene opreme“ pomeni postopek, s katerim pristojni organ zagotovi, da tudi motor, ki je nameščen v plovilo ter je bil glede ravni emisij plinastih in trdnih onesnaževal spremenjen ali prilagojen po homologaciji, še vedno izpolnjuje tehnične zahteve iz tega poglavja;
4. „vmesni preskus“ pomeni postopek, s katerim pristojni organ zagotovi, da tudi motor plovila, ki je bil glede ravni emisij plinastih in trdnih onesnaževal spremenjen ali prilagojen po preskusu nameščene opreme, še vedno izpolnjuje tehnične zahteve iz tega poglavja;
5. „posebni preskus“ pomeni postopek, s katerim pristojni organ zagotovi, da motor plovila po vsaki pomembni prilagoditvi glede ravni emisij plinastih in trdnih onesnaževal še vedno izpolnjuje tehnične zahteve iz tega poglavja;
6. (prazno);
7. „družina motorjev“ pomeni proizvajalčevo razvrstitev motorjev v skupine, ki imajo v zvezi s svojo konstrukcijo podobne lastnosti glede emisij plinastih in trdnih onesnaževal, kot je opredeljeno v četrti alinei člena 2 Direktive 97/68/ES, kakor je bila spremenjena, ter ki izpolnjujejo zahteve iz pravil v skladu s členom 8a.03;
8. (prazno);
9. (prazno);
10. (prazno);
11. „proizvajalec“ pomeni v skladu z opredelitvijo iz člena 2 Direktive 97/68/ES, kakor je bila spremenjena, osebo ali organ, ki mora homologacijskemu organu zagotoviti, da so izpolnjeni vsi vidiki homologacijskega postopka, in zagotovi skladnost proizvodnje. Ni nujno, da je oseba ali organ neposredno vključen v vse stopnje izdelave motorja.
12. (prazno);
13. (prazno);
14. (prazno);
15. (prazno);
16. „protokol o parametrih motorja“ pomeni dokument v skladu z Dodatkom V, v katerem so ustrezno navedeni vsi parametri skupaj s spremembami, vključno s sestavnimi deli in nastavitvami motorja, ki vplivajo na raven emisij plinastih in trdnih onesnaževal iz motorja;
17. „navodila proizvajalca motorja o spremljanju sestavnih delov in parametrov motorja, pomembnih v zvezi z izpušnimi plini“ pomeni dokument, oblikovan za namen izvajanja preskusa nameščene opreme in vmesnih ali posebnih preskusov.
Člen 8a.02
Splošne določbe
1. Brez poseganja v zahteve iz Direktive 97/68/ES se določbe iz tega poglavja uporabljajo za vse motorje z nazivno izhodno močjo, večjo od 19 kW, pri čemer so ti motorji nameščeni v plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh ali stroje na krovu takih plovil.
2. Motorji so skladni z zahtevami iz Direktive 97/68/ES.
3. Skladnost z ustreznimi mejnimi vrednostmi emisij izpušnih plinov se ugotavlja na podlagi homologacije iz člena 8a.03.
4. Preskusi nameščene opreme
(a) Preskus nameščene opreme se izvede po namestitvi motorja na krov, vendar pred začetkom njegovega obratovanja. Po tem preskusu, ki je del prvega pregleda plovila ali posebnega pregleda zaradi namestitve ustreznega motorja, se motor vpiše v prvič izdano spričevalo Skupnosti ali se spremeni obstoječe spričevalo Skupnosti.
(b) Inšpekcijski organ lahko odpravi preskus nameščene opreme iz točke (a), če se motor z nazivno izhodno močjo PN, manjšo od 130 kW, nadomesti z motorjem, ki ga zajema ista homologacija. Glavni pogoj je, da lastnik plovnega objekta ali njegov pooblaščeni zastopnik seznani inšpekcijski organ o zamenjavi motorja ter predloži izvod dokumenta o homologaciji in podrobnosti o identifikacijski številki nanovo nameščenega motorja. Inšpekcijski organ ustrezno spremeni spričevalo Skupnosti (prim. polje 52).
5. Vmesni preskusi motorja se izvajajo v okviru rednih pregledov v skladu s členom 2.09.
6. Po vsaki pomembni spremembi motorja, ki bi lahko vplivala na emisijo plinastih in trdnih onesnaževal iz motorja, se mora vedno izvesti posebni preskus.
6a. Rezultati testov v skladu s členom 8a.02(4) do (6) se navedejo v protokolu o parametrih motorja.
7. Inšpekcijski organ navede v polju 52 spričevala Skupnosti številke homologacij in identifikacijske številke vseh motorjev, ki so nameščeni v plovilo in za katere veljajo zahteve iz tega poglavja. Za motorje, ki jih zajema člen 9(4)(a) Direktive 97/68/ES, je zadostno navesti identifikacijsko številko.
8. Za opravljanje nalog v skladu s tem poglavjem lahko pristojni organ uporabi tehnično službo.
Člen 8a.03
Priznane homologacije
1. Priznajo se naslednje homologacije, če za uporabo motorja velja ustrezna homologacija:
(a) homologacije v skladu z Direktivo 97/68/ES;
(b) homologacije, ki se v skladu z Direktivo 97/68/ES ( 11 ) priznavajo kot enakovredne.
2. Za vsak homologiran motor so na krovu na voljo naslednji dokumenti ali njihove kopije:
(a) dokument o homologaciji;
(b) navodila proizvajalca motorja o spremljanju sestavnih delov in parametrov motorja, pomembnih v zvezi z izpušnimi plini;
(c) protokol o parametrih motorja.
Člen 8a.04
Preskus nameščene opreme ter vmesni in posebni preskus
1. Med preskusom nameščene opreme v skladu s členom 8a.02(4) ter v primeru vmesnih preskusov v skladu s členom 8a.02(5) in posebnih preskusov v skladu s členom 8a.02(6) bo pristojni organ pregledal trenutno stanje motorja, pri čemer bo v skladu s členom 8a.01(17) pregledal sestavne dele, prilagoditve in parametre iz navodil.
Če organ ugotovi, da motor ne ustreza homologiranemu tipu motorja ali družini motorjev, lahko:
(a) zahteva, da
(aa) se sprejmejo ukrepi za ponovno zagotovitev skladnosti motorja,
(bb) se ustrezno spremeni dokument o homologaciji, ali
(b) naroči meritve dejanskih emisij.
Če se skladnost motorja ponovno ne potrdi ali se dokument o homologaciji ustrezno ne spremeni ali če meritve kažejo neskladnost z mejnimi vrednostmi emisij, pristojni organ zavrne izdajo spričevala Skupnosti ali prekliče vsako spričevalo Skupnosti, ki je že bilo izdano.
2. V primeru motorjev s sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov se v okviru preskusa nameščene opreme in vmesnih ali posebnih preskusov izvedejo pregledi, da se ugotovi, ali ti sistemi pravilno delujejo.
3. Preskusi iz oddelka 1 se izvedejo na podlagi navodil proizvajalca motorja o spremljanju sestavnih delov in parametrov motorja, pomembnih v zvezi z izpušnimi plini. V navodilih, ki jih pripravi proizvajalec in odobri pristojni organ, so določeni sestavni deli, ki vplivajo na izpust, ter prilagoditve in parametri, v zvezi s katerimi se lahko predvideva stalna skladnost z mejnimi vrednostmi emisij izpušnih plinov. Navodila vsebujejo vsaj naslednje informacije:
(a) tip motorja in po potrebi družino motorja z navedbo nazivne izhodne moči in nazivnega števila vrtljajev;
(b) seznam sestavnih delov in parametrov motorja, pomembnih v zvezi z emisijami izpušnih plinov;
(c) jasne podatke za identifikacijo dovoljenih sestavnih delov, pomembnih v zvezi z emisijami izpušnih plinov (npr. številke delov, ki so navedene na sestavnih delih);
(d) parametre motorja, ki so pomembni v zvezi z emisijami izpušnih plinov, kot so območja nastavitev krmiljenja vbrizgavanja, dovoljena temperatura vode za hlajenje, največji dopustni protitlak izpušnih plinov itd.
V primeru motorjev z nameščenimi sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov se v navodilih določijo tudi postopki, s katerimi se preveri, ali oprema za naknadno obdelavo izpušnih plinov deluje učinkovito.
4. Pri namestitvi motorjev v plovilo se upoštevajo omejitve, določene v okviru homologacije. Poleg tega podtlak sesalnega sistema in protitlak izpušnih plinov ne presegata vrednosti, ki so določene za homologirani motor.
5. Če pripadajo nameščeni motorji družini motorjev, niso dovoljene nobene prilagoditve ali spremembe, ki bi lahko negativno vplivale na emisije izpušnih plinov in trdnih delcev ali ležijo zunaj predlaganega obsega sprememb.
6. Če so po homologaciji potrebne prilagoditve ali spremembe motorja, jih je treba natančno vpisati v protokol o parametrih motorja.
7. Če je v preskusih nameščene opreme in vmesnih preskusih ugotovljeno, da so nameščeni motorji skladni z določbami glede parametrov, sestavnih delov in prilagoditev motorjev iz navodil v skladu s členom 8a.01(17), je mogoče sklepati, da so tudi emisije izpušnih plinov in trdnih delcev v skladu z osnovnimi mejnimi vrednostmi.
8. Pristojni organ lahko za homologiran motor po lastni presoji omeji preskus nameščene opreme ali vmesni preskus v skladu s temi določbami. Vendar je treba izvesti celotni preskus vsaj za en valj ali en motor iz družine motorjev, pri čemer se lahko preskus omeji samo, če se utemeljeno sklepa, da vsi ostali valji ali motorji delujejo podobno kot pregledani valj ali motor.
Člen 8a.05
Tehnične službe
1. Tehnične službe delujejo skladno z evropskim standardom o splošnih zahtevah za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev (EN ISO/IEC 17025: 2000), pri čemer veljajo naslednji pogoji:
(a) Proizvajalci motorjev ne morejo biti priznani kot tehnične službe.
(b) Za namene tega poglavja lahko tehnična služba z dovoljenjem pristojnega organa uporablja zmogljivosti zunaj lastnega preskuševalnega laboratorija.
(c) Na zahtevo pristojnega organa tehnične službe dokažejo, da so priznane kot službe za izvajanje dejavnosti iz tega odstavka na območju Evropske unije.
(d) Službe iz tretje države so lahko priglašene kot priznane tehnične službe samo v okviru dvostranskega ali večstranskega dogovora med Evropsko unijo in zadevno tretjo državo.
2. Države članice Komisijo seznanijo z imeni in naslovi tehničnih služb, ki so skupaj z nacionalnim pristojnim organom odgovorne za izvajanje tega poglavja. Komisija da te informacije na voljo državam članicam.
POGLAVJE 9
ELEKTRIČNA OPREMA
Člen 9.01
Splošno
1. Kadar ni posebnih zahtev glede določenih delov naprav, je varnostna raven zadovoljiva, če so ti deli izdelani v skladu z veljavnim evropskim standardom ali v skladu z zahtevami odobrenega klasifikacijskega zavoda.
Ustrezne dokumente je treba predložiti inšpekcijskem organu.
2. Na plovilu so shranjeni dokumenti, ki jih inšpekcijski organ ustrezno ožigosa, z naslednjo vsebino:
(a) splošnimi skicami za vse električne naprave;
(b) shemo stikal za glavno stikalno ploščo, zasilno stikalno ploščo in razdelilno stikalno ploščo, skupaj z najpomembnejšimi tehničnimi podatki, kot so jakost toka in nazivni tok varovalnih in kontrolnih naprav;
(c) podatke o moči za električne naprave in opremo;
(d) vrstami kablov in informacijami o prerezih prevodnikov.
Takih dokumentov ni treba hraniti na plovnih objektih brez posadke, vendar so vedno na voljo pri lastniku.
3. Oprema je oblikovana za stalni nagib plovila do 15o ter sobne temperature v notranjosti od 0 °C do + 40 °C in na krovu od –20 °C do +40 °C. V okviru teh omejitev deluje brezhibno.
4. Električne in elektronske naprave in oprema so v celoti dostopne in enostavne za vzdrževanje.
Člen 9.02
Sistemi za oskrbo z električno energijo
1. Kadar so plovni objekti opremljeni z električnim sistemom, mora ta načeloma imeti najmanj dva vira energije, in sicer tako, da ob izpadu enega vira energije lahko drug vir energije vsaj 30 minut oskrbuje porabnike energije, ki so potrebni za varno plovbo.
2. Ustrezen učinek energijske oskrbe se prikaže s pomočjo energetske bilance. Upošteva se lahko ustrezen koeficient istočasnosti.
3. Neodvisno od oddelka 1 člen 6.04 velja za vir energije za krmilni sistem (krmilne naprave).
Člen 9.03
Zaščita pred fizičnim stikom, vdorom trdih predmetov in vdorom vode
Vrsta minimalne zaščite za trajno vgrajene dele naprav je določena v naslednji tabeli:
|
Lokacija: |
Vrsta minimalne zaščite (v skladu s publikacijo IEC 60529: 1992) |
|||||
|
Generatorji |
Motorji |
Transformatorji |
Plošče Razdelilci Stikala |
Električna napeljava |
Svetlobna oprema |
|
|
Delovni prostori, strojnice, oddelki s krmilnimi napravami |
IP 22 |
IP 22 |
IP 22 (2) |
IP 44 |
IP 22 |
|
|
Skladišča |
IP 55 |
IP 55 |
||||
|
Omarice za akumulatorje in barve |
IP 44 u. (Ex) (3) |
|||||
|
Prosti krovi in odprti položaji za krmiljenje |
IP 55 |
IP 55 |
IP 55 |
IP 55 |
||
|
Prostor za krmiljenje |
IP 22 |
IP 22 |
IP 22 |
IP 22 |
IP 22 |
|
|
Bivalni prostori razen sanitarnih prostorov in pralnic |
IP 22 |
IP 20 |
IP 20 |
|||
|
Sanitarni prostori in pralnice |
IP 44 |
IP 44 |
IP 44 |
IP 55 |
IP 44 |
|
|
(1) Kadar naprave proizvajajo velike količine toplote: IP 12. (2) Kadar naprave ali plošče nimajo take vrste zaščite, mora njihova lokacija izpolnjevati pogoje, ki veljajo za zadevno vrsto zaščite. (3) Električna oprema certificiranega varnostnega tipa v skladu z (a) evropskimi standardi EN 50014: 1997; 50015: 1998; 50016: 2002; 50017: 1998; 50018: 2000; 50019: 2000 in 50020: 2002 ali (b) publikacijo IEC 60079 z dne 1. oktobra 2003. |
||||||
Člen 9.04
Zaščita pred eksplozijo
V prostorih, kjer se lahko nakopičijo eksplozivni plini ali mešanice plinov, kot so oddelki, v katerih so nameščeni akumulatorji ali v katerih so shranjeni visoko vnetljivi proizvodi, se lahko vgradi le električna oprema, ki je odporna proti eksplozijam (certificirana varnost). V takih prostorih se ne vgradijo stikala za luči ali druge električne naprave. Pri zaščiti pred eksplozijo je treba upoštevati značilnosti potencialno eksplozivnih plinov ali mešanic plinov, ki lahko nastanejo (skupina potencialne eksplozivnosti, temperaturni razred).
Člen 9.05
Ozemljitev
1. Sistemi pod električno napetostjo več kot 50 V so ozemljeni.
2. Odprti kovinski deli, s katerimi je mogoč fizični stik in ki med običajnim delovanjem niso pod električno napetostjo, kot so okvirji in ohišja motorjev, naprave in oprema za razsvetljavo, so ločeno ozemljeni, kadar zaradi svoje vgraditve nimajo električnega stika z ladijskim trupom.
3. Ohišja premičnih porabnikov električne energije in prenosnih naprav so med običajno uporabo ozemljena z dodatnim ozemljitvenim prevodnikom, vgrajenim v električni kabel.
Ta določba pa ne velja, kadar se uporablja zaščitni transformator za ločitev tokokrogov, niti za naprave, opremljene z zaščitno izolacijo (dvojna izolacija).
4. Prerezi ozemljitvenih prevodnikov ne smejo biti manjši od vrednosti, navedenih v naslednji tabeli:
|
Prerez zunanjih prevodnikov [mm2] |
Najmanjši prerez ozemljitvenih prevodnikov |
|
|
znotraj izoliranih kablov [mm2] |
nameščeni posebej [mm2] |
|
|
od 0,5 do 4 |
enak prerez kot za zunanji prevodnik |
4 |
|
več kot 4 do 16 |
enak prerez kot za zunanji prevodnik |
enak prerez kot za zunanji prevodnik |
|
več kot 16 do 35 |
16 |
16 |
|
več kot 35 do 120 |
polovica prereza zunanjega prevodnika |
polovica prereza zunanjega prevodnika |
|
več kot 120 |
70 |
70 |
Člen 9.06
Najvišje dovoljene napetosti
1. Naslednje napetosti se ne presežejo:
|
Vrsta naprave |
Najvišja dovoljena napetost |
||
|
Enosmerni tok |
Enofazni izmenični tok |
Trifazni izmenični tok |
|
|
(a) Električne in grelne naprave, vključno z vtičnicami za splošno uporabo |
250 V |
250 V |
500 V |
|
(b) Naprave za razsvetljavo, komunikacije, nadzor in informiranje, vključno z vtičnicami za splošno uporabo |
250 V |
250 V |
- |
|
(c) Vtičnice za prenosne naprave, ki se uporabljajo na odprtih krovih ali v ozkih ali vlažnih kovinskih omaricah, razen kotlov in rezervoarjev: |
|||
|
1. na splošno |
50 V (1) |
50 V (1) |
- |
|
2. kadar zaščitni transformator za ločitev tokokrogov oskrbuje le eno napravo |
- |
250 V (2) |
- |
|
3. kadar so uporabljene naprave z zaščitno izolacijo (dvojno izolacijo) |
250 V |
250 V |
- |
|
4. kadar so uporabljeni privzeti prekinjevalci električnega tokokroga ≤ 30 mA. |
- |
250 V |
500 V |
|
(d) Premični porabniki električne energije, kot je električna oprema za posode, motorje, puhala in prenosne črpalke, ki se običajno ne prenašajo med delovanjem in ki imajo odprte prevodne dele, s katerimi je mogoč fizični stik, ozemljene z ozemljitvenim prevodnikom, vgrajenim v priključni kabel, ter ki so poleg tega ozemljitvenega prevodnika povezani z ladijskim trupom s posebno razporeditvijo ali z dodatnim prevodnikom |
250 V |
250 V |
500 V |
|
(e) Vtičnice, namenjene oskrbi prenosnih naprav, ki se uporabljajo v kotlih in rezervoarjih |
50 V (1) |
50 V (1) |
- |
|
(1) Kadar ta napetost izhaja iz omrežja višje napetosti, se uporabi galvanska ločitev (varnostni transformator). (2) Vsi poli sekundarnega tokokroga so izolirani proti tlom. |
|||
2. Dovoljena so odstopanja od oddelka 1, če so izvedeni potrebni zaščitni ukrepi:
(a) za električne naprave, kadar je to potrebno zaradi njihove moči;
(b) za posebne naprave na krovu, kot so radijski sistemi in sistemi vžiga.
Člen 9.07
Razdelilni sistemi
1. Za enosmerni tok in za enofazni izmenični tok so dovoljeni naslednji razdelilni sistemi:
(a) sistemi dveh prevodnikov, od katerih je en ozemljen (L1/N/PE);
(b) sistemi enega prevodnika po načelu povratnega voda prek ladijskega trupa, samo za lokalne naprave (na primer naprave za prižiganje motorjev z notranjim izgorevanjem, katodna zaščita) (L1/PEN);
(c) sistemi dveh prevodnikov, ki so izolirani od ladijskega trupa (L1/L2/PE).
2. Za trifazni izmenični tok so dovoljeni naslednji razdelilni sistemi:
(a) sistemi s štirimi prevodniki z ozemljitvijo nevtralne točke, pri čemer se ne uporabi načelo povratnega voda prek ladijskega trupa (L1/L2/L3/N/PE) = (omrežje TN-S) ali (omrežje TT);
(b) sistemi treh prevodnikov, ki so izolirani od ladijskega trupa (Ll/L2/L3/PE) = (omrežje IT);
(c) sistemi s tremi prevodniki z ozemljitvijo nevtralne točke, pri čemer se uporabi načelo povratnega voda prek ladijskega trupa, vendar to ni dovoljeno za zaključne tokokroge (L1/L2/L3/PEN).
3. Inšpekcijski organ lahko dovoli uporabo drugih sistemov.
Člen 9.08
Priključitev z obale ali drugih zunanjih omrežij
1. Dovodni napajalni vodi iz kopenskih omrežij ali drugih zunanjih omrežij, ki napajajo naprave iz omrežja na plovilu, imajo trajni priključek na plovilu v obliki vgrajenih priključkov ali vgrajenih vtičnic. Kabelski priključki niso izpostavljeni napetostnim obremenitvam.
2. Če priključna napetost preseže 50 V, je trup učinkovito ozemljen. Ozemljitveni priključek je posebej označen.
3. Preklopne naprave za priključek so urejene tako, da se prepreči hkratno delovanje generatorjev za omrežje na krovu plovila in kopenskega omrežja ali drugega zunanjega omrežja. Dovoljeno je kratko obdobje hkratnega delovanja ob prehodu z enega na drug sistem brez prekinitve napetosti.
4. Priključek je zaščiten pred kratkim stikom ali preobremenitvijo.
5. Glavna stikalna plošča kaže, ali je priključek pod napetostjo.
6. Vgrajene so signalne naprave, ki omogočajo primerjavo polarnosti pri enosmernem toku in zaporedja faz pri trifaznem izmeničnem toku, med priključkom in omrežjem na krovu plovila.
7. Plošča poleg priključka prikazuje:
(a) ukrepe, potrebne za doseganje povezave;
(b) vrsto toka in nazivno napetost ter frekvenco za izmenični tok.
Člen 9.09
Oskrba drugih plovnih objektov z električno energijo
1. Kadar se z električno energijo oskrbujejo drugi plovni objekti, se uporabi ločen priključek. Če se za oskrbo drugih plovnih objektov z električno energijo uporabijo vtičnice, naznačene za več kot 16 A, so nameščene naprave (kot so stikala in zapore), ki zagotavljajo, da se je mogoče priključiti in izključiti le, ko vod ni pod napetostjo.
2. Kabelski priključki niso izpostavljeni napetostnim obremenitvam.
3. Oddelki 3 do 7 člena 9.08 se uporabljajo smiselno.
Člen 9.10
Generatorji in motorji
1. Generatorji, motorji in njihove kabelske omarice so dostopni za pregled, meritve in popravila. Vrsta zaščite mora ustrezati njihovi lokaciji (glej člen 9.03).
2. Generatorji, ki jih poganja glavni motor, pogonska gred ali pomožna naprava, namenjena drugi funkciji, so prilagojeni odstopanjem v številu obratov, do katerih lahko pride med delovanjem.
Člen 9.11
Akumulatorji
1. Akumulatorji so dostopni in nameščeni tako, da jih gibanje plovila ne premakne. Niso nameščeni tako, da bi bili izpostavljeni preveliki toploti, izrednemu mrazu, brizganju, pari ali hlapom.
Niso nameščeni v prostoru za krmiljenje, bivalnih prostorih ali skladiščih. Ta zahteva ne velja za akumulatorje za prenosne naprave ali za akumulatorje, ki za polnjenje zahtevajo moč, manjšo od 2 kW.
2. Akumulatorji, ki za polnjenje zahtevajo moč, večjo od 2 kW (izračunano na podlagi največjega polnilnega toka in nazivne napetosti akumulatorja ter ob upoštevanju značilne krivulje polnjenja zadevne naprave), so nameščeni v posebnem prostoru. Če so nameščeni na krovu, zadostuje, če so zaprti v omari.
Akumulatorji, ki za polnjenje ne zahtevajo moči, večje od 2 kW, so lahko nameščeni v omari ali zaboju ne le na krovu, temveč tudi pod krovom. Lahko so nameščeni tudi v strojnici ali drugem dobro prezračenem prostoru, če so zaščiteni pred padajočimi predmeti in kapljajočo vodo.
3. Notranje površine vseh prostorov, omar ali zabojev, polic ali drugih vgrajenih elementov, namenjenih shranjevanju akumulatorjev, so zaščitene pred škodljivimi učinki elektrolitov.
4. Če so akumulatorji nameščeni v zaprtem predelku, omari ali zaboju, je zagotovljeno učinkovito prezračevanje. Prezračevanje z umetnim dotokom zraka je zagotovljeno za nikelj-kadmijeve akumulatorje, ki za polnjenje zahtevajo moč več kot 2 kW, in za svinčeve akumulatorje, ki zahtevajo več kot 3 kW.
Zrak vstopi spodaj in izstopi zgoraj, da se zagotovi popolna odstranitev plina.
Prezračevalni vodi ne vključujejo naprav, ki bi lahko ovirale pretok zraka, kot so zapiralni ventili.
5. Zahtevani zračni pretok (Q) se izračuna z uporabo naslednje formule:
Q = 0,11 · I · n [m3/h]
pri čemer je:
|
I |
= |
|
|
n |
= |
število celic. |
Pri varnostnih akumulatorjih v okviru omrežja na krovu plovila lahko inšpekcijski organ dovoli druge metode izračuna ob upoštevanju značilne krivulje polnjenja zadevne naprave, če te metode temeljijo na določbah odobrenih klasifikacijskih zavodov ali ustreznih standardih.
6. Pri naravnem prezračevanju je površina prereza vodov primerna za zahtevan zračni pretok na podlagi hitrosti zračnega pretoka 0,5 m/s. Površina pa ni manjša od 80 cm2 za svinčene akumulatorje in manjša od 120 cm2 za nikelj-kadmijeve akumulatorje.
7. Pri prezračevanju z umetnim dotokom zraka se zagotovi ventilator, po možnosti opremljen z izpuhom, katerega motor je zaščiten pred plinskim ali zračnim tokom.
Ventilatorji so izdelani tako, da ne nastanejo iskre ob stiku lopatic in ohišja ventilatorja in da ne pride do elektrostatičnega naboja.
8. Znaki za „prepovedano kurjenje, dostop z odprtim plamenom in kajenje“, skladni s sliko 2 iz Priloge I, s polmerom najmanj 10 cm, so pritrjeni na vrata ali pokrove predelkov, omar in zabojev, v katerih so akumulatorji.
Člen 9.12
Namestitev stikal
1. Električne stikalne plošče
(a) Naprave, stikala, varovalke in orodja stikalne plošče so jasno razporejeni in dostopni za vzdrževanje in popravila.
Priključki za napetosti do 50 V in priključki za napetosti, večje od 50 V, so ločeno nameščeni in ustrezno označeni.
(b) Na stikalne plošče so pritrjene tablice z označbami za vsa stikala in naprave, ki označujejo tokokrog.
Označena sta nazivna jakost toka in tokokrog za varovalke.
(c) Kadar so za vrati nameščene naprave z delovno napetostjo več kot 50 V, so sestavni deli teh naprav, ki so pod napetostjo, zaščiteni pred naključnim stikom, medtem ko so vrata odprta.
(d) Stikalne plošče so izdelane iz materialov, ki imajo ustrezno mehansko trdnost in so trpežni, negorljivi in samougasljivi ter niso higroskopski.
(e) Če so v električne stikalne plošče vgrajene varovalke HRC (z veliko močjo prekinjanja), so na voljo pripomočki in osebna zaščitna oprema za njihovo namestitev in odstranitev.
2. Stikala, varovalne naprave
(a) Vsi generatorski tokokrogi in tokokrogi porabnikov električne energije so zaščiteni pred kratkim stikom in preobremenitvijo na vseh neozemljenih prevodnikih. V ta namen se lahko uporabijo stikalne naprave, ki jih sproži kratki stik ali preobremenitev, ali pa varovalke.
Tokokrogi, ki z elektriko oskrbujejo motorje pogonskih enot (krmilni sistem), in njihovi nadzorni tokokrogi so zaščiteni le pred kratkim stikom. Kadar tokokrogi vključujejo termične prekinjevalce toka, morajo ti biti nevtralizirani ali pa nastavljeni na najmanj dvakratno nazivno jakost.
(b) Izhodi iz glavne stikalne plošče za porabnike energije, ki delujejo na več kot 16 A, imajo obremenitveno ali močnostno stikalo.
(c) Porabniki energije za pogon plovnega objekta, krmilnega sistema, kazalnika položaja krmila, navigacijskih ali varnostnih sistemov ter porabniki energije z nazivno jakostjo več kot 16 A se morajo napajati iz ločenih tokokrogov.
(d) Tokokrogi porabnikov energije, potrebnih za poganjanje in manevriranje plovila, se napajajo neposredno iz glavne stikalne plošče.
(e) Opremo za prekinjanje toka je treba izbrati na podlagi nazivne jakosti, termične ali dinamične moči in zmogljivosti prekinitve. Stikala simultano prekinejo vse prevodnike, ki so pod napetostjo. Položaj stikala je razpoznaven.
(f) Varovalke so zaprto taljivega tipa in izdelane iz keramike ali enakovrednega materiala. Zamenjati jih je mogoče brez nevarnosti fizičnega stika.
3. Merilne in nadzorne naprave
(a) Tokokrogi za generatorje, akumulatorje in razdelilne sisteme so opremljeni z merilnimi in nadzornimi napravami, kadar je to potrebno zaradi varnega delovanja naprav.
(b) Neozemljena omrežja z napetostjo več kot 50 V so opremljena z napravo za zaznavanje ozemljitve, ki lahko oddaja svetlobni in zvočni alarm. Pri sekundarnih vgradnjah, kot so krmilni tokokrogi, taka naprava ni potrebna.
4. Lokacija električnih stikalnih plošč
(a) Stikalne plošče so nameščene in dostopne v dobro prezračenih prostorih ter zaščitene pred vodo in mehanskimi poškodbami.
Cevovodi in zračni vodi so razporejeni tako, da se stikalne plošče v primeru puščanja ne morejo poškodovati. Če morajo cevi nujno biti nameščene poleg električnih stikalnih plošč, nimajo blizu odstranljivih delov.
(b) Omare in vdolbine v stenah, v katere so nameščene nezavarovane stikalne naprave, so iz negorljivih materialov ali zavarovane s kovinskim ali drugim negorljivim zaščitnim plaščem.
(c) Kadar je napetost večja kot 50 V, se na mesto upravljavca pred glavno stikalno ploščo namesti izolirna rešetka ali podstavek.
Člen 9.13
Zasilni prekinjevalci električnega tokokroga
Zasilni prekinjevalci električnega tokokroga za oljne gorilnike, črpalke za gorivo, separatorje goriva in ventilatorje v strojnici so centralno nameščeni zunaj prostorov z opremo.
Člen 9.14
Inštalacijska oprema
1. Vhodi za kable so dimenzionirani glede na kable, ki se morajo priključiti, in ustrezati uporabljenim vrstam kablov.
2. Vtičnice za razdelilne tokokroge z različnimi napetostmi ali frekvencami so take, da jih je nemogoče zamenjati.
3. Stikala hkrati izklopijo vse neozemljene prevodnike v tokokrogu. Vendar pa so enopolna stikala v neozemljenih tokokrogih dovoljena v tokokrogih za razsvetljavo bivalnih prostorov razen pralnic, kopalnic, umivalnic in drugih prostorov, kjer so mokre naprave.
4. Kadar jakost toka presega 16 A, je mogoče zakleniti vtičnice s stikalom tako, da se vtič lahko vklopi ali izklopi le, če je napetost izključena.
Člen 9.15
Kabli
1. Kabli so negorljivi, samougasljivi ter neprepustni za vodo in olje.
V bivalnih prostorih se lahko uporabijo druge vrste kablov, če so učinkovito zaščiteni, negorljivi in samougasljivi.
Standardi negorljivosti za električne kable so skladni s:
(a) publikacijami Mednarodne elektrotehniške komisije 60332-1:1993, 60332-3:2000; ali
(b) enakovrednimi predpisi, ki jih priznava ena od držav članic.
2. Minimalni prerez prevodnikov kablov, ki se uporabljajo za energijske ali osvetlitvene tokokroge, je 1,5 mm2.
3. Kovinski oklep, ščit in zaščitni plašč kablov se v običajnih delovnih razmerah ne uporabijo kot prevodniki ali za ozemljitev.
4. Kovinski ščit in zaščitni plašč kablov v energijskih ali osvetlitvenih napravah so vsaj na enem koncu ozemljeni.
5. Pri prerezu prevodnikov je treba upoštevati njihovo največjo dovoljeno končno temperaturo (zmogljivost dovajanja toka) in dovoljen padec napetosti. Padec napetosti med glavno stikalno ploščo in najmanj ugodno točko inštalacije ni večji kot 5 % za razsvetljavo ali večji kot 7 % za pogonske ali ogrevalne tokokroge glede na nazivno napetost.
6. Kabli so zavarovani pred mehanskimi poškodbami.
7. Način pritrditve kablov zagotavlja, da je napetostna obremenitev v okviru dopustnih meja.
8. Kadar gredo kabli skozi pregrade ali palube, predrtine ne zmanjšajo njihove mehanske trdnosti, neprepustnosti za vodo in požarne odpornosti.
9. Končniki in spojna mesta vseh prevodnikov ohranijo prvotne električne in mehanske lastnosti ter negorljivost in, kadar je to potrebno, požarno odpornost. ►M3 Število kabelskih spojev se omeji na najmanjše število. ◄
10. Kabli, povezani s prostorom za krmiljenje, ki se lahko spusti, so dovolj prožni ter imajo izolacijo z zadostno prožnostjo do –20 °C in odpornost proti pari, hlapom, ultravijoličnim žarkom in ozonu.
Člen 9.16
Razsvetljava
1. Naprave za razsvetljavo so nameščene tako, da toplota, ki jo oddajajo, ne zaneti bližnjih vnetljivih predmetov ali enot.
2. Naprave za razsvetljavo na odprtih krovih so nameščene tako, da ne ovirajo prepoznavanja navigacijskih luči.
3. Kadar sta v strojnici in kotlovnici nameščeni dve ali več naprav za razsvetljavo, se napajajo iz najmanj dveh različnih vezij. Ta zahteva velja tudi za prostore, kjer so nameščeni hladilne naprave, hidravlični stroji ali električni motorji.
Člen 9.17
Navigacijske luči
1. Stikalne plošče za navigacijske luči so nameščene v prostoru za krmiljenje. Napajajo se prek samostojnega napajalnega voda iz glavne stikalne plošče ali prek dveh ločenih sekundarnih razdelilnih sistemov.
2. Navigacijske luči so napajane, zaščitene in nadzirane ločeno od stikalne plošče za navigacijske luči.
3. Napaka na napravi za nadziranje, kakor je določena v oddelku 2 člena 7.05, ne vpliva na delovanje luči, ki jo nadzira.
4. Več luči, ki tvorijo funkcionalno enoto in so nameščene skupaj na istem mestu, se lahko napaja, prižiga ali ugaša in nadzira skupaj. Naprava za nadziranje mora prepoznati napako na kateri koli od teh luči. Vendar pa obeh svetlobnih virov ni mogoče hkrati uporabiti v dvojni luči (dve luči, nameščeni ena nad drugo ali v istem ohišju).
Člen 9.18
(prazno)
Člen 9.19
Alarmni in varnostni sistemi za mehansko opremo
Alarmni in varnostni sistemi za nadziranje in varovanje mehanske opreme izpolnjujejo naslednje zahteve:
(a) Alarmni sistemi:
Alarmni sistemi so izdelani tako, da napaka na alarmnem sistemu ne more povzročiti odpovedi aparata ali naprave, ki jo nadzoruje.
Binarni oddajniki so izdelani po načelu mirovnega toka ali načelu nadzorovanega obremenitvenega toka.
Svetlobni alarmi ostanejo vidni, dokler se napaka ne odpravi; potrjen alarm se razlikuje od alarma, ki še ni potrjen. Vsak alarm ima tudi zvočno opozorilo. Zvočne alarme je mogoče izključiti. Izključitev enega zvočnega alarma ne prepreči, da se zaradi drugega vzroka sproži drug signal.
Izjeme so dovoljene pri alarmnih sistemih, ki vključujejo manj kot pet merilnih točk.
(b) Varnostni sistemi:
Varnostni sistemi so izdelani tako, da zaustavijo ali upočasnijo delovanje zadevne opreme ali dajo opozorilni znak v prostoru, kjer je stalno prisotno osebje, da je treba to storiti, preden se doseže kritični položaj.
Binarni oddajniki so izdelani po načelu obremenitvenega toka.
Če varnostni sistemi niso izdelani tako, da se sami nadzorujejo, je mogoče preveriti, ali pravilno delujejo.
Varnostni sistemi so neodvisni od drugih sistemov.
Člen 9.20
Elektronska oprema
1. Splošno
Preskusni pogoji iz oddelka 2 spodaj veljajo le za elektronske naprave, ki so potrebne za krmilni sistem in agregat plovila, vključno s pripadajočimi napravami.
2. Preskusni pogoji
(a) Obremenitve, ki izhajajo iz naslednjih preskusov, ne povzročijo škode ali napake na elektronskih napravah. Preskusi, skladni z ustreznimi mednarodnimi standardi, kot je publikacija IEC 60092-504:2001, se razen preskusa v hladnih razmerah, opravijo tako, da je naprava prižgana. S temi preskusi se preveri pravilno delovanje.
(b) Odstopanja v napetosti in frekvenci
|
Odstopanja |
|||
|
stalna |
kratkotrajna |
||
|
Splošno |
Frekvenca |
± 5 % |
± 10 % 5 s |
|
Napetost |
± 10 % |
± 20 % 1,5 s |
|
|
Delovanje baterij |
Napetost |
+ 30 %/– 25 % |
|
(c) Preskus s segrevanjem
Vzorec se v pol ure segreje do temperature 55 °C. Ko je dosežena ta temperatura, se ohranja 16 ur. Nato se opravi preskus delovanja.
(d) Preskus v hladnih razmerah
Vzorec se izključi in ohladi na –25 °C ter dve uri ohrani na tej temperaturi. Temperatura se nato dvigne na 0 °C in opravi se preskus delovanja.
(e) Preskus z vibracijami
Preskus z vibracijami se izvede vzdolž treh osi pri resonančni frekvenci naprav ali sestavnih delov in v vsakem primeru traja 90 minut. Če se ne pojavi nobena jasna resonanca, se preskus z vibracijami opravi pri 30 Hz.
Preskus z vibracijami se opravi s sinusnim nihanjem v naslednjih mejah:
Splošno:
f = 2,0 do 13,2 Hz; a = ± 1 mm
(amplituda a =
f = 13,2 Hz do 100 Hz: pospešek ± 0,7 g.
Oprema, ki naj bi se vgradila v dizelske motorje ali krmilne naprave, se preskusi na naslednji način:
f = 2,0 do 25 Hz; a = ± 1,6 mm
(amplituda a =
f = 25 Hz do 100 Hz; pospešek ± 4 g.
Senzorji, ki naj bi se namestili v izpušne cevi dizelskih motorjev, so lahko izpostavljeni precej višjim obremenitvam. To se pri opravljanju preskusov upošteva.
(f) Preskus elektromagnetne združljivosti se opravi na podlagi publikacij IEC 61000-4-2:1995, 61000-4-3:2002, 61000-4-4:1995, na preskusni stopnji št. 3.
(g) Proizvajalec elektronske opreme predloži dokazilo, da je elektronska oprema primerna za te preskusne pogoje. Spričevalo klasifikacijskega zavoda velja tudi kot dokazilo.
Člen 9.21
Elektromagnetna združljivost
Elektromagnetne motnje ne vplivajo na delovanje električnih in elektronskih sistemov. Splošni ukrepi vključujejo tudi naslednje enako pomembne ukrepe:
(a) prekinitev prenosnih poti med virom motnje in prizadetimi napravami;
(b) zmanjšanje vzrokov za motnje na njihovem viru;
(c) zmanjšanje občutljivosti prizadetih naprav za motnje.
POGLAVJE 10
OPREMA
Člen 10.01
Sidrna oprema
1. Plovila za prevoz blaga, razen ladijskih maon, katerih dolžina ne presega 40 m, so opremljena s premčnimi sidri, katerih skupna masa P se izračuna po naslednji formuli:
P = k · B · T [kg]
pri čemer je:
|
k |
koeficient, ki upošteva odnos med dolžino L in pravokotnico B ter vrsto plovila:
vendar za maone velja, da je k = c; |
|
c |
empirični koeficient, določen v naslednji tabeli:
|
Na plovilih z nosilnostjo največ 400 t, ki se zaradi svoje konstrukcije in predvidenega namena uporabljajo le za vnaprej določene kratke potisne operacije, lahko inšpekcijski organ dovoli, da sta potrebni le dve tretjini celotne mase P za premčna sidra.
2. Potniška plovila in plovila, ki niso namenjena za prevoz blaga, razen potiskačev, so opremljena s premčnimi sidri, katerih skupna masa P se izračuna po naslednji formuli:
P = k · B · T [kg]
pri čemer je:
|
k |
koeficient, ki ustreza oddelku 1, vendar se za izračun vrednosti empiričnega koeficienta (c) namesto nosilnosti uporabi vodni izpodriv v m3, ki je zapisan v spričevalu Skupnosti. |
3. Plovila, navedena v oddelku 1, katerih največja dolžina ne presega 86 m, so opremljena s krmnimi sidri, katerih skupna masa je enaka 25 % mase P.
Plovila, katerih največja dolžina presega 86 m, so opremljena s krmnimi sidri, katerih skupna masa je enaka 50 % mase P, izračunane v skladu z oddelkom 1 ali 2.
Krmna sidra niso potrebna za:
(a) plovila, pri katerih bo masa krmnega sidra manjša od 150 kg; pri plovilih, navedenih v zadnjem odstavku oddelka 1, se upošteva zmanjšana masa sider;
(b) maone.
4. Plovila za poganjanje togih konvojev, dolžina katerih ne presega 86 m, so opremljena s krmnimi sidri, katerih skupna masa je enaka 25 % mase P, izračunane v skladu z oddelkom 1 za naveze (ki veljajo za navtično enoto), ki so odobrene in vpisane v spričevalo Skupnosti.
Plovila za poganjanje togih konvojev, dolžina katerih presega 86 m v smeri toka, so opremljena s krmnimi sidri, katerih skupna masa je enaka 50 % največje mase P, izračunane v skladu z oddelkom 1 za naveze (ki veljajo za navtično enoto), ki so odobrene in vpisane v spričevalo Skupnosti.
5. Masa sidra, določena v skladu z oddelki 1 do 4, se lahko zmanjša za določena posebna sidra.
6. Skupna masa P, določena za premčna sidra, se lahko razdeli med eno ali dve sidri. Zmanjša se lahko za 15 %, kadar je plovilo opremljeno le z enim premčnim sidrom in je cev za sidrno vrv nameščena na srednjem delu ladje.
Skupna masa, potrebna za krmna sidra za potiskače in plovila, katerih največja dolžina presega 86 m, se lahko razdeli med eno ali dve sidri.
Masa lažjega sidra ni manjša od 45 % skupne mase.
7. Sidra iz litega železa niso dovoljena.
8. Masa se na sidrih označi s črkami, ki so na trajen način reliefno zapisane.
9. Sidra, katerih masa presega 50 kg, so opremljena z vitli.
10. Vsaka veriga za premčno sidro ima minimalno dolžino:
(a) 40 m za plovila, ki niso daljša od 30 m;
(b) 10 m daljšo od plovila, kadar je to dolgo od 30 do 50 m;
(c) 60 m, kadar so plovila daljša od 50 m.
Vsaka veriga za krmno sidro je dolga najmanj 40 m. Kadar pa se morajo plovila zaustaviti tako, da so obrnjena v smeri toka, imajo najmanj 60 m dolge verige za krmna sidra.
11. Najmanjša natezna trdnost R verig za sidra se izračuna po naslednji formuli:
(a) sidra z maso do 500 kg:
R = 0,35 · P' [kN];
(b) sidra z maso od 500 kg do 2 000 kg:
(c) sidra z maso več kot 2 000 kg:
R = 0,25 · P' [kN].
pri čemer je:
|
P' |
teoretična masa vsakega sidra, ki se določi v skladu z oddelki 1 do 4 in 6. |
Natezna trdnost verig za sidra se določi v skladu z veljavnim standardom v državi članici.
Kadar je masa sidra večja, kakor je določeno v oddelkih 1 do 6, se natezna trdnost verige za sidro določi kot funkcija dejanske mase sidra.
12. Kadar so na krovu plovila težja sidra z ustrezno težjimi verigami, se v spričevalo Skupnosti zapišejo le najmanjše mase in najmanjše natezne trdnosti, določene v oddelkih 1 do 6 in 11.
13. Povezovalni deli (zglobi) med sidrom in verigo prenesejo natezno obremenitev, ki je 20 % večja od natezne trdnosti ustrezne verige.
14. Dovoljena je uporaba kablov namesto verig za sidra. Kabli imajo enako natezno trdnost, kot se zahteva za verige, vendar so za 20 % daljši.
Člen 10.02
Druga oprema
1. V skladu s predpisi organa za plovbo, ki veljajo v državah članicah, je na plovilu vsaj naslednja oprema:
(a) radiotelefonski sistem;
(b) naprave in pripomočki za dajanje svetlobnih in zvočnih signalov ter za dnevno in nočno označevanje plovila;
(c) samostojne rezervne luči za predpisane privezne luči;
(d) ognjevarna označena posoda s pokrovom za zbiranje mastnih čistilnih krp;
(e) ognjevarna označena posoda s pokrovom za zbiranje nevarnih trdnih odpadkov ali trdnih odpadkov, ki onesnažujejo, in ognjevarna označena posoda s pokrovom za zbiranje nevarnih tekočih odpadkov ali tekočih odpadkov, ki onesnažujejo, v skladu z ustreznimi veljavnimi predpisi organa za plovbo;
(f) ognjevarna označena posoda s pokrovom za zbiranje pomij.
2. Poleg tega mora oprema zajemati še vsaj:
(a) privezne kable:
Plovila so opremljena s tremi priveznimi kabli. Njihova minimalna dolžina je:
|
— |
prvi kabel : L + 20 m, vendar ne več kot 100 m, |
|
— |
drugi kabel : 2/3 prvega kabla, |
|
— |
tretji kabel : 1/3 prvega kabla. |
Najkrajši kabel ni potreben na plovilih, katerih L je manj kot 20 m.
Natezna trdnost Rs kablov se izračuna po naslednjih formulah:
za L · B · T do 1 000 m3:
za L · B · T več kot 1 000 m3:
Za zahtevane kable je na krovu plovila spričevalo v skladu z evropskim standardom EN 10 204:1991, pod št. 3.1.
Te kable lahko nadomesti vrv z enako dolžino in natezno trdnostjo. Najmanjša natezna trdnost teh kablov je navedena v spričevalu.
(b) vlečne kable:
Vlačilci so opremljeni z določenim številom kablov, ki so primerni za njihovo delovanje.
Glavni kabel je dolg najmanj 100 m, njegova natezna trdnost v kN pa je najmanj eno tretjino skupne moči glavnega(ih) motorja(ev) v kW.
Motorna plovila in potiskači, ki lahko opravljajo tudi vleko, so opremljeni z najmanj 100 m dolgim vlečnim kablom, katerega natezna trdnost v kN je najmanj ena četrtina skupne moči glavnega(ih) motorja(ev) v kW.
(c) metalo za vrv;
(d) mostiček za vkrcanje z najmanjšo širino 0,4 m in najmanjšo dolžino 4 m, katerega strani so označene s svetlo obarvanim trakom; ima ročno ograjo. Inšpekcijski organ lahko dovoli krajše mostičke za majhna plovila;
(e) kljuko;
(f) ustrezno opremo za prvo pomoč, katere vsebina je skladna z ustreznim standardom države članice. Oprema za prvo pomoč je shranjena v bivalnem prostoru ali prostoru za krmiljenje tako, da je lahko in varno dostopna, kadar je to potrebno. Če je oprema za prvo pomoč shranjena tako, da ni vidna, je pokrov označen s simbolom za prvo pomoč v skladu s sliko 8 iz dodatka I, katerega stranska dolžina je najmanj 10 cm;
(g) daljnogled s premerom leč 7 x 50 ali več;
(h) navodila za reševanje in oživljanje oseb na krovu;
(i) isklani žaromet, ki se lahko upravlja iz prostora za krmiljenje.
3. Plovila, katerih bočna višina je več kot 1,50 m nad prazno vodno gladino, imajo stopnice ali lestev za vkrcanje.
Člen 10.03
Prenosni gasilni aparat
1. Vsaj en prenosni gasilni aparat v skladu z evropskim standardom EN 3:1996 je nameščen na vsakem od naslednjih prostorov:
(a) v prostoru za krmiljenje;
(b) poleg vsakega vhoda z krova v bivalne prostore;
(c) poleg vsakega vhoda na službene površine, ki niso dostopne iz bivalnih prostorov in v katerih je nameščena kurilna, kuhalna ali zamrzovalna oprema na trdno ali tekoče gorivo oziroma utekočinjen plin;
(d) ob vsakem vhodu v strojnico ali kurilnico;
(e) na ustreznih točkah pod krovom v strojnicah in kurilnicah tako, da nobeno mesto v prostoru ni oddaljeno od gasilnega aparata več kot 10 metrov.
2. Za prenosne gasilne aparate, določene v oddelku 1, se lahko uporabijo le gasilni aparati na prah z vsebnostjo najmanj 6 kg ali drugi prenosni gasilni aparati z enako zmogljivostjo gašenja. Primerni so za požarne razrede A, B in C in za požare na električnih sistemih do 1 000 V.
3. Poleg gasilnih aparatov na prah se lahko uporabljajo tudi gasilni aparati na vodo ali peno, ki so primerni vsaj za požarni razred, ki je najverjetnejši v prostoru, za katerega so namenjeni.
4. Prenosni gasilni aparati s CO2 kot gasilnim sredstvom se lahko uporabijo le za gašenje požarov v kuhinjah in na električnih napeljavah. Vsebnost teh gasilnih aparatov ne presega 1 kg na 15 m3 prostora, v katerem so nameščeni za uporabo.
5. Prenosni gasilni aparati se pregledajo vsaj vsaki dve leti. Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše inšpektor in ki vsebuje datum pregleda.
6. Če so prenosni gasilni aparati nameščeni tako, da niso vidni, se plošča, ki jih pokriva, označi s simbolom za gasilne aparate, kot je prikazan na sliki 3 v Dodatku I, katerega stranica meri najmanj 10 cm.
Člen 10.03a
►M6 Stalno nameščeni protipožarni sistemi za zaščito bivalnih prostorov, prostorov za krmiljenje in potniških prostorov ◄
1. Protipožarna zaščita v bivalnih prostorih, prostorih za krmiljenje in potniških prostorih lahko zajema le primerne samodejne tlačne brizgalnike kot stalno nameščene protipožarne sisteme.
2. Namestitev ali predelavo sistemov lahko izvedejo le specializirana podjetja.
3. Sistemi so izdelani iz jekla ali drugih enakovrednih nevnetljivih materialov.
4. Sistemi vodo škropijo s hitrostjo vsaj 5 l/m2 na minuto po površini največjega prostora, ki je zaščiten.
5. Sistemi, ki škropijo manjše količine vode, morajo imeti homologacijo v skladu z Resolucijo IMO A 800(19) ali drugim priznanim standardom. Takšna priznanja, kadar so namenjena spreminjanju nebistvenih elementov te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena19(3) te direktive. Homologacijo opravi odobreni klasifikacijski zavod ali pooblaščena ustanova za preskuse. Pooblaščena ustanova za preskuse izpolnjuje usklajene evropske standarde za delovanje preskuševalnih laboratorijev (EN ISO/IEC 17025: 2000).
6. Sisteme pregleda strokovnjak:
(a) preden se dajo v obratovanje;
(b) preden se dajo nazaj v obratovanje po tem, ko so bili sproženi;
(c) po kakršni koli spremembi ali popravilu;
(d) redno vsaj vsaki dve leti.
7. Strokovnjak pri opravljanju pregleda v skladu z oddelkom 6 preveri, ali sistemi izpolnjujejo zahteve iz tega člena.
Pregled zajema vsaj:
(a) zunanji pregled celotnega sistema;
(b) preskušanje delovanja varnostnih sistemov in šob;
(c) preskušanje delovanja tlačnih posod in sistema črpanja.
8. Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše inšpektor in na katerem je naveden datum pregleda.
9. Število nameščenih sistemov se vpiše v spričevalo Skupnosti.
▼M3 —————
Člen 10.03b
►M6 Stalno nameščeni protipožarni sistemi za zaščito strojnic, kotlovnic in črpalnic ◄
1. Gasilna sredstva
Za zaščito strojnic, kotlovnic in črpalnic se lahko uporabijo naslednja gasilna sredstva v stalno nameščenih protipožarnih sistemih:
(a) CO2 (ogljikov dioksid);
(b) HFC 227ea (heptafluoropropan);
(c) IG-541 (52 % dušik, 40 % argon, 8 % ogljikov dioksid);
(d) FK-5-1-12 (dodekafluoro-2-metilpentan-3-on).
Dovoljenje za uporabo drugih gasilnih sredstev, kadar je namenjeno spreminjanju nebistvenih elementov te direktive, se dodeli v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena19(3) te direktive.
2. Prezračevanje, dotok zraka
(a) Zrak za izgorevanje za pogonske motorje se ne odvaja iz prostorov, ki so zavarovani s stalno nameščenimi protipožarnimi sistemi. To pa ne velja, kadar sta na plovilu dve med seboj neodvisni in hermetično ločeni glavni strojnici ali če je poleg glavne strojnica ločena strojnica s premičnim bočnim propelerjem, ki zagotavlja, da lahko plovilo pluje na lastni pogon, če izbruhne požar v glavni strojnici.
(b) Kakršno koli prezračevanje z umetnim dotokom zraka v prostoru se samodejno izklopi, če se sproži protipožarni sistem.
(c) Na voljo so naprave, s katerimi se lahko hitro zaprejo vse odprtine, skozi katere lahko zrak pride v prostor ali plini uidejo iz prostora in ki so zavarovane. Jasno razvidno je, ali so odprte ali zaprte.
(d) Zrak, ki uhaja iz varnostnih ventilov v rezervoarjih stisnjenega zraka, nameščenih v strojnicah, se napelje do zunanjega ozračja.
(e) Previsok ali prenizek tlak zaradi dotoka gasilnega sredstva ne uniči elementov ali sten, ki obkrožajo prostor, ki je zavarovan. Tlak je mogoče brez nevarnosti izenačiti.
(f) Zavarovane sobe imajo napravo za odvajanje gasilne snovi in plinov, ki nastanejo ob zgorevanju. Take naprave je mogoče upravljati iz položajev zunaj zavarovanih prostorov in niso nedostopne zaradi požara v takih prostorih. Če so naprave za odvajanje stalno nameščene, jih ni mogoče vklopiti med gašenjem požara.
3. Protipožarni alarmni sistem
Prostor, ki je zavarovan, se nadzoruje z ustreznim protipožarnim alarmnim sistemom. Alarm je mogoče opaziti v prostoru za krmiljenje, v bivalnih prostorih in v prostoru, ki je zavarovan.
4. Cevovodni sistem
(a) Gasilno sredstvo se napelje v prostor, ki je zavarovan, in tam razpelje prek pritrjenega cevovodnega sistema. Znotraj prostora, ki je zavarovan, so cevovodi in njihova oprema izdelani iz jekla. Ta zahteva ne velja za priključne cevi za cisterno in raztezne spoje, če imajo uporabljeni materiali enake lastnosti v primeru požara. Cevi so znotraj in zunaj zaščitene pred korozijo.
(b) Izpustne šobe so dimenzionirane in montirane tako, da je gasilno sredstvo enakomerno porazdeljeno. Gasilno sredstvo mora učinkovati tudi pod talnimi oblogami.
5. Sprožilna naprava
(a) Protipožarni sistemi s samodejnim sprožanjem niso dovoljeni.
(b) Protipožarni sistem je mogoče sprožiti iz ustreznega mesta zunaj prostora, ki je zaščiten.
(c) Sprožilne naprave so vgrajene tako, da se lahko upravljajo celo, če izbruhne požar, in da se potrebna količina gasilnega sredstva lahko dovaja tudi, če nastane škoda zaradi požara ali eksplozije v prostoru, ki je zavarovan.
Nemehanske sprožilne naprave se napajajo iz dveh različnih virov, ki med seboj nista odvisna. Ta vira energije se nahajata zunaj sobe, ki je zavarovana. Upravljalni vodi v prostoru, ki je zavarovan, so oblikovani tako, da ob izbruhu požara delujejo vsaj še 30 minut. Ta zahteva je izpolnjena pri električnih napeljavah, če so skladne s standardom IEC 60331-21:1999.
Če so sprožilne naprave nameščene tako, da niso vidne, se plošča, ki jih pokriva, označi s simbolom za „protipožarno napravo“, kot je prikazan na sliki 6 v Dodatku I, katerega stranska dolžina je najmanj 10 cm, in z naslednjim besedilom, zapisanim z rdečimi črkami na beli podlagi:
„Feuerlöscheinrichtung
Installation d'extinction
Brandblusinstallatie
Fire-fighting installation“.
(d) Če je protipožarni sistem predviden za zavarovanje več prostorov, so sprožilne naprave za vsak prostor ločene in jasno označene.
(e) Poleg vsake sprožilne naprave so vidno in neizbrisno izobešena navodila za uporabo v enem od jezikov držav članic. Vsebujejo zlasti navodila glede:
(aa) sprožanja protipožarnega sistema;
(bb) potrebe po preverjanju, ali so vse osebe zapustile prostor, ki je zavarovan;
(cc) ukrepov, ki jih mora izvesti posadka ob sprožitvi protipožarnega sistema in pri vstopu v zavarovano sobo po sprožitvi ali poplavljenju, zlasti v zvezi z morebitno prisotnostjo nevarnih snovi;
(dd) ukrepov, ki jih mora izvesti posadka ob odpovedi delovanja protipožarnega sistema;
(f) V navodilih je poudarjeno, da je treba pred sprožitvijo protipožarnega sistema izklopiti motorje z notranjim izgorevanjem, ki črpajo zrak iz prostora, ki je zaščiten.
6. Opozorilni sistem
(a) Stalno nameščeni protipožarni sistemi so opremljeni z zvočnimi in svetlobnimi opozorilnimi sistemi.
(b) Opozorilni sistem se samodejno sprožijo takoj, ko se prvič sproži protipožarni sistem. Opozorilni signal se ustrezno dolgo oglaša, preden se gasilno sredstvo sprosti, in ga ni mogoče ugasniti.
(c) Opozorilni signali so jasno vidni v prostorih, ki so zavarovani, in zunaj teh prostorov na dostopu do njih ter jasno slišni tudi ob najvišji stopnji delovnega hrupa. Jasno se ločijo od vseh drugih zvočnih in svetlobnih signalov v prostoru, ki je zavarovan.
(d) Zvočni opozorilni signali so jasno slišni v sosednjih prostorih, tudi če so povezovalna vrata zaprta in ob najvišji stopnji delovnega hrupa.
(e) Če se opozorilni sistem ne nadzoruje sam glede kratkih stikov, prekinitve žice ali padca napetosti, je mogoče preveriti, ali deluje pravilno.
(f) Ob vsakem vhodu v prostor, ki se lahko oskrbi z gasilnim sredstvom, je izobešeno jasno vidno obvestilo z naslednjim besedilom, zapisanim z rdečimi črkami na beli podlagi:
„Vorsicht, Feuerlöscheinrichtung!
Bei Ertönen des Warnsignals (Beschreibung des Signals) den Raum sofort verlassen!
Attention, installation d'extinction d'incendie!
Quitter immédiatement ce local au signal (description du signal)
Let op, brandblusinstallatie!
Bij het in werking treden van het alarmsignaal (omschrijving van het signaal) deze ruimte onmiddellijk verlaten!
Warning, fire-fighting installation!
Leave the room as soon as the warning signal sounds (description of signal)“.
7. Tlačne posode, pripadajoča oprema in tlačne cevi
(a) Tlačne posode, pripadajoča oprema in tlačne cevi izpolnjujejo določbe, ki veljajo v eni od držav članic.
(b) Tlačne posode so nameščene v skladu z navodili proizvajalca.
(c) Tlačne posode, pripadajoča oprema in tlačne cevi se ne namestijo v bivalnih prostorih.
(d) Temperatura v omarah in prostorih za namestitev, kjer se nahajajo tlačne posode, ni višja od 50 °C.
(e) Omare ali prostori za namestitev na krovu so trdno pritrjeni in imajo oddušnike, ki so razporejeni tako, da v primeru puščanja posode plin ne more uiti v notranjost plovila. Neposredne povezave z drugimi prostori niso dovoljene.
8. Količina gasilnega sredstva
Če je količina gasilnega sredstva namenjena zaščiti več kot enega prostora, ni treba, da je celotna količina razpoložljivega gasilnega sredstva večja od količine, potrebne za največji prostor, ki je zavarovan.
9. Namestitev, inšpekcijski pregled in dokumentacija
(a) Sistem lahko vgradi ali spremeni samo podjetje, specializirano za protipožarne sisteme. Izpolnjene so zahteve proizvajalca gasilnega sredstva in proizvajalca sistema (podatki o proizvodu, varnostni list).
(b) Sistem pregleda strokovnjak:
(aa) preden se da v obratovanje;
(bb) preden se da nazaj v obratovanje po tem, ko je bil sprožen;
(cc) po kakršni koli spremembi ali popravilu;
(dd) redno vsaj vsaki dve leti.
(c) Med inšpekcijskim pregledom strokovnjak preveri, ali sistem izpolnjuje zahteve tega poglavja.
(d) Inšpekcijski pregled vključuje vsaj:
(aa) zunanji pregled celotnega sistema;
(bb) pregled tesnjenja cevi;
(cc) preverjanje delovanja kontrolnih in sprožilnih sistemov;
(dd) preverjanje tlaka in vsebine posode;
(ee) preverjanje tesnjenja in naprav za zaklepanje prostora, ki je zavarovan;
(ff) preverjanje protipožarnega alarmnega sistema;
(gg) preverjanje opozorilnega sistema.
(e) Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše inšpektor in na katerem je naveden datum pregleda.
(f) V spričevalo Skupnosti se vpiše število stalno nameščenih protipožarnih sistemov.
10. Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo CO2
Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo CO2, poleg zahtev iz oddelkov 1 do 9 izpolnjujejo naslednje določbe:
(a) Posode s CO2 so nameščene zunaj prostora, ki je zaščiten, in sicer v prostoru ali omari, ki je hermetično ločena od drugih prostorov. Vrata do teh prostorov in omar se odpirajo navzven, zaklepajo in imajo na zunanji strani pritrjen simbol za „Splošno opozorilo za nevarnost“ v skladu s sliko 4 v Dodatku I, ki je vsaj 5 cm visok, ter oznako „CO2“ iste barve in višine.
(b) Prostori pod krovom, kjer so nameščene posode s CO2, so dostopni le iz zunanjega ozračja. Ti prostori imajo lasten zadosten prezračevalni sistem z umetnim dotokom zraka in odvajalnimi vodi, ki so popolnoma ločeni od drugih prezračevalnih sistemov na plovilu.
(c) Posode s CO2 se lahko napolnijo do največ 0,75 kg/l. Velja, da specifična prostornina nestisnjenega plina CO2 znaša 0,56 m3/kg.
(d) Prostornina CO2 za prostor, ki je zavarovan, je vsaj 40 % njegove bruto prostornine. To prostornino je mogoče dobaviti v 120 sekundah in preveriti, ali je dobava opravljena.
(e) Odpiranje ventilov posode in upravljanje poplavnega ventila sta ločeni nadzorni operaciji.
(f) Ustrezno dolgo oglašanje iz oddelka 6(b) traja najmanj 20 sekund. Nameščena je zanesljiva naprava, ki zagotovi odlog pred oskrbo s plinom CO2.
11. Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo HFC-227ea
Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo HFC-227ea, poleg zahtev iz oddelkov 1 do 9 izpolnjujejo naslednje določbe:
(a) Če je treba zavarovati več prostorov, ki imajo različne bruto prostornine, je v vsakem prostoru nameščen lasten protipožarni sistem.
(b) Vsaka posoda s HFC-227ea, nameščena v prostoru, ki je zavarovan, je opremljena z nadtlačnim varnostnim ventilom. Ta mora, če je posoda izpostavljena učinkom ognja in protipožarni sistem ni bil sprožen, na neškodljiv način sprostiti vsebino posode v prostor, ki je zaščiten.
(c) Vsaka posoda je opremljena z napravo za preverjanje tlaka plina.
(d) Posode se lahko napolnijo do največ 1,15 kg/l. Velja, da specifična prostornina nestisnjenega HFC-227ea znaša 0,1374 m3/kg.
(e) Prostornina HFC-227ea za prostor, ki je zavarovan, je vsaj 8 % njene bruto prostornine. Ta količina se dobavi v 10 sekundah.
(f) Posode s HFC-227ea so opremljene z napravami za merjenje tlaka, ki ob nedovoljeni izgubi potisnega plina sprožijo zvočni in svetlobni alarm v prostoru za krmiljenje. Če ni prostora za krmiljenje, je ta alarm zunaj prostora, ki je zaščiten.
(g) Po poplavljenju koncentracija v prostoru, ki je zaščiten, ne presega 10,5 %.
(h) Protipožarni sistem ne vsebuje nobenih delov iz aluminija.
12. Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo IG-541
Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo IG-541, poleg zahtev iz oddelkov 1 do 9 izpolnjujejo naslednje določbe:
(a) Če je treba zavarovati več prostorov, ki imajo različne bruto prostornine, je v vsakem prostoru nameščen lasten protipožarni sistem.
(b) Vsaka posoda z IG-541, nameščena v prostoru, ki je zaščiten, je opremljena z nadtlačnim varnostnim ventilom. Ta ventil, če je posoda izpostavljena učinkom ognja in protipožarni sistem ni bil sprožen, na neškodljiv način sprosti vsebino posode v prostor, ki je zavarovan.
(c) Vsaka posoda je opremljena z napravo za preverjanje vsebine.
(d) Polnilni tlak posode ne presega 200 barov pri +15 °C.
(e) Prostornina IG-541 za prostor, ki je zaščiten, je vsaj 44 % in ne več kot 50 % njegove bruto prostornine. Ta količina se dobavi v 120 sekundah.
13. FK-5-1-12 protipožarni sistemi
Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo FK-5, poleg zahtev iz oddelkov 1 do 9 izpolnjujejo naslednje določbe:
(a) Če je treba zavarovati več prostorov, ki imajo različne bruto prostornine, je v vsakem prostoru nameščen lasten protipožarni sistem.
(b) Vsaka posoda s FK-5-1-12, nameščena v prostoru, ki je zaščiten, je opremljena z nadtlačnim varnostnim ventilom. Nadtlačni varnostni ventil mora, če je posoda izpostavljena učinkom ognja in protipožarni sistem ni bil sprožen, na neškodljiv način sprostiti vsebino posode v prostor, ki je zaščiten.
(c) Vsaka posoda je opremljena z napravo za preverjanje tlaka plina.
(d) Posode se lahko napolnijo do največ 1,00 kg/l. Velja, da specifična prostornina nestisnjenega FK-5-1-12 znaša 0,0719 m3/kg.
(e) Prostornina FK-5-1-12 za prostor, ki je zavarovan, je vsaj 5,5 % njene bruto prostornine. Ta prostornina se dobavi v 10 sekundah.
(f) Posode s FK-5-1-12 so opremljene z napravami za merjenje tlaka, ki ob nedovoljeni izgubi potisnega plina v prostoru za krmiljenje sprožijo zvočni in svetlobni alarm. Če ni prostora za krmiljenje, se mora ta alarm sprožiti zunaj prostora, ki je zaščiten.
(g) Po poplavljenju koncentracija v prostoru, ki je zaščiten, ne presega 10,0 %.
Člen 10.03c
Stalno nameščeni protipožarni sistemi za zaščito predmetov
Stalno nameščeni protipožarni sistemi za zaščito predmetov so dovoljeni le na podlagi priporočil odbora.
Člen 10.04
Čolni
1. Naslednji plovni objekti imajo čoln v skladu z evropskim standardom EN 1914: 1997:
(a) motorna plovila in barže z nosilnostjo več kot 150 t;
(b) vlačilci in potiskači z vodnim izpodrivom več kot 150 m3;
(c) plavajoča oprema;
(d) potniška plovila.
2. Čoln lahko ena oseba varno splavi v 5 minutah od prvega potrebnega ročnega ukaza. Če se uporablja motorna naprava za splavitev, je taka, da napaka v oskrbi z električno energijo ne vpliva na varno in hitro splavitev.
3. Napihljivi čolni se pregledajo v skladu z navodili proizvajalca.
Člen 10.05
Rešilni pasovi in jopiči
1. Na plovilu so vsaj trije rešilni pasovi v skladu z evropskim standardom EN 14144: 2002. Pripravljeni so za uporabo na primernih mestih na krovu, vendar ne smejo biti pritrjeni na svojih držalih. Najmanj en rešilni pas je nameščen v neposredni bližini prostora za krmiljenje in opremljen s samodejno baterijsko osvetlitvijo, ki v vodi ne ugasne.
Prilagojen pnevmatski rešilni jopič v skladu z evropskim standardom EN 395: 1998 ali EN 396: 1998, EN ISO 12402-3: 2006, EN ISO 12402-4: 2006 je na dosegu vsake osebe, ki je redno na plovilu.
◄
Za otroke so dovoljeni tudi nenapihljivi rešilni jopiči v skladu z navedenimi standardi.
3. Pregledajo se v skladu z navodili proizvajalca.
POGLAVJE 11
VARNOST NA DELOVNIH POSTAJAH
Člen 11.01
Splošno
1. Plovila so zgrajena, urejena in opremljena tako, da lahko osebe varno delajo in se gibajo.
2. Stalno nameščene naprave, ki so potrebne za delo na plovilu, so urejene, razporejene in zavarovane tako, da omogočajo varno in enostavno upravljanje, uporabo in vzdrževanje. Po potrebi so prenosni elementi ali elementi z visoko temperaturo opremljeni z zaščitnimi napravami.
Člen 11.02
Zaščita pred padcem
1. Krovi in bočne palube so ravni in na nobenem mestu ne smejo povzročiti spotikanja; preprečiti je treba nastajanje luž.
2. Krovi, bočne palube, tla v strojnicah, podesti, stopnice in vrhovi priveznikov na bočnih palubah so zgrajeni tako, da preprečujejo zdrse.
3. Vrhovi priveznikov na bočnih palubah in ovire na prehodih, kot so robovi stopnic, so obarvani z barvo, ki se razlikuje od barve okoliškega krova.
4. Zunanji robovi krovov ter delovne postaje, kjer lahko osebe padejo več kot 1 m globoko, so opremljeni z ograjami ali okviri, visokimi vsaj 0,70 m, ali varovalnimi ograjami v skladu z evropskim standardom EN 711:1995, sestavljenimi iz ročne ograje, ograje na višini kolen in ograje na višini gležnjev. Bočne palube so opremljene z ograjo na višini gležnjev in neprekinjeno ročno ograjo, ki sta pritrjeni na okvir odprtine. Ročne ograje na okvirjih odprtin niso potrebne, kadar so bočne palube opremljene z varovalnimi bočnimi ograjami, ki se jih ne da spustiti.
5. Na delovnih postajah, kjer obstaja nevarnost padca več kot 1 m globoko, lahko inšpekcijski organ zahteva ustrezne naprave in opremo za zagotovitev varnega dela.
Člen 11.03
Velikost delovnih prostorov
Delovni prostori so dovolj veliki, da ima vsaka oseba, ki v njih dela, zadostno svobodo gibanja.
Člen 11.04
Bočne palube
1. Čista širina bočne palube je vsaj 0,60 m. Ta širina se lahko zmanjša na 0,50 m na določenih mestih, kjer je to potrebno za delovanje plovila, kot so ventili za pranje palube. Ob priveznikih in zagozdah se lahko zmanjša na 0,40 m.
2. Do višine 0,90 m nad bočno palubo se lahko čista širina bočne palube zmanjša na 0,54 m, če zgornja čista širina med zunanjim robom ladijskega trupa in notranjim robom skladišča ni manj kot 0,65 m. V tem primeru se lahko čista širina stranske palube zmanjša na 0,50 m, če je zunanji rob stranske palube opremljen z varovalno ograjo v skladu z evropskim standardom EN 711:1995, ki preprečuje padce. Varovalna ograja pa ni potrebna na plovnih objektih dolžine 55 m ali manj, ki imajo bivalne prostore le na krmi.
3. Zahteve iz oddelkov 1 in 2 veljajo za višino do 2,00 m nad bočno palubo.
Člen 11.05
Dostop do delovnih prostorov
1. Dostopi in prehodi za gibanje oseb in predmetov so dovolj veliki in urejeni tako, da:
(a) je pred odprtino za dostop dovolj prostora, da ni ovirano gibanje;
(b) je čista širina prehodov v skladu z namenom delovnega prostora in ni manjša od 0,60 m, razen pri plovnih objektih, ožjih od 8 m, pri katerih se širina prehodov lahko zmanjša na 0,50 m;
(c) čista višina prehodov vključno s pragovi ni manjša od 1,90 m.
2. Vrata so nameščena tako, da se lahko z obeh strani varno odprejo in zaprejo. Zavarovana so pred naključnim odpiranjem ali zapiranjem.
3. Na dostopih, izhodih in prehodih, kjer višinska razlika tal presega 0,50 m, so nameščene ustrezne stopnice ali lestve.
4. Delovni prostori, kjer je stalno prisotno osebje, so opremljeni s stopnicami, če višinska razlika tal presega 1,00 m. Ta zahteva ne velja za zasilne izhode.
5. Plovila s skladišči imajo vsaj en stalno nameščen način dostopa na vsakem koncu vsakega skladišča.
Z odstopanjem od prvega stavka pa stalno nameščeni načini dostopa niso potrebni, če sta zagotovljeni vsaj dve premični lestvi, ki sežeta vsaj 3 kline nad odprtino za nakladanje tovora pri nagibu pod kotom 60°.
Člen 11.06
Izhodi in zasilni izhodi
1. Število, razporeditev in velikost izhodov, vključno z zasilnimi izhodi, so skladni z namenom in velikostjo ustreznih prostorov. Kadar je eden od izhodov zasilni izhod, je kot tak jasno označen.
2. Zasilni izhodi ali okna oziroma pokrovi palubnih oken, namenjeni za uporabo kot zasilni izhodi, imajo čisto odprtino, veliko najmanj 0,36 m2, najmanjša dimenzija pa ne sme biti manj kot 0,50 m.
Člen 11.07
Lestve, stopnice in podobne naprave
1. Stopnice in lestve so varno pritrjene. Stopnice so široke najmanj 0,60 m, čista širina med ročnimi ograjami pa ne sme biti manjša od 0,60 m; globina stopnice je najmanj 0,15m; stopnice morajo imeti nedrsno površino, stopnišča z več kot tremi stopnicami pa so opremljena z ročno ograjo.
2. Lestve in ločeno pritrjeni klini imajo čisto širino najmanj 0,30 m; klini so narazen največ 0,30 m, razdalja med klini in strukturami pa ni manjša kot 0,15 m.
3. Lestve in ločeno pritrjeni klini so jasno vidni od zgoraj in opremljeni z varnostnimi ročaji nad izhodnimi odprtinami.
4. Premične lestve so široke najmanj 0,40 m, ob vznožju pa najmanj 0,50 m; mogoče je zagotoviti, da se ne prevrnejo ali zdrsnejo; klini so varno pokončno pritrjeni.
Člen 11.08
Notranji prostori
1. Velikost, razporeditev in ureditev notranjih delovnih prostorov so skladne z delom, ki se tam opravlja, in izpolnjujejo zahteve po zdravju in varnosti. Opremljeni so z zadostno svetlobo, ki ne slepi, in z ustreznimi prezračevalnimi sistemi. Če je to potrebno, so opremljeni z grelnimi napravami, ki lahko vzdržujejo primerno temperaturo.
2. Tla v notranjih delovnih prostorih so trdna in trajna ter oblikovana tako, da ne povzročijo padca ali zdrsa. Odprtine v palubah in tleh so v odprtem stanju zavarovane pred nevarnostjo padca, okna in palubna okna pa razporejena in nameščena tako, da se lahko varno upravljajo in čistijo.
Člen 11.09
Zaščita pred hrupom in vibracijami
1. Delovni prostori so locirani, opremljeni in oblikovani tako, da člani posadke niso izpostavljeni škodljivim vibracijam.
2. Stalno zasedeni delovni prostori so oblikovani in zaščiteni pred zvokom tako, da hrup ne ogroža varnosti in zdravja članov posadke.
3. Za člane posadke, ki so lahko vsak dan izpostavljeni stopnji hrupa, ki presega 85 dB(A), so na voljo osebne naprave za zaščito pred hrupom. V delovnih prostorih, kjer stopnja hrupa presega 90 dB(A), se označi, da je obvezno nošenje naprav za zaščito pred hrupom, s simbolom „Obvezna zaščita pred hrupom“ v skladu s sliko 7 iz Dodatka I, katere premer je najmanj 10 cm.
Člen 11.10
Pokrovi žrel
1. Pokrovi žrel so enostavno dostopni in varni za uporabo. Elementi pokrovov odprtin, ki so težji od 40 kg, so oblikovani tako, da so drsni ali na tečajih ali pa so opremljeni z mehanskimi napravami za odpiranje. Pokrovi žrel, ki se odpirajo in zapirajo z opremo za dvigovanje, so opremljeni z ustreznimi in lahko dostopnimi pritrdilnimi napravami. Pokrovi žrel in zgornje police, ki med seboj niso zamenljivi, so jasno označeni, h katerim odprtinam pripadajo in kakšen je njihov pravilen položaj na teh odprtinah.
2. Pokrovi žrel so zavarovani tako, da jih veter ali nakladalne naprave ne morejo prevrniti. Drsni pokrovi so opremljeni z zavorami, ki preprečujejo naključno horizontalno gibanje v razponu več kot 0,40 m; mogoče jih je zakleniti v končnem položaju. Za pritrjevanje pokrovov žrel, ki so naloženi drug na drugega, so na voljo ustrezne naprave.
3. Napajanje za mehansko delovanje pokrovov žrel se samodejno izklopi, kadar se sprosti nadzorno stikalo.
4. Pokrovi žrel lahko vzdržijo obremenitev, ki so ji lahko izpostavljeni pokrovi žrel, po katerih je predvidena hoja, lahko vzdržijo koncentrirano obremenitev najmanj 75 kg. Pokrovi žrel, po katerih ni predvidena hoja, so kot taki označeni. Na pokrovih žrel, ki lahko sprejmejo tovor na krovu, je označena dopustna obremenitev v t/m2. Kadar je potrebna podpora, da se doseže največja dovoljena obremenitev, se to označi na ustreznem mestu; v tem primeru se na plovilu hranijo ustrezne skice.
Člen 11.11
Vitli
1. Vitli so oblikovani tako, da omogočajo varno opravljanje dela. Opremljeni so z napravami, ki preprečujejo nenamerno izpustitev bremena. Vitli, ki se ne zaklepajo samodejno, so opremljeni z zavoro, ki ustreza njihovi vlečni sili.
2. Vitli, ki se upravljajo ročno, so opremljeni z napravami, ki preprečujejo odskok ročice. Vitli na motorni in ročni pogon so oblikovani tako, da ročka za pogonsko upravljanje ne more aktivirati ročnega upravljanja.
Člen 11.12
Žerjavi
1. Žerjavi so zgrajeni v skladu z najboljšo prakso. Sile, ki nastanejo med njihovim delovanjem, se varno prenašajo v strukturo plovila; ne smejo oslabiti njegove stabilnosti.
2. Na žerjav je pritrjena tablica proizvajalca z naslednjimi podatki:
(a) ime in naslov proizvajalca;
(b) oznaka CE skupaj z letom izdelave;
(c) serija ali tip;
(d) serijska številka, kadar je to primerno.
3. Največja dovoljena obremenitev je na žerjavu trajno in čitljivo označena.
Kadar varna delovna obremenitev žerjava ne presega 2 000 kg, je dovolj, če je na žerjavu trajno in čitljivo označena varna delovna obremenitev na največjem dosegu.
4. Na plovilu so naprave, ki ščitijo pred nesrečami zaradi zmečkanja ali urezov. Zunanji deli žerjava so od predmetov, ki jih obkrožajo, navzgor, navzdol in ob straneh oddaljeni na varnostni razdalji 0,5 m. Varnostna razdalja ob straneh ni potrebna zunaj delovnih postaj in prehodov.
5. Žerjave na motorni pogon je mogoče zaščititi pred nepooblaščeno uporabo. Aktivirati jih je mogoče le iz vozniškega prostora v žerjavu. Kontrolne naprave se samodejno vrnejo v položaj (gumbi brez zapor); smer delovanja je popolnoma jasna.
V primeru odpovedi pogonske sile breme ne sme nenadzorovano pasti. Preprečeni so nenamerni premiki žerjava.
Kakršen koli premik dvigovalne naprave navzgor in kakršna koli prekoračitev varne delovne obremenitve sta omejena z ustrezno napravo. Kakršen koli premik dvigovalne naprave navzdol je omejen, če sta pod katerimi koli predvidenimi delovnimi pogoji v trenutku pritrditve kljuke lahko na bobnu manj kot dve napenjalni napravi. Ustrezen nasproten premik je še vedno mogoč, potem ko so aktivirane samodejne naprave za omejitev.
Natezna trdnost kablov za vodenje vrvja je enaka petkratni dovoljeni obremenitvi kabla. Kabel je brezhibne sestave, njegova oblika pa je primerna za uporabo na žerjavih.
6. Preden se žerjav da prvič v obratovanje ali preden se da nazaj v obratovanje po večji spremembi, se z izračuni in preskusi obremenitve dokaže ustrezno moč in stabilnost.
Kadar varna delovna obremenitev žerjava ne presega 2 000 kg, lahko strokovnjak odloči, da se lahko dokaz z izračunom v celoti ali delno nadomesti s preskusom z obremenitvijo, ki je 1,25-krat večja od varne delovne obremenitve, ki se izvede v celotnem delovnem območju.
Potrditveni preskus v skladu s prvim in drugim odstavkom opravi strokovnjak, ki ga prizna inšpekcijski organ.
7. Pristojna oseba žerjave redno pregleduje, vsekakor pa vsaj vsakih 12 mesecev. Med tem pregledom se ugotovijo varni delovni pogoji žerjava z vizualnim pregledom in pregledom delovanja.
8. Najpozneje vsakih deset let po potrditvenem preskusu žerjav zopet pregleda strokovnjak, ki ga prizna inšpekcijski organ.
9. Žerjavi, katerih varna delovna obremenitev presega 2 000 kg ali ki se uporabljajo za pretovarjanje tovora ali ki so nameščeni na dvigalih, pontonih ali drugi plavajoči opremi ali plovilu na delovni lokaciji, poleg tega izpolnjujejo zahteve ene od držav članic.
10. Za vse žerjave je na plovilu shranjena vsaj naslednja dokumentacija:
(a) navodila proizvajalca za uporabo žerjava, ki zajemajo vsaj naslednje podatke:
delovno območje in funkcija komand;
največja dovoljena varna delovna obremenitev kot funkcija dosega;
največji dopusten nagib žerjava;
navodila za montažo in vzdrževanje;
navodila glede rednih pregledov;
splošni tehnični podatki;
(b) spričevala o pregledih, opravljenih v skladu z oddelki 6 do 8 ali 9.
Člen 11.13
Hranjenje vnetljivih tekočin
Vnetljive tekočine, katerih plamenišče je manj kot 55 °C, se na plovilu hranijo v zračni omari, izdelani iz nevnetljivega materiala. Na zunanji strani omare je simbol „Prepovedano kurjenje, dostop z odprtim plamenom in kajenje“ v skladu s sliko 2 iz Dodatka I, katerega premer je najmanj 10 cm.
POGLAVJE 12
BIVALNI PROSTORI
Člen 12.01
Splošno
1. Plovila imajo bivalne prostore za osebe, ki stalno bivajo na plovilu, in vsaj za minimalno število posadke.
2. Bivalni prostori so oblikovani, urejeni in opremljeni tako, da izpolnjujejo zahteve po zdravju, varnosti in udobju oseb na plovilu. Dostop do njih je varen in enostaven in izolirani so pred toploto in mrazom.
3. Inšpekcijski oran lahko dovoli odstopanja od določb iz tega poglavja, če sta zdravje in varnost oseb na plovilu zagotovljena na drug način.
4. Inšpekcijski organ v spričevalo Skupnosti zapiše kakršne koli omejitve glede dnevnega delovnega časa in načina delovanja, ki izhajajo iz odstopanj, navedenih v oddelku 3.
Člen 12.02
Posebni oblikovni pogoji
1. Bivalne prostore je mogoče ustrezno prezračevati tudi, ko so vrata zaprta; poleg tega imajo skupni dnevni prostori dovolj dnevne svetlobe in omogočajo čim več pogleda navzven.
2. Kadar dostop do bivalnih prostorov ni na ravni palube in je višinska razlika tal 0,30 m ali več, so za dostop do bivalnih prostorov nameščene stopnice.
3. V sprednjem delu plovila niso nobena tla več kot 1,20 m pod ploskvijo največjega dovoljenega ugreza.
4. Dnevni in spalni prostori imajo vsaj dva izhoda, ki sta čim bolj narazen in ki sta tudi evakuacijski poti. En izhod je lahko predviden kot zasilni izhod. To ne velja za prostore, katerih izhod vodi neposredno na krov ali v hodnik, ki služi kot evakuacijska pot, če ima hodnik dva izhoda, ki sta narazen in vodita v levi in desni bok plovila. Zasilni izhodi, ki lahko zajemajo palubna in druga okna, imajo najmanj 0,36 m2 čiste odprtine in najmanj 0,50 m dolžine najkrajše strani ter omogočajo hitro evakuacijo v nevarnosti. Evakuacijske poti so izolirane in obložene z negorljivimi materiali, njihova uporabnost pa je ves čas zagotovljena z ustreznimi sredstvi, kot so lestve ali ločeno pritrjeni klini.
5. Bivalni prostori so zaščiteni pred nedovoljenim hrupom in vibracijami. Stopnje zvočnega pritiska ne smejo preseči:
(a) 70 dB(A) v skupnih dnevnih prostorih;
(b) 60 dB(A) v spalnih prostorih. Ta določba ne velja za plovila, ki obratujejo izključno zunaj časa počitka za posadko v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic. Omejitev dnevnega delovnega časa se vpiše v spričevalo Skupnosti.
6. Višina bivalnih prostorov je najmanj 2,00 m.
7. Splošno pravilo je, da imajo plovila vsaj en skupni dnevni prostor, ločen od spalnih prostorov.
8. Prosta talna površina skupnih dnevnih prostorov ni manjša od 2 m2 na osebo, v vsakem primeru pa skupaj ni manjša od 8 m2 (pri čemer se ne upošteva pohištvo razen miz in stolov).
9. Prostornina vsakega zasebnega dnevnega in spalnega prostora ni manjša od 7 m3.
10. Prostornina zraka na osebo v zasebnih dnevnih prostorih ni manjša od 3,5 m3. V spalnih območjih ni manjša od 5 m3 na prvega stanovalca in 3 m3 na vsakega drugega stanovalca (pri čemer se ne upošteva prostornina pohištva). Spalne kabine so, če je le mogoče, načrtovane za največ dve osebi. Ležišča so najmanj 0,30 m nad tlemi. Če je eno ležišče postavljeno nad drugim, je višina nad vsakim ležiščem najmanj od 0,60 m.
11. Vrata imajo odprtino, katere zgornji rob je najmanj 1,90 m nad krovom ali tlemi in s čisto širino najmanj 0,60 m. Predpisana višina se lahko doseže z drsnimi pokrovi ali pokrovi na tečajih oziroma loputami. Vrata se odpirajo navzven, mogoče pa jih je odpreti z obeh strani. Pragovi niso višji od 0,40 m, vendar izpolnjujejo določbe drugih varnostnih predpisov.
12. Stopnišča so trajno pritrjena in varna za uporabo. Za take veljajo, če:
(a) so široka najmanj 0,60 m;
(b) globina stopnice ni manjša od 0,15 m;
(c) stopnice preprečujejo zdrse;
(d) so stopnišča z več kakor tremi stopnicami opremljena vsaj z ročno ograjo ali oporo.
13. Cevi za dovajanje nevarnih plinov ali tekočin, zlasti cevi s tako visokim tlakom, katerega izpust lahko ogrozi osebe, niso nameščene v bivalnih prostorih in hodnikih, ki vodijo do bivalnih prostorov. Ta zahteva ne velja za cevi, ki prenašajo paro, in cevovode hidravličnih sistemov, če so prevlečene z zaščitno kovinsko prevleko, ter za cevi naprav, ki delujejo na utekočinjeni plin, namenjenih za gospodinjsko rabo.
Člen 12.03
Sanitarna oprema
1. Na plovilih z bivalnimi prostori je na voljo najmanj naslednja sanitarna oprema:
(a) eno stranišče na eno bivalno enoto ali na šest članov posadke; mogoče ga je prezračevati s svežim zrakom;
(b) en umivalnik s cevjo za odpadno vodo in s priključki za vročo in hladno pitno vodo na eno bivalno enoto ali na štiri člane posadke;
(c) ena prha ali kad s priključkom za vročo in hladno pitno vodo na eno bivalno enoto ali na šest članov posadke.
2. Sanitarna oprema je v bližini bivalnih prostorov. Stranišča nimajo neposrednega dostopa do kuhinj, jedilnic ali kombiniranih dnevnih prostorov in kuhinj.
3. Talna površina v straniščih ni manjša od 1 m2, široka ne manj kot 0,75 m in dolga ne manj kot 1,10 m. Stranišča v kabinah za največ dve osebi so lahko manjša. Kadar se v stranišču nahaja tudi umivalnik in/ali tuš, se talna površina poveča vsaj za talno površino, ki jo zaseda umivalnik in/ali tuš (ali kad).
Člen 12.04
Kuhinje
1. Kuhinje so lahko kombinirani dnevni prostori.
2. Kuhinje so opremljene s:
(a) štedilnikom;
(b) lijakom z odtokom;
(c) napeljavo za dovod pitne vode;
(d) hladilnikom;
(e) ustreznim hrambenim in delovnim prostorom.
3. Jedilni prostor v kombiniranih kuhinjah in skupnih dnevnih prostorih je dovolj velik za število članov posadke, ki običajno uporabljajo te prostore hkrati. Sedeži so široki najmanj 0,60 m.
Člen 12.05
Pitna voda
1. Plovila z bivalnimi prostori so opremljena z napravo za pitno vodo. Odprtine za polnjenje rezervoarja s pitno vodo in cevi za pitno vodo so označene, da so namenjene izključno za pitno vodo. Polnilni vratovi za pitno vodo so nameščeni nad krovom.
2. Naprave za pitno vodo so:
(a) na notranji površini izdelane iz materiala, ki je odporen proti koroziji in ne predstavlja fiziološke nevarnosti;
(b) brez delov cevi, kadar ni zagotovljen reden pretok vode; in
(c) zaščitene pred prevelikim segrevanjem.
3. Poleg oddelka 2 imajo rezervoarji za pitno vodo:
(a) prostornino najmanj 150 l na osebo, ki običajno biva na plovilu, in najmanj na člana minimalnega števila posadke;
(b) ustrezno odprtino, ki se lahko zaklene in ki omogoča čiščenje njihove notranjosti;
(c) kazalec ravni vode;
(d) prezračevalne cevi, ki so napeljane do zunanjega ozračja ali opremljene z ustreznimi filtri.
4. Rezervoarji za pitno vodo nimajo skupnih sten z drugimi rezervoarji. Cevi za pitno vodo ne potekajo skozi rezervoarje, ki vsebujejo druge tekočine. Priključki med sistemom za dovod pitne vode in drugimi cevovodnimi sistemi so prepovedani. Cevi, ki prenašajo druge pline ali tekočine, ne potekajo skozi rezervoarje za pitno vodo.
5. Tlačne posode za pitno vodo lahko delujejo izključno na nekontaminirani stisnjeni zrak. Če je zrak stisnjen s kompresorji, je ustrezni zračni filter ali ločevalnik olja nameščen neposredno pred tlačno posodo, razen če je voda ločena od zraka z opno.
Člen 12.06
Gretje in prezračevanje
1. Bivalne prostore je mogoče ogrevati v skladu z njihovim namenom uporabe. Grelne naprave ustrezajo vremenskim pogojem ki lahko nastopijo.
2. Dnevne in spalne prostore je mogoče ustrezno prezračevati, tudi če so vrata zaprta. Prezračevanje zagotovi zadostno kroženje zraka v vseh klimatskih pogojih.
3. Bivalni prostori so načrtovani in urejeni tako, da se čim bolj prepreči dotok slabega zraka iz drugih prostorov na plovilu, kot so strojnica ali skladišča; pri uporabi prezračevanja z umetnim dotokom zraka so vstopne cevi postavljene tako, da izpolnjujejo zgornje zahteve.
Člen 12.07
Druge naprave v bivalnih prostorih
1. Vsak član posadke, ki živi na plovilu, ima svoje ležišče in omarico za obleko, ki je opremljena s ključavnico. Notranje mere ležišč so najmanj 2.00 x 0,90 m.
2. Na voljo so ustrezni prostori za shranjevanje in sušenje delovnih oblek, vendar ne v spalnih prostorih.
3. Vsi bivalni prostori so opremljeni z električno razsvetljavo. Dodatne luči, ki uporabljajo plin ali tekoče gorivo, se lahko uporabljajo le v dnevnih prostorih. Naprave za razsvetljavo, ki uporabljajo tekoče gorivo, so narejene iz kovin in uporabljajo izključno goriva s plameniščem nad 55 °C ali komercialni parafin. Nameščene ali pritrjene so tako, da ne predstavljajo nevarnosti požara.
POGLAVJE 13
KURILNA, KUHALNA IN HLADILNA OPREMA NA GORIVO
Člen 13.01
Splošno
1. Kurilna, kuhalna in hladilna oprema, ki deluje na tekoče gorivo, izpolnjuje zahteve iz poglavja 14 te priloge.
2. Kurilna, kuhalna in hladilna oprema ter njene pomožne naprave so narejene in nameščene tako, da ne predstavljajo nevarnosti niti ob pregretju. Nameščene so tako, da jih ni mogoče prevrniti ali po naključju premakniti.
3. Oprema iz oddelka 2 ni nameščena v prostorih, kjer se uporabljajo snovi s plameniščem pod 55 °C. Skozi navedene prostore ali strojnice niso napeljane nobene odvodne cevi iz teh naprav.
4. Zagotovljen je dotok zraka, potrebnega za izgorevanje
5. Kurilne naprave so varno priključene na dimne cevi, ki so opremljene z ustreznimi pokrovi ali napravami, ki zagotavljajo zaščito pred vetrom. Nameščene so tako, da je omogočeno njihovo čiščenje.
Člen 13.02
Uporaba tekočih goriv, oprema na nafto
1. Kurilna, kuhalna in hladilna oprema, ki uporablja tekoče gorivo, lahko deluje samo na goriva s plameniščem nad 55 °C.
2. Z odstopanjem od oddelka 1 so lahko kuhalne, kurilne in hladilne naprave, ki so opremljene s stenjem in ki za gorivo uporabljajo komercialni parafin, dopustne v bivalnih prostorih in prostoru za krmiljenje, če zmogljivost rezervoarja za gorivo ne presega 12 litrov.
3. Naprave, opremljene s stenjem, so:
(a) opremljene s kovinskim rezervoarjem za gorivo z odprtino za polnjenje, ki se lahko zaklene, in brez spojev iz mehke spajke pod največjo ravnjo polnjenja, ter narejene in nameščene tako, da rezervoarja za gorivo ni mogoče odpreti ali po naključju izprazniti;
(b) take, da jih je mogoče prižgati brez pomoči drugega tekočega goriva;
(c) nameščene tako, da je zagotovljeno varno odvajanje plinov, ki nastanejo ob zgorevanju.
Člen 13.03
Peči z uparjalnimi oljnimi gorilniki in kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje
1. Peči z uparjalnimi oljnimi gorilniki in kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje so zgrajene v skladu z najboljšo prakso.
2. Kadar je peč z uparjalnim oljnim gorilnikom in kurilna naprava z oljnim gorilnikom na brizganje nameščena v strojnici, je dovod zraka do kurilne naprave in motorjev načrtovana tako, da lahko grelna naprava in motorji pravilno in varno delujejo ločeno drug od drugega. Kadar je to potrebno, je zagotovljen ločen dovod zraka. Oprema je nameščena tako, da noben plamen iz gorilnika ne more doseči drugih delov naprav v strojnici.
Člen 13.04
Peči z uparjalnim oljnim gorilnikom
1. Peči z uparjalnim oljnim gorilnikom je mogoče prižgati brez pomoči drugega tekočega goriva. Pritrjene so nad kovinsko ponvijo, ki vsebuje vse dele za prenos goriva in ki ima vsaj 20 mm visoke strani ter prostornino najmanj 2 litra.
2. Za peči z uparjalnim oljnim gorilnikom, nameščene v strojnici, so strani kovinske ponve, predpisane v oddelku 1, visoke najmanj 200 mm. Spodnji rob uparjalnega gorilnika se nahaja nad robom ponve. Poleg tega zgornji rob ponve sega najmanj 100 mm nad tlemi.
3. Peči z uparjalnim oljnim gorilnikom so opremljene z ustreznim regulatorjem, ki na vseh nastavitvah zagotavlja dejansko stalen pretok goriva v gorilnik in ki preprečuje puščanje goriva, če se ugasne plamen. Regulatorji so ustrezni, če delujejo pravilno tudi, ko so izpostavljeni vibracijam in nagnjeni do 12°, in če imajo poleg plovca za regulacijo gladine tudi:
(a) drug plovec, ki varno in zanesljivo zapira dovod goriva, ko je dovoljena raven prekoračena; ali
(b) prelivno cev, vendar le, če ima ponev zadostno prostornino, da sprejme vsaj vsebino rezervoarja za gorivo.
4. Kadar je rezervoar za gorivo peči z uparjalnim oljnim gorilnikom nameščen ločeno:
(a) padec med rezervoarjem in gorilnikom ni večji od padca, določenega v proizvajalčevih navodilih za uporabo;
(b) je nameščen tako, da je zaščiten pred nedopustnim ogrevanjem;
(c) je mogoče prekiniti dotok goriva iz krova.
5. Dimne cevi peči z uparjalnim oljnim gorilnikom so opremljene z napravo, ki preprečuje mešanje zraka.
Člen 13.05
Kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje
Kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje izpolnjujejo zlasti naslednje zahteve:
(a) zagotovljeno je ustrezno prezračevanje gorilnika pred dotokom goriva;
(b) dotok goriva se regulira s termostatom;
(c) gorivo se vžge z električno napravo ali vžigalnim plamenom;
(d) naprava za spremljanje plamena prekine dotok goriva, kadar se plamen ugasne;
(e) glavno stikalo je nameščeno na lahko dostopnem mestu zunaj prostora z napravo.
Člen 13.06
Kurilne naprave z umetnim dotokom zraka
Kurilne naprave z umetnim dotokom zraka, ki vključujejo zgorevalno komoro, okoli katere je zrak za ogrevanje pod pritiskom speljan v razdelilni sistem ali v prostor, izpolnjujejo naslednje zahteve:
(a) Če se gorivo brizga pod tlakom, se zrak za izgorevanje dovaja s puhalom.
(b) Zgorevalna komora se dobro prezrači, preden se lahko prižge gorilnik. Prezračevanje je končano, ko puhalo zraka za izgorevanje še naprej deluje, ko plamen ugasne.
(c) Dotok goriva se samodejno prekine, če:
ogenj ugasne;
dovod zraka za izgorevanje ni zadosten;
ogrevan zrak preseže predhodno nastavljeno temperaturo; ali
se prekine napajanje varnostnih naprav z električno energijo.
V naštetih primerih se dovod goriva po prekinitvi ne obnovi samodejno.
(d) Puhalo zraka za izgorevanje in zraka za ogrevanje je mogoče ugasniti zunaj prostora, kjer je nameščena kurilna naprava.
(e) Kadar se zrak za ogrevanje dovaja od zunaj, so vstopne cevi nameščene čim bolj nad krovom. Nameščene so tako, da vanje ne more priti deževnica ali voda, ki nastane z brizganjem.
(f) Cevi za zrak za ogrevanje so iz kovine.
(g) Odprtin za odvod zraka za gretje ni mogoče popolnoma zapreti.
(h) Nobeno uhajajoče gorivo ne sme priti do cevi za zrak za ogrevanje.
(i) Kurilne naprave z umetnim dotokom zraka ne smejo dovajati zraka za ogrevanje iz strojnice.
Člen 13.07
Ogrevanje s trdnimi gorivi
1. Kurilne naprave na trdna goriva so postavljene na kovinsko ploščo z dvignjenimi robovi, da se prepreči uhajanje gorečega goriva ali vroče žerjavice zunaj te plošče.
Ta zahteva ne velja za naprave, nameščene v predelku, zgrajenem iz nevnetljivih materialov in namenjenem posebej za namestitev kotlov.
2. Kurilni kotli na trdna goriva so opremljeni s termostatičnimi regulatorji za regulacijo pretoka zraka za izgorevanje.
3. V bližini vsake kurilne naprave je nameščeno sredstvo za hitro ugašanje žerjavice.
POGLAVJE 14
NAPRAVE, KI DELUJEJO NA UTEKOČINJENI PLIN, NAMENJENE ZA GOSPODINJSKO RABO
Člen 14.01
Splošno
1. Naprave, ki delujejo na utekočinjeni plin, so v glavnem sestavljene iz napajalne enote, ki vsebuje eno posodo za plin ali več, enega regulatorja pritiska ali več, razdelilnega sistema in številnih naprav, ki delujejo na plin.
Rezervne ali prazne posode, ki niso v napajalni enoti, niso del naprave. Zanje se smiselno uporablja člen 14.05.
2. Naprave lahko delujejo izključno na komercialni propan.
Člen 14.02
Naprave
1. Naprave, ki delujejo na utekočinjeni plin, so v celoti ustrezne za uporabo s propanom ter so izdelane in nameščene v skladu z najboljšo prakso.
2. Naprave, ki delujejo na utekočinjeni plin, se lahko uporabljajo izključno v gospodinjske namene v bivalnih prostorih in prostoru za krmiljenje ter za ustrezne namene na potniških plovilih.
3. Na plovilu je lahko več ločenih naprav. V bivalnih prostorih, ločenih s skladiščem ali pritrjeno cisterno, se ne uporablja izključno ena napeljava.
4. V strojnici ni nameščen noben del naprave, ki deluje na utekočinjeni plin.
Člen 14.03
Posode
1. Dovoljene so samo posode z odobreno zmogljivostjo med 5 in 35 kg. Pri potniških plovilih lahko inšpekcijski organ odobri uporabo posod z večjo zmogljivostjo.
2. Na posodah je uradni žig, ki potrjuje, da so posode opravile predpisane preskuse.
Člen 14.04
Namestitev in postavitev napajalnih enot
1. Napajalne enote so nameščene na plovilu v samostojni ali stenski omari, ki je zunaj bivalnih prostorov, nameščena na mestu, ki ne ovira gibanja na plovilu. Vendar ne smejo biti nameščene ob sprednji ali zadnji ladijski ograji. Omara je lahko stenska omara, vgrajena v nadgradnjo ladje, če je neprepustna za plin in se lahko odpira samo z zunanje strani nadgradnje. Postavljena je tako, da so cevi, ki vodijo do točk porabe plina, čim krajše.
Hkrati ne sme delovati več posod, kot je to potrebno za delovanje naprave. Več posod je lahko povezanih le, če je uporabljen preklopni ventil. Na eno napajalno enoto so lahko priključene do štiri posode. Število posod na plovilu, vključno z rezervnimi posodami, ne presega šest posod na napravo.
Do šest posod je lahko priključenih na potniških plovilih s kuhinjami ali menzami za potnike. Število posod na plovilu, vključno z rezervnimi posodami, ne presega devet posod na napravo.
Regulatorji pritiska, ali pri dvostopenjski regulaciji prvi regulator pritiska, so pritrjeni na steno v isti omari kakor posode.
2. Napajalne enote so nameščene tako, da ob izpustu plina ta lahko uide iz omare v zunanje ozračje brez kakršne koli nevarnosti, da bi plin prodrl v plovilo ali prišel v stik z virom vžiga.
3. Omare so izdelane iz negorljivih materialov ter ustrezno prezračevane prek odprtin na vrhu in na dnu. Posode so v omari postavljene pokonci, in sicer tako, da jih ni mogoče prevrniti.
4. Omare so oblikovane in postavljene tako, da temperatura v posodah ne more preseči 50 °C.
5. Napis „naprava, ki deluje na utekočinjeni plin“, in oznaka „prepovedano kurjenje, dostop z odprtim plamenom in kajenje“ premera najmanj 10 cm sta pritrjena na zunanji steni omare v skladu s sliko 2 iz Dodatka I.
Člen 14.05
Rezervne in prazne posode
Rezervne in prazne posode, ki niso v napajalni enoti, so shranjene zunaj bivalnih prostorov in prostora za krmiljenje v omari, izdelani v skladu z zahtevami iz člena 14.04.
Člen 14.06
Regulatorji tlaka
1. Naprave, ki delujejo na plin, so lahko priključene na posode samo prek razdelilnega sistema, opremljenega z enim regulatorjem tlaka ali več, ki spravijo tlak plina na delovni tlak. Tlak se lahko zniža v eni fazi ali dveh. Vsi regulatorji tlaka so vedno nastavljeni na tlak, določen v skladu s členom 14.07.
2. Končni regulatorji tlaka so ali opremljeni z napravo, ki pri okvari regulatorja pritiska samodejno zaščiti cev pred previsokim pritiskom, ali pa je ta naprava neposredno za njimi. Plin, ki uide iz te zaščitne naprave, je odveden v zunanje ozračje brez kakršne koli nevarnosti, da bi lahko prodrl v plovilo ali prišel v stik z virom vžiga; po potrebi se v ta namen namesti posebna cev.
3. Zaščitne naprave in oddušniki so zaščiteni pred vdorom vode.
Člen 14.07
Tlak
1. Pri uporabi dvostopenjskega regulacijskega sistema srednji tlak ne znaša več kakor 2,5 bara nad atmosferskim tlakom.
2. Tlak na izhodu iz zadnjega regulatorja tlaka ne znaša več kakor 0,05 bara nad atmosferskim tlakom, z dovoljenim odstopanjem 10 %.
Člen 14.08
Cevovodi in prožne cevi
1. Cevi so narejene iz trajno vgrajenega jekla ali bakrenega cevnega materiala.
Vendar pa so cevi, priključene na posode, visokotlačna prožna vodila ali spiralna vodila, primerna za propan. Naprave, ki delujejo na plin in niso fiksno nameščene, so lahko priključene z ustreznimi prilagodljivimi vodili, katerih dolžina ne sme presegati 1 m.
2. Cevi lahko vzdržijo kakršne koli obremenitve, zlasti kar zadeva korozijo in trdnost, ki lahko nastanejo na plovilu v normalnih delovnih pogojih, njihove značilnosti in ureditev pa so take, da ob ustreznem tlaku zagotavljajo zadovoljiv dotok plina v naprave, ki delujejo na plin.
3. Cevi imajo čim manj spojev. Cevi in spoji so neprepustni za pline in taki ostanejo tudi ob kakršnih koli tresljajih ali raztezanju, ki so jim lahko izpostavljeni.
4. Cevi so zlahka dostopne, ustrezno pritrjene in zavarovane na vsaki točki, na kateri so lahko izpostavljene udarcem ali trenju, zlasti če prehajajo skozi jeklene pregrade ali kovinske stene. Celotna površina jeklenih cevi ima antikorozijsko zaščito.
5. Prožne cevi in njihovi spoji lahko vzdržijo kakršne koli obremenitve, ki lahko nastanejo na plovilu v normalnih delovnih pogojih. Nameščeni so tako, da niso obremenjeni, da se ne morejo prekomerno segreti in da se lahko pregledajo po celi dolžini.
Člen 14.09
Razdelilni sistem
1. Nameščen je hitro in zlahka dostopen glavni ventil, s katerim je mogoče izklopiti celotni razdelilni sistem.
2. Vsaka naprava, ki deluje na plin, ima ločen dovod plina iz razdelilnega sistema, vsak posamezni dovod pa je pod nadzorom ločene zapiralne naprave.
3. Ventili so nameščeni na točkah, kjer so zavarovani pred vremenskimi vplivi in udarci.
4. Za vsakim regulatorjem tlaka je nameščen kontrolni priključek. Z zapiralno napravo se zagotovi, da med preverjanjem tlaka regulator pritiska ni izpostavljen preskusnemu tlaku.
Člen 14.10
Naprave, ki delujejo na plin, in njihova namestitev
1. Namestiti se smejo samo naprave, ki delujejo na propan, homologirane v eni izmed držav članic in opremljene z napravami, ki ob ugasnitvi ognja ali signalne luči učinkovito preprečujejo izpust plina.
2. Naprave so nameščene in priključene tako, da jih ni mogoče prevrniti ali po naključju premakniti in da ni nobene nevarnosti naključnega pretrganja priključnih cevi.
3. Kurilne naprave in naprave za gretje vode ter hladilniki so priključeni na vode za odvajanje plinov, ki nastanejo ob zgorevanju, v zunanje ozračje.
4. Namestitev naprav, ki delujejo na plin, v prostoru za krmiljenje je dovoljena samo, če je prostor za krmiljenje narejen tako, da uhajajoči plin ne more prodreti v spodnje dele plovila, zlasti skozi predrtine za upravljalne vode, ki vodijo do strojnice.
5. Naprave, ki delujejo na plin, so lahko v spalnih prostorih nameščene samo, če izgorevanje poteka neodvisno od zraka v teh prostorih.
6. Naprave, ki delujejo na plin, pri katerih je izgorevanje odvisno od zraka v prostorih, v katerih so, so nameščene v dovolj velikih prostorih.
Člen 14.11
Prezračevanje in odvajanje odpadnih plinov
1. V prostorih, v katerih so naprave, ki delujejo na plin in pri katerih je izgorevanje odvisno od sobnega zraka, je zagotovljen dotok svežega zraka, plini, ki nastanejo ob zgorevanju, pa se odvajajo skozi prezračevalne odprtine ustreznih dimenzij s čistim prerezom najmanj 150 cm2 na odprtino.
2. Prezračevalne odprtine nimajo nobene zapiralne naprave ali ne vodijo v spalne prostore.
3. Naprave za odvajanje so oblikovane tako, da zagotavljajo varno odvajanje plinov, ki nastanejo ob zgorevanju. Delujejo zanesljivo in izdelane so iz nevnetljivih materialov. Prezračevanje z umetnim dotokom zraka ne vpliva na njihovo delovanje.
Člen 14.12
Navodila za uporabo in varnost
Obvestilo z navodili za uporabo je pritrjeno na plovilu na ustreznem mestu. Vsebuje vsaj naslednja navodila:
„Ventili posod, ki niso priključeni na razdelilni sistem, so zaprti, četudi se predvideva, da so posode prazne.“
„Prožne cevi je treba nadomestiti takoj, ko to zahteva njihovo stanje.“
„Vse naprave, ki delujejo na plin, so priključene ali pa so pripadajoče priključne cevi zapečatene.“
Člen 14.13
Potrditveni preskus
Preden se naprava, ki deluje na utekočinjeni plin, da v obratovanje ter po kakršni koli spremembi ali popravilu in ob vsakem podaljšanju potrdila iz člena 14.15 celotno napravo odobri strokovnjak, ki ga prizna inšpekcijski organ. Med potrditvenim preskusom strokovnjak preveri, ali naprava izpolnjuje zahteve iz tega poglavja. ►M3 Pri potniških plovilih strokovnjak tudi preveri, ali je na voljo veljavno potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki potrjuje pravilno namestitev ali inšpekcijski pregled plinskega alarmnega sistema iz člena 15.15(9). ◄ Inšpekcijskemu organu mora predložiti potrditveno poročilo.
Člen 14.14
Preskušanje
Preskušanje naprave se opravi pod naslednjimi pogoji:
1. Cevi s srednjim tlakom med zapiralno napravo prvega regulatorja tlaka iz oddelka 4 člena 14.09 in ventili, nameščenimi pred končnim regulatorjem tlaka:
(a) preskus tlaka, ki se opravi z zrakom, žlahtnim plinom ali tekočino pri tlaku 20 barov nad atmosferskim tlakom;
(b) preskus neprepustnosti, ki se opravi z zrakom ali žlahtnim plinom pri tlaku 3,5 bara nad atmosferskim tlakom.
2. Cevi z delovnim tlakom med zapiralno napravo edinega ali končnega regulatorja tlaka iz oddelka 4 člena 14.09 in ventili, nameščenimi pred napravami, ki delujejo na plin:
preskus neprepustnosti, ki se opravi z zrakom ali žlahtnim plinom pri tlaku 1 bar nad atmosferskim tlakom.
3. Cevi med zapiralno napravo edinega ali končnega regulatorja tlaka iz oddelka 4 člena 14.09 in regulatorji naprave, ki deluje na plin:
preskus neprepustnosti pri tlaku 0,15 bara nad atmosferskim tlakom.
4. Pri preskusih, navedenih v oddelkih 1(b), 2 in 3, veljajo cevi za neprepustne za pline, če po izteku zadostnega časa za izenačenje s sobno temperaturo ni opaziti nobenega padca preskusnega tlaka v naslednjih 10 minutah.
5. Priključki za posode, spoji cevi in druga oprema, izpostavljena tlaku v posodah, pa tudi spoji med regulatorjem tlaka in razdelilno cevjo:
preskus neprepustnosti, ki se opravi s penečo snovjo na delovnem tlaku.
6. Vse naprave, ki delujejo na plin, se zaženejo ob nazivni zmogljivosti in preskusi se, ali je izgorevanje zadovoljivo in nemoteno pri različnih nastavitvah zmogljivosti.
Naprave za zaznavanje gašenja plamenov se preveri, da se zagotovi njihovo zadovoljivo delovanje.
7. Po preskusu iz oddelka 6 se za vse naprave, ki delujejo na plin in so priključene na dimnik, preveri, ali po petminutnem delovanju pri nazivni zmogljivosti ob zaprtih oknih in vratih ter ob delovanju prezračevalnih naprav uhajajo v prostor skozi dotok zraka kakršni koli plini, ki nastanejo ob zgorevanju.
Če uhajanje takih plinov ni samo trenutno, se vzrok uhajanja takoj odkrije in odstrani. Naprava ni odobrena za uporabo, dokler niso odstranjene vse pomanjkljivosti.
Člen 14.15
Potrdilo
1. Spričevalo Skupnosti vključuje potrdilo, da vse naprave, ki delujejo na utekočinjeni plin, izpolnjujejo zahteve iz tega poglavja.
2. Potrdilo izda inšpekcijski organ po opravljenem potrditvenem preskusu iz člena 14.13.
3. Potrdilo velja največ tri leta. Lahko se podaljša samo po naslednjem potrditvenem preskusu, ki se opravi v skladu s členom 14.13.
Na utemeljeno zahtevo lastnika plovila ali njegovega zastopnika lahko inšpekcijski organ izjemoma podaljša veljavnost potrdila za največ tri mesece brez potrditvenega preskusa iz člena 14.13. Tako podaljšanje se vnese v spričevalo Skupnosti.
POGLAVJE 15
POSEBNE ZAHTEVE ZA POTNIŠKA PLOVILA
Člen 15.01
Splošne določbe
1. Naslednje določbe se ne uporabljajo:
(a) oddelek 1(b) člena 3.02;
(b) členi 4.01 do 4.03;
(c) drugi stavek oddelka 2 in oddelek 7 člena 8.08;
(d) drugi stavek oddelka 3 člena 9.14, za nazivne napetosti nad 50 V.
2. Naslednji deli opreme so prepovedani na potniških plovilih:
(a) svetilke, ki jih napaja utekočinjeni plin ali tekoče gorivo, skladno z oddelkom 3 člena 12.07;
(b) peči z uparjalnimi oljnimi gorilniki, skladno s členom 13.04;
(c) grelniki na trdna goriva, skladno s členom 13.07;
(d) naprave, opremljene z gorilniki s stenjem, skladno z oddelkoma 2 in 3 člena 13.02; in
(e) naprave na utekočinjeni plin, skladno s Poglavjem 14.
3. Plovila brez lastnega pogona ne morejo biti registrirana za potniški promet.
4. Na potniških plovilih se predvidi površine, ki jih uporabljajo osebe z zmanjšano gibljivostjo, skladno z določbami tega poglavja. Če je izvajanje določb tega člena, ki upoštevajo posebne varnostne potrebe oseb z zmanjšano gibljivostjo, v praksi težko ali povzroča nerazumne stroške, lahko nadzorni organ dovoli izjeme od teh določb na podlagi priporočil, skladno s členom 19(2) te direktive. Te izjeme so navedene v spričevalu Skupnosti.
Člen 15.02
Trupi plovil
1. Med pregledi, navedenimi v členu 2.09, se debelina zunanje plošče jeklenega potniškega plovila določi, kakor sledi:
(a) Minimalna debelina tmin plošč na dnu, kaluži in bokih zunanjega trupa potniških plovil je določena v skladu z višjo vrednostjo naslednjih formul:
V teh formulah so:
|
f |
= |
1 + 0,0013 · (a - 500); |
|
a |
= |
vzdolžni ali prečni razmik okvirja [mm]; če je razmik okvirja manjši kot 400 mm, je treba vnesti a = 400 mm. |
(b) V primerih, pri katerih je bila dopustna vrednost določena in potrjena na podlagi matematičnega dokaza za zadostno trdnost (vzdolžno, prečno in lokalno) trupa plovila, je dovoljena manjša debelina plošče, kakor je bila določena v skladu s točko (a) zgoraj.
(c) V nobeni točki zunanje plošče ni debelina, izračunana v skladu s točkama (a) ali (b) zgoraj, manjša od 3 mm.
(d) Plošča se obnovi, ko se stene dna, kaluže ali boka stanjšajo pod najmanjšo vrednost, določeno v skladu s točkama (a) ali (b) ali v povezavi s točko (c) zgoraj.
2. Število in položaj pregrad sta izbrana tako, da pri poplavljenju plovilo ostane plovno, skladno z oddelki 7 do 13 člena 15.03. Vsak del notranje zgradbe, ki vpliva na učinkovitost podrazdelitve takih plovil, je neprepusten za vodo in zasnovan tako, da ohranja integriteto podrazdelitve.
3. Razdalja med pregrado proti trkom in prednjo navpičnico je najmanj 0,04 LWL in ne več kot 0,04 LWL + 2 m.
4. Prečna pregrada je lahko opremljena s pregradno nišo, če vsi deli te vdolbine ležijo na varnostnem območju.
5. Pregrade, ki se upoštevajo pri izračunu stabilnosti ob poškodbi, skladno z oddelki 7 do 13 člena 15.03, so neprepustne za vodo in so vgrajene do pregradnega krova. Kjer ni pregradnega krova, te pregrade segajo do višine najmanj 20 cm nad mejno črto.
6. Število odprtin v teh pregradah je tako majhno, da je skladno z vrsto konstrukcije in normalnim obratovanjem plovila. Odprtine in predrtja nimajo škodljivega učinka na neprepustnost pregrad za vodo.
7. Pregrade proti trkom nimajo odprtin in vrat.
8. Pregrade, ki skladno z oddelkom 5 ločijo strojnice od območij za potnike ali namestitvenih prostorov za posadko in ladijsko osebje, nimajo vrat.
9. Ročno upravljana vrata brez daljinskega nadzora v pregradah, navedenih v oddelku 5, so dovoljena samo v prostorih, ki potnikom niso dostopni. Taka vrata morajo:
(a) biti stalno zaprta in se odpirati samo začasno, da se omogoči dostop;
(b) biti opremljena z ustreznimi napravami, ki omogočajo hitro in varno zapiranje;
(c) imeti na obeh straneh vrat naslednje opozorilo:
„Zapri vrata takoj po prehodu“.
10. Vrata v pregradah, navedenih v oddelku 5, ki so odprta v daljšem obdobju, ustrezajo naslednjim zahtevam:
(a) zapirajo se z obeh strani pregrade in z lahko dostopne točke nad pregradnim krovom;
(b) po daljinsko vodenem zapiranju je mogoče vrata ponovno lokalno odpreti in varno zapreti. Preproge, nožne ograje in druge ovire ne ovirajo zaprtja;
(c) čas, potreben za daljinsko voden postopek zapiranja, je vsaj 30 sekund in ne več kot 60 sekund;
(d) med postopkom zapiranja vrata oddajajo avtomatični zvočni alarm;
(e) pogon vrat in alarm sta sposobna obratovati neodvisno od ladijskega energijskega napajanja. Na mestu daljinskega nadzora je naprava, ki kaže, ali so vrata odprta ali zaprta.
11. Vrata v pregradah, navedenih v oddelku 5, in njihovi krmilniki so nameščeni na varnem območju.
12. V prostoru za krmiljenje je opozorilni sistem, ki označuje, katera vrata v pregradah, navedenih v oddelku 5, so odprta.
13. Na koncih odprti cevovodi in prezračevalni kanali so zviti tako, da skozi njih ni mogoče poplaviti dodatnih prostorov ali cistern pri nobenem možnem poplavljenju.
(a) Če je več oddelkov odprto povezanih s cevovodi ali prezračevalnimi kanali, so taki cevovodi ali kanali na ustreznem mestu speljani nad vodno gladino, ki ustreza najhujšemu možnemu poplavljenju.
(b) Za cevovod ni treba, da izpolnjuje zahtevo pod točko (a), če so v njem na mestih, kjer prehaja skozi pregrade, nameščene zapiralne naprave, ki jih je mogoče daljinsko voditi s točke nad pregradnim krovom.
(c) Kjer sistem cevi nima odprtega iztoka v oddelek, se bo ob poškodbi oddelka štelo, da so cevi nepoškodovane, če sistem poteka na varnem območju in je za več kot 0,50 m odmaknjen od dna plovila.
14. Naprave za daljinsko vodenje pregradnih vrat v skladu z oddelkom 10 in zapiralne naprave v skladu z oddelkom 13(b) nad pregradnim krovom so jasno označene.
15. Kjer so nameščena dvojna dna, je njihova višina vsaj 0,60 m in kjer so nameščene bočne praznine, je njihova višina vsaj 0,60 m.
16. Okna so lahko nameščena pod mejno črto, če so neprepustna za vodo, če se ne dajo odpirati, če so dovolj trdna in če ustrezajo oddelku 14 člena 15.06.
Člen 15.03
Stabilnost
1. Vlagatelj z izračunom, ki temelji na rezultatu uporabe standarda za stabilnost nepoškodovanega plovila, dokaže ustreznost stabilnosti nepoškodovanega plovila. Vsi izračuni so izvedeni prosto za trim in potopitev. ►M3 Podatki o praznem plovilu, ki se upoštevajo pri izračunu stabilnosti, se ugotovijo z nagibnim preskusom. ◄
2. Stabilnost nepoškodovanega plovila je dokazana pri naslednjih standardnih pogojih obremenitve:
(a) na začetku potovanja:
100 % potnikov, 98 % goriva in sveže vode, 10 % odpadne vode;
(b) med potovanjem:
100 % potnikov, 50 % goriva in sveže vode, 50 % odpadne vode;
(c) na koncu potovanja:
100 % potnikov, 10 % goriva in sveže vode, 98 % odpadne vode;
(d) nenatovorjeno plovilo:
brez potnikov, 10 % goriva in sveže vode, brez odpadne vode.
Pri vseh standardnih pogojih obremenitve se rezervoarji za balast upoštevajo kot prazni ali polni, skladno z normalnimi delovnimi pogoji.
Poleg tega se za naslednji pogoj obremenitve preveri tudi zahteva iz oddelka 3(d):
100 % potnikov, 50 % goriva in sveže vode, 50 % odpadne vode, vsi drugi rezervoarji za tekočine (vključno z balastom) se štejejo za 50-odstotno polne.
▼M3 —————
3. Predloži se dokaz o ustrezni stabilnosti nepoškodovanega plovila, izračunan z upoštevanjem naslednjih definicij stabilnosti nepoškodovanega plovila in standardnih pogojev obremenitve, navedenih v oddelku 2(a) do (d):
(a) največji vzravnalni moment hmax se mora pojaviti pri nagibnem kotu φmax ≥ (φmom + 3°) in ne sme biti manjši od 0,20 m. Vendar v primeru φf < φmax vzravnalni moment pri kotu preplavljanja φf ne sme biti manjši od 0,20 m;
(b) kot preplavljanja φf ne sme biti manjši od (φmom + 3°);
(c) površina A pod krivuljo vzravnalnega momenta, odvisno od položajev φf in φmax, dosega vsaj naslednje vrednosti:
|
Primer |
A |
||
|
1 |
φmax ≤ 15° ali φf ≤ 15° |
0,05 m·rad do manjšega od kotov φmax ali φf |
|
|
2 |
15° < φmax < 30° |
φmax ≤ φf |
0,035+0,001 · (30-φmax) m·rad do kota φmax |
|
3 |
15° < φf < 30° |
φmax > φf |
0,035+0,001 · (30-φmax) m·rad do kota φmax |
|
4 |
φmax ≥ 30° in φf ≥ 30° |
0,035 m·rad do kota φ = 30° |
Pri čemer je:
|
hmax |
največji moment; |
|
φ |
nagibni kot; |
|
φf |
kot preplavljanja, to je nagibni kot, pri katerem zalije odprtine v trupu, v nadgradnji ali zgradbah na krovu, ki jih ni mogoče zapreti tako, da so neprepustna za vodo, ko so potopljena; |
|
φmom |
največji nagibni kot v skladu z (e); |
|
φmax |
nagibni kot, pri katerem se pojavi največji vzravnalni moment; |
|
A |
površina pod krivuljo vzravnalnega momenta. |
(d) začetna metacentrična višina GM0, popravljena glede na vpliv prostih površin v tekočinskih rezervoarjih, ni manjša od 0,15 m;
(e) v nobenem od naslednjih dveh primerov nagibni kot φmom ne presega 12°:
(aa) pri uporabi nagibnega momenta zaradi potnikov in vetra v skladu z oddelkoma 4 in 5;
(bb) pri uporabi nagibnega momenta zaradi potnikov in vetra v skladu z oddelkoma 4 in 6.
(f) pri nagibnem momentu, izhajajočem iz momentov zaradi potnikov, vetra in obračanja v skladu z oddelki 4, 5 in 6, preostali prosti bok ni manjši od 200 mm;
(g) pri plovilih z okni ali drugimi odprtinami v trupu, ki so nameščene pod pregradnimi krovi in niso zaprte tako, da so neprepustne za vodo, je preostala varnostna razdalja pri uporabi treh nagibnih momentov, izhajajočih iz pododdelka (f), najmanj 100 mm.
4. Nagibni moment zaradi enostranskega kopičenja oseb se računa po naslednji formuli:
Mp = g · P · y = g · Pi · yi
pri čemer je:
|
P |
= |
skupna masa vkrcanih oseb v [t], izračunana s seštevanjem največjega dovoljenega števila potnikov ter največjega števila ladijskega osebja in posadke v normalnih delovnih pogojih, ob upoštevanju, da je povprečna masa osebe enaka 0,075 t; |
|
y |
= |
bočna razdalja težišča skupne mase oseb P od srednje črte v [m]; |
|
g |
= |
gravitacijski pospešek (g = 9,81 m/s2); |
|
Pi |
= |
masa oseb, nakopičenih na površini Ai v [t]:
|
|
yi |
= |
bočna razdalja geometričnega središča površine Ai od srednje črte v [m]. |
Izračun se opravi za kopičenje oseb tako na desnem kot na levem boku.
Razporeditev oseb ustreza najbolj neugodni s stališča stabilnosti. Pri izračunu momenta oseb se upošteva, da so kabine nezasedene.
Pri izračunu primerov obremenitve se privzame, da je težišče osebe 1 m nad najnižjo točko krova pri 0,5 LWL, zanemari se vsako ukrivljenost krova in upošteva maso 0,075 t na osebo.
Podroben izračun krovnih površin, ki jih zasedajo osebe, ni potreben, če se uporabijo naslednje vrednosti:
|
P |
= |
pri čemer je:
|
|
y |
= |
B/2 v [m]. |
5. Moment zaradi tlaka vetra (MW) se izračuna na naslednji način:
Mw = pw · Aw · (lw + T/2) [kNm],
pri čemer je:
|
pw |
= |
specifični tlak vetra 0,25 kN/m2; |
|
Aw |
= |
prečna ploskev plovila nad ploskvijo ugreza v skladu z upoštevanim pogojem obremenitve, v m2; |
|
lw |
= |
oddaljenost težišča prečne ploskve AW od ploskve ugreza v skladu z upoštevanim pogojem obremenitve, v m. |
6. Moment zaradi centrifugalne sile (Mdr), ki ga povzroča obračanje plovila, se izračuna na naslednji način:
Mdr = cdr · CB · v2 · D/LWL · (KG - T/2) [kNm],
pri čemer je:
|
cdr |
= |
koeficient z vrednostjo 0,45; |
|
CB |
= |
blokovni koeficient (če ni znan, se upošteva 1,0); |
|
v |
= |
največja hitrost plovila v m/s; |
|
KG |
= |
razdalja med težiščem in linijo kobilice v m. |
Za potniška plovila s pogonskimi sistemi v skladu s členom 6.06 se Mdr določi s preskusi v naravni velikosti ali na modelu ali drugače, z ustreznimi izračuni.
7. Vlagatelj z izračunom, temelječim na metodi izgubljenega vzgona, dokaže, da je v primeru poplavljenja stabilnost poškodovanega plovila ustrezna. Vsi izračuni so izvedeni prosto za trim in potopitev.
8. Vzgon plovila v primeru plavljenja je dokazan pri standardnih pogojih obremenitve, navedenih v oddelku 2. Skladno s tem je določen matematični dokaz zadostne stabilnosti za tri vmesne stopnje poplavljenja (25 %, 50 % in 75 % napredovanja poplavljenja) in za končno stopnjo poplavljenja.
9. Potniška plovila morajo ustrezati eno- in dvooddelčnemu statusu.
V primeru poplavljenja se upoštevajo naslednje predpostavke glede obsega škode:
|
Enooddelčni status |
Dvooddelčni status |
|
|
razsežnost bočne poškodbe |
||
|
vzdolžna l [m] |
0,10 · LWL, vendar ne manj kot 4,00 m |
0,05 · LWL, vendar ne manj kot 2,25 m |
|
prečna b [m] |
B/5 |
0,59 |
|
navpična h [m] |
od dna plovila do vrha brez razmejitve |
|
|
razsežnost poškodbe dna |
||
|
vzdolžna l [m] |
0,10 · LWL, vendar ne manj kot 4,00 m |
0,05 · LWL, vendar ne manj kot 2,25 m |
|
prečna b [m] |
B/5 |
|
|
navpična h [m] |
0,59; cevi, vgrajene v skladu z oddelkom 13(c) člena 15.02, se štejejo za nepoškodovane |
|
(a) Pri enooddelčnem statusu šteje, da so pregrade nepoškodovane, če razdalja med dvema sosednjima pregradama presega dolžino poškodbe. Pri izračunih se ne upoštevajo vzdolžne pregrade na razdalji, krajši od B/3 od zunanje plošče, merjeno pravokotno na srednjo črto od plošče ogrodja pri največjem ugrezu.
(b) Pri dvooddelčnem statusu se šteje vsako pregrado znotraj obsega poškodbe za poškodovano. To pomeni, da je se položaj pregrad izbere tako, da se zagotovi plovnost potniškega plovila po poplavljenju dveh ali več sosednjih oddelkov v vzdolžni smeri.
(c) Najnižja točka katere koli odprtine, ki niso neprepustne za vodo (npr. vrat, oken, dostopov do nakladalnih jaškov), leži vsaj 0,10 m nad poškodovano vodno črto. Pregradni krov ni potopljen v končni fazi poplavljenja.
(d) Privzeta je 95-odstotna prepustnost. Če izračun dokaže, da je povprečna prepustnost katerega koli oddelka manjša od 95 %, se uporabi izračunana vrednost.
Privzete vrednosti niso manjše od:
|
Saloni |
95 % |
|
Strojnice in kotlovnice |
85 % |
|
Garderobe in shrambe |
75 % |
|
Dvojna dna, skladišča goriva in drugi rezervoarji, odvisno od tega, ali so glede njihovega namena domnevno polni ali prazni, za plovilo, plavajoče na ploskvi največjega ugreza |
0 ali 95 % |
(e) Če poškodba manjših razsežnosti, kot so zgoraj navedene, povzroči škodljivejše učinke glede nagiba ali izgube metacentrične višine, se za potrebe izračuna vzame taka poškodba.
10. Za vse vmesne stopnje poplavljenja, navedene v oddelku 8, so izpolnjena naslednja merila:
(a) nagibni kot φ v ravnotežnem položaju zadevne vmesne stopnje ne presega 15°;
(b) nad nagibom ravnotežnega položaja zadevne vmesne stopnje pozitivni del krivulje vzravnalnega momenta pokaže vrednost vzravnalnega momenta GZ ≥ 0,02 m, preden je prva nezaščitena odprtina potopljena ali preden je dosežen nagibni kot φ 25°;
(c) odprtine, ki niso neprepustne za vodo, niso potopljene, preden ni dosežen nagib ravnotežnega položaja zadevne vmesne stopnje;
(d) Izračun učinka proste površine v vmesnih stopnjah poplavljenja temelji na celotni površini poškodovanih oddelkov.
11. Med končno stopnjo poplavljanja so izpolnjena naslednja merila, ob upoštevanju nagibnega momenta ►M3 ————— ◄ , v skladu z oddelkom 4:
(a) nagibni kot φE ne presega 10°;
(b) nad ravnotežnim položajem pozitivni del krivulje vzravnalnega momenta pokaže vrednost vzravnalnega momenta GZR ≥ 0,02 m s površino A ≥ 0,0025 m·rad. Te minimalne vrednosti stabilnosti so dosežene do potopitve prve nezaščitene odprtine in vsekakor, preden je dosežen nagibni kot φm ≤ 25°.
Pri čemer je:
|
φE |
je kot nagiba na končni stopnji poplavljenosti ob upoštevanju momenta v skladu z oddelkom 4; |
|
φm |
je kot izginjajoče stabilnosti ali kot, pri katerem se potopi prva nezaščitena odprtina potopi ali 25°; upoštevati je treba manjšo od obeh vrednosti; |
|
GZR |
je preostali vzravnalni moment na končni stopnji poplavljenosti ob upoštevanju momenta v skladu z oddelkom 4; |
|
GZK |
je nagibni moment momenta v skladu z oddelkom 4. |
(c) odprtine, ki niso neprepustne za vodo, ne smejo biti potopljene, preden ni dosežen ravnotežni položaj; če so take odprtine potopljene pred to točko, štejejo prostori, ki omogočajo dostop do njih, za potrebe izračunov poškodovane stabilnosti za poplavljene.
12. Zapiralne naprave, ki se zapirajo tako, da so neprepustne za vodo, so ustrezno označene.
13. Če so zagotovljene odprtine za navzkrižno poplavljenje, ki zmanjšujejo asimetrično poplavljenje, izpolnjujejo naslednje pogoje:
(a) za izračun navzkrižnega poplavljenja se uporablja Resolucija IMO A.266 (VIII);
(b) so samodejne;
(c) niso opremljene z zapiralnimi napravami;
(d) celoten čas, dovoljen za izravnavo, ne presega 15 minut.
Člen 15.04
Varnostna razdalja in prosti bok
1. Varnostna razdalja je vsaj enaka vsoti:
(a) dodatnega prečnega ugreza, ki ga, merjeno na zunanji plošči, povzroča dopusten nagibni kot v skladu z oddelkom 3(e) člena 15.03; in
(b) preostale varnostne razdalje v skladu z oddelkom 3(g) člena 15.03.
Pri plovilih brez pregradnega krova je varnostna razdalja vsaj 500 mm.
2. Prosti bok je vsaj enak vsoti:
(a) dodatnega prečnega ugreza, ki ga, merjeno na zunanji plošči, povzroča nagibni kot v skladu z oddelkom 3(e) člena 15.03; in
(b) preostalega prostega boka v skladu z oddelkom 3(f) člena 15.03.
Vendar prosti bok znaša vsaj 300 mm.
3. Ploskev največjega ugreza je postavljena tako, da zagotavlja skladnost z varnostno razdaljo v skladu z oddelkom 1 in s prostim bokom v skladu z oddelkom 2 ter členoma 15.02 in 15.03.
4. Zaradi varnostnih razlogov lahko nadzorni organ določi večjo varnostno razdaljo ali večji prosti bok.
Člen 15.05
Največje dovoljeno število potnikov
1. Nadzorni organ določi največje dovoljeno število potnikov in ga vnese v spričevalo Skupnosti.
2. Največje dovoljeno število potnikov ne presega nobene od naslednjih vrednosti:
(a) števila potnikov, za katerega je dokazan obstoj evakuacijskega območja v skladu z oddelkom 8 člena 15.06;
(b) števila potnikov, ki je bilo upoštevano pri izračunu stabilnosti v skladu s členom 15.03;
(c) števila razpoložljivih ležišč na plovilih s kabinami, namenjenih za potovanja, ki vključujejo nočno bivanje.
3. Za plovila s kabinami, ki se uporabljajo tudi kot plovila za dnevne izlete, se število potnikov izračuna za rabo plovila za dnevne izlete in za plovilo s kabinami ter vnese v spričevalo Skupnosti.
4. Največje dovoljeno število potnikov je prikazano na jasno čitljivih in vidno nameščenih obvestilih na plovilu.
Člen 15.06
Prostori in območja za potnike
1. Prostori za potnike:
(a) ležijo na vseh krovih za pregrado proti trkom in, če so pod pregradnim krovom, pred krmno pregrado; in
(b) so ločeni od strojnic in kotlovnic na način, ki ne prepušča plinov;
(c) so razmeščeni tako, da vizirne črte v skladu s členom 7.02 ne prehajajo skoznje.
2. Omare in prostori, navedeni v členu 11.13 in namenjeni shranjevanju vnetljivih tekočin, so zunaj območij za potnike.
3. Število in širina izhodov iz prostorov za potnike ustreza naslednjim zahtevam:
(a) Prostori ali skupine prostorov, načrtovani ali urejeni za 30 ali več potnikov, ali taki, ki vsebujejo ležišča za 12 ali več potnikov, imajo vsaj dva izhoda. Na plovilih za enodnevne izlete lahko enega od teh dveh izhodov nadomestita dva zasilna izhoda. ►M3 Prostori, razen kabin, in skupine prostorov, ki imajo samo en izhod, imajo najmanj en izhod v sili. ◄
(b) Če prostori ležijo pod pregradnim krovom, so lahko eden od izhodov za vodo neprepustna pregradna vrata, skladno z oddelkom 10 člena 15.02, ki vodijo v sosednji oddelek z neposrednim dostopom do zgornjega krova. Drugi izhod vodi neposredno ali, če je dovoljeno v skladu s točko (a), kot zasilni izhod na prosto ali pregradni krov. Ta zahteva se ne nanaša na posamezne kabine.
(c) Izhodi v skladu z (a) in (b) so primerno urejeni ter imajo čisto širino vsaj 0,80 m in tudi čisto višino vsaj 2,00 m. Pri vratih potniških kabin in drugih majhnih prostorov se lahko čista širina zmanjša na 0,70 m.
(d) Pri prostorih ali skupinah prostorov, namenjenih za več kot 80 potnikov, je vsota širin vseh izhodov, namenjenih potnikom, ki jih bodo ti uporabljali ob nevarnosti, najmanj 0,01 m na potnika.
(e) Če je skupna širina izhodov določena s številom potnikov, je širina vsakega izhoda vsaj 0,005 m na potnika.
(f) Zasilni izhodi imajo najkrajšo stran dolgo vsaj 0,60 m ali premer vsaj 0,70 m. Odpirajo se v smeri umika in so označeni na obeh straneh.
(g) Izhodi prostorov, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo, imajo čisto širino najmanj 0,90 m. Izhodi, ki se navadno uporabljajo za vkrcavanje in izkrcavanje oseb z zmanjšano gibljivostjo, imajo čisto širino najmanj 1,50 m.
4. Vrata prostorov za potnike ustrezajo naslednjim zahtevam:
(a) Razen vrat, ki vodijo na povezovalne hodnike, se odpirajo navzven ali so zasnovana kot drsna vrata.
(b) Kabinska vrata so narejena tako, da jih je mogoče kadar koli odkleniti tudi z zunanje strani.
(c) Vrata s pogonskim mehanizmom se brez težav odprejo ob izpadu napajanja tega mehanizma.
(d) Pri vratih, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo, je iz smeri, v katero se vrata odpirajo, najmanj 0,60 m razmika med notranjim robom podboja na strani zaklepanja in sosednjim pravokotnim zidom.
5. Povezovalni hodniki ustrezajo naslednjim zahtevam:
(a) imajo čisto širino vsaj 0,80 m. Če vodijo v prostore, ki jih uporablja več kot 80 potnikov, so širine izhodov, ki vodijo do povezovalnih hodnikov, skladne z določbami iz točk (3)(d) in (e).
(b) Njihova čista višina ni manjša od 2,00 m.
(c) Povezovalni hodniki, namenjeni osebam z zmanjšano gibljivostjo, imajo čisto širino 1,30 m. Povezovalni hodniki, širši od 1,50 m, imajo ograjo na obeh straneh.
(d) Če delu plovila ali prostoru, namenjenemu potnikom, služi samo en povezovalni hodnik, je njegova čista širina vsaj 1,00 m.
(e) Povezovalni hodniki so brez stopnic.
(f) Vodijo lahko le do odprtih krovov, prostorov ali stopnišč.
(g) Slepi konci v povezovalnih hodnikih niso daljši od dveh metrov.
6. Dodatno k določbam oddelka 5 poti za izhod v sili ustrezajo tudi naslednjim zahtevam:
(a) Stopnišča, izhodi in zasilni izhodi so razporejeni tako, da je ob požaru v katerem koli območju, druga območja mogoče varno evakuirati.
(b) Poti za izhod v sili po najkrajši poti vodijo do evakuacijskih prostorov v skladu z oddelkom 8.
(c) Poti za izhod v sili ne potekajo skozi strojnice ali kuhinje.
(d) Nikjer vzdolž poti za izhod v sili niso nameščene prečke ali lestve.
(e) Vrata do poti za izhod v sili so izdelana tako, da ne zmanjšujejo najmanjše širine poti, navedene v oddelku 5(a) ali (d).
(f) Poti za izhod v sili in zasilni izhodi so jasno označeni. Napise osvetljuje zasilni sistem osvetlitve.
7. Poti za izhod v sili in zasilni izhodi imajo primeren sistem varnostnih navodil.
8. Za vse vkrcane osebe so na voljo zbirni prostori, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
(a) ►M3 skupna površina zbirnih prostorov (AS) ustreza vsaj naslednji vrednosti: ◄
|
Plovila za enodnevne izlete |
: |
AS = 0,35 · Fmax [m2] |
|
Plovila s kabinami |
: |
AS = 0,45 · Fmax [m2] |
V teh formulah velja naslednja definicija:
|
Fmax |
največje dovoljeno število vkrcanih potnikov. |
(b) Vsak posamezen zbirni ali evakuacijski prostor je večji od 10 m2.
(c) Zbirni prostori so brez premičnega ali pritrjenega pohištva.
(d) Če je v prostoru, opredeljenem kot zbirni prostor, nameščeno premično pohištvo, je to ustrezno zavarovano proti zdrsu.
(e) Če so v prostoru, ki je opredeljen kot zbirni prostor, pritrjeni stoli ali klopi, pri izračunu skupne površine zbirnih prostorov skladno s točko (a) ni treba upoštevati ustreznega števila oseb. Vendar število oseb, za katere se upoštevajo stoli ali klopi, pritrjene v nekem prostoru, ne presega števila oseb, za katere so v tem prostoru na voljo zbirni prostori.
(f) Reševalne naprave so enostavno dosegljive iz evakuacijskih prostorov.
(g) Ljudi je mogoče iz teh evakuacijskih prostorov varno evakuirati na obe strani plovila.
(h) Zbirni prostori so nad mejno črto.
(i) Zbirni in evakuacijski prostori so kot taki prikazani v varnostnem načrtu in postavljeni na plovilu.
(j) Določbe v točkah (d) in (e) veljajo tudi za odprte krove, na katerih so opredeljeni zbirni prostori.
(k) Če so na plovilu na voljo skupinske reševalne naprave, ki ustrezajo oddelku 5 člena 15.09, števila oseb, za katere so na razpolago te naprave, ni treba upoštevati pri izračunu skupne površine zbirnih prostorov, navedene v (a).
(l) Vendar v vseh primerih, v katerih veljajo zmanjšanja v skladu s točkami (e), (j) in (k), skupna površina skladno s točko (a) zadostuje za najmanj 50 % največjega dovoljenega števila potnikov.
9. Stopnišča in njihovi podesti v območjih za potnike ustrezajo naslednjim zahtevam:
(a) Izdelani so skladno z evropskim standardom EN 13056: 2000.
(b) Imajo čisto širino vsaj 0,80 m ali, če vodijo v povezovalne hodnike ali prostore, ki jih uporablja več kot 80 potnikov, vsaj 0,01 m na potnika.
(c) Imajo čisto širino vsaj 1,00 m, če so edina možnost dostopa do potnikom namenjenih prostorov.
(d) Če ni vsaj enega stopnišča na vsaki strani plovila v istem prostoru, ta leži v varnem področju.
(e) Poleg tega stopnišča, namenjena osebam z zmanjšano gibljivostjo, ustrezajo naslednjim zahtevam:
(aa) naklon stopnic ne presega 38°;
(bb) stopnice imajo čisto širino najmanj 0,90 m;
(cc) spiralna stopnišča niso dovoljena;
(dd) stopnice ne potekajo v prečni smeri glede na plovilo;
(ee) ročaji stopniščne ograje potekajo približno 0,30 m nad vrhom in dnom stopnic ter ne ovirajo prometnih poti;
(ff) ročaji stopniščne ograje, prednje strani vsaj prve in zadnje stopnice, kot tudi talne obloge na koncu stopnic, so barvno poudarjeni.
Dvigala, namenjena osebam z zmanjšano gibljivostjo, ter dvigalna oprema, kot so stopniščna dvigala ali dvižne ploščadi, so izdelani v skladu z ustreznim standardom ali predpisom države članice.
10. Deli krovov, ki niso ograjeni in so namenjeni potnikom, ustrezajo naslednjim zahtevam:
(a) Obkroža jih pritrjen branik ali zaščitna ograja, visoka vsaj 1,00 m, ali ograja, skladna z evropskim standardom EN 711: 1995, izdelavni tip PF, PG ali PZ. Braniki in ograje na krovih, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo, so visoki vsaj 1,10 m.
(b) Odprtine in oprema za vkrcavanje in izkrcavanje, pa tudi odprtine za natovarjanje in raztovarjanje, so taki, da jih je mogoče zavarovati, in imajo čisto širino vsaj 1,00 m. Odprtine, ki se navadno uporabljajo za vkrcavanje in izkrcavanje oseb z zmanjšano gibljivostjo, imajo čisto širino najmanj 1,50 m.
(c) Če odprtin in opreme za vkrcavanje in izkrcavanje ni mogoče opazovati iz prostora za krmiljenje, je treba zagotoviti optične ali elektronske pripomočke.
(d) Sedeči potniki ne prekinjajo vizirnih črt v skladu s členom 7.02.
11. Deli plovila, ki niso namenjeni potnikom, predvsem dostopi do prostora za krmiljenje, do vitlov in strojnic, so taki, da jih je mogoče zavarovati proti nepooblaščenemu vstopu. Pri vsakem takem dostopu je simbol, ki ustreza sliki 1 v Prilogi I, prikazan na vidnem mestu.
12. Mostički so izdelani v skladu z evropskim standardom EN 14206: 2003. Z odstopanjem od oddelka 2(d) člena 10.02 so lahko krajši od 4 m.
13. Prometne površine, namenjene osebam z zmanjšano gibljivostjo, imajo čisto širino 1,30 m ter so brez stopnic in pragov, višjih od 0,025 m. Stene na prometnih površinah, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo, so opremljene z ročaji na višini 0,90 m nad tlemi.
14. Steklena vrata in stene na prometnih površinah, pa tudi okenska stekla, so izdelani iz prednapetega ali laminiranega stekla. Lahko so narejena tudi iz umetne snovi, če je ta registrirana za uporabo v ognjevarnem okolju.
Prozorna vrata in prozorne stene, ki potekajo do tal na prometnih površinah, so vidno označeni.
15. Nadgradnje ali njihove strehe, sestavljene izključno iz panoramskih stekel, so izdelane iz materialov, ki ob nezgodi čim bolj zmanjšajo tveganje poškodb pri vkrcanih osebah.
16. Sistemi za pitno vodo ustrezajo vsaj zahtevam člena 12.05.
17. Potnikom so na voljo stranišča. Vsaj eno stranišče je prilagojeno osebam z zmanjšano gibljivostjo v skladu z ustreznim standardom ali predpisom države članice ter je dostopno z območij, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo.
18. Kabine brez okna, ki se lahko odpre, so priključene na prezračevalni sistem.
19. Prostori, v katerih so nastanjeni posadka in ladijsko osebje, po analogiji ustrezajo določbam tega člena.
Člen 15.07
Pogonski sistem
Poleg glavnega pogonskega sistema je plovilo opremljeno z drugim samostojnim pogonskim sistemom, ki zagotavlja, da ob okvari, ki vpliva na glavni pogonski sistem, plovilo lahko še naprej z lastno močjo vzdržuje hitrost, ki je potrebna, da plovilo uboga krmilo.
Drugi samostojni pogonski sistem je nameščen v ločeni strojnici. Če imata obe strojnici skupne predelne stene, so te zgrajene v skladu z oddelkom 2 člena 15.11.
Člen 15.08
Varnostne naprave in oprema
1. Vsa potniška plovila imajo notranje komunikacijske zmogljivosti v skladu s členom 7.08. Take zmogljivosti so na voljo tudi v delovnih prostorih ter — če ni neposredne komunikacije iz prostora za krmiljenje — v dostopnih in evakuacijskih prostorih za potnike, kot je navedeno v oddelku 8 člena 15.06.
2. Vsa območja za potnike so dosegljiva s sistemom ozvočenja. Sistem je zasnovan tako, da zagotavlja jasno razlikovanje med preneseno informacijo in šumom ozadja. Zvočniki niso obvezni, če je mogoča neposredna komunikacija med krmilnim prostorom in območjem za potnike.
3. Plovilo je opremljeno z alarmnim sistemom. Sistem vključuje:
(a) Alarmni sistem, ki omogoča potnikom, članom posadke in ladijskemu osebju opozarjanje poveljstva in posadke plovila.
Ta alarm se sproži le na območjih, določenih za poveljstvo in posadko plovila; alarm lahko ustavi samo poveljstvo plovila. Alarm je mogoče sprožiti vsaj z naslednjih mest:
(aa) v vsaki kabini;
(bb) v hodnikih, dvigalih in stopniščnih jaških, s tem, da razdalja do najbližjega sprožilca ne presega 10 m in z vsaj enim sprožilcem na za vodo neprepusten oddelek;
(cc) v salonih, jedilnicah in podobnih prostorih za preživljanje prostega časa;
(dd) v straniščih, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo;
(ee) v strojnicah, kuhinjah in podobnih prostorih, kjer obstaja nevarnost požara;
(ff) v hladilnicah in drugih shrambah.
Sprožilci alarma so nameščeni na višini 0,85 do 1,10 m od tal.
(b) Alarmni sistem, ki omogoča poveljstvu plovila opozarjanje potnikov.
Ta alarm je jasno in nezgrešljivo slišen v vseh prostorih, dostopnih potnikom. Sprožiti ga je mogoče iz prostora za krmiljenje in z lokacije, ki jo posadka stalno zaseda.
(c) Alarmni sistem, ki omogoča poveljstvu plovila opozarjanje posadke in ladijskega osebja.
Alarmni sistem, naveden v oddelku 1 člena 7.09, dosega tudi prostore, v katerih ladijsko osebje preživlja prosti čas, hladilnice in druge shrambe.
Sprožilci alarma so zaščiteni pred nenamerno uporabo.
4. Vsak za vodo neprepusten oddelek je opremljen z alarmom za raven kaluže.
5. Zagotovljeni sta dve drenažni črpalki na motorni pogon.
6. Zagotovljen je stalno nameščen drenažni sistem.
7. Vrata hladilnic je mogoče odpreti od znotraj tudi, če so zaklenjena.
8. Kjer so sistemi za pijače s CO2 nameščeni v prostorih pod krovom, so ti prostori opremljeni s samodejnim prezračevalnim sistemom, ki se samodejno vključi, ko se odprejo vrata ali loputa prostora. Prezračevalni kanali se spuščajo do 0,05 m od tal tega prostora.
9. Poleg kompleta prve pomoči v skladu z oddelkom 2(f) člena 10.02 se zagotovi dovolj dodatnih kompletov prve pomoči. Kompleti prve pomoči in njihova hramba ustrezajo zahtevam oddelka 2(f) člena 10.02.
Člen 15.09
Reševalna oprema
1. Poleg rešilnih pasov, navedenih v oddelku 1 člena 10.05, so vsi deli krova, ki so namenjeni potnikom in niso ograjeni, na obeh straneh plovila opremljeni z rešilnimi pasovi, razmeščenimi ne več kot 20 m narazen. Rešilni pasovi se štejejo za ustrezne, če so v skladu z:
— evropskim standardom EN 14144: 2003 ali
— pravilom 7.1 poglavja III Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS 1974) in odstavkom 2.1 Kodeksa o reševalnih napravah (LSA).
◄
Polovica predpisanih rešilnih pasov je opremljena s plavajočo vrvjo, dolgo vsaj 30 m, premera 8 do 11 mm. Druga polovica predpisanih rešilnih pasov je opremljena z lučjo na baterijsko napajanje, ki se prižge samodejno in ki ne more ugasniti v vodi.
2. Poleg reševalnih pasov iz oddelka 1 ima vse ladijsko osebje na dosegu individualno reševalno opremo v skladu z oddelkom 2 člena 10.05. Za ladijsko osebje, ki ni odgovorno za izvajanje nalog v skladu z varnostnim programom, so dovoljeni nenapihljivi ali pol avtomatično napihljivi rešilni jopiči v skladu s standardom iz oddelka 2 člena 10.05.
3. Potniška plovila imajo ustrezno opremo, ki omogoča varen prenos oseb v plitvo vodo, na obalo ali drugo plovilo.
Poleg reševalne opreme, navedene v oddelkih 1 in 2, je individualna reševalna oprema v skladu z oddelkom 2 člena 10.05 razpoložljiva za 100 % največjega dopustnega števila potnikov. Dovoljeni so tudi nenapihljivi ali pol avtomatično napihljivi rešilni jopiči v skladu s standardi iz oddelka 2 člena 10.05.
◄
▼M3 —————
5. Izraz „skupinska reševalna oprema“ zajema čolne, v skladu s členom 10.04, in reševalne splave.
Reševalni splavi:
(a) nosijo obvestilo, ki označuje njihov namen in število oseb, za katero so homologirani;
(b) ponujajo dovolj prostora za sedenje dovoljenemu številu oseb;
(c) zagotavljajo vzgon vsaj 750 N na osebo v sladki vodi;
(d) so opremljeni z vrvjo, privezano na potniško plovilo, ki preprečuje ločitev;
(e) so izdelani iz primernih materialov in odporni proti nafti, njenim derivatom in temperaturi do 50 °C;
(f) dopuščajo in vzdržujejo stabilen trim in so s tem namenom opremljeni z ustreznimi napravami, ki se jih lahko oprime navedeno število oseb;
(g) so fluorescenčno oranžne barve ali imajo fluorescenčne površine, vidne z vseh strani in velike vsaj 100 cm2;
(h) so taki, da jih lahko ena oseba hitro in varno sprosti iz uskladiščenega položaja in položi v vodo ali pa lahko prosto izplavajo iz svojega uskladiščenega položaja;
(i) so opremljeni z ustreznimi sredstvi za evakuacijo iz evakuacijskih prostorov, navedenih v oddelku 8 člena 15.06, na reševalne splave, če je navpična razdalja med krovom evakuacijskega prostora in ploskvijo največjega ugreza večja od 1 m.
6. Dodatno skupinsko reševalno opremo predstavljajo deli reševalne opreme, ki zagotavljajo plovnost več oseb v vodi. Ta oprema:
(a) nosi obvestilo, ki označuje njen namen in število oseb, za katero je homologirana;
(b) zagotavlja vzgon vsaj 100 N na osebo v sladki vodi;
(c) je izdelana iz primernih materialov in odporna proti nafti, njenim derivatom in temperaturi do 50 °C;
(d) dopušča in vzdržuje stabilen trim in je v ta namen opremljena z ustreznimi napravami, ki jih lahko zgrabi navedeno število oseb;
(e) je fluorescenčno oranžne barve ali ima fluorescenčne površine, vidne z vseh strani in velike vsaj 100 cm2;
(f) je taka, da jo lahko ena oseba hitro in varno sprosti iz uskladiščenega položaja in položi v vodo ali pa lahko prosto izplava iz svojega uskladiščenega položaja.
7. Napihljive skupinske reševalne naprave poleg tega:
(a) vsebujejo vsaj dva ločena zračna prekata;
(b) napihnejo se samodejno ali z ročno komando po splavitvi;
(c) dopuščajo in vzdržujejo stabilen trim ne glede na breme, ki ga podpirajo, tudi ko je napihnjena le polovica zračnih prekatov.
8. Reševalne naprave so shranjene na plovilu tako, da so po potrebi enostavno in varno dosegljive. Skrita mesta, na katerih so shranjene, so jasno označena.
9. Reševalna oprema se preverja skladno z navodili proizvajalca.
10. Čoln je opremljen z motorjem in iskalnim žarometom.
11. Na razpolago so ustrezna nosila.
Člen 15.10
Električna oprema
1. Za osvetlitev je dovoljena le električna oprema.
2. Oddelek 3 člena 9.16 velja tudi dodatno za prehode in potniške prostore za preživljanje prostega časa.
3. Za naslednje prostore in lokacije je zagotovljena ustrezna osvetlitev in zasilna osvetlitev:
(a) lokacije, na katerih je shranjena reševalna oprema in kjer se ta oprema navadno pripravlja za uporabo;
(b) poti za izhod v sili, dostop za potnike, vključno z mostički, vhodi in izhodi, povezovalni hodniki, dvigala in hodniki, ki vodijo v namestitvene prostore v nižjem delu plovila, območja kabin in namestitvenih prostorov;
(c) označbe na poteh za izhod v sili in zasilnih izhodih;
(d) druga območja, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo;
(e) delovni prostori, strojnice, prostori s krmilno opremo in njihovi izhodi;
(f) prostor za krmiljenje;
(g) prostor z zasilnim energijskim napajanjem;
(h) točke, kjer so nameščeni gasilni aparati in nadzorne naprave gasilne opreme;
(i) področja, kjer se ob nevarnosti zbirajo potniki, ladijsko osebje in posadka.
4. Obstaja zasilni agregat, sestavljen iz zasilnega energijskega vira in zasilne stikalne plošče, ki ob izpadu napajanja naslednje električne opreme, če ta oprema nima lastnega energijskega vira, lahko takoj nastopi kot vir nadomestnega napajanja:
(a) signalne luči;
(b) zvočne opozorilne naprave;
(c) zasilna osvetlitev, skladno z oddelkom 3;
(d) radijska in telefonska napeljava;
(e) alarmni sistemi, sistemi ozvočenja in notranji sporočilni sistemi;
(f) iskalni žarometi, v skladu z oddelkom 2(i) člena 10.02;
(g) protipožarni alarmni sistem;
(h) druga varnostna oprema, kot so samodejni tlačni brizgalni sistemi ali gasilne črpalke;
(i) dvigala in dvižna oprema, v smislu drugega stavka oddelka 9 člena 15.06.
5. Napeljava za zasilno osvetlitev je kot taka označena.
6. Zasilni agregat je nameščen zunaj glavne strojnice, zunaj prostorov, kjer so energijski viri, navedeni v oddelku 1 člena 9.02, in zunaj prostora, kjer je nameščena glavna stikalna plošča; od teh prostorov je ločen s predelnimi stenami, v skladu z oddelkom 2 člena 15.11.
Kabli, ki napajajo električno napeljavo v sili, so nameščeni in položeni tako, da vzdržujejo kontinuiteto napajanja teh napeljav ob požaru ali poplavljenja. Ti kabli niso nikoli položeni skozi glavno strojnico, kuhinje ali prostore, kjer je nameščen glavni vir napajanja in njegova priključna oprema, razen če je to potrebno za oskrbo zasilne opreme v teh prostorih.
Zasilni agregat je nameščen nad mejno črto ali čim bolj daleč stran od virov energije v skladu s členom 9.02(1), da se zagotovi, da pri poplavljenju v skladu s členom 15.03(9) ni poplavljen hkrati s temi viri energije.
7. Za zasilni agregat je sprejemljivo naslednje:
(a) pomožni generatorski kompleti z lastnim samostojnim napajanjem z gorivom in neodvisnim hladilnim sistemom, ki se ob izpadu energije samodejno vklopijo in v 30 sekundah prevzamejo napajanje z energijo ali ki jih je, če so nameščeni v neposredni bližini prostora za krmiljenje ali katere koli druge lokacije, ki jo trajno zaseda posadka, mogoče vklopiti ročno; ali
(b) akumulatorske baterije, ki se ob izpadu energije samodejno vklopijo ali ki jih je, če so nameščene v neposredni bližini prostora za krmiljenje ali katere koli druge lokacije, ki jo trajno zaseda posadka, mogoče vklopiti ročno. Baterije so sposobne napajati navedene energijske porabnike v predpisanem času brez ponovnega polnjenja in brez nesprejemljivega zmanjšanja napetosti.
8. Načrtovan delovni čas zasilnega napajanja je opredeljen glede na definiran namen potniškega plovila. Ta čas ni krajši od 30 min.
9. Izolacijske upornosti in ozemljitve električnih sistemov so preskušene ob pregledih, skladno s členom 2.09.
10. Energijski viri, v skladu z oddelkom 1 člena 9.02, so med seboj neodvisni.
11. Izpad glavne ali zasilne energijske opreme ne vpliva medsebojno na delovno varnost napeljav.
Člen 15.11
Protipožarna zaščita
1. Primernost materialov in sestavnih delov za protipožarno zaščito dokaže pooblaščena ustanova za preskušanje na podlagi ustreznih preskusnih postopkov.
(a) Ustanova za preskušanje ustreza:
(aa) Pravilniku o protipožarnih postopkih preskušanja; ali
(bb) evropskemu standardu EN ISO/IEC 17025: 2000 v zvezi s splošnimi zahtevami za pristojnost preskusnih in kalibracijskih laboratorijev.
(b) Priznani preskusni postopki za določanje nevnetljivosti materialov so:
(aa) del 1 Priloge 1 k Pravilniku o protipožarnih postopkih preskušanja; in
(bb) ustrezni predpisi ene od držav članic.
(c) Priznani preskusni postopki za določanje, da je material negorljiv, so:
(aa) ustrezne zahteve, predpisane v Prilogi 1, deli 5 (preskus gorljivosti površin), 6 (preskus obloge krova), 7 (preskus za viseče tkanine in plastiko), 8 (preskus za oblazinjeno pohištvo) in 9 (preskus za posteljnino) Pravilnika za protipožarne postopke preskušanja; in
(bb) ustrezni predpisi ene od držav članic.
(d) Priznani preskusni postopki za določanje požarne odpornosti so:
(aa) del 3 priloge I k Pravilniku o protipožarnih postopkih preskušanja in
(bb) ustrezni predpisi ene od držav članic.
(e) Nadzorni organ lahko v skladu s Pravilnikom o protipožarnih postopkih preskušanja predpiše preskus na vzorčni predelni steni, da zagotovi skladnost z zgornjimi določbami glede odpornosti in dviga temperature.
2. Predelne stene
(a) med prostori so načrtovane v skladu z naslednjimi tabelami:
(aa) Tabela za predelne stene med prostori, v katerih niso nameščeni tlačni brizgalni sistemi v skladu s členom 10.03a:
|
Prostori |
Nadzorni centri |
Stopniščni jaški |
Zbirni prostori |
Saloni |
Strojnice |
Kuhinje |
Shrambe |
|
Nadzorni centri |
— |
A0 |
A0/B15 (1) |
A30 |
A60 |
A60 |
A60 |
|
Stopniščni jaški |
— |
A0 |
A30 |
A60 |
A60 |
A60 |
|
|
Zbirni prostori |
— |
A30/B15 (2) |
A60 |
A60 |
A60 |
||
|
Saloni |
—/B15 (3) |
A60 |
A60 |
A60 |
|||
|
Strojnice |
A60/A0 (4) |
A60 |
A60 |
||||
|
Kuhinje |
A0 |
A60/B15 (5) |
|||||
|
Shrambe |
— |
||||||
|
(1) Predelne stene med nadzornimi centri in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A0, med nadzornimi centri in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15. (2) Predelne stene med saloni in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A 30, med saloni in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15. (3) Predelne stene med kabinami, predelne stene med kabinami in hodniki in navpične predelne stene, ki ločujejo salone v skladu z oddelkom 10, ustrezajo tipu B15; za prostore, opremljene s tlačnimi brizgalnimi sistemi pa tipu B0. (4) Predelne stene med strojnicami v skladu s členom 15.07 in oddelkom 6 člena 15.10 ustrezajo tipu A60; v drugih primerih ustrezajo tipu A0. (5) B15 zadostuje za predelne stene med kuhinjami na eni strani ter hladilnicami in shrambami hrane na drugi. |
|||||||
(bb) Tabela za predelne stene med prostori, v katerih so nameščeni tlačni brizgalni sistemi v skladu s členom 10.03a:
|
Prostori |
Nadzorni centri |
Stopniščni jaški |
Zbirni prostori |
Saloni |
Strojnice |
Kuhinje |
Shrambe |
|
Nadzorni centri |
— |
A0 |
A0/B15 (1) |
A0 |
A60 |
A30 |
A30 |
|
Stopniščni jaški |
— |
A0 |
A0 |
A60 |
A30 |
A0 |
|
|
Zbirni prostori |
— |
A30/B15 (2) |
A60 |
A30 |
A30 |
||
|
Saloni |
—/B0 (3) |
A60 |
A30 |
A0 |
|||
|
Strojnice |
A60/A0 (4) |
A60 |
A60 |
||||
|
Kuhinje |
— |
B15 |
|||||
|
Shrambe |
— |
||||||
|
(1) Predelne stene med nadzornimi centri in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A0, med nadzornimi centri in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15. (2) Predelne stene med saloni in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A 30, med saloni in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15. (3) Predelne stene med kabinami, predelne stene med kabinami in hodniki in navpične predelne stene, ki ločujejo salone v skladu z oddelkom 10, ustrezajo tipu B15; za prostore, opremljene s tlačnimi brizgalnimi sistemi pa tipu B0. (4) Predelne stene med strojnicami v skladu s členom 15.07 in oddelkom 6 člena 15.10 ustrezajo tipu A60; v drugih primerih ustrezajo tipu A0. |
|||||||
(b) Predelne stene tipa A so pregrade, stene in krovi, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
(aa) narejene so iz jekla ali drugega ustreznega materiala;
(bb) so primerno utrjene;
(cc) izolirane so s homologiranim nevnetljivim materialom tako, da se povprečna temperatura na strani, obrnjeni od ognja, ne dvigne za več kot 140 °C nad začetno temperaturo in se v nobeni točki, vključno z režami in stiki, ne dvigne za več kot 180 °C nad začetno temperaturo v naslednjih predpisanih časih:
tip A60 – 60 minut
tip A30 – 30 minut
Tip A0 – 0 minut;
(dd) izdelane so tako, da preprečijo prenos dima in plamenov do konca običajnega enournega protipožarnega preskusa;
(c) predelne stene tipa B so pregrade, stene, krovi, stropi in prednje stene, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
(aa) narejene so iz homologiranega nevnetljivega materiala. Poleg tega so vsi materiali, uporabljeni pri izdelavi in montaži predelnih sten, nevnetljivi, razen prednjih sten, ki so vsaj negorljive;
(bb) izolacijsko vrednost dokazujejo tako, da se povprečna temperatura na strani, obrnjeni od ognja, ne dvigne za več kot 140 °C nad začetno temperaturo in da se v nobeni točki, vključno z režami in stiki, temperatura ne poviša za več kot 225 °C nad začetno temperaturo v naslednjih predpisanih časih:
tip B15 – 15 minut
tip B0 – 0 minut;
(cc) načrtovane so tako, da preprečijo prenos plamenov do konca prve pol ure normalnega protipožarnega preskusa.
3. Barve, laki in drugi proizvodi za obdelavo površin, pa tudi obloge krovov, ki se uporabljajo v prostorih, razen v strojnicah in shrambah, so negorljivi. Preproge, tkanine, zavese in drugi viseči tekstilni materiali, pa tudi oblazinjeno pohištvo in posteljnina, so negorljivi, če prostori, v katerih so nameščeni, niso opremljeni s tlačnimi brizgalnimi sistemi, skladno s členom 10.03a.
4. Stropi salonov in stenske obloge, vključno s temelji, so, če ti saloni nimajo tlačnega brizgalnega sistema skladno s členom 10.03a, izdelani iz nevnetljivih materialov, razen površin, ki so vsaj negorljive.
5. Pohištvo in oprema v salonih, ki se uporabljajo kot zbirni prostori, so, če ti prostori nimajo tlačnega brizgalnega sistema v skladu s členom 10.03a, izdelani iz nevnetljivih materialov.
6. Barve, laki in drugi materiali, uporabljeni na izpostavljenih notranjih površinah, ne proizvajajo pretirane količine dima ali strupenih snovi. To je dokazano v skladu s pravilnikom za protipožarne postopke preskušanja.
7. Izolacijski materiali v salonih so nevnetljivi. To ne velja za izolacijo cevi za prenos hladilne tekočine. Površine izolacijskih materialov, uporabljenih na teh ceveh, so vsaj negorljive.
8. Vrata v predelnih stenah skladno z oddelkom 2 ustrezajo naslednjim zahtevam:
(a) Ustrezajo istim zahtevam, predpisanim v oddelku 2, kot same predelne stene.
(b) Pri vratih v predelnih stenah v skladu z oddelkom 10 ali pri ograjah okrog strojnic, kuhinj ali stopniščnih jaškov so samozaporne.
(c) Samozaporna vrata, ki so med normalnim obratovanjem odprta, so taka, da se lahko zaprejo iz lokacije, ki jo stalno zaseda ladijsko osebje ali člani posadke. Ko se vrata enkrat daljinsko zaprejo, jih je mogoče ponovno varno odpreti in zapreti na kraju samem.
(d) Za vodo neprepustnih vrat v skladu s členom 15.02 ni treba izolirati.
9. Stene so v skladu z oddelkom 2 zvezne od krova do krova ali se morajo končati pri zveznem stropu, ki ustreza istim zahtevam, kot so navedene v oddelku 2.
10. Naslednja območja za potnike so predeljena z navpičnimi predelnimi stenami, kot je to navedeno v oddelku 2:
(a) območja za potnike s skupno površino, večjo od 800 m2;
(b) območja za potnike, v katerih so kabine, v presledkih, ne večjih od 40 m.
Navpične predelne stene v normalnih delovnih pogojih ne prepuščajo dima in so zvezne od krova do krova.
11. Luknje nad stropi, pod tlemi in za stenskimi oblogami so ločene v presledkih, ki ne presegajo 14 m, z nevnetljivimi pregradami proti prepihu, ki ob požaru zagotavljajo učinkovito protipožarno tesnjenje.
12. Stopnice so narejene iz jekla ali drugega ustreznega nevnetljivega materiala.
13. Notranje stopnice in dvigala so na vseh ravneh zaprta s stenami v skladu z oddelkom 2. Dovoljene so naslednje izjeme:
(a) stopnišče, ki povezuje le dva krova, ni treba, da je zaprto, če je na enem krovu stopnišče ograjeno v skladu z oddelkom 2;
(b) v salonu stopnic ni treba zapreti, če so nameščene v celoti v notranjosti tega prostora, in
(aa) če se ta prostor razteza le prek dveh krovov; ali
(bb) če je v tem prostoru na vseh krovih nameščen tlačni brizgalni sistem, če ima prostor sistem za odstranjevanje dima v skladu z oddelkom 16 in če ima prostor na vseh krovih dostop do stopniščnega jaška.
14. Prezračevalni sistemi in sistemi za dovod zraka ustrezajo naslednjim zahtevam:
(a) Zasnovani so tako, da je zagotovljeno, da sami ne povzročajo širjenja ognja in dima.
(b) Odprtine za zajem in odvod zraka in sistemi za oskrbo z zrakom se zapirajo.
(c) Prezračevalni kanali so narejeni iz jekla ali ustreznega nevnetljivega materiala ter varno povezani med seboj in na nadgradnjo plovila.
(d) Če prezračevalni kanali prečnega prereza, večjega od 0,02 m2, prehajajo skozi predelne stene tipa A skladno z oddelkom 2 ali skozi predelne stene v skladu z oddelkom 10, so opremljeni z avtomatičnimi dušilci ognja, ki jih je mogoče upravljati z lokacije, ki jo stalno zaseda ladijsko osebje ali člani posadke.
(e) Prezračevalni sistemi za kuhinje in strojnice so ločeni od prezračevalnih sistemov, ki oskrbujejo druge površine.
(f) Kanali za odvod zraka so opremljeni z odprtinami za nadzor in čiščenje, ki jih je mogoče zakleniti. Te odprtine so nameščene blizu dušilcev ognja.
(g) Vgrajeni ventilatorji so taki, da jih je mogoče izključiti iz osrednje lokacije zunaj strojnice.
15. Kuhinje so opremljene s prezračevalnimi sistemi in pečmi s prezračevalniki. Kanali za odvod zraka prezračevalnikov ustrezajo zahtevam glede oddelka 14 in so poleg tega opremljeni z ročno upravljivimi dušilci ognja na vstopnih odprtinah.
16. Nadzorni centri, stopniščni jaški in notranji evakuacijski prostori so opremljeni z naravnimi ali mehaničnimi sistemi za odvod dima. Sistemi za odvod dima ustrezajo naslednjim zahtevam:
(a) Ponujajo zadostno zmogljivost in zanesljivost.
(b) Ustrezajo delovnim pogojem za potniška plovila.
(c) Če se sistemi za odvod dima uporabljajo tudi kot splošni ventilatorji za prostore, to ne ovira njihove funkcije kot sistemov za odvod dima v primeru požara.
(d) Sistemi za odstranjevanje dima imajo ročno upravljivo sprožilno napravo.
(e) Mehanični sistemi za odvod dima so poleg tega taki, da jih je mogoče upravljati z lokacije, ki jo stalno zaseda ladijsko osebje ali člani posadke.
(f) Naravni sistemi za odvod dima so opremljeni z odpiralnim mehanizmom, gnanim ročno ali z energijskim virom znotraj sistema za odvod dima.
(g) Ročno gnane sprožilne naprave in odpiralni mehanizmi so dostopni od zunaj in znotraj sobe, ki jo varujejo.
17. Saloni, ki jih ladijsko osebje ali člani posadke ne nadzirajo stalno, kuhinje, strojnice in drugi prostori, ki pomenijo požarno tveganje, so priključeni na ustrezen protipožarni alarmni sistem. Obstoj požara in njegov točen položaj je samodejno prikazan na mestu, kjer so ves čas ladijsko osebje ali člani posadke.
Člen 15.12
Preprečevanje požarov
1. Poleg prenosnih gasilnih aparatov v skladu s členom 10.03 so na plovilu na razpolago vsaj še naslednji prenosni gasilni aparati:
(a) en prenosni gasilni aparat na vsakih 120 m2 bruto talne površine v območjih za potnike;
(b) en prenosni gasilni aparat na skupino 10 kabin, zaokroženo navzgor;
(c) en prenosni gasilni aparat v vsaki kuhinji in bližini vsakega prostora, v katerem se hranijo ali uporabljajo vnetljive tekočine. V kuhinjah je gasilni material primeren tudi za gašenje goreče maščobe.
Ti dodatni gasilni aparati ustrezajo zahtevam, predpisanim v oddelku 2 člena 10.03, ter so nameščeni in razporejeni po plovilu tako, da so, če požar izbruhne kjer koli in kadar koli, takoj dosegljivi. V vsaki kuhinji, pa tudi v frizerskih salonih in parfumerijah, je na voljo požarna odeja.
2. Potniška plovila so opremljena s hidrantnim sistemom, ki vsebuje:
(a) dve motorni gasilni črpalki zadostne zmogljivosti, od katerih je vsaj ena stalno priključena;
(b) ena gasilna linija z zadostnim številom hidrantov s stalno priključenimi gasilnimi cevmi, dolgimi vsaj 20 m in opremljenimi s šobami, ki lahko proizvajajo tako meglo kot vodni curek in ki vsebujejo zaporni mehanizem.
3. Hidrantni sistemi so zasnovani in dimenzionirani tako, da:
(a) je vsaka točka plovila dosegljiva z vsaj dveh hidrantov na različnih mestih, z vsakega z eno cevjo, ne daljšo od 20 m;
(b) je tlak hidrantov vsaj 300 kPa; in
(c) je na vseh krovih mogoče doseči dolžino vodnega curka vsaj 6 m.
Če je zagotovljen zaboj za hidrant, je na njegovi zunanji strani pritrjen simbol „cev za gašenje“ z vsaj 10 cm dolgo stranico, podoben prikazanemu na sliki 5 v Prilogi I.
4. Hidrantni ventili z navojem ali pipo so nastavljivi tako, da je med obratovanjem gasilnih črpalk vsako cev mogoče ločiti in odstraniti.
5. Gasilne cevi v notranjih prostorih so navite na osno povezanem kolutu.
6. Materiali za gasilno opremo so toplotno odporni ali ustrezno zaščiteni proti okvaram pri izpostavljenosti visokim temperaturam.
7. Cevi in hidranti so razmeščeni tako, da je preprečena možnost zamrzovanja.
8. Gasilne črpalke so:
(a) nameščene ali spravljene v ločenih prostorih;
(b) take, da lahko delujejo neodvisno ena od druge;
(c) z zmogljivostjo na vseh krovih vzdrževati potreben tlak v hidrantih in dosegati potrebno dolžino vodnega curka;
(d) nameščene pred krmno pregrado.
Gasilne črpalke se lahko uporabljajo tudi v splošne namene.
9. Strojnice so opremljene s stalno nameščenim sistemom za gašenje skladno s členom 10.03b.
10. Plovila s kabinami imajo:
(a) dva dihalna aparata z zaprtim krogom, ki ustrezata evropskemu standardu EN 137: 1993, z maskami za ves obraz, ki ustrezajo evropskemu standardu EN 136: 1998;
(b) dva kompleta opreme, ki vsebuje vsaj zaščitno obleko, čelado, škornje, rokavice, sekiro, odpirač, svetilko in varnostno vrv;
(c) štiri dimne kapuce.
Člen 15.13
Organizacija varnosti
1. Na potniških plovilih je zagotovljen varnostni program. Varnostni program opisuje naloge posadke in ladijskega osebja v naslednjih primerih:
(a) okvara;
(b) požar na plovilu;
(c) evakuacija potnikov;
(d) človek v vodi.
Predvidijo se posebni varnostni ukrepi za osebe z zmanjšano gibljivostjo.
Članom posadke in ladijskemu osebju, imenovanem v varnostnem programu, so dodeljene različne naloge, odvisno od delovnih mest, ki jih zasedajo. S posebnimi navodili posadki se zagotovi, da se ob nevarnosti vsa vrata in odprtine v za vodo neprepustnih pregradah, navedenih v členu 15.02, takoj hermetično zaprejo.
2. Varnostni program vključuje varnostni načrt, ki jasno in natančno določa vsaj naslednje:
(a) območja, namenjena osebam z zmanjšano gibljivostjo;
(b) poti za izhod v sili, zasilne izhode in zbirne ter evakuacijske prostore, kot so navedeni v oddelku 8 člena 15.06;
(c) reševalno opremo in čolne;
(d) gasilne aparate in gasilne ter tlačne brizgalne sisteme;
(e) drugo varnostno opremo;
(f) alarmni sistem, naveden v oddelku 3(a) člena 15.08;
(g) alarmni sistem, naveden v oddelku 3(b) in (c) člena 15.08;
(h) pregradna vrata, navedena v oddelku 5 člena 15.02, in položaj njihovih nadzornih naprav, kot tudi druge odprtine, navedene v oddelkih 9, 10 in 13 člena 15.02 ter v oddelku 12 člena 15.03;
(i) vrata, navedena v oddelku 8 člena 15.11;
(j) dušilce ognja;
(k) protipožarni alarmni sistem;
(l) zasilni agregat;
(m) nadzorne enote prezračevalnega sistema;
(n) povezave z obalo;
(o) zapore dovoda goriva;
(p) napeljavo utekočinjenega plina;
(q) sisteme za obveščanje javnosti;
(r) radijsko in telefonsko opremo;
(s) komplete prve pomoči.
3. Varnostni program v skladu z oddelkom 1 in varnostni načrt v skladu z oddelkom 2:
(a) imata žig nadzornega organa; in
(b) sta vidno prikazana na ustreznem mestu na vsakem krovu.
4. Pravila vedenja za potnike so izobešena v vsaki kabini, prav tako pa tudi poenostavljen varnostni načrt, ki naj vsebuje samo podatke, navedene v oddelku 2(a) do (f).
Ta pravila vedenja vsebujejo vsaj:
(a) oznake nevarnosti:
— požar,
— poplavljenje,
— splošna nevarnost;
(b) opis različnih alarmnih signalov;
(c) navodila glede:
— poti za izhod v sili,
— kaj storiti,
— potrebe ostati miren;
(d) navodila glede naslednjega:
— kajenje,
— uporaba ognja in odprtega plamena,
— odpiranje oken,
— uporaba določenih delov opreme.
Te podrobnosti so izobešene v angleškem, francoskem, nemškem in nizozemskem jeziku.
Člen 15.14
Naprave za zbiranje odpadne vode in njeno odstranjevanje
1. Potniška plovila so opremljena z rezervoarji za zbiranje odpadne vode ali ustreznimi sistemi za čiščenje odplak na plovilu.
2. Rezervoarji za zbiranje odpadne vode imajo zadostno zmogljivost. Rezervoarji so opremljeni z napravo, ki prikazuje raven njihove vsebine. Na plovilu so črpalke in cevi za praznjenje rezervoarjev, tako da se odpadna voda lahko izpušča z obeh strani plovila. Obstaja možnost prepuščati odpadno vodo z drugih plovil.
Cevi so opremljene z iztočno povezavo, skladno z evropskim standardom EN 1306: 1996.
Člen 15.15
Izjeme za določena potniška plovila
1. ►M3 Potniška plovila, registrirana za prevoz do največ 50 potnikov z dolžino LWL ne več kot 25 m, so po poškodbi v skladu s členom 15.03(7 do 13) enako stabilna ali pa po simetričnem poplavljenju izpolnjujejo naslednja merila: ◄
(a) potopitev plovila ne presega mejne črte; in
(b) metacentrična višina GMR ni manjša od 0,10 m.
Potreben preostali vzgon je zagotovljen z ustrezno izbiro materialov, uporabljenih pri izdelavi trupa, ali z mnogoceličnimi splavi iz penaste gume, trdno pripetimi na trup. Pri plovilih, daljših od 15 m, se preostali vzgon lahko zagotovi s kombinacijo splavov in podrazdelitvijo, ki ustreza enooddelčnemu statusu, skladno s členom 15.03.
2. Za potniška plovila v skladu s členom 1 lahko nadzorni organ dovoli manjša odstopanja od čiste višine, zahtevane v oddelkoma 3 (c) in 5 (b) člena 15.06. Odstopanje ni večje od 5 %. V primeru odstopanja so zadevni deli označeni z barvo.
3. Z odstopanjem od oddelka 9 člena 15.03 potniška plovila, ki niso daljša od 45 m in so namenjena za prevoz največ 250 potnikov, ne potrebujejo dvooddelčnega statusa.
4. (prazno)
5. ►M3 Nadzorni organ lahko spregleda uporabo člena 10.04 pri potniških plovilih, namenjenih za prevoz največ 250 potnikov z dolžino LWL ne več kot 25 m, če so ta opremljena s ploščadjo, dostopno z obeh strani plovila, neposredno nad črto potopitve, tako da je omogočeno varno reševanje oseb iz vode. ◄ Potniška plovila so lahko opremljena s primerljivo napravo, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
(a) ena oseba lahko sama rokuje z napravo;
(b) dovoljene so prenosne naprave;
(c) naprave so zunaj nevarnega območja pogonskih sistemov;
(d) mogoča je učinkovita komunikacija med poveljnikom in osebo, odgovorno za napravo.
6. Nadzorni organ lahko spregleda uporabo člena 10.04 pri potniškem plovilu, registriranem za prevoz največ 600 potnikov in ne daljšem od 45 m, če je potniško plovilo opremljeno s ploščadjo, skladno s prvim stavkom oddelka 5, ali z ustrezno napravo, skladno z drugim stavkom oddelka 5. Poleg tega ima potniško plovilo:
(a) krmni propeler, cikloidni propeler ali vodni curek kot glavni pogon; ali
(b) glavni pogonski sistem z 2 pogonskima enotama; ali
(c) glavni pogonski sistem in premčni bočni propeler.
7. Z odstopanjem od oddelka 9 člena 15.02 je potniškim plovilom, ki niso daljša od 45 m in ki jim je dovoljeno nositi največ toliko potnikov, kolikor znaša dolžina plovila v m, dovoljeno imeti v območju za potnike ročno krmiljena pregradna vrata brez daljinskega upravljanja v skladu z oddelkom 5 člena 15.02, če:
(a) ima plovilo le en krov;
(b) so ta vrata dostopna neposredno s krova in niso oddaljena več kot 10 m od krova;
(c) spodnji rob vratne odprtine leži vsaj 30 cm nad tlemi območja za potnike; in
(d) sta oba oddelka, ki ju delijo vrata, opremljena z alarmom za raven kaluže.
8. Na potniških plovilih v skladu z oddelkom 7 z odstopanjem od oddelka 6(c) člena 15.06 lahko ena pot za izhod v sili vodi skozi kuhinjo, če je na razpolago tudi druga pot za izhod v sili.
9. Za potniška plovila, katerih dolžina ne presega 45 m, ne velja naslednje: oddelek 2(e) člena 15.01, če so naprave, ki delujejo na utekočinjeni plin, opremljene z ustreznim alarmnim sistemom za koncentracije CO, ki pomenijo tveganje za zdravje ter za potencialno eksplozivne mešanice plina in zraka.
10. ►M3 Naslednje določbe ne veljajo za potniška plovila z dolžino LWL ne več kot 25 m: ◄
(a) zadnji stavek oddelka 1 člena 15.04;
(b) oddelek 6(c) člena 15.06 za kuhinje, dokler je na razpolago druga pot za izhod v sili;
(c) člen 15.07.
11. Za plovila s kabinami, katerih dolžina ne presega 45 m, se oddelek 10 člena 15.12 ne uporablja, če so dimne kapuce v številu, ki ustreza številu ležišč, zlahka dostopne v vsaki kabini.
POGLAVJE 15a
POSEBNE ZAHTEVE ZA POTNIŠKA JADRALNA PLOVILA
Člen 15a.01
Uporaba dela II
Poleg določb iz dela II za potniška jadralna plovila veljajo zahteve iz tega poglavja.
Člen 15a.02
Odstopanja za določena potniška jadralna plovila
1. Za potniška jadralna plovila, katerih LWL ne presega 45 m in največje dovoljeno število potnikov ne presega LWL v celih metrih, veljajo naslednje določbe:
(a) oddelek 7 člena 3.03, če se sidra ne prevažajo v ceveh za sidrno vrv;
(b) oddelek 2(d) člena 10.02 glede dolžine;
(c) oddelek 3(a) člena 15.08;
(d) oddelek 9(a) člena 15.15.
2. Z odstopanjem od oddelka 1 se število potnikov lahko poveča do 1,5-krat LWL v celih metrih, če to dovoljuje jadrovje, vrvje in oprema na krovu.
Člen 15a.03
Zahteve glede stabilnosti plovil z jadri
1. Za izračun momenta nagiba v skladu z oddelkom 3 člena 15.03 se pri določanju težišča plovila upoštevajo zvita jadra.
2. Ob upoštevanju vseh pogojev obremenitve v skladu z oddelkom 2 člena 15.03 in z uporabo standardnih ureditev jader, moment nagiba, ki ga povzroči tlak vetra, ni tako visok, da preseže nagibni kot 20°. Poleg tega:
(a) se za izračun uporabi stalni tlak vetra 0,07 kN/m2;
(b) preostala varnostna razdalja je vsaj 100 mm; in
(c) preostali prosti bok ni negativen.
3. Vzravnalni moment statične stabilnosti:
(a) doseže največjo vrednost pod kotom nagiba 25° ali več;
(b) znaša najmanj 200 mm pod kotom nagiba 30° ali več;
(c) je pozitiven pod kotom nagiba do 60°.
4. Površina pod krivuljo vzravnalnega momenta ni manjša od
(a) 0,055 mrad do 30°,
(b) 0,09 mrad do 40° ali pod kotom, pri katerem nezaščitena odprtina doseže vodno površino in ki je manj kot 40°.
Med
(c) 30o in 40°; ali
(d) 30° in kotom, pri katerem nezaščitena odprtina doseže vodno površino in ki je manj kot 40°,
ta površina ni manjša od 0,03 mrad.
Člen 15a.04
Zahteve v zvezi z gradnjo ladij in strojne zahteve
1. Z odstopanjem od oddelka 3 člena 6.01 in oddelka 3 člena 9.01 je oprema oblikovana za stalni nagib do 20°.
2. Z odstopanjem od oddelka 5(a) člena 15.06 in oddelka 9(b) člena 15.06 lahko inšpekcijski organ v primeru potniških jadralnih plovil, ki niso daljša od 25 m, za povezovalne hodnike in prehode odobri čisto širino, ki je manjša od 800 mm. Sicer je čista širina najmanj 600 mm.
3. Z odstopanjem od oddelka 10(a) člena 15.06 lahko inšpekcijski organ v posebnih primerih dovoli uporabo varovalne ograje, ki se lahko odstrani, na površinah, kjer je to potrebno zaradi upravljanja jader.
4. V skladu s členom 15.07 jadrovje pripada glavnemu pogonskemu sistemu.
5. Z odstopanjem od oddelka 7(c) člena 15.15 se lahko višina spodnjega roba odprtine vrat zmanjša na 200 mm nad tlemi prostora za potnike. Potem, ko se odprejo, se vrata samodejno zaprejo in zaklenejo.
6. Če obstaja možnost, da je propeler v prostem teku, medtem ko plovilo pluje z jadri, so vsi ogroženi deli pogonskega sistema zavarovani pred možnimi poškodbami.
Člen 15a.05
Vrvje na splošno
1. Deli vrvja so urejeni tako, da se prepreči nedopustno drgnjenje.
2. Če se uporabi material, ki ni les, ali če so uporabljene posebne vrste vrvja, taka oblika zagotavlja enakovredne ravni varnosti z dimenzijami in trdnostjo, kot so določene v tem poglavju. Kot dokaz trdnosti
(a) se opravi izračun trdnosti; ali
(b) se od odobrenega klasifikacijskega zavoda pridobi potrdilo o zadostni trdnosti; ali
(c) določitev dimenzij temelji na postopkih, določenih s priznanim regulativnim okvirom (na primer Middendorf, Kusk-Jensen).
Dokazila se predloži inšpekcijskemu organu.
Člen 15a.06
Jambori ter debla in križi na splošno
1. Vsa debla in križi so izdelani iz visoko kakovostnega materiala.
2. Les za jambore:
(a) nima koncentracij vozlov;
(b) nima beljave znotraj zahtevanih dimenzij;
(c) je čim bolj ravno vlaknat;
(d) vsebuje čim manj zavite rasti.
3. Če se kot gradben les uporabi ameriški smolikav bor ali bor oregon, katerega kakovost je označena s „čist in boljši“, se premeri v tabelah iz členov 15a.07 do 15a.12 lahko zmanjšajo za 5 %.
4. Če les, ki se uporablja za jambore, podaljške jamborov, krake prečk jamborov, debla in poševnike, nima okroglega prereza, je enakovredne trdnosti.
5. Stojala za jambore, glavni deli jamborov in oprema za pritrjevanje na krovu, na talnih ploščah ali na kljunu oziroma krmi so zgrajeni tako, da lahko bodisi absorbirajo sile, katerim so izpostavljeni, ali jih prenesejo na druge povezane dele konstrukcije.
6. Odvisno od stabilnosti plovila in zunanjih sil, ki jim je izpostavljeno, ter porazdelitve razpoložljive površine jader lahko inšpekcijski organ na podlagi dimenzij, določenih v členih 15a.07 in 15a.12, dovoli zmanjšanja prerezov debel in križev in, kadar je to primerno, vrvja. Dokazila se predložijo v skladu z oddelkom 2 člena 15a.05.
7. Če znaša doba nihanja/doba pozibavanja plovila v sekundah manj kot tri četrtine njegove širine v metrih, se povečajo dimenzije, določene v členih 15a.07 do 15a.12. Dokazila se predložijo v skladu z oddelkom 2 člena 15a.05.
8. V tabelah iz členov 15a.07 do 15a.12 in 15a.14 se možne vmesne vrednosti interpolirajo.
Člen 15a.07
Posebne določbe za jambore
1. Leseni jambori izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:
|
Dolžina (1) (m) |
Premer na krovu (cm) |
Premer na jambornem križu (cm) |
Premer na vrhu jambora (cm) |
|
10 |
20 |
17 |
15 |
|
11 |
22 |
17 |
15 |
|
12 |
24 |
19 |
17 |
|
13 |
26 |
21 |
18 |
|
14 |
28 |
23 |
19 |
|
15 |
30 |
25 |
21 |
|
16 |
32 |
26 |
22 |
|
17 |
34 |
28 |
23 |
|
18 |
36 |
29 |
24 |
|
19 |
39 |
31 |
25 |
|
20 |
41 |
33 |
26 |
|
21 |
43 |
34 |
28 |
|
22 |
44 |
35 |
29 |
|
23 |
46 |
37 |
30 |
|
24 |
49 |
39 |
32 |
|
25 |
51 |
41 |
33 |
|
(1) Razdalja od jambornega križa do krova. |
|||
Če ima jambor dva križa, se premeri povečajo za najmanj 10 %.
Če ima jambor več kot dva križa, se premeri povečajo za najmanj 15 %.
Če so jambori nameščeni tako, da gredo skozi krov, premer ob vznožju jambora znaša najmanj 75 % premera jambora na ravni krova.
2. Jamborna oprema, jamborne vezi, križi in vrhovi jamborov so dovolj močnih velikosti in dovolj trdno pritrjeni.
Člen 15a.08
Posebne določbe za podaljške jamborov
1. Leseni podaljški jamborov izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:
|
Dolžina (1) (m) |
Premer ob vznožju (cm) |
Premer na polovici dolžine (cm) |
Premer na pritrditvi (2) (cm) |
|
4 |
8 |
7 |
6 |
|
5 |
10 |
9 |
7 |
|
6 |
13 |
11 |
8 |
|
7 |
14 |
13 |
10 |
|
8 |
16 |
15 |
11 |
|
9 |
18 |
16 |
13 |
|
10 |
20 |
18 |
15 |
|
11 |
23 |
20 |
16 |
|
12 |
25 |
22 |
17 |
|
13 |
26 |
24 |
18 |
|
14 |
28 |
25 |
20 |
|
15 |
31 |
27 |
21 |
|
(1) Skupna dolžina podaljška jambora brez vrha jambora. (2) Premer podaljška jambora na ravni pritrditve vrha jambora. |
|||
Če so na podaljšek jambora pritrjena kvadratna jadra se dimenzije, določene v tabeli, povečajo za 10 %.
2. Prekrivanje med podaljškom jambora in jamborom znaša vsaj 10-kraten premer podaljška jambora ob vznožju.
Člen 15a.09
Posebne določbe za poševnike
1. Leseni poševniki izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:
|
Dolžina (1) (m) |
Premer na kljunu (cm) |
Premer na polovici dolžine (cm) |
|
4 |
14,5 |
12,5 |
|
5 |
18 |
16 |
|
6 |
22 |
19 |
|
7 |
25 |
23 |
|
8 |
29 |
25 |
|
9 |
32 |
29 |
|
10 |
36 |
32 |
|
11 |
39 |
35 |
|
12 |
43 |
39 |
|
(1) Skupna dolžina poševnika. |
||
2. Del poševnika v medkrovju je vsaj štirikrat daljši od premera poševnika na kljunu.
3. Premer poševnika na njegovem vrhu je vsaj 60 % premera poševnika na kljunu.
Člen 15a.10
Posebne določbe za podaljške poševnikov
1. Leseni podaljški poševnikov izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:
|
Dolžina (1) (m) |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
9 |
10 |
|
Premer na kljunu (cm) |
7 |
10 |
14 |
17 |
21 |
24 |
28 |
31 |
35 |
|
(1) Skupna dolžina podaljška poševnika. |
|||||||||
2. Premer podaljška poševnika na njegovem vrhu je vsaj 60 % premera na kljunu.
Člen 15a.11
Posebne določbe za debla krmnega jambora
1. Lesena glavna debla izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:
|
Dolžina (1) (m) |
5 |
6 |
7 |
8 |
9 |
10 |
11 |
12 |
13 |
14 |
15 |
16 |
|
Premer (cm) |
14 |
15 |
16 |
17 |
18 |
20 |
21 |
23 |
24 |
25 |
26 |
27 |
|
(1) Skupna dolžina glavnega debla |
||||||||||||
2. Premer na zatiču tečaja je vsaj 72 % premera, določenega v tabeli.
3. Premer na uzdnem roglju je vsaj 85 % premera, določenega v tabeli.
4. Merjeno od jambora je največji premer na dveh tretjinah dolžine.
5. Kadar:
(a) je kot med glavnim deblom in zunanjim robom jadra manj kot 65° in je glavna uzda pritrjena na konec debla; ali
(b) točka pritrditve uzde ni na ravnini uzdnega roglja,
lahko inšpekcijski organ v skladu z oddelkom 2 člena 15a.05 zahteva večji premer.
6. Za površine jader, manjše od 50 m2, lahko inšpekcijski organ odobri zmanjšanje dimenzij, določenih v tabeli.
Člen 15a.12
Posebne določbe za glavna debla
1. Lesena glavna debla izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:
2. Nepodprta dolžina glavnega debla ne presega 75 %.
3. Moč pretrga kraka je vsaj enaka 1,2-kratni moči pretrga najvišje vrvi za dviganje in spuščanje jadra.
4. Vrhnji kot kraka ima največ 60°.
5. Če je z odstopanjem od oddelka 4 vrhnji kot kraka večji kot 60°, se natezna trdnost prilagodi glede na sile, ki bodo s tem nastale.
6. Za površine jader, manjše od 50 m2, lahko inšpekcijski organ odobri zmanjšanje dimenzij, določenih v tabeli.
Člen 15a.13
Splošne določbe za nepremično in premično vrvje
1. Nepremično in premično vrvje izpolnjuje zahteve po trdnosti iz členov 15a.14 in 15a.15.
2. Priključki žičnih kablov imajo lahko obliko:
(a) prepletenih spojev;
(b) stiskalnih obojk; ali
(c) mašilnih obojk.
Prepleteni spoji vsebujejo lapor, konci pa so oviti.
3. Očesa spojev so opremljena z okovi.
4. Vrvi so napeljane tako, da ne ovirajo vhodov in prehodov.
Člen 15a.14
Posebne določbe za nepremično vrvje
1. Prednje in bočne pripone izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:
|
Dolžina jambora (1) (m) |
11 |
12 |
13 |
14 |
15 |
16 |
17 |
18 |
|
Natezna trdnost sprednje pripone (kN) |
160 |
172 |
185 |
200 |
220 |
244 |
269 |
294 |
|
Natezna trdnost bočnih pripon (kN) |
355 |
415 |
450 |
485 |
525 |
540 |
630 |
720 |
|
Število kablov in vrvi, ki vežejo jambor z bokom ladje, na vsakem boku |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
4 |
4 |
|
(1) Razdalja od vrha ali jambornega križa do krova. |
||||||||
2. Zatege, podaljški jamborov, pripone letečega floka, podaljški poševnika in pripone poševnika izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:
|
Dolžina jambora (1) (m) |
<13 |
13-18 |
>18 |
|
Natezna trdnost zatege (kN) |
89 |
119 |
159 |
|
Natezna trdnost podaljška jambora (kN) |
89 |
119 |
159 |
|
Dolžina podaljška jambora (m) |
<6 |
6-8 |
>8 |
|
Natezna trdnost pripone letečega floka (kN) |
58 |
89 |
119 |
|
Dolžina podaljška poševnika (m) |
<5 |
5-7 |
>7 |
|
Natezna trdnost pripone poševnika (kN) |
58 |
89 |
119 |
|
(1) Razdalja od vrha ali jambornega križa do krova. |
|||
3. Najprimernejša oblika vrvi temelji na metodi izdelave vrvi (Rope Construction Method) 6 x 7 FE v razredu trdnosti 1 550 N/mm2. Alternativno se iz istega razreda trdnosti lahko uporabi metoda izdelave 6 x 36 SE ali 6 x 19 FE. Zaradi večje elastičnosti metode izdelave 6 x 19 se natezne trdnosti, podane v tabeli, povečajo za 10 %. Uporaba drugačne oblike vrvi je dovoljena, če ima primerljive lastnosti.
4. Če je uporabljeno togo vrvje, se natezne trdnosti iz tabele povečajo za 30 %.
5. Za vrvje se lahko uporabijo le homologirane rogovile, okrogla očesa in sorniki.
6. Sorniki, rogovile, okrogla očesa in vijaki so taki, da jih je mogoče primerno učvrstiti.
7. Natezna trdnost vodne napone je vsaj 1,2-krat večja od natezne trdnosti ustreznega vodila za prečko in pripone letečega floka.
8. Za plovila z manj kot 30 m3 vodnega izpodriva lahko inšpekcijski organ dovoli zmanjšanje nateznih trdnosti, kot je prikazano v naslednji tabeli:
|
Vodni izpodriv, deljen s številom jamborov (m3) |
Zmanjšanje (%) |
|
> 20 do 30 |
20 |
|
10 do 20 |
35 |
|
< 10 |
60 |
Člen 15a.15
Posebne določbe za premično vrvje
1. Za premično vrvje se uporabljajo vlaknene vrvi ali vrvi iz jeklene žice. Najmanjša natezna trdnost in premer premičnega vrvja izpolnjujeta naslednje minimalne zahteve glede na površino jader:
|
Vrsta premičnega vrvja |
Material vrvi |
Površina jader (m2) |
Najmanjša natezna trdnost (KN) |
Premer vrvi (mm) |
|
Vrvi za dviganje in spuščanje vmesnega jadra |
Jeklena žica |
do 35 |
20 |
6 |
|
> 35 |
38 |
8 |
||
|
Vlakna (polipropilen PP) |
Premer vrvi najmanj 14 mm in eno ožlebljeno kolesce za vrv za vsakih 25 m2 ali del tega |
|||
|
Vrvi za dviganje in spuščanje sošnih jader Vrvi za dviganje in spuščanje vršnih jader |
Jeklena žica |
do 50 |
20 |
6 |
|
> 50 do 80 |
30 |
8 |
||
|
> 80 do 120 |
60 |
10 |
||
|
> 120 do 160 |
80 |
12 |
||
|
Vlakna (PP) |
Premer vrvi najmanj 18 mm in eno ožlebljeno kolesce za vrv za vsakih 30 m2 ali del tega |
|||
|
Uzde vmesnih jader |
Vlakna (PP) |
do 40 |
14 |
|
|
> 40 |
18 |
|||
|
Za površine jader več kot 30 m2, ima uzda obliko škripca in se upravlja z vitlom |
||||
|
Uzde sošnih/vršnih jader |
Jeklena žica |
< 100 |
60 |
10 |
|
100 do 150 |
85 |
12 |
||
|
> 150 |
116 |
14 |
||
|
Za uzde vršnih jader so potrebni prožni povezovalni elementi (predhodniki) |
||||
|
Vlakna (PP) |
Premer vrvi najmanj 18 mm in najmanj tri ožlebljena kolesca za vrv. Kadar je površina jader večja kot 60 m2, eno ožlebljeno kolesce za vrv na 20 m2 |
|||
2. Premično vrvje, ki je del jambornih vrvi, ima natezno trdnost, ki ustreza natezni trdnosti prednjih ali bočnih pripon.
3. Če so uporabljeni materiali, ki niso navedeni v oddelku 1, so izpolnjene vrednosti za trdnost, navedene v tabeli v oddelku 1.
Vlaknene vrvi iz polietilena se ne uporabljajo.
Člen 15a.16
Pribor in deli vrvja
1. Če so uporabljene vrvi iz jeklene žice ali vlaknene vrvi, za premer ožlebljenih kolesc za vrv (merjeno od sredine vrvi do sredine vrvi) veljajo naslednje minimalne zahteve:
|
Jeklena žica (mm) |
6 |
7 |
8 |
9 |
10 |
11 |
12 |
|
Vlakna (mm) |
16 |
18 |
20 |
22 |
24 |
26 |
28 |
|
Ožlebljeno kolesce za vrv (mm) |
100 |
110 |
120 |
130 |
145 |
155 |
165 |
2. Z odstopanjem od oddelka 1 je lahko premer ožlebljenih kolesc za vrv šestkrat večji od premera jeklene žice, če jeklena žica ne teče nenehno čez ožlebljena kolesca.
3. Natezna trdnost pribora (rogovile, okrogla očesa, vijaki, plošče za očesa, sorniki, obroči in členi verige za sidro) je združljiva z natezno trdnostjo nepremičnega ali premičnega vrvja, ki je nanj pritrjeno.
4. Pritrditve ladijskih reber prednjih ali bočnih pripon so izdelane tako, da prevzamejo sile, ki so jim izpostavljene.
5. Na vsako oko je lahko pritrjen samo en člen verige za sidro skupaj z ustrezno prednjo ali bočno prepono.
6. Bloki vrvi za dviganje in spuščanje jader in dvigala so varno pritrjeni na jambor, vrtjlivi kraki, ki se uporabljajo v ta namen, pa so v dobrem stanju.
7. Pritrditve očesnih sornikov, zagozd, klinov za navijanje vrvi in ograje okrog velikega jambora so izdelane tako, da ustrezajo silam, ki so jim izpostavljene.
Člen 15a.17
Jadra
1. Zagotoviti je treba, da se jadra lahko enostavno, hitro in varno zvijejo.
2. Površina jader je ustrezna glede na vrsto plovila in vodni izpodriv.
Člen 15a.18
Oprema
1. Plovila, ki so opremljena s podaljškom poševnika ali poševnikom, imajo mrežo flok in ustrezno število primernih naprav za oporo in nategnitev.
2. Oprema iz oddelka 1 pa ni potrebna, če je podaljšek poševnika ali poševnik opremljen z ročnim priborom za vezanje ladijskih vrvi in nožno vrvjo, ki sta ustrezno velika, da omogočata pritrditev varnostnih jermenov na plovilu.
3. Za dela na vrvju je zagotovljen stol za poveljnika palube.
Člen 15a.19
Preskušanje
1. Inšpekcijski organ preskusi vrvje vsaki dve leti in pol. Preskus zajema vsaj naslednje:
(a) jadra, vključno z robovi jader, uzdnimi roglji in očmi na vodoravnem spodnjem delu jambora;
(b) stanje jamborov ter debel in križev;
(c) stanje nepremičnega in premičnega vrvja skupaj s priključki žičnih kablov;
(d) oprema za hitro in varno zvijanje jader;
(e) varno pritrjevanje blokov vrvi za dviganje in spuščanje jader in dvigal;
(f) pritrjevanje glavnih delov jamborov in drugih točk pritrjevanja za nepremično in premično vrvje, ki so pritrjeni na plovilo;
(g) vitli za upravljanje jader;
(h) drugi pripomočki, nameščeni za namene jadranja, kot so ladjarske sekire in pribor za njihovo upravljanje;
(i) sprejeti ukrepi za preprečitev drgnjenja debel in križev, premičnega in nepremičnega vrvja ter jadrovja;
(j) oprema v skladu s členom 15a.18.
2. Del lesenega jambora, ki gre skozi krov in se nahaja pod krovom, se pregleda v presledkih, ki jih določi inšpekcijski organ, vendar vsaj ob vsakem rednem pregledu v skladu s členom 2.09. Jambor se v ta namen izvleče.
3. Na plovilu se hrani potrdilo o zadnjem pregledu, opravljenem v skladu z oddelkom 1, ki ga izda, opremi z datumom in podpiše inšpekcijski organ.
POGLAVJE 16
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE, KI BODO VKLJUČENI V POTISNI ALI VLEČNI KONVOJ ALI VZPOREDNO NAVEZO
Člen 16.01
Plovni objekt, primeren za potiskanje
1. Plovni objekti, ki se bodo uporabljali za potiskanje, imajo vgrajeno ustrezno napravo za potiskanje. Zasnovani in opremljeni so tako, da:
(a) omogočajo posadki, da se brez težav in varno premakne na plovni objekt v potisni navezi s pritrjenimi priključnimi napravami;
(b) lahko zavzamejo stabilen položaj glede na priključen plovni objekt;
(c) onemogočajo medsebojno premikanje plovnih objektov.
2. Če sta plovna objekta povezana s kabli, se potisni plovni objekt opremi z najmanj dvema posebnima vitloma ali ustreznima priključnima napravama za napenjanje kablov.
3. Priključne naprave omogočajo vzpostavitev trdne strukture s plovnim objektom v potisni navezi.
Če so konvoji sestavljeni iz potisnega plovnega objekta in enega potiskanega plovnega objekta, priključne naprave lahko omogočajo nadzorovano upravljanje. Potrebne pogonske enote brez težav prestrezajo sile, ki se prenašajo, in jih je mogoče upravljati brez težav in varno. Za takšne pogonske enote se smiselno uporabljajo členi od 6.02 do 6.04.
4. Pri potiskačih pregrada proti trkom iz oddelka 1(a) člena 3.03 ni potrebna.
Člen 16.02
Plovni objekt, primeren, da se ga potiska
1. Za maone brez krmilnega sistema, bivalne prostore, strojnice ali kotlovnice se ne uporabljajo:
(a) poglavja 5 do 7 in 12;
(b) oddelka od 2 do 8 člena 8.08, člen 10.02 in oddelek 1 člena 10.05.
Če ima plovilo krmilni sistem, bivalne prostore, strojnice ali kotlovnice, se zanje uporabljajo ustrezne zahteve te priloge.
2. Poleg tega ladijske maone, katerih dolžina L ne presega 40 m, izpolnjujejo naslednje zahteve:
(a) Pregrade proti trkom iz oddelka 1 člena 3.03 niso potrebne, če je njihova prednja stran sposobna prenesti vsaj 2,5-kratno obremenitev, določeno za pregrade proti trkom za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, ki imajo enak ugrez in ki so zgrajena v skladu z zahtevami priznanega klasifikacijskega zavoda.
(b) Z odstopanjem od oddelka 1 člena 8.08 iz predelkov v dvojnem dnu, do katerih je dostop težaven, ni treba izčrpati vode, razen če njihova prostornina pri največjem dovoljenem ugrezu presega 5 % izpodriva ladijske maone.
3. Plovni objekt, ki bo potiskan, se opremi s priključnimi napravami, ki zagotavljajo varno priključitev na drugi plovni objekt.
Člen 16.03
Plovni objekt, primeren za poganjanje vzporednih navez
Plovni objekt, primeren za poganjanje vzporednih navez, se opremi s privezniki ali ustreznimi napravami, ki s svojim številom in namestitvijo omogočajo varno priključitev naveze.
Člen 16.04
Plovni objekt, primeren za poganjanje v konvojih
Plovni objekt, namenjen za poganjanje v konvojih, se opremi s priključnimi napravami, privezniki ali ustreznimi napravami, ki s svojim številom in namestitvijo omogočajo varno priključitev na drug plovni objekt v konvoju.
Člen 16.05
Plovni objekt, primeren za vleko
1. Plovni objekt, namenjen za vleko, ustreza naslednjim zahtevam:
(a) Vlečne naprave se namestijo tako, da njihova uporaba ne ogroža varnosti plovnega objekta, osebja ali tovora.
(b) Vlečni in vlečeni plovni objekt se opremita z vlečno kljuko, ki se lahko varno potegne iz prostora za krmiljenje; to se ne uporablja, če oblika ali drugi sestavni deli preprečujejo prevrnitev.
(c) Vlečne naprave sestojijo iz vitlov ali vlečne kljuke. Vlečne naprave se namestijo pred ravnino propelerjev. Ta zahteva se ne uporablja za plovne objekte, ki jih krmilijo lastne pogonske enote, kakor so krmilni propelerji ali cikloidni propelerji.
(d) Z odstopanjem od zahtev v oddelku (c) je za plovni objekt, ki sam - v skladu z veljavnimi pravili organa za plovbo, v državah članicah - pomaga vleči motoriziran plovni objekt, dovolj vlečna naprava, kakor je priveznik, ali enakovredna naprava. Oddelek (b) se uporablja smiselno.
(e) Če se vlečni kabli lahko zataknejo za krmilo plovnega objekta, se zagotovi deflektorske obroče z zadrževalniki kabla.
2. Plovni objekti, katerih dolžina L presega 86 m, se ne smejo vleči s tokom.
Člen 16.06
Preskusi plovnosti konvojev
1. Če naj potiskač ali motorni plovni objekt dobi dovoljenje za poganjanje togega konvoja in če naj se to vnese v spričevalo Skupnosti, inšpekcijski organ določi, katere formacije se pregledajo, in izvede preskuse plovnosti iz člena 5.02 na konvoju v izbrani formaciji (formacijah), za katero(e) meni, da je(so) najslabša(e). Ta konvoj izpolnjuje zahteve iz členov od 5.02 do 5.10.
Inšpekcijski organ preveri, ali je med manevri, zahtevanimi v poglavju 5, zagotovljena trdna povezava med vsemi plovnimi objekti v konvoju.
2. Če so med preskusi plovnosti iz oddelka 1 zaradi skladnosti z zahtevami iz členov od 5.02 do 5.10 na krovu plovnega objekta, ki se vleče ali je v vzporedni navezi, posebne naprave, kakor so krmilni sistem, pogonske enote ali oprema za manevriranje, ali sestavljene priklopne naprave, se v spričevalo Skupnosti za plovilo, ki poganja konvoj, vnese naslednje: formacija, položaj, ime in ►M3 evropska identifikacijska številka za plovila ◄ plovil, ki so opremljena z uporabljenimi posebnimi napravami.
Člen 16.07
Navedbe v spričevalu Skupnosti
1. Če je plovni objekt namenjen za poganjanje konvoja ali če se ga bo poganjalo v konvoju, se njegova skladnost z ustreznimi zahtevami, določenimi v členih od 16.01 do 16.06, vpiše v spričevalo Skupnosti.
2. Za pogonski plovni objekt se v spričevalo Skupnosti vnesejo naslednji podatki:
(a) potrjeni konvoji in formacije;
(b) vrste priključitev;
(c) največje opredeljene priključne sile; in
(d) kjer je to primerno, najnižja natezna trdnost priključnih kablov za vzdolžno povezavo ter število napenjalnih naprav.
POGLAVJE 17
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLAVAJOČO OPREMO
Člen 17.01
Splošno
Za konstrukcijo in opremo plavajoče opreme se uporabljajo poglavja 3, 7 do 14 in 16. Plavajoča oprema z lastnim pogonom izpolnjuje tudi zahteve poglavij 5 in 6. Pogonske enote, ki omogočajo samo kratke vleke, se ne obravnavajo kakor lastni pogon.
Člen 17.02
Odstopanja
1. Inšpekcijski organ lahko odobri izvzetje od naslednjih zahtev:
(a) oddelka 1 in 2 člena 3.03 se uporabljata smiselno;
(b) člen 7.02 se uporablja smiselno;
(c) največja stopnja zvočnega pritiska, predpisana v drugem stavku oddelka 5 člena 12.02, se lahko preseže med delovanjem delovnega orodja, če med opravljanjem storitev nihče ne spi na plovilu čez noč;
(d) lahko se odobri izvzetje od drugih zahtev, ki zadevajo strukturo, delovno orodje ali opremo, če je v vsakem primeru zagotovljena enaka stopnja varnosti.
2. Inšpekcijskemu organu ni treba upoštevati uporabe naslednjih zahtev:
(a) Oddelek 1 člena 10.01 se ne uporablja, če se plavajoča oprema med delovanjem lahko varno zasidra z delovnim sidrom ali podporniki. Vendarle pa mora plavajoča oprema z lastnim pogonom imeti sidro, ki ustreza vsaj zahtevam oddelka 1 člena 10.01, kadar za empirični koeficient k velja, da je enak 45, in kadar za T velja najmanjša višina.
(b) Drugi del stavka v oddelku 1 člena 12.02, če se bivalni prostori lahko dovolj osvetlijo z električno energijo.
3. Poleg tega se uporablja še naslednje:
(a) drenažno črpalko iz drugega odstavka oddelka 2 člena 8.08 poganja motor;
(b) hrup iz oddelka 3 člena 8.10 presega 65 dB(A) na prečni razdalji 25 m od boka katerekoli plavajoče opreme med delovanjem njenega delovnega orodja;
(c) za oddelek 1 člena 10.03, če je na krovu delovno orodje, ki ni trajno pritrjeno, se zahteva najmanj en dodatni prenosni gasilni aparat;
(d) za oddelek 2 člena 14.02, poleg naprav na utekočinjeni plin za gospodinjsko rabo se lahko uporabljajo tudi druge naprave na utekočinjeni plin. Navedene naprave ali njihovi dodatki ustrezajo zahtevam ene od držav članic.
Člen 17.03
Dodatne zahteve
1. Plavajoča oprema, na kateri so med delovanjem pristne osebe, se opremi s splošnim alarmom. Signal alarma se jasno razloči od drugih signalov in v bivalnih prostorih in na vseh delovnih postajah proizvaja zvočni pritisk, ki za najmanj 5 dB(A) presega največjo stopnjo zvočnega pritiska v okolici. Alarm je mogoče sprožiti iz prostora za krmiljenje in glavnih delovnih postaj.
2. Delovna oprema je dovolj močna, da zdrži obremenitve, ki jim je izpostavljena, in ustreza zahtevam Direktive 98/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o približevanju zakonov držav članic o strojih ( 12 ).
3. Stabilnost (odpornost proti prevračanju) in trdnost delovne opreme in njenih dodatkov, kjer je to primerno, mora vzdržati sile, ki izhajajo iz pričakovanega nagiba, trima in premikanja plavajoče opreme.
4. Če se bremena dvigajo z dvigali, se največja dovoljena obremenitev, izpeljana iz stabilnosti in moči, vidno označi z napisi na krovu in pri nadzornih postajah. Če je mogoče povečati dvižno zmogljivost s priključitvijo dodatnih plovcev, se jasno navedejo dovoljene vrednosti za dvigovanje s temi plovci in brez njih.
Člen 17.04
Preostala varnostna razdalja
1. Za namene tega poglavja in z odstopanjem od člena 1.01 te priloge, je preostala varnostna razdalja najkrajša navpična razdalja med gladino vode in najnižjim delom plavajoče opreme, pod katerim ta ni več neprepustna za vodo, ob upoštevanju trima in nagiba zaradi momentov iz oddelka 4 člena 17.07.
2. V skladu z oddelkom 1 člena 17.07 je preostala varnostna razdalja dovolj velika za kakršno koli odprtino, odporno proti brizganju in vremenskim vplivom, če meri najmanj 300 mm.
3. Pri odprtini, ki ni odporna proti brizganju in vremenskim vplivom, preostala varnostna razdalja meri najmanj 400 mm.
Člen 17.05
Preostali prosti bok
1. Za namene tega poglavja in z odstopanjem od člena 1.01 te priloge, je preostali varnostni bok najkrajša navpična razdalja med gladino vode in zgornjo površino krova na njegovem robu, ob upoštevanju trima in nagiba zaradi momentov iz oddelka 4 člena 17.07.
2. V skladu z oddelkom 1 člena 17.07 je preostali prosti bok dovolj velik, če meri najmanj 300 mm.
3. Preostali bok se lahko zmanjša, če je dokazano, da so izpolnjene zahteve člena 17.08.
4. Inšpekcijski organ lahko zahteva ali dovoli preostali prosti bok, ki se razlikuje od navedenega v oddelku 2, če oblika plovca očitno odstopa od pontona, na primer pri cilindričnem plovcu, ali če ima prerez plovca več kakor štiri stranice. To se uporablja tudi za plavajočo opremo, sestavljeno iz več plovcev.
Člen 17.06
Nagibni preskus
1. Potrditev stabilnosti v skladu s členoma 10.07 in 17.08 temelji na pravilno izvedenem nagibnem preskusu.
2. Če med nagibnim preskusom ni mogoče doseči zadostnih nagibnih kotov ali če nagibni preskus povzroči prevelike tehnične težave, se ga lahko nadomesti z izračunom težišča plovila in teže. Rezultat izračuna teže se preveri z merjenjem ugreza in razlika ne presega ± 5 %.
Člen 17.07
Potrditev stabilnosti
1. Potrdi se, da sta, ob upoštevanju obremenitev med delovanjem delovne opreme in v gibanju, preostali prosti bok in preostala varnostna razdalja zadostna. V ta namen vsota kotov trima in nagiba ne presega 10° in dno plovila se ne pojavi.
2. Potrditev stabilnosti vključuje naslednje podatke in dokumentacijo:
(a) tehnične načrte plovil in delovnega orodja in podrobne podatke o njih, potrebne za potrditev stabilnosti, kakor so vsebina rezervoarjev, odprtine za dostop v notranjost plovila;
(b) hidrostatične podatke ali krivulje;
(c) krivulje vzravnalnega momenta za statično stabilnost v obsegu, zahtevanem v skladu s spodnjim oddelkom 5 ali členom 17.08;
(d) opis obratovalnih pogojev skupaj z ustreznimi podatki o teži in težišču, vključno s stanjem, ko je plovilo nenatovorjeno, in stanjem opreme za prevoz;
(e) izračun momentov nagiba, trima in vzravnave s specifikacijo kotov trima in nagiba in preostalega prostega boka in preostale varnostne razdalje;
(f) združitev rezultatov izračuna s specifikacijo mej obratovanja in največjih obremenitev.
3. Potrditev stabilnosti temelji najmanj na naslednjih domnevnih obremenitvah:
(a) za plavajoče bagre specifična masa materialov, ki jih izkopavajo
— pesek in prod: 1,5 t/m3
— zelo moker pesek: 2,0 t/m3
— prst, povprečno: 1,8 t/m3
— mešanica peska in vode v kanalih: 1,3 t/m3;
(b) vrednosti, navedene v točki (a), se pri vedrnih bagrih povečajo za 15 %;
(c) preuči se največja dvižna moč za hidravlične bagre.
4.1 Pri potrditvi stabilnosti se upoštevajo momenti zaradi:
(a) obremenitve;
(b) asimetrične strukture;
(c) tlaka vetra;
(d) obračanja med vožnjo plavajoče opreme na lastni pogon;
(e) navzkrižnega toka, če je to potrebno;
(f) balasta in zalog;
(g) obremenitev na krovu in, kjer je to primerno, tovora;
(h) prostih površin tekočin:
(i) vztrajnostne sile;
(j) druga strojna oprema.
Momenti, ki lahko delujejo simultano, se seštevajo.
4.2 Moment zaradi tlaka vetra se izračuna z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
c |
= |
koeficient upora, odvisen od oblike Za okvirje c = 1,2 in za poveznike med trdimi deli c = 1,6. Pri obeh vrednostih se upoštevajo sunki vetra. Za celotno območje, ki ga objema plastnica okvirja, se šteje, da je površina, izpostavljena vetru. |
|
pw |
= |
specifični tlak vetra; vzame se enotna vrednost 0,25 kN/m2; |
|
A |
= |
prečna ploskev nad ploskvijo največjega dovoljenega ugreza v m2; |
|
lw |
= |
razdalja med središčem območja prečne ploskve A in ploskvijo največjega ugreza, v m. |
4.3 Momente zaradi obračanja med vožnjo iz oddelka 4.1(d) za opremo z lastnim pogonom se izračuna s formulo, določeno v oddelku 6 člena 15.03.
4.4 Moment zaradi navzkrižnega toka iz oddelka 4.1(e) se upošteva le za plavajočo opremo, ki je med delovanjem zasidrana ali privezana čez tok.
4.5 Opredeli se najmanj ugodna količina polnjenja rezervoarjev s stališča stabilnosti in ustrezni moment se vključi v izračun momentov zaradi tekočega balasta in tekočih zalog iz oddelka 4.1(f).
4.6 Moment zaradi vztrajnostnih sil iz oddelka 4.1(i) se upošteva, če premiki bremena in delovnega orodja lahko vplivajo na stabilnost.
5. Vzravnalni momenti za plovila z navpičnimi stranskimi stenami se lahko izračunajo z naslednjo formulo:
Ma = 10 · D ·
pri čemer je:
|
|
= |
metacentrična višina, v m; |
|
φ |
= |
kot nagiba, v stopinjah. |
Navedena formula se uporablja za kote nagiba do 10° ali do kota nagiba, ki ustreza potopitvi roba krova ali točki, ko se pojavi rob dna; odločilen je najmanjši kot. Formula se lahko uporablja tudi za poševne stranske stene do kota nagiba 5°; uporabljajo se tudi mejni pogoji, določeni v oddelkih 3 in 4.
Če posebna oblika plovil(a) ne omogoča takšne poenostavitve, se zahtevajo krivulje vzravnalnega momenta iz oddelka 2(c).
Člen 17.08
Potrditev stabilnosti pri zmanjšanem preostalem prostem boku
Če se v skladu z oddelkom 3 člena 17.05 uporablja zmanjšani preostali prosti bok, se za vse obratovalne pogoje dokaže, da:
(a) metacentrična višina po popravku za proste površine tekočin znaša najmanj 0,15 m;
(b) je za kote nagiba med 0 in 38° vzravnalni moment najmanj
h = 0,30 - 0,28 · φn [m]
pri čemer je φn kot nagiba, po katerem krivulja vzravnalnega momenta izkazuje negativne vrednosti (območje stabilnosti). Ta kot ni manjši od 20° ali 0,35 rad in se ga ne uporabi v formuli za vrednosti nad 30° ali 0,52 rad, pri čemer je enota za radian (rad) (1° = 0,01745 rad);
(c) vsota kotov trima in nagiba ne presega 10°;
(d) preostala varnostna razdalja še vedno ustreza zahtevam člena 17.04;
(e) preostali prosti bok še vedno meri najmanj 0,05 m;
(f) za kote nagiba med 0 in 30° je preostali vzravnalni moment še vedno najmanj
h = 0,20 - 0,23 · φn [m]
pri čemer je kot nagiba, po katerem krivulja vzravnalnega momenta izkazuje negativne vrednosti; v formuli se ga ne uporabi za vrednosti nad 30° ali 0,52 rad.
Preostali vzravnalni moment je največja razlika med 0° in 30° nagiba med krivuljo vzravnalnega momenta in krivuljo nagibnega momenta. Če voda doseže odprtino, ki vodi v notranjost plovila, pri kotu nagiba, ki je manjši od kota, ustrezajočega največji razliki med krivuljami momenta, se upošteva moment, ki ustreza navedenemu kotu nagiba.
Člen 17.09
Ugrezne oznake in ugrezne lestvice
Ugrezne oznake in ugrezne lestvice se pritrdijo v skladu s členoma 4.04 in 4.06.
Člen 17.10
Plavajoča oprema brez potrditve o stabilnosti
1. Uporaba členov 17.04 do 17.08 se lahko odpravi za plavajočo opremo:
(a) katere delovno orodje ne more nikakor spremeniti njenega nagiba ali trima; in
(b) pri kateri lahko razumno izključimo vsak premik težišča.
2. Vendar
(a) pri največji obremenitvi preostala varnostna razdalja meri najmanj 300 mm in prosti bok najmanj 150 mm;
(b) pri odprtinah, ki niso odporne proti brizganju in vremenskim vplivom, preostala varnostna razdalja meri najmanj 500 mm.
POGLAVJE 18
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE NA DELOVNI LOKACIJI
Člen 18.01
Obratovalni pogoji
Plovni objekt na delovni lokaciji, ki je kakor tak opredeljen v spričevalu Skupnosti iz dela I ali II Priloge V, lahko pluje zunaj delovnih lokacij le, če je nenatovorjen. Navedena omejitev se vpiše v spričevalo Skupnosti.
Plovni objekt na delovni lokaciji ima za ta namen spričevalo, ki ga je izdal pristojni organ in v katerem je navedeno trajanje del in geografske meje delovne lokacije, na kateri je dovoljeno upravljati plovilo.
Člen 18.02
Uporaba dela II
Če ni drugače določeno v tem poglavju, sta konstrukcija in oprema plovila na delovni lokaciji v skladu s poglavji 3 do 14 dela II.
Člen 18.03
Odstopanja
1.
(a) Oddelek 1 člena 3.03 se uporablja smiselno;
(b) kadar ima plovilo lastni pogon, se poglavji 5 in 6 uporabljata smiselno;
(c) oddelek 2(a) in (b) člena 10.02 se uporablja smiselno;
(d) inšpekcijski organ lahko odobri izvzetje od drugih zahtev, ki zadevajo strukturo, namestitev ali opremo, če je v vsakem primeru zagotovljena enaka stopnja varnosti.
2. Inšpekcijski organ lahko spregleda uporabo naslednjih določb:
(a) oddelki 2 do 8 člena 8.08, če ni treba, da je prisotna posadka;
(b) oddelka 1 in 3 člena 10.01, če se plovilo na delovni lokaciji lahko varno pritrdi z delovnimi sidri ali podporniki. Vendar pa ima plovilo na delovni lokaciji z lastnim pogonom najmanj eno sidro, ki ustreza zahtevam oddelka 1 člena 10.01, kjer za koeficient k velja, da je enak 45 in kjer je najnižja višina T;
(c) oddelka 1(c) poglavja 10.02, če plovilo na delovni lokaciji nima lastnega pogona.
Člen 18.04
Varnostna razdalja in prosti bok
1. Če se plovni objekt na delovni lokaciji uporablja kakor barža za izsuševanje ali barža z bagrom, je varnostna razdalja zunaj skladiščnega območja najmanj 300 mm in prosti bok najmanj 150 mm. Inšpekcijski organ lahko dovoli manjši prosti bok, če se z izračunom dokaže, da je stabilnost dovolj velika za tovor s specifično maso 1,5 t/m3 in če se nobena stran krova ne doseže vode. Upošteva se učinek utekočinjenega tovora.
2. Določbe členov 4.01 in 4.02 se smiselno uporabljajo za plovni objekt na delovni lokaciji, za katero ne velja oddelek 1. Inšpekcijski organ lahko za varnostno razdaljo in prosti bok določi vrednosti, ki odstopajo od zgoraj navedenih.
Člen 18.05
Čolni
Za plovni objekt na delovni lokaciji se ne zahteva čoln, če:
(a) nima lastnega pogona ali
(b) je čoln na voljo drugje na delovni lokaciji.
Navedeno odstopanje se vpiše v spričevalo Skupnosti.
POGLAVJE 19
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVILA ZGODOVINSKE VREDNOSTI
(prazno)
POGLAVJE 19a
POSEBNE ZAHTEVE ZA KANALSKE BARŽE
(prazno)
POGLAVJE 19b
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVILA, KI PLUJEJO PO PLOVNIH POTEH V CONI 4
Člen 19b.01
Uporaba poglavja 4
1. Z odstopanjem od oddelkov 1 in 2 člena 4.01 se varnostna razdalja vrat in odprtin, razen žrel skladišč, za plovila, ki plujejo po plovnih poteh v coni 4, zmanjša, kakor sledi:
(a) na 150 mm za odprtine, ki se lahko zaprejo tako, da so odporne proti brizganju in vremenskim vplivom;
(b) na 200 mm za odprtine, ki jih ni mogoče zapreti tako, da bi bile odporne proti brizganju in vremenskim vplivom.
2. Z odstopanjem od člena 4.02 je najmanjši prosti bok za plovila, ki plujejo v coni 4, 0 mm, če se upošteva varnostna razdalja v skladu z oddelkom 1.
POGLAVJE 20
POSEBNE ZAHTEVE ZA MORSKA PLOVILA
(prazno)
POGLAVJE 21
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE ZA REKREACIJO
Člen 21.01
Splošno
Za konstrukcijo in opremo plovnih objektov za rekreacijo se uporabljata samo člena 21.02 in 21.03.
Člen 21.02
Uporaba dela II
1. Plovni objekt za rekreacijo ustreza naslednjim zahtevam:
(a) iz poglavja 3:
člen 3.01, oddelka 1(a) in 2 člena 3.02, oddelka 1(a) in 6 člena 3.03 in oddelek 1 člena 3.04;
(b) poglavje 5;
(c) iz poglavja 6:
oddelek 1 člena 6.01 in člen 6.08;
(d) iz poglavja 7:
oddelka 1 in 2 člena 7.01, člen 7.02, oddelka 1 in 2 člena 7.03, oddelek 1 člena 7.04, oddelek 2 člena 7.05, člen 7.13, če je predviden prostor za radarsko krmiljenje s strani ene osebe;
(e) iz poglavja 8:
oddelka 1 in 2 člena 8.01, oddelka 1 in 2 člena 8.02, oddelka 1 in 3 člena 8.03, člen 8.04, oddelki 1 do 10 in oddelek 13 člena 8.05, oddelki 1, 2, 5, 7 in 10 člena 8.08, oddelek 1 člena 8.09 in člen 8.10;
(f) iz poglavja 9:
oddelek 1 člena 9.01, smiselno;
(g) iz poglavja 10:
oddelki 2, 3 in 5 do 14 člena 10.01, oddelek 1(a) do (c) in oddelek 2(a) in (e) do (h) člena 10.02, oddelek 1(a), (b) in (d) člena 10.03: vendar sta na plovilu vsaj dva gasilna aparata; oddelka 2 do 6 člena 10.03, člen 10.03a, člen 10.03b, ►M3 člen 10.03c ◄ in člen 10.05;
(h) poglavje 13;
(i) poglavje 14.
2. Za plovne objekte za rekreacijo, za katera velja Direktiva 94/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo ( 13 ), se prvi inšpekcijski pregled in redni inšpekcijski pregledi razširijo samo na:
(a) člen 6.08, če je na plovnem objektu kazalnik stopnje obratov;
(b) oddelek 2 člena 7.01, člen 7.02, oddelek 1 člena 7.03 in člen 7.13, če je na plovnem objektu prostor za radarsko krmiljenje s strani ene osebe;
(c) oddelek 2 člena 8.01, oddelek 1 člena 8.02, oddelek 3 člena 8.03, oddelek 5 člena 8.05, oddelek 2 člena 8.08, člen 8.10;
(d) oddelki 2, 3, 6 in 14 člena 10.01, oddelek 1(b) in (c), oddelek 2(a) in (e) do (h) člena 10.02, oddelek 1(b) in (d), oddelki 2 do 6 člena 10.03, ►M3 člen 10.05 ◄ ;
(e) poglavje 13;
(f) iz poglavja 14:
(aa) člen 14.12;
(bb) člen 14.13, po začetku delovanja naprave na utekočinjeni plin se izvede potrditveni preskus v skladu z zahtevami Direktive 94/25/ES, inšpekcijskemu organu se predloži potrditveno poročilo;
(cc) člena 14.14 in 14.15; naprava na utekočinjeni plin ustreza zahtevam Direktive 94/25/ES;
(dd) celotno poglavje 14, če se naprava na utekočinjeni plin namesti po dajanju plovila za rekreacijo v promet.
Člen 21.03
(prazno)
POGLAVJE 22
STABILNOST PLOVIL, KI PREVAŽAJO ZABOJNIKE
Člen 22.01
Splošno
1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za plovila, ki prevažajo zabojnike, če veljavni predpisi organa za plovbo v državah članicah, zahtevajo dokumentacijo o stabilnosti.
Inšpekcijski organ preveri dokumentacijo o stabilnosti, ali jo predloži v preveritev komu drugemu, in jo pravilno ožigosa.
2. Poveljnik plovila iz dokumentacije o stabilnosti dobi razumljive podatke o stabilnosti plovila pri vseh pogojih obremenitve.
Dokumentacija o stabilnosti vključuje najmanj naslednje:
(a) podatke o dopustnih koeficientih stabilnosti, dopustnih vrednostih
(b) podatke o prostorih, ki se lahko napolnijo z balastno vodo;
(c) obrazce za preverjanje stabilnosti;
(d) navodila za uporabo ali primer izračuna, ki ga lahko uporabi poveljnik.
3. Pri plovilih, na katerih so zabojniki med prevozom lahko nezavarovani ali zavarovani, se zagotovijo posebne metode izračunavanja za potrditev stabilnosti prevoza nezavarovanih in zavarovanih tovorov zabojnikov.
4. Tovor zabojnikov je zavarovan le, če je vsak posamezen zabojnik trdno pritrjen na trup plovila z vodili za zabojnike ali opremo za pritrditev in se njegova lega med potovanjem ne more spremeniti.
Člen 22.02
Mejni pogoji in metoda izračunavanja za potrditev stabilnosti za prevoz nezavarovanih zabojnikov
1. Vse metode izračunavanja stabilnosti plovila, ki prevaža nezavarovane zabojnike, ustrezajo naslednjim mejnim pogojem:
(a) Metacentrična višina
(b) Pri skupnem delovanju centrifugalne sile zaradi obračanja plovila, tlaka vetra in prostih površin tekočin kot nagiba ne presega 5° in rob krova se ne potopi.
(c) Nagibni moment zaradi centrifugalne sile, ki je posledica obračanja plovila, se določi z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
cKZ |
parameter (cKZ = 0,04) [s2/m]; |
|
v |
največja hitrost plovila v vodi [m/s]; |
|
|
višina težišča natovorjenega plovila nad vznožjem [m]; |
|
T' |
ugrez natovorjenega plovila [m]. |
(d) Nagibni moment zaradi tlaka vetra se določi z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
cKW |
parameter (cKW = 0,025) [t/m2]; |
|
A' |
prečna ploskev nad ustrezno ploskvijo ugreza pri natovorjenem plovilu [m2]; |
|
D' |
izpodriv natovorjenega plovila [t]; |
|
lw |
višina težišča prečne ploskve A' nad ustrezno ploskvijo ugreza [m]; |
|
T' |
ugrez natovorjenega plovila [m]. |
(e) Nagibni moment zaradi prostih površin deževnice in ostankov vode v skladišču ali dvojnem dnu se določi z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
cKfO |
parameter (cKfO = 0,015) [t/m2]; |
|
b |
širina skladišča ali zadevnega predela skladišča [m]; ( 14 ) |
|
l |
dolžina skladišča ali zadevnega predela skladišča [m]; (14) |
|
D' |
izpodriv natovorjenega plovila [t]. |
(f) Za vsako obremenitev se upošteva polovica zaloge goriva in pitne vode.
2. Stabilnost plovila, ki prevaža nezavarovane zabojnike, je zadostna, če dejanski
(a)
(b)
Odločilna je najnižja vrednost
V formulah je:
|
|
najvišja dovoljena višina težišča natovorjenega plovila nad vznožjem [m]; |
|
|
višina metacentra nad vznožjem [m] v skladu z aproksimacijsko formulo iz oddelka 3; |
|
F |
ustrezen dejanski prosti bok pri 1/2 L [m]; |
|
Z |
parameter za centrifugalno silo zaradi obračanja
|
|
v |
največja hitrost plovila v vodi [m/s]; |
|
Tm |
ustrezen povprečni ugrez [m]; |
|
hKW |
nagibni moment zaradi bočnega tlaka vetra v skladu z oddelkom 1(d) [m]; |
|
hKfO |
vsota nagibnih momentov zaradi prostih površin tekočin v skladu z oddelkom 1(e) [m]. |
3. Aproksimacijska formula za
Če ni na voljo lista hidrostatičnih krivulj, se vrednost
za izračun v skladu z oddelkom 2 in oddelkom 2 člena 22.03 lahko določi z naslednjima aproksimacijskima formulama:
(a) za plovila v obliki pontona
(b) za druga plovila
Člen 22.03
Mejni pogoji in metoda izračunavanja za potrditev stabilnosti za prevoz zavarovanih zabojnikov
1. Vse metode izračunavanja stabilnosti plovila, če prevaža zavarovane zabojnike, ustrezajo naslednjim mejnim pogojem:
(a) Metacentrična višina
(b) Pri skupnem delovanju centrifugalne sile zaradi obračanja plovila, tlaka vetra in prostih površin tekočin se nobena odprtina skladišča ne potopi.
(c) Momenti nagiba zaradi centrifugalne sile zaradi obračanja plovila, tlaka vetra in prostih površin tekočin kot nagiba se določijo v skladu s formulami iz oddelka 1(c) do (e) člena 22.02.
(d) Za vsako obremenitev se upošteva polovica zaloge goriva in pitne vode.
2. Stabilnost plovila, ki prevaža zavarovane zabojnike, je zadostna, če dejanski
(a)
za 
nobena vrednost, manjša od 0.
(b)
Odločilna je najnižja vrednost
Poleg predhodno opredeljenih izrazov je v teh formulah:
|
I |
prečni vztrajnostni moment območja vodne črte pri Tm [m4] (za aproksimacijsko formulo glej oddelek 3); |
|
i |
prečni vztrajnostni moment območja vodne črte vzporednega z vznožjem, na višini
|
|
|
vodni izpodriv plovila pri Tm [m3]; |
|
F' |
idealni prosti bok F' = H' - Tm [m] ali
|
|
a |
navpična razdalja med spodnjim robom odprtine, ki se ob morebitnem nagibu prvi potopi, in vodno črto plovila v pokončnem položaju [m]; |
|
b |
razdalja te odprtine od središča plovila [m]; |
|
H' |
idealna bočna višina [m];
|
|
q |
vsota prostornin krovnih hišic, žrel, glavnega krova in drugih nadgradenj do višine največ 1,0 m nad H ali do najnižje odprtine v obravnavani prostornini, odločilna je najnižja vrednost. Deli prostornine v območju 0,05 L od skrajnih delov plovila se ne upoštevajo [m3]. |
3. Aproksimacijska formula za I
Če ni na voljo lista hidrostatičnih krivulj, se vrednost prečnega vztrajnostnega momenta I območja vodne črte lahko izračuna z naslednjima aproksimacijskima formulama:
(a) za plovila v obliki pontona
(b) za druga plovila
Člen 22.04
Postopek za ocenjevanje stabilnosti na plovilu
Postopek za ocenjevanje stabilnosti se lahko določi z dokumenti, navedenimi v oddelku 2 člena 22.01.
POGLAVJE 22a
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE, DALJŠE OD 110 M
Člen 22a.01
Uporaba dela I
Poleg zahtev, določenih v oddelku 3 člena 2.03, lastnik ali njegov predstavnik pred začetkom gradnje plovnega objekta, daljšega od 110 m, razen morske ladje (gradnja novega plovnega objekta ali podaljšanje plovnega objekta, ki je že v uporabi), o tem obvesti inšpekcijski organ, ki naj bi nato izdal spričevalo Skupnosti. Navedeni inšpekcijski organ med gradnjo izvaja preglede. Pregledov med gradnjo mu ni treba opravljati, če se pred začetkom gradnje izdela potrdilo z izjavo priznanega klasifikacijskega zavoda, da bo nadzoroval navedeno gradnjo.
Člen 22a.02
Uporaba dela II
Poleg dela II se za plovne objekte, daljše od 110 m, uporabljajo členi 22a.03 do 22a.05.
Člen 22a.03
Trdnost
Potrdilo, ki ga izda priznani klasifikacijski zavod, potrjuje zadostno trdnost trupa v skladu z oddelkom 1(a) člena 3.02 (vzdolžna, prečna in lokalna trdnost).
Člen 22a.04
Vzgon in stabilnost
1. Za plovne objekte, daljše od 110 m, z izjemo potniških plovne objekte, se uporabljajo oddelki 2 do 9.
2. Preveri in potrdi se dokaz zadostne stabilnosti, vključno s stabilnostjo po poškodbi, za najmanj ugoden pogoj obremenitve.
Določijo se osnovne vrednosti za izračun stabilnosti - lahkost plovila in določitev težišča:
— s preskusom nagiba, ali
— z natančnim izračunom mase in momenta, pri čemer se lahkost plovila potrdi s preverjanjem ugreza z dovoljenim odstopanjem +/-5 % med maso, določeno z izračunom, in izpodrivom, določenim z odčitavanjem ugreza.
3. Dokaz o plovnosti po poškodbi se potrdi za polno natovorjen plovni objekt.
Za ta namen se izdela računski dokaz zadostne stabilnosti za kritične vmesne stopnje poplavljenja in za zadnjo stopnjo poplavljenja. Pristojni organ lahko sprejme negativne vrednosti stabilnosti pri vmesnih stopnjah poplavljenja, če je potrjena zadostna stabilnost na naslednjih vmesnih stopnjah.
4. Za poškodovano stanje se upoštevajo naslednje predpostavke:
(a) Obseg poškodovanosti boka:
|
vzdolžni obseg |
: |
najmanj 0,10 L, |
|
prečni obseg |
: |
0,59 m, |
|
navpični obseg |
: |
neomejeno od temeljne črte navzgor. |
(b) Obseg poškodovanosti dna:
|
vzdolžni obseg |
: |
najmanj 0,10 L, |
|
prečni obseg |
: |
3,00 m, |
|
navpični obseg |
: |
0,39 m od temeljne črte navzgor, predviden zbiralnik olja. |
(c) Za vse pregrade v poškodovanem območju se predvideva, da so poškodovane, zaradi česar se z dodatnim pregrajevanjem zagotovi, da plovni objekt ostane na površini, tudi če sta poplavljena eden ali dva sosednja razdelka v vzdolžni smeri.
Za glavno strojnico je treba upoštevati standard za samo en razdelek, tj. končne pregrade v strojnici veljajo za nepoškodovane.
Pri poškodbi dna za sosednje razdelke vzdolž ladje tudi velja, da so poškodovani.
(d) Prepustnost
Velja, da propustnost znaša 95 %.
Z odstopanjem od te predpostavke se lahko šteje, da je propustnost naslednja:
|
— Strojnice in obratovalni prostori: |
85 % |
|
— Dvojna dna, rezervoarji za gorivo, rezervoarji za balast itd., v odvisnosti od tega, ali se glede na njihovo uporabo zanje šteje, da morajo biti pri plovilu, ki pluje z največjim dovoljenim ugrezom, polni ali prazni: |
0 ali 95 %. |
Če izračun pokaže, da je povprečna prepustnost kakega predelka nižja, se lahko uporabi izračunana vrednost.
(e) Spodnji rob vseh odprtin, ki so vodoprepustne (npr. vrata, okna, žrela za dostop), na končni stopnji poplavljenosti ne sega pod 100 mm nad poškodovano vodno črto.
5. Stabilnost po poškodbi je zadostna, če na podlagi predpostavk v oddelku 4:
(a) je na končni stopnji poplavljenosti varnostna razdalja najmanj 100 mm in kot nagiba plovila ne presega 5°; ali
(b) izračuni v skladu s postopkom za izračun stabilnosti ob poškodbi, opredeljenim v delu 9 Uredbe o prevozu nevarnih snovi po Renu, dajo pozitiven rezultat.
6. Kadar na plovnem objektu obstajajo prečne ali navpične odprtine za zmanjšanje asimertičnega poplavljenja, čas za izravnavo ne presega 15 minut, če je bila med vmesnimi stopnjami poplavljenja potrjena zadostna stabilnost ob poškodbah.
7. Če se da odprtine, skozi katere lahko voda prodre tudi v nepoškodovane predelke, vodoneprepustno zapreti, se naprave za zapiranje označijo v skladu z njihovimi navodili za uporabo.
8. Dokaz z izračunom v skladu z oddelki 2 do 5 je bil predložen, če so bili rezultati izračunov za stabilnost ob poškodbi v skladu z delom 9 Uredbe o prevozu nevarnih snovi po Renu pozitivni.
9. Po potrebi in zaradi skladnosti z zahtevami iz oddelkov 2 ali 3 se ponovno določi ploskev največjega dovoljenega ugreza.
Člen 22a.05
Dodatne zahteve
1. Plovni objekt, daljši od 110 m:
(a) se opremi z večpropelerskim pogonskim sistemom z najmanj dvema samostojnima motorjema enake moči in premčnim bočnim propelerjem, ki se upravlja iz prostora za krmiljenje in je učinkovit tudi, ko je plovilo nenatovorjeno; ali
ima enopropelerski pogonski sistem in premčni bočni propeler, ki se upravlja iz prostora za krmiljenje, ima lastno napajalno enoto in ki je učinkovit tudi, ko je plovilo nenatovorjeno, in ki omogoča, da plovni objekt pluje naprej z lastnim pogonom kljub okvari glavnega pogonskega sistema;
(b) se opremi s sistemom za radarsko navigacijo, skupaj s kazalnikom stopnje obratov v skladu z oddelkom 1 člena 7.06;
(c) ima trajno vgrajen sistem drenažnih črpalk v skladu s členom 8.08;
(d) ustreza zahtevam oddelka 1.1 člena 23.09.
2. Pri plovnih objektih, z izjemo potniških ladij, ki so daljši od 110 m in ki, poleg skladnosti z oddelkom 1,
(a) se jih da v primeru nesreče ločiti na srednji tretjini plovila brez uporabe težke opreme za reševanje, pri čemer ločeni deli plovnega objekta ostanejo na površini;
(b) se opremijo s spričevalom, ki se hrani na plovnem objektu in ki ga je izdal priznan klasifikacijski zavod, o vzgonu, trimu in stabilnosti posameznih delov plovnega objekta z navedbo stopnje obremenjenosti, nad katero ni več zagotovljen vzgon;
(c) so zgrajeni kakor plovni objekti z dvojnim trupom v skladu z Uredbo o prevozu nevarnih snovi po Renu (ADNR), pri čemer se za motorne plovne objekte uporabljajo oddelki od 9.1.0.91 do 9.1.0.95 in za tankerska plovila oddelki 9.3.2.11.7 in 9.3.2.13 do 9.3.2.15 dela 9 Uredbe o prevozu nevarnih snovi po Renu;
(d) se v skladu s prvo polovico stavka oddelka 1(a) opremijo s pogonskim sistemom z več vijaki,
se v oddelek 52 spričevala Skupnosti vpiše, da so skladni z vsemi zahtevami točk (a) do (d).
3. Za potniška plovila, daljša od 110 m, ki, poleg skladnosti z oddelkom 1,
(a) so pod nadzorom priznanega klasifikacijskega zavoda zgrajena ali predelana tako, da se uvrščajo v najvišji razred, pri čemer se skladnost potrdi s spričevalom, ki ga je izdal klasifikacijski zavod, medtem ko pri obstoječem razredu to ni potrebno;
(b) imajo
dvojno dno, visoko najmanj 600 mm, in dodatno pregrado, ki zagotavlja, da se pri poplavi dveh sosednjih za vodo neprepustnih predelkov plovilo ne potopi pod mejno črto in da preostala varnostna razdalja ostane 100 mm
ali
imajo dvojno dno, visoko najmanj 600 mm, in dvojni trup z razdaljo med bočno steno plovila in prečno pregrado najmanj 800 mm;
(c) so opremljena s pogonskim sistemom z več vijaki z najmanj dvema samostojnima motorjema enake moči in sistemom premčnih bočnih propelerjev, ki se lahko upravlja iz prostora za krmiljenje in ki deluje tako vzdolžno kakor prečno;
(d) imajo možnost, da se krmno sidro upravlja neposredno iz prostora za krmiljenje;
se v oddelek 52 spričevala Skupnosti vpiše, da so skladna z vsemi zahtevami točk (a) do (d).
Člen 22a.06
Uporaba dela IV pri predelavi
Inšpekcijski organ lahko pri plovnih objektih, ki so po predelavi dolga več kot 100 m, lahko uporabi poglavje 24 samo na podlagi posebnih priporočil odbora.
POGLAVJE 22b
POSEBNE ZAHTEVE ZA VISOKOHITROSTNA PLOVILA
Člen 22b.01
Splošno
1. Visokohitrostno plovilo ne sme biti izdelano kakor plovilo s kabinami.
2. Na visokohitrostnih plovilih so prepovedane naslednje naprave:
(a) naprave, ki so opremljene s stenjem v skladu s členom 13.02;
(b) peči z oljnim gorilnikom na uplinjevanje v skladu s členoma 13.03 in 13.04;
(c) peči na trdo gorivo v skladu s členom 13.07;
(d) naprave na utekočinjeni plin v skladu s poglavjem 14.
Člen 22b.02
Uporaba dela I
1. Poleg določb člena 2.03 se visokohitrostna plovila izdelajo in klasificirajo pod nadzorom in v skladu z veljavnimi pravili priznanega klasifikacijskega zavoda, ki ima posebna pravila za visokohitrostna plovila. Razred se ohrani.
2. Z odstopanjem od člena 2.06 so spričevala Skupnosti, izdana v skladu z določbami tega poglavja, veljavna največ pet let.
Člen 22b.03
Uporaba dela II
1. Ne glede na oddelek 2 in oddelek 2 člena 22b.02 se za visokohitrostna plovila uporabljajo poglavja 3 do 15, z izjemo naslednjih določb:
(a) drugi odstavek oddelka 6 člena 3.04;
(b) drugi stavek oddelka 2 člena 8.08;
(c) drugi in tretji stavek oddelka 4 člena 11.02;
(d) drugi stavek oddelka 4 člena 12.02;
(e) drugi stavek oddelka 3(a) člena 15.06.
2. Z odstopanjem od oddelka 9 člena 15.02 in oddelka 7 člena 15.15 je mogoče vsa vrata v pregradah, neprepustnih za vodo, upravljati daljinsko.
3. Z odstopanjem od oddelka 1 člena 6.02 pri odpovedi ali napaki pri delovanju pogonske enote opreme za krmiljenje nemudoma začne delovati druga samostojna pogonska enota opreme za krmiljenje ali ročna pogonska enota.
4. Visokohitrostna plovila poleg zahtev iz dela II izpolnjujejo zahteve členov 22b.04 do 22b.12.
Člen 22b.04
Sedeži in varnostni pasovi
Na voljo so sedeži za največje dovoljeno število potnikov na plovilu. Sedeži se opremijo z varnostnimi pasovi. Varnostni pasovi niso potrebni, če je na voljo ustrezna zaščita ali če niso zahtevani v delu 6 poglavja 4 Kodeksa HSC 2000.
Člen 22b.05
Prosti bok
Z odstopanjem od členov 4.02 in 4.03 prosti bok meri najmanj 500 mm.
Člen 22b.06
Vzgon, stabilnost in pregrajevanje
Za visokohitrostna plovila se predloži ustrezna dokumentacija za:
(a) lastnosti vzgona in stabilnosti, ki zagotavljajo varnost, če plovilo pluje na izpodrivni način, naj bo popolnoma nepoškodovano ali pa poškodovano;
(b) lastnosti stabilnosti in stabilizacijski sistemi, ki zagotavljajo varnost plovila v fazi dinamičnega vzgona in prehodni fazi;
(c) lastnosti stabilnosti v neizpodrivnem in prehodnem načinu, ki ob kakršni koli sistemski okvari omogočajo varen prehod plovila na izpodrivni način.
Člen 22b.07
Prostor za krmiljenje
1. Ureditev
(a) Z odstopanjem od oddelka 1 člena 7.01 se prostori za krmiljenje uredijo tako, da lahko krmar in drugi član posadke kadar koli opravljata naloge med plovbo.
(b) Prostor za krmiljenje je urejen tako, da je dovolj prostora za delovni mesti oseb, navedenih v točki (a) zgoraj. Instrumenti za plovbo, manevriranje, spremljanje in sporočanje ter druge pomembne naprave za nadzor krmiljenja so postavljeni dovolj skupaj, da tako krmarju kakor drugemu članu posadke omogočajo pridobivanje potrebnih informacij in nemoteno upravljanje naprav za nadzor krmiljenja in drugih naprav v sedečem položaju. V vseh primerih veljajo naslednje zahteve:
(aa) krmilni položaj krmarja je urejen tako, da omogoča radarsko krmiljenje s strani ene osebe;
(bb) drugi član posadke ima svoj radarski zaslon (podrejen) na svojem delovnem mestu in s svojega delovnega mesta lahko posreduje informacije in nadzoruje poganjanje plovila.
(c) Osebi iz točke (a) lahko nemoteno upravljata naprave, navedene v točki (b), tudi če imata pravilno nameščene varnostne pasove.
2. Neoviran pogled
(a) Z odstopanjem od oddelka 2 člena 7.02 območje krmarjevega oviranega pogleda pred plovilom v sedečem položaju ne glede na količino tovora ne presega ene dolžine plovila.
(b) Z odstopanjem od oddelka 3 člena 7.02 celoten lok slepih sektorjev od naravnost naprej do 22,5° za pravokotnico na oba boka ne presega 20°. Vsak posamezni slepi sektor ne presega 5°. Čisti sektor med dvema slepima sektorjema ni manjši od 10°.
3. Instrumenti
Stikalne plošče za upravljanje in spremljanje naprav iz člena 22b.11 v prostoru za krmiljenje stojijo posebej in so jasno označene. Kjer je to primerno, se to uporablja tudi za naprave za splavitev skupinske reševalne opreme.
4. Osvetlitev
Za območja ali kose opreme, ki so med uporabo osvetljeni, se uporablja rdeča luč.
5. Okna
Treba je preprečiti odsevanje. Zagotovi se način za preprečitev zaslepitve zaradi sončne svetlobe.
6. Površinski materiali
V prostoru za krmiljenje se ne uporabljajo odsevni površinski materiali.
Člen 22b.08
Dodatna oprema
Visokohitrostna plovila imajo naslednjo opremo:
(a) radarsko napravo in kazalnik stopnje obratov v skladu z oddelkom 1 člena 7.06,
(b) takoj dostopno individualno opremo za reševanje v skladu z evropskim standardom EN 395:1998 za največje dovoljeno število oseb na plovilu.
Člen 22b.09
Zaprta območja
1. Splošno
Javni in bivalni prostori in oprema, ki jo vsebujejo, so oblikovani tako, da med navadnim in zasilnim zagonom ali zaustavitvijo ali med manevriranjem med običajno plovbo in pri odpovedi ali okvari ne bo poškodovana nobena oseba, ki pravilno uporablja te zmogljivosti.
2. Komuniciranje
(a) Zaradi informiranja potnikov o varnostnih ukrepih se vsa potniška plovila opremijo z zvočnimi in svetlobnimi napravami, ki jih vidijo in slišijo vsi na plovilu.
(b) Poveljnik lahko prek naprav, opisanih v točki (a), daje navodila potnikom.
(c) Vsak potnik ima v bližini svojega sedeža dostop do navodil za ravnanje v izrednih razmerah, vključno z načrtom plovila, na katerem so označeni vsi izhodi, zasilni izhodi, zasilno opremo, opremo za reševanje ter navodili za uporabo rešilnih jopičev.
Člen 22b.10
Izhodi in zasilni izhodi
Poti za evakuacijo in izhod v sili ustrezajo naslednjim zahtevam:
(a) dostop do javnih in bivalnih prostorov s krmilnega položaja je lahek, varen in hiter;
(b) poti za evakuacijo, ki vodijo do zasilnih izhodov, so jasno in trajno označene;
(c) vsi izhodi so ustrezno označeni. Delovanje mehanizma za odpiranje je jasno razvidno z zunanje in notranje strani;
(d) poti za evakuacijo in zasilni izhodi imajo ustrezen varnostni sistem za usmerjanje;
(e) poleg izhodov je dovolj prostora za člana posadke.
Člen 22b.11
Protipožarna zaščita in preprečevanje požarov
1. Javno dostopni hodniki, sobe in bivalni prostori ter tudi ladijske kuhinje in strojnice so priključeni na ustrezen protipožarni alarmni sistem. V prostoru, kjer je stalno prisotno osebje, se samodejno vključi opozorilo o prisotnosti vsakega požara in njegova lokacija.
2. Strojnice se opremijo s stalno nameščenim sistemom za gašenje požara v skladu s členom 10.03b.
3. Javno dostopne sobe in bivalni prostori in njihove poti za evakuacijo se opremijo s sistemom vodnih pršilnikov pod pritiskom v skladu s členom 10.03a. Uporabljeno vodo je mogoče hitro spraviti neposredno ven iz plovila.
Člen 22b.12
Prehodne določbe
Visokohitrostna plovila iz oddelka 22 člena 1.01, ki imajo dne 31. marca 2003 veljavno spričevalo Skupnosti, ustrezajo naslednjim določbam tega poglavja:
(a) členom 22b.01, 22b.04, 22b.08, 22b.09, 22b.10, oddelku 1 člena 22b.11,
pri podaljšanju spričevala Skupnosti;
(b) dne 1. aprila 2013,
oddelkom 1, 3, 4, 5 in 6 člena 22b.07;
(c) dne 1. januarja 2023
vsem drugim določbam.
DEL III
POGLAVJE 23
OPREMA PLOVIL GLEDE NA ŠTEVILO ČLANOV POSADKE
Člen 23.01
(prazno)
Člen 23.02
(prazno)
Člen 23.03
(prazno)
Člen 23.04
(prazno)
Člen 23.05
(prazno)
Člen 23.06
(prazno)
Člen 23.07
(prazno)
Člen 23.08
(prazno)
Člen 23.09
Oprema plovil
1. Za motorna plovila, potiskače, konvoje v potisni navezi in potniška plovila inšpekcijski organ v oddelek 47 spričevala Skupnosti vpiše, ali so skladni z določbami oddelkov 1.1 in 1.2 ali ne.
1.1 Standard S1
(a) Pogonski sistemi so urejeni tako, da je mogoče iz prostora za krmiljenje spreminjati hitrost in obrniti smer propelerskega potiska.
Pomožne motorje, potrebne za delovanje, je mogoče prižgati ali ugasniti iz prostora za krmiljenje, razen če je ta postopek samodejen oziroma so motorji na vsakem potovanju stalno prižgani.
(b) V nevarnih območjih zaradi
— temperature hladilne tekočine glavnega motorja,
— zaradi tlaka mazivnega olja za glavne motorje in prenosne sisteme,
— tlak olja in zraka v enotah za vzvratno vožnjo, sistemih prenosa ali propelerjih za vzvratno vožnjo v glavnem motorju,
— višine kaluže v glavni strojnici;
se izvaja spremljanje z instrumenti, ki ob okvari v prostoru za krmiljenje sprožijo zvočne in svetlobne signale. Zvočni alarmni signali se lahko kombinirajo v eni zvočni opozorilni napravi. Takoj po seznanjenosti z napako jih je mogoče izključiti. Svetlobni alarmni signali se lahko izključijo samo, ko so bile odpravljene napake, zaradi katerih so se sprožili.
(c) Preskrba z gorivom in hlajenje glavnega motorja potekata samodejno.
(d) Krmilni sistem lahko upravlja ena oseba, tudi pri največjem ugrezu, ne da bi ji bilo treba za to uporabiti posebno moč.
(e) Iz prostora za krmiljenje je mogoče oddajati svetlobne in zvočne signale, ki jih zahtevajo predpisi bodisi nacionalnega ali mednarodnega organa za plovbo.
(f) Če med prostorom za krmiljenje in premcem, krmo, bivalnimi prostori in strojnicami ni možnosti za neposredno sporazumevanje, se zagotovi sistem za zvočno sporazumevanje. Za sporazumevanje s strojnicami je lahko izveden kakor svetlobni ali zvočni signal.
(g) Zahtevani čoln lahko v primernem času spusti en član posadke.
(h) Na plovilu je iskalni žaromet, ki ga je mogoče upravljati iz prostora za krmiljenje.
(i) Upravljanje ročic in podobnih vrtečih se delov dvižnih naprav ne zahteva sile, večje od 160 N.
(k) Vlečni vitli, vključeni v spričevalo Skupnosti, imajo lasten pogon.
(l) Drenažne črpalke in črpalke za pranje palube imajo lasten pogon.
(m) Glavne enote za upravljanje in instrumenti za spremljanje so oblikovani ergonomsko.
(n) Opremo, zahtevano v odstavku 1 člena 6.01, je mogoče daljinsko upravljati iz prostora za krmiljenje.
1.2 Standard S2
(a) Za motorna plovila, ki delujejo samostojno:
standard S1 in dodatna opremljenost s premčnim bočnim propelerjem, ki ga je mogoče upravljati iz prostora za krmiljenje;
(b) za motorna plovila, ki se poganjajo v vzporedni navezi:
standard S1 in dodatna opremljenost s premčnim bočnim propelerjem, ki ga je mogoče upravljati iz prostora za krmiljenje;
(c) za motorna plovila, ki poganjajo konvoje v potisni navezi, sestavljeni iz samega motornega plovila in plovila pred njim:
standard S1 in dodatna opremljenost s priključnimi vitli na hidravlični ali električni pogon. Vendar se ta oprema ne zahteva, če je prvo plovilo v potisni navezi opremljeno s premčnim bočnim propelerjem, ki ga je mogoče upravljati iz prostora za upravljanje na motornem plovilu, ki potiska;
(d) za potiskače, ki poganjajo potisno navezo:
standard S1 in dodatna opremljenost s hidravličnimi ali električnimi priključnimi vitli. Vendar se ta oprema ne zahteva, če je prvo plovilo v potisni navezi opremljeno s premčnim bočnim propelerjem, ki ga je mogoče upravljati iz prostora za krmiljenje na potiskaču;
(e) za potniška plovila:
standard S1 in dodatna opremljenost s premčnim bočnim propelerjem, ki ga je mogoče upravljati iz prostora za krmiljenje. Vendar to ni potrebno, če pogonski in krmilni sistem potniškega plovila zagotavljata enake manevrske sposobnosti.
Člen 23.10
(prazno)
Člen 23.11
(prazno)
Člen 23.12
(prazno)
Člen 23.13
(prazno)
Člen 23.14
(prazno)
Člen 23.15
(prazno)
DEL IV
POGLAVJE 24
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 24.01
Uporaba prehodnih določb za plovne objekte, ki so že v uporabi
1. Določbe členov 24.02 do 24.04 se uporabljajo samo za plovne objekte, ki imajo dne 30. decembra 2008 veljavno spričevalo za plovilo v skladu z Uredbo o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994, ali ki so jih 31. decembra gradili ali predelali.
2. Za plovne objekte, ki niso zajeti v oddelku 1, se uporabljajo določbe člena 24.06.
Člen 24.02
Odstopanja za plovne objekte, ki so že v uporabi
1. Brez poseganja v člena 24.03 in 24.04 morajo biti plovni objekti, ki niso skladni z določbami te direktive:
(a) zaradi skladnosti z navedenimi določbami prilagojena v skladu s prehodnimi določbami, naštetimi v spodnji tabeli; in
(b) do svoje prilagoditve skladna z Uredbo o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994.
2. V spodnji tabeli se uporabljajo naslednje opredelitve:
— „N.R.C.“: Določba se ne uporablja za plovne objekte, ki so že v uporabi, razen če niso zadevni deli zamenjani ali spremenjeni, tj. določba se uporablja samo za novozgrajene plovne objekte (Newly-built craft) in za zamenjavo (Replacement) ali predelavo (Conversion) zadevnih delov ali prostorov. Če se obstoječi deli zamenjajo z rezervnim deli z uporabo enake tehnologije in enakega tipa, to ne pomeni zamenjave („R“) v smislu prehodnih določb.
— „Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti“: Skladnost z določbo mora biti zagotovljena po tem, ko je bilo po začetku njene veljavnosti izdano ali podaljšano spričevalo Skupnosti.
|
Člen in oddelek |
Vsebina |
Rok in opombe |
|
POGLAVJE 3 |
||
|
3.03, odd. 1(a) |
Položaj pregrade proti trkom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
odd. 2 |
Bivalni prostori |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
Varnostna oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
|
odd. 4 |
Za pline neprepusten bivalni prostor, ločen od strojnice, kotlovnice in skladišč |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 5, drugi odst. |
Pregledi vrat v krmnih pregradah |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 7 |
Sidra, ki ne štrlijo v sprednje dele plovil |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2041. |
|
3.04, odd. 3, drugi stavek; |
Izolacijski material, uporabljen v strojnicah |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
|
odd. 3, tretji in četrti stavek |
Odprtine in naprave za zaklepanje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
|
3.04, odd. 6 |
Izhodi iz strojnic |
Strojnice, ki pred letom 1995 niso veljale za strojnice po členu 1.01, je treba opremiti z drugim vhodom ob N.R.C. najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
POGLAVJE 5 |
||
|
5.06, odd. 1, prvi stavek; |
Najmanjša hitrost (naprej) |
Za plovila, zgrajena pred letom 1996, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
POGLAVJE 6 |
||
|
6.01, odd. 1 |
Manevrske sposobnosti, določene v Poglavju 5 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
odd. 3 |
Stalni nagib plovila in sobne temperature |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 7 |
Načrtovanje osi krmila |
Za plovila, zgrajena pred letom 1996: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
6.02(1) |
Prisotnost ločenih hidravličnih rezervoarjev |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
Dva pilotska ventila v primeru hidravličnih pogonskih enot |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2020. |
|
|
Ločen cevovod za drugo pogonsko enoto v primeru hidravličnih pogonskih enot |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2020. |
|
|
odd. 2 |
Aktiviranje druge pogonske enote z eno operacijo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 3 |
Manevrske sposobnosti, določene v poglavju 5, zagotovljene za drugo pogonsko enoto |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
6.03(1) |
Povezava drugih porabnikov na pogonsko enoto hidravlične krmilne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2020. |
|
▼M3 ————— |
||
|
6.05, odd. 1 |
Kolo ročnega pogona, ki ga ne poganja motorna pogonska enota |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
6.06, odd. 1 |
Dva med seboj neodvisna prožilna sistema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
6.07(2)(a) |
Alarm za raven v hidravličnih rezervoarjih in alarm za delovni tlak |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 2(e) |
Spremljanje vmesnih naprav |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
|
6.08, odd. 1 |
Zahteve za električno opremo v skladu s členom 9.20 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
POGLAVJE 7 |
||
|
7.02(2) |
Oviran pogled pred plovilom dve dolžini plovila, če je ta manj kot 250 m |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2049. |
|
7.02, odd. 3, drugi odst. |
Neoviran pogled na krmarjevi običajni osi pogleda |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
►M6 odd. 6 ◄ |
Najmanjša prepustnost svetlobe |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
7.03, odd. 7 |
Izklop alarmov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti, razen če prostor za krmiljenje ni bil zasnovan za radarsko krmiljenje s strani ene osebe. |
|
odd. 8 |
Samodejen prehod na drug vir energije |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
7.04, odd. 1 |
Nadzor glavnih motorjev in krmilnih sistemov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
|
odd. 2 |
Nadzor glavnega motorja |
Če so prostori za krmiljenje zasnovani za radarsko krmiljenje s strani ene osebe: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035, če je smer premikanja mogoče doseči neposredno; N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 za druge motorje. |
|
odstavek 3 |
Prikazovalnik |
Če ni prostora za radarsko krmiljenje s strani ene osebe: NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po1.1.2010 |
|
odstavek 9 tretji stavek |
Nadzor z vzvodom |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
|
četrti stavek |
Jasen prikaz smeri potiska |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
|
7.09 |
Alarmni sistem |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
7.12, prvi odst. |
Prostori za krmiljenje, ki se lahko spustijo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. Nehidravlični sistem za spuščanje: najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
drugi in tretji odst. |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
|
|
POGLAVJE 8 |
||
|
8.01, odd. 3 |
Samo motorji z notranjim izgorevanjem na gorivo s plameniščem nad 55 °C |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
8.02, odd. 1 |
Zaščita motorjev pred nenačrtovanim vžigom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odstavek 4 |
Pregled priključkov cevi |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2025. |
|
odstavek 5 |
Cevovodni sistem, prevlečen s plaščem |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2025. |
|
odstavek 6 |
Izolacija delov motorja |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
|
8.03, odd. 2 |
Naprave za spremljanje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 3 |
Zaščita pred prekoračitvijo hitrosti |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 5 |
Oblika puš v jaških |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
8.05, odd. 1 |
Jekleni rezervoarji za tekoče gorivo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
odd. 2 |
Samodejno zapiranje ventilov na rezervoarju |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
|
odd. 3 |
Pred pregrado proti trkom ni rezervoarjev za gorivo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 4 |
Rezervoarji za gorivo in njihova oprema ne stojijo neposredno nad motorji ali izpušnimi cevmi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. Do takrat je treba z ustreznimi napravami omogočiti varno odvajanje goriva. |
|
odd. 6, tretji do peti stavek |
Namestitev in mere prezračevalnih in povezovalnih cevi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 7, prvi pododstavek |
Ventil za hitro zapiranje je nameščen na rezervoarju, ki se upravlja s krova |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
►M6 odd. 9, drugem stavek ◄ |
Naprave za merjenje prostornine, ki so čitljive do največje ravni polnjenja |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 13 |
Nadzor ravni polnjenja ne samo za glavne motorje, temveč tudi za druge motorje, potrebne za varno delovanje plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
8.06 |
Cisterne za shranjevanje mazivnega olja, cevovodi in pomožne naprave |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
|
8.07 |
Cisterne za shranjevanje olja, ki se uporablja v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, cevovodi in pomožne naprave |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
|
8.08, odd. 8 |
Preprosta zapiralna naprava v skladiščih, kjer se lahko hrani balast, ni dovolj za povezavo med prostori za balast in drenažnimi cevmi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 9 |
Merilne naprave v kalužah v skladišču |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
8.09, odd. 2 |
Naprave za zbiranje oljne vode in skladišča za porabljeno olje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
8.10, odd. 3 |
Mejna emisija 65 dB(A) za nepremična plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
POGLAVJE 8a |
||
|
8a.02(2) in (3) |
Skladnost z zahtevami/mejnimi vrednostmi emisij izpušnih plinov |
Predpisi se ne uporabljajo: (a) za motorje, ki so bili nameščeni pred 1.1.2003, in (b) za nadomestne motorje, ki se do 31.12.2011 namestijo v plovne objekte, ki so obratovali 1.1.2002. motorje, ki so bili nameščeni: (a) v plovne objekte med 1.1.2003 in 1.7.2007, se uporabljajo mejne vrednosti izpušnih plinov, kot je navedeno v Prilogi XIV k Direktivi 97/68/ES; (b) v plovne objekte ali stroje na krovu po 30.6.2007, se uporabljajo mejne vrednosti izpušnih plinov, kot je navedeno v Prilogi XV k Direktivi 97/68/ES. Zahteve za kategorije: (aa) V za pogonske motorje in pomožne motorje z močjo nad 560 kW ter (bb) D, E, F, G, H, I, J, K za pomožne motorje iz Direktive 97/68/ES se uporabljajo kot enakovredne. |
|
POGLAVJE 9 |
||
|
9.01, odd. 1, drugi stavek |
Ustrezni dokumenti, ki jih je treba predložiti inšpekcijskemu organu |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
odd. 2, druga alinea |
Na plovilu morajo biti sheme stikal za glavno, zasilno in razdelilno stikalno ploščo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 3 |
Sobne temperature v notranjosti in na krovu |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
9.02, odd. 1 do 3 |
Sistemi za oskrbo z električno energijo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
9.05, odd. 4 |
Prerez ozemljitvenih prevodnikov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
9.11, odd. 4 |
Učinkovito prezračevanje, kadar so akumulatorji nameščeni v zaprtem predelku, omari ali zaboju |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
|
9.12, odd. 2(d) |
Namestitev stikal |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
odd. 3(b) |
Naprava za zaznavanje ozemljitve, ki lahko oddaja svetlobni in zvočni alarm |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
9.13 |
Zasilni prekinjevalci električnega tokokroga |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
9.14, odd. 3, drugi stavek; |
Prepoved enopolnih stikal v pralnicah, kopalnicah, umivalnicah in drugih prostorih, kjer so mokre naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
9.15, odd. 2 |
Minimalni profil kabla 1,5 mm2 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
►M6 odd. 10 ◄ |
Kabli, povezani s prostori za krmiljenje, ki se lahko spustijo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
9.16, odd. 3, drugi stavek; |
Drugo vezje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
9.19 |
Alarmni in varnostni sistemi za mehansko opremo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
9.20 |
Elektronska oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
9.21 |
Elektromagnetna združljivost |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
POGLAVJE 10 |
||
|
10.01 |
Sidrna oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
10.02, odd. 2(a) |
Spričevalo za privezne in druge kable |
Prvi kabel, ki ga je treba zamenjati na plovilu: N.R.C., najpozneje 1.1.2008. Drugi in tretji kabel: 1.1.2013. |
|
10.03, odd. 1 |
Evropski normativ |
Pri zamenjavi, najpozneje 1.1.2010. |
|
odd. 2 |
Primernost za požarne razrede A, B in C |
Pri zamenjavi, najpozneje 1.1.2010. |
|
odd. 4 |
Razmerje med vsebnostjo CO2 in velikostjo prostora |
Pri zamenjavi, najpozneje 1.1.2010. |
|
10.03a |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi v bivalnih prostorih, prostorih za krmiljenje in potniških prostorih |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
10.03b |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi v strojnicah, kotlovnicah in črpalnicah |
|
|
10.04 |
Uporaba evropskega normativa za čolne |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
10.05, odd. 2 |
Pnevmatski rešilni jopiči |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. Rešilni jopiči, ki so bili na plovilu 30.9.2003 se lahko uporabljajo do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
POGLAVJE 11 |
||
|
11.02, odd. 4 |
Oprema zunanjih robov krovov in delovnih postaj |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
11.04 |
Bočne palube |
(2) Pri velikosti, ki presega 7,30 m, prva izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
11.05, odd. 1 |
Dostop do delovnih mest |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
odd. 2 in 3 |
Vrata in dostopi, izhodi in prehodi, kjer višinska razlika tal presega 0,50 m. |
Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti. |
|
odd. 4 |
Stopnice v delovnih prostorih, kjer je stalno prisotno osebje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
11.06, odd. 2 |
Izhodi in zasilni izhodi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
11.07, odd. 1, drugi stavek |
Lestve, stopnice in podobne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
odd. 2 in 3 |
Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti |
|
|
11.10 |
Pokrovi žrel |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
11.11 |
Vitli |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
11.12, odd. 2 do 6 in 8 do 10 |
Žerjavi: tablica proizvajalca, največje dovoljene obremenitve, zaščitne naprave, računski preskus, inšpekcijski pregledi strokovnjakov, spričevala na plovilu |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
11.13 |
Hranjenje vnetljivih tekočin |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
|
POGLAVJE 12 |
||
|
12.01, odd. 1 |
Bivalni prostori za osebe, ki stalno prebivajo na plovilu |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
12.02, odd. 3 |
Postavitev tal |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
odd. 4 |
Dnevni in spalni prostori |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
odd. 6 |
Višina bivalnih prostorov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
odd. 8 |
Prosta talna površina skupnih dnevnih prostorov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
odd. 9 |
Prostornina prostorov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
odd. 10 |
Prostornina zraka na osebo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
odd. 11 |
Velikost vrat |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
odd. 12(a) in (b) |
Postavitev stopnic |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
odd. 13 |
Cevi za dovajanje nevarnih plinov ali tekočin |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
12.03 |
Sanitarna oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
12.04 |
Kuhinje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
12.05 |
Pitna voda |
N.R.C., najpozneje 31.12.2006. |
|
12.06 |
Gretje in prezračevanje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
12.07, odd. 1, drugi stavek |
Druge naprave v bivalnih prostorih |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
POGLAVJE 15 |
||
|
15.01(1)(c) |
Neuporaba drugega stavka člena 8.08(2) |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2007 |
|
(d) |
Neuporaba drugega stavka odstavka 3 člena 9.14 za nazivno napetost nad 50 V |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
|
odd. 2(c) |
Prepoved grelnikov na trdna goriva v skladu s členom 13.07 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. Določba se ne uporablja za plovila z motorji na trdno gorivo (parni motorji). |
|
(e) |
prepoved utekočinjenega plina v skladu s poglavjem 14 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. Prehodna določba se uporablja le, če so alarmni sistemi nameščeni v skladu s členom 15.15(9) |
|
15.02 odd. 2 |
Število in postavitev pregrad |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 5, drugi stavek |
Mejna črta, če ni pregradnega krova |
Za potniška plovila, zgrajena pred 1.1.1996, se zahteva uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 10(c) |
Čas za postopek zapiranja |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
odd. 12 |
Optični opozorilni sistem |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
|
odd. 15 |
Najnižja višina dvojnih dnov ali bočnih odprtin |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
15.03, odd. 1 do 6 |
Stabilnost nepoškodovanega plovila |
N.R.C. in ko se največje dovoljeno število potnikov poveča, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 7 in 8 |
Stabilnost poškodovanega plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 9 |
2-oddelčni status |
N.R.C. |
|
odd. 10 do 13 |
Stabilnost poškodovanega plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
15.05 odd. 2(a) |
Število potnikov, za katere je dokazan obstoj evakuacijskega območja v skladu z oddelkom 8 člena 15.06 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
(b) |
Število potnikov, ki se je upoštevalo pri izračunu stabilnosti v skladu s členom 15.03 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
15.06, odd. 1(a) |
Prostori za potnike na vseh krovih za pregrado proti trkom in pred krmno pregrado |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 3(c), prvi stavek |
Čista višina izhodov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
drugi stavek |
Čista širina vrat potniških kabin in drugih majhnih prostorov |
Za širino 0,7 m se uporablja N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
15.06, odd. 3(f), prvi stavek |
Velikost zasilnih izhodov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
(g) |
Izhodi iz prostorov, namenjenih za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 4(d) |
Vrata za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 5 |
Zahteve za povezovalne hodnike |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 6(b) |
Poti za izhod v sili, ki vodijo v evakuacijske prostore |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
(c) |
Poti za izhod v sili ne vodijo skozi strojnice |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2007. |
|
Poti za izhod v sili ne vodijo skozi kuhinje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
|
(d) |
Vzdolž poti za izhod v sili ni prečk, lestev ali podobnega |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 7 |
Primeren sistem varnostnih navodil |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
odd. 8 |
Zahteve za zbirne prostore |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 9 |
Zahteve za stopnišča in njihove podeste v prostorih za potnike |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 10(a) |
Ograja v skladu z evropskim standardom EN 711: 1995 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
drugi stavek; |
Višina branikov in ograj na krovih za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
15.06, odd. 10(b), drugi stavek |
Čista širina odprtin, ki se navadno uporabljajo za vkrcavanje in izkrcavanje oseb z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 13 |
Območja za vozila in stene v prostorih za vozila, namenjenih za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 14, prvi stavek |
Zasnova steklenih vrat in sten v območjih za vozila in okenskih stekel |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 15 |
Zahteve za nadgradnje ali njihove strehe, ki so v celoti iz panoramskih stekel |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 16 |
Sistemi pitne vode v skladu s členom 12.05 |
N.R.C., najpozneje 31.12.2006. |
|
odd. 17, drugi stavek |
Zahteve za stranišča, opremljena za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 18 |
Sistem prezračevanja za kabine z okni, ki jih ni mogoče odpirati |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 19 |
Zahteve člena 15.06 za prostore, v katerih so nastanjeni člani posadke ali ladijsko osebje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
15.07 |
Zahteve za pogonski sistem |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
15.08, odd. 2 |
Zahteve za sistem ozvočenja v območjih za potnike |
Za potniška plovila, katerih LWL ne presega 40 m ali ki niso predvidena za več kakor 75 oseb, se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje po izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 3 |
Zahteve za alarmni sistem |
Za plovila za dnevne izlete se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 4 |
Alarm za raven kaluže za vsak predelek, neprepusten za vodo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 5 |
Dve drenažni črpalki na motorni pogon |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 6 |
Stalno nameščen drenažni sistem |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
odd. 8 |
Prezračevalni sistem za sisteme za pijače s CO2 v prostorih |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
15.09, odd. 3 |
Ustrezna oprema za prenašanje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 4 |
Reševalna oprema |
Za potniška plovila, ki so bila pred 1.1.2006 opremljena s skupinskimi reševalnimi napravami v skladu z odd. 5 člena 15.09, te naprave veljajo za nadomestilo individualni reševalni opremi Za potniška plovila, ki so bila pred 01.01.2006 opremljena s skupinskimi reševalnimi napravami v skladu z odd. 6 člena 15.09, te veljajo za nadomestilo individualni reševalni opremi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 5(b) in (c) |
Dovolj prostora za sedenje, vzgon najmanj 750 N |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
(f) |
Stabilen trim in ustrezne oprijemalne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
(i) |
Ustrezen način evakuacije iz evakuacijskih prostorov na reševalne splave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 10 |
Čoln, opremljen z motorjem in iskalnim žarometom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
15.10, odd. 2 |
Odd. 3 člena 9.16 se uporablja tudi za prehode in potniške prostore za preživljanje prostega časa |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
odd. 3 |
Ustrezna zasilna razsvetljava |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
15.10, odd. 4 |
Zasilni agregat |
Za plovila za dnevne izlete z LWL 25 m ali manj se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
(f) |
Zasilno napajanje za iskalni žaromet v skladu s točko (i) odd. 2 člena 10.02 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
(i) |
Zasilno napajanje za dvigala in dvižno opremo v skladu z drugim stavkom odd. 9 člena 15.06 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
odd. 6, prvi stavek |
Stene v skladu s členom 15.11(2) |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
drugi in tretji stavek |
Postavitev kablov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
četrti stavek |
Zasilni agregat nad mejno črto |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
15.11 |
Protipožarna zaščita |
|
|
odd. 1 |
Protipožarna ustreznost materialov in sestavnih delov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 2 |
Zasnova predelnih sten |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 3 |
Barve, laki in drugi proizvodi za obdelavo površin ter tudi obloge krovov v prostorih, razen v strojnicah in shrambah, so negorljivi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
odd. 4 |
Strop salona in stenske obloge so izdelani iz nevnetljivega materiala |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 5 |
Pohištvo in oprema v zbirnih prostorih so izdelani iz nevnetljivega materiala |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 6 |
Izvedeni preskusi v skladu s pravilnikom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 7 |
Izolacijski materiali v salonih |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 8 |
Zahteve za vrata v predelnih stenah |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 9 |
Stene |
Na plovilih s kabinami brez samodejnih sistemov vodnih pršilnikov pod pritiskom deli sten med kabinami: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 10 |
Predelne stene |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
15.11, odd. 11 |
Pregrade proti prepihu |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 12, drugi stavek |
Stopnice, izdelane iz jekla ali drugega ustreznega nevnetljivega materiala |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 13 |
Zaprtje notranjih stopnišč |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 14 |
Prezračevalni sistemi in sistemi za dovod zraka |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 15 |
Prezračevalni sistemi v kuhinjah in peči s prezračevalniki |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 16 |
Nadzorni centri, stopniščni jaški, zbirni prostori in sistemi za odvod dima |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 17 |
Protipožarni alarmni sistem |
Za plovila za dnevne izlete: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
15.12(1)(c) |
Prenosni gasilni aparati v kuhinjah |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
odd. 2(a) |
Druga črpalka za gašenje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 3(b) in (c) |
Tlak in dolžina vodnega curka |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 6 |
Materiali, zaščita pred okvarami |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
15.12 odd. 7 |
Preprečitev možnosti zamrzovanja cevi in hidrantov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 8(b) |
Neodvisno delovanje črpalk za gašenje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
(c) |
Dolžina vodnega curka na vseh krovih |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
(d) |
Namestitev črpalk za gašenje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 9 |
Sistemi za gašenje v strojnicah |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
15.14, odd. 1 |
Zbiranje odpadne vode in oprema za njeno odstranjevanje |
Za plovila s kabinami z največ 50 ležišči in za plovila za dnevne izlete: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 2 |
Zahteve za rezervoarje za zbiranje odpadne vode |
Za plovila s kabinami z največ 50 ležišči in za plovila za dnevne izlete za največ 50 potnikov: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
15.15, odd. 1 |
Stabilnost poškodovanega plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
odd. 4 |
(prazno) |
|
|
odd. 5 |
Opremljenost s čolnom, ploščadjo ali enakovredno napravo |
Za potniška plovila z največjim dovoljenim številom potnikov 250 ali 50 ležišči: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
15.15, odd. 6 |
Opremljenost s čolnom, ploščadjo ali enakovredno napravo |
Za potniška plovila z največjim dovoljenim številom potnikov 250 ali 50 ležišči: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
odd. 9(a) |
Alarmni sistemi za naprave na utekočinjeni plin |
N.R.C., najpozneje ob podaljšanju spričevala v skladu s členom 14.15. |
|
(b) |
Skupinska reševalna oprema v skladu z odd. 5 člena 15.09 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
|
POGLAVJE 16 |
||
|
16.01, odd. 2 |
Posebni vitli ali ustrezne priključne naprave |
Zahteva se uporablja za plovila z dovoljenjem, izdanim pred 1.1.1995 za potiskanje brez ustrezne opreme za pritrditev, samo ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
16.01, odd. 3, zadnji stavek |
Zahteve za pogonske enote |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
POGLAVJE 17 |
||
|
17.02, odd. 3 |
Dodatne zahteve |
Uporabljajo se enake prehodne določbe kot navedene v ustreznem členu. |
|
17.03, odd. 1 |
Splošni alarmni sistem |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
|
odd. 4 |
Največja dovoljena obremenitev |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
|
17.04, odd. 2 in 3 |
Preostala varnostna razdalja |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
|
17.05, odd. 2 in 3 |
Preostali prosti bok |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
|
17.06, 17.07 in 17.08 |
Nagibni preskus in potrditev stabilnosti |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
|
17.09 |
Ugrezne oznake in ugrezne lestvice |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
|
POGLAVJE 20 |
||
|
Za Poglavje 20 se uporabljajo prehodne določbe Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu |
||
|
POGLAVJE 21 |
||
|
21.01 do 21.02 |
Zahteve se uporabljajo za plovila za rekreacijo, zgrajena pred 1.1.1995, samo ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
|
|
1. Protipožarni sistemi s CO2, nameščeni pred 1. oktobrom 1980, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če ustrezajo zahtevam odd. 5 člena 7.03 v skladu z resolucijo 1975-I-23 Centralne komisije za plovbo po Renu. 2. Stalno nameščeni protipožarni sistemi s CO2, nameščeni med 1. aprilom 1992 in 31. decembrom 1994, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če ustrezajo zahtevam odd. 5 člena 7.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994. 3. Priporočila Centralne komisije za plovbo po Renu glede odd. 5 člena 7.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994, izdana med 1. aprilom 1992 in 31. decembrom 1994, ostanejo v veljavi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035. 4. Točka (a) odd. 2 člena 10.03b se uporablja samo do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če so te neprave nameščene na plovilih, zgrajenih po 1. oktobru 1992. (2) Določba se uporablja za plovila, zgrajena po 31. decembru 1994, in za plovila v uporabi z naslednjo določbo: |
||
Člen 24.03
Odstopanja za plovne objekte, zgrajene najpozneje 1. aprila 1976
1. Za plovne objekte, zgrajene najpozneje 1. aprila 1976, poleg določb člena 24.02 veljajo naslednje določbe:
V spodnji tabeli se uporabljajo naslednje opredelitve:
— „R.C.“: Določba se ne uporablja za plovne objekte, ki so že v uporabi, razen če niso zadevni deli zamenjani ali predelani, tj. določba se uporablja samo za zamenjavo (Replacement) ali predelavo (Conversion) zadevnih delov ali prostorov. Če se obstoječi deli zamenjajo z rezervnim deli z uporabo enake tehnologije in enakega tipa, to ne pomeni zamenjave („R“) v smislu prehodnih določb.
— „Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti“: Skladnost z določbo mora biti zagotovljena po tem, ko je bilo po začetku njene veljavnosti izdano ali podaljšano spričevalo Skupnosti.
|
Člen in oddelek |
Vsebina |
Rok in opombe |
|
POGLAVJE 3 |
||
|
3.03, odd. 1(a) |
Položaj pregrade proti trkom |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
3.04, odd. 2 |
Skupne površine prostorov za gorivo ter bivalnih prostorov in prostorov za potnike |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
|
odd. 7 |
Največja dovoljena stopnja zvočnega pritiska |
Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
POGLAVJE 4 |
||
|
4.01, odd. 2, 4.02 in 4.03 |
Varnostna razdalja, prosti bok, najmanjši prosti bok |
Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
POGLAVJE 7 |
||
|
7.01 odd. 2 |
Zvočni pritisk, ki ga povzroča plovilo |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
7.05 odd. 2 |
Spremljanje navigacijskih luči |
Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti. |
|
POGLAVJE 8 |
||
|
8.08, odd. 3 in 4 |
Najmanjša zmogljivost črpanja in notranji premer drenažnih cevi |
Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
8.10, odd. 2 |
Hrup, ki ga oddaja plovilo med plovbo |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
POGLAVJE 9 |
||
|
9.01 |
Zahteve za električno opremo |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
9.03 |
Zaščita pred fizičnim stikom, vdorom trdnih predmetov in vdorom vode |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
9.06 |
Najvišje dovoljene napetosti |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
9.10 |
Generatorji in motorji |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
9.11, odd. 2 |
Namestitev akumulatorjev |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
9.12 |
Namestitev stikal |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
9.14 |
Inštalacijska oprema |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
9.15 |
Kabli |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
9.17 |
Navigacijske luči |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
POGLAVJE 12 |
||
|
12.02, odd. 5 |
Hrup in vibracije v bivalnih prostorih |
Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
|
POGLAVJE 15 |
||
|
15.02, odd. 5, odd 6, prvi stavek, odd. 7 do odd. 11 in odd. 13 |
Mejna črta, če ni pregradnega krova |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
15.02, odd. 16 |
Za vodo neprepustna okna |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
15.04 |
Varnostna razdalja, prosti bok, izmere potopljenosti |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
|
15.05 |
Število potnikov |
Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
|
15.10, odd. 4, odd. 6, odd. 7, odd. 8 in odd. 11 |
Zasilni agregat |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
2. Člen 15.11, oddelek 3(a) se uporablja za plovne objekte za dnevne izlete, zgrajene pred 1. aprilom 1976, do prve izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1.1.2045, z določbo, da morajo biti negorljivi samo barve, laki, premazi in drugi materiali, uporabljeni na površinah, ki so obrnjene na poti za izhod v sili, in drugi materiali za površinsko obdelavo plošč in da se ne smejo razviti nikakršne nevarne koncentracije dima ali strupenih hlapov.
3. Člen 15.11, oddelek 12, se uporablja za plovne objekte za dnevne izlete, zgrajene pred 1. aprilom 1976, z določbo, da ni treba, da imajo stopnice, ki se uporabljajo kot pot za izhod v sili, obliko nosilne jeklene strukture, temveč so lahko oblikovane tako, da v primeru požara ostanejo uporabne približno toliko časa kot stopnice v obliki nosilne jeklene strukture.
Člen 24.04
Druga odstopanja
1. Pri plovnih objektih, katerih najmanjši prosti bok je bil določen v skladu s členom 4.04 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 1983, lahko inšpekcijski organ na zahtevo lastnika določi prosti bok v skladu s členom 4.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 1. januarja 1995.
2. Ni treba, da plovni objekti, zgrajeni pred 1. julijem 1983, ustrezajo poglavju 9, vendar morajo ustrezati vsaj poglavju 6 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 1983.
3. Člena 15.06, oddelek 3(a) do (e) in člen 15.12, oddelek 3(a) v zvezi s pravilom o dolžini posamične cevi se uporabljajo samo za plovne objekte, zgrajene po 30. septembru 1984, in za predelave zadevnih prostorov najpozneje ob prvi izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045.
4. Če je po poteku veljavnosti prehodnih določb v praksi težko uporabiti določbe iz tega poglavja ali če njihova uporaba povzroči nerazumno visoke stroške, lahko preiskovalna komisija dovoli odstopanja od teh določb po priporočilih odbora. Ta odstopanja je treba vpisati v spričevalo Skupnosti.
5. Kadar se pri zahtevah za obliko opreme ta določba nanaša na evropski ali mednarodni standard, se takšna oprema po vsakem pregledu standarda lahko uporablja še naslednjih 20 let po pregledu standarda.
Člen 24.05
(prazno)
Člen 24.06
Odstopanja za plovne objekte, ki jih ne zajema člen 24.01
1. Naslednje določbe se uporabljajo:
(a) za plovne objekte, za katera je bilo spričevalo Skupnosti v skladu z Uredbo o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, izdano prvič med 1. januarjem 1995 in 30. decembrom 2008, če jih 31. decembra 1994 niso gradili ali predelovali;
(b) za plovne objekte, ki so pridobili še eno dovoljenje za plovbo med 1. januarjem 1995 in 30. decembrom 2008.
2. Dokazati je treba, da so navedeni plovni objekti skladni z Uredbo o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se uporablja na dan, ko se podeli spričevalo za plovilo ali drugo dovoljenje za plovbo.
3. Plovne objekte je treba prilagoditi, da bodo skladna z določbami, ki začnejo veljati po prvi podelitvi spričevala za plovilo ali drugega dovoljenja za plovbo v skladu s prehodnimi določbami iz spodnje tabele.
4. Oddelka 4 in 5 člena 24.04 se uporabljata smiselno.
5. V spodnji tabeli se uporabljajo naslednje opredelitve:
— „N.R.C.“: Določba se ne uporablja za plovne objekte, ki so že v uporabi, razen če niso zadevni deli zamenjani ali predelani, tj. določba se uporablja samo za novozgrajena plovila (Newly-built) in za zamenjavo (Replacement) ali predelavo (Conversion) zadevnih delov ali prostorov. Če se obstoječi deli zamenjajo z rezervnim deli z uporabo enake tehnologije in enakega tipa, to ne pomeni zamenjave („R“) v smislu prehodnih določb.
— „Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti“: Skladnost z določbo mora biti zagotovljena po tem, ko je bilo po začetku njene veljavnosti izdano ali podaljšano spričevalo Skupnosti.
|
Člen in oddelek |
Vsebina |
Rok in opombe |
Veljavno za plovila s spričevalom za plovilo ali dovoljenjem za plovbo pred |
|
POGLAVJE 3 |
|||
|
3.03, odd. 7 |
Sidra, ki ne štrlijo v sprednje dele plovil |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2041. |
1.10.1999 |
|
3.04, odd. 3, drugi stavek |
Izolacija v strojnicah |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
1.4.2003 |
|
odd. 3, tretji in četrti stavek |
Odprtine in naprave za zaklepanje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
1.10.2003 |
|
POGLAVJE 6 |
|||
|
6.02(1) |
Dva pilotska ventila v primeru hidravličnih pogonskih enot |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2020. |
1.4.2007 |
|
Ločen cevovod za drugo pogonsko enoto v primeru hidravličnih pogonskih enot |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2020. |
1.4.2007 |
|
|
6.03(1) |
Povezava drugih porabnikov na pogonsko enoto hidravlične krmilne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2020. |
1.4.2007 |
|
6.07(2)(a) |
Alarm za raven v hidravličnih rezervoarjih in alarm za delovni tlak |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 01.01.2010. |
1.4.2007 |
|
POGLAVJE 7 |
|||
|
7.02(2) |
Oviran pogled pred plovilom več kot dve dolžini plovila, če je ta manj kot 250 m |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2049. |
30.12.2008 |
|
7.04(3) |
Prikazovalnik |
Če ni prostora za radarsko krmiljenje s strani ene osebe: NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.4.2007 |
|
odstavek 9, tretji stavek |
adzor z vzvodom |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.4.2007 |
|
četrti stavek |
Prepoved navajanja smeri curka |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.4.2007 |
|
POGLAVJE 8 |
|||
|
8.02(4) |
Pregled priključkov cevi |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po letu 2025. |
1.4.2007 |
|
odstavek 5 |
Cevovodni sistem, prevlečen s plaščem |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2025 |
1.4.2007 |
|
odstavek 6 |
Izolacija delov motorja |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2025 |
1.4.2003 |
|
8.03, odd. 3 |
Zaščita pred prekoračitvijo hitrosti |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.4.2004 |
|
8.05, odd. 7, prvi stavek |
Ventil za hitro zapiranje je nameščen na rezervoarju, ki se upravlja s krova |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015.1.1.2015 |
1.4.2008 |
|
►M6 8.05, odd. 9, drugi stavek ◄ |
Naprave, ki oddajajo zvok, je mogoče odčitati do največje ravni polnjenja |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.4.1999 |
|
odd. 13 |
Spremljanje ravni polnjenja ne samo za pogonske motorje, temveč tudi za druge motorje, ki zagotavljajo nemoteno opravljanje storitev |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
1.4.1999 |
|
8.06 |
Cisterne za shranjevanje mazivnega olja, cevovodi in pomožne naprave |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.4.2007 |
|
8.07 |
Cisterne za shranjevanje olja, ki se uporablja v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, cevovodi in pomožne naprave |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.4.2007 |
|
POGLAVJE 8a |
|||
|
Predpisi se ne uporabljajo (a) za motorje, ki so bili nameščeni pred 1.1.2003, in (b) za nadomestne motorje, ki se do 31.12.2011 namestijo v plovne objekte, ki so obratovali 1.1.2002. |
1.1.2002 |
||
|
8a.02(2) in (3) |
Skladnost z zahtevami/mejnimi vrednostmi emisij izpušnih plinov |
Za motorje, ki so bili nameščeni (a) v plovne objekte med 1.1.2003 in 1.7.2007, se uporabljajo mejne vrednosti izpušnih plinov, kot je navedeno v Prilogi XIV k Direktivi 97/68/ES; (b) v plovne objekte ali v stroje na krovu po 30.6.2007, se uporabljajo mejne vrednosti izpušnih plinov, kot je navedeno v Prilogi XV k Direktivi 97/68/ES. Zahteve za kategorije: (aa) V za pogonske motorje in pomožne motorje z močjo nad 560 kW ter (bb) D, E, F, G, H, I, J, K za pomožne motorje iz Direktive 97/68/ES se uporabljajo kot enakovredne. |
1.7.2007 |
|
POGLAVJE 10 |
|||
|
10.02, odd. 2(a) |
Potrjevanje jeklenih in drugih vrvi |
Prva vrv, ki se zamenja na plovilu: N.R.C., najpozneje 1.1.2008. Druga ali tretja vrv: 1.1.2013. |
1.4.2003 |
|
10.03, odd. 1 |
Evropski standard |
Pri zamenjavi, najpozneje 1.1.2010. |
1.4.2002 |
|
odd. 2 |
Primerni za požarne razrede A, B in C |
Pri zamenjavi, najpozneje 1.1.2010. |
1.4.2002 |
|
10.03a |
Stalno nameščena protipožarna oprema v kabinah, prostorih za krmiljenje in območjih za potnike |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
1.4.2002 |
|
10.03b |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi v strojnicah, kotlovnicah in črpalnicah |
(1), najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035. |
1.4.2002 |
|
10.04 |
Uporaba evropskega standarda za čolne |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
1.10.2003 |
|
10.05, odd. 2 |
Pnevmatski rešilni jopiči |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. Rešilni jopiči, ki so bili na plovilu 30.9.2003, se lahko uporabljajo do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.10.2003 |
|
POGLAVJE 11 |
|||
|
11.13 |
Shranjevanje vnetljivih tekočin |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
1.10.2002 |
|
POGLAVJE 15 |
|||
|
15.01(1)(c) |
Neuporaba drugega stavka člena 8.08(2) |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
1.1.2006 |
|
(d) |
Neuporaba drugega stavka odd. 3 člena 9.14 za nazivne napetosti več kot 50 V |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
odd. 2(b) |
Prepoved peči z uparjalnimi oljnimi gorilniki v skladu s členom 13.04 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
1.1.2006 |
|
(c) |
Prepoved grelnikov na trdno gorivo v skladu s členom 13.07 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
(e) |
Prepoved utekočinjenega plina v skladu s poglavjem 14 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. Prehodna določba se uporablja le, če so alarmni sistemi nameščeni v skladu s členom 15.15(9) |
1.1.2006 |
|
15.02, odd. 2 |
Število in postavitev pregrad proti trkom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 5, drugi stavek |
Mejna črta, če ni pregradnega krova |
Za potniška plovila, zgrajena pred 1.1.1996, se zahteva uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 15 |
Najnižja višina dvojnih dnov ali bočnih odprtin |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
15.03, odd. 1 do 6 |
Stabilnost nepoškodovane ladje |
N.R.C., in če se največje dovoljeno število potnikov poveča, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
15.03, odd. 7 in 8 |
Stabilnost poškodovanega plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 9 |
2-oddelčni-status |
N.R.C. |
1.1.2007 |
|
odd. 10 do 13 |
Stabilnost poškodovanega plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
15.05, odd. 2(a) |
Število potnikov, za katere je dokazan obstoj evakuacijskega območja v skladu z oddelkom 8 člena 15.06 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
(b) |
Število potnikov, ki se je upoštevalo pri izračunu stabilnosti v skladu s členom 15.03 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
15.06, odd. 1 |
Prostori za potnike na vseh krovih pred krmno pregrado |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 2 |
Omare in prostori iz člena 11.13, namenjeni za shranjevanje vnetljivih tekočin |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
1.1.2006 |
|
odd. 3(c), prvi stavek |
Čista višina izhodov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
drugi stavek |
Čista širina vrat potniških kabin in drugih majhnih prostorov |
Za izmero 0,7 m se uporablja N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
15.06, odd. 3(f), prvi stavek |
Velikost zasilnih izhodov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
(g) |
Izhodi iz prostorov, namenjenih za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 4(d) |
Vrata za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 5 |
Zahteve za povezovalne hodnike |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 6(b) |
Poti za izhod v sili, ki vodijo v evakuacijske prostore |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
(c) |
Poti za izhod v sili ne vodijo skozi strojnice |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2007. |
1.1.2006 |
|
Poti za izhod v sili ne vodijo skozi kuhinje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
||
|
(d) |
Vzdolž poti za izhod v sili ni prečk, lestev ali podobnega |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 7 |
Primeren sistem varnostnih navodil |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
1.1.2006 |
|
odd. 8 |
Zahteve za zbirne prostore |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 9(a) do (c), (e) in zadnji stavek |
Zahteve za stopnišča in njihove podeste v prostorih za potnike |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 10(a), prvi stavek |
Ograja v skladu z evropskim standardom EN 711: 1995 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
drugi stavek |
Višina branikov in ograj na krovih za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
(b), drugi stavek |
Čista širina odprtin, ki se navadno uporabljajo za vkrcavanje in izkrcavanje oseb z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 12 |
Hodniki v skladu z evropskim standardom EN 14206: 2003 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
1.1.2006 |
|
odd. 13 |
Območja za vozila in stene v prostorih za vozila, namenjenih za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 14, prvi stavek |
Zasnova steklenih vrat in sten v območjih za vozila in okenskih stekel |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 15 |
Zahteve za nadgradnje ali njihove strehe, ki so v celoti iz panoramskih stekel |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 16 |
Sistemi pitne vode v skladu s členom 12.05 |
N.R.C., najpozneje 31.12.2006 |
1.1.2006 |
|
odd. 17, drugi stavek |
Zahteve za stranišča, opremljena za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 18 |
Sistem prezračevanja za kabine z okni, ki jih ni mogoče odpirati |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
15.07 |
Zahteve za pogonski sistem |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
1.1.2006 |
|
15.08, odd. 2 |
Zahteve za sistem ozvočenja v prostorih za potnike |
Za potniška plovila, katerih LWL ne presega 40 m ali ki niso predvidena za več kakor 75 oseb, se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje po izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
odd. 3 |
Zahteve za alarmni sistem |
Za plovila za dnevne izlete se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
odd. 3(c) |
Alarmni sistem, ki omogoča poveljstvu plovila, da opozori posadko in ladijsko osebje |
Za plovila za dnevne izlete se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
1.1.2006 |
|
odd. 4 |
Alarm za raven kaluže za vsak predelek, neprepusten za vodo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
odd. 5 |
Dve drenažni črpalki z lastnim pogonom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
odd. 6 |
Stalno nameščen sistem drenaže v skladu z odd. 4 člena 8.06 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
1.1.2006 |
|
odd. 7 |
Odpiranje hladilnic od znotraj |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
1.1.2006 |
|
odd. 8 |
Prezračevalni sistem za sisteme za pijače s CO2 v prostorih pod krovom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
odd. 9 |
Kompleti prve pomoči |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
1.1.2006 |
|
15.09, odd. 1, prvi stavek |
Rešilni pasovi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
1.1.2006 |
|
odd. 2 |
Individualna reševalna oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
1.1.2006 |
|
odd. 3 |
Ustrezna oprema za prenašanje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
odd. 4 |
Reševalna oprema |
Za potniška plovila, ki so bila pred 1.1.2006 opremljena s skupinskimi reševalnimi napravami v skladu z odd. 5 člena 15.09, te naprave veljajo za nadomestilo individualni reševalni opremi. Za potniška plovila, ki so bila pred 01.01.2006 opremljena s skupinskimi reševalnimi napravami v skladu z odd. 6 člena 15.09, te veljajo za nadomestilo individualni reševalni opremi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
odd. 5(b) in (c) |
Dovolj prostora za sedenje, vzgon najmanj 750 N |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
(f) |
Stabilen trim in ustrezne oprijemalne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
(i) |
Ustrezen način evakuacije iz evakuacijskih prostorov na reševalne splave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
odd. 9 |
Pregled reševalne opreme v skladu z navodili proizvajalca |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
1.1.2006 |
|
odd. 10 |
Čoln, opremljen z motorjem in iskalnim žarometom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
odd. 11 |
Nosila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
1.1.2006 |
|
Električna oprema |
1.1.2006 |
||
|
15.10, odd. 2 |
Odd. 3 člena 9.16 se uporablja tudi za prehode in potniške prostore za preživljanje prostega časa |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
1.1.2006 |
|
odd. 3 |
Ustrezna zasilna razsvetljava |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
1.1.2006 |
|
odd. 4 |
Zasilni agregat |
Za plovila za dnevne izlete z LWL 25 m ali manj se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
1.1.2006 |
|
(f) |
Zasilno napajanje iskalnega žarometa v skladu s točko (i) odd. 2 člena 10.02 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
1.1.2006 |
|
(i) |
Zasilno napajanje za dvigala in dvižno opremo v skladu z drugim stavkom odd. 9 člena 15.06 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
1.1.2006 |
|
odd. 6, prvi stavek |
Stene v skladu s členom 15.11(2). |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
1.1.2006 |
|
drugi in tretji stavek |
Postavitev kablov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
1.1.2006 |
|
četrti stavek |
Zasilni agregat nad mejno črto |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
1.1.2006 |
|
15.11 |
Protipožarna zaščita |
1.1.2007 |
|
|
odd. 1 |
Protipožarna ustreznost materialov in sestavnih delov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 2 |
Zasnova predelnih sten |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 3 |
Barve, laki in drugi proizvodi za obdelavo površin ter tudi obloge krovov v prostorih, razen v strojnicah in shrambah, so negorljivi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. |
1.1.2006 |
|
odd. 4 |
Strop salona in stenske obloge so izdelani iz nevnetljivega materiala |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 5 |
Pohištvo in oprema v zbirnih prostorih so izdelani iz nevnetljivega materiala |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 6 |
Izvedeni preskusi v skladu s pravilnikom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 7 |
Izolacijski materiali v salonih |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 8(a), (b), (c), drugi stavek, in (d) |
Zahteve za vrata v predelnih stenah |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 9 |
Stene |
Na plovilih s kabinami brez samodejnih sistemov za brizganje vode pod pritiskom deli sten med kabinami: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
odd. 10 |
Predelne stene |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 12, drugi stavek |
Stopnice, izdelane iz jekla ali drugega enakovrednega nevnetljivega materiala |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 13 |
Zaprtje notranjih stopnišč s stenami iz oddelka 2 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 14 |
Prezračevalni sistemi in sistemi za dovod zraka |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 15 |
Prezračevalni sistemi v kuhinjah in peči s prezračevalniki |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 16 |
Nadzorni centri, prostori za stopnišča, zbirni prostori in sistemi za odvajanje dima |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 17 |
Protipožarni alarmni sistem |
Za plovila za dnevne izlete: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
15.12(1)(c) |
Prenosni gasilni aparati v kuhinjah |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.1.2006 |
|
odd. 2(a) |
Druga črpalka za gašenje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
odd. 4 |
Ventili hidrantov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
1.1.2006 |
|
odd. 5 |
Osno povezan kolut |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
1.1.2006 |
|
odd. 6 |
Materiali, zaščita pred okvarami |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
odd. 7 |
Preprečitev možnosti zamrzovanja cevi in hidrantov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
odd. 8(b) |
Neodvisno delovanje črpalk za gašenje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
(d) |
Namestitev črpalk za gašenje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
odd. 9 |
Sistemi za gašenje v strojnicah |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015. Prehodno obdobje se ne uporablja za potniška plovila, zgrajena po 31.12.1995, ki imajo trup iz lesa, aluminija ali plastike in katerih strojnice niso izdelane iz materiala v skladu z oddelkoma 3 in 4 člena 3.04. |
1.1.2006 |
|
15.13 |
Organizacija varnosti |
Za plovila za dnevne izlete: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
1.1.2006 |
|
15.14, odd. 1 |
Zbiranje odpadne vode in oprema za njeno odstranjevanje |
Za plovila s kabinami z naivec 50 ležišči in za plovila za dnevne izlete: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 2 |
Zahteve za rezervoarje zbiranje za odpadne vode |
Za plovila s kabinami z največ 50 ležišči in za plovila za dnevne izlete z največjim dovoljenim številom potnikov 50: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
15.15 |
Izjeme za določena potniška plovila |
1.1.2006 |
|
|
odd. 1 |
Stabilnost poškodovanega plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045. |
1.1.2006 |
|
odd. 4 |
(prazno) |
||
|
odd. 5 |
Opremljenost s čolnom, ploščadjo ali enakovredno napravo |
Za potniška plovila z največjim dovoljenim številom potnikov 250 ali 50 ležišči: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
odd. 6 |
Opremljenost s čolnom, ploščadjo ali enakovredno napravo |
Za potniška plovila z največjim dovoljenim številom potnikov 250 ali 50 ležišči: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
15.15 odd. 9(a) |
Alarmni sistemi za naprave na utekočinjeni plin |
N.R.C., najpozneje ob podaljšanju spričevala v skladu s členom 14.15. |
1.1.2006 |
|
(b) |
Skupinska reševalna oprema v skladu z odd. 5 člena 15.09 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. |
1.1.2006 |
|
1. Stalno nameščeni protipožarni sistemi na CO2, nameščeni med 1. januarjem 1995 in 31. marcem 2003, ostanejo dovoljeni, če so skladni z odd. 5 člena 10.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 2002. 2. V veljavi ostanejo priporočila Centralne komisije za plovbo po Renu glede odd. 5 člena 10.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 2002, izdana med 1. januarjem 1995 in 31. marcem 2002. 3. Točka (a) odd. 2 člena 10.05 se uporablja samo do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če so bile navedene naprave nameščene na plovilih, zgrajenih po 1. oktobru 1992. |
|||
Člen 24.07
(prazno)
Člen 24.08
Prehodna določba k členu 2.18
Ob izdaji spričevala Skupnosti za plovne objekte, ki so imeli po 31. marcu 2007 veljavno spričevalo za plovilo v skladu z Uredbo o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, se uporabi že dodeljena enotna evropska identifikacijska številka plovil, ki se po potrebi dopolni s številko „0“ na prvem mestu.
POGLAVJE 24a
DODATNE PREHODNE DOLOČBE ZA PLOVNE OBJEKTE, KI NE PLUJEJO PO PLOVNI POTI CONA R
Člen 24a.01
Uporaba prehodnih določb za plovne objekte, ki so že v uporabi, in veljavnost prejšnjih spričeval Skupnosti
1. Naslednje določbe se uporabljajo:
(a) za plovne objekte, za katere je bilo spričevalo Skupnosti prvič izdano pred 30. decembrom 2008; in
(b) za plovne objekte, ki so pridobili še eno dovoljenje za plovbo pred 30. decembrom 2008,
ki ne plujejo po plovni poti cona R.
2. Dokazati je treba, da so navedeni plovni objekti na dan izdaje spričevala Skupnosti ali drugega dovoljenja za plovbo, skladni z določbami poglavij 1 do 12 Priloge II k Direktivi 82/714/EGS.
3. Spričevala Skupnosti, izdana pred 30. decembrom 2008, veljajo do datuma veljavnosti, navedenega v spričevalu. Oddelek 2 člena 2.09 se uporablja še naprej.
Člen 24a.02
Odstopanja za plovne objekte, ki so že v uporabi
1. Brez poseganja v člene 24a.03 in 24a.04, se morajo plovni objekti, ki ne izpolnjujejo popolnoma določb te direktive, prilagoditi tako, da izpolnjujejo določbe, ki začnejo veljati po prvi izdaji njihovega spričevala Skupnosti ali prometnega dovoljenja v skladu s prehodnimi določbami, navedenimi v spodnji tabeli.
2. V tabeli izraz:
— „N.R.C.“: pomeni, da se določba ne uporablja za plovne objekte, ki so že v uporabi, razen če niso zadevni deli zamenjani ali predelani, tj. določba se uporablja samo za novozgrajene plovne objekte (Newly-built) in za zamenjavo (Replacement) ali predelavo (Conversion) zadevnih delov ali prostorov. Če se obstoječi deli zamenjajo z rezervnim deli z uporabo enake tehnologije in enakega tipa, to ne pomeni zamenjave („R“) v smislu prehodnih določb.
— „Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti“: pomeni, da se ta zahteva izpolni naslednjič, ko se spričevalo izda ali podaljša po 30. decembru 2008. Če pa spričevalo preneha veljati med 30. decembrom 2008 in dnevom pred 30. decembrom 2009, je navedena zahteva obvezna samo od 30. decembra 2009.
|
Člen in oddelek |
Vsebina |
Rok in opombe |
|
POGLAVJE 3 |
||
|
3.03, odd. 1(a) |
Položaj pregrade proti trkom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
3.03, odd. 2 |
Varnostna oprema bivalnih prostorov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
3.03, odd. 2 |
Varnostna oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
3.03, odd. 4 |
Bivalni prostor, neprepusten za pline |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
3.03, odd. 5, drugi odstavek |
Pregledi vrat v pregradah na koncu krme |
|
|
3.03, odd. 7 |
Sprednji deli plovil z odprtinami za sidro |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
3.04, odd. 3, drugi stavek |
Izolacija v strojnicah |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
3.04, odd. 3, tretji in četrti stavek |
Odprtine in naprave za zaklepanje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
3.04, odd. 6 |
Izhodi iz prostorov, opredeljenih kakor strojnice zaradi te direktive |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
POGLAVJE 4 |
||
|
4.04 |
Ugrezne oznake |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
POGLAVJE 5 |
||
|
5.06, odd. 1, prvi stavek |
Predpisana hitrost (naprej) |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
POGLAVJE 6 |
||
|
6.01, odd. 1 |
Manevrske sposobnosti, zahtevane v poglavju 5 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
odd. 3 |
Stalni nagib in sobne temperature |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
6.01, odd. 7 |
Oblika osi krmila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
6.02(1) |
Prisotnost ločenih hidravličnih rezervoarjev |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2026. |
|
Dva pilotska ventila v primeru hidravličnih pogonskih enot |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2026. |
|
|
Ločen cevovod za drugo pogonsko enoto v primeru hidravličnih pogonskih enot |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2026. |
|
|
odd. 2 |
Aktiviranje druge pogonske enote z eno operacijo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2026. |
|
odd. 3 |
Manevrske sposobnosti, zahtevane v poglavju 5, zagotovljene z drugo pogonsko enoto/ročnim delovanjem |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
6.03(1) |
Povezava drugih porabnikov na pogonsko enoto hidravlične krmilne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2026. |
|
▼M3 ————— |
||
|
6.05, odd. 1 |
Samodejen preklop ročnega pogona |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
6.06, odd. 1 |
Dva med seboj neodvisna prožilna sistema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
6.07(2)(a) |
Alarm za raven v hidravličnih rezervoarjih in alarm za delovni tlak |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2026. |
|
(e) |
Spremljanje vmesnih naprav |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
6.08, odd. 1 |
Zahteve za elektronsko opremo v skladu s členom 9.20 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
POGLAVJE 7 |
||
|
7.02(2) do (6) |
Neoviran pogled iz prostora za krmiljenje, razen naslednjih oddelkov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2049. |
|
7.02, odd. 3, drugi odst. |
Neoviran pogled na krmarjevi osi pogleda |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
►M6 odd. 6 ◄ |
Najmanjša prepustnost svetlobe stekla |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
7.03, odd. 7 |
Izklop alarmov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
odd. 8 |
Samodejen preklop na drug vir energije |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
7.04, odd. 1 |
Nadzor glavnih motorjev in krmilnih naprav |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
7.04, odd. 2 |
Nadzor glavnih motorjev |
Če so prostori za krmiljenje zasnovani za radarsko krmiljenje s strani ene osebe: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049, če je smer premikanja mogoče doseči neposredno; N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 za druge motorje |
|
odstavek 3 |
Prikazovalnik |
Če ni prostora za radarsko krmiljenje s strani ene osebe: NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024. |
|
odstavek 9, tretji stavek |
Nadzor z vzvodom |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024. |
|
četrti stavek |
Prepoved navajanja smeri curka |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024. |
|
7.09 |
Alarmni sistem |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
7.12, prvi odst. |
Prostor za krmiljenje, ki se lahko spusti |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. Brez samodejnega spuščanja: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
drugi in tretji odst. |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
|
POGLAVJE 8 |
||
|
8.01, odd. 3 |
Samo motorji z notranjim izgorevanjem na gorivo s plameniščem nad 55 °C |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
8.02, odd. 1 |
Zaščita motorjev pred nenačrtovanim vžigom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
4. |
Zastiranje priključkov cevi |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024. |
|
odstavek 5 |
Cevovodni sistem, prevlečen s plaščem |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024. |
|
odstavek 6 |
Izolacija delov motorja |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. |
|
8.03, odd. 2 |
Naprave za spremljanje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
odd. 3 |
Samodejna zaščita pred prekoračitvijo hitrosti |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
odd. 5 |
Oblika puš v jaških |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
8.05, odd. 1 |
Jekleni rezervoarji za tekoča goriva |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
8.05, odd. 2 |
Samodejno zapiranje ventilov na rezervoarju |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
odd. 3 |
Pred pregrado proti trkom ni rezervoarjev za gorivo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
odd. 4 |
Rezervoarji za gorivo in njihova oprema ne stojijo neposredno nad motorji ali izpušnimi cevmi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024. Do takrat je treba z ustreznimi napravami omogočiti varno odvajanje goriva. |
|
odd. 6, tretji do peti stavek |
Namestitev in mere prezračevalnih in povezovalnih cevi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
odstavek 7, prvi pododstavek |
Ventil za hitro zapiranje na rezervoarju, ki se upravlja s palube tudi takrat, ko so zadevne sobe zaprte. |
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2029. |
|
►M6 odd. 9, drugi stavek ◄ |
Naprave za merjenje prostornine, ki so čitljive do največje ravni polnjenja |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
odd. 13 |
Nadzor ravni polnjenja ne samo za glavne motorje, temveč tudi za druge motorje, potrebne za varno delovanje plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
8.06 |
Cisterne za shranjevanje mazivnega olja, cevovodi ter pomožne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
8.07 |
Cisterne za shranjevanje olja, ki se uporablja v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, cevovodi in pomožne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
8.08, odd. 8 |
Preprosta zapiralna naprava v skladiščih, kjer se lahko hrani balast, ni dovolj za povezavo med prostori za balast in drenažnimi cevmi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
odd. 9 |
Merilne naprave v kalužah v skladišču |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
8.09, odd. 2 |
Naprave za zbiranje oljne vode in skladišča za porabljeno olje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
8.10, odd. 3 |
Mejna emisija 65 dB(A) za nepremična plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
POGLAVJE 8a |
||
|
Predpisi se ne uporabljajo za (a) pogonske motorje in pomožne motorje z nazivno izhodno močjo nad 560 kW naslednjih kategorij v skladu z oddelkom 4.1.2.4 Dodatka I k Direktivi 97/68/ES: (aa) V1:1 do V1:3, ki so do 31. decembra 2006; (bb) V1:4 in V2:1 do V2:5, ki so do 31. decembra 2008; nameščeni v plovne objekte ali stroje na krovu; (b) pomožne motorje z nazivno močjo do 560 kW in spremenljivo vrtilno frekvenco naslednjih kategorij v skladu s členom 9.4a Direktive 97/68/ES: (aa) H, ki so do 31. decembra 2005; (bb) I in K, ki so do 31. decembra 2006; (cc) J, ki so do 31. decembra 2007; nameščeni v plovne objekte ali stroje na krovu; (c) pomožne motorje z nazivno močjo do 560 kW in stalno vrtilno frekvenco naslednjih kategorij v skladu s členom 9.4a Direktive 97/68/ES: (aa) D, E, F in G, ki so do 31. decembra 2006 (2); (bb) H, I in K, ki so do 31. decembra 2010; (cc) J, ki so do 31. decembra 2011; nameščeni v plovne objekte ali stroje na krovu; (d) motorje, ki izpolnjujejo mejne vrednosti, kot je navedeno v Prilogi XIV k Direktivi 97/68/ES, in ki so do 30. junija 2007 nameščeni v plovne objekte ali stroje na krovu; (e) nadomestne motorje, ki so do 31. decembra 2011 nameščeni v plovne objekte ali stroje na krovu, da bi nadomestili motor, za katerega se v skladu s točkama a) in d) predpisi ne uporabljajo. Datumi iz odstavkov a), b), c) in d) se odložijo za dve leti v zvezi z motorji, ki so bili proizvedeni pred navedenimi datumi. |
||
|
POGLAVJE 9 |
||
|
9.01, odd. 1, drugi stavek |
Ustrezni dokumenti, ki jih je treba predložiti inšpekcijskemu organu |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
9.01, odd. 2, druga alinea |
Na plovilu morajo biti sheme stikal za glavno, zasilno in razdelilno stikalno ploščo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
odd. 3 |
Sobne temperature v notranjosti in na krovu |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
9.02, odd. 1 do 3 |
Sistemi za oskrbo z električno energijo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
9.03 |
Zaščita pred fizičnim stikom, vdorom trdih predmetov in vdorom vode |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
9.05, odd. 4 |
Prerez ozemljitvenih prevodnikov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
9.11, odd. 4 |
Učinkovito prezračevanje, kadar so akumulatorji nameščeni v zaprtem predelku, omari ali zaboju |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
9.12 |
Namestitev stikal |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
9.12, odd. 3(b) |
Naprava za zaznavanje ozemljitve, ki lahko oddaja svetlobni in zvočni alarm |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
9.13 |
Zasilni prekinjevalci električnega tokokroga |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
9.14 |
Inštalacijska oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
9.14, odd. 3, drugi stavek |
Prepoved enopolnih stikal v pralnicah, kopalnicah, umivalnicah in drugih prostorih, kjer so mokre naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
9.15, odd. 2 |
Minimalni profil kabla 1,5 mm2 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
odd. 10 |
Kabli, povezani s prostori za krmiljenje, ki se lahko spustijo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
9.16, odd. 3, drugi stavek |
Drugo vezje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
9.19 |
Alarmni in varnostni sistemi za mehansko opremo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
9.20 |
Elektronska oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
9.21 |
Elektromagnetna združljivost |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
POGLAVJE 10 |
||
|
10.01 |
Sidrna oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
10.02, odd. 2(a) |
Spričevalo za privezne in druge kable |
Prvi kabel, ki ga je treba zamenjati na plovilu: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 Drugi in tretji kabel: 30. december 2029 |
|
10.03, odd. 1 |
Evropski normativ |
Pri zamenjavi, najpozneje 30. december 2024 |
|
odd. 2 |
Primernost za požarne razrede A, B in C |
Pri zamenjavi, najpozneje 30. december 2024 |
|
odd. 4 |
Razmerje med vsebnostjo CO2 in velikostjo prostora |
Pri zamenjavi, najpozneje 30. december 2024 |
|
10.03a |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi v bivalnih prostorih, prostorih za krmiljenje in potniških prostorih |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
10.03b |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi v strojnicah, kotlovnicah in črpalnicah |
Protipožarni sistemi s CO2, nameščeni pred 1. oktobrom 1985, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049, če ustrezajo zahtevam člena 13.03 Priloge II Direktive 82/714/EGS. |
|
10.04 |
Uporaba evropskega normativa za čolne |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
10.05, odd. 2 |
Pnevmatski rešilni jopiči |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 Rešilni jopiči, ki so na ladji dan pred 30. decembru 2008, se lahko uporabljajo do podaljšanja spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
POGLAVJE 11 |
||
|
11.02, odd. 4 |
Oprema zunanjih robov krovov in delovnih postaj |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
11.04 |
Bočne palube |
(1)Če širina presega 7,30 m, prvo podaljšanje spričevala po 30. decembru 2049 |
|
11.05, odd. 1 |
Dostop do delovnih mest |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
odd. 2 in 3 |
Vrata in dostopi, izhodi in prehodi, kjer razlika v višini tal presega 0,50 m. |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
odd. 4 |
Stopnice v delovnih prostorih, kjer je stalno prisotno osebje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
11.06, odd. 2 |
Izhodi in zasilni izhodi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
11.07, odd. 1, drugi stavek |
Lestve, stopnice in podobne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
odd. 2 in 3 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
|
11.10 |
Pokrovi žrel |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
11.11 |
Vitli |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
11.12, odd. 2 do 6 in 8 do 10 |
Žerjavi: tablica proizvajalca, največje dovoljene obremenitve, zaščitne naprave, računski preskus, inšpekcijski pregledi strokovnjakov, spričevala na plovilu |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
11.13 |
Hranjenje vnetljivih tekočin |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
POGLAVJE 12 |
||
|
12.01, odd. 1 |
Bivalni prostori za osebe, ki stalno prebivajo na plovilu |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
12.02, odd. 3 |
Postavitev tal |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
odd. 4 |
Dnevni in spalni prostori |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
12.02, odd. 5 |
Hrup in vibracije v bivalnih prostorih |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
odd. 6 |
Višina bivalnih prostorov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
odd. 8 |
Prosta talna površina skupnih dnevnih prostorov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
odd. 9 |
Prostornina prostorov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
odd. 10 |
Prostornina zraka na osebo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
odd. 11 |
Velikost vrat |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
odd. 12(a) in (b) |
Postavitev stopnic |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
odd. 13 |
Cevi za dovajanje nevarnih plinov ali tekočin |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
12.03 |
Sanitarna oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
12.04 |
Kuhinje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
12.05 |
Pitna voda |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
12.06 |
Gretje in prezračevanje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
12.07, odd. 1, drugi stavek |
Druge naprave v bivalnih prostorih |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
POGLAVJE 15 |
||
|
Potniška plovila |
Gl. čl. 8 te direktive |
|
|
POGLAVJE 15a |
||
|
Potniška jadralna plovila |
Gl. čl. 8 te direktive |
|
|
POGLAVJE 16 |
||
|
16.01, odd. 2 |
Posebni vitli ali ustrezne priključne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
odd. 3, zadnji stavek |
Zahteve za pogonske enote |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2049 |
|
POGLAVJE 17 |
||
|
Plavajoča oprema |
Gl. čl. 8 te direktive |
|
|
POGLAVJE 21 |
||
|
Plovila za rekreacijo |
Gl. čl. 8 te direktive |
|
|
POGLAVJE 22b |
||
|
22b.03 |
Druga neodvisna pogonska enota krmilne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2024 |
|
(1) Določba se uporablja za plovila, zgrajena 2 leti po začetku veljavnosti te direktive, in za plovila v uporabi z naslednjo določbo: (2) V skladu z oddelkom 1A(ii) Priloge I k Direktivi 2004/26/ES o spremembi Direktive 97/68/ES veljajo omejitve za te pomožne motorje s stalno vrtilno frekvenco šele od tega datuma. |
||
Člen 24a.03
Odstopanja za plovne objekte, katerih kobilice so bile zgrajene pred 1. januarjem 1985
1. Plovni objekti, katerih kobilice so bile zgrajene pred 1. januarjem 1985, so poleg določb člena 24a.02 oproščeni naslednjih določb pod pogoji, navedenimi v stolpcu 3 tabele, če je varnost plovnega objekta in njegove posadke zagotovljena na drug ustrezen način.
2. V tabeli izraz:
— „N.R.C.“: pomeni, da se zahteva ne uporablja za plovne objektov uporabi, razen če niso zadevni deli zamenjani ali predelani, tj. da se zahteva uporablja samo za nove plovne objekte (new craft), zamenjane dele (replaced parts) in predelane dele (converted parts). Če se obstoječi deli zamenjajo z rezervnim ali nadomestnimi deli iste zasnove in izdelave, to ne pomeni zamenjave („R“) v smislu prehodnih določb.
— „Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti“: pomeni, da bo ta zahteva izpolnjena naslednjič, ko se spričevalo izda ali podaljša po 30. decembru 2008. Če pa spričevalo preneha veljati med 30. decembru 2008 in dnevom pred 30. decembru 2009 je navedena zahteva obvezna samo od 30. decembru 2009.
|
Člen in oddelek |
Vsebina |
Rok in opombe |
|
POGLAVJE 3 |
||
|
3.03, odd. 1 |
Za vodo neprepustne pregrade proti trkom |
N.R.C. |
|
3.03, odd. 2 |
Bivalni prostori, varnostne naprave |
N.R.C. |
|
3.03, odd. 5 |
Odprtine v pregradah, neprepustnih za vodo |
N.R.C. |
|
3.04, odd. 2 |
Površine prostorov za tekoče gorivo in mazivno olje |
N.R.C. |
|
3.04, odd. 7 |
Največja dovoljena stopnja zvočnega pritiska v strojnicah |
N.R.C. |
|
POGLAVJE 4 |
||
|
4.01 |
Varnostna razdalja |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2019 |
|
4.02 |
Prosti bok |
N.R.C. |
|
POGLAVJE 6 |
||
|
6.01, odd. 3 |
Zahteve za krmilni sistem |
N.R.C. |
|
POGLAVJE 7 |
||
|
7.01, odd. 2 |
Največja dovoljena stopnja zvočnega pritiska v prostoru za krmiljenje |
N.R.C. |
|
7.05, odd. 2 |
Spremljanje navigacijskih luči |
N.R.C. |
|
7.12 |
Prostori za krmiljenje, ki se lahko spustijo |
N.R.C. |
|
POGLAVJE 8 |
||
|
8.01, odd. 3 |
Prepoved nekaterih tekočih goriv |
N.R.C. |
|
8.04 |
Motorni izpušni sistem |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
8.05, odd. 13 |
Alarmna naprava za raven polnjenja goriva |
N.R.C. |
|
8.08, odd. 2 |
Opremljenost z drenažnimi črpalkami |
N.R.C. |
|
8.08, odd. 3 in 4 |
Najmanjša zmogljivost črpanja in premer drenažnih cevi |
N.R.C. |
|
8.08, odd. 5 |
Samosesalne drenažne črpalke |
N.R.C. |
|
8.08, odd. 6 |
Opremljenost s sesalniki |
N.R.C. |
|
8.08, odd. 7 |
Samozapiralna naprava za konec krme |
N.R.C. |
|
8.10, odd. 2 |
Hrup, ki ga oddaja plovilo |
N.R.C. |
|
POGLAVJE 9 |
||
|
9.01, odd. 2 |
Spričevala za električno opremo |
N.R.C. |
|
9.01, odd. 3 |
Namestitev električne opreme |
N.R.C. |
|
9.06 |
Najvišje dovoljene napetosti |
N.R.C. |
|
9.10 |
Generatorji in motorji |
N.R.C. |
|
9.11, odd. 2 |
Akumulatorji |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
9.12, odd. 2 |
Stikala, varovalne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 30. decembru 2029 |
|
9.14, odd. 3 |
Hkratno izklapljanje |
N.R.C. |
|
9.15 |
Kabli |
N.R.C. |
|
9.16, odd. 3 |
Osvetlitev v strojnicah |
N.R.C. |
|
9.17, odd. 1 |
Stikalne plošče za navigacijske luči |
N.R.C. |
|
9.17, odd. 2 |
Napajanje navigacijskih luči |
N.R.C. |
|
POGLAVJE 10 |
||
|
10.01, odd. 9 |
Vitli za sidra |
N.R.C. |
|
10.04, odd. 1 |
Čolni v skladu s standardom |
N.R.C. |
|
10.05, odd. 1 |
Rešilni pasovi v skladu s standardom |
N.R.C. |
|
10.05, odd. 2 |
Rešilni jopiči v skladu s standardom |
N.R.C. |
|
POGLAVJE 11 |
||
|
11.1, odd. 2 |
Varnost vitlov |
N.R.C. |
|
POGLAVJE 12 |
||
|
12.02, odd. 13 |
Cevi za dovajanje nevarnih plinov ali tekočin |
N.R.C. |
Člen 24a.04
Druga odstopanja
Če je po poteku veljavnosti prehodnih določb v praksi težko uporabiti določbe iz tega poglavja ali če njihova uporaba povzroči nerazumno visoke stroške, lahko preiskovalna komisija dovoli odstopanja od teh določb po priporočilih odbora. Ta odstopanja je treba vpisati v spričevalo Skupnosti.
Člen 24a.05
Prehodna določba k členu 2.18
Člen 24.08 se uporablja smiselno.
Dodatek I
Varnostni znaki
|
Slika 1 Nepooblaščenim vstop prepovedan |
|
Barve: rdeča/bela/črna |
|
Slika 2 Prepovedano kurjenje, dostop z odprtim plamenom in kajenje |
|
Barve: rdeča/bela/črna |
|
Slika 3 Gasilni aparat |
|
Barvi: rdeča/bela |
|
Slika 4 Opozorilo za splošno nevarnost |
|
Barvi: črna/rumena |
|
Slika 5 Cev za gašenje |
|
Barvi: rdeča/bela |
|
Slika 6 Protipožarna naprava |
|
Barvi: rdeča/bela |
|
Slika 7 Obvezna zaščita pred hrupom |
|
Barvi: modra/bela |
|
Slika 8 Komplet prve pomoči |
|
Barvi: zelena/bela |
|
Slika 9 Ventil na rezervoarju za hitro zapiranje |
|
Barva: rjava/bela |
Dejansko uporabljeni znaki se lahko nekoliko razlikujejo od grafičnega prikaza v tej prilogi ali so bolj podrobni, če se njihov pomen ne spremeni in če zaradi katerekoli razlike in spremembe ne postanejo nerazumljivi.
Dodatek II
Upravna navodila
|
Št. 1 |
: |
Zahteve v zvezi s sposobnostjo umikanja in obračanja |
|
Št. 2 |
: |
Zahteve glede predpisane hitrosti vožnje (v smeri naprej), sposobnosti zaustavljanja in sposobnosti vzvratne vožnje |
|
Št. 3 |
: |
Zahteve priključnih sistemov in priključnih naprav za plovila, ki poganjajo ali so poganjana v togi strukturi |
|
Št. 4 |
: |
(Prazno) |
|
Št. 5 |
: |
Meritve hrupa |
|
Št. 6 |
: |
(Prazno) |
|
Št. 7 |
: |
Posebna sidra z zmanjšano maso |
|
Št. 8 |
: |
Trdnost vodotesnih oken |
|
Št. 9 |
: |
Zahteve za samodejne tlačne brizgalke |
|
Št. 10 |
: |
(Prazno) |
|
Št. 11 |
: |
Izpolnjevanje spričevala Skupnosti |
|
Št. 12 |
: |
Rezervoarji za gorivo na plavajoči opremi |
|
Št. 13 |
: |
Najmanjša debelina trupa barž |
|
Št. 14 |
: |
(Prazno) |
|
Št. 15 |
: |
Hitrost, pri kateri je plovilo možno krmariti z uporabo njegove lastne moči |
|
Št. 16 |
: |
(Prazno) |
|
Št. 17 |
: |
Ustrezni protipožarni alarmni sistem |
|
Št. 18 |
: |
Dokaz o plovnosti, trimu in stabilnosti posameznih delov plovila |
|
Št. 19 |
: |
(Prazno) |
|
Št. 20 |
: |
Oprema plovil, ki se upravljajo v skladu s standardoma S1 in S2 |
|
Št. 21 |
: |
Zahteve za pritalno nameščeno razsvetljavo |
|
Št. 22 |
: |
Posebne varnostne zahteve za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
|
Št. 23 |
: |
(Prazno) |
|
Št. 24 |
: |
Ustrezna oprema za opozarjanje na prisotnost plina |
|
Št. 25 |
: |
Električni kabli |
Opomba:
V skladu s členom 5(7) Direktive lahko za zadeve, zajete v Prilogi IV, vsaka država članica dovoli manj stroge zahteve za ustrezne vrednosti, označene v naslednjih upravnih navodilih za plovila, ki plujejo izključno po vodnih poteh cone 3 in cone 4 znotraj svojega ozemlja.
V skladu s členom 5(1) in (3) Direktive lahko za zadeve, zajete v Prilogi III, vsaka država članica sprejme strožje zahteve za ustrezne vrednosti, označene v naslednjih upravnih navodilih za plovila, ki plujejo izključno po vodnih poteh cone 1 in cone 2 znotraj svojega ozemlja.
UPRAVNO NAVODILO št. 1
Zahteve v zvezi s sposobnostjo umikanja in obračanja
(člena 5.09 in 5.10 v povezavi s členi 5.02(1), 5.03(1), 5.04 in 16.06 Priloge II)
1. Splošni pogoji in robni pogoji v zvezi s preskusom umikanja
|
1.1 |
V skladu s členom 5.09 morajo biti plovila in konvoji sposobni pravočasno se umakniti, sposobnost za tako operacijo pa se dokaže z manevri umikanja na preskuševališču v skladu s členom 5.03. Dokažejo se s simuliranimi manevri umikanja na levi in desni bok s predpisanimi vrednostmi, pri čemer je za določene hitrosti obračanja plovila kot odziv na postavitev krmila počez in njegovo preverjanje treba upoštevati določene časovne omejitve. Med preskusi je treba upoštevati zahteve iz oddelka 2, pri čemer mora biti oddaljenost kobilice od dna najmanj 20 % ugreza, vendar ne manj kot 0,50 m. |
2. Postopek preskusa umikanja in beleženje podatkov
(Diagram v Prilogi 1)
|
2.1. |
Manevri umikanja se izvajajo, kot sledi: Ko plovilo oziroma konvoj pluje enakomerno s hitrostjo V0 = 13 km/h glede na vodo, se na začetku manevra (čas d0 = 0 s, hitrost obračanja r = 0°/min, kot krmila δ0 = 0°, število vrtljajev motorja se ohranja) umikanje na levi ali desni bok začne tako, da se krmilo postavi počez. Krmilo se nastavi pod kotom δ, v primeru aktivne krmilne naprave pa se krmilni mehanizem nastavi pod kotom δa na začetku manevra v skladu z navedbami iz točke 2.3. Kot krmila δ (npr. 20° na desni bok) se ohrani, dokler se ne doseže vrednosti r1 hitrosti obračanja iz točke 2.2 za ustrezne mere plovila oziroma konvoja. Ko se doseže hitrost obračanja r1, se zabeleži čas t1 in krmilo nastavi na enako vrednost kot na nasprotni strani (npr. 20° na levi bok), da se zaustavi obrat in začne obračanje v nasprotni smeri ter tako zmanjša hitrost obračanja na r2 = 0 in pusti, da se znova povzpne na vrednost, podano v točki 2.2. Ko se doseže hitrost obračanja r2 = 0, se zabeleži čas t2. Ko se doseže hitrost obračanja r3, podano v točki 2.2, se krmilo nastavi v nasprotni smeri pod enakim kotom δ, da se zaustavi obračanje. Zabeleži se čas t3. Ko se doseže hitrost obračanja r4 = 0, se zabeleži čas t4 in plovilo oziroma konvoj vrne v začetno smer. |
|
2.2 |
Za dosego hitrosti obračanja r4 je treba upoštevati naslednje mejne vrednosti v odvisnosti od velikosti plovil oziroma konvojev in globine vode h:
Časi t1, t2, t3 in t4, potrebni za dosego hitrosti obračanja r1, r2, r3 in r4, se zabeležijo v poročilu o meritvah v Prilogi 2. Vrednosti t4 ne smejo preseči mejnih vrednosti, podanih v tabeli. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
2.3 |
Izvesti je treba najmanj štiri manevre umikanja, in sicer: — enega na desni bok s kotom krmila δ = 20°, — enega na levi bok s kotom krmila δ = 20°, — enega na desni bok s kotom krmila δ = 45°, — enega na levi bok s kotom krmila δ = 45°. Po potrebi (npr. v primeru negotovosti glede izmerjenih vrednosti ali v primeru nezadovoljivih manevrov) se manevri umikanja ponovijo. Upoštevati je treba hitrosti obračanja, podane v točki 2.2, in časovne omejitve. Za aktivne krmilne naprave oziroma posebne vrste krmila se lahko izbere položaj δa krmilnega mehanizma ali kot krmila δa, ki ni δ = 20° in δ = 45° v skladu s strokovno oceno, ki je odvisna od vrste krmilnega sistema. |
|
2.4 |
Za določitev hitrosti obračanja mora biti na plovilu kazalec hitrosti obratov v skladu s Prilogo IX k Direktivi. |
|
2.5 |
V skladu s členom 5.04 mora biti stanje obremenitve med manevrom umikanja med 70 % in 100 % največje nosilnosti. Če se preskus izvede z manjšo obremenitvijo, je dovoljenje za plovbo s tokom in proti toku omejeno na to omejitev obremenitve. Postopek za manevre umikanja in izrazi, ki se uporabljajo, so prikazani v diagramu v Prilogi 1. |
3. Sposobnost obračanja
Sposobnost obračanja plovil in konvojev, katerih dolžina (L) ne presega 86 m in širina (B) ne presega 22,90 m, se šteje za zadovoljivo v smislu člena 5.10 v povezavi s členom 5.02(1), kadar se med manevrom obračanja v smeri proti toku z začetno hitrostjo glede na vodo 13 km/h upoštevajo mejne vrednosti za zaustavljanje med obrnjenostjo v smeri toka, določene v upravnem navodilu št. 2. Upoštevati je treba pogoji za oddaljenost kobilice od dna v skladu z oddelkom 1.1.
4. Ostale zahteve
|
4.1 |
Ne glede na točke 1 do 3 je treba izpolniti naslednje zahteve: (a) pri ročno upravljanih krmilnih sistemih en obrat krmila ustreza kotu krmila najmanj 3°; (b) pri pogonsko krmilnih sistemih je, kadar je krmilo najbolj potopljeno, mogoče doseči povprečno kotno hitrost 4°/s v celotnem območju obračanja krmila. To zahtevo se pri polni hitrosti plovila preveri tudi ob premikanju krmila prek območja od 35° na levem boku do 35° na desnem boku. Poleg tega se tudi preveri, če krmilo ohranja položaj največjega kota pri največji pogonski moči. Pri aktivnih krmilnih sistemih oziroma posebnih vrstah krmila se ta določba uporablja smiselno. |
|
4.2 |
Če je kateri koli del dodatne opreme iz člena 5.05 potreben za dosego zahtevanih sposobnosti manevriranja, mora izpolnjevati zahteve iz poglavja 6, pod točko 52 spričevala Skupnosti pa je treba vnesti naslednje podatke: „bočna krmila ( 15 )/sistemi za krmiljenje premca (15) /druga oprema (15) iz točke 34 so potrebna (15) /so potrebni (15) /je potrebna (15) za izpolnjevanje zahtev glede manevrskih sposobnosti iz poglavja 5. |
5. Beleženje podatkov in poročila
Meritve, poročila in beleženje podatkov se izvajajo v skladu s postopkom iz Priloge 2.
PRILOGA 1
k upravnemu navodilu št. 1
Diagram manevra umikanja
|
t0 |
= |
začetek manevra umikanja |
|
t1 |
= |
čas za dosego hitrosti obračanja r1 |
|
t2 |
= |
čas za dosego hitrosti obračanja r2 = 0 |
|
t1 |
= |
čas za dosego hitrosti obračanja r3 |
|
t4 |
= |
čas za dosego hitrosti obračanja r4 = 0 (konec manevra umikanja) |
|
δ |
= |
kot krmila [°] |
|
r |
= |
hitrost obračanja [°/min] |
PRILOGA 2
k upravnemu navodilu št. 1
Poročilo o manevru umikanja in sposobnosti obračanja
Inšpekcijski organ: …
Datum: …
Ime in priimek: …
Ime plovila: …
Lastnik: …
|
Vrsta plovila: … |
Preskuševališče: … |
|
ali konvoj: … |
Ustrezni nivo vode [m]: … |
|
L × B [m × m]: … |
Globina vode h [m]: … |
|
Ttest [m]: … |
h/T: … |
Hitrost toka [m/s]:
Obremenitev: … % največ …
(med preskusom) [t]: … nosilnost: …
Kazalec hitrosti obratov
Vrsta: …
Vrsta izdelave krmila: običajna izdelava/posebna izdelava ( 16 )
Aktivni krmilni sistem: da/ne (16)
Rezultati manevrov umikanja:
|
Čas t1 do t4, potrebni za umikanje |
Kot krmila δ oziroma δa (), pri katerem se umikanje začne, in hitrost obračanja, ki jo je treba upoštevati, r1 = r3 |
Pripombe |
|||
|
δ = 20° DESNI () |
δ = 20° LEVI () |
δ = 45° DESNI () |
δ = 45° LEVI () |
||
|
δa = … DESNI () |
δa = … LEVI () |
δa = … DESNI () |
δa = … LEVI () |
||
|
r1 = r3 = … °/min |
r1 = r3 = … °/min |
||||
|
t1[s] |
|||||
|
t2[s] |
|||||
|
t3[s] |
|||||
|
t4[s] |
|||||
|
Mejna vrednost t4 v skladu s točko 2.2 |
Mejna vrednost t4 = … [s] |
||||
Sposobnost obračanja (16)
Geografski položaj na začetku manevra obračanja … km
Geografski položaj na koncu manevra obračanja … km
Krmilna naprava
Vrsta obratovanja: ročno/na pogon (16)
Kot za vsak obrat krmila (16) : … °
Kotna hitrost krmila v celotnem območju (16) : … °/s
Kotna hitrost krmila v območju 35° na levem boku do 35° na desnem boku (16) : … °/s
UPRAVNO NAVODILO št. 2
Zahteve glede predpisane hitrosti vožnje (v smeri naprej), sposobnosti zaustavljanja in sposobnosti vzvratne vožnje
(Členi 5.06, 5.07 in 5.08 v povezavi s členi 5.02(1), 5.03(1), 5.04 in 16.06 Priloge II)
1. Največja predpisana hitrost vožnje (v smeri naprej) v skladu s členom 5.06
Hitrost glede na vodo je zadovoljiva v smislu člena 5.06(1), ko doseže najmanj 13 km/h. Med preskusi morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji enako kot pri preskusu zaustavljanja:
(a) upoštevati je treba oddaljenost kobilice od dna iz točke 2.1;
(b) opraviti je treba merjenje, beleženje, vpis in ovrednotenje podatkov o preskusih.
2. Sposobnost zaustavljanja in sposobnost vzvratne vožnje v skladu s členoma 5.07 in 5.08
|
2.1 |
Plovila in konvoji se štejejo za sposobne pravočasno se zaustaviti med obrnjenostjo v smeri toka v skladu s členom 5.07(1), kadar se to dokaže med preskusom zaustavljanja glede na tla med obrnjenostjo v smeri toka pri začetni hitrosti glede na vodo 13 km/h, pri čemer oddaljenost kobilice od dna znaša najmanj 20 % ugreza, vendar ne manj kot 0,50 m. (a) V tekoči vodi (hitrost toka 1,5 m/s) se zaustavljanje glede na vodo dokaže na največji razdalji, izmerjeni glede na tla, in sicer: 550 m za plovila in konvoje: — dolžine L > 110 m ali — širine B > 11,45 m, oziroma 480 m za plovila in konvoje: — dolžine L ≤ 110 m in — širine B ≤ 11,45 m. Manever zaustavljanja je končan ob zaustavitvi glede na tla. (b) V stoječi vodi (hitrost toka manj kot 0,2 m/s) se zaustavljanje glede na vodo dokaže na največji razdalji, izmerjeni glede na tla, in sicer: 350 m za plovila in konvoje: — dolžine L > 110 m ali — širine B > 11,45 m, oziroma 305 m za plovila in konvoje: — dolžine L ≤ 110 m in — širine B ≤ 11,45 m. V stoječi vodi se izvede tudi preskus, s katerim se dokaže, da je pri vzvratni vožnji mogoče doseči hitrost najmanj 6,5 km/h. Merjenje, beleženje in vpis podatkov o preskusih pod (a) oziroma (b) se opravijo v skladu s postopkom iz Dodatka 1. Plovilo oziroma konvoj mora imeti med celotnim preskusom ustrezne manevrske sposobnosti. |
|
2.2 |
V skladu s členom 5.04 morajo biti plovila med preskusom obremenjena do 70–100 % svoje nosilnosti, kolikor je to mogoče. To stanje obremenitve se oceni v skladu z Dodatkom 2. Kadar je plovilo oziroma konvoj v času preskusa obremenjen manj kot 70 %, se največji dovoljeni izpodriv pri plovbi s tokom določi v skladu z dejansko obremenitvijo, pod pogojem, da so izpolnjene mejne vrednosti iz točke 2.1. |
|
2.3 |
Če dejanski vrednosti začetne hitrosti in hitrosti toka v času preskusa ne izpolnjujeta pogojev iz točke 2.1, se dobljeni rezultati ovrednotijo v skladu s postopkom, opisanim v Dodatku 2. Dovoljeni odklon začetne hitrosti 13 km/h ne sme biti večji kot + 1 km/h, hitrost toka v tekoči vodi pa mora biti med 1,3 in 2,2 m/s, sicer se preskusi ponovijo. |
|
2.4 |
Največji dovoljeni izpodriv oziroma ustrezna največja obremenitev ali največji potopljeni prerez za plovila in konvoje pri plovbi s tokom se določi na podlagi preskusov in vnese v spričevalo Skupnosti. |
Dodatek 1
k upravnemu navodilu št. 2
MERJENJE, BELEŽENJE IN VPIS PODATKOV, ZBRANIH MED PRESKUSI MANEVRA ZAUSTAVLJANJA
1. Manever zaustavljanja
Plovila in konvoji iz poglavja 5 morajo opraviti preskus v tekoči ali stoječi vodi na preskuševališču, da dokažejo, da so se sposobni zaustaviti obrnjeni v smeri toka zgolj s svojim pogonskim sistemom brez uporabe sider. Manever zaustavljanja se načeloma izvede v skladu s sliko 1. Začne se, ko plovilo pluje enakomerno s hitrostjo, ki je čim bližja 13 km/h glede na vodo, z obratom motorjev iz „naprej“ v „nazaj“ (točka A ukaza „ustavi“), in konča, ko plovilo miruje glede na tla (točka E: v = 0 glede na tla oziroma točka D: = točka E: v = 0 glede na vodo in glede na tla, če se manever zaustavljanja izvaja v stoječi vodi).
Kadar se manevri zaustavljanja izvajajo v tekoči vodi, je treba zabeležiti tudi položaj in trenutek zaustavitve glede na vodo (plovilo se premika s hitrostjo toka; točka D: v = 0 glede na vodo).
Izmerjeni podatki se vnesejo v poročilo, kot je prikazano v diagramu tabele 1. Pred izvedbo manevra zaustavljanja se na vrhu obrazca vnesejo nespremenljivi podatki.
Če obstaja, se določi povprečna hitrost toka (vSTR ) na plovni poti na podlagi odčitka določenega merilnika nivoja vode ali z izmero gibanja plavajočega telesa in se vnese v poročilo.
Načeloma je uporaba tokometrov dovoljena za ugotavljanje hitrosti plovila glede na vodo med manevrom zaustavljanja, če je mogoče zabeležiti gibanje in zahtevane podatke v skladu z zgornjim postopkom.
2. Vpis izmerjenih podatkov in njihovo beleženje v poročilo (tabela 1)
Pri manevru zaustavljanja se najprej določi začetna hitrost glede na vodo. To je mogoče z izmero časa, potrebnega za vožnjo med dvema točkama na kopnem. V tekoči vodi se upošteva povprečna hitrost toka.
Manever zaustavljanja se začne z ukazom „ustavi“A pri vožnji mimo točke na kopnem. Vožnja mimo točke na kopnem se zabeleži pravokotno na os plovila in se vnese v poročilo. Zabeleži se tudi vožnja mimo vseh ostalih točk na kopnem med manevrom zaustavljanja, v poročilo pa se zapiše tudi vsako posamezno točko (npr. na en kilometer) in čas vožnje mimo nje.
Izmerjene vrednosti se zabeležijo v 50-metrskih intervalih, če je mogoče. V vsakem primeru je treba upoštevati čas, ko sta doseženi točki B in C – če je mogoče – ter točki D in E, in oceniti zadevni položaj. Podatkov o številu vrtljajev motorja ni treba zabeležiti v poročilu, treba pa jih je upoštevati in tako omogočiti natančnejši nadzor začetnega števila vrtljajev.
3. Opis manevra zaustavljanja
Manever zaustavljanja v skladu s sliko 1 se predstavi z diagramom. Najprej se s pomočjo mer, vnesenih v poročilo o preskusu, nariše diagram časovne prečnice in označi točke A do E. Nato se lahko ugotovi povprečno hitrost med dvema merilnima točkama in nariše diagram hitrost v odvisnosti od časa.
To se stori, kot sledi (glej sliko 1):
Z določitvijo količnika razlike v položaju in razlike v času Δs/Δt se lahko izračuna povprečna hitrost plovila za to obdobje.
Primer:
V intervalu med 0 sek. in 10 sek. se opravi razdalja od 0 m do 50 m.
Δs/Δt = 50 m/10 s = 5,0 m/s = 18,0 km/h
Ta vrednost se vnese kot povprečna hitrost na 5-sekundnem položaju na abscisi. V drugem intervalu, od 10 sek. do 20 sek., se opravi razdalja 45 m.
Δs/Δt = 45 m/10 s = 4,5 m/s = 16,2 km/h
Pri točki D se je plovilo glede na vodo zaustavilo, tj. hitrost toka je približno 5 km/h.
Slika 1
Manever zaustavljanja
Seznam simbolov na sliki 1
|
A |
ukaz „zaustavi“ |
|
B |
propeler ustavljen |
|
C |
propeler vzvratno |
|
D |
v = 0 glede na vodo |
|
E |
v = 0 glede na tla |
|
v |
hitrost plovila |
|
vL |
v glede na tla |
|
s |
izmerjena razdalja glede na tla |
|
t |
izmerjeni čas |
Tabela 1
Poročilo o manevru zaustavljanja
|
Inšpekcijski organ: |
… |
Vrsta plovila oz. konvoja: |
… |
Preskuševališče: |
… |
|
|
L × B [m]: |
… |
Odčitek merilnika nivoja vode |
[m]: |
… |
||
|
Datum: |
… |
T na preskusu [m]: |
… |
Globina vode |
[m]: |
… |
|
Ime: |
… |
Obremenitev na preskusu [t]: |
… |
Naklon |
[m/km]: |
… |
|
Izvedba preskusa št.: |
… |
% največje nosilnosti |
… |
VSTR |
[km/h]: |
… |
|
Moč pogonskih motorjev PB [kW] |
… |
[m/s]: |
… |
|||
|
Pogonski sistem v skladu s tabelo 2 v Prilogi 2: |
… |
Največji izpodriv |
[m3]: |
… |
||
|
Položaj [rečni km] |
Čas [sek.] |
Δs [m] |
Δt [sek.] |
vIL [km/h] |
Št. vrtljajev motorja n [min–1] |
Opombe |
Dodatek 2
k pravnemu navodilu št. 2
OVREDNOTENJE REZULTATOV MANEVRA ZAUSTAVLJANJA
|
1. |
Na podlagi zabeleženih vrednosti se preveri skladnost z mejnimi vrednostmi v skladu z Dodatkom 1. Če pogoji za manever zaustavljanja bistveno odstopajo od standardnih pogojev ali če obstajajo dvomi glede skladnosti z mejnimi vrednostmi, se rezultati ovrednotijo. V ta namen se lahko za izračun manevrov zaustavljanja uporabi naslednji postopek. |
|
2. |
Teoretične zaustavitvene razdalje se ugotovijo na podlagi standardnih pogojev (Sreference) iz točke 2.1 upravnega navodila št. 2 in na podlagi pogojev manevra zaustavljanja (Sactual) ter se primerjajo z izmerjeno zaustavitveno razdaljo (Smeasured). Popravljena zaustavitvena razdalja manevra zaustavljanja pod standardnimi pogoji (Sstandard) (Sstandardna) se izračuna, kot sledi: Formula 2.1:
Če je bil izveden manever zaustavljanja z obremenitvijo 70–100 % največje nosilnosti v skladu s točko 2.2 upravnega navodila št. 2, se za izračun sstandard za določitev sreference in sactual upošteva izpodriv (Dreference = Dactual ), ki ustreza obremenitvi v času preskusa. Kadar je pri določitvi sstandard v skladu s formulo 2.1 zadevna mejna vrednost presežena ali ni dosežena, se vrednost sreference zmanjša oziroma poveča s spremembo Dreference za toliko, da se zagotovi skladnost z mejno vrednostjo (sstandard = zadevna mejna vrednost). Nato se ustrezno določi največji izpodriv, dovoljen pri plovbi s tokom. |
|
3. |
V skladu z mejnimi vrednostmi, navedenimi v točki 2.1(a) in (b) upravnega navodila št. 2, se izračunajo zgolj zaustavitvene razdalje, izmerjene v — fazi I („s polno močjo naprej“ z obratom „s polno močjo nazaj“): SI — in — fazi II (konec obrata, dokler se plovilo ne zaustavi glede na vodo) SII (glej sliko 1). Skupna zaustavitvena razdalja je torej: Formula 3.1:
|
|
4. |
Posamezne zaustavitvene razdalje se izračunajo, kot sledi: IZRAČUN MANEVRA ZAUSTAVLJANJA Slika 2 Diagram 
V formulah 4.1 do 4.7 pomeni:
Koeficiente za formule 4.1, 4.2, 4.3, 4.4, 4.5, 4.6 in 4.7 se lahko vame iz spodnjih tabel. Tabela 1 Faktorji k za (a) motorna plovila in konvoje v račji vrsti; (b) konvoje, ki so drug ob drugim; (c) konvoje, ki so po trije drug ob drugim
Tabela 2 Koeficient f za razmerje med vlečno močjo vzvratno in močjo pogonskih motorjev
Tabela 3 Diagram v zvezi z izračunom upora Za določitev vrednosti RT/v2 glede na D1/3 [B + 2T]: 
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Priloga k Dodatku 2
k pravnemu navodilu št. 2
Primeri uporabe Dodatka 2
(Ovrednotenje rezultatov manevra zaustavljanja)
PRIMER I
1. Podatki o plovilih in konvoju
Formacija: navadno motorno plovilo z maono (Europa IIa) ob boku
|
L [m] |
B [m] |
T max [m] |
Dwt (1) max [t] |
D max [m3] |
PB [kW] |
|
|
Motorno plovilo |
110 |
11,4 |
3,5 |
2 900 |
3 731 |
1 500 |
|
Maona |
76,5 |
11,4 |
3,7 |
2 600 |
2 743 |
— |
|
Konvoj |
110 |
22,8 |
3,7 |
5 500 |
6 474 |
1 500 |
|
(1) Dwt = nosilnost. Pogonski sistem motornega plovila: moderne šobe z zaobljenim zadnjim robom |
||||||
2. Vrednosti, izmerjene med manevrom zaustavljanja
|
Hitrost toka |
vSTRactual |
= |
1,4 m/s |
≈ |
5,1 km/h |
|
Hitrost plovila (glede na vodo) |
VSactual |
= |
3,5 m/s |
≈ |
12,5 km/h |
|
Hitrost plovila (glede na tla) |
VLactual |
= |
4,9 m/s |
≈ |
17,6 km/h |
|
Obračalni čas (izmerjen) (točka A do C): |
tI |
= |
16 s |
||
|
Zaustavitvena razdalja glede na vodo: (točka A do D): |
SMEASURED |
= |
340 m |
||
|
Stanje obremenitve (po potrebi ocenjeno): |
Dactual |
= |
5 179 m3 |
≈ |
0,8 Dmax |
|
Dejanski ugrez konvoja: |
Tactual |
= |
2,96 m |
≈ |
0,8 Tmax |
3. Mejna vrednost v skladu s točko 2.1(a) oziroma (b), ki jo je treba primerjati s Sstandard
Ker je B > 11,45 m in ker je konvoj v tekoči vodi, za ta konvoj pod točko 2.1(a) velja naslednje:
Sstandard < 550 m
4. Določitev popravljene zaustavitvene razdalje v primerjavi s standardnimi pogoji
— izmerjena vrednost v skladu z Dodatkom 1 (glej točko 2)
— smeasured = 340 m
— za izračun:
— sactual kot seštevek
—
|
sIactual |
(v skladu s formulo 4.1 iz Dodatka 2 z vLactual ) |
— in
—
|
sIIactual |
(v skladu s formulami 4.2, 4.3, 4.4, 4.5 in 4.6 iz Dodatka 2 z dejanskimi hitrostmi vIIactual , vSTRactual , Dactual ) |
— sreference kot seštevek
—
|
sIreference |
(v skladu s formulo 4.1 iz Dodatka 2 z vLreference ) |
— in
—
|
sIIreference |
(v skladu s formulami 4.2 do 4.6 iz Dodatka 2 z referenčnimi hitrostmi in v skladu z 2.1 iz upravnih navodil, kjer je stanje obremenitve večje od 70 % maksimalne obremenitve (≈ 80 %): Dreference = Dactual in Treference = Tactual ) |
— za preveritev:
—
|
4.1 |
Koeficienti za izračun iz Dodatka 2 Tabela 1
Tabela 2 (za moderne šobe z zaobljenim zadnjim robom) f = 0,118 |
|
4.2 |
Izračun Sactual (a) sIactual z vrednostmi, izmerjenimi med manevrom zaustavljanja (formula 4.1)
(b) Formula za sIIactual
(c) Izračun RTmIIactual v skladu s tabelo 3 in formulo 4.3 iz Dodatka 2
(d) Izračun upora zaradi nagiba
(e) Izračun vIIactual v skladu s formulo 4.5
(f) Izračun FPOR v skladu s formulo 4.6 in tabelo 2
(g) Izračun sIIactual z uporabo formule (b) in rezultatov iz točk (c), (d), (e) in (f)
(h) Izračun skupne razdalje skladno s formulo 3.1
Opomba: Izraz (RtmII – RG ), ki je funkcija D, z dejansko vrednostjo 20,67 kN je razumljivo razmeroma majhen v primerjavi s k3 · FPOR z dejansko vrednostjo 203,55 kN, zato se za poenostavitev sII lahko šteje kot sorazmeren z D, tj. sII = Constant · D. |
|
4.3 |
Izračun sreference Začetne vrednosti
(a)
(b)
(c) Izračun RTmIIreference
(d) Upor zaradi nagiba RG kot v točki 4.2 (e) Izračun vIIreference
(f) FPOR kot v točki 4.2. (g) Izračun sIIreference z uporabo formule (b) in rezultata iz točk (c) do (f)
(h) Izračun skupne razdalje
|
||||||||||||
|
4.4 |
Preverjanje izpolnjevanja dopustne zaustavitvene razdalje pod standardnimi pogoji sstandard v skladu s formulo 2.1 iz Dodatka 2
Zaključek: Dopustna mejna vrednost nedvomno ni dosežena, tj.: — plovba s tokom je mogoč brez težav pri dejanskem stanju obremenitve (0,8 · D max ), — mogoče je stanje večje obremenitve, ki se lahko izračuna v skladu s točko 5 spodaj. |
5. Možno povečanje Dactual pri plovbi s tokom
Če je s IIreference = Constant reference · D v skladu z opombo iz točke 4.2,
sledi
Iz tega sledi, da:
ker je (D reference ) Limit > D max (8 756 > 6 474), se za to formacijo (glej točko 1) lahko dovoli plovba s tokom s polno obremenitvijo.
PRIMER II
1. Podatki o plovilih in konvoju
Formacija: pogon velikega motornega plovila
2 maoni druga ob drugi spredaj in
1 maona spojena vzporedno
|
L [m] |
B [m] |
T max [m] |
Dwt (1) max [t] |
D max [m3] |
PB [kW] |
|
|
Motorno plovilo |
110 |
11,4 |
3,5 |
2 900 |
3 731 |
1 500 |
|
Posamezna maona |
76,5 |
11,4 |
3,7 |
2 600 |
2 743 |
— |
|
Konvoj |
186,5 |
22,8 |
3,7 |
10 700 |
11 960 |
1 500 |
|
(1) Dwt = nosilnost. Pogonski sistem plovila na lastni pogon: moderne šobe z zaobljenim zadnjim robom. |
||||||
2. Vrednosti, izmerjene med manevrom zaustavljanja
|
Hitrost toka |
vSTRactual |
= |
1,4 m/s |
≈ |
5,1 km/h |
|
Hitrost plovila (glede na vodo) |
VSactual |
= |
3,5 m/s |
≈ |
12,5 km/h |
|
Hitrost plovila (glede na breg) |
VLactual |
= |
4,9 m/s |
≈ |
17,6 km/h |
|
Obračalni čas (izmerjen) (točka A do C) |
tI |
= |
16 sec |
||
|
Zaustavitvena razdalja glede na vodo: (točka A do D) |
smeasured |
= |
580 m |
||
|
Stanje obremenitve (lahko ocenjeno): |
Dactual |
= |
9 568 m 3 |
≈ |
0,8 D max |
|
Dejanski ugrez konvoja: |
Tactual |
= |
2,96 m |
≈ |
0,8 T max |
3. Mejna vrednost v skladu s točko 2.1(a) oziroma (b) upravnega navodila, ki jo je treba primerjati s sstandard
Ker je B > 11,45 in je konvoj v tekoči vodi, za ta konvoj pod točko 2.1(a) velja naslednje:
sstandard ≤ 550 m
4. Določitev popravljene zaustavitvene razdalje v primerjavi s standardnimi pogoji
— izmerjena vrednost:
— smeasured = 340 m
— izračuni, ki jih je treba opraviti:
— sactual kot seštevek
—
|
sIactual |
(v skladu s formulo 4.1 iz Dodatka 2 z VLactual ) |
— in
—
|
sIIactual |
(v skladu s formulami 4.2, 4.3, 4.4, 4.5 in 4.6 iz Dodatka 2 z dejanskimi hitrostmi vLactual (glej točko 2 zgoraj) in Dactual ) |
|
sreference : sum sIreference + sIIreference |
(v skladu s formulami 4.1 do 4.6 iz Dodatka 2 z referenčnimi hitrostmi in v skladu z Dodatkom 2, ker je stanje obremenitve > 70 % maksimuma, kjer je Dreference = Dactual in Treference = Tactual ) |
— za preveritev:
—
— izračunati:
— s*standard = 550 m z redukcijo Dactual na D*
|
4.1 |
Koeficienti za izračun v skladu z Dodatkom 2 Tabela 1
Tabela 2 (za moderne šobe z zaobljenim zadnjim robom) f = 0,118 |
|
4.2 |
Izračun sIactual (a) sIactual Z uporabo vrednosti, izmerjenih med manevri zaustavljanja sIactual = k1 · vLactual · tIactual sIactual = 0,95 · 4,8 · 16 = 73 m (b) formula za sIIactual
(c) Izračun RTmIIactual v skladu s tabelo 3 in formulo 4.3 iz Dodatka 2
(d) Izračun upora zaradi nagiba
(e) Izračun vIIactual v skladu s formulo 4.5 iz Dodatka 2
(f) Izračun FPOR v skladu s formulo 4.6 in tabelo 2
(g) Izračun sIIactual z uporabo formule (b) in rezultata iz točk (c), (d), (e) in (f)
SIIactual = 402 m (h) Izračun skupne razdalje v skladu s formulo 3.1 sactual = 73 + 402 = 475 m |
|
4.3 |
Izračun sreference Začetne vrednosti:
(a)
(b)
(c) Izračun
(d) Upor zaradi nagiba
(e) Izračun
(f)
(g) Izračun
(h) Izračun skupne razdalje
|
|||||||||||
|
4.4 |
Preverjanje izpolnjevanja dopustne zaustavitvene razdalje pod standardnimi pogoji
v skladu s formulo 2.1 iz Dodatka 2
Zaključek: Mejna vrednost je bila nedvoumno presežena; plovba s tokom je dovoljena le z omejitvijo obremenitve. Ta omejena obremenitev se lahko ugotovi v skladu s št. 5 spodaj. |
5. D*, dopusten pri plovbi s tokom v skladu s formulo 2.1 iz Dodatka 2
Zato:
Posledica: Ker je pri plovbi s tokom dopustni izpodriv
Dopustna nosilnost (glej točko 1)
UPRAVNO NAVODILO št. 3
Zahteve priključnih sistemov in priključnih naprav za plovila, ki poganjajo ali so poganjana v togi strukturi
(členi 16.01, 16.02, 16.06, 16.07 Priloge II)
Poleg zahtev iz poglavja 16 Priloge II je treba upoštevati tudi ustrezne določbe pravilnikov organov za plovbo, veljavnih v državah članicah.
1. Splošne zahteve
|
1.1 |
Vsak priključni sistem mora zagotavljati togo priključitev vseh plovil v konvoju, tj. v predvidenih pogojih delovanja mora priključna naprava preprečiti vzdolžno oziroma prečno gibanje med plovili, tako da se lahko sestav obravnava kot „navtična enota“. |
|
1.2 |
Priključni sistem in njegovi sestavni deli morajo biti varni in preprosti za uporabo ter omogočati hitro spajanje plovil brez ogrožanja osebja. |
|
1.3 |
Sile, ki nastajajo v predvidenih pogojih delovanja, morajo priključni sistem in njegovi sestavni deli ustrezno absorbirati in varno prenesti v konstrukcijo plovila. |
|
1.4 |
Na voljo mora biti zadostno število priključnih točk. |
2. Priključne sile in dimenzije priključnih naprav
Priključne naprave konvojev in formacije plovil, ki jih je treba odobriti, morajo biti izmerjene tako, da zagotavljajo zadovoljivo varnost. Ta pogoj se šteje kot izpolnjen, če se predpostavlja, da so priključne sile, ugotovljene v skladu s točkami 2.1, 2.2 in 2.3, dejanska natezna trdnost za merjenje vzdolžnih priključnih komponent.
|
2.1 |
Priključne točke med potiskačem in potisnimi maonami ali drugimi plovili:
|
|
2.2 |
Priključne točke med motornim plovilom za potiskanje in potisnimi plovili
|
|
2.3 |
Priključne točke med potisnimi plovili
Vrednost 1 200 kN se šteje za zadostno za največjo priključno silo za plovilo za potiskanje na priključni točki med prvim potisnim plovilom in plovili, priključenimi pred njim, tudi če formula v točki 2.3 da višjo vrednost. Za priključne točke vseh ostalih vzdolžnih povezav med potisnimi plovili morajo mere priključnih naprav temeljiti na priključni sili, ugotovljeni v skladu s formulo v točki 2.3.
pri čemer je:
|
|
3. Posebne zahteve za sestavljene priklopne naprave
Sestavljene priklopne naprave morajo biti oblikovane tako, da omogočajo tudi toge priključitve med plovili. Izpolnjevanje zahtev iz poglavja 5 se med navigacijskimi preskusi preveri s togim konvojem v skladu s členom 16.06.
Pogonska enota sestavljene priklopne naprave mora omogočati zadovoljivo vrnitev iz sestavljenega položaja. Zahteve iz členov 6.02 do 6.04 se uporabljajo smiselno, zato morata biti ob uporabi pogonske enote s pogonom ob izpadu na voljo druga samostojna pogonska enota in energijski vir.
Upravljanje in nadziranje sestavljene priklopne naprave morata biti mogoča iz krmarnice (vsaj njegovo sestavljeno gibanje); smiselno je treba upoštevati zahteve iz členov 7.03 in 7.05.
UPRAVNO NAVODILO št. 4
(Prazno)
UPRAVNO NAVODILO št. 5
Meritve hrupa
(člen 3.04(7), člen 7.01(2), člen 7.03(6), člen 7.09(3), člen 8.10, člen 11.09(3), člen 12.02(5), člen 17.02(3)(b) in člen 17.03(1) Priloge II)
1. Splošno
Za namen preveritve najvišjih ravni zvočnega tlaka iz Priloge II je treba določiti izmerjene vrednosti, merilne postopke in pogoje za kvantitativno, ponovljivo zapisovanje ravni zvočnega tlaka v skladu s točkama 2 in 3.
2. Merilni instrumenti
Merilni instrument mora izpolnjevati zahteve razreda 1 v skladu z EN 60651:1994.
Pred vsakim nizom meritev in po njem je treba za umeritev merilnega sistema na mikrofon namestiti kalibrator razreda 1 v skladu z EN 60942:1998. Skladnost kalibratorja z zahtevami EN 60942:1998 je treba preveriti enkrat na leto. Skladnost merilne opreme z zahtevami EN 60651:1994 je treba preveriti vsaki dve leti.
3. Meritve hrupa
3.1 Na plovilu
Meritve se opravijo v skladu z ISO 2923:2003 (razdelki 5 do 8), pri čemer se merijo le A-vrednotene ravni zvočnega tlaka.
3.2 Hrup zraka, ki ga oddaja plovilo
Emisije hrupa iz plovil se na celinskih plovnih poteh in v pristaniščih ugotavljajo z meritvami v skladu z EN ISO 22922:2000 (razdelki 7 do 11). Vrata in okna strojnic so med meritvami zaprta.
4. Dokumentacija
Meritve se zabeležijo v skladu s „Poročilom o meritvah hrupa“ (Priloga).
Poročilo o meritvah hrupa
— na plovilu v skladu z ISO 2923:2003
— hrup zraka, ki ga oddaja plovilo, v skladu z EN ISO 2922:2000 ( 17 )
A. Podatki o plovilu
|
1. |
Vrsta in ime plovila: Enotna evropska identifikacijska številka plovila: |
|
2. |
Lastnik: |
|
3. |
Glavni pogonski sistem:
|
|
4. |
Dodatna oprema:
|
|
5. |
Izvedeni ukrepi za zmanjšanje hrupa: |
|
6. |
Opombe: |
B. Uporabljeni merilni instrumenti
|
1. |
Merilnik ravni zvočnega tlaka: Proizvajalec: … Vrsta: … Zadnje preverjanje: … |
|
2. |
Analizator oktavnih/terčnih pasov: Proizvajalec: … Vrsta: … Zadnje preverjanje: … |
|
3. |
Kalibrator: Proizvajalec: … Vrsta: … Zadnje preverjanje: … |
|
4. |
Dodatki: |
|
5. |
Opombe: |
C. Merilni pogoji – plovilo
|
1. |
Formacija med meritvami: |
|
2. |
Obremenitev/izpodriv: … t/m3 (17) (približno … % največje vrednosti) |
|
3. |
Število vrtljajev glavnega motorja: … min–1 (približno … % največje vrednosti) |
|
4. |
Dodatna oprema v uporabi št.: |
|
5. |
Opombe: |
D. Merilni pogoji – okolica
|
1. |
Območje meritve: … proti toku/s tokom (17) |
|
2. |
Globina vode: … m (Ustrezni nivo vode … = … m) |
|
3. |
Vreme: … Temperatura: … °C; Moč vetra: … BF |
|
4. |
Vpliv zunanjega hrupa: da/ne (17) , če je odgovor da, navedite: … |
|
5. |
Opombe: |
E. Beleženje meritve
|
1. |
Meritev opravil: |
|
2. |
Datum: |
|
3. |
Opombe: |
|
4. |
Podpis: |
F.1. Rezultati meritev
Meritve hrupa na plovilu:
|
Število |
Merilna točka |
Vrata |
Okna |
Izmerjena vrednost v dB(A) |
Opombe |
||
|
odprta |
zaprta |
odprta |
zaprta |
||||
F.2. Rezultati meritve
Meritev hrupa zraka, ki ga oddaja plovilo:
|
Število |
Merilna točka |
Izmerjene vrednosti v dB(A) |
Opombe |
UPRAVNO NAVODILO št. 6
(Prazno)
UPRAVNO NAVODILO št. 7
Posebna sidra z zmanjšano maso
(člen 10.01(5) Priloge II)
DEL 1:
Odobrena posebna sidra
Posebna sidra z zmanjšano maso, ki so jih odobrili pristojni organi v skladu s členom 10.01(5), so navedena v naslednji tabeli.
|
Sidro št. |
Odobreno zmanjšanje mase sidra (%) |
Pristojni organ |
|
1. HA-DU |
30 % |
Nemčija |
|
2. D'Hone Spezial |
30 % |
Nemčija |
|
3. Pool 1 (votlo) |
35 % |
Nemčija |
|
4. Pool 2 (polno) |
40 % |
Nemčija |
|
5. De Biesbosch-Danforth |
50 % |
Nemčija |
|
6. Vicinay-Danforth |
50 % |
Francija |
|
7. Vicinay AC 14 |
25 % |
Francija |
|
8. Vicinay tip 1 |
45 % |
Francija |
|
9. Vicinay tip 2 |
45 % |
Francija |
|
10. Vicinay tip 3 |
40 % |
Francija |
|
11. Stockes |
35 % |
Francija |
|
12. D'Hone-Danforth |
50 % |
Nemčija |
|
13. Visoko oporno sidro Schmitt |
40 % |
Nizozemska |
DEL 2:
Odobritev in testiranje posebnih sider z zmanjšano maso
(zmanjšanje vrednosti mase sider, ugotovljenih v skladu s členom 10.01(1)–(4) Priloge II)
1. Poglavje 1 – Postopek odobritve
|
1.1 |
Posebna sidra z zmanjšano maso v skladu s členom 10.01(5) Priloge II morajo odobriti pristojni organi. Pristojni organ določi odobreno zmanjšanje mase sidra za posebna sidra v skladu s spodaj opisanim postopkom. |
|
1.2 |
Odobritev kot posebno sidro je mogoče le, če je zmanjšanje ugotovljene mase sidra najmanj 15 %. |
|
1.3 |
Vloge za odobritev posebnega sidra v skladu s točko 1.1 se predložijo pristojnemu organu države članice. Z vsako vlogo se pošlje deset izvodov naslednjih dokumentov: (a) oris mer in mase posebnega sidra z navedbo glavnih mer in tipske oznake za vsako razpoložljivo velikost sidra; (b) diagram zavorne sile za referenčno sidro A (v skladu s točko 2.2) in posebno sidro B, ki ga je odobrila, pripravila in ocenila institucija, ki jo je določil pristojni organ. |
|
1.4 |
Pristojni organ Komisiji priglasi morebitne vloge za zmanjšanje mase sider, ki jih po preskušanju namerava odobriti. Pristojni organ zato Komisiji priglasi vsa odobrena posebna sidra, pri čemer navede njihovo tipsko oznako in odobreno zmanjšanje mase sidra. Pristojni organ ne izda vložniku dovoljenja prej kot 3 mesece po priglasitvi Komisiji, če slednja ne vloži ugovora. |
2. Poglavje 2 – Preskusni postopek
|
2.1 |
Diagrami zavornih sil v skladu s točko 1.3 prikazujejo zavorne sile kot funkcijo hitrosti za referenčno sidro A in posebno sidro B, ki mora biti odobreno na podlagi preskusov v skladu s točkami 2.2 do 2.5 spodaj. Priloga I prikazuje možen preskus zavornih sil. |
|
2.2 |
Referenčno sidro A, ki se uporablja v preskusih, mora biti klasično zložljivo sidro brez prečke, ki ustreza spodnji skici in podrobnostim, njegova masa pa mora biti najmanj 400 kg. 
Za navedene mere in maso velja odstopanje ±5 %, površina vsakega kremplja pa mora znašati najmanj 0,15 m2. |
|
2.3 |
Masa posebnega sidra B, ki se uporablja v preskusih, ne sme odstopati za več kot 10 % od mase referenčnega sidra A. Če so odstopanja večja, je treba sile ponovno izračunati sorazmerno z maso. |
|
2.4 |
Diagrami zavornih sil linearno predstavljajo hitrost (v) v območju 0 do 5 km/h (hitrost v primerjavi s tlemi). V ta namen se izmenično za referenčno sidro A in posebno sidro B izvedejo trije preskusi v smeri proti toku na vsakem od dveh delov reke, ki ju določi pristojni organ, in sicer na delu z grobim prodom in delu z drobnim peskom. Na reki Ren se lahko del med 401–402 km uporabi kot referenčni del za preskuse na grobem produ, del med 480–481 km pa za preskuse na drobnem pesku. |
|
2.5 |
Pri vsakem preskusu se sidro, ki se preskuša, vleče z jeklenim žičnim kablom, katerega dolžina med točkama priključka na sidro in vlečno plovilo oziroma napravo je 10-krat tolikšna kot višina priključne točke na plovilu nad tlemi sidrišča. |
|
2.6 |
Odstotek zmanjšanja mase sidra se izračuna z naslednjo formulo:
pri čemer je
|
|
2.7 |
Sprejemljivi odstotek je povprečje šestih vrednosti r, izračunano v skladu s točko 2.6. |
Priloga I k predpisom o pregledu in odobritvi posebnih sider
Primer metode preskusa sidra s potisnim konvojem v račji vrsti
UPRAVNO NAVODILO št. 8
Trdnost vodotesnih oken
(člen 15.02(16) Priloge II)
1. Splošno
V skladu s členom 15.02(16) Priloge II so lahko vodotesna okna pod mejno črto, če so vodotesna, jih ni mogoče odpreti, so dovolj trdna in so v skladu s členom 15.06(14).
2. Izdelava vodotesnih oken
Zahteve iz člena 15.02(16) Priloge II se štejejo za izpolnjene, če se pri izdelavi vodotesnih oken upoštevajo naslednje določbe.
|
2.1 |
Uporablja se samo prednapeto steklo v skladu s standardom ISO 614, objavljenim 04/94. |
|
2.2 |
Okrogla okna morajo biti v skladu s standardom ISO 1751, objavljenim 04/94, serija B: srednje trdna okna vrste: okno, ki se ne odpira |
|
2.3 |
Oglata okna morajo biti v skladu s standardom ISO 3903, objavljenim 04/94, serija E: trdna okna vrste: okno, ki se ne odpira |
|
2.4 |
Okna v skladu s standardi ISO se lahko nadomestijo z okni, katerih izdelava je najmanj enakovredna zahtevam iz točk 2.1 do 2.3. |
UPRAVNO NAVODILO št. 9
Zahteve za samodejne tlačne brizgalke
(člen 10.03a(1) Priloge II)
Ustrezne samodejne tlačne brizgalke v smislu člena 10.03a(1) morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
1. Samodejna tlačna brizgalka mora biti pripravljena za uporabo vedno, kadar so na krovu osebe. Za sprožitev delovanja ne smejo biti potrebni dodatni ukrepi članov posadke.
2. Sistem je treba stalno ohranjati pod potrebnim pritiskom. Cevi morajo biti vedno napolnjene z vodo do brizgalnih šob. Sistem mora imeti stalno delujočo oskrbo z vodo. V sistem ne sme vdreti nečistoča, škodljiva za delovanje. Za nadziranje in pregledovanje sistema se namestijo ustrezni prikazovalni instrumenti in preskusni sistemi (npr. merilniki tlaka, kazalci nivoja vode v tlačni posodi, cevi za preskus s črpalko).
3. Črpalka za oskrbo brizgalnih šob z vodo se aktivira samodejno s padcem tlaka v sistemu. Črpalka mora biti taka, da lahko neprekinjeno zagotavlja dovolj vode pod potrebnim pritiskom, če se vse brizgalne šobe, potrebne za brizganje območja največjega prostora, ki ga je treba zavarovati, aktivirajo sočasno. Črpalka mora oskrbovati izključno samodejne tlačne brizgalke. V primeru okvare črpalke mora brizgalne šobe z dovolj vode oskrbovati druge črpalke na krovu.
4. Sistem mora biti razdeljen na odseke, od katerih je v vsakem največ 50 brizgalnih šob.
5. Število in razporeditev brizgalnih šob mora zagotavljati učinkovito porazdelitev vode v prostorih, ki jih je treba zavarovati.
6. Brizgalne šobe se sprožijo pri temperaturi med 68 °C in 79 °C.
7. Namestitev sestavnih delov samodejnih tlačnih brizgalk v prostorih, ki jih je treba zavarovati, mora biti omejena na nujni minimum. V glavnih strojnicah se taki sestavni deli sistema ne smejo namestiti.
8. Vizualni in zvočni indikatorji morajo biti na voljo na eni ali več ustreznih lokacijah, od katerih mora biti vsaj ena stalno zasedena, prikazovati pa morajo aktivacijo samodejnih tlačnih brizgalk za vsak odsek.
9. Samodejne tlačne brizgalke morata z energijo oskrbovati dva samostojna energijska vira, ki ne smeta biti nameščena na isti lokaciji. Vsak energijski vir mora biti sposoben samostojno oskrbovati celotni sistem.
10. Načrt namestitve samodejne tlačne brizgalke je treba pred namestitvijo sistema predložiti inšpekcijskemu organu v pregled. V načrtu morajo biti navedene vrste in podatki o delovanju strojev in opreme, ki se bodo uporabljali. Naprava, ki jo preskusi in potrdi odobreni klasifikacijski zavod in ki ustreza najmanj zgornjim predpisom, se lahko odobri brez nadaljnjega preskušanja.
11. Navzočnost samodejne tlačne brizgalke se vnese v spričevalo Skupnosti pod točko 43.
UPRAVNO NAVODILO št. 10
(Prazno)
UPRAVNO NAVODILO št. 11
Izpolnjevanje spričevala Skupnosti
1. SPLOŠNO
1.1 Obrazci
Za izpolnjevanje spričevala Skupnosti se uporabljajo izključno obrazci, ki jih odobri pristojni organ. Obrazci se izpolnjujejo le na eni strani.
Ob izdaji novega spričevala Skupnosti se vključijo vse strani 1 do 13, tudi če na nekaterih ni vnosov.
1.2 Način vnosa
Vnosi v spričevalo Skupnosti morajo biti natipkani ali računalniško izpisani. Na roko napisani vnosi so dovoljeni le v izjemnih primerih. Vnosi morajo biti neizbrisni. Barva pisave mora biti črna ali modra. Črtanje je dovoljeno le z rdečo.
2. VNOSI
2.1 Črtanje alternativ
Kadar so vnosi označeni z ( 18 ), se neustrezni črtajo.
2.2 Točke brez vnosa
Če za katero koli od točk 1 do 48 vnos ni potreben ali mogoč, se čez celo polje povleče črta.
2.3 Zadnja stran spričevala Skupnosti
Če se strani 13 ne dodajo strani (glej točko 3.2.3), se besede „nadaljevanje na strani (18) “ na dnu strani 13 črtajo.
2.4 Popravki
2.4.1 Prvi na roko napisani popravek na strani
Stran se lahko popravi le enkrat, vendar je takrat dovoljeno napraviti več popravkov. Podrobnosti, ki se popravljajo, se prečrtajo z rdečo črto. Predhodno prečrtano alternativo (glej točko 2.1) ali točko, ki je bila prej brez vnosa (glej točko 2.3), se podčrta z rdečo. Novih podrobnosti se ne vnese v popravljeno polje, temveč na isti strani pod naslov „Popravki“, medtem ko se vrstica „Ta stran je bila zamenjana“ črta.
2.4.2 Dodatni na roko napisani popravki na strani
V primeru dodatnih popravkov je treba stran zamenjati, potrebne popravke in morebitne predhodne popravke pa vnesti neposredno pod ustrezne točke. Pod naslovom „Popravki“ se vrstica „popravki točke (točk)“ črta.
Staro stran obdrži inšpekcijski organ, ki je prvotno izdal spričevalo Skupnosti.
2.4.3 Popravki z elektronsko obdelavo podatkov
V primeru popravkov z elektronsko obdelavo podatkov je treba stran zamenjati, potrebne popravke in morebitne predhodne popravke pa vnesti neposredno pod ustrezne točke. Pod naslovom „Popravki“ se vrstica „popravki točke (točk)“ črta.
Staro stran obdrži inšpekcijski organ, ki je prvotno izdal spričevalo Skupnosti.
2.5 Popravki s prelepljanjem
Prelepljanje vnosov ali vstavljanje dodatnih podrobnosti, ki se jih doda določeni točki, ni dovoljeno.
3. MENJAVA IN DODAJANJE STRANI
3.1 Menjava strani
Stran 1 spričevala Skupnosti se nikoli ne zamenja. Pri zamenjavi drugih strani se uporabljajo postopki, opisani v točki 2.4.2 oziroma točki 2.4.3.
3.2 Dodajanje strani
Če na straneh 10, 12 ali 13 spričevala Skupnosti ni dovolj prostora za dodatne vnose, se lahko priložijo dodatne strani.
3.2.1 Podaljšanje/potrditev veljavnosti
Če je v primeru, da je bilo spričevalo podaljšano že šestkrat, potrebno nadaljnje podaljšanje, se na dnu strani 10 dodajo besede „Nadaljevanje na strani 10a“, dodatna stran 10 pa se označi kot stran 10a in vstavi za stranjo 10. Ustrezni vnos se nato vpiše na vrhu strani 10a pod točko 49. Na dnu strani 10a se vpiše vnos „Nadaljevanje na strani 11“.
3.2.2 Podaljšanje spričevala za napravo, ki deluje na utekočinjeni plin
Uporabi se podoben postopek, kot je opisan v točki 3.2.1, le da se stran 12a vstavi za stranjo 12.
3.2.3 Priloga k spričevalu Skupnosti
Na dnu strani 13 se z rdečo črtajo besede „Konec spričevala Skupnosti“, prečrtane besede „Nadaljevanje na strani (18) “ se podčrtajo z rdečo, za tem pa se vnese številka strani 13a. Ta popravek mora nositi uradni žig. Dodatna stran 13 se označi kot stran 13a in vstavi za stranjo 13. Za stran 13a se smiselno uporabljajo določbe iz točk 2.2 in 2.3.
Enak postopek se uporablja tudi za morebitne dodatne priloge (strani 13b, 13c itn.).
4. RAZLAGE POSAMEZNIH TOČK
Samoumevne točke spodaj niso navedene.
2. Če je primerno, vstavite izraze v skladu s členom 1.01. Druge vrste plovil se vnesejo z njihovo splošno sprejeto oznako.
15. Ta rubrika se izpolni le za plovila, za katera vsaj ena od lastnosti 1.1 ali 1.2 ali 1.3 v točki 14 ni prečrtana, sicer se črta celotna tabela.
15.1 V stolpcu tabele „skica formacije“ se vnesejo številke upodobljenih formacij. Vrstice brez vnosa se prečrtajo.
Dodatne formacije se lahko narišejo pod „Dodatne formacije“ in označijo 18, 19, 20 itn.
Če iz lastnosti „sposoben za potisk“ („fit to push“) v predhodnem ladijskem spričevalu ni jasno, katere formacije so odobrene, se lahko vnos iz predhodnega ladijskega spričevala prenese v točko 52. Vnos „Glej točko 52“ se vpiše v vrstico 1 tabele „Odobrene formacije“.
15.2 Priključitve
Vnesejo se zgolj podrobnosti o priključitvi med potisnim plovilom in potisnim delom konvoja.
17.–20. Podrobnosti v skladu s točkami 17–19 izmeritvenega spričevala na dve decimalni mesti in točko 20 brez decimalnih mest. Dolžina preko vsega in širina preko vsega odražata največje mere plovila, vključno z vsemi štrlečimi pritrjenimi deli. Dolžina L in širina B odražata največje mere trupa (glej tudi člen 1.01 Opredelitev pojmov).
21. Nosilnost za tovorna plovila v t v skladu z izmeritvenim spričevalom za največji ugrez v skladu s točko 19.
Izpodriv za vsa ostala plovila v m3. Če izmeritvenega spričevala ni, izračunajte izpodriv iz zmnožka enkratnega koeficienta ter dolžine LWL, širine BWL in povprečnega ugreza pri največji potopitvi.
23. Število razpoložljivih ležišč za potnike (vključno z zložljivimi posteljami in podobnim).
24. Upoštevajo se zgolj neprepustne prečne pregrade, ki segajo od ene do druge strani plovila.
26. Če je primerno, se uporabljajo naslednji izrazi:
— ročno upravljani pokrovi žrel,
— ročno upravljani valoviti pokrovi žrel,
— ročno upravljani drsni pokrovi žrel,
— mehanski drsni pokrovi žrel,
— mehanski pokrovi žrel.
Druge vrste pokrovov žrel se vnesejo z njihovo splošno veljavno oznako.
Navedejo se vsa skladišča, ki nimajo pokrova za žrelo, npr. pod točko 52.
28. Številka brez decimalnega mesta.
30., 31. in 33. Vsako ohišje vitla se šteje kot en vitel, ne glede na število nanj priključenih sider ali vlečnih kablov.
34. Pod „Druge naprave“ se vnesejo sistemi, ki ne uporabljajo listov krmila (npr. sistemi krmilnih propelerjev, cikloidnih propelerjev, premčnih bočnih propelerjev).
Prav tako vnesite morebitne električne pomožne motorje za ročno aktiviranje.
Pri sistemih premčnih bočnih propelerjev se „daljinsko upravljan“ nanaša le na daljinske upravljalnike, ki se upravljajo s krmilnega mesta v prostoru za krmiljenje.
35. Vnesejo se zgolj teoretične vrednosti v skladu s členom 8.08 (2) in (3), členom 15.01 (1)(c) in členom 15.08 (5), in sicer le za plovila, katerih kobilice so bile položene po 31. 12. 1984.
36. Zaradi jasnosti je morda potrebna skica.
37. Vnesejo se zgolj teoretične vrednosti brez zmanjšanja v skladu s členom 10.01(1)–(4).
38. Vnesejo se zgolj najmanjše dolžine v skladu s členom 10.01(10) in najmanjše vrednosti natezne trdnosti v skladu s členom 10.01(11).
39., 40. Vnesejo se zgolj najmanjše dolžine in najmanjše vrednosti natezne trdnosti, izračunane v skladu s členom 10.02(2).
42. Inšpekcijski organ lahko na seznam potrebne opreme doda posamezne točke. Te morajo biti utemeljene kot bistvene za varnost ladje za zadevno vrsto plovila oziroma območje njegovega delovanja. Dopolnila se vnesejo pod točko 52.
Levi stolpec, vrstica 3 in 4: pri potniških plovilih se prečrta prvi navedeni del opreme, pod drugim navedenim delom opreme pa se vnese dolžina mostička, ki jo je določil preiskovalni organ. Pri vseh ostalih plovilih se drugi navedeni del opreme prečrta v celoti, razen če je preiskovalni organ dovolil manjšo dolžino, kot je predvidena v členu 10.02(2)(d), kjer se prečrta samo prva polovica in navede dolžina mostička.
Levi stolpec, vrstica 6: vnese se število predpisane opreme za prvo pomoč v skladu s členom 10.02(2)(f) in členom 15.08(9).
Levi stolpec, vrstica 10: vnese se število predpisanih ognjevarnih posod v skladu s členom 10.02(1)(d) do (f).
43. Prenosni gasilni aparati, ki jih zahtevajo drugi varnostni predpisi, npr. predpisi o prevozu nevarnih snovi po Renu (ADNR), niso vključeni.
44. Stolpec 3: na spričevalih Skupnosti, ki jih je treba podaljšati pred 1.1.2010 oziroma 1.1.2025, če se uporablja poglavje 24a, se prečrta del „v skladu z EN 395:1998 ali 396:1998“, če na krovu ni rešilnih jopičev v skladu s tem standardom.
Stolpec 4: na spričevalih Skupnosti, ki jih je treba podaljšati po 1.1.2015 oziroma 1.1.2030, če se uporablja poglavje 24a, ali če je na krovu nov čoln, se prečrta del „s kompletom vesel, enim privezom in povezovalno napravo“. Del „v skladu z EN 1914:1997“ se prečrta, če na krovu ni čolna v skladu s tem standardom.
46. Neprekinjeno delovanje se praviloma ne vstavi, če ni dovolj ležišč ali če so ravni hrupa prekomerne.
50. Strokovnjak mora podpisati le, če je sam izpolnil stran 11.
52. Tu se navedejo morebitne dodatne omejitve, izjeme in pojasnila ali podobno, ki se nanašajo na vnose pod posameznimi točkami.
5. PREHODNE DOLOČBE
5.1 Obstoječa spričevala Skupnosti
Z izjemo člena 2.09(2) se ne odobri nobenih nadaljnjih podaljšanj veljavnih spričeval Skupnosti.
5.2 Zamenjava po rednem pregledu
Spričevalo Skupnosti se za plovilo, ki še nima spričevala Skupnosti v skladu z vzorcem v delu 1 Priloge V, izda po rednem pregledu plovila. Uporabita se člen 2.09(4) in člen 2.17.
UPRAVNO NAVODILO št. 12
Rezervoarji za gorivo na plavajoči opremi
(člen 8.05(1) in člen 17.02(1)(d) Priloge II)
V skladu s členom 8.05(1) so rezervoarji za gorivo sestavni del trupa oziroma so nanj trdno pritrjeni.
Na plavajoči opremi ni potrebno, da so rezervoarji za gorivo za motorje delujoče naprave sestavni del trupa ali da so nanj trdno pritrjeni. Uporabljajo se lahko prenosni rezervoarji, pod pogojem, da izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. Prostornina teh rezervoarjev ne presega 1 000 litrov.
2. Rezervoarji morajo biti dovolj trdno pritrjeni in ozemljeni.
3. Rezervoarji morajo biti izdelani iz jekla z dovolj debelo steno, nameščeni pa morajo biti v posodi za kondenz. Slednja mora biti zasnovana tako, da prepreči iztekanje goriva v vodne poti. Posoda ni potrebna, če se uporabljajo rezervoarji z dvojno steno in zaščito pred iztekanjem oziroma sistemom opozarjanja na iztekanje, ki se polnijo izključno prek samodejnega ventila za dotok. Določbe iz točke 3 se štejejo za izpolnjene, če je izdelava rezervoarja potrjena in odobrena v skladu s predpisi države članice.
V spričevalo Skupnosti se vpiše ustrezen vnos.
UPRAVNO NAVODILO št. 13
Najmanjša debelina trupa barž
(člen 3.02(1) Priloge II)
Med rednimi pregledi barž v skladu s členom 2.09, ki so izključno vlečene, lahko inšpekcijski organ dovoli manjša odstopanja od člena 3.02(1)(b), kar zadeva najmanjšo debelino zunanje oplate trupa. Odstopanje ne sme biti večje kot 10 %, najmanjša debelina trupa pa ne manjša od 3 mm.
Odstopanja se vnesejo v spričevalo Skupnosti.
Pod točko 14 spričevala Skupnosti se uporabi le lastnost št. 6.2 „Vlečen kot plovilo brez lastnega pogona“.
Lastnosti št. 1 do 5.3 in 6.1 se črtajo.
UPRAVNO NAVODILO št. 14
(Prazno)
UPRAVNO NAVODILO št. 15
Hitrost, pri kateri je plovilo mogoče krmariti z uporabo njegove lastne moči
(člen 10.03b(2)(a), člen 15.07(1), člen 22a.05(1)(a) Priloge II)
1. Minimalne zahteve za hitrost, pri kateri je plovilo mogoče krmariti
Hitrost, pri kateri je plovilo mogoče krmariti z uporabo njegove lastne moči v skladu s členi 10.03b(2)(a), 15.07(1) in 22a.05(1)(a), se šteje za zadovoljivo, če – ob uporabi premčnega bočnega propelerja – plovilo ali formacija, ki jo plovilo poganja, doseže hitrost 6,5 km/h glede na vodo in je mogoče med plovbo pri hitrosti 6,5 km/h glede na vodo inducirati in ohraniti hitrost obratov 20°/min.
2. Navigacijski preskusi
Pri preverjanju minimalnih zahtev je treba ravnati v skladu s členoma 5.03 in 5.04.
UPRAVNO NAVODILO št. 16
(Prazno)
UPRAVNO NAVODILO št. 17
Ustrezni protipožarni alarmni sistem
(člen 10.03b(3), člen 15.11(17), člen 22b.11 (1) Priloge II)
Protipožarni alarmni sistemi se štejejo za ustrezne, če izpolnjujejo naslednje pogoje.
0. SESTAVNI DELI
|
0.1 |
Protipožarni alarmni sistemi sestavljajo (a) sistem za odkrivanje požara; (b) opozorilni sistem za požar; (c) nadzorno ploščo in tudi zunanje napajanje. |
|
0.2 |
Sistem za odkrivanje požara lahko razdelimo na enega ali več požarnih območij. |
|
0.3 |
Opozorilni sistem za požar ima lahko eno ali več signalnih naprav. |
|
0.4 |
Nadzorna plošča je osrednja nadzorna enota protipožarnega alarmnega sistema. Vsebuje tudi dele opozorilnega sistema za požar (tj. signalno napravo). |
|
0.5 |
Požarno območje ima lahko enega ali več požarnih detektorjev. |
|
0.6 |
Požarni detektorji so lahko (a) toplotni detektorji; (b) dimni detektorji; (c) ionski detektorji; (d) detektorji ognja; (e) kombinirani detektorji (požarni detektorji, ki združujejo dva ali več detektorjev, navedenih v alineah od (a) do (d)). Inšpekcijski organ lahko odobri požarne detektorje, ki se odzivajo na druge dejavnike, ki opozarjajo na začetek požara, če niso nič manj občutljivi kot detektorji, navedeni v alineah (a) do (e). |
|
0.7 |
Požarne detektorje se lahko namesti (a) z individualno identifikacijo ali (b) brez nje. |
1. ZAHTEVE ZA IZDELAVO
1.1 Splošno
|
1.1.1 |
Obvezni protipožarni alarmni sistemi morajo biti vedno pripravljeni na delovanje. |
|
1.1.2 |
Požarni detektorji, predvideni v točki 2.2, morajo biti samodejni. Namestijo se lahko dodatni ročno upravljani požarni detektorji. |
|
1.1.3 |
Sistem in njegovi sestavni deli morajo biti sposobni prenesti nihanja in nenadne skoke napetosti, spremembe temperature okolja, tresljaje, vlažnost, sunke, udarce in korozijo, ki se pogosto pojavljajo na plovilih. |
1.2 Oskrba z energijo
|
1.2.1 |
Energijski viri in električna vezja, potrebni za delovanje protipožarnega alarmnega sistema, morajo biti samonadzorni. Ob morebitni napaki se aktivira vizualni in zvočni alarmni signal na nadzorni plošči, ki se razlikuje od signala požarnega alarma. |
|
1.2.2 |
Obstajati morata vsaj dva vira energije za električni del protipožarnega alarmnega sistema, od katerih mora biti eden zasilni vir energije (tj. zasilno napajanje in zasilna stikalna plošča). Obstajati morata dva ločena električna dovoda izključno v ta namen. Voditi morata do samodejnega stikala na nadzorni plošči protipožarnega alarmnega sistema ali blizu nje. Na plovilih za enodnevne izlete do 25 m LWL in na motornih plovilih zadostuje ločeno zasilno napajanje. |
1.3 Sistem za odkrivanje požara
|
1.3.1 |
Požarni detektorji se združijo v požarnih območjih |
|
1.3.2 |
Sistemi za odkrivanje požara se ne uporabljajo za noben drug namen. Z odstopanjem se lahko zapiranje vrat v skladu s členom 15.11(8) in podobne funkcije aktivirajo in prikažejo na nadzorni plošči. |
|
1.3.3 |
Sistemi za odkrivanje požara morajo biti zasnovani tako, da prvi prikazani požarni alarm ne onemogoči požarnih alarmov, ki jih sprožijo drugi detektorji. |
1.4 Požarna območja
|
1.4.1 |
Kadar posameznih požarnih detektorjev ni mogoče identificirati na daljavo, se na požarnem območju ne sme nadzirati več kot en krov. To ne velja za požarno območje, ki nadzira zaprto stopnišče. Da bi preprečili prepozno odkritje izvora požara, mora biti število zaprtih prostorov, vključenih v posamezno požarno območje, omejeno. Na enem požarnem območju ne sme biti več kot petdeset zaprtih prostorov. Kadar lahko sistem za odkrivanje požara identificira posamezne požarne detektorje na daljavo, lahko se lahko na požarnem območju nadzira več krovov in poljubno število zaprtih prostorov. |
|
1.4.2 |
Na potniških plovilih, ki nimajo sistema za odkrivanje požara z identifikacijo posameznih požarnih detektorjev na daljavo, požarno območje ne sme obsegati območja, ki je večje od tistega v skladu s členom 15.11(10). Ob aktiviranju požarnega detektorja v posamezni kabini na tem požarnem območju se mora v hodniku zunaj te kabine sprožiti vizualni in zvočni signal. |
|
1.4.3 |
Kuhinje, strojnice in kotlovnice predstavljajo ločena požarna območja. |
1.5 Požarni detektorji
|
1.5.1 |
Kot požarni detektorji se uporabljajo izključno toplotni, dimni ali ionski detektorji. Druge vrste se lahko uporabljajo le kot dodatni detektorji. |
|
1.5.2 |
Požarni detektorji morajo biti homologirani. |
|
1.5.3 |
Vsi avtomatski požarni detektorji morajo biti zasnovani tako, da je mogoče preskusiti njihovo pravilno delovanje ter jih vrniti v uporabo, ne da bi bilo treba zamenjati kateri koli sestavni del. |
|
1.5.4 |
Dimni detektorji morajo biti naravnani tako, da se odzivajo na zmanjšanje vidljivosti na meter, ki jo povzroči dim, za več kot 2 % do 12,5 %. Dimni detektorji, nameščeni v kuhinjah, strojnicah in kotlovnicah, se morajo odzivati v mejah občutljivosti in izpolnjevati zahteve inšpekcijskega organa, pri čemer se je treba izogibati premajhni oziroma preveliki občutljivosti detektorjev. |
|
1.5.5 |
Toplotni detektorji morajo biti naravnani tako, da se ob stopnjah povečanja temperature za manj kot 1 °C/min odzovejo pri temperaturah med 54 °C in 78 °C. Ob višjih stopnjah povečanja temperature se mora toplotni detektor odzivati v takem temperaturnem območju, da se prepreči premajhna oziroma prevelika občutljivost toplotnega detektorja. |
|
1.5.6 |
S soglasjem inšpekcijskega organa se lahko dopustna obratovalna temperatura toplotnih detektorjev poveča na 30 °C nad najvišjo temperaturo v zgornjem delu strojnice in kotlovnice. |
|
1.5.7 |
Občutljivost detektorjev ognja mora zadostovati za odkrivanje plamenov na osvetljenem ozadju. Detektorji ognja morajo biti opremljeni tudi s sistemom za odkrivanje lažnih alarmov. |
1.6 Sistem za odkrivanje požara in nadzorna plošča
|
1.6.1 |
Ob aktiviranju požarnega detektorja se mora na nadzorni plošči in signalnih napravah sprožiti vizualni in zvočni požarni alarm. |
|
1.6.2 |
Nadzorna plošča in signalne naprave morajo biti na mestu, na katerem je stalno posadka ali ladijsko osebje. En kazalnik mora biti na krmilnem mestu. |
|
1.6.3 |
Signalne naprave morajo prikazati vsaj požarno območje, na katerem se je sprožil požarni detektor. |
|
1.6.4 |
Na vsaki signalni napravi oziroma blizu nje morajo biti prikazane nedvoumne informacije o nadziranih površinah in lokaciji požarnih območij. |
2. ZAHTEVE ZA NAMESTITEV
|
2.1 |
Požarni detektorji morajo biti nameščeni tako, da zagotavljajo najboljše možno delovanje sistema. Mestom v bližini krovnih gred in prezračevalnih jaškov ali druga mestom, kjer bi zračni tokovi lahko negativno vplivali na delovanje sistema ali kjer so mogoči udarci ali mehanske poškodbe, se je treba izogibati. |
|
2.2 |
Praviloma morajo biti požarni detektorji, nameščeni na stropu, oddaljeni najmanj 0,5 metra od pregrad. Največja razdalja med požarnimi detektorji in pregradami mora ustrezati naslednji tabeli:
Inšpekcijski organ lahko na podlagi preskusov, ki dokazujejo značilnosti detektorjev, določi ali odobri druge razdalje. |
|
2.3 |
Polaganje električnih kablov za protipožarni sistem skozi strojnice in kotlovnice ali druge prostore, v katerih obstaja velika nevarnost požara, ni dovoljeno, razen če to ni nujno zaradi odkrivanja požara v teh prostorih ali zaradi povezave z ustreznim napajalnim priključkom. |
3. PRESKUŠANJE
|
3.1 |
Protipožarne sisteme mora preskusiti strokovnjak, in sicer (a) po namestitvi; (b) redno, vendar najmanj vsaki dve leti. Pri strojnicah in kotlovnicah se ti preskusi opravijo pod različnimi pogoji obratovanja in prezračevanja. |
|
3.2 |
Potrdilo o opravljenem preskusu mora podpisati strokovnjak, ki navede datum preskusa. |
UPRAVNO NAVODILO št. 18
Dokaz o plovnosti, trimu in stabilnosti posameznih delov plovila
(člen 22a.05(2) v povezavi s členom 22.02 in členom 22.03 Priloge II)
|
1. |
Pri dokazovanju plovnosti, trima in stabilnosti delov plovila, ki so bili ločeni v skladu s členom 22a.05(2)(a), se predpostavlja, da sta bila oba dela delno ali v celoti vnaprej raztovorjena oziroma da so bili zabojniki, ki segajo prek praga žrela, ustrezno zavarovani pred zdrsom. |
|
2. |
Za vsakega od obeh delov morajo biti torej pri izračunu stabilnosti v skladu s členom 22.03 (mejni pogoji in metoda izračunavanja za potrditev stabilnosti za prevoz zavarovanih zabojnikov) izpolnjene naslednje zahteve: — metacentrična višina MG ne sme biti manjša od 0,50 m, — preostala varnostna razdalja mora znašati 100 mm, — hitrost, ki jo je treba upoštevati, je 7 km/h, — šteje se, da je pritisk vetra 0,01 t/m2. |
|
3. |
Pri delih plovila, ločenih v skladu s členom 22a.05(2), ni treba upoštevati kota nagiba (≤ 5°), saj je bil ta kot – izpeljan iz koeficienta trenja – določen za nezavarovane zabojnike. Vzvod nagiba, ki nastane zaradi prostih površin tekočin, se upošteva v skladu s formulo iz člena 22.02(1)(e). |
|
4. |
Zahteve iz točk 2 in 3 se prav tako štejejo za izpolnjene, če so za vsakega od obeh delov izpolnjene zahteve glede stabilnosti iz dela 9.1.0.95.2 Uredba o prevozu nevarnega blaga po Renu (ADNR). |
|
5. |
Potrditev stabilnosti ločenih delov plovila se lahko dobi ob predpostavki, da je tovor enakomerno porazdeljen, saj se enakomerna porazdelitev tovora – kolikor ta že ni bila opravljena – lahko opravi pred ločitvijo, sicer se lahko večina plovilo raztovori. |
UPRAVNO NAVODILO št. 19
(Prazno)
UPRAVNO NAVODILO št. 20
Oprema plovil, ki se upravljajo v skladu s standardoma S1 in S2
(člen 23.09 Priloge II)
1. SPLOŠNI UVOD
V skladu s členom 23.09(1) Priloge II morajo plovila, ki so predvidena za upravljanje v skladu s standardi S1 in S2, izpolnjevati določbe tega člena. V skladu s členom 23.09(1) inšpekcijski organ na spričevalu Skupnosti potrdi, da plovilo izpolnjuje te določbe.
Te določbe so dodatne zahteve za opremo, ki veljajo poleg zahtev, ki jih mora plovilo izpolnjevati za izdajo spričevala Skupnosti. Določbe člena 23.09, ki se lahko razlagajo na različne načine, bodo pojasnjene v tem upravnem navodilu. V skladu s tem se določbe člena 23.09(1) Priloge II razlagajo, kot sledi:
2. ČLEN 23.09
2.1 (1.1)(a) – Namestitev pogonskega sistema
Če je plovilo opremljeno z neposredno reverzibilnim glavnim motorjem, je treba v sistemu komprimiranega zraka, ki je potreben za spremembo smeri potiska,
(a) vzdrževati stalni zračni tlak s pomočjo kompresorja s samodejnim naravnavanjem oziroma;
(b) ko se v krmarnici sproži alarm, vzdrževati zračni tlak s pomočjo pomožnega motorja, ki ga je mogoče zagnati s krmilnega mesta. Če ima pomožni motor lastni rezervoar za gorivo, mora biti v krmarnici v skladu s členom 8.05(13) opozorilna naprava, ki opozori, da napolnjena raven ne zadostuje za zagotovitev nadaljnjega varnega upravljanja.
2.2 (1.1)(b) – Ravni kalužne vode v glavni strojnici
Če je za izpolnjevanje zahtev za manevriranje iz poglavja 5 potreben sistem za krmiljenje premca, se prostor, v katerem se nahaja sistem za krmiljenje premca, šteje za glavno strojnico.
2.3 (1.1)(c) – Samodejno napajanje z gorivom
|
2.3.1 |
Če ima pogonski sistem rezervoar z vsakodnevno oskrbo, (a) mora biti njegova vsebnost zadostna, da zagotavlja 24-urno delovanje pogonskega sistema ob domnevni porabi 0,25 litra na kW na uro; (b) mora črpalka za gorivo za ponovno polnjenje rezervoarja z vsakodnevno oskrbo delovati neprekinjeno, oziroma (c) mora biti črpalka za gorivo opremljena — s stikalom, ki samodejno vklopi črpalko za gorivo, ko rezervoar z vsakodnevno oskrbo doseže določen nizek nivo, in — s stikalom, ki samodejno izklopi črpalko za gorivo, ko je rezervoar z vsakodnevno oskrbo poln. |
|
2.3.2 |
Rezervoar z vsakodnevno oskrbo mora imeti nivojsko alarmno napravo, ki izpolnjuje zahteve iz člena 8.05(13). |
2.4 (1.1)(d) – Za krmilni sistem ni potrebna posebna sila
Hidravlični krmilni sistemi izpolnjujejo to zahtevo. Za upravljanje ročno upravljanih krmilnih sistemov ni potrebna sila, večja od 160 N.
2.5 (1.1)(e) – Med plovbo obvezni vizualni in zvočni signali
Vizualni znaki ne vključujejo valjev, krogel, stožcev ali dvojnih stožcev, predvidenih v pravilnikih organov držav članic za plovbo.
2.6 (1.1)(f) – Neposredna zveza in zveza s strojnico
|
2.6.1 |
Neposredna zveza se šteje za zagotovljeno, če (a) je med krmarnico ter krmilnimi mesti za vitle in priveznike na prednjem delu ali krmi plovila mogoč neposredni vizualni stik ter razdalja od krmarnice do teh krmilnih mest ni večja od 35 m, ter (b) je nastanitev dostopna neposredno iz krmarnice. |
|
2.6.2 |
Zveza s strojnico se šteje za zagotovljeno, če je signal iz drugega stavka člena 7.09(3) mogoče upravljati neodvisno od stikala iz člena 7.09(2). |
2.7 (1.1)(i) – Zaganjalne ročice in podobna vrtljiva sredstva za upravljanje
Sem spadajo:
(a) ročni sidrni vitli (šteje se, da je največja potrebna sila tista, ko sidra prosto visijo);
(b) ročice za dvigovanje žrel;
(c) ročice na jambornih in dimniških vitlih.
Sem ne spadajo:
(a) pritezni in priklopni vitli;
(b) ročice na žerjavih, razen če niso namenjene za ladijske čolne.
2.8 (1.1)(m) – Ergonomska ureditev
Določbe se štejejo za izpolnjene, če
(a) je prostor za krmiljenje urejen v skladu z evropskim standardom EN 1864:2008 ali
(b) je prostor za krmiljenje urejen tako, da ga lahko navigira z radarjem ena oseba ali
(c) prostor za krmiljenje izpolnjuje naslednje zahteve:
(aa) Nadzorne enote in instrumenti za nadzor so v prednjem vidnem polju in v loku, ki ni večji od 180° (90° na desni bok in 90° na levi bok), vključno s podom in stropom. Biti morajo jasno čitljivi in vidni z mesta, na katerem je običajno krmar.
(bb) Glavne nadzorne enote, kot so krmilo ali krmilna ročica, krmilniki motorja, radijske komande ter komande za zvočne signale ter opozorilne in manevrske signale, ki so obvezni v skladu z nacionalnimi ali mednarodnimi pravilniki organov za plovbo, morajo biti urejeni tako, da razdalja med komandami na desnem boku in komandami na levem boku ni večja od 3 m. Mora biti mogoče, da krmar upravlja motorje, ne da bi pri tem izpustil komande za krmilni sistem, hkrati pa še vedno upravlja ostale komande, kot so radijski sistem, komande za zvočne signale ter opozorilne in manevrske signale, ki so obvezne v skladu z nacionalnimi ali mednarodnimi pravilniki organov za plovbo.
(cc) Opozorilni in manevrski signali, obvezni v skladu z nacionalnimi ali mednarodnimi pravilniki organov za plovbo, se upravljajo električno, pnevmatsko, hidravlično ali mehansko. Z odstopanjem se lahko upravljajo z vlečno žico, vendar le, če je mogoče varno upravljanje s krmilnega mesta.
3. ČLEN 23.09
3.1 (1.2)(a) – Motorno plovilo, ki deluje samostojno
Motornim plovilom, ki so v skladu s spričevalom Skupnosti primerna tudi za potiskanje, vendar
(a) nimajo hidravličnih oziroma električnih priklopnih vitlov ali
(b) njihovi hidravlični oziroma električni priklopni vitli ne izpolnjujejo zahtev iz točke 3.3 tega upravnega navodila,
se podeli standard S2 za motorno plovilo, ki deluje samostojno.
Vnos „Standard S2 ne velja za motorno plovilo, ki potiska“ se vpiše pod točko 47 spričevala Skupnosti.
3.2 (1.2)(c) – Konvoji v potisni navezi
Motornim plovilom, ki so v skladu s spričevalom Skupnosti primerna za potiskanje in so opremljena s hidravličnimi oziroma električnimi priklopnimi vitli, ki izpolnjujejo zahteve iz točke 3.3 tega upravnega navodila, vendar nimajo lastnega premčnega bočnega propelerja, se podeli standard S2 za motorno plovilo, ki potiska konvoj. Vnos „Standard S2 ne velja za motorno plovilo, ki deluje samostojno“ se vnese pod točko 47 spričevala Skupnosti.
3.3 (1.2)(c), prvi stavek, in (1.2)(d), prvi stavek – Posebni vitli oziroma enakovredne naprave za napenjanje kablov (priključne naprave)
Obvezne priključne naprave so minimalna oprema, predvidena v členu 16.01(2), ki so v skladu s točkama 2.1 in 2.2 upravnega navodila št. 3 (vzdolžne povezave) namenjene za absorbiranje priključne sil in izpolnjujejo naslednje zahteve:
(a) Naprava zagotavlja napenjalno silo, potrebno za priključitev, izključno z mehanskimi sredstvi.
(b) Komande za napravo se nahajajo na sami napravi. Z odstopanjem je dovoljeno daljinsko upravljanje, če
— ima oseba, ki upravlja napravo, s krmilnega mesta neoviran neposreden pogled na napravo,
— je na krmilnem mestu nameščena naprava, ki onemogoča nenamerno delovanje,
— ima naprava funkcijo izklopa v sili.
(c) Naprava mora imeti zavoro, ki se takoj aktivira, če se komande sprostijo ali gonilna sila odpove.
(d) Če gonilna sila odpove, mora biti mogoča ročna sprostitev priključnega kabla.
3.4 (1.2)(c), drugi stavek, in (1.2)(d), drugi stavek – Upravljanje premčnega bočnega propelerja
Komanda za upravljanje premčnega bočnega propelerja mora biti trajno nameščena v prostoru za krmiljenje. Zahteve iz člena 7.04(8) morajo biti izpolnjene. Električni kabli za upravljanje premčnega bočnega propelerja morajo biti trajno nameščeni vse do prednjega dela motornega plovila, ki potiska, oziroma potiskača.
3.5 (1.2)(e) – Enakovredne manevrske sposobnosti
Enakovredne manevrske sposobnosti zagotavlja pogonski sistem, ki ga sestavljajo:
(a) pogon na več propelerjev in najmanj dva samostojna pogonska sistema s podobno izhodno močjo;
(b) najmanj en cikloidni propeler;
(c) najmanj en krmilni propeler ali
(d) najmanj en 360° pogonski sistem z vodnim curkom.
UPRAVNO NAVODILO št. 21
Zahteve za pritalno nameščeno razsvetljavo
(člen 15.06(7), člen 22b.10(d) Priloge II)
1. Splošno
|
1.1 |
V skladu z zgoraj omenjenimi določbami morajo imeti potniška in visokohitrostna plovila ustrezne sisteme za nedvoumno identifikacijo evakuacijskih poti in zasilnih izhodov, kadar je običajna zasilna razsvetljava manj učinkovita zaradi dima. Taki sistemi morajo imeti obliko pritalne nameščene razsvetljave (LLL). To upravno navodilo se nanaša na odobritev, namestitev in vzdrževanje takih sistemov. |
|
1.2 |
Poleg zasilne razsvetljave, predvidene v členu 15.10(3), morajo biti tudi evakuacijske poti, vključno s stopnišči, izhodi in zasilnimi izhodi, opremljene z pritalno nameščeno razsvetljavo (LLL) na celotni evakuacijski poti, še posebej na vogalih in križiščih. |
|
1.3 |
Sistem pritalno nameščene razsvetljave mora delovati najmanj 30 minut po njegovi aktivaciji. |
|
1.4 |
Izdelki pritalno nameščene razsvetljave ne smejo biti ne radioaktivni ne toksični. |
|
1.5 |
Navodila za sistem pritalno nameščene razsvetljave morajo biti izobešena skupaj z varnostnim načrtom v skladu s členom 15.13 (2) in v vsaki kabini. |
2. Opredelitev pojmov
|
2.1 |
Pritalno nameščena razsvetljava (LLL) – Električna razsvetljava ali fotoluminiscenčni kazalniki, ki so nameščeni vzdolž evakuacijskih poti tako, da se zagotovi lahka prepoznavnost vseh poti. |
|
2.2 |
Fotoluminiscenčni (PL) sistem – Sistem LLL, ki uporablja PL material. Fotoluminiscenčni material vsebuje kemikalijo (primer: cinkov sulfid), ki ima lastnost shranjevanja energije pri osvetlitvi z vidno svetlobo. PL material oddaja svetlobo, ki postane vidna, kadar je vir zunanje svetlobe manj učinkovit. Brez vira svetlobe, ki bi ga ponovno oskrbel z energijo, PL material določen čas oddaja shranjeno energijo s pojemajočo svetlobo. |
|
2.3 |
Električni (EP) sistem – Sistem LLL, ki za delovanje potrebuje električno energijo, kot so sistemi, ki uporabljajo žarnice, svetleče diode, elektroluminescentne trakove ali žarnice, elektrofluorescentne žarnice itd. |
3. Prehodi in stopnišča
|
3.1 |
V vseh prehodih mora biti LLL neprekinjena, razen kadar jo prekinejo hodniki in vrata kabin, s čimer se zagotovi vidna označitev vzdolž evakuacijske poti. Sistemi LLL v skladu z mednarodnim standardom, ki so vidno označeni, ne da bi bili neprekinjeni, so lahko prav tako uporabijo. LLL je treba namestiti vsaj na eni strani hodnika, bodisi na steno, in to največ 0,3 m od tal, ali na tla, in sicer največ 0,15 m od stene. Na hodnikih, ki so široki več kot dva metra, je treba LLL namestiti na obe strani. |
|
3.2 |
V slepih hodnikih mora imeti LLL puščice, nameščene v intervalih, dolgih največ 1 m, ali ustrezne smerne kazalnike, ki kažejo smer evakuacijske poti. |
|
3.3 |
Na vseh stopniščih mora biti LLL nameščena vsaj na eni strani, in sicer največ 0,3 m nad stopnicami, tako da bo vsaka oseba, ki stoji nad in pod posamezno stopnico, zlahka določila njeno lego. Pritalno nameščena razsvetljava mora biti nameščena na obeh straneh, če je širina stopnišča dva metra ali več. Vrh in vznožje vsakega niza stopnic morata biti označena, s čimer se ponazori, da je stopnic konec. |
4. Vrata
|
4.1 |
Pritalno nameščena razsvetljava mora voditi do ročaja na izhodnih vratih. Da ne bi prišlo do zmede, ne smejo biti podobno označena nobena druga vrata. |
|
4.2 |
Kadar so drsna vrata vgrajena v razdelkih v skladu s členom 15.11(2) in v pregradah v skladu s členom 15.02(5), mora biti označena smer odpiranja. |
5. Znaki in oznake
|
5.1 |
Vsi znaki za evakuacijsko pot morajo biti iz fotoluminiscenčnega materiala ali označeni z električno razsvetljavo. Mere takih znakov in oznak morajo biti sorazmerne s preostalim sistemom LLL. |
|
5.2 |
Znaki za izhod v obliki pritalno nameščene razsvetljave morajo biti nameščeni na vseh izhodih. Znaki se morajo nahajati v predpisanem območju ob strani izhodnih vrat, kjer se nahaja ročaj. |
|
5.3 |
Vsi znaki se morajo v barvi ločiti od ozadja (stene ali poda), na katerem so nameščene. |
|
5.4 |
Za LLL se uporabljajo standardizirani simboli (na primer tisti, ki so opisani v sklepu IMO A.760(18)). |
6. Fotoluminiscenčni sistemi
|
6.1 |
PL trakovi morajo biti široki najmanj 0,075 m. Lahko se uporabljajo tudi ožji trakovi, če imajo sorazmerno povečano svetilnost, ki kompenzira njihovo širino. |
|
6.2 |
Fotoluminiscenčni materiali morajo zagotavljati najmanj 15 mcd/m2, izmerjeno 10 minut po odstranitvi vseh zunanjih svetilnih virov. Po tem mora sistem še nadaljnjih 20 minut zagotavljati vrednosti svetilnosti, ki so večje od 2 mcd/m2. |
|
6.3 |
Morebitni PL materiali sistema morajo imeti najmanj minimalno raven zunanje svetlobe, potrebne za naboj PL materiala, s čimer se izpolni zgornje zahteve glede svetilnosti. |
7. Električni sistemi
|
7.1 |
Električni sistemi se priključijo na zasilno stikalno ploščo, predvideno v členu 15.10(4), da se lahko napajajo iz glavnega vira električne energije v normalnih okoliščinah in iz zasilnega vira električne energije, kadar slednji obratuje. Da bi omogočili merjenje zasilnega vira električne energije, se električni sistemi uvrstijo na seznam odjemalcev v sili. |
|
7.2 |
Električni sistemi se morajo samodejno vklopiti ali pa jih mora biti mogoče aktivirati z eno samo operacijo na krmilnem mestu. |
|
7.3 |
Kadar so nameščeni električni sistemi, se uporabljajo naslednji standardi svetilnosti: 1. minimalna svetilnost aktivnih delov električnih sistemov mora biti 10 cd/m2; 2. točkovni viri miniaturnih žarnic morajo zagotavljati najmanj 150 mcd povprečne sferične jakosti z razmakom največ 0,1 m med žarnicami; 3. minimalna najvišja jakost točkovnih virov sistemov svetlečih diod mora biti 35 mcd. Kot stožca polovične jakosti mora ustrezati verjetnim tirnim smerem pristopa in gledanja. Razmak med žarnicami ne sme biti večji od 0,3 m in 4. elektroluminescentni sistemi morajo delovati 30 minut od trenutka, ko odpove glavno napajanje, na katerega naj bi bil priključen v skladu s razdelkom 7.1. |
|
7.4 |
Vsi električni sistemi morajo biti zasnovani tako, da okvara ene same luči, osvetljenega pasu ali akumulatorja ne bo povzročila neučinkovitosti oznake. |
|
7.5 |
Električni sistemi morajo izpolnjevati zahteve iz člena 9.20 za tresenje in toplotno preskušanje. Z odstopanjem od člena 9.20(2)(c) se lahko izvede toplotni preskus pri referenčni temperaturi okolja 40 °C. |
|
7.6 |
Električni sistemi morajo izpolnjevati zahteve za elektromagnetno združljivost iz člena 9.21. |
|
7.7 |
Električni sistemi morajo zagotavljati tip minimalne zaščite IP 55 v skladu z IEC 60529:1992. |
8. Preskusi
Najmanj enkrat na pet let mora strokovnjak preskusiti svetilnost sistemov LLL. Strokovnjak mora podpisati potrdilo o opravljenem preskusu in navesti datum preskusa. Če svetilnost pri določenem odčitku ne izpolnjuje zahtev iz tega upravnega navodila, je treba odčitke vzeti na vsaj desetih mestih, ki so enakomerno razmaknjena. Če več kot 30 % odčitkov ne izpolnjuje zahtev iz tega upravnega navodila, je treba LLL zamenjati. Če zahtev iz tega upravnega navodila ne izpolnjuje 20 do 30 % odčitkov, je treba LLL ponovno pregledati v enem letu.
UPRAVNO NAVODILO št. 22
Posebne varnostne potrebe za osebe z zmanjšano gibljivostjo
(člen 1.01(104), člen 15.01(4), člen 15.06(3) do (5), (9), (10), (13) in (17), člen 15.08(3), člen 15.10(3), člen 15.13(1) do (4) Priloge II)
1. Uvod
Osebe z zmanjšano gibljivostjo imajo večje varnostne potrebe kot ostali potniki. Te potrebe so upoštevane v zahtevah poglavja 15, ki so pojasnjene v nadaljevanju.
Namen teh zahtev je zagotoviti, da lahko osebe z zmanjšano gibljivostjo ostanejo in se varno gibajo na krovu plovil. Poleg tega naj bi bile take osebe v sili deležne enake ravni varnosti kot ostali potniki.
Ni nujno, da vsi potniški prostori izpolnjujejo posebne varnostne zahteve za osebe z zmanjšano gibljivostjo. Te zahteve veljajo le za nekatere površine. Vendar pa je treba te oseb obvestiti o površinah, ki so posebej prilagojene zanje glede varnosti, tako da si lahko temu primerno organizirajo bivanje na krovu. Odgovornost lastnika ladje je, da zagotovi ustrezne površine, jih oznani in o njih obvesti osebe z zmanjšano gibljivostjo.
Določbe, ki zadevajo osebe z zmanjšano gibljivostjo, se nanašajo na:
— Direktivo 2003/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2003 o spremembi Direktive Sveta 98/18/ES o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje in
— Priročnik za predelavo potniških plovil, namenjenih za plovbo po celinskih plovnih poteh, za invalidne osebe v skladu z resolucijo Ekonomske komisije OZN za Evropo št. 25.
Opredelitev izraza „osebe z zmanjšano gibljivostjo“ iz Priloge II, je večinoma enaka opredelitvi iz direktive in večina tehničnih zahtev izhaja iz priročnika. V primeru dvoma pri sprejemanju odločitev se je zato mogoče sklicevati na obe opredelitvi. Zahteve direktive in priročnika običajno presegajo zahteve iz Priloge II.
Zahteve iz Priloge II ne veljajo za ležišča in podobne objekte. Zanje veljajo nacionalni predpisi.
2. Člen 1.01(104) – Izraz „osebe z zmanjšano gibljivostjo“
„Osebe z zmanjšano gibljivostjo“ pomeni osebo, ki se zaradi fizične prizadetosti ne more premikati ali ne more zaznati svoje okolice enako kot ostali potniki. Ta opredelitev vključuje vidno ali slušno prizadete osebe oziroma osebe, ki spremljajo otroke v otroških vozičkih ali jih nosijo. Za namene teh določb osebe z zmanjšano gibljivostjo ne vključujejo duševno prizadetih oseb.
3. Člen 15.01(4) – Splošne določbe: Površine, predvidene za to, da jih uporabljajo osebe z zmanjšano gibljivostjo
Površine, predvidene za to, da jih uporabljajo osebe z zmanjšano gibljivostjo, segajo v najenostavnejšem primeru od vhodnega prostora pa do mest, s katerih bo potekala evakuacija v sili. Obsegati morajo:
— prostor, kjer je spravljena oziroma se v sili izdaja reševalna oprema,
— sedeže,
— ustrezno prilagojen toaletni prostor (št. 10 teh smernic) in
— povezovalne hodnike.
Število sedežev mora vsaj približno ustrezati številu oseb z zmanjšano gibljivostjo, ki so v dalj časa pogosteje sočasno na krovu. To število mora določiti lastnik ladje na podlagi izkušenj, ker pristojni organ tega ne ve.
Na kabinskih plovilih je treba pozornost posvetiti tudi povezovalnim hodnikom do potniških kabin, ki jih uporabljajo osebe z zmanjšano gibljivostjo. Število takih kabin mora določiti lastnik ladje enako kot število sedežev. Z izjemo širine vrat ni zahteve za posebno ureditev kabin niso določene. Odgovornost lastnika je, da uredi vse, kar je še potrebno.
Stavek 2 je enak členu 24.04(4), vendar je omejen na posebne varnostne zahteve za osebe z zmanjšano gibljivostjo. Zato se uporablja enako. Če priporočila zahtevajo dodatne ukrepe, so lahko ti zlasti organizacijski.
4. Člen 15.06(3)(g) – Izhodi iz prostorov
Pri zahtevah glede širine povezovalnih hodnikov, izhodov in odprtin v ladijskih oziroma varnostnih ograjah, ki so namenjeni za to, da jih uporabljajo osebe z zmanjšano gibljivostjo, ali pa se običajno uporabljajo za vkrcanje oziroma izkrcanje oseb z zmanjšano gibljivostjo, je treba upoštevati tudi otroške vozičke in dejstvo, da so ljudje lahko odvisni od različnih vrst pripomočkov za hojo ali invalidskih vozičkov. V primeru izhodov ali odprtin za vkrcanje oziroma izkrcanje je treba upoštevati tudi dodaten prostor, potreben za morebitno pomožno osebje.
5. Člen 15.06(4)(d) – Vrata
Zahteve glede ureditve območja okoli vrat, namenjenega za to, da ga uporabljajo osebe z zmanjšano gibljivostjo, morajo zagotoviti, da lahko osebe, ki so odvisne na primer od pripomočkov za hojo, varno odprejo taka vrata.
6. Člen 15.06(5)(c) – Povezovalni hodniki
Glej točko 4 tega upravnega navodila.
7. Člen 15.06(9) – Stopnišča in dvigala
pri zahtevah za ureditev stopnišč je treba poleg morebitne zmanjšane gibljivosti upoštevati tudi okvare vida.
8. Člen 15.06(10)(a in b) – Ladijske ograje in varnostne ograje
V zahtevah za ladijske in varnostne ograje na krovih, namenjene za to, da jih uporabljajo osebe z zmanjšano gibljivostjo, mora biti določena večja višina, saj je pri takih osebah verjetneje, da izgubijo ravnotežje oziroma da se ne morejo držati sami.
Glej tudi točko 4 tega upravnega navodila.
9. Člen 15.06(13) – Prometne površine
Iz različnih razlogov se morajo osebe z zmanjšano gibljivostjo pogosteje opreti ali držati, zato morajo biti stene na prometnih površinah, namenjenih za to, da jih uporabljajo osebe z zmanjšano gibljivostjo, opremljene z držali na primerni višini.
Glej tudi točko 4 tega upravnega navodila.
10. Člen 15.06(17) – Toaletni prostori
Za osebe z zmanjšano gibljivostjo mora biti prav tako zagotovljeno, da lahko ostanejo v toaletnih prostorih in se v njih varno gibajo, zato mora biti vsaj en toaletni prostor ustrezno prilagojen.
11. Člen 15.08(3)(a in b) – Alarmni sistem
Pri osebah z zmanjšano mobilnostjo je verjetneje, da se znajdejo v položaju, v katerem so odvisni od pomoči drugih. V prostorih, v katerih jih člani posadke, ladijsko osebje oziroma potniki praviloma ne morejo videti, je zato treba predvideti možnost sprožitve alarma. To velja za toaletne prostore, namenjene za osebe z zmanjšano gibljivostjo.
Osebe z zmanjšano gibljivostjo vključujejo vidno ali slušno prizadete osebe. Zato mora vsaj v prostorih, namenjenih za to, da jih uporabljajo osebe z zmanjšano gibljivostjo, alarmni sistem za potnike zagotavljati ustrezne vidne in zvočne alarme.
12. Člen 15.10(3)(d) – Zadostna razsvetljava
Osebe z zmanjšano mobilnostjo vključujejo tudi slabovidne osebe. Zadostna razsvetljava v prostorih, namenjenih za to, da jih uporabljajo osebe z zmanjšano gibljivostjo, je zato bistvena in mora izpolnjevati višje zahteve kot razsvetljava za druge potniške prostore.
13. Člen 15.13(1) – Varnostni razpored
Pri posebnih varnostnih ukrepih, potrebni za osebe z zmanjšano gibljivostjo, ki jih je treba upoštevati v varnostnem razporedu, je treba upoštevati tudi možnost zmanjšane gibljivosti ter slušno in vidno prizadetost. Za take osebe je treba poleg ukrepov v nujnih primerih upoštevati tudi ukrepe za normalno delovanje.
14. Člen 15.13(2) – Varnostni načrt
Določijo se površine, ki jih zajema točka 3 tega upravnega navodila.
15. Člen 15.13(3)(b) – Izobešenje varnostnega razporeda in varnostnega načrta
Vsaj kopije varnostnega razporeda in varnostnega načrta, izobešene na površinah, namenjenih za to, da jih uporabljajo osebe z zmanjšano gibljivostjo, morajo biti take, da jih lahko, če je mogoče, preberejo tudi slabovidne osebe. To je mogoče doseči na primer z ustrezno uporabo kontrasta in velikosti znakov.
Poleg tega morajo biti načrti izobešeni na taki višini, da jih lahko preberejo tudi uporabniki invalidskih vozičkov.
16. Člen 15.13(4) – Kodeks ravnanja za potnike
Ustrezno se uporablja točka 15 tega upravnega navodila.
UPRAVNO NAVODILO št. 23
Uporaba motorja, ki je zajeta v ustrezni homologaciji
(Člen 8a.03(1) Priloge II)
1. Uvod
Ob upoštevanju člena 8a.03(1) se homologacije v skladu z Direktivo 97/68/ES in homologacije, ki se v skladu z Direktivo 97/68/ES priznajo kot enakovredne, priznajo, če je uporaba motorja zajeta v ustrezni homologaciji.
Poleg tega je mogoče, da se morajo motorji na krovu plovil, namenjenih za plovbo po celinskih plovnih poteh, uporabljati za več kot eno uporabo.
V oddelku 2 tega upravnega navodila je razloženo, v katerih primerih so uporabe motorja zajete v ustrezni homologaciji. V oddelku 3 je pojasnjeno, kako obravnavati motorje, ki se morajo v času delovanja na krovu uporabljati za več kot eno uporabo motorja.
2. Ustrezna homologacija
Uporabe motorja so zajete v ustrezni homologaciji, če homologacija zajema motor na podlagi naslednje tabele. Kategorije motorjev, stopnje mejnih vrednosti in preskusni cikli so navedeni v skladu z oznakami številke homologacije.
|
Uporaba motorja |
Pravna podlaga |
Kategorija motorja |
Stopnja mejnih vrednosti |
Preskus |
|||
|
zahteva |
cikel ISO 8178 |
||||||
|
Pogonski motorji z lastnostmi propelerjev |
I |
Direktiva 97/68/ES |
V |
IIIA |
C (1) |
E3 |
|
|
Uredba o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu |
— |
I, II (2) |
— |
E3 |
|||
|
Glavni pogonski motorji s stalno vrtilno frekvenco (vključno z napravami z dizelskim električnim pogonom in propelerjem s spremenljivim korakom |
II |
Direktiva 97/68/ES |
V |
IIIA |
C (1) |
E2 |
|
|
Uredba o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu |
— |
I, II (2) |
— |
E2 |
|||
|
Pomožni motorji |
s stalno vrtilno frekvenco |
III |
Direktiva 97/68/ES |
D, E, F,G |
II |
B |
D2 |
|
H, I, J, K |
IIIA |
||||||
|
V (3) |
|||||||
|
Uredba o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu |
— |
I, II (2) |
— |
D2 |
|||
|
s spremenljivo vrtilno frekvenco in spremenljivo obremenitvijo |
IV |
Direktiva 97/68/ES |
D,E,F,G |
II |
A |
C 1 |
|
|
H, I, J, K |
IIIA |
||||||
|
V (3) |
|||||||
|
L, M, N, P |
IIIB |
||||||
|
Q, R |
IV |
||||||
|
Uredba o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu |
— |
I, II (2) |
— |
C1 |
|||
|
(1) Uporabi „pogon plovila z lastnostmi propelerjev“ ali „pogon plovila pri stalni vrtilni frekvenci“ se morata določiti v dokumentu o homologaciji. (2) Mejne vrednosti za stopnjo II iz Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, veljajo od 1. julija 2007. (3) Velja le za motorje z nazivno izhodno močjo nad 560 kW. |
|||||||
3. Posebne uporabe motorja
3.1. Motorji, ki se morajo med delovanjem na krovu uporabljati za več kot eno uporabo motorja, se obravnavajo na naslednji način:
(a) pomožni motorji, ki poganjajo enote ali stroje, ki se morajo v skladu s tabelo iz oddelka 2 uporabljati za uporabi III ali IV, morajo biti homologirani za vsako zadevno uporabo iz te tabele;
(b) glavni pogonski motorji, ki poganjajo dodatne enote ali stroje, morajo biti homologirani le za zadevni tip glavnega pogona v skladu s tabelo iz oddelka 2, če je glavna uporaba motorja pogon plovila. Če čas, ki ga porabi le pomožna uporaba, preseže 30 %, mora biti motor homologiran za uporabo glavnega pogona in tudi dodatno homologiran za pomožno uporabo.
3.2. Motorji, ki neposredno ali prek generatorja poganjajo premčni bočni propeler pri:
(a) spremenljivi vrtilni frekvenci motorja in obremenitvi, se lahko uporabljajo za uporabi I ali IV v skladu s tabelo v oddelku 2;
(b) stalni vrtilni frekvenci motorja, se lahko uporabljajo za uporabi II ali III v skladu s tabelo v oddelku 2.
3.3. Motorji se namestijo z izhodno močjo, ki je odobrena s homologacijo in navedena na motorju z določitvijo tipa. Če morajo taki motorji poganjati enote ali stroje z nižjo porabo energije, se lahko moč zmanjša le z ukrepi zunaj motorja, da bi se dosegla stopnja moči, ki je potrebna za uporabo.
UPRAVNO NAVODILO št. 24
Ustrezna oprema za opozarjanje na prisotnost plina
(člen 15.15(9) Priloge II)
|
1. |
V skladu z razdelkoma 24.02(2) in 24.06(5) (v obeh primerih prehodna določba pododstavka e razdelka 15.01(2)) se lahko sisteme na utekočinjeni naftni plin (LPG) za gospodinjske namene na krovu obstoječih potniških plovil uporablja le do prvega podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045, pod pogojem, da je nameščena oprema za opozarjanje na prisotnost plina v skladu z razdelkom 15.15(9). V skladu z razdelkom 15.15(9) se lahko sisteme na LPG za gospodinjske namene v prihodnje namesti tudi na potniška plovila, ki se uporabijo prvič in katerih dolžina ne presega 45 m, če se istočasno namesti taka oprema za opozarjanje. |
|
2. |
V skladu z razdelkoma 24.02(2) in 24.06(5) (v obeh primerih prehodna določba razdelka 15.15(9)) se ta oprema za opozarjanje na prisotnost plina namesti ob prvem podaljšanju spričevala v skladu z razdelkom 14.15. |
|
3. |
Oprema za opozarjanje na prisotnost plina, ki jo sestavljajo senzorji, oprema in cevi, se šteje za ustrezno, če izpolnjuje vsaj naslednje predpisane zahteve:
|
|
4. |
Kalibracija/inšpekcijski pregled opreme
|
|
5. |
Označevanje
|
|
6. |
Podatki, ki jih je v zvezi z opremo za opozarjanje na prisotnost plina navedel proizvajalec: (a) popolna navodila, načrti in diagrami v zvezi z varnim in pravilnim delovanjem kot tudi namestitvijo, zagonom in vzdrževanjem opreme za opozarjanje na prisotnost plina; (b) navodila za uporabo, ki vsebujejo vsaj: (aa) ukrepe, ki so potrebni v primeru alarma ali opozorila na napako; (bb) varnostne ukrepe v primeru nedosegljivosti (npr. kalibracija, inšpekcijski pregled, prekinitev) ter (cc) osebe, odgovorne za namestitev in vzdrževanje; (c) navodila za kalibracijo pred zagonom in za redno kalibracijo, vključno s časovnimi intervali, ki jih je treba upoštevati; (d) napajalna napetost; (e) vrsta in pomen alarmov in prikazovalnikov (npr. poseben status); (f) informacije o odkrivanju težav pri delovanju in odpravi napak; (g) vrsta in obseg zamenjave sestavnih delov z omejeno življenjsko dobo ter (h) vrsta, obseg in časovni interval inšpekcijskih pregledov. |
UPRAVNO NAVODILO št. 25
Električni kabli
(člena 9.15 in 15.10(6) Priloge II)
Splošno (vsa plovila) – člen 9.15
|
1. |
Pri uporabi oddelka 5 člena 9.15 je treba upoštevati manjše prezračevanje oklopljenih kablov oziroma kablov v popolnoma zaprtih jaških. |
|
2. |
V oddelku 9 člena 9.15 mora biti število kabelskih spojk čim manjše. Uporabljajo se lahko za namene popravila ali zamenjave ter izjemoma za poenostavitev namestitve. Kabelske spojke, izdelane v skladu s 3.28 in Prilogo D standarda IEC 60092–352:2005 ali enakovrednimi predpisi, ki jih priznava ena od držav članic, se štejejo za sprejemljive. |
Potniška plovila – člen 15.10(6)
|
1. |
Na potniških plovilih se kabli in njihov potek štejejo za ustrezne, če izpolnjujejo pogoje iz 2 in 3. |
|
2. |
Pri kablih, ki v sili zagotavljajo napajanje opreme iz oddelka 4 člena 15.10 je treba v skladu z drugim odstavkom oddelka 6 člena 15.10 zagotoviti, da: (a) so kabli speljani tako, da jih segrevanje pregrad in krovov, ki ga lahko povzroči požar v sosednjem prostoru, ne more uničiti; (b) kadar oskrbujejo opremo, ki se nahaja v prostorih, v katerih obstaja velika nevarnost požara, se morajo odseki kablov v takih prostorih izogibati potem, ki potekajo preko ali blizu vrha dizelskih motorjev in opreme na nafto oziroma v bližini vročih površin, npr. izpušnih sistemov dizelskih motorjev. Kadar rezervne poti ni, morajo biti kabli zaščiteni pred poškodbami, ki jih povzročita vročina in ogenj. Taka protipožarna zaščita je lahko v obliki jeklene plošče ali cevi; (c) se kabli in z njimi povezana oprema, ki se oskrbujejo iz zasilnega vira električne energije, hranijo na varnem območju, če je to mogoče; (d) so kabelski sistemi urejeni tako, da požar v katerem koli prostoru, ki ga omejujejo pregrade tipa A, kot je prikazano v oddelku 2 člena 15.11 ne ovira izvajanja storitev, ki so bistvenega pomena za varnost v katerem koli drugem takem prostoru. Ta zahteva je izpolnjena, če glavni in zasilni kabli ne potekajo skozi isti prostor. Če potekajo skozi isti prostor, je zahteva izpolnjena, če: (aa) so čim bolj oddaljeni ali (bb) je zasilni kabel vrste, ki je odporna proti ognju. |
|
3. |
Pri nameščanju snopastih kablov se je treba prepričati, da ognjevarne značilnosti kablov niso oslabljene. Ta zahteva je izpolnjena, če so kabli v skladu z IEC 60332–3:2000. Če skladnost z IEC 60332–3:2000 ali enakovrednimi predpisi, ki jih priznava ena od držav članic, ni izpolnjena, je treba na dolgih snopastih kablih (več kot 6 m navpično in 14 m vodoravno) predvideti požarne zapore, razen če kabli niso popolnoma obdani z jaški za kable. Uporaba neustreznih barv, jaškov in zaščitne obloge lahko pomembno vpliva na značilnosti kablov pri širjenju ognja, zato se ji je treba izogibati. Uporaba posebnih vrst kablov, kot so radiofrekvenčni kabli, je lahko dovoljena brez izpolnjevanja navedenih zahtev. |
Dodatek III
Vzorec enotne evropske identifikacijske številke plovil
|
A |
A |
A |
x |
x |
x |
x |
x |
|
[Koda pristojnega organa, ki dodeli evropsko identifikacijsko številko za plovila] |
[serijska številka] |
||||||
V modelu pomeni „AAA“ kodo s trimestnim številom, ki jo pri dodelitvi evropske identifikacijske številke za plovila doda pristojni organ, pri čemer posamezna država uporabi naslednje številke:
|
001–019 |
Francija |
|
020–039 |
Nizozemska |
|
040–059 |
Nemčija |
|
060–069 |
Belgija |
|
070–079 |
Švica |
|
080–099 |
Rezervirano za plovila iz držav, ki niso pogodbenice mannheimske konvencije in za katere je bilo spričevalo za plovbo po Renu izdano pred 1.4.2007 |
|
100–119 |
Norveška |
|
120–139 |
Danska |
|
140–159 |
Združeno kraljestvo |
|
160–169 |
Islandija |
|
170–179 |
Irska |
|
180–189 |
Portugalska |
|
190–199 |
rezervirano |
|
200–219 |
Luksemburg |
|
220–239 |
Finska |
|
240–259 |
Poljska |
|
260–269 |
Estonija |
|
270–279 |
Litva |
|
280–289 |
Latvija |
|
290–299 |
rezervirano |
|
300–309 |
Avstrija |
|
310–319 |
Lihtenštajn |
|
320–329 |
Češka republika |
|
330–339 |
Slovaška |
|
340–349 |
rezervirano |
|
350–359 |
Hrvaška |
|
360–369 |
Srbija |
|
370–379 |
Bosna in Hercegovina |
|
380–399 |
Madžarska |
|
400–419 |
Ruska federacija |
|
420–439 |
Ukrajina |
|
440–449 |
Belorusija |
|
450–459 |
Republika Moldavija |
|
460–469 |
Romunija |
|
470–479 |
Bolgarija |
|
480–489 |
Gruzija |
|
490–499 |
rezervirano |
|
500–519 |
Turčija |
|
520–539 |
Grčija |
|
540–549 |
Ciper |
|
550–559 |
Albanija |
|
560–569 |
Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija |
|
570–579 |
Slovenija |
|
580–589 |
Črna gora |
|
590–599 |
rezervirano |
|
600–619 |
Italija |
|
620–639 |
Španija |
|
640–649 |
Andora |
|
650–659 |
Malta |
|
660–669 |
Monako |
|
670–679 |
San Marino |
|
680–699 |
rezervirano |
|
700–719 |
Švedska |
|
720–739 |
Kanada |
|
740–759 |
Združene države Amerike |
|
760–769 |
Izrael |
|
770–799 |
rezervirano |
|
800–809 |
Azerbajdžan |
|
810–819 |
Kazahstan |
|
820–829 |
Kirgizistan |
|
830–839 |
Tadžikistan |
|
840–849 |
Turkmenistan |
|
850–859 |
Uzbekistan |
|
860–869 |
Iran |
|
870–999 |
rezervirano. |
„xxxxx“ pomeni petmestno serijsko številko, ki jo dodeli pristojni organ.
Dodatek IV
Podatki za identifikacijo plovila
A. Vsa plovila
1. Enotna evropska identifikacijska številka za plovila v skladu s členom 2.18 te priloge (polje 3 v modelu dela 1 priloge V in peti stolpec priloge VI)
2. Ime plovila (polje 1 v modelu dela 1 priloge V in četrti stolpec priloge VI)
3. Vrsta plovila v skladu s točkama 1–28 člena 1.01 te priloge (polje 2 v modelu dela 1 priloge V)
4. Največja dolžina v skladu s točko 70 člena 1.01 te priloge (polje 17a dela 1 priloge V)
5. Največja širina v skladu s točko 73 člena 1.01 te priloge (polje 18a dela 1 priloge V)
6. Ugrez v skladu s točko 76 člena 1.01 te priloge (polje 18a dela 1 priloge V)
7. Vir podatkov (= spričevalo Skupnosti)
8. Nosilnost (polje 21 dela 1 priloge V in 11. stolpec priloge VI) tovornih plovil
9. Izpodriv v skladu s točko 60 člena 1.01 te priloge (polje 21 dela 1 priloge V in 11. stolpec priloge VI) plovil, razen tovornih plovil
10. Uporabnik (lastnik ali njegov zastopnik, poglavje 2 priloge II)
11. Organ, ki izda spričevalo (del 1 priloge V in priloga VI)
12. Številka spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh (del 1 priloge V in prvi stolpec priloge VI)
13. Veljavnost spričevala poteče dne (polje 11 v modelu dela 1 priloge V in 17. stolpec v modelu)
14. Ustvarjalec podatkovnega niza
B. Če je na voljo
1. Nacionalna številka
2. Vrsta plovila v skladu s tehnično specifikacijo glede elektronskega poročanja za celinsko plovbo
3. Enojni ali dvojni trup v skladu z ADN/ADNR
4. Višina v skladu z oddelkom 75 člena 1.01
5. Bruto tonaža (plovil za plovbo po morju)
6. Številka IMO (plovil za plovbo po morju)
7. Pozivni znak (plovil za plovbo po morju)
8. Številka MMSI
9. Koda ATIS
10. Vrsta, številka in veljavnost drugih spričeval ter organ, ki jih je izdal
Dodatek V
Protokol o parametrih motorja
![PRILOGA k PROTOKOLU O PARAMETRIH MOTORJAIme plovila:Evropska identifikacijska številka plovil:Pregled nameščene opremeVmesni preskusPosebni preskusProizvajalec: …(Tovarniška znamka/blagovna znamka/tovarniška znamka proizvajalca)Tip motorja: …(Družina motorjev/opis proizvajalca)Nazivna moč (kW) …Nazivno število vrtljajev [1/min]: …Število valjev …Predvidena uporaba motorja(Glavni pogon plovila/pogon generatorja/pogon prednje gredi/pomožni motor itd.)Številka homologacije …Leto izdelave motorja…Identifikacijska številka motorja …(Serijska številka/enotna identifikacijska številka)Kraj namestitve…Motor in pomembni sestavni deli motorja v zvezi z izpušnimi plini so bili označeni na podlagi tablice s podrobnimi podatki.Preskus se je izvedel na podlagi navodil proizvajalca motorja o spremljanju sestavnih delov in parametrov motorja, pomembnih v zvezi z izpušnimi plini.A. PRESKUS SESTAVNIH DELOVTabela mora vključevati dodatne pomembne sestavne dele v zvezi z izpušnimi plini, ki so našteti v navodilih proizvajalca motorja o spremljanju sestavnih delov in parametrov motorja, pomembnih v zvezi z izpušnimi plini.Sestavni delZabeležena številka sestavnega delaSkladnostOdmična gred/batDaNeSe ne uporablja.InjektorDaNeSe ne uporablja.Podatkovni niz/številka programske opremeDaNeSe ne uporablja.Tlačilka za vbrizgavanje gorivaDaNeSe ne uporablja.Glava valjaDaNeSe ne uporablja.Turbopihalo na izpušne plineDaNeSe ne uporablja.Hladilnik polnilnega zrakaDaNeSe ne uporablja.DaNeSe ne uporablja.DaNeSe ne uporablja.DaNeSe ne uporablja.](./../../../resource.html?uri=celex:02006L0087-20090430.SLV.xhtml.L_2009109SL.01003201.tif.jpg)
PRILOGA III
PODROČJA MOŽNIH DODATNIH TEHNIČNIH ZAHTEV ZA PLOVILA, KI PLUJEJO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH V CONAH 2 IN 1
Katere koli dodatne tehnične zahteve, ki jih država članica sprejme v skladu s prvim odstavkom člena 5 te direktive, v zvezi s plovili, ki plujejo v conah 1 in/ali 2 ozemlja te države članice, so omejene na naslednje:
1. Opredelitve pojmov
— Potrebne za razumevanje dodatnih zahtev.
2. Stabilnost
— Okrepitev konstrukcije
— Certifikat/potrdilo odobrenega klasifikacijskega zavoda
3. Varnostna razdalja in prosti bok
— Prosti bok
— Varnostna razdalja
4. Neprepustnost odprtin v trupu in nadgradenj za vodo
— Nadgradnje
— Vrata
— Okna in palubna okna
— Žrela skladišč
— Druge odprtine (prezračevalne cevi, izpušne cevi itd.)
5. Oprema
— Sidra in sidrne verige
— Navigacijske luči
— Zvočni signali
— Kompas
— Radar
— Naprave za oddajanje in sprejemanje
— Reševalna oprema
— Razpoložljivost pomorskih kart
6. Dodatne določbe za potniška plovila
— Stabilnost (jakost vetra, merila)
— Reševalna oprema
— Prosti bok
— Varnostna razdalja
— Vidljivost iz prostora za krmiljenje
7. Konvoji in prevoz v zabojnikih
— Zvezno potisno plovilo — maona
— Stabilnost plovnih objektov ali maon, ki prevažajo zabojnike
PRILOGA IV
PODROČJA MOŽNIH NIŽJIH TEHNIČNIH ZAHTEV, KI VELJAJO ZA PLOVILA, KI PLUJEJO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH V CONAH 3 IN 4
Kakršne koli nižje tehnične zahteve, ki jih država članica dovoli v skladu s členom 5(7) te direktive, za plovila, ki plujejo izključno po plovnih poteh v coni 3 ali coni 4 na ozemlju te države članice, so omejene na naslednja področja:
Cona 3
— Sidrna oprema, vključno z dolžino sidrnih verig
— Hitrost (naprej)
— Skupinske reševalne naprave
— Status stabilnosti 2
— Vidljivost iz prostora za krmiljenje
Cona 4
— Sidrna oprema, vključno z dolžino sidrnih verig
— Hitrost (naprej)
— Reševalne naprave
— Status stabilnosti 2
— Vidljivost iz prostora za krmiljenje
— Druga neodvisni pogonski sistem
PRILOGA V
VZORCI SPRIČEVAL SKUPNOSTI ZA PLOVBO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
Del 1
VZOREC SPRIČEVALA SKUPNOSTI ZA PLOVBO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
Del 2
VZOREC DODATNEGA SPRIČEVALA SKUPNOSTI ZA PLOVBO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
Del 3
VZOREC ZAČASNEGA SPRIČEVALA SKUPNOSTI ZA PLOVBO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
PRILOGA VI
VZOREC REGISTRA SPRIČEVAL SKUPNOSTI ZA PLOVBO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
PRILOGA VII
KLASIFIKACIJSKI ZAVODI
|
VSEBINA |
|
|
Del I: |
Merila za odobritev klasifikacijskih zavodov |
|
Del II: |
Postopek odobritve klasifikacijskih zavodov |
|
Del III: |
Seznam odobrenih klasifikacijskih zavodov |
Del I
Merila za odobritev klasifikacijskih zavodov
Klasifikacijski zavodi, ki zaprosijo za odobritev v skladu s členom 10 te direktive, izpolnjujejo vsa naslednja merila:
(1) Klasifikacijski zavod je zmožen dokazati obširne izkušnje pri ocenjevanju zasnove in konstrukcije plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, vključno s plovili za prevoz nevarnega blaga. Klasifikacijski zavod ima izčrpna pravila in predpise o zasnovi, konstrukciji in rednem nadzoru plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, vključno s plovili za prevoz nevarnega blaga, ki jih objavi vsaj v nizozemskem, angleškem, francoskem ali nemškem jeziku ter nenehno posodablja in izboljšuje z raziskovalnimi in razvojnimi programi. Pravila in predpisi ne smejo biti v nasprotju z določbami zakonodaje Skupnosti ali veljavnimi mednarodnimi sporazumi.
(2) Klasifikacijski zavod vsako leto objavi svoj register plovil.
(3) Klasifikacijski zavod ne smejo nadzirati lastniki ali graditelji ladij ali drugi, ki so komercialno vključeni v projektiranje, gradnjo, opremljanje, popravilo, obratovanje ali zavarovanje ladij. Klasifikacijski zavod ne sme biti glede prihodka odvisen od enega samega trgovskega podjetja.
(4) Sedež klasifikacijskega zavoda ali izpostava, ki je pooblaščena za odločanje in delovanje na vseh področjih, za katera je zadolžena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz po celinskih plovnih poteh, je v eni od držav članic.
(5) Klasifikacijski zavod in njegovi strokovnjaki uživajo velik ugled na področju prevoza po celinskih plovnih poteh; strokovnjaki so zmožni predložiti dokazila o svoji poklicni usposobljenosti. Strokovnjaki delujejo s pooblastilom klasifikacijskega zavoda.
(6) Klasifikacijski zavod imeti sorazmerno ustrezno število tehničnega, vodstvenega, podpornega, inšpekcijskega in raziskovalnega osebja glede na naloge in klasificirana plovila, ki skrbi tudi za razvojne zmogljivosti in posodabljanje predpisov. Inšpektorje ima v najmanj eni državi članici.
(7) Klasifikacijski zavod deluje v skladu z etičnim kodeksom.
(8) Klasifikacijski zavod se vodi in upravlja tako, da je zagotovljena zaupnost informacij, ki jih zahteva država članica.
(9) Klasifikacijski zavod je pripravljen državi članici predložiti ustrezne informacije.
(10) Vodstvo klasifikacijskega zavoda je opredelilo in dokumentiralo svojo politiko, cilje in zavezanost glede kakovosti ter zagotovilo, da se ta politika razume, izvaja in vzdržuje na vseh ravneh klasifikacijskega zavoda.
(11) Klasifikacijski zavod je razvil, izvedel in vzdržuje učinkovit notranji sistem kakovosti, ki temelji na ustreznih delih mednarodno priznanih standardov kakovosti in je skladen s standardoma EN 45004 (inšpekcijski organi) in EN 29001, kot je razloženo v zahtevah Sheme IACS o certificiranju sistema kakovosti. Sistem kakovosti potrdi neodvisen organ revizorjev, ki jih odobri uprava države, kjer ima klasifikacijski zavod svoj sedež ali izpostavo, kot je določeno v odstavku 4, in ki med drugim zagotavlja, da:
(a) se pravila in predpisi klasifikacijskega zavoda določajo in vzdržujejo na sistematičen način;
(b) se pravila in predpisi klasifikacijskega zavoda upoštevajo;
(c) so izpolnjene zahteve o predpisanih dejavnostih, za katere je klasifikacijski zavod pooblaščen;
(d) so odgovornosti, pooblastila in medsebojna razmerja med osebami, katerih delo vpliva na kakovost storitev klasifikacijskega zavoda, opredeljena in dokumentirana;
(e) celotno delo poteka v nadzorovanih pogojih;
(f) je uveljavljen nadzorni sistem, ki spremlja dejavnosti in delo nadzornikov ter tehničnega in upravnega osebja, ki ga klasifikacijski zavod neposredno zaposli;
(g) zahteve o predpisanih dejavnostih, za katere je klasifikacijski zavod pooblaščen, izvajajo ali neposredno nadzirajo samo njegovi izključni nadzorniki ali izključni nadzorniki drugih odobrenih klasifikacijskih zavodov;
(h) je uveljavljen sistem izobraževanja nadzornikov in stalnega dopolnjevanja njihovega znanja;
(i) se beleži doseganje zahtevanih standardov na področjih, ki jih pokrivajo izvedene storitve, in tudi učinkovito delovanje sistema kakovosti; in
(j) obstaja obširen sistem načrtovanih in zabeleženih notranjih pregledov s kakovostjo povezanih dejavnosti na vseh lokacijah.
(12) Sistem kakovosti potrdi neodvisen organ revizorjev, ki jih odobri uprava države, kjer ima klasifikacijski zavod svoj sedež ali izpostavo, kot je določeno v odstavku 4.
(13) Klasifikacijski zavod se obveže, da bo svoje zahteve uskladil z ustreznimi direktivami Evropske unije in odboru pravočasno zagotovil vse potrebne informacije.
(14) Klasifikacijski zavod se obveže, da se bo redno posvetoval z že odobrenimi klasifikacijskimi zavodi, da bi zagotovil enakovrednost tehničnih standardov in njihovega izvajanja, in mora predstavnikom države članice in drugim zadevnim strankam dovoliti udeležbo pri razvijanju svojih pravil in/ali predpisov.
Del II
Postopek odobritve klasifikacijskih zavodov
Odločitev o odobritvi klasifikacijskega zavoda v skladu s členom 10 te direktive sprejme Komisija v skladu s postopkom, opisanim v členu 19 te direktive. Poleg tega je treba upoštevati naslednji postopek:
(1) Prijavo za odobritev Komisiji predložijo predstavniki države, v kateri ima klasifikacijski zavod svoj sedež ali izpostavo, ki je pooblaščena za odločanje in delovanje na vseh področjih, za katera je zadolžena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz po celinskih plovnih poteh. Poleg tega predstavniki te države pošljejo vse potrebne informacije in dokumentacijo, da se preveri, ali so izpolnjena merila za odobritev.
(2) Kateri koli član odbora lahko zahteva, da se sestane z zadevnim klasifikacijskim zavodom ali da ta predloži nadaljnje informacije.
(3) Odobritev se prekliče na podoben način. Kateri koli član odbora lahko zahteva, da se odobritev prekliče. Predstavniki države, ki prosi za preklic, predložijo informacije in dokazno dokumentacijo, s katerimi utemeljijo svojo prijavo.
(4) Komisija pri sprejemanju odločitve upošteva odločitve Centralne komisije za plovbo po Renu glede odobritve zadevnega klasifikacijskega zavoda. Komisija se, preden odobri klasifikacijski zavod, ki ga Centralna komisija za plovbo po Renu ni odobrila, posvetuje s sekretariatom Centralne komisije.
(5) Po sprejetju vsake odločitve o odobritvi klasifikacijskega zavoda ali preklicu odobritve se dopolni seznam odobrenih zavodov.
(6) Komisija obvesti zadevne klasifikacijske zavode o svojih odločitvah.
Del III
Seznam odobrenih klasifikacijskih zavodov
Na podlagi kriterijev iz delov I in II so v skladu s členom 10 te direktive zaenkrat odobreni naslednji klasifikacijski zavodi:
(1) Bureau Veritas
(2) Germanischer Lloyd
(3) Lloyd's Register of Shipping.
Do njihove potrditve v skladu z delom I in II so klasifikacijski zavodi, ki so priznani in odobreni s strani države članice v skladu z Direktivo Sveta 94/57/ES z dne 22. novembra 1994 o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav ( 19 ), vključno s sledečimi spremembami, v skladu s členom 10 te direktive zaenkrat priznani le za plovila, ki plujejo izključno na vodnih poteh zadevne države članice.
PRILOGA VIII
POSLOVNIK ZA OPRAVLJANJE INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV
Člen 1
Če organ med inšpekcijskim pregledom ugotovi, da je spričevalo, ki se hrani na plovilu, neveljavno, ali da plovilo ne izpolnjuje zahtev, navedenih v spričevalu, da pa ta neveljavnost ali neizpolnjevanje zahtev ne predstavlja očitne nevarnosti, lastnik plovila ali njegov zastopnik sprejme vse potrebne ukrepe za izboljšanje stanja. O tem je treba v sedmih dneh obvestiti organ, ki je spričevalo izdal ali ga nazadnje obnovil.
Člen 2
Če organ med inšpekcijskim pregledom iz člena 1 ugotovi, da plovilo nima spričevala ali da plovilo predstavlja očitno nevarnost, lahko plovilu prepreči nadaljnjo plovbo do sprejetja potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja.
Organ lahko tudi predpiše ukrepe, ki bodo plovilu, po potrebi po končanem prevozu, omogočili varno nadaljevanje plovbe do kraja, v katerem bo opravljen pregled ali popravilo. O tem je treba v sedmih dneh obvestiti organ, ki je spričevalo izdal ali nazadnje obnovil.
Člen 3
Država članica, ki je plovilu preprečila nadaljevanje plovbe ali je lastnika uradno obvestila o namenu, da bo to storila, če ugotovljenih pomanjkljivosti ne odpravi, v sedmih dneh obvesti organ države članice, ki je spričevalo izdal ali nazadnje obnovil, o sprejetem ali nameravanem ukrepu.
Člen 4
Vse odločitve o prekinitvi plovbe plovila, sprejete na podlagi predpisov za izvajanje te direktive, se natančno obrazložijo. Odločitev je treba nemudoma uradno sporočiti zadevni stranki, ki je hkrati obveščena o pravnih sredstvih, ki jih ima na voljo po veljavnih zakonih držav članic, in o rokih za vložitev pravnih sredstev.
PRILOGA IX
ZAHTEVE GLEDE SIGNALNIH LUČI, RADARSKE OPREME IN KAZALNIKOV STOPNJE OBRATOV
|
VSEBINA |
|
|
Del I: |
Zahteve glede barve in jakosti svetlobnih signalov ter homologacije signalnih luči za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh |
|
Del II: |
Zahteve glede pogojev preskušanja in homologacije signalnih luči za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh |
|
Del III: |
Minimalne zahteve in preskusni pogoji za radarsko opremo, ki jo za navigacijo uporabljajo plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh |
|
Del IV: |
Minimalne zahteve in preskusni pogoji za kazalnike stopnje obratov, ki jih uporabljajo plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh |
|
Del V: |
Zahteve za vgradnjo in preskuse proizvodnih lastnosti za radarsko opremo in kazalnike stopnje obratov, ki jih uporabljajo plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh |
|
Del VI: |
Vzorčni seznam zavodov za preskušanje, odobrenih podjetij za homologiranje opreme in vgradnjo |
DEL I
ZAHTEVE GLEDE BARVE IN JAKOSTI SVETLOBNIH SIGNALOV TER HOMOLOGACIJE SIGNALNIH LUČI ZA PLOVILA, KI PLUJEJO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
|
VSEBINA |
|
|
Poglavje 1 |
Opredelitev pojmov |
|
Člen 1.01 |
Signalne luči |
|
1.02 |
Svetlobni signali |
|
1.03 |
Svetlobni viri |
|
1.04 |
Optika |
|
1.05 |
Filter |
|
1.06 |
Razmerje med IO, IB in t |
|
Poglavje 2 |
Zahteve za svetlobne signale |
|
Člen 2.01 |
Barva svetlobnih signalov |
|
2.02 |
Jakost in dolžina svetlobnih signalov |
|
2.03 |
Disperzija svetlobnih signalov |
|
Poglavje 3 |
Zahteve za signalne luči |
|
Člen 3.01 |
Tehnične zahteve |
|
Poglavje 4 |
Preskusi, homologacija in oznake |
|
Člen 4.01 |
Preskusi tipa |
|
4.02 |
Postopek preskušanja |
|
4.03 |
Potrdilo o homologaciji |
|
4.04 |
Kontrole po naključnem izboru |
|
4.05 |
Oznake |
|
Dodatek |
Vzorec potrdila o homologaciji za signalne luči za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh |
POGLAVJE 1
OPREDELITEV POJMOV
Člen 1.01
Signalne luči
1. „Luč“ pomeni napravo za porazdelitev toka iz umetnega vira svetlobe; vključuje tudi sestavne dele, potrebne za filtriranje, lomljenje ali odbijanje svetlobe ter za hranjenje ali delovanje svetlobnega vira.
2. Luči, namenjene za oddajanje signalov na krovu plovila, se imenujejo signalne luči.
Člen 1.02
Svetlobni signali
1. „Svetlobni signali“ pomenijo svetlobne signale, ki jih oddajajo signalne luči.
2. „Luč na vrhu jambora“ pomeni belo luč, ki je vidna prek celotnega horizontalnega loka 225° in ki oddaja enakomeren neprekinjen žarek prek 112°30' na vsako stran, tj. od premca do 22°30' za pravokotnico na vsaki strani.
3. „Bočna luč“ pomeni zeleno luč na desnem boku in rdečo luč na levem boku; vsaka od teh luči je vidna prek celotnega horizontalnega loka 112°30' in oddaja enakomeren neprekinjen žarek, tj. od premca do 22°30' za pravokotnico.
4. „Krmna pozicijska luč“ pomeni belo luč, ki je vidna prek celotnega horizontalnega loka 135° in ki oddaja enakomeren neprekinjen žarek prek območja 67°30' vzdolž vsake strani krme.
5. „Rumena krmna pozicijska luč“ pomeni rumeno luč, ki je vidna prek celotnega horizontalnega loka 135° in ki oddaja enakomeren neprekinjen žarek prek območja 67°30' vzdolž vsake strani krme.
6. „Luč, vidna iz vseh smeri“, pomeni luč, ki je vidna prek celotnega horizontalnega loka 360° in ki oddaja enakomeren neprekinjen žarek.
(a) „Utripajoča luč“ pomeni luč, ki utripa s hitrostjo 40 do 60 svetlobnih period na minuto.
(b) „Hitro utripajoča luč“ pomeni luč, ki utripa s hitrostjo 100 do 120 svetlobnih period na minuto.
Utripajoča svetloba je vrsta rednih svetlobnih period na časovno enoto.
8. Svetlobni signali so glede na njihovo svetlobno jakost razvrščeni kakor:
— navadni signali,
— svetli signali,
— močni signali.
Člen 1.03
Svetlobni viri
„Svetlobni viri“ pomenijo električne in neelektrične naprave, zasnovane za proizvajanje svetlobnih tokov v signalnih lučeh.
Člen 1.04
Optika
1. „Optika“ pomeni napravo, ki vključuje lom, odboj ali sestavne dele za lom in odboj, vključno z njihovimi nosilci. Ti sestavni deli delujejo tako, da usmerjajo žarke iz svetlobnega vira v nove določene smeri.
2. „Barvna optika“ pomeni optiko, ki spreminja barvo in jakost oddane svetlobe.
3. „Nevtralna optika“ pomeni optiko, ki spreminja jakost oddane svetlobe.
Člen 1.05
Filter
1. „Barvni filter“ pomeni selektivni filter, ki spreminja barvo in jakost oddane svetlobe.
2. „Nevtralni filter“ pomeni neselektivni filter, ki spreminja jakost oddane svetlobe.
Člen 1.06
Razmerje med IO, IB in t
|
IO |
pomeni fotometrično svetlobno jakost v kandelah (cd), merjeno pri običajni napetosti za električne luči. |
|
IB |
pomeni obratovalno svetlobno jakost v kandelah (cd). |
|
t |
pomeni razdaljo v kilometrih (km). |
Ob upoštevanju, na primer, staranja svetlobnega vira, stopnje umazanosti optike in nihanj v napetosti ladijskega omrežja za IB velja, da je 25 odstotkov manjši od IO.
Zato:
IB= 0,75 · IO
Razmerje med IB in t svetlobnih signalov se dobi z naslednjo enačbo:
IB= 0,2 · t2 · q-t
Za koeficient atmosferske prepustnosti q velja, da je 0,76, kar ustreza meteorološki vidljivosti 14,3 km.
POGLAVJE 2
ZAHTEVE ZA SVETLOBNE SIGNALE
Člen 2.01
Barva svetlobnih signalov
1. Za svetlobne signale se uporablja signalni sistem petih barv, ki vključuje naslednje barve:
— belo,
— rdečo,
— zeleno,
— rumeno,
— modro.
Ta sistem je skladen s priporočili Mednarodne komisije za osvetlitev, „Barve svetlobnih signalov“, publikacija IEC št. 2.2 (TC-1.6) 1975.
Barve se uporabljajo za svetlobne tokove, ki jih oddaja signalna luč.
2. Meje barv svetlobnih signalov se določijo s koordinatami stičišč kromatičnega diagrama v publikaciji IEC št. 2.2 (TC-1.6) 1975 (glej diagram kromatičnosti) takole:
|
Barva svetlobnega signala |
Koordinate stičišč |
||||||
|
Bela |
x |
0,310 |
0,443 |
0,500 |
0,500 |
0,453 |
0,310 |
|
y |
0,283 |
0,382 |
0,382 |
0,440 |
0,440 |
0,348 |
|
|
Rdeča |
x |
0,690 |
0,710 |
0,680 |
0,660 |
||
|
y |
0,290 |
0,290 |
0,320 |
0,320 |
|||
|
Zelena |
x |
0,009 |
0,284 |
0,207 |
0,013 |
||
|
y |
0,720 |
0,520 |
0,397 |
0,494 |
|||
|
Rumena |
x |
0,612 |
0,618 |
0,575 |
0,575 |
||
|
y |
0,382 |
0,382 |
0,425 |
0,406 |
|||
|
Modra |
x |
0,136 |
0,218 |
0,185 |
0,102 |
||
|
y |
0,040 |
0,142 |
0,175 |
0,105 |
|||
Diagram kromatičnosti IEC
|
pri čemer je: |
2 930 K ustreza svetlobi vakuumske žarnice z žarilno nitko. 2 856 K ustreza svetlobi s plinom polnjene žarnice z žarilno nitko. |
Člen 2.02
Jakost in dolžina svetlobnih signalov
Spodnja tabela vsebuje dovoljene mejne vrednosti za IO, IB in t (dnevna in nočna uporaba) v skladu z vrsto svetlobnih signalov. Navedene vrednosti se uporabijo za svetlobni tok, ki ga oddajajo signalne luči.
IO in IB sta podana v cd in t v km.
Maksimalne in minimalne vrednosti
|
Vrsta svetlobnega signala |
Barva svetlobnega signala |
||||||||
|
Bela |
Zelena/rdeča |
Rumena |
Modra |
||||||
|
min. |
max. |
min. |
max. |
min. |
max. |
min. |
max. |
||
|
navaden |
IO |
2.7 |
10.0 |
1.2 |
4.7 |
1.1 |
3.2 |
0.9 |
2.7 |
|
IB |
2.0 |
7.5 |
0.9 |
3.5 |
0.8 |
2.4 |
0.7 |
2.0 |
|
|
t |
2.3 |
3.7 |
1.7 |
2.8 |
1.6 |
2.5 |
1.5 |
2.3 |
|
|
svetel |
IO |
12.0 |
33.0 |
6.7 |
27.0 |
4.8 |
20.0 |
6.7 |
27.0 |
|
IB |
9.0 |
25.0 |
5.0 |
20.0 |
3.6 |
15.0 |
5.0 |
20.0 |
|
|
t |
3.9 |
5.3 |
3.2 |
5.0 |
2.9 |
4.6 |
3.2 |
5.0 |
|
|
močan |
IO |
47.0 |
133.0 |
- |
- |
47.0 |
133.0 |
- |
- |
|
IB |
35.0 |
100.0 |
- |
- |
35.0 |
100.0 |
- |
- |
|
|
t |
5.9 |
8.0 |
- |
- |
5.9 |
8.0 |
- |
- |
|
Vendar se za dnevno uporabo rumenih utripajočih luči uporablja minimalna svetlobna jakost (IO) 900 cd.
Člen 2.03
Disperzija svetlobnih signalov
1. Horizontalna disperzija svetlobne jakosti
1.1 Svetlobne jakosti, navedene v členu 2.02, se uporabljajo za vse smeri horizontalne ravnine, ki prehaja skozi središče optike ali svetlobnega težišča ustrezno nastavljenega svetlobnega vira navpično postavljene signalne luči.
1.2 Predpisane svetlobne jakosti se za sprednje luči na jamboru, krmne pozicijske luči in bočne luči ohranjajo v celotnem horizontalnem loku v predpisanem območju najmanj do 5° mejnega območja.
Od 5° v predpisanem območju do meje se lahko svetlobna jakost zmanjša za 50 odstotkov; nato se postopoma zmanjšuje, tako da je količina svetlobe za 5° za mejo območja zanemarljiva.
1.3 Bočne luči imajo predpisano svetlobno jakost v smeri naprej vzporedno z osjo plovila. Jakosti se zmanjšajo skoraj povsem na nič med 1° in 3° za mejami predpisanega območja.
1.4 Disperzija svetlobne jakosti je za dvobarvne in tribarvne luči enakomerna, tako da je 3° na vsaki strani mej predpisanega območja dosežena minimalna predpisana jakost in maksimalna predpisana jakost ni presežena.
1.5 Horizontalna disperzija svetlobne jakosti luči je enakomerna po celotnem območju, tako da razlika med opaženimi minimalnimi in maksimalnimi vrednostmi fotometrične svetlobne jakosti ne preseže količnika 1,5.
2. Vertikalna disperzija svetlobne jakosti
Pri nagibu do ± 5° ali ± 7,5° od vodoravne ravnine ostane svetlobna jakost v prvem primeru najmanj enaka 80 % in v drugem primeru 60 % svetlobne jakosti, ki ustreza nagibu 0°, čeprav je ne preseže za več kot 1,2-krat.
POGLAVJE 3
ZAHTEVE ZA SIGNALNE LUČI
Člen 3.01
Tehnične zahteve
1. Izdelava in materiali signalnih luči in svetlobnih virov zagotavljajo njihovo varnost in vzdržljivost.
2. Sestavni deli luči (na primer prečni oporniki) ne zmanjšujejo jakosti, barv ali disperzije svetlobe.
3. Signalne luči je na plovilo mogoče namestiti preprosto in v pravilen položaj.
4. Svetlobni vir je mogoče zamenjati brez težav.
POGLAVJE 4
PRESKUSI, HOMOLOGACIJA IN OZNAKE
Člen 4.01
Preskusi tipa
S preskusi tipa v skladu s „pogoji preskušanja in homologacije signalnih luči za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh“, se preveri, ali signalne luči in njihovi svetlobni viri izpolnjujejo te zahteve.
Člen 4.02
Postopek preskušanja
1. Prijava za preskus tipa se predloži pristojnemu organu za preskušanje z najmanj dvema izvodoma načrtov in dvema primerkoma luči ter zahtevanimi svetlobnimi viri.
2. Če med preskusom ni bil podan noben ugovor, se vlagatelju zahtevka vrne en izvod načrtov, priloženih prijavi, z vpisano homologacijo in en primerek homologirane luči. Drugi izvod in drugi primerek luči hrani organ za preskušanje.
3. Izdelovalec organu za preskušanje poda izjavo, da so vsi sestavni deli serijsko proizvedene luči skladni z deli luči, ki je opravila preskus tipa.
Člen 4.03
Potrdilo o homologaciji
1. Če preskus tipa pokaže, da so te zahteve izpolnjene, se tip signalne luči homologira in vlagatelju zahtevka se izda potrdilo o homologaciji, ki je v skladu z vzorcem v Dodatku in na katerem so oznake iz člena 4.05.
2. Imetnik potrdila o homologaciji:
— je pooblaščen za pritrditev oznak iz člena 4.05 na različne dele,
— lahko začne izdelavo le v skladu z načrti, ki jih je odobril organ za preskušanje, in metodo, uporabljeno pri lučeh, ki so opravile preskus tipa,
— lahko spreminja homologirane načrte in modele luči le z odobritvijo organa za preskušanje. Slednji tudi odloči, ali je treba izdano potrdilo o homologaciji samo dopolniti, ali pa je treba vložiti novo prijavo za homologacijo.
Člen 4.04
Kontrole po naključnem izboru
1. Organ za preskušanje je pooblaščen za jemanje vzorcev signalnih luči iz proizvodne serije za preskušanje.
2. Če preskusi pokažejo resne pomanjkljivosti, se homologacija lahko prekliče.
Člen 4.05
Oznake
1. Homologirane signalne luči, optika in svetlobni viri so označeni, kot je navedeno spodaj:
e. X. YY. nnn
pri čemer je „
e“ homologacijska oznaka,
„X“ pomeni državo homologacije, pri čemer je:
|
1 |
= |
Nemčija |
|
2 |
= |
Francija |
|
3 |
= |
Italija |
|
4 |
= |
Nizozemska |
|
5 |
= |
Švedska |
|
6 |
= |
Belgija |
|
7 |
= |
Madžarska |
|
8 |
= |
Češka |
|
9 |
= |
Španija |
|
11 |
= |
Združeno kraljestvo |
|
12 |
= |
Avstrija |
|
13 |
= |
Luksemburg |
|
17 |
= |
inska |
|
18 |
= |
Danska |
|
19 |
= |
Romunija |
|
20 |
= |
Poljska |
|
21 |
= |
Portugalska |
|
23 |
= |
Grčija |
|
24 |
= |
Irska |
|
26 |
= |
Slovenija |
|
27 |
= |
Slovaška |
|
29 |
= |
Estonija |
|
32 |
= |
Latvija |
|
34 |
= |
Bolgarija |
|
36 |
= |
Litva |
|
49 |
= |
Ciper |
|
50 |
= |
Malta |
„YY“ sta zadnji dve številki leta homologacije, in
„nnn“ je homologacijska številka, ki jo je dodelil organ za preskušanje.
2. Oznake so razpoznavne in pritrjene tako, da se jih ne da izbrisati.
3. Oznake na ohišju so take, da se jih na plovilu lahko najde, ne da bi bilo zato treba razstaviti signalno luč. Če sta optika in ohišje neločljivo povezana, zadostuje oznaka na ohišju.
4. Oznake, navedene v zgornjem odstavku 1, so lahko samo na homologiranih signalnih lučeh, optiki in svetlobnih virih.
5. Organ za preskušanje o dodeljeni oznaki nemudoma obvesti odbor.
Dodatek
DEL II
ZAHTEVE GLEDE POGOJEV PRESKUŠANJA IN HOMOLOGACIJE SIGNALNIH LUČI ZA PLOVILA, KI PLUJEJO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
|
VSEBINA |
|
|
Poglavje 1 |
Splošne določbe |
|
Člen 1.01 |
Standardne napetosti |
|
1.02 |
Obratovalne zahteve |
|
1.03 |
Vgradnja |
|
1.04 |
Fotometrične zahteve |
|
1.05 |
Sestavni deli |
|
1.06 |
Vzdrževanje |
|
1.07 |
Varnostne zahteve |
|
1.08 |
Dodatna oprema |
|
1.09 |
Neelektrične signalne luči |
|
1.10 |
Dvojne luči |
|
Poglavje 2 |
Fotometrične in kolorimetrične zahteve |
|
Člen 2.01 |
Fotometrične zahteve |
|
2.02 |
Kolorimetrične zahteve |
|
Poglavje 3 |
Zahteve za izdelavo |
|
Člen 3.01 |
Električne signalne luči |
|
3.02 |
Filtri in optična stekla |
|
3.03 |
Električni svetlobni viri |
|
Poglavje 4 |
Postopek preskušanja in homologacije |
|
Člen 4.01 |
Splošna pravila postopka |
|
4.02 |
Uporaba |
|
4.03 |
Preskus |
|
4.04 |
Homologacija |
|
4.05 |
Prenehanje veljavnosti homologacije |
|
Dodatek |
Preskusi okolja |
|
1. |
Preskus zaščite pred brizganjem vode in prahom |
|
2. |
Preskus v vlažnem ozračju |
|
3. |
Preskus v hladnih razmerah |
|
4. |
Toplotni preskus |
|
5. |
Preskus z vibracijami |
|
6. |
Hitri preskus odpornosti proti vremenskim vplivom |
|
7. |
Preskus odpornosti proti slani vodi in vremenskim vplivom (preskus morje-megla) |
POGLAVJE 1
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1.01
Standardne napetosti
Standardne napetosti za signalne luči plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, so 230 V, 115 V, 110 V, 24 V in 12 V. Kadar je to mogoče, je treba uporabljati naprave na 24 V.
Člen 1.02
Obratovalne zahteve
Običajni postopki na plovilu ne ovirajo normalnega delovanja signalnih luči in njihove dodatne opreme. Zlasti vsi uporabljeni optični sestavni deli in večji deli za njihovo vgradnjo in nastavljanje so izdelani tako, da njihovega položaja med delovanjem ni več mogoče spreminjati.
Člen 1.03
Vgradnja
Deli za vgradnjo signalnih luči na ladjo so izdelani tako, da položaja luči po tem, ko so naravnani, med delovanjem ni mogoče spreminjati.
Člen 1.04
Fotometrične zahteve
Signalne luči proizvajajo predpisano disperzijo svetlobne jakosti; barva in predpisana jakost luči sta prepoznavni takoj zatem, ko se prižge.
Člen 1.05
Sestavni deli
V signalnih lučeh se lahko uporabljajo samo namensko izdelani sestavni deli.
Člen 1.06
Vzdrževanje
Način izdelave signalnih luči in njihove dodatne opreme omogoča njihovo redno vzdrževanje in omogoča zamenjavo njihovih virov svetlobe brez težav, celo v temi.
Člen 1.07
Varnostne zahteve
Izdelava in velikost signalnih luči in njihove dodatne opreme omogočata njihovo upravljanje, nadzorovanje in spremljanje brez nevarnosti za ljudi.
Člen 1.08
Dodatna oprema
Dodatna oprema luči je oblikovana in izdelana tako, da njena razporeditev, vgradnja in priključitev ne ovira običajne uporabe in pravilnega delovanja luči.
Člen 1.09
Neelektrične signalne luči
Neelektrične luči so oblikovane in izdelane skladno s členi 1.02 do 1.08 tega poglavja in tako, da ustrezajo zahtevam poglavja 3. Zahteve iz poglavja 2 teh pogojev preskušanja in homologacije se uporabljajo smiselno.
Člen 1.10
Dvojne luči
Dve luči, pritrjeni eno nad drugo v istem ohišju (dvojna luč), je mogoče uporabljati kakor eno luč. Nikakor pa ni mogoče hkrati uporabljati dveh svetlobnih virov dvojne luči.
POGLAVJE 2
FOTOMETRIČNE IN KOLORIMETRIČNE ZAHTEVE
Člen 2.01
Fotometrične zahteve
1. Fotometrične tehnične zahteve za signalne luči so določene v delu I.
2. Konstrukcija signalnih luči zagotavlja, da se svetloba ne more odbiti ali prekiniti. Uporaba deflektorjev ni dovoljena.
3. Pri dvo- ali tribarvnih lučeh se oddajanje svetlobe barve za mejami območja, predpisanimi za to barvo, učinkovito prepreči, kar vključuje tudi notranjost stekla.
4. Te zahteve se smiselno uporabljajo za neelektrične luči.
Člen 2.02
Kolorimetrične zahteve
1. Kolorimetrične tehnične zahteve za signalne luči so določene v delu I.
2. Barva svetlobe, ki jo oddajajo signalne luči, je pri temperaturi barve, uporabljene v svetlobnem viru, postavljena v ustrezno kromatično pozicijo, določeno v delu I.
3. Barva signalnih luči izhaja samo iz filtrov (optika, stekla) in popolnoma barvnih optičnih stekel, če se kromatične točke oddane svetlobe ne odstopajo za več kakor 0,01 od svojih koordinat v diagramu kromatičnosti IEC. Barvne žarnice niso dovoljene.
4. Prosojnost barvnih stekel (filtrov) je takšna, da se pri temperaturi uporabljenega svetlobnega vira doseže predpisana svetlobna jakost.
5. Odbijanje svetlobnega vira od delov luči ni selektivno, tj. trikromatični koordinati x in y vira, uporabljenega v signalni luči, se pri temperaturi uporabljene barve po odboju ne razlikujeta za več kakor 0,01.
6. Neobarvano steklo pri temepraturi uporabljene barve na oddano svetlobo ne vpliva selektivno. Podobno se po dolgem obdobju delovanja trikromatični koordinati x in y vira svetlobe v signalni luči po prehodu svetlobe skozi steklo ne razlikujeta za več kot 0,01.
7. Barva svetlobe, ki jo oddajajo neelektrične signalne luči, je pri temperaturi barve, uporabljene v svetlobnem viru, postavljena v ustrezno kromatično pozicijo, določeno v delu I.
8. Barva svetlobe neelektričnih barvnih signalnih luči izhaja samo iz popolnoma barvnega silikatnega stekla. Pri barvnih neelektričnih lučeh je vse barvno silikatno steklo takšno, da je pri temperaturi barve, najbliže neelektričnemu svetlobnemu viru, dosežena predpisana svetlobna jakost.
POGLAVJE 3
ZAHTEVE ZA IZDELAVO
Člen 3.01
Električne signalne luči
1. Vsi deli luči vzdržijo posebne obratovalne obremenitve, ki izhajajo iz premikanja plovila, vibracij, korozije, temperaturnega nihanja, vplivom med natovarjanjem in plovbo po poledeneli vodi in druge vplive, ki se lahko pojavijo na plovilu.
2. Konstrukcija, materiali in izdelava luči jamčijo stabilnost in zagotavljajo, da se njihove proizvodne lastnosti po mehanskih in toplotnih obremenitvah in izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom v skladu s temi zahtevami ne spremenijo; zlasti se ohranijo fotometrične in kolorimetrične lastnosti.
3. Sestavni deli, izpostavljeni koroziji, so izdelani iz materialov, odpornih proti koroziji, ali učinkovito zaščiteni pred korozijo.
4. Uporabljeni materiali niso higroskopski, če bi to škodilo delovanju napeljav, naprav in dodatne opreme.
5. Uporabljeni materiali so visoko požarno odporni.
6. Organ za preskušanje lahko odobri izjeme glede lastnosti uporabljenih materialov, če izdelava zagotavlja varnost.
7. Signalne luči se preskusijo, s čimer se zagotovi njihova ustreznost za uporabo na plovilu. Preskusi so razdeljeni na zahteve glede okolja in delovanja.
8. Zahteve okolja:
(a) Kategorije okolja
— Klimatski razredi:
—
|
X |
Naprave, namenjene za uporabo na krajih, izpostavljenih vremenskim vplivom. |
|
S |
Naprave, namenjene za potapljanje v slano vodo ali daljši stik z njo. |
— Kategorije vibracij:
—
|
V |
Naprave in pripomočki za namestitev na jambore in druge točke, posebno izpostavljene vibracijam. |
— Kategorije trdosti:
Razmere okolice so razvrščene v tri razrede trdosti:
(1) Običajne razmere okolice:
Na plovilu nastajajo redno in trajajo dolgo.
(2) Ekstremne razmere okolice:
Na plovilu nastanejo izjemoma v posebnih primerih.
(3) Razmere okolice med prevozom:
Nastanejo med prevozom in izrednim izpadom, vendar ne med delovanjem opreme, naprav in dodatne opreme.
Preskusi v okolju z običajnimi razmerami so opisani kakor „preskusi v običajnem okolju“, preskusi v okolju z ekstremnimi razmerami kakor „preskusi v ekstremnem okolju“ in preskusi v razmerah okolja med prevozom kakor „preskusi v okolju med prevozom“.
(b) Zahteve
Signalne luči in njihova dodatna oprema so primerni za dolgotrajno delovanje ob vplivih premikanja morja in pričakovanih vibracijah, vlagi in temperaturnem nihanju na plovilu.
Signalne luči in njihova dodatna oprema ob izpostavljenosti razmeram okolice, navedenim v dodatku o „preskusih okolja“, ustrezajo zahtevam svoje kategorije okolja, opredeljenim v odstavku 8(a).
9. Primernost za delovanje
(a) Napajanje: med nihanji v napetosti in frekvencah napajalnega toka od njihovih nazivnih vrednosti ( 20 ) v okviru omejitev, opredeljenih v spodnji tabeli, in nihanj 5 % v izmenični napajalni napetosti signalne luči in njihova dodatna oprema delujejo v okviru dovoljenih odstopanj za delovanje na plovilu, ki se zanje uporabljajo na podlagi pogojev preskušanja in homologacije. Teoretično se napajalna napetost luči ne razlikuje več kot ± 5 % od izbrane nazivne napetosti.
|
Napajanje (Nazivna napetost) |
Nihanja v napetosti in frekvencah napajalnega toka luči in njihove dodatne opreme |
||
|
Nihanja v napetosti |
Nihanja v frekvenci |
Trajanje |
|
|
Enosmerni tok nad 48 V |
± 10 % |
± 5 % |
stalno |
|
in izmenični tok |
± 20 % |
± 10 % |
najv. 3 s |
|
Enosmerni tok do vključno 48 V |
± 10 % |
- |
stalno |
Napetostne konice do ± 1 200 V s časom vzpona med 2 in 10 μs in najdaljšim trajanjem 20 μs in reverzna napajalna napetost ne povzročijo škode na signalnih lučeh in njihovi dodatni opremi. Po tem pojavu, ko ga mogoče prekinejo varnostne naprave, signalne naprave in njihova dodatna oprema delujejo v okviru dovoljenih odstopanj za delovanje na plovilu na podlagi pogojev preskušanja in homologacije.
(b) Elektromagnetna združljivost sprejeti bodo vsi primerni in izvedljivi ukrepi za odpravo ali zmanjšanje recipročnih elektromagnetnih učinkov luči in njihove dodatne opreme ter druge opreme in naprav, ki sestavljajo opremo plovila.
10. Razmere okolice na krovu plovil
Običajne, ekstremne in razmere okolice med prevozom iz odstavka 8(a) temeljijo na predlaganih dodatkih k publikacijam IEC 92-101 in 92-504. Druge vrednosti, ki odstopajo od njih, so označene z *.
|
Običajne |
Ekstremne |
Med prevozom |
|
|
Razmere okolice |
|||
|
(a) Temperatura zunanjega zraka: |
|||
|
Klimatski razredi: |
-25 do |
-25 do |
-25 do |
|
Klimatska razreda X in S v skladu z odstavkom 8(a) |
+55 °C* |
+55 °C* |
+70 °C* |
|
(b) Vlažnost zunanjega zraka: |
|||
|
Stalna temperatura |
+20 °C |
+35 °C |
+45 °C |
|
Maksimalna relativna vlažnost |
95 % |
75 % |
65 % |
|
Sprememba temperature |
Domnevno doseže rosišče |
||
|
(c) Vremenske razmere na krovu: |
|||
|
Sončna svetloba |
1 120 W/m2 |
||
|
Veter |
50 m/s |
||
|
Padavine |
15 mm/min |
||
|
Hitrost vode med premikanjem (valovi) |
10 m/s |
||
|
Slanost vode |
30 kg/m3 |
||
|
(d) Magnetno polje: |
|||
|
Magnetno polje iz vseh smeri |
80 A/m |
||
|
(e) Vibracije: Sinusoidne vibracije iz vseh smeriKategorija vibracij V v skladu z odstavkom 8(a) (huda obremenitev, npr. na jamborih) |
|||
|
Frekvence |
2 do 10 Hz |
2 do 13,2 Hz* |
|
|
Razpon |
± 1,6 mm |
± 1,6 mm |
|
|
Frekvence |
10 do 100 Hz |
13,2 do 100 Hz* |
|
|
Razpon pospeška |
± 7 m/s2 |
± 11 m/s2* |
|
11. Signalne luči morajo opraviti preskuse okolja, navedene v Dodatku.
12. Sestavni deli luči, izdelani iz organskih snovi, niso občutljivi za ultravijolično sevanje.
Po preskusu v skladu z oddelkom 6 dodatka, ki traja 720 ur, ne sme biti poslabšanja kakovosti in trikrometični koordinati x in y ne odstopata za več kakor 0,01 od koordinat za prosojne dele, ki niso bili izpostavljeni niti sevanju niti vodi.
13. Prosojni deli in zasloni luči so oblikovani in izdelani tako, da se ob normalnih zahtevah na plovilu in podaljšanjem delovanju s prenapetostjo za 10 % in temperaturo zunanjega zraka +45 °C ne deformirajo, spremenijo ali uničijo.
14. Ob podaljšanem delovanju in prenapetosti 10 % in temperaturi zunanjega zraka +60 °C luči ostanejo nepoškodovane na svojih nosilcih, ko so za osem ur podvržene sili 1 000 N (njuten).
15. Luči so odporne proti krajšim potopitvam. Med podaljšanim delovanjem pri prenapetosti 10 % in temperaturi zunanjega zraka +45 °C nanje ne vpliva oblivanje z vsebino posode, v kateri je 10 litrov vode s temperaturo +15 do +20 °C.
16. Zagotovi se vzdržljivost uporabljenih materialov med delovanjem; materiali so zlasti sposobni prenesti najvišje stalne temperature med delovanjem.
17. Če imajo luči nekovinske sestavne dele, se določi njihova stalna temperatura med uporabo v razmerah na plovilu pri temperaturi zunanjega zraka +45 °C.
Če tako določene stalne temperature med uporabo nekovinskih materialov presegajo največje temperature, navedene v tabelah X in XI v delu 1 publikacije IEC 598, se na teh delih luči izvedejo posebne preiskave za določitev odpornosti proti stalnim mehanskim, toplotnim in podnebnim obremenitvam.
18. Za preskušanje delov glede odpornosti proti deformacijam pri stalni temperaturi ob uporabi se luč postavi v delovni položaj na šibek stalen tok zraka (v = približno 0,5 m/s) pri temperaturi zunanjega zraka +45 °C in v razmerah na plovilu. Nekovinski deli se med segrevanjem in ko je dosežena delovna temperatura, podvržejo mehanskim obremenitvam v skladu z njihovim namenom ali s predvidenim ravnanjem z njimi. Materiali prosojnih delov luči razen silikatnega stekla se na polovici med zgornjo in spodnjo stranjo podvržejo delovanju kovinskega točkala, velikega 5 mm x 6 mm, s stalno silo 6,6 N (ustrezno pritisku prsta).
Del zaradi takšne mehanske obremenitve ne utrpi nobene stalne deformacije.
19. Za preskus odpornosti sestavnih delov proti atmosferskim dejavnikom se luči z nekovinskimi sestavnimi deli, izpostavljenimi tem dejavnikom, za 12 ur skupaj postavijo v klimatsko komoro izmenjaje v ozračju s 45 °C in relativno vlago 95 % ter v ozračje z -20 °C, pri čemer neprekinjeno delujejo v razmerah na plovilu, tako da so izpostavljene ciklom vroče-vlažno in hladno ter prehodom z nizkih na visoke temperature za obdobje, ki ustrezajo času njihovega delovanja.
Ta preskus traja skupaj najmanj 720 ur. Preskus ne vpliva na zmogljivost delovanja nekovinskih delov luči.
20. Deli luči, ki jih je mogoče lahko doseči, pri temperaturi zunanjega ozračja +45 °C ne presežejo temperature +70 °C, če so izdelani iz kovine, ali +85 °C, če niso izdelani iz kovine.
21. Luči so oblikovane in izdelane v skladu s sprejetimi standardi in so zlasti skladne z delom 1 publikacije IEC 598, „Ladje, luči - Splošne tehnične zahteve in preskusi“. Zagotovljena je skladnost z zahtevami naslednjih oddelkov:
— Zaščita povezav (št. 7.2),
— Zaščita pred električnimi udari (št. 8.2),
— Izolacijska upornost in napetostna stabilnost (št. 10.2 in št. 10.03),
— Talni in prosti vodi (št. 11.2),
— Vzdržljivost in segrevanje (št. 12.1, tabele X, XI in XII),
— Odpornost proti toploti, požaru in blodečim tokovom (št. 13.2, št. 13.3 in št. 13.4),
— Navojni priključki (št. 14.2, št. 14.3 in št. 14.4).
22. Presek električne napeljave je običajno najmanj 1,5 mm2. Žica, ki se uporablja za povezavo, je najmanj tipa HO 7 RN-F ali enakovredna.
23. Pristojni organi za preskušanje za območja, v katerih je nevarnost eksplozije, opredelijo in potrdijo vrsto zaščite luči za ta namen.
24. Način izdelave luči predvideva:
(1) čiščenje brez težav, vključno z notranjostjo luči, in zamenjavo svetlobnega vira brez težav, tudi v temi;
(2) preprečitev nabiranja kondenza;
(3) uporabo vzdržljivih elastičnih elementov za vgradnjo le za zagotovitev vodotesnosti snemljivih delov;
(4) zagotovitev, da iz luči lahko uhaja samo svetloba predvidene barve.
25. Vse luči za vgradnjo imajo priložena navodila za nastavitev in vgradnjo, iz katerih je razvidno, kam je treba vgraditi luč, ter namen in tip zamenljivih delov. Premične luči je mogoče nastaviti brez težav in varno.
26. Zahtevani elementi za vgradnjo so takšni, da je vodoravna ravnina simetrije luči v dokončnem položaju vzporedna z vodno črto plovila.
27. Na vsako svetilko se jasno in trajno, na točki, ki ostane vidna tudi po vgradnji na plovilo, pritrdijo naslednje oznake:
(1) nazivna moč vira, ker lahko različne nazivne moči povzročijo različne dolžine;
(2) tip luči za sektorske signalne luči;
(3) navedba smeri nič na sektorskih lučeh, pri čemer se oznaka namesti neposredno nad ali pod prosojni del;
(4) tip luči, npr. „močna“;
(5) blagovna znamka;
(6) prostor za homologacijsko oznako, na primer. F.91.235.
Člen 3.02
Filtri in optična stekla
1. Filtri (optika in stekla) in optična stekla so lahko izdelani iz organskega stekla (sintetično steklo) ali anorganskega stekla (silikatno steklo).
Filtri in optična stekla iz silikatnega stekla so izdelani iz stekla, najmanj razreda IV hidrolitičnega tipa iz standarda ISO 719, ki zagotavlja trajno odpornost proti vodi.
Trajna odpornost proti vodi filtrov in optičnih stekel iz sintetičnega stekla je primerljiva s tisto za silikatno steklo.
Optična stekla so izdelana iz stekla z nizko notranjo napetostjo.
2. Filtri in optična stekla nimajo vključkov, mehurčkov in nečistoč, kolikor je to mogoče. Ni površinskih poškodb, kakor so nepolirani (mat) deli, globoke praske itd.
3. Filtri in optična stekla ustrezajo zahtevam člena 3.01. Navedeni pogoji ne vplivajo na njihove fotometrične in kolorimetrične lastnosti.
4. Rdeča in zelena optična stekla bočnih luči niso zamenljiva.
5. Poleg oznake proizvajalca so na filtrih in optičnih steklih razpoznavno in trajno označeni homologacijska številka in opis tipa, in sicer na mestu, da se jih vidi, tudi ko so enkrat nameščeni v luč.
Zaradi teh oznak se vrednosti ne padejo pod minimalne fotometrične in kolorimetrične zahteve.
Člen 3.03
Električni svetlobni viri
1. V signalnih lučeh se lahko uporabljajo samo namensko izdelane žarnice z žarilno nitko. Na voljo so v standardnih napetostih. Izjeme so dovoljene v posebnih primerih.
2. Žarnico z žarilno nitko je v signalnih lučeh mogoče pritrditi samo v predvidenem položaju. V signalnih lučeh sta dovoljena največ dva natančno opredeljena položaja. Nepravilni in vmesni položaji niso mogoči. Za preskus se izbere manj ugoden položaj.
3. Žarnice z žarilno nitko nimajo nobenih posebnosti, ki bi zmanjševale njihovo učinkovitost, kakor so praske ali madeži na obodu ali napačen položaj žarilne nitke.
4. Delovna barvna temperatura je najmanj 2 360 K.
5. Uporabljeni elementi za vgradnjo in nosilci ustrezajo posebnim zahtevam optičnega sistema in prenašajo mehanske obremenitve operacij na plovilu.
6. Podnožje žarnice z žarilno nitko je močno in trdno pritrjeno na obod, tako da po 100-urnem delovanju pri prenapetosti 10 % prenese stalno vrtenje z momentom 25 kg/cm.
7. Blagovna znamka, nazivna napetost in nazivna moč in/ali nazivna svetilna jakost ter homologacijska številka je razpoznavno in trajno označena na podnožju ali obodu žarnic z žarilno nitko.
8. Žarnice z žarilno nitko ustrezajo naslednjim tolerancam:
(a) Žarnice z žarilnimi nitkami za nazivne napetosti 230 V, 115 V, 110 V in 24 V.
|
Nazivna napetost V |
Nazivna izhodna vrednost W |
Največja opažena moč 3) W |
Nazivna življenjska doba h |
Izmerjene testne vrednosti 3) |
Telo luči v mm |
||
|
Horizontalna svetlobna jakost 4) cd |
Barvna temperatura K |
b mm |
l mm |
||||
|
24 |
40 |
43 |
45 |
2 360 |
|
|
|
|
110 ali 115 |
60 |
69 |
1 000 |
do |
do |
|
|
|
230 |
65 |
69 |
65 |
2 856 |
|
|
|
|
Opomba: 1. Toleranca dolžine svetlobnega centra 24 V/40 W-žarnice: ± 1,5 mm. 2. L: širok nastavek podnožja P 28 S je na levi, kadar luč stoji pokonci, gledano v smeri emisije. 3. Pred merjenjem vrednosti na začetku preskusa žarnice z žarilno nitko že 60 minut delujejo pri nazivni napetosti. 4. Te meje se upoštevajo na območju, ki se razteza ± 10° na vsako stran horizontalne črte, ki prehaja skozi središčno točko telesa luči, ko se žarnica zavrti za 360° okrog svoje osi. |
|||||||
(b) Žarnice z žarilnimi nitkami za nazivne napetosti 24 V in 12 V.
|
Nazivna napetost V |
Nazivna izhodna vrednost W |
Največja opažena moč (1) W |
Nazivna življenjska doba h |
Izmerjene testne vrednosti (1) |
Telo luči v mm 1 mm |
|
|
Horizontalna svetlobna jakost (2) cd |
Barvna temperatura K |
|||||
|
12 |
10 |
18 |
1000 |
12 o 20 |
2 360 o 2 856 |
9 do 13 |
|
24 |
9 do 17 |
|||||
|
12 |
25 |
26.5 |
30 o 48 |
9 do 13 |
||
|
24 |
||||||
|
(1) Pred merjenjem vrednosti na začetku preskusa žarnice z žarilno nitko že 60 minut delujejo pri nazivni napetosti. (2) Te meje se upoštevajo na območju, ki se razteza ± 30° na vsako stran horizontalne črte, ki prehaja skozi središčno točko telesa luči, ko se žarnica zavrti za 360° okrog svoje osi. |
||||||
(c) Žarnice z žarilno nitko imajo na podnožju navedene ustrezne velikosti. Če so te oznake na obodu, to ne vpliva na delovanje žarnice.
(d) Če se namesto žarnic z žarilno nitko uporabljajo žarnice s svetilnim plinom ali paro, se uporabljajo enake zahteve kakor za žarnice z žarilno nitko.
POGLAVJE 4
POSTOPEK PRESKUŠANJA IN HOMOLOGACIJE
Člen 4.01
Splošna pravila postopka
Pri postopku preskušanja in homologacije se uporablja del I.
Člen 4.02
Uporaba
1. K prijavi za homologacijo, ki jo predloži izdelovalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, so priloženi naslednji podatki in dokumenti ter tudi vzorci luči in njihove dodatne opreme:
(a) tip luči (npr. „močna“);
(b) trgovsko ime in opis tipa luči, njenega svetlobnega vira in dodatne opreme, če ta obstaja;
(c) za električne signalne luči zahtevana napajalna napetost na ladji za luči, odvisna od njihovega namena;
(d) specifikacije vseh značilnosti in zmogljivosti;
(e) kratek tehnični opis z navedbami materialov, iz katerih je izdelana vzorčna luč, in shema napeljave s kratkim tehničnim opisom, če je vključena dodatna oprema, ki lahko vpliva na delovanje;
(f) za vzorčne luči in, kjer je to ustrezno, njihova dodatna oprema dva izvoda:
(i) navodil za nastavitev in montažo s podatki o svetlobnem viru in elementi za vgradnj ali nosilci;
(ii) skic z dimenzijami in imeni tipa ter opisi, potrebnimi za identifikacijo testnega vzorca in luči, nameščenih na plovilu, in njihove dodatne opreme, če ta obstaja:
(iii) drugi dokumenti, kakor so risbe, seznami delov, sheme napeljave, navodila za uporabo in fotografije, ki zadevajo ali bi lahko zadevale vse pomembne podrobnosti iz poglavij 1 do 3 teh pogojev preskušanja in homologacije, če so potrebni za potrditev skladnosti luči, ki se bodo izdelovale, s preskusnim vzorcem. Zlasti pomembni so naslednji podatki in risbe:
— vzdolžni prerez, iz katerega so razvidni podrobna struktura filtra in profil svetlobnega vira (žarnice na žarilno nitko) ter tudi položaj in vgradnja,
— prečni prerez luči na polovici filtra, iz katerega je razviden načrt namestitve svetlobnega vira, filtra, optičnega stekla in horizontalni disperzijski kot za sektorske luči, če obstaja,
— pogled od zadaj za sektorske luči s podrobnostmi o nosilcu ali elementu za vgradnjo,
— pogled na krožne luči s podrobnostmi o nosilcu ali elementu za vgradnjo.
(iv) podatki o dimenzijski toleranci v serijsko izdelanih svetlobnih virih, filtrih, optičnih steklih, elementih za vgradnjo ali nosilcih in svetlobnem viru, postavljenem v luč, v odnosu na filter;
(v) podatki o horizontalni svetlobni jakosti serijsko proizvedenih virov pri nazivni napetosti;
(vi) podatki o tolerancah serijske proizvodnje za barvna stekla glede na barvo in prosojnost standardnega osvetljevala A (2 856 K) ali tipa luči iz nameravanega svetlobnega vira.
2. Prijavi se priloži dva vzorca, pripravljena za uporabo, vsak z desetimi svetlobnimi viri vsake nazivne napetosti in, kjer je to primerno, petimi barvnimi filtri vsake signalne barve, skupaj z napravo za vgradnjo ali nastavitev.
Na zahtevo se da na voljo tudi posebno dodatno opremo, zahtevano za atestiranje.
3. Vzorec v vseh pogledih ustreza predvidenim proizvodnim modelom. Opremi se z vso dodatno opremo, zahtevano za vgradnjo in nastavitev v normalnem delovnem položaju, v katerem se bo uporabljal na plovilu v skladu z njegovim namenom. Nekateri deli dodatne opreme se lahko izpustijo, če se s tem strinja pristojni organ za preskušanje.
4. Na zahtevo se predložijo dodatni vzorci, dokumentacija in podatki.
5. Dokumenti se predložijo v jeziku države organa za preskušanje in homologacijo.
6. Če se predloži prijava za homologacijo za dodatno napravo, se smiselno uporabljajo odstavki 1 do 5, ob dejstvu, da se dodatni deli lahko homologirajo samo v kombinaciji s homologiranimi lučmi.
7. Sektorske luči se načeloma predložijo kakor celoten komplet.
Člen 4.03
Preskus
1. Pri preskusih nove ali spremenjene različice homologirane luči ali kosa dodatne opreme se ugotovi, ali vzorec izpolnjuje zahteve teh pogojev preskušanja in homologacije in ali ustreza dokumentom iz člena 4.02(1)(f).
2. Atestiranje temeljni na razmerah, ki vladajo na krovu plovil. Preskus pokrije vse svetlobne vire, optična stekla in dodatno opremo, ki jih je treba zagotoviti in ki so namenjeni za uporabo v signalnih lučeh.
3. Fotometrični in kolorimetrični preskusi se opravijo pri nazivni napetosti.
Pri oceni luči se upošteva horizontalna operativna svetlobna jakost IB in operativna barvna temperatura.
4. Deli ali pomožna oprema se preskusijo samo s tipom luči, v katerem se bodo uporabljali.
5. Preskusi, ki jih opravijo drugi pristojni organi, se lahko sprejmejo kot dokaz skladnosti z zahtevami poglavja 3, če je potrjena njihova enakovrednost s preskusi, določenimi v Dodatku.
Člen 4.04
Homologacija
1. Homologacija signalnih luči temelji na členih 4.01 do 4.05 dela I.
2. Za luči in dodatno opremo, ki se ali se bodo proizvajali serijsko, se homologacija lahko izda vlagatelju po preskusu na stroške vlagatelja, če vlagatelj zagotovi pravilno uporabo pravic, ki izhajajo iz homologacije.
3. Pri homologaciji se za ustrezen tip luči izda potrdilo o homologaciji iz člena 4.03 dela I in dodeli se homologacijska oznaka v skladu s členom 4.05 dela I.
Na vsako svetilko, izdelano v skladu z vzorcem, se na točki, ki ostane vidna tudi po vgradnji na plovilo, pritrdi homologacijska oznaka in serijska številka. Originalne oznake in opisi tipa so razločni in pritrjeni tako, da se jih ne da izbrisati. Na luči se ne pritrdijo oznake, ki jih je mogoče zamenjati s homologacijskimi oznakami.
4. Homologacija se lahko izda za omejeno obdobje in pod določenimi pogoji.
5. Za spremembe homologiranih luči in dodatke homologiranih luči se zahteva privolitev organa za preskušanje.
6. Če se homologacija luči prekliče, se o tem nemudoma obvesti vlagatelj.
7. En vzorec vsakega tipa luči ostane pri organu za preskušanje, ki je luč homologiral.
Člen 4.05
Prenehanje veljavnosti homologacije
1. Homologacija preneha veljati na koncu predpisanega obdobja ali če se razveljavi ali prekliče.
2. Homologacija se lahko razveljavi, če:
— pogoji za njeno izdajo pozneje in dokončno ne obstajajo več,
— pogoji preskusa in homologacije niso več izpolnjeni,
— luč ne ustreza homologiranemu vzorcu,
— predpisani pogoji niso izpolnjeni, ali
— se imetnik homologacije izkaže za nezanesljivega.
Odobritev se prekliče, če niso izpolnjeni pogoji, določeni ob izdaji.
3. Če se proizvodnja homologiranega tipa luči prekine, se o tem nemudoma obvesti organ za preskuse, ki je izdal homologacijo.
4. Preklic ali razveljavitev homologacije pomeni, da je uporaba dodeljene homologacijske številke prepovedana.
5. Ko homologacija ni več veljavna, se spričevalo predloži v razveljavitev organu za preskušanje, ki ga je izdal.
Dodatek
Preskusi okolja
1. Preskus zaščite pred brizganjem vode in prahom
1.1 Vrsta zaščite luči se zagotovi v skladu s klasifikacijo IP 55 publikacije IEC - del 598-1.
Preskus zaščite vzorca pred brizganjem vode in prahom ter vrednotenje rezultatov se izvede v skladu s publikacijo IEC, klasifikacija IP 55.
Prva „5“ pomeni zaščito pred prahom. To pomeni: za prah neprepustna zaščita aktivnih komponent in zaščita pred škodljivimi oblogami prahu. Vdor prahu ni popolnoma preprečen.
Druga „5“ pomeni zaščito pred brizganjem vode. To pomeni, da vodni curek, usmerjen proti luči iz vseh smeri, ne povzroči nobene škode.
1.2 Zaščita vzorca pred vodo se ocenjuje na naslednji način: zaščita je zadostna, če nobena voda, ki je vstopila, ne škoduje delovanju vzorca.
Na izolacijskih materialih se ne nabirajo vodne obloge, če zaradi njih ne bi bilo mogoče doseči vrednosti minimalne točke izginotja. Aktivne komponente se ne smejo zmočiti in nanje ne vpliva voda, ki se nabira v notranjosti luči.
2. Preskus v vlažnem ozračju
2.1 Namen in uporaba
S tem preskusom se določi učinek vlažne toplote in vlažnosti pri spremembi temperature, kakor je opisano v členu 3.01(10)(b), med delovanjem ali med prevozom ali skladiščenjem na navtičnih napeljavah, napravah in instrumentih, ob pogoju, da se na njih lahko razvije površinska vlaga zaradi kondenzacije.
Ta kondenzacija je pri komponentah, ki niso zaprte, podobna učinku prašnih oblog ali higroskopskega slanega filma, ki se nabira med delovanjem.
Naslednja tehnična zahteva temelji na publikaciji IEC 68, deli 2-30 v povezavi s členom 3.01(10)(a) in (b). Dodatne informacije je mogoče najti v publikaciji.
Komponente in skupine komponent, ki se kot modeli tipa predložijo v homologacijo odprte, se preskusijo v tem odprtem stanju ali, če same komponente tega ne omogočajo, z najmanj zaščitnimi napravami, ki se vlagatelju zdijo nujne za zaščito na ladji.
2.2 Izvedba
(1) Preskus se izvede v preskusni komori, v kateri sta temperatura in stopnja vlage povsod enaki, če je treba, se to doseže z ventilatorsko napravo. Kroženje zraka preskušanega vzorca ne ohladi vidno, zagotavlja pa ohranjanje predpisanih vrednosti za temperaturo zraka in zračne vlažnosti v njegovi neposredni bližini.
Iz preskusne komore se stalno odvaja kondenz. Kondenz ne kaplja na vzorec. Kondenz se lahko vnovič uporabi samo za vlaženje po ponovni obdelavi, zlasti po odstranitvi kemikalij iz vzorca.
(2) Vzorec ni izpostavljen toplotnemu sevanju, ki izhaja iz ogrevanja komore.
(3) Neposredno pred preskusom bo vzorec dovolj dolgo izključen, da bodo vsi njegovi deli imeli temperaturo prostora.
(4) Vzorec se glede na njegovo običajno uporabo na plovilu postavi v preskusno komoro pri temperaturi prostora +25 ± 10 °C.
(5) Komora se zaprte. Temperatura zraka se nastavi na –25 ± 3 °C in relativna vlažnost na 45 % do 75 % in te razmere se vzdržujejo, dokler vzorec ne doseže enake temperature.
(6) Relativna vlažnost zraka se v največ eni uri dvigne na najmanj 95 %, temperatura zraka ostane nespremenjena. To povečanje lahko nastopi v zadnji uri temperaturnega kondicioniranja vzorca.
(7) Temperatura zraka v komori se postopoma povečuje na +40 ± 2 °C v času 3 h ± 0,5 h. Med dvigovanjem temperature se ohranja relativna zračna vlažnost najmanj 95 % in najmanj 90 % v zadnjih 15 minutah. Med tem dvigom temperature se vzorec ovlaži.
(8) Ohranja se temperatura zraka +40 ± 2 °C za čas 12 h ± 0,5 h, merjeno od začetka faze (7), z relativno zračno vlažnostjo 93 % ± 3 %. V prvih in zadnjih 15 minutah časa, v katerem temperatura znaša +40 ± 2 °C, je relativna zračna vlažnost lahko med 90 % in 100 %.
(9) V času treh do šestih ur se temperatura zraka zniža na +25 ± 3 °C. Relativno zračno vlažnost je treba stalno ohranjati pri več kakor 80 %.
(10) V 24 urah od začetne faze (7) se ohranja temperatura zraka +25 ± 3 °C, relativna zračna vlažnost stalno presega 95 %.
(11) Ponovi se faza (7).
(12) Ponovi se faza (8).
(13) Najprej 10 ur po začetku faze (12) se vključi oprema za kondicioniranje vzorca. Ko se pridobijo klimatski podatki vzorca, ki jih je navedel proizvajalec, se vzorec vključi v skladu z navodili proizvajalca in pri nazivni napetosti omrežja na plovilu, s toleranco ± 3 %.
(14) Po preteku časa, potrebnega za dosego običajnega delovanja v skladu z navodili proizvajalca, se preveri delovanje in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu. Če je treba za ta namen odpreti komoro, se jo čimprej zapre nazaj.
Če mora za začetek normalnega delovanja preteči več kakor 30 minut, se ta faza dovolj podaljša, tako da je po vzpostavitvi operativnega stanja na voljo najmanj 30 minut za spremljanje funkcij in merjenje obratovalnih podatkov.
(15) V 1 do 3 urah in z vzorcem, ki spet deluje, se temperatura znaka zniža na temperaturo prostora, s toleranco ± 3 °C, relativna zračna vlažnost pa na manj kot 75 %.
(16) Komora se odpre in vzorec se izpostavi običajni temperaturi in vlažnosti zunanjega zraka.
(17) Po 3 urah in ko se je posušila vsa vlaga, vidna na vzorcu, se spet preveri delovanje in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu.
(18) Vzorec se vizualno pregleda. Odpre se telo luči in v notranjosti se preveri prisotnost kakršnih koli učinkov klimatskega preskusa in ostankov kondenza.
2.3 Pridobljeni rezultati
2.3.1 Vzorec v razmerah, predvidenih v fazah (12) do (18), deluje normalno. Opaziti ni nobenega poslabšanja.
2.3.2 Operativni podatki za fazi (12) in (18) so v okviru dovoljenih tolerančnih vrednosti za vzorec na podlagi tega preskusa in pogojev homologacije.
2.3.3 V notranjosti luči ni opaziti korozije ali ostankov kondenza, ki bi lahko zaradi dolgotrajnega učinkovanja visoke zračne vlažnosti povzročili okvaro.
3. Preskus v hladnih razmerah
3.1 Namen
S tem preskusom se v skladu s členom 3.10(8) in (10) določi učinek mrazu med delovanjem ali med prevozom in skladiščenjem. Dodatne informacije je mogoče dobiti v delu 3–1 publikacije IEC 68.
3.2 Izvedba
(1) Preskus se izvede v preskusni komori, v kateri je temperatura povsod enaka, če je treba, se to doseže z ventilatorsko napravo. Zračna vlažnost je dovolj nizka, da kondenz med nobeno fazo ne zmoči vzorca.
(2) Vzorec se glede na njegovo običajno uporabo na plovilu postavi v preskusno komoro pri temperaturi prostora +25 ±10 °C.
(3) Temperatura zraka v komori se zniža na –25 ± 3 °C s hitrostjo, ki ne presega 45 °C/h.
(4) Temperatura v komori se ohranja pri –25 ± 3 °C, dokler vzorec ne doseže temperaturnega ravnovesja, in še najmanj dodatni 2 uri.
(5) Temperatura zraka v komori se zviša na 0 ± 2 °C s hitrostjo, ki ne presega 45 °C/h.
Za vse vzorce iz člena 3.01(10)(a) se uporablja tudi naslednje:
(6) V zadnji uri faze (4) v klimatskem razredu X se vzorec vključi v skladu z navodili proizvajalca in pri nazivni napetosti omrežja na plovilu, s toleranco ± 3 %. Viri toplote, ki jih vsebuje vzorec, morajo delovati.
Po preteku časa, potrebnega za dosego običajnega delovanja, se preveri delovanje in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu.
(7) Temperatura zraka v komori se zviša na temperaturo zunanjega zraka s hitrostjo, ki ne presega 45 °C/h.
(8) Ko vzorec doseže temperaturno ravnovesje, se komora odpre.
(9) Vnovič se preveri delovanje vzorca in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu.
3.3 Pridobljeni rezultati
Vzorec v razmerah, predvidenih v fazah (7), (8) in (9), deluje normalno. Opaziti ni nobenega poslabšanja.
Operativni podatki za fazi (7) in (9) so v okviru dovoljenih tolerančnih vrednosti za vzorec na podlagi tega preskusa in pogojev homologacije.
4. Toplotni preskus
4.1 Namen in uporaba
S tem preskusom se v skladu s členoma 3.01(8)(a) in (10)(a) določi učinek toplote med delovanjem, prevozom in skladiščenjem. Naslednja tehnična zahteva temelji na delu 2–2 publikacije IEC 68, v povezavi s členom 3.01(10)(a). Dodatne informacije je mogoče najti v publikaciji IEC.
|
Običajno |
Ekstremno |
|
|
Preskusi v okolju |
||
|
Klimatska razreda X in S |
+55 °C |
+70 °C |
|
Dovoljeno odstopanje ± 2 °C |
||
Načeloma se najprej izvede preskus v ekstremnem okolju. Če so podatki o delovanju v območju toleranc, ki se uporabljajo za običajno okolje, preskusa v običajnem okolju ni treba izvesti.
4.2 Izvedba
(1) Preskus se izvede v preskusni komori, v kateri je temperatura povsod enaka, če je treba, se to doseže z ventilatorsko napravo. Kroženje zraka preskušanega vzorca ne ohladi opazno. Vzorec ni izpostavljen toplotnemu sevanju, ki izhaja iz ogrevanja komore. Zračna vlažnost je dovolj nizka, da kondenz med nobeno fazo ne zmoči vzorca.
(2) Vzorec se glede na njegovo običajno uporabo na plovilu postavi v preskusno komoro s temperaturo +25 ±10 °C. Vzorec se vključi v skladu z navodili proizvajalca in pri nazivni napetosti omrežja na plovilu, s toleranco ± 3 %.
Po preteku časa, potrebnega za dosego običajnega delovanja, se preveri delovanje in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu.
(3) Temperatura zraka v komori se dvigne na temperaturo preskusa iz člena 3.01(10)(a) s hitrostjo, ki ne presega 45 °C/h.
(4) Temperatura zraka se ohranja na ravni temperature preskusa, dokler vzorec ne doseže temperaturnega ravnovesja, in še dodatni 2 uri.
V zadnjih dveh urah se spet preveri delovanje in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju.
(5) Temperatura se zniža na temperaturo zunanjega zraka v času, ki ne presega ene ure. Komora se nato odpre.
Ko ima vzorec temperaturo zunanjega zraka, se vnovič preveri delovanje vzorca in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu.
4.3 Pridobljeni rezultati
Vzorec v razmerah, predvidenih v vseh fazah preskusa, deluje normalno. Opaziti ni nobenega poslabšanja. Podatki o delovanju za faze (2), (4) in (5) so v okviru dovoljenih tolerančnih vrednosti za vzorec pri običajnih preskusih okolja na podlagi tega preskusa in pogojev homologacije.
5. Preskus z vibracijami
5.1 Namen in uporaba
S tem preskusom se določi funkcionalne in strukturne učinke vibracij iz člena 3.01(10)(e). Strukturni učinki zadevajo proizvodne lastnosti mehanskih komponent, zlasti vibracije zaradi resonance in obremenitve materialov, ki povzročajo utrujenost, ne da bi nujno neposredno učinkovali na delovanje ali povzročili spremembe podatkov o delovanju.
Funkcionalni učinki neposredno zadevajo delovanje in podatke o delovanju vzorca. Lahko so povezani s strukturnimi učinki.
Naslednja tehnična zahteva temelji na delu 2–6 publikacije IEC 68, v povezavi s členom 3.01(10)(e). Vrednosti, ki odstopajo od tistih v zgoraj navedenih določbah, se označijo z *. Dodatne informacije je mogoče najti v delu 2-6 publikacije IEC.
Preskusne zahteve:
Preskus se izvede s sinusnimi vibracijami z uporabo naslednjih frekvenc z navedenimi amplitudami:
|
Običajno |
Ekstremno |
|
|
Preskusi v okolju |
||
|
Vibracijski razred V: |
||
|
Frekvence |
2 do 10 Hz |
2 do 13,2 Hz* |
|
Amplituda |
± 1,6 mm |
± 1,6 mm |
|
Frekvence |
10 do 100 Hz |
13,2 do 100 Hz* |
|
Amplituda pospeška |
± 7 m/s2 |
± 11 m/s2 |
Načeloma se najprej izvede preskus v ekstremnem okolju. Če so podatki o delovanju v območju toleranc, ki se uporabljajo za običajno okolje, preskusa v običajnem okolju ni treba izvesti.
Vzorci, ki se bodo uporabljali z napravami za blaženje sunkov, se preskusijo z navedenimi napravami. Če izjemoma ni mogoče izvesti preskusa z blažilniki sunkov, predvidenimi za običajno delovanje, se naprave preskusijo brez blažilnikov sunkov in obremenitev se spremeni zaradi upoštevanja delovanja blažilnika sunkov.
Za določitev karakterističnih frekvenc je sprejemljiv tudi preskus brez blažilnikov sunkov.
Preskus z vibracijami se izvede v treh glavnih smereh, pravokotnih ena na drugo. Pri vzorcih, na katere zaradi njihove konstrukcije lahko delujejo posebne obremenitve zaradi vibracij pri kotu, ki poteka pod nagibnim kotom na glavne smeri, se preskus izvede tudi v smereh posebne občutljivosti.
5.2 Izvedba
(1) Preskusni aparat
Preskus se izvede z vibracijsko napravo, imenovano stresalna miza, ki vzorec podvrže mehanskim vibracijam v skladu z naslednjimi pogoji:
— Osnovno gibanje je sinusoidno in takšno, da se točke vgradnje vzorca v bistvu premikajo v fazah in vzdolž vzporednih črt.
— Največja amplituda vibracij bočnega gibanja vsake točke vgradnje ne presega 25 % opredeljene amplitude osnovnega gibanja.
— Relativen pomen lažnih vibracij, izražen s formulo
—
— pri čemer je a1 efektivna vrednost pospeška, ki jo proizvede uporabljena frekvenca,
— in pri čemer je atot efektivna vrednost skupnega pospeška, vključno z a1, merjena pri frekvencah < 5 000 Hz,
— ne presega 25 % na točki vgradnje, ki se upošteva kot referenčna točka za merjenje pospeška.
— Amplituda vibracij ne odstopa od svoje teoretične vrednosti za več kot:
—± 15 % na točki vgradnje, ki se upošteva kot referenčna točka, in
± 25 % na vseh drugih točkah vgradnje.
Za določitev karakterističnih frekvenc je mogoče naravnati amplitudo vibracij v majhnih korakih med ničlo in teoretično vrednostjo.
— Frekvenca vibracij ne odstopa od svoje teoretične vrednosti za več kot:
—
|
± 0,05 Hz |
za frekvence do 0,25 Hz, |
|
± 20 % |
za frekvence med 0,25 Hz in 5 Hz, |
|
± 1Hz |
za frekvence med 5 Hz in 50 Hz, |
|
± 2 % |
za frekvence nad 50 Hz. |
Za primerjavo karakterističnih frekvenc jih je mogoče naravnati na začetku in koncu preskusa z vibracijami med:
|
± 0,05 Hz za frekvence do 0,5 Hz, |
|
|
± 10 % |
± 0,5 Hz a frekvence do 5 Hz, |
|
± 0,5 Hz a frekvence med 5 Hz in 100 Hz, |
|
|
± 0,5 % za frekvence nad 5, Hz. |
|
Za analizo frekvenc mora frekvenca vibracij stalno in eksponencialno nihati v obe smeri med zgornjo in spodnjo mejo frekvenčnih območij, navedenih v oddelku 5.1, s hitrostjo analizatorja 1 oktava/minuto ± 10 %.
Za določitev karakterističnih frekvenc je mogoče zmanjšati hitrost spreminjanja frekvence vibriranja.
— Moč magnetnega polja, ki ga ustvari naprava za vibriranje, v bližini vzorca ne sme presegati 20 kA/m. Organ za preskušanje lahko za nekatere vzorce zahteva nižje dovoljene vrednosti.
(2) Prvi pregled, vgradnja in začetek delovanja
Vzorec se vizualno pregleda, s čimer se potrdi, da je na pogled v brezhibnem stanju in da je brezhiben, kar zadeva izdelavo vseh sestavnih delov in skupin sestavnih delov.
Vzorec se pritrdi na stresalno mizo z elementom, predvidenim za vgradnjo na plovilu. Preskusi na vzorcih, katerih delovanje in proizvodne lastnosti pod vplivom vibracij so odvisni od njihovega položaja glede na navpičnico, se izvedejo v njihovem običajnem položaju za delovanje. Elementi in naprave, ki se uporabljajo za vgradnjo, ne spreminjajo opazno amplitude in gibanja vzorca v frekvenčnem območju, uporabljenem v preskusu.
Vzorec se vključi v skladu z navodili proizvajalca in pri nazivni napetosti omrežja na plovilu, s toleranco ± 3 %.
Po preteku časa, potrebnega za dosego običajnega delovanja, se preveri delovanje in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu.
(3) Predhodni pregled proizvodnih lastnosti pod vplivom vibracij
Ta preskusna faza se izvede na vseh vzorcih. Za vzorce, ki se lahko uporabljajo za različne namene z različnimi učinki vibracij, se preskus izvede za vse ali samo nekatere različne uporabe.
Frekvenčni cikel ustvari stresalna miza, tako da je frekvenčno območje, navedeno v oddelku 5.1, z ustreznimi amplitudami pokrito od najnižje do najvišje frekvence in nasprotno pri hitrosti 1 oktava/minuto. Pri tem se vzorec pregleduje z ustreznimi merilnimi sredstvi in vizualno, če je treba, z uporabo stroboskopa, pri čemer se natančno preveri vse težave pri delovanju, spremembe operativnih podatkov in mehanskih pojavov, kakor so resonančne vibracije in ropot, ki se pojavi pri določenih frekvencah. Te frekvence se imenujejo „karakteristične“.
Za določitev karakterističnih frekvenc in učinkov vibracij se spreminjanje frekvence po potrebi upočasni, ustavi ali obrne in amplituda vibracij se zmanjša. Med postopnim spreminjanjem podatkov o delovanju je treba počakati, dokler se med ohranjanjem frekvence vibracij ne doseže končna vrednost, čeprav ne dlje kot pet minut.
Med analizo frekvenc se za poznejšo primerjavo med fazo (7) evidentirajo vsaj frekvence in podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu, in zabeležijo se vse karakteristične frekvence in njihovi učinki.
Če med delovanjem ni mogoče dovolj dobro določiti odziva vzorca na mehanske vibracije, se izvede dodatni preskus odzivnosti na vibracije, ne da bi vzorec priključili.
Če med analizo frekvenc podatki o delovanju opazno presegajo dovoljene tolerančne vrednosti, če se delovanje nepričakovano prekine ali če ob nadaljevanju preskusa strukturne resonančne vibracije lahko uničijo vzorec, se preskus lahko prekine.
(4) Preskus delovanja stikal
Ta faza preskusa se izvede na vseh vzorcih, pri katerih lahko vibracijska obremenitev vpliva na stikalne funkcije, na primer na rele.
Vzorec se izpostavi vibracijam v frekvenčnem območju, navedenem v oddelku 5.1, s stopnjami spremembe frekvence v skladu s serijo E-12 ( 21 ) in ustreznimi amplitudami. Pri vsaki frekvenčni stopnji se vsaj dvakrat izvedejo vse stikalne funkcije, ki so lahko občutljive za vibracije, vključno z vklopom in izklopom.
Stikalne funkcije se lahko preskusijo tudi pri frekvencah med vrednostmi iz serije E-12.
(5) Razširjeni preskus
Ta preskusna faza se izvede na vseh vzorcih. Za vzorce, ki se lahko uporabljajo za različne namene z različnimi učinki vibracij, se prvi del te faze (ko vzorec deluje) lahko izvede večkrat, za vse ali nekatere različne uporabe.
Kadar vzorec deluje, kakor je opisano v fazi (2) zgoraj, se podvrže petim ciklom, med katerimi frekvenčno območje, ki je v oddelku 5.1 opisano kakor obremenilno, z ustreznimi amplitudami vsakič pokrito od najnižje do najvišje frekvence in nasprotno pri hitrosti 1 oktava/minuto.
Po petem ciklu se stresalna miza lahko zaustavi, preskusijo se funkcije in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu.
(6) Razširjeni preskus s stalno frekvenco
Ta preskusna faza se izvede, če se pri preučevanju proizvodnih lastnosti z vibracijami med fazo (3) zgoraj pojavijo mehanske resonance s frekvenčnim območjem nad 5 Hz, za katere proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik trdi, da so sprejemljive za dolgotrajno uporabo na plovilu, vendar pri katerih ni zagotovljena trdnost zadevnih delov. Ta faza zlasti zadeva naprave, opremljene z blažilniki sunkov z resonančno frekvenco v frekvenčnem območju, navedenem v oddelku 5.1 zgoraj in višjo od 5 Hz.
Kadar vzorec deluje, kakor je opisano v fazi (2) zgoraj, se za vsako zadevno resonančno frekvenco podvrže dvema urama vibracij z amplitudami, predvidenimi za preskus v ekstremnem okolju, in pri ustrezni frekvenci iz oddelka 5.1 zgoraj, pri čemer smer vibracij ustreza tisti, ki v običajnih okoliščinah najbolj obremenjuje zadevne dele. Po potrebi se uporabljena frekvenca poravna, tako da se resonančne vibracije nadaljujejo pri najmanj 70 % njihove največje amplitude ali pa tako, da frekvenca stalno niha med vrednostma 2 % pod in 2 % nad začetno vrednostjo resonančne frekvence pri hitrosti najmanj 0,1 in največ 1 oktava na minuto. Med obremenitvijo z vibriranjem se delovanje vzorca spremlja, dokler se ne pojavijo okvare, ker so mehanski deli odstopili ali se premaknili, ali zaradi prekinitve električnega toka ali kratkega stika.
Vzorci, pri katerih je izvedba te faze preskusa upravičena, tudi če so izključeni, se lahko preskusijo v tem stanju, če mehanske obremenitve zadevnih delov niso manjše kakor pri običajni uporabi.
(7) Končni pregled proizvodnih lastnosti pod vplivom vibracij
To fazo preskusa je treba izvesti po potrebi.
Pregled proizvodnih lastnosti pod vplivom vibracij iz faze (3) se ponovi z uporabo frekvenc in amplitud, ki se uporabljajo v navedeni fazi. Opažene značilne frekvence in opaženi učinki obremenitve zaradi vibracij se primerjajo z rezultati faze (3), da bi ugotovili vse spremembe, ki so nastale med preskusom z vibracijami.
(8) Sklepi inšpekcijskega pregleda
Po zaustavitvi stresalne mize in po preteku časa, potrebnega za operativno stanje brez vibracijske obremenitve, se preskusijo funkcije in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu.
Na koncu se vzorec pregleda vizualno, s čimer se potrdi, da je v brezhibnem stanju.
5.3 Pridobljeni rezultati
Vzorec in njegovi sestavni deli in skupine sestavnih delov v vibracijskih območjih, navedenih v oddelku 5.1 zgoraj, ne smejo pokazati nobenih mehanskih resonančnih vibracij. Kadar se tovrstnim resonančnim vibracijam ni mogoče izogniti, je treba uvesti konstrukcijske ukrepe, s katerimi se zagotovi, da vzorec, njegovi sestavni deli in skupine sestavnih delov ne utrpijo nobene škode.
Med preskusom z vibracijami in po njem ni opaznih posledic vibracijske obremenitve in zlasti ni opaziti razlike med karakterističnimi frekvencami, opaženimi v fazi (7), in vrednostmi, določenimi v fazi (3), ter nobene škode ali okvare.
Pri preskusu v običajnem okolju podatki o delovanju, zabeleženi v fazah (3) do (8), ostanejo v območju dovoljenih tolerančnih vrednosti na podlagi tej pogojev preskušanja in homologacije.
Med preskusom delovanja stikal v fazi (4) ne sme priti do napačnih preklopov ali motenj pri delovanju stikal.
6. Hitri preskus odpornosti proti vremenskim vplivom
6.1 Namen in uporaba
Hitri preskus odpornosti proti vremenskim vplivom (simulacija izpostavljenosti dejavnikom z izpostavljanjem sevanju ksenonskih luči s filtri in škropljenju) se izvede v skladu z deli 2–3, 2–5 in 2–9 publikacije IEC 68 z naslednjimi dodatki:
V skladu s to publikacijo je cilj hitrega preskusa odpornosti proti vremenskim vplivom simulacija naravnih vremenskih razmer z aparatom za preskušanje v ponovljivih posebnih razmerah, ki povzročijo hitre spremembe lastnosti materialov.
Hitri preskus se izvede v preskusnem aparatu s filtriranim sevanjem ksenonskih luči in vmesnim škropljenjem. Po izpostavitvi dejavnikom, merjenim s produktom jakosti sevanja in njegovim trajanjem, se dogovorjene lastnosti vzorca primerjajo z lastnostmi vzorcev istega izvora, ki niso bili izpostavljeni tem dejavnikom. Najprej je treba opredeliti lastnosti, bistvene za dejansko uporabo, kakor so barva, kakovost površine, odpornost proti šokom, natezna trdnost in masivnost.
Zaradi primerjave rezultatov z izpostavljenostjo naravnim vremenskim vplivom se predvideva, da spreminjanje lastnosti po dejavnikih povzroča zlasti naravno sevanje in hkratno delovanje kisika, vode in toplote na materiale.
Za hitri preskus je treba zlasti upoštevati, da je sevanje v napravi zel blizu naravnemu sevanju (glej publikacijo IEC). Sevanje ksenonske luči s posebnim filtrom posnema naravno sevanje.
Izkušnje so pokazale, da je v navedenih preskusnih pogojih velika podobnost med odpornostjo proti vremenskim vplivom v hitrem preskusu in odpornostjo proti naravnim vremenskim vplivom. Prednost hitrega preskusa, ki je neodvisen od kraja, podnebja in letnega časa, pred naravnimi vremenskimi razmerami je v tem, da je ponovljiv in da je mogoče skrajšati njegovo trajanje, saj ni odvisen od menjavanja dneva in noči ter letnih časov.
6.2 Število vzorcev
Če ni drugače dogovorjeno, se za preskus odpornosti proti vremenskim vplivom uporabi zadostno število vzorcev. Zaradi primerjave je treba zagotoviti tudi zadostno število vzorcev, ki se ne podvržejo vremenskim vplivom.
6.3 Priprava vzorcev
Če ni dogovorjeno drugače, se vzorci podvržejo preskusom v stanju, v katerem so bili dostavljeni. Vzorci, ki se bodo uporabili za primerjavo, se med celotnim potekom preskusa hranijo v temi pri sobni temperaturi.
6.4 Preskusni aparat
Preskusni aparat v osnovi sestoji iz prezračevane preskusne komore z virom sevanja v sredini. Okrog vira sevanja so postavljeni optični filtri. Elementi za vgradnjo vzorca se zavrtijo okrog vzdolžne osi sistema na zahtevani razdalji od vira in filtrov, s čimer se doseže jakost sevanja, predpisana v oddelki 6.4.1.
Jakost sevanja na vsak sestavni del vseh izpostavljenih površin vzorca se ne razlikuje za več kot ± 10 % aritmetične sredine jakosti sevanja na različne površine.
6.4.1 Vir sevanja
Kot vir sevanja se uporabi ksenonska luč. Tok sevanja se izbere tako, da je jakost sevanja na površino vzorca 1 000 ± 200 W. m-2 v valovnem pasu 300 do 830 mm (glej oddelek 6.9 za aparat za merjenje sevanja).
Če se uporabijo zračno hlajene ksenonske žarnice, že uporabljen zrak, ki vsebuje ozon, ne sme priti v preskusno komoro in ga je treba posebej odvajati.
Poskusne vrednosti kažejo, da se po približno 1 500 urah delovanja sevalni tok iz ksenonskih luči zmanjša na 80 % začetne vrednosti; po tem obdobju se tudi občutno zmanjša delež ultravijoličnega sevanja v primerjavi z drugimi oblikami sevanja. Zato je treba po preteku tega časa ultravijolično luč zamenjati (glej tudi podatke proizvajalca ksenonske luči).
6.4.2 Optični filtri
Optične filtre je treba med vir sevanja in elemente za vgradnjo vzorca postaviti tako, da je filtrirano sevanje iz ksenonske luči kar najbliže naravnemu sevanju (glej dele 2 do 9 publikacije IEC).
Vse steklene filtre je treba redno čistiti, da se prepreči vsa nezaželena zmanjšanja jakosti sevanja. Filtre je treba zamenjati, če ni več mogoče doseči podobnosti z naravnim sevanjem.
Kar zadeva ustrezne optične filtre, je treba zagotoviti skladnost s podatki, ki jih je posredoval izdelovalec preskusnega aparata. Proizvajalec preskusnega aparata mora ob dostavi zagotoviti, da ustreza zahtevam, določenim v oddelku 6.4.
6.5 Naprava za škropljenje in vlaženje zraka
Vzorec je treba navlažiti tako, da je učinek enak naravnemu dežju ali rosi. Naprava za škropljenje vzorca je izdelana tako, da se med škropljenjem zmočijo vse zunanje površine vzorcev. Nadzorovati jo je treba tako, da je zagotovljena skladnost s ciklom škropljenje/suha doba, predpisanim v oddelku 6.10.3. Zrak v preskusni komori je treba vlažiti, tako da se ohranja relativna vlažnost, predpisana v oddelku 6.10.3. Za pršenje in vlaženje zraka je treba uporabiti destilirano vodo ali popolnoma razsoljeno vodo (prevodnost < 5 μS/cm).
Rezervoarji, cevi in škropilci za destilirano ali popolnoma razsoljeno vodo so izdelani iz materialov, odpornih proti koroziji. Relativna zračna vlažnost v preskusni komori se meri z vlagomerom, ki je zaščiten pred škropljenjem in neposrednim sevanjem in se uravnava z vlagomerom.
Pri uporabi razsoljene vode ali vode v zaprtem krogu obstaja tveganje (tako kot pri omakalnem preskusu), da se na površinah vzorca naberejo obloge ali da se površina obrabi zaradi snovi v raztopini.
6.6 Naprava za prezračevanje
Temperatura črne plošče, predpisane v oddelku 6.10.2 spodaj, se v preskusni komori ohranja s kroženjem čistega, filtriranega, navlaženega zraka in, če je to potrebno, temperaturno krmiljenega zraka nad vzorci. Tok in hitrost zraka sta izbrana tako, da zagotavljata enotno temperiranje vseh zunanjih površin elementov za vgradnjo vzorcev v sistem.
6.7 Elementi za vgradnjo vzorca
Dovoljena je uporaba vseh elementov za vgradnjo iz nerjavečega jekla, ki omogočajo pritrditev vzorca v skladu z določbami oddelka 6.10.1 spodaj.
6.8 Termometer črne plošče
Za merjenje temperature črne plošče med suho dobo cikla se uporablja termometer črne plošče. Ta termometer je sestavljen iz nerjaveče jeklene plošče, toplotno izolirane od njenih pritrdilnih elementov, enako velike kot elementi za vgradnjo vzorca in debele 0,9 ± 0,1 mm. Obe strani plošče sta prevlečeni s svetlečim črnim premazom, ki je izredno odporen proti vremenskim vplivom in ima največjo odbojno moč 5 % pri valovni dolžini več kot 780 mm. Temperatura plošče se meri z bimetalnim termometrom z zaznavalom na sredini plošče z dobrim toplotnim stikom.
Ni priporočljivo puščati termometra v aparatu med celotnim preskusom iz oddelka 6.10. Dovolj je, da se ga vstavi v preskusni aparat vsakih 250 ur za približno 30 minut in da se temperatura črne plošče meri med suho dobo.
6.9 Aparat za merjenje sevanja
Sevanje (merska enota: W. s m-2) je produkt intenzivnosti sevanja (enota: W. m-2) in trajanja sevanja (enota: s). Sevanje površin vzorca v preskusnem aparatu se meri z ustrezno napravo za merjenje sevanja, prirejeno za sevanje sistema, ki sestoji iz vira sevanja in filtra. Naprava za merjenje sevanja je tako graduirana ali kalibrirana, da se ne upošteva infrardeče sevanje z več kot 830 mm.
Zmožnost naprave za merjenje sevanja je odvisna predvsem od tega, ali je njeno zaznavalo zelo odporno proti vremenskim vplivom in staranju in je dovolj spektralno občutljivo za naravno sevanje.
Naprava za merjenje sevanja lahko vključuje naslednje sestavne dele, na primer:
(a) silicijevo fotoelektrično celico kot zaznavalo sevanja;
(b) optični filter, postavljen pred fotoelektrično celico; in
(c) kulonmeter, ki meri produkt (enota: C=A.s) intenzivnosti proizvedenega toka v fotoelektrični celici v razmerju z intenzivnostjo sevanja (enota: A) in trajanjem sevanja (enota: s).
Lestvica naprave za merjenje sevanja je kalibrirana. Kalibracija se po enem letu uporabe preveri in po potrebi popravi.
Intenzivnost sevanja na površino vzorca je odvisna od oddaljenosti od vira sevanja. Zato so površine vzorca, kolikor je to mogoče, enako oddaljene od vira kot zaznavalo sevanja v napravi za merjenje. Če to ni mogoče, se odčitek na merilni napravi pomnoži s korekcijskim faktorjem.
6.10 Izvedba
6.10.1 Vzorci se postavijo na elemente za vgradnjo, tako da se na stranskih površinah ne more nabirati voda. Mehanska obremenitev elementov za vgradnjo je kar najmanjša. Zaradi kar najbolj enakomerne razporeditve sevanja in škropljenja se vzorci med preskusom okrog sistema filtrov vira in napravo za škropljenje vrtijo s hitrostjo ene do petih vrtljajev v minuti. Običajno je vremenskim vplivom izpostavljena samo ena stran vzorca. Glede na veljavne določbe publikacije IEC ali če je tako dogovorjeno kako drugače, se lahko izpostavijo tudi sprednje in zadnje površine vzorca. V tem primeru je vsaka površina izpostavljena enakemu sevanju in enakemu škropljenju.
Izpostavljenost sprednje in zadnje površine določenega vzorca enakemu sevanju in škropljenju se lahko doseže s periodičnim obračanjem vzorca. To lahko poteka samodejno z uporabo naprav za vrtenje, če ima element za vgradnjo obliko odprtega okvirja.
6.10.2 Temperatura črne plošče na točki, kamor se postavijo vzorci med suho dobo, se nastavi in regulira v skladu s publikacijami IEC, ki se uporabljajo za zadevno opremo. Če ni dogovorjeno drugače, je treba povprečno temperaturo črne plošče vzdrževati pri +45 °C. Povprečna temperatura črne plošče pomeni aritmetično sredino temperature črne plošče, dosežene na koncu suhe dobe. Med suho dobo je dovoljena lokalna razlika ± 5 °C in ± 3 °C v mejnih primerih.
Vzorci se zaradi vzdrževanja zahtevane temperature črne plošče in, kjer je to potrebno, zagotavljanja sevanja enake intenzivnosti na sprednje in zadnje strani vzorca (glej oddelek 6.10.1) lahko samodejno obračajo za 180° po vsakem vrtljaju. V tem primeru se v krožno gibanje vključita tudi termometer črne plošče in naprava za merjenje sevanja.
6.10.3 Vzorci, nameščeni v elemente za vgradnjo, in zaznavalo naprave za merjenje sevanja iz oddelka 6.9 so enakomerno izpostavljeni sevanju in škropljenju v skladu s spodaj opredeljenim ciklom, ki se zaporedno ponavlja.
|
Škropljenje: |
: |
3 minute |
|
Suha doba: |
: |
17 minut |
Relativna zračna vlažnost med suho dobo mora znašati 60 do 80 %.
6.11 Trajanje in potek preskusa
Preskus poteka v skladu s postopkom B v delu 2–9 publikacije IEC 68. Preskus traja 720 ur, cikel škropljenja je opredeljen v oddelku 6.10.3.
Priporočljivo je, da se preskus odpornosti proti vremenskim vplivom izvede na istem vzorcu (pri neporušitveni preiskavi lastnosti, ki jih je treba proučiti, na primer pri preskusu odpornosti proti vremenskim vplivom) ali na več vzorcih (pri porušitveni preiskavi, na primer pri preskusu odpornosti proti šokom) z različnimi stopnjami sevanja, glede katerih se je treba dogovoriti. Tako se lahko določi potek spreminjanja lastnosti dela opreme med trajanjem vremenskega preskusa.
6.12 Ocena
Po končani izpostavljenosti slabemu vremenu se vzorec za najmanj 24 ur hrani v temi, pri sobni temperaturi +23 °C, rosišču +12 °C, relativni zračni vlažnosti 50 %, hitrosti kroženja zraka 1 m/s in atmosferskem tlaku 860 do 1 060 hPa. (Dovoljeno odstopanje za temperaturo zraka je ± 2 °C in za relativno vlažnost ± 6 %.)
Ti vzorci in vzorci, uporabljeni za primerjavo, iz oddelkov 6.2 in 6.3 se pregledajo za določitev lastnosti v skladu z zahtevami, navedenimi v členu 2.01(1) in (2) ter členu 3.01(12).
7. Preskus odpornosti proti slani vodi in vremenskim vplivom
(preskus morje-megla)
7.1 Namen in uporaba
S tem preskusom se določi učinkovanje slane vode in slanega ozračja med delovanjem in prevozom in skladiščenjem v skladu s členom 3.01.
Lahko je omejen na vzorec ali primerke uporabljenih materialov.
Naslednje tehnične zahteve temeljijo na publikaciji IEC 68, del 2–52. Dodatne informacije je mogoče dobiti v publikaciji.
7.2 Izvedba
(1) Preskusni aparat
Preskus se izvede v preskusni komori z atomizatorjem in slano raztopino, ki ustreza naslednjim pogojem:
— Materiali, iz katerih sta izdelana preskusna komora in atomizator, ne smejo vplivati na korozivno učinkovanje slane meglice.
— Po notranjosti preskusne komore je razpršena drobna, homogena, vlažna, gosta meglica; njene razporeditve ne smejo ovirati vrtinci ali prisotnost vzorca. Curek se ne sme neposredno zadevati ob vzorec. Kapljice, ki se nabirajo v notranjosti komore, ne smejo padati na vzorec.
— Preskusna komora je dovolj prezračevana in izhod prezračevanja je dovolj zaščiten ped nenadnimi spremembami gibanja zraka, tako da se prepreči nastanek močnega zračnega toka v komori.
— Uporabljena slana raztopina je po masi sestavljena iz 5 ± 1 delcev čistega natrijevega klorida - z največ 0,1 % natrijevega jodida in 0,3 % nečistoč, v suhem stanju - do 95 ± 1 delcev destilirane ali popolnoma razsoljene vode. Njen pH je med 6,5 in 7,2 pri temperaturi +20 ± 2 °C in mora med delovanjem ostati v teh mejah. Že razpršene raztopine se ne sme uporabiti še enkrat.
— Stisnjen zrak, ki se uporablja za škropljenje, mora bit brez nečistoč, kakor sta olje ali prah, in raven njegove vlažnosti je najmanj 85 %, da se šoba ne bi zamašila.
— Meglica, razpršena po komori, mora imeti tako gostoto, da je v čisti posodi z odprto vodoravno površino 80 cm2, postavljeni na katero koli mesto v komori, povprečna precipitacija ves čas med 1,0 ml in 2,0 ml na uro. Za spremljanje gostote meglice se v komoro postavita najmanj dve posodi, tako da ju ne prekriva vzorec in da vanju ne padajo kapljice kondenza. Za kalibriranje količine razpršene raztopine pršenje traja najmanj 8 ur.
— Vlažna doba med fazami pršenja poteka v kondicionirani komori, kjer se temperatura zraka ohranja pri +40 ± 2 °C in relativna vlažnost pri 93 ± 3 %.
(2) Predhodni pregled
Vzorec se pregleda vizualno, s čimer se potrdi, da je v brezhibnem stanju, in zlasti, da je pravilno sestavljen in da se vse odprtine pravilno zapirajo. Zunanje površine, zamazane z maščobo, oljem ali blatom, se očistijo. Preskusi se vse komande in preveri, ali delujejo pravilno. Mobilnost vseh zapiral, pokrovov in gibljivih delov, ki se med delovanjem ali vzdrževanjem odmontirajo, je treba preveriti in pravilno namestiti nazaj.
Vzorec se vključi v skladu z navodili proizvajalca in pri nazivni napetosti omrežja na plovilu, s toleranco ± 3 %.
Po preteku časa, potrebnega za operativno stanje, se preskusijo funkcije in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu in ocenjevanje učinka slanega meglenega ozračja. Vzorec se nato izklopi, tako da se lahko izpostavi pršenju.
(3) Faza pršenja
Vzorec se postavi v komoro s slano meglico in se za dve uri izpostavi slani meglici pri temperaturi +15 °C do +35 °C.
(4) Doba vlažnosti
Vzorec se postavi v kondicionirano komoro tako, da z nje kaplja čimmanj slane raztopine. V kondicionirani komori, kjer se temperatura zraka ohranja pri +40 ± 2 °C in relativna vlažnost pri 93 ± 3 %, ostane sedem dni. Ne sme priti v stik s katerim koli drugim vzorcem ali kovinskim predmetom. Več vzorcev je treba razporediti tako, da je izključen kakršen koli medsebojni vpliv.
(5) Ponovitev preskusnega cikla
Preskusni cikel, vključno s fazama (3) in (4), se ponovi trikrat.
(6) Poznejša obdelava
Po četrtem preskusnem ciklu se vzorec vzame iz kondicionirane preskusne komore in se nemudoma začne pet minut izpirati pod tekočo sladno vodo in nato spere z destilirano ali razsoljeno vodo. Kapljice, ki ostanejo na vzorcu, se odstranijo z zračnim curkom ali otresejo.
Vzorec se pred dokončnim pregledom izpostavi običajnemu sobnemu ozračju za najmanj tri ure in vsekakor dovolj dolgo, da izhlapi vsa vidna vlaga. Po splakovanju se vzorec eno uro suši pri temperaturi +55 ± 2 °C.
(7) Sklepi inšpekcijskega pregleda
Vizualno se pregleda zunanjost vzorca. V poročilu o preskusu se zabeležijo vrsta in obseg poslabšanja v primerjavi s prvotnim stanjem, po potrebi se v podporo priložijo fotografije.
Vzorec se vključi v skladu z navodili proizvajalca in pri nazivni napetosti omrežja na plovilu, s toleranco ± 3 %.
Po preteku časa, potrebnega za operativno stanje, se preskusijo funkcije in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu in ocenjevanje učinka slanega meglenega ozračja.
Preskusi se vse komande in gibljive dele ter preveri, ali delujejo pravilno. Preveri se mobilnost vseh zapiral, pokrovov in gibljivih delov, ki se med delovanjem ali vzdrževanjem odmontirajo ali premikajo.
7.3 Pridobljeni rezultati
Na vzorcu ne sme biti vidnih sprememb, ki bi lahko:
— ovirale njegovo uporabo in delovanje,
— kakorkoli občutno ovirale odmotiranje zapiral ali pokrovov ali premikanje gibljivih delov, kolikor je to potrebno za uporabo ali vzdrževanje,
— zmanjšale vodoneprepustnost ohišja,
— dolgoročno povzročile okvare.
Podatki o delovanju, zabeleženi v fazah (3) in (7), morajo ostati v tolerančnih mejah, določenih v teh pogojih preskušanja in homologacije.
DEL III
MINIMALNE ZAHTEVE IN PRESKUSNI POGOJI ZA RADARSKO OPREMO, KI JO ZA NAVIGACIJO UPORABLJAJO PLOVILA, KI PLUJEJO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
|
VSEBINA |
|
|
Poglavje 1: |
Splošno |
|
Člen 1.01 |
Področje uporabe |
|
Člen 1.02 |
Namen radarske opreme |
|
Člen 1.03 |
Atestiranje |
|
Člen 1.04 |
Prijava za atestiranje |
|
Člen 1.05 |
Homologacija |
|
Člen 1.06 |
Označevanje opreme in homologacijska številka |
|
Člen 1.07 |
Izjava proizvajalca |
|
Člen 1.08 |
Spremembe na homologirani opremi |
|
Poglavje 2: |
Splošne minimalne zahteve za radarsko opremo |
|
Člen 2.01 |
Konstrukcija, zasnova |
|
Člen 2.02 |
Stresano sevanje in elektromagnetna združljivost |
|
Člen 2.03 |
Delovanje |
|
Člen 2.04 |
Navodila za uporabo |
|
Člen 2.05 |
Vgradnja in preskusi delovanja |
|
Poglavje 3: |
Minimalne obratovalne zahteve za radarsko opremo |
|
Člen 3.01 |
Obratovalna pripravljenost radarske opreme |
|
Člen 3.02 |
Ločljivost |
|
Člen 3.03 |
Skale razdalje |
|
Člen 3.04 |
Spremenljivi marker razdalje |
|
Člen 3.05 |
Črta smeri plovbe |
|
Člen 3.06 |
Decentriranje |
|
Člen 3.07 |
Kotna skala |
|
Člen 3.08 |
Pripomočki za določanje smeri |
|
Člen 3.09 |
Naprave za zmanjšanje šuma zaradi morja in dežja |
|
Člen 3.10 |
Zmanjšanje motenj od druge radarske opreme |
|
Člen 3.11 |
Združljivost z radarskimi svetilniki |
|
Člen 3.12 |
Krmiljenje ojačanja |
|
Člen 3.13 |
Uglaševanje frekvence |
|
Člen 3.14 |
Navtične orientacijske črte in informacije na zaslonu |
|
Člen 3.15 |
Sistemska občutljivost |
|
Člen 3.16 |
Sled cilja |
|
Člen 3.17 |
Podrejeni kazalniki |
|
Poglavje 4: |
Minimalne tehnične zahteve za radarsko opremo |
|
Člen 4.01 |
Delovanje |
|
Člen 4.02 |
Prikazovalnik |
|
Člen 4.03 |
Značilnosti radarske slike |
|
Člen 4.04 |
Barva prikazovalnika |
|
Člen 4.05 |
Hitrost osveževanja slike in persistenca |
|
Člen 4.06 |
Linearnost prikazovalnika |
|
Člen 4.07 |
Točnost meritev razdalje in azimuta |
|
Člen 4.08 |
Značilnosti antene in sevalni spekter |
|
Poglavje 5: |
Preskusni pogoji in preskusne metode za radarsko opremo |
|
Člen 5.01 |
Varnost, obremenitvena zmogljivost in razširjanje motenj |
|
Člen 5.02 |
Stresano sevanje in elektromagnetna kompatibilnost |
|
Člen 5.03 |
Postopek preskušanja |
|
Člen 5.04 |
Antenske meritve |
|
Dodatek 1 |
Kotna ločljivost na razdaljah do vključno 1 200 m |
|
Dodatek 2 |
Preskuševalno polje za določanje ločljivosti radarske opreme |
POGLAVJE 1
SPLOŠNO
Člen 1.01
Področje uporabe
Te določbe določajo minimalne tehnične in obratovalne zahteve za radarsko opremo, ki se uporabljajo za navigacijo na plovilih, ki plujejo po celinskih vodnih poteh, ter pogoje za preskušanje skladnosti s temi minimalnimi zahtevami. Oprema za celinsko elektronsko pomorsko karto (ECDIS), ki se lahko uporablja v navigacijskem režimu, velja v smislu teh določb za navigacijsko radarsko opremo.
Člen 1.02
Namen radarske opreme
Radarska oprema mora omogočati navigacijo plovila z zagotavljanjem jasne radarske slike njegovega položaja glede na boje, obalo in navigacijske strukture in z omogočanjem zanesljivega in pravočasnega prepoznavanja drugih plovil in ovir, štrlečih nad vodno gladino.
Člen 1.03
Atestiranje
Radarska oprema se ne sme vgraditi v plovila, dokler ni s preskusom tipa dokazano, da zadošča minimalnim zahtevam, predpisanim v teh določbah.
Člen 1.04
Prijava za atestiranje
1. Prijave za preskus tipa radarske opreme so vložene pri pristojnem organu za preskušanje v eni od držav članic.
S pristojnimi organi za preskušanje je treba seznaniti odbor.
2. Vsaki prijavi je priložena naslednja dokumentacija:
(a) dva izvoda podrobnega tehničnega opisa;
(b) dva popolna izvoda dokumentacije o vgradnji in servisiranju;
(c) dva izvoda podrobnih navodil za uporabo;
(d) dva izvoda povzetka navodil za uporabo.
3. Vlagatelj s preskusi, ki jih izvede sam ali jih zanj izvedejo drugi, ugotovi, ali radarska oprema ustreza minimalnim zahtevam teh določb.
K prijavi se priložijo rezultati preskusov in poročila o meritvah horizontalnega in vertikalnega sevalnega diagrama antene.
To dokumentacijo in podatke, pridobljene med preskušanjem, hrani pristojni organ za preskušanje.
4. Za potrebe atestiranja „vlagatelj“ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, pod katere imenom, blagovno znamko ali katero koli drugo obliko identifikacije se oprema, predložena v preskušanje, proizvaja ali trži.
Člen 1.05
Homologacija
1. Če oprema opravi preskus tipa, pristojni organ za preskušanje izda certifikat o skladnosti.
Če oprema ne zadošča minimalnim zahtevam, se vlagatelj pisno obvesti o razlogih za zavrnitev.
Homologacijo podeli pristojni organ.
Pristojni organ obvestiti odbor o opremi, ki jo je homologiral.
2. Vsak organ za preskušanje ima pravico kadar koli izbrati za pregled opremo iz proizvodne serije.
Če ta pregled odkrije napake na opremi, se lahko homologacija prekliče.
Homologacijo prekliče organ, ki jo je izdal.
3. Homologacija velja za obdobje 10 let in se na zahtevo lahko podaljša.
Člen 1.06
Označevanje opreme in homologacijska številka
1. Vsak sestavni del opreme je neizbrisno označen z imenom proizvajalca, trgovsko oznako opreme, vrsto opreme in serijsko številko.
2. Homologacijska številka, ki jo dodeli pristojni organ, se trajno pritrdi na komandno enoto, tako da ostane vidna tudi po vgradnji opreme.
Zgradba homologacijske številke:
e-NN-NNN
|
(e |
= |
Evropska unija |
|
NN |
= |
koda države homologacije, pri čemer je |
|
1 |
= |
Nemčija |
|
2 |
= |
Francija |
|
3 |
= |
Italija |
|
4 |
= |
Nizozemska |
|
5 |
= |
Švedska |
|
6 |
= |
Belgija |
|
7 |
= |
Madžarska |
|
8 |
= |
Češka republika |
|
9 |
= |
Španija |
|
11 |
= |
Združeno kraljestvo |
|
12 |
= |
Avstrija |
|
13 |
= |
Luksemburg |
|
17 |
= |
Finska |
|
18 |
= |
Danska |
|
19 |
= |
Romunija |
|
20 |
= |
Poljska |
|
21 |
= |
Portugalska |
|
23 |
= |
Grčija |
|
24 |
= |
Irska |
|
26 |
= |
Slovenija |
|
27 |
= |
Slovaška |
|
29 |
= |
Estonija |
|
32 |
= |
Latvjia |
|
34 |
= |
Bolgarija |
|
36 |
= |
Litva |
|
49 |
= |
Ciper |
|
50 |
= |
Malta |
|
NNN |
= |
trimestna številka, ki jo določi pristojni organ.) |
3. Homologacijska številka je uporabljana le v zvezi s homologacijo, na katero se nanaša.
Vlagatelj je zadolžen, da si priskrbi in pritrdi homologacijsko številko.
4. Pristojni organ o dodeljeni homologacijski številki nemudoma obvesti odbor.
Člen 1.07
Izjava proizvajalca
Vsaki enoti opreme je priložena izjava proizvajalca, da ustreza veljavnim minimalnim zahtevam in da je v vsakem pogledu identična z opremo, predloženo v preskušanje.
Člen 1.08
Spremembe na homologirani opremi
1. Če se oprema, ki je bila že homologirana, kakor koli spremeni, se homologacija prekliče. Pri kakršnih koli načrtovanih spremembah se pristojnemu organu za preskušanje pošlje podrobnosti v pisni obliki.
2. Pristojni organ za preskušanje odloči, ali homologacija še vedno velja, ali pa je potreben pregled ali nov preskus tipa.
Če se podeli nova homologacija, se dodeli nova homologacijska številka.
POGLAVJE 2
SPLOŠNE MINIMALNE ZAHTEVE ZA RADARSKO OPREMO
Člen 2.01
Konstrukcija, zasnova
1. Radarska oprema je primerna za delovanje na plovilih, ki plujejo po celinskih plovnih poteh.
2. Konstrukcija in zasnova opreme sta skladni s stanjem tehničnega razvoja, tako mehansko kot električno.
3. Če v Prilogi II k tej direktivi ali v teh določbah ni nobene posebne določbe, se za napajanje, varnost, medsebojne motnje opreme na plovilu, varnostno razdaljo kompasa, odpornost proti klimatskim vplivom, mehansko trdnost, vplive okolja, oddajanje slišnega šuma in označevanje opreme uporabljajo zahteve in metode preskušanja iz publikacije IEC 945 „Splošne zahteve za pomorsko navigacijsko opremo“.
Poleg tega se uporabljajo Radijska pravila ITU. Oprema ustreza vsem zahtevam teh določb pri temperaturi okolja radarskega prikazovalnika med 0 °C in 40 °C.
Člen 2.02
Stresano sevanje in elektromagnetna združljivost
1. V frekvenčnem območju med 30 in 2 000 MHz poljska jakost stresanega sevanja ne presega 500 μV/m.
V frekvenčnih območjih med 156 in 165 MHz, 450 in 470 MHz in 1.53 in 1.544 GHz poljska jakost ne presega vrednosti 15 μV/m. Te poljske jakosti se uporabljajo na preskuševalni razdalji 3 m od preskušane opreme.
2. Oprema ustreza minimalnim zahtevam pri jakosti elektromagnetnega polja do 15 V/m v neposredni bližini preskušane opreme v frekvenčnem območju od 30 do 2 000 MHz.
Člen 2.03
Delovanje
1. Oprema nima več komand, kot je nujno za njeno pravilno delovanje.
Zasnova, oznake in rokovanje s komandami so taki, da omogočajo njihovo enostavno, nedvoumno in hitro delovanje. Njihova razporeditev kolikor je le mogoče preprečuje obratovalne napake.
Komande, ki niso potrebne za normalno delovanje, niso neposredno dostopne.
2. Vse komande in kazalniki se opremijo s simboli in/ali oznakami v angleščini. Simboli ustrezajo zahtevam Priporočila IMO št. A.278 (VIII) „Simboli za komande na ladijski navigacijski radarski opremi“ ali zahtevam v publikaciji IEC št. 417; vse številke in črke so visoke vsaj 4 mm.
Če se lahko dokaže, da višina številk in črk 4 mm ni mogoča iz tehničnih razlogov, in če so za delovanje sprejemljive manjše številke in črke, se dovoli zmanjšanje na 3 mm.
3. Oprema je zasnovana tako, da napačno upravljanje ne more povzročiti okvare.
4. Vsaka funkcija nad minimalnimi zahtevami, kot je zmogljivost povezovanja z drugo opremo, je zagotovljena tako, da oprema pod vsemi pogoji ustreza minimalnim zahtevam.
Člen 2.04
Navodila za uporabo
1. Vsaki enoti so priložena podrobna navodila za uporabo. Na voljo so v nizozemskem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku in vsebujejo vsaj naslednje informacije:
(a) aktiviranje in delovanje;
(b) vzdrževanje in servisiranje;
(c) splošna varnostna navodila (zdravstvena tveganja, npr. vpliv elektromagnetnega sevanje na spodbujevalnike srčnega utripa itd.);
(d) navodila za pravilno tehnično vgradnjo.
2. Z vsako enoto je dobavljen povzetek navodila za uporabo v trajni obliki.
Na voljo je v angleškem, francoskem, nemškem in nizozemskem jeziku.
Člen 2.05
Vgradnja in preskusi delovanja
Vgradnja, zamenjava in preskusi proizvodnih lastnosti so v skladu z zahtevami dela V.
POGLAVJE 3
MINIMALNE OBRATOVALNE ZAHTEVE ZA RADARSKO OPREMO
Člen 3.01
Obratovalna pripravljenost radarske opreme
1. Radarska oprema je polno delujoča v štirih minutah po hladnem zagonu. Po tem času mora je mogoče trenutno prekinjanje in aktiviranje oddajanja.
2. Mogoče je, da ena oseba hkrati upravlja radarsko opremo in opazuje prikazovalnik.
Če je nadzorna plošča posebna enota, le-ta vsebuje vse komande, namenjene neposredno za radarsko krmiljenje.
Brezžični daljinski krmilniki niso dovoljeni.
3. Branje prikazovalnika je mogoče tudi ob precejšnji osvetlitvi okolja. Po potrebi so na voljo vizualni pripomočki, ki jih je mogoče lahko in enostavno namestiti in odstraniti.
Vizualni pripomočki so uporabni za osebe z očali.
Člen 3.02
Ločljivost
1. Kotna ločljivost
Kotna ločljivost je povezana s skalo razdalje in z razdaljo. Zahtevana minimalna ločljivost na krajših razdaljah do vključno 1 200 m je prikazana v Dodatku 1.
Minimalna ločljivost pomeni minimalno azimutno razdaljo med dvema standardnima reflektorjema (glej člen 5.03(2)), pri kateri sta le-ta na radarski sliki jasno ločeno prikazana.
2. Minimalna razdalja in ločljivost po razdalji
Na vseh razdaljah med 15 in 1 200 m pri skalah razdalje do vključno 1 200 m sta standardna reflektorja, postavljena na medsebojni oddaljenosti 15 m v isti smeri, na radarski sliki jasno ločeno prikazana.
3. Funkcij, ki lahko povzročijo poslabšanje ločljivosti, ni mogoče vključiti pri skalah razdalje do 2 000 m.
Člen 3.03
Skale razdalje
1. Radarska oprema je opremljena z naslednjimi skalami razdalje, ki jih je mogoče zaporedno preklapljati, in s krogi:
|
Skala razdalje 1 |
500 m, en krog na vsakih 100 m |
|
Skala razdalje 2 |
800 m, en krog na vsakih 200 m |
|
Skala razdalje 3 |
1 200 m, en krog na vsakih 200 m |
|
Skala razdalje 4 |
1 600 m, en krog na vsakih 400 m |
|
Skala razdalje 5 |
2 000 m, en krog na vsakih 400 m |
2. Dovoljene so dodatne skale razdalje, ki jih je mogoče zaporedno preklapljati.
3. Izbrana skala razdalje, razdalja med krogi razdalje in razdalja spremenljivega markerja razdalje so označene v metrih ali kilometrih.
4. Širina krogov razdalje in spremenljivega markerja razdalje pri normalni nastavitvi osvetlitve ne presega 2 mm.
5. Prikaz pododsekov in povečave niso dovoljeni.
Člen 3.04
Spremenljivi marker razdalje
1. Radarska oprema ima spremenljivi marker razdalje.
2. V osmih sekundah je mogoče nastaviti marker razdalje na katero koli razdaljo.
3. Razdalja, na katero je nastavljen spremenljivi marker razdalje, se ne spremeni niti po preklopu na druge skale razdalje.
4. Razdalja je prikazana kot tri- ali štirimestna številka.
Točnost za razdalje do 2 000 m je znotraj 10 metrov. Polmer markerja razdalje ustreza digitalnemu prikazovalniku.
Člen 3.05
Črta smeri plovbe
1. Črta smeri plovbe se razteza od položaja na radarskem prikazovalniku, ki ustreza položaju antene, do roba radarskega zaslona.
2. Širina črte smeri plovbe na robu zaslona ni večja od 0,5°.
3. Radarska enota ima usmerjevalno napravo za popravek kakršne koli azimutne kotne napake v vpetju antene.
4. Po popravku kotne napake in aktiviranju radarske enote, odstopanje črte smeri plovbe od linije kobilice ne presega 0,5°.
Člen 3.06
Decentriranje
1. Za omogočanje podaljšanega pogleda naprej je možno decentriranje radarske slike pri vseh skalah razdalje, navedenih v členu 3.03(1).
Decentriranje povzroča izključno podaljšanje pogleda naprej in je nastavljivo na najmanj 0,25 in največ 0,33 efektivnega premera zaslona.
2. Na razdalji s podaljšanim pogledom naprej so krogi razdalje raztegnjeni in spremenljivi marker razdalje nastavljiv in čitljiv do maksimuma prikazane razdalje.
3. Dovoljen je stalen sprednji podaljšek razdalje, prikazane skladno z oddelkom 1, pod pogojem, da v srednjem delu slike efektivni premer ni manjši, kot je določeno v členu 4.03(1), in da je kotna skala konstruirana tako, da je možno zavzeti smer v skladu s členom 3.08.
V tem primeru se zmogljivost decentriranja iz oddelka 1 ne zahteva.
Člen 3.07
Kotna skala
1. Radarska oprema ima na robu zaslona kotno skalo.
2. Kotna skala je razdeljena na vsaj 72 delcev, od katerih vsak predstavlja 5 stopinj. Oznake na skali, ki predstavljajo 10 stopinj, so vidno daljše od tistih, ki predstavljajo 5 stopinj.
Oznaka 000 na kotni skali je nameščena na sredini zgornjega roba zaslona.
3. Kotna skala je označena s trimestnimi števili od 000 do 360 stopinj v smeri urinega kazalca. Številčenje je z arabskimi številkami vsakih 10 ali vsakih 30 stopinj.
Številko 000 lahko nadomešča jasno vidna puščica.
Člen 3.08
Pripomočki za določanje smeri
1. Dovoljeni so pripomočki za določanje smeri ciljev.
2. Če so zagotovljeni taki pripomočki, so zmožni določiti smer katerega koli cilja v približno 5 sekundah z največjo napako ± 1 stopinje.
3. Če se uporablja elektronska smerna črta, je:
(a) jasno razločljiva od črte smeri plovbe;
(b) prikazana navidezno zvezno;
(c) prosto vrtljiva 360 stopinj levo in desno;
(d) široka največ 0,5 stopinje na robu zaslona;
(e) raztegnjena od izhodišča do kotne skale;
(f) in mora tvoriti tri- ali štirimestni decimalni odčitek stopinj.
4. Če se uporablja mehanska smerna črta, je:
(a) prosto vrtljiva 360 stopinj levo in desno;
(b) raztegnjena od označenega izhodišča do kotne skale;
(c) brez drugih označb; in
(d) zasnovana tako, da odčitki odbojev niso po nepotrebnem zasenčeni.
Člen 3.09
Naprave za zmanjšanje šuma zaradi morja in dežja
1. Radarska oprema ima naprave z ročnimi komandami za zmanjšanje šuma zaradi morja in dežja.
2. Nadzor šuma zaradi morja (krmiljenje občutljivosti v odvisnosti od časa — STC) je pri maksimalni nastavitvi učinkovit do razdalje približno 1 200 m.
3. Radarska oprema ni opremljena s samodejnimi napravami za zmanjšanje šuma zaradi morja in dežja.
Člen 3.10
Zmanjšanje motenj od druge radarske opreme
1. Obstaja naprava, ki jo je mogoče vključiti, za zmanjšanje motenj, ki jih povzroča druga radarska oprema.
2. Delovanje te naprave ne preprečuje prikaza koristnih ciljev.
Člen 3.11
Združljivost z radarskimi svetilniki
Signali iz radarskih svetilnikov v skladu z resolucijo IMO A.423 (XI) so jasno prikazani pri izključeni blokadi šuma zaradi dežja (hitra časovna konstanta — FTC).
Člen 3.12
Krmiljenje ojačanja
Območje krmiljenja ojačanja je takšno, da je pri minimalni nastavitvi blokade šuma zaradi morja površinsko gibanje vode jasno vidno in da so lahko močni radarski odboji z odbojne površine, ekvivalentne 10 000 m2, izločeni na vsaki razdalji.
Člen 3.13
Uglaševanje frekvence
Prikazovalna enota je opremljena z indikatorjem uglaševanja. Uglaševalna skala je dolga vsaj 30 mm. Indikator deluje na vseh razdaljah, tudi brez radarskih odbojev. Indikator deluje enako dobro, kadar je aktivirano ojačanje ali blokada bližnjih ciljev.
Na razpolago je ročna komanda za popravljanje uglašenosti.
Člen 3.14
Navtične orientacijske črte in informacije na zaslonu
1. Na radarski zaslon se lahko dodajo le črta smeri plovbe, smerne črte in krogi razdalje.
2. Ločeno od radarske slike in dodatno k informacijam o delovanju radarske opreme so lahko prikazane le navtične informacije, ki so navedene spodaj:
(a) hitrost obračanja;
(b) hitrost plovila;
(c) položaj krmila;
(d) vodna globina;
(e) smer kompasa.
3. Vse informacije na zaslonu, razen radarske slike, so prikazane navidezno statično, hitrost osveževanja pa ustreza obratovalnim zahtevam.
4. Zahteve glede prikaza in točnosti navtičnih informacij so enake kot tiste, ki veljajo za glavno opremo.
Člen 3.15
Sistemska občutljivost
Sistemska občutljivost je taka, da se standardni reflektor na razdalji 1 200 m jasno pojavi na radarski sliki pri vsakem obratu antene. Pri reflektorju s površino 1 m2 na enaki razdalji ne sme razmerje med številom obratov antene z radarskim odbojem v določenem času in skupnim številom obratov antene v istem času, temeljiti na 100 obratih (blip-scan rate), manjše od 0,8.
Člen 3.16
Sled cilja
Prejšnji položaji ciljev so prikazani s pomočjo sledi.
Predstavitev sledi cilja je navidezno zvezna, njena osvetlitev pa je manjša od osvetlitve pridruženega cilja; sled cilja in radarska slika sta iste barve. Persistenca sledi cilja je prilagodljiva obratovalnim zahtevam, vendar ne traja dlje kot 2 obrata antene.
Sled cilja ne slabša radarske slike.
Člen 3.17
Podrejeni kazalniki
Podrejeni kazalniki ustrezajo vsem zahtevam, ki se uporabljajo za navigacijsko radarsko opremo.
POGLAVJE 4
MINIMALNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA RADARSKO OPREMO
Člen 4.01
Delovanje
1. Vse komande so razporejene tako, da med njihovim upravljanjem ostanejo vidni vsi podatki in da ne ovirajo radarskega krmiljenja.
2. Komande, s katerimi lahko izklopimo opremo ali ki bi ob aktiviranju lahko povzročile okvaro, je treba zaščititi pred nenamernim rokovanjem.
3. Vse komande in kazalniki se opremijo z virom svetlobe, ki ne blešči, ki ustreza vsem pogojem za osvetlitev prostorov in ki jih je z neodvisno komando mogoče nastaviti na vrednost nič.
4. Naslednje funkcije morajo imeti lastne komande z neposrednim dostopom:
(a) stanje pripravljenosti/vključeno (stand-by/on);
(b) razdalja (range);
(c) uglaševanje (tuning);
(d) ojačanje (gain);
(e) šum zaradi morja (STC);
(f) šum zaradi dežja (FTC);
(g) spremenljivi marker razdalje (VRM);
(h) kurzor ali elektronska smerna črta (EBL) (če je nameščena);
(i) dušenje markerja smeri plovbe naprej (SHM).
Če se za zgoraj navedene funkcije uporabljajo vrtljive komande, se prepove koncentrična razporeditev komand ena nad drugo.
5. Vsaj komande za ojačanje, šum zaradi morja in šum zaradi dežja je mogoče nastaviti z vrtljivo komando, sorazmerno s kotom obračanja.
6. Krmilne naprave so nastavljene tako, da ima premik v desno ali navzgor pozitiven učinek na spremenljivko in premik na levo ali navzdol negativen učinek.
7. Če se uporabljajo tipke, jih je mogoče poiskati in upravljati z dotikom. Na vidnem mestu imajo tudi sprostilec stika.
8. Obstajati mora možnost ločene nastavitve svetlosti naslednjih spremenljivk od vrednosti nič do vrednosti, zahtevane za delovanje:
(a) radarska slika;
(b) stalni krogi razdalje;
(c) spremenljivi krogi razdalje;
(d) kotna skala;
(e) kotna črta;
(f) navtični podatki, kakor so opredeljeni v členu 3.14(2).
9. Glede na to, da so razlike v svetlosti nekaterih prikazanih vrednosti majhne in da je mogoče stalni krog razdalje, spremenljivi krog razdalje in kotno skalo mogoče izključiti neodvisno enega od drugega, lahko obstajajo štiri komande svetlosti, ena za vsako skupino vrednosti:
(a) radarska slika in črta smeri plovbe;
(b) stalni krogi razdalje;
(c) spremenljivi krogi razdalje;
(d) kotna črta in kotna skala ter navtični podatki, kakor so opredeljeni v členu 3.14(2).
10. Svetlost črte smeri plovbe je mogoče nastavljati, vendar je ni mogoče zmanjšati na nič.
11. Za izključitev črte smeri plovbe obstaja posebna komanda s samodejnim ponovnim nastavljanjem.
12. Naprave proti šumu so nastavljive v celotnem območju po vrednosti nič.
Člen 4.02
Prikazovalnik
1. „Radarska slika“ pomeni skalni prikaz radarskih odbojev od okolice in njihovega gibanja glede na plovilo na zaslonu prikazovalne enote od enega obrata antene, pri čemer linija kobilice in črta smeri plovbe stalno sovpadata.
2. „Prikazovalna enota“ pomeni tisti del opreme, ki vključuje zaslon.
3. „Zaslon“ pomeni nizkoodbojni del prikazovalne enote, na katerem je prikazana ali samo radarska slika ali radarska slika skupaj z drugimi navtičnimi informacijami.
4. „Efektivni polmer radarske slike“ pomeni polmer največje popolnoma okrogle radarske slike, ki se lahko prikaže na območju kotne skale.
5. „Prikaz rasterskega snemanja“ pomeni kvazistatični prikaz radarske slike popolnega obrata antene v obliki televizijske slike.
Člen 4.03
Značilnosti radarske slike
1. Efektivni polmer radarske slike je najmanj 270 mm.
2. Polmer zunanje skale razdalje za razdalje, opredeljene v členu 3.03, znaša najmanj 90 % efektivnega polmera radarske slike.
3. Na radarski sliki so vidne skale razdalje za vse položaje antene.
Člen 4.04
Barva prikazovalnika
Barva prikazovalnika se izbere na podlagi fizioloških dejavnikov. Če se na zaslonu lahko prikažejo različne barve, je radarska slika črno-bela. Prikaz različnih barv na nobenem delu zaslona ne privede do mešanja barv zaradi vkopiranja.
Člen 4.05
Hitrost osveževanja slike in persistenca
1. Radarsko sliko, prikazano na zaslonu, zamenja posodobljena radarska slika v 2,5 sekunde.
2. Vsak odboj na zaslonu ostane najmanj v trajanju enega obrata antene, vendar ne presega dveh obratov antene.
Persistenco radarske slike je mogoče doseči na dva načina: ali s stalnim prikazovanjem ali s periodičnim osveževanjem slike. Ta periodična osvežitev slike poteka pri najmanj 50 Hz.
3. Razlika v svetlosti med zapisovanjem odboja in njegovim naknadnim svetlenjem med enim obratom antene je čim manjša.
Člen 4.06
Linearnost prikazovalnika
1. Linearna napaka radarske slike ne presega 5 %.
2. Na vseh razdaljah do 2 000 m se stalna ravna črta obale na razdalji 30 m od radarske antene prikaže kot ravna stalna odbojna struktura brez opaznih izkrivljanj.
Člen 4.07
Točnost meritev razdalje in azimuta
1. Določitev razdalje do cilja s spremenljivimi ali stalnimi krogi razdalje je natančna do ± 10 m ali ± 1,5 %, upošteva se večja vrednost.
2. Kotna vrednost smeti predmeta od realne vrednosti ne odstopa za več kot 1 stopinjo.
Člen 4.08
Značilnosti antene in sevalni spekter
1. Pogonski sistem antene in antena sta takšna, da omogočata pravilno delovanje pri hitrostih vetra do 100 km na uro.
2. Pogonski sistem antene ima varnostno stikalo, s katerim se lahko izključi pogon oddajnika in rotatorja.
3. Horizontalni sevalni diagram antene, merjen v eni smeri, ustreza naslednjim zahtevam:
(a) –3 dB, širina glavnega klina: največ 1,2 stopinje;
(b) –20 dB, širina glavnega klina: največ 3,0 stopinje;
(c) stransko slabljenje klina v ± 10 stopinjah okrog glavnega klina: najmanj –25 dB;
(d) stransko slabljenje klina zunaj ± 10 stopinj okrog glavnega klina: najmanj –32 dB.
4. Vertikalni sevalni diagram antene, merjen v eni smeri, ustreza naslednjim zahtevam:
(a) –3 dB, širina glavnega klina: največ 30 stopinj;
(b) glavnina glavnega klina je na horizontalni osi;
(c) stransko slabljenje klina: najmanj –25 dB.
5. Energija visokofrekvenčnega sevanja je horizontalno polarizirana.
6. Delovna frekvenca opreme je v območju nad 9 GHz, kar je določeno v skladu s prevladujočimi Radijskimi pravili ITU za navigacijsko radarsko opremo.
7. Frekvenčni spekter visokofrekvenčne energije, ki jo oddaja antena, je v skladu z Radijskimi pravili ITU.
POGLAVJE 5
PRESKUSNI POGOJI IN PRESKUSNE METODE ZA RADARSKO OPREMO
Člen 5.01
Varnost, obremenitvena zmogljivost in razširjanje motenj
Napajanje, varnost, medsebojne motnje opreme na plovilu, varna razdalja od kompasa, odpornost proti podnebnim vplivom, mehanska moč, vplivi okolja in emisije slišnega hrupa se preverijo v skladu s publikacijo IEC 945 „Splošne zahteve za pomorsko navigacijsko opremo“.
Člen 5.02
Stresano sevanje in elektromagnetna združljivost
1. Stresano sevanje se meri v skladu s publikacijo IEC 945 „Splošne zahteve za pomorsko navigacijsko opremo“ v frekvenčnem območju 30 do 2 000 MHz.
Izpolnjeni so pogoji člena 2.02(1).
2. Izpolnjeni so pogoji za elektromagnetno združljivost iz člena 2.02(2).
Člen 5.03
Postopek preskušanja
1. Preskuševalno polje iz Dodatka 2 za preskušanje radarske opreme se pripravi na mirni vodni površini, dolgi najmanj 1,5 km in široki najmanj 0,3 km, ali na terenu z ekvivalentnimi odbojnimi lastnostmi.
2. Standardni reflektor je radarski reflektor, ki ima pri valovni dolžini 3,2 cm ekvivalentni radarski prerez 10 m2.
Ekvivalentni radarski prerez (sigma) triosnega radarskega reflektorja s trikotnimi površinami za frekvenco 9 GHz (3,2 cm) se izračuna z naslednjo formulo:
|
a |
= |
dolžina kota v m |
Za standardni reflektor s trikotnimi površinami, je dolžina kota a = 0,222 m.
Dimenzije reflektorjev, ki se uporabljajo za preskušanje razdalje, in diskriminacija pri valovni dolžini 3,2 m se uporabita tudi, kadar valovna dolžina radarske opreme, ki se preskuša, ne znaša 3,2 cm.
3. Standardni reflektorji se postavijo na razdaljah 15 m, 30 m, 45 m, 60 m, 85 m, 300 m, 800 m, 1 170 m, 185 m in 1 200 m od antene.
Poleg standardnega reflektorja pri 85 m se na obeh straneh, pravokotno na kotno črto, postavijo standardni reflektorji na razdalji 5 m.
Poleg standardnega reflektorja na 300 m se na razdalji 18 m, pravokotno na kotno črto, postavi reflektor z ekvivalentnim radarskim prerezom 300 m2.
Dodatna reflektorja z ekvivalentnim radarskim prerezom 1 m2 in 1 000 m2 se postavita pri medsebojnem azimutnem kotu najmanj 15 stopinj, oba na oddaljenosti 300 m od antene.
Poleg standardnega reflektorja na 1 200 m se na razdalji 30 m, pravokotno na kotno črto, postavijo standardni reflektorji in reflektor z radarskim prerezom 1 m2.
4. Radarska oprema je nastavljena na najboljšo kakovost slike. Ojačanje je treba nastaviti tako, da se v območju takoj za območjem delovanja nadzora proti šumu šuma ne opazi več.
Komanda blokade šuma zaradi morja (STC) je nastavljena na minimum, komanda blokade šuma zaradi dežja pa je izključena (FTC).
Vse komande, ki vplivajo na kakovost slike, ostanejo nespremenjene med trajanjem preskusa pri določeni višini antene in so ustrezno stalno nastavljene.
5. Antena se nastavi na katero koli želeno višino med 5 in 10 m nad vodno gladino ali tlemi. Reflektorji se postavijo na takšno višino nad vodno gladino ali tlemi, da njihov efektivni radarski povrat ustreza vrednostim, opredeljenim v odstavku 2.
6. Vsi reflektorji, postavljeni v izbranem območju, so na vseh razdaljah do vključno 1 200 m prikazani na zaslonu hkrati kot jasno razvidni cilji, ne glede na azimutni položaj preskusnega polja glede na črto plovbe.
Signali iz radarskih svetilnikov, kakor so opisani v členu 3.11, so prikazani jasno.
Vse zahteve, opredeljene v teh določbah, so izpolnjene pri višini antene med 5 in 10 m, pri čemer so dovoljene samo osnovne nastavitve komand.
Člen 5.04
Antenske meritve
Značilnosti antene se merijo v skladu s publikacijo IEC 936 „Ladijski radar“.
Dodatek 1
Kotna ločljivost na razdaljah do vključno 1 200 m
Dodatek 2
Preskuševalno polje za določanje ločljivosti radarske opreme
DEL IV
MINIMALNE ZAHTEVE IN PRESKUSNI POGOJI ZA KAZALNIKE STOPNJE OBRATOV, KI JIH UPORABLJAJO PLOVILA, KI PLUJEJO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
|
VSEBINA |
|
|
Poglavje 1: |
Splošno |
|
Člen 1.01 |
Področje uporabe |
|
Člen 1.02 |
Namen kazalnika stopnje obratov |
|
Člen 1.03 |
Atestiranje |
|
Člen 1.04 |
Prijava za atestiranje |
|
Člen 1.05 |
Homologacija |
|
Člen 1.06 |
Označevanje opreme in homologacijska številka |
|
Člen 1.07 |
Izjava proizvajalca |
|
Člen 1.08 |
Spremembe na homologirani opremi |
|
Poglavje 2: |
Splošne minimalne zahteve za kazalnike stopnje obratov |
|
Člen 2.01 |
Konstrukcija, zasnova |
|
Člen 2.02 |
Stresano sevanje in elektromagnetna združljivost |
|
Člen 2.03 |
Delovanje |
|
Člen 2.04 |
Navodila za uporabo |
|
Člen 2.05 |
Vgradnja in preskusi delovanja |
|
Poglavje 3: |
Minimalne operativne zahteve za kazalnike stopnje obratov |
|
Člen 3.01 |
Obratovalna pripravljenost kazalnika stopnje obratov |
|
Člen 3.02 |
Kazanje hitrosti obračanja |
|
Člen 3.03 |
Merilna območja |
|
Člen 3.04 |
Natančnost pokazane hitrosti obračanja |
|
Člen 3.05 |
Občutljivost |
|
Člen 3.06 |
Spremljanje delovanja |
|
Člen 3.07 |
Neobčutljivost za druge običajne premike plovila |
|
Člen 3.08 |
Neobčutljivost za magnetna polja |
|
Člen 3.09 |
Podrejeni kazalniki |
|
Poglavje 4: |
Minimalne tehnične zahteve za kazalnike stopnje obratov |
|
Člen 4.01 |
Delovanje |
|
Člen 4.02 |
Dušilne naprave |
|
Člen 4.03 |
Priključitev dodatne opreme |
|
Poglavje 5: |
Postopki in pogoji preskušanja za kazalnike stopnje obratov |
|
Člen 5.01 |
Varnost, polnilna zmogljivost in razprševanje motenj |
|
Člen 5.02 |
Stresano sevanje in elektromagnetna združljivost |
|
Člen 5.03 |
Postopek preskušanja |
|
Dodatek: |
Največja dopustna toleranca napak kazanja pri kazalnikih stopnje obratov |
POGLAVJE 1
SPLOŠNO
Člen 1.01
Področje uporabe
Te določbe določajo minimalne tehnične in operativne zahteve za kazalnike stopnje obratov, uporabljene na plovilih, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, ter tudi pogoje za skladnost preskusa s temi minimalnimi zahtevami.
Člen 1.02
Namen kazalnika stopnje obratov
Kazalnik stopnje obratov omogoča radarsko krmiljenje in kaže hitrost obračanja plovila v levo ali desno.
Člen 1.03
Atestiranje
Kazalniki stopnje obratov se ne smejo vgraditi v plovilo, dokler ni s preskusom tipa ugotovljeno, da ustrezajo minimalnim zahtevam, določenim s temi določbami.
Člen 1.04
Prijava za atestiranje
1. Prijave za preskuse tipa kazalnikov stopnje obratov se pošljejo pristojnemu organu za preskušanje v eni od držav članic.
Odbor je seznanjen s pristojnim organi za preskušanje.
2. Vsaki prijavi je priložena naslednja dokumentacija:
(a) dva izvoda podrobnega tehničnega opisa;
(b) dva popolna kompleta dokumentacije o vgradnji in servisiranju;
(c) dva izvoda navodil za uporabo.
3. Vlagatelj s preskusi, ki jih izvede sam ali jih zanj izvedejo drugi, ugotovi, ali radarska oprema ustreza minimalnim zahtevam teh določb.
Rezultati preskusa in poročila o meritvah priloži k prijavi.
To dokumentacijo in podatke, pridobljene med opravljanjem preskusa, hrani pristojni organ za preskušanje.
4. Za potrebe atestiranja „vlagatelj“ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, pod katere imenom, blagovno znamko ali katero koli drugo obliko identifikacije se oprema, predložena v preskušanje, proizvaja ali trži.
Člen 1.05
Homologacija
1. Če oprema opravi preskus tipa, pristojni organ za preskušanje izda certifikat o skladnosti.
Če oprema ne ustreza minimalnim zahtevam, se vlagatelj pisno obvesti o razlogih za zavrnitev.
Homologacijo podeli pristojni organ.
Pristojni organ obvesti odbor o opremi, ki jo je homologiral.
2. Vsak organ za preskušanje ima pravico kadar koli izbrati za pregled opremo iz proizvodne serije.
Če ta pregled odkrije napake na opremi, se lahko homologacija prekliče.
Homologacijo prekliče organ, ki jo je izdal.
3. Homologacija velja za obdobje 10 let in se na zahtevo lahko podaljša.
Člen 1.06
Označevanje opreme in homologacijska številka
1. Vsak sestavni del opreme je neizbrisno označen z imenom proizvajalca, trgovsko oznako opreme, vrsto opreme in serijsko številko.
2. Homologacijska številka, ki jo dodeli pristojni organ, se trajno pritrdi na komandno enoto, tako da ostane vidna tudi po vgradnji opreme.
Zgradba homologacijske številke:
e-NN-NNN
|
(e |
= |
Evropska unija |
|
NN |
= |
koda države homologacije, pri čemer je |
|
1 |
= |
Nemčija |
|
2 |
= |
Francija |
|
3 |
= |
Italija |
|
4 |
= |
Nizozemska |
|
5 |
= |
Švedska |
|
6 |
= |
Belgija |
|
7 |
= |
Madžarska |
|
8 |
= |
Češka |
|
9 |
= |
Španija |
|
11 |
= |
Združeno kraljestvo |
|
12 |
= |
Avstrija |
|
13 |
= |
Luksemburg |
|
17 |
= |
Finska |
|
18 |
= |
Danska |
|
19 |
= |
Romunija |
|
20 |
= |
Poljska |
|
21 |
= |
Portugalska |
|
23 |
= |
Grčija |
|
24 |
= |
Irska |
|
26 |
= |
Slovenija |
|
27 |
= |
Slovaška |
|
29 |
= |
Estonija |
|
32 |
= |
Latvija |
|
34 |
= |
Bolgarija |
|
36 |
= |
Litva |
|
49 |
= |
Ciper |
|
50 |
= |
Malta |
|
NNN |
= |
trimestna številka, ki jo določi pristojni organ.) |
3. Homologacijska številka se uporablja le v zvezi s homologacijo, na katero se nanaša.
Vlagatelj je zadolžen, da si priskrbi in pritrdi homologacijsko številko.
4. Pristojni organ o dodeljeni homologacijski številki nemudoma obvesti odbor.
Člen 1.07
Izjava proizvajalca
Vsaki enoti opreme je priložena izjava proizvajalca, da ustreza veljavnim minimalnim zahtevam in da je v vsakem pogledu identična z opremo, predloženo v preskušanje.
Člen 1.08
Spremembe na homologirani opremi
1. Če se oprema, ki je bila že homologirana, kakor koli spremeni, se homologacija prekliče.
Pri kakršnih koli načrtovanih spremembah se pristojnemu organu za preskušanje pošlje podrobnosti v pisni obliki.
2. Pristojni organ za preskušanje odloči, ali homologacija še vedno velja, ali pa je potreben pregled ali novo atestiranje. Če se podeli nova homologacija, se dodeli nova homologacijska številka.
POGLAVJE 2
SPLOŠNE MINIMALNE ZAHTEVE ZA KAZALNIKE STOPNJE OBRATOV
Člen 2.01
Konstrukcija, zasnova
1. Kazalniki stopnje obratov so primerni za delovanje na plovilih, ki plujejo po celinskih plovnih poteh.
2. Konstrukcija in zasnova opreme sta skladni s stanjem tehničnega razvoja, tako mehansko kot električno.
3. Če v Prilogi II k tej direktivi ali v teh določbah ni nobene posebne določbe, se za napajanje, varnost, medsebojne motnje opreme na plovilu, varnostno razdaljo kompasa, odpornost proti klimatskim vplivom, mehansko trdnost, vplive okolja, oddajanje slišnega šuma in označevanje opreme uporabljajo zahteve in metode preskušanja in publikacije IEC 945 „Splošne zahteve za pomorsko navigacijsko opremo“.
Poleg tega oprema ustreza vsem zahtevam teh določb pri temperaturah okolja med 0 °C in 40 °C.
Člen 2.02
Stresano sevanje in elektromagnetna združljivost
1. V frekvenčnem območju 30 do 2 000 MHz poljska jakost stresanega sevanja ne presega 500 μV/m.
V frekvenčnih območjih 156 do 165 MHz, 450 do 470 MHz in 1,53 do 1,544 GHz poljska jakost ne presega 15 μV/m. Te poljske jakosti se uporabljajo na preskuševalni razdalji 3 metre od preskušane opreme.
2. Oprema ustreza minimalnim zahtevam pri jakosti elektromagnetnega polja do 15 V/m v neposredni bližini preskušane opreme v frekvenčnem območju 30 do 2 000 MHz.
Člen 2.03
Delovanje
1. Oprema nima več komand, kot je nujno za njeno pravilno delovanje.
Zasnova, oznake in rokovanje s komandami so taki, da omogočajo njihovo enostavno, nedvoumno in hitro delovanje. Njihova razporeditev kolikor je le mogoče preprečuje obratovalne napake.
Komande, ki niso potrebne za normalno delovanje, niso neposredno dostopne.
2. Vse komande in kazalniki se opremijo s simboli in/ali oznakami v angleščini. Simboli ustrezajo zahtevam v publikaciji IEC št. 417.
Vse številke in črke so visoke vsaj 4 mm. Če se lahko dokaže, da višina številk in črk 4 mm ni mogoča iz tehničnih razlogov, in če so za delovanje sprejemljive manjše številke in črke, se dovoli zmanjšanje na 3 mm.
3. Oprema je zasnovana tako, da napačno upravljanje ne povzročiti njene okvare.
4. Vsaka funkcija nad minimalnimi zahtevami, kot je zmogljivost povezovanja z drugo opremo, je zagotovljena tako, da oprema pod vsemi pogoji ustreza minimalnim zahtevam.
Člen 2.04
Navodila za uporabo
Vsaki enoti so priložena podrobna navodila za uporabo. Na voljo so v nizozemskem, angleškem, francoskem jeziku in vsebujejo vsaj naslednje informacije:
(a) aktiviranje in delovanje;
(b) vzdrževanje in servisiranje;
(c) splošna varnostna navodila.
Člen 2.05
Vgradnja in preskusi delovanja
1. Vgradnja, zamenjava in preskusi proizvodnih lastnosti so v skladu z zahtevami dela V.
2. Smer namestitve v razmerju do linije kobilice je razvidna na zaznavalu kazalnika stopnje obratov. Zagotovijo se navodila za tako vgradnjo, da je zagotovljena kar največja nedovzetnost za druge običajne premike plovila.
POGLAVJE 3
MINIMALNE OPERATIVNE ZAHTEVE ZA KAZALNIKE STOPNJE OBRATOV
Člen 3.01
Obratovalna pripravljenost kazalnika stopnje obratov
1. Kazalnik stopnje obratov je polno delujoč v štirih minutah po hladnem zagonu in deluje v okviru zahtevanih toleranc točnosti.
2. Opozorilni signal nakaže, da je kazalnik vključen. Kazalnik stopnje obratov je mogoče opazovati in upravljati hkrati.
3. Brezžični daljinski krmilniki niso dovoljeni.
Člen 3.02
Kazanje hitrosti obračanja
1. Hitrost obračanja se prikazuje na linearni graduirani lestvici s točko nič v sredini. Smer in hitrost obračanja je mogoče odčitati s potrebno natančnostjo. Dovoljeni so kazalčni kazalniki in palični grafikoni.
2. Lestvica kazalnika je dolga najmanj 20 cm in je lahko krožna ali premočrtna.
Premočrtne lestvice so lahko postavljene samo navpično.
3. Samo digitalni kazalniki niso dovoljeni.
Člen 3.03
Merilna območja
Kazalniki stopnje obratov imajo lahko eno ali več merilnih območij. Priporočena so naslednja merilna območja:
30°/minuto
60°/minuto
90°/minuto
180°/minuto
300°/minuto.
Člen 3.04
Natančnost pokazane hitrosti obračanja
Pokazana hitrost obračanja ne odstopa več kot za 2 % od izmerljive najvišje vrednosti ali za več kot 10 % od dejanske vrednosti, upošteva se večja vrednost (glej Dodatek).
Člen 3.05
Občutljivost
Prag delovanja je manjši ali enak spremembi kotne hitrosti, enakovredne 1 % pokazane vrednosti.
Člen 3.06
Spremljanje delovanja
1. Če kazalnik stopnje obratov ne deluje v okviru zahtevanih toleranc točnosti, je to razvidno.
2. Če se uporablja vrtavka, kazalnik opozori na vsak kritičen padec hitrosti vrtenja. Padec hitrosti vrtenja vrtavke je kritičen, če se točnost zmanjša za 10 %.
Člen 3.07
Neobčutljivost za druge običajne premike plovila
1. Obračanje plovila do 10° pri hitrosti do 4° na minuto ne povzroči napak v merjenju nad predpisanimi tolerancami.
2. Takšni vplivi, ki lahko nastanejo med sidranjem, ne povzročijo napak v merjenju nad predpisanimi tolerancami.
Člen 3.08
Neobčutljivost za magnetna polja
Kazalnik stopnje obratov ni občutljiv za magnetna polja, ki so običajna na plovilu.
Člen 3.09
Podrejeni kazalniki
Podrejeni kazalniki so skladni z vsemi zahtevami, ki se uporabljajo za kazalnike stopnje obratov.
POGLAVJE 4
MINIMALNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA KAZALNIKE STOPNJE OBRATOV
Člen 4.01
Delovanje
1. Vse komande so razporejene tako, da med njihovim upravljanjem ostanejo vidni vsi podatki in da ne ovirajo radarskega krmiljenja.
2. Vse komande in kazalniki se opremijo z virom svetlobe, ki ne blešči, ki ustreza vsem pogojem za osvetlitev prostorov in ki jih je z neodvisno komando mogoče nastaviti na vrednost nič.
3. Komande so nastavljene tako, da ima premik v desno ali navzgor pozitiven učinek na spremenljivko in premik na levo ali navzdol negativen učinek.
4. Če se uporabljajo tipke, jih je mogoče poiskati in upravljati z dotikom. Na vidnem mestu imajo tudi sprostilec stika.
Člen 4.02
Dušilne naprave
1. Sistem zaznaval se duši za kritične vrednosti. Konstanta dušenja (63 % mejne vrednosti) ne presega 0,4 sekunde.
2. Kazalnik se duši za kritične vrednosti.
Dovoljene so komande za povečanje dušenja.
Konstanta dušenja ne sme nikoli preseči pet sekund.
Člen 4.03
Priključitev dodatne opreme
1. Če je mogoče kazalnik stopnje obratov priključiti na podrejene kazalnike ali podobno opremo, ostane kazanje stopnje obratov uporabno v obliki električnega signala.
Hitrost obračanja se še naprej kaže z galvansko ozemljeno izoliranostjo in ekvivalento analogni napetosti 20 mV/stopinjo ± 5 % in notranjo omsko upornostjo 100 omov.
Polariteta je pozitivna, če plovilo zavija desno, in negativna, če zavija levo.
Prag delovanja ne presega 0,3°/minuto.
Ničelna napaka ne presega 1°/minuto pri temperaturi 0 °C do 40 °C.
Če je kazalnik vključen in zaznavalo ni izpostavljeno učinkom premikanja, neželena napetost pri izhodnem signalu, merjena z 10 Hz prepustnim pasom nizkopasovnega filtra, ne presega 10 mV.
Signal stopnje obratov se sprejema brez dodatnega dušenja nad mejami iz člena 4.02(1).
2. Zagotovi se zunanje alarmno stikalo. Stikalo je vgrajeno kakor galvansko ozemljeno odpiralno stikalo za kazalnik.
Zunanji alarm se sproži s prekinitvijo stika:
(a) če kazalnik stopnje obratov ni priključen; ali
(b) če kazalnik stopnje obratov ne deluje; ali
(c) če se je naprava za nadzor delovanja odzvala na preveliko napako (člen 3.06).
POGLAVJE 5
POSTOPKI IN POGOJI PRESKUŠANJA ZA KAZALNIKE STOPNJE OBRATOV
Člen 5.01
Varnost, polnilna zmogljivost in razprševanje motenj
Napajanje, varnost, medsebojne motnje opreme na plovilu, varna razdalja od kompasa, odpornost proti podnebnim vplivom, mehanska moč, vplivi okolja in emisije slišnega hrupa se preverijo v skladu s publikacijo IEC 945 „Splošne zahteve za pomorsko navigacijsko opremo“.
Člen 5.02
Stresano sevanje in elektromagnetna združljivost
1. Stresano sevanje se meri v skladu s publikacijo IEC 945 „Splošne zahteve za pomorsko navigacijsko opremo“ v frekvenčnem območju 30 do 2 000 MHz.
Izpolnjeni so pogoji člena 2.02(1).
2. Izpolnjeni so pogoji za elektromagnetno združljivost iz člena 2.02(2).
Člen 5.03
Postopek preskušanja
1. Kazalniki stopnje obratov se priključijo in preskusijo v nazivnih in mejnih pogojih. V tem smislu se delovna napetost in sobne temperature preverijo v okviru predpisane mejne vrednosti.
Poleg tega se za vzpostavitev maksimalnih magnetnih polj v bližini kazalnikov uporabijo radijski oddajniki.
2. Napake kazalnika v razmerah, opisanih v odstavku 1, ostanejo v tolerancah, navedenih v dodatku.
Izpolnjene so vse druge zahteve.
Dodatek
Največja dopustna toleranca napak kazanja pri kazalnikih stopnje obratov
DEL V
ZAHTEVE ZA VGRADNJO IN PRESKUSE PROIZVODNIH LASTNOSTI ZA RADARSKO OPREMO IN KAZALNIKE STOPNJE OBRATOV, KI JIH UPORABLJAJO PLOVILA, KI PLUJEJO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
|
VSEBINA |
|
|
Člen 1 |
Področje uporabe |
|
Člen 2 |
Homologacija opreme |
|
Člen 3 |
Odobrena specializirana podjetja |
|
Člen 4 |
Zahteve za napajanje na plovilu |
|
Člen 5 |
Vgradnja radarske antene |
|
Člen 6 |
Vgradnja prikazovalne enote in nadzorne enote |
|
Člen 7 |
Vgradnja kazalnika stopnje obratov |
|
Člen 8 |
Vgradnja pozicijskega zaznavala |
|
Člen 9 |
Vgradnja in preskus proizvodnih lastnosti |
|
Člen 10 |
Potrdilo o vgradnji in proizvodnih lastnostih |
|
Dodatek |
Vzorec spričevala o vgradnji in proizvodnih lastnostih za radarsko opremo in kazalnike stopnje obratov |
Člen 1
Področje uporabe
S temi zahtevami se zaradi varnosti in pravilnega radarskega krmiljenja na celinskih plovnih poteh Skupnosti zagotovi, da je oprema radarja za krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov vgrajena v skladu z najboljšimi tehničnimi in ergonomskimi standardi in da se po vgradnji izvede preskus proizvodnih lastnosti. Oprema ECDIS za celinske plovne poti, ki se lahko uporablja za krmiljenje, se šteje kot radarska oprema za krmiljenje v smislu teh določb.
Člen 2
Homologacija opreme
Za radarsko krmiljenje na celinskih plovnih poteh v Skupnosti ima dovoljenje za vgradnjo samo oprema, ki je homologirana v skladu z veljavnimi določbami te direktive ali Centralne komisije za plovbo po Renu in ki ima homologacijsko številko.
Člen 3
Odobrena specializirana podjetja
1. Radarsko opremo in kazalnike stopnje obratov lahko vgrajujejo, zamenjujejo, popravljajo ali vzdržujejo le specializirana podjetja, ki jih je odobril pristojni organ v skladu s členom 1.
2. Homologacijo lahko izda le pristojni organ za določen čas in pristojni organ jo lahko kadar koli prekliče, če niso več izpolnjeni pogoji iz člena 1.
3. Pristojni organ o specializiranih podjetjih, ki jih je odobril, nemudoma obvesti odbor.
Člen 4
Zahteve za napajanje na plovilu
Vsi napajalni vodi za radarsko opremo in kazalnike stopnje obratov imajo lastne varnostne naprave in so po možnosti zaščiteni pred izpadom.
Člen 5
Vgradnja radarske antene
1. Radarska antena se vgradi kolikor mogoče blizu linije med sprednjim in zadnjim delom plovila. V bližini antene ni nobene ovire, k bi popačila odboj ali povzročila nezaželene senčenja; antena se po potrebi pritrdi na sprednji del plovila. Elementi za vgradnjo in pritrditev radarske antene v položaj za delovanje so dovolj stabilni, da radarski opremi omogočajo delovanje v okviru zahtevanih mej točnosti.
2. Po odpravi kotne napake v elementih za vgradnjo in po vključitvi opreme razlika med črto smeri plovbe in črto med premcem in krmo plovila ne presega 1 stopinje.
Člen 6
Vgradnja prikazovalne enote in nadzorne enote
1. Prikazovalna in nadzorna enota se v prostor za krmiljenje vgradita tako, da ocenjevanje radarske slike in delovanje opreme ne povzročata nikakršnih težav. Azimutna orientacija radarske slike je v skladu z običajnim stanjem okolice. Spone in nastavljivi nosilci so izdelani tako, da jih je mogoče blokirati v katerem koli položaju brez vibracij.
2. Med radarskim krmiljenjem se proti upravljavcu radarja ne odbija umetna svetloba.
3. Če nadzorna enota ni del prikazovalne enote, se namesti v ohišje v razdalji 1 metra od prikazovalne enote. Brezžične daljinske komande niso dovoljene.
4. Če se vgradijo podrejeni kazalniki, ustrezajo zahtevam, ki se uporabljajo za navigacijsko radarsko opremo.
Člen 7
Vgradnja kazalnika stopnje obratov
1. Sistem zaznaval se vgradi kolikor je mogoče na sredi plovila, horizontalno in poravnano s črto premec-krma. Kraj vgradnje ima čim manj vibracij in je izpostavljen blagim temperaturnim spremembam. Kazalna enota se po možnosti vgradi nad radarski zaslon.
2. Če se vgradijo podrejeni kazalniki, ustrezajo zahtevam, ki se uporabljajo za kazalnike stopnje obratov.
Člen 8
Vgradnja pozicijskega zaznavala
Pozicijsko zaznavalo (npr. antena DGPS) je treba vgraditi tako, da je zagotovljena največje stopnja točnosti in mu ne škodujejo nadgradnje in oprema za oddajanje na plovilu.
Člen 9
Vgradnja in preskus proizvodnih lastnosti
Preden se oprema po vgradnji prvič vključi ali po podaljšanju ali razširitvi obsega spričevala o pregledu ladje (razen v skladu s členom 2.09(2) Priloge II) in tudi po vsaki spremembi plovila, ki lahko vpliva na delovanje opreme, pristojni organ ali podjetje, pooblaščeno v skladu s členom 3, izvede preskus vgradnje in proizvodnih lastnosti. V ta namen so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) napajanje ima posebno varnostno napravo;
(b) delovna napetost je v tolerančnem območju (člen 2.01 dela III);
(c) kabli in njihova napeljava ustrezajo določbam Priloge II k tej direktivi in, če je to potrebno, Uredbe o prevozu nevarnih snovi po Renu;
(d) število obratov antene je najmanj 24 na minuto;
(e) v bližini antene ni nobene ovire, ki bi škodovala krmiljenju;
(f) varnostno stikalo antene deluje dobro;
(g) razporeditev prikazovalnikov, kazalnikov stopnje obratov in nadzornih enot je ergonomska in uporabniku prijazna;
(h) črta smeri plovbe radarske opreme od črte premec-krma plovila ne odstopa več kot za 1 stopinjo;
(i) točnost razdalje in azimutnih zaslonov ustreza zahtevam (merjenja z uporabo znanih ciljev):
(k) linearnost na kratkih razdaljah je pravilna (vlečenje in potiskanje);
(l) prikazana najmanjša razdalja je 15 metrov ali manj;
(m) središče slike je vidno in njegov premer ne presega 1 mm;
(n) lažni odboji zaradi odboja ali nezaželenega zasenčenja črte smeri plovbe ne nastanejo in ne škodujejo varnosti krmiljenja;
(o) blokade šuma zaradi morja in dežja (s prednastavitvami STC in FTC) in povezane naprave za krmiljenje delujejo pravilno;
(p) nastavitev ojačanja deluje pravilno;
(q) fokus in definicija slike sta pravilna;
(r) smer obračanja ladje je prikazana tako na kazalniku stopnje obratov in položaj nič pri smeri naravnost naprej sta pravilna;
(s) radarska oprema ni občutljiva za oddajanje radijske opreme ladje ali za motnje zaradi drugih virov na plovilu;
(t) radarska oprema in kazalnik stopnje obratov ne moti druge opreme na plovilu.
Poleg tega pri opremi za celinsko elektronsko pomorsko karto (ECDIS):
(u) statistična pozicijska napaka, ki vpliva na karto, ne presega 2 m;
(v) statistična napaka faznega kota, ki vpliva na karto, ne presega 1stopinje.
Člen 10
Potrdilo o vgradnji in proizvodnih lastnostih
Po uspešnem dokončanju preskusa v skladu s členom 8 pristojni organ ali odobreno podjetje izda potrdilo, ki temelji na vzorcu iz Dodatka. To potrdilo se stalno hrani na plovilu.
Če preskusni pogoji niso izpolnjeni, se sestavi seznam pomanjkljivosti. Odobreno podjetje vsako obstoječe potrdilo prekliče ali ga pošlje pristojnemu organu.
Dodatek
DEL VI
VZORČNI SEZNAM ZAVODOV ZA PRESKUŠANJE, ODOBRENIH PODJETIJ ZA HOMOLOGIRANJE OPREME IN VGRADNJO,
kakor je določeno v delu IV in v delu V
A. PRISTOJNI ORGANI ZA PRESKUŠANJE
v skladu s členom 1.04(1) dela I
B. HOMOLOGIRANA RADARSKA OPREMA
v skladu s členom 1.06(4) dela IV
C. HOMOLOGIRANI KAZALNIKI STOPNJE OBRATOV
v skladu s členom 1.06(4) dela IV
D. ODOBRENA SPECIALIZIRANA PODJETJA ZA VGRADNJO ALI ZAMENJAVO RADARSKE OPREME IN KAZALNIKOV STOPNJE OBRATOV
v skladu s členom 3 dela V
( 1 ) UL C 157, 25.5.1998, str. 17.
( 2 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 1999 (UL C 54, 25.2.2000, str.79), Skupno stališče Sveta z dne 23. februarja 2006 (UL C 166 E, 18.7.2006, str. 1), Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 23. oktobra 2006.
( 3 ) UL L 301, 28.10.1982, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.
( 4 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
( 5 ) UL L 21, 29.1.1976, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 78/1016/EGS (UL L 349, 13.12.1978, str. 31).
( 6 ) UL L 164, 30.6.1994, str. 15. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
( 7 ) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.
( 8 ) UL L 144, 15.5.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/75/ES (UL L 190, 30.7.2003, str. 6).
( 9 ) UL L 373, 31.12.1991, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
( 10 ) UL L 59, 27.2.1998, str. 1.
( 11 ) Nadomestne homologacije, ki se priznavajo v skladu z Direktivo 97/68/ES, so naštete v drugem odstavku Priloge XII k Direktivi 97/68/ES.
( 12 ) UL L 207, 23.7. 1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/79/ES (UL L 331, 7.12. 1998, str. 1).
( 13 ) UL L 164, 30.6.1994, str. 15. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
( 14 ) Oddelki skladišč, ki predstavljajo proste površine, izpostavljene vodi, so nastali zaradi vzdolžnega ali prečnega vodoneprepustnega predeljevanja, pri katerem nastajajo neodvisni deli.
( 15 ) Neustrezno črtati.
( 16 ) Neustrezno črtati.
( 17 ) Neustrezno črtati.
( 18 ) Neustrezno črtati.
( 19 ) UL L 319, 12.12.1994, str. 20. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 324, 29.11.2002, str. 53).
( 20 ) Nazivno napetost in frekvenco navede proizvajalec.
Navedena so lahko tudi napetostna in/ali frekvenčna območja.
( 21 ) Osnovne vrednosti serije IEC E-12: 1,0; 1,2; 1,5; 1,8; 2,2; 2,7; 3,3; 3,9; 4,7; 5,6; 6,8; 8,2.