(a) zbiranje, prevoz, skladiščenje, ravnanje, predelavo in uporabo ali odstranjevanje stranskih živalskih proizvodov, da se prepreči, da bi ti proizvodi predstavljali tveganje za zdravje živali ali ljudi;

(b) dajanje na trg in, v nekaterih posebnih primerih, izvoz in prevoz stranskih živalskih proizvodov ter iz njih pridobljenih proizvodov, navedenih v prilogah VII in VIII.

(a) surovo hrano za hišne živali, ki izvira iz maloprodajnih trgovin ali obratov neposredno ob prodajnih mestih, kjer se razsek in skladiščenje izvajata le za namene oskrbe potrošnikov neposredno na kraju samem;

(b) tekoče mleko in kolostrum, ki se odstranita ali uporabita na kmetiji izvora;

(c) cele trupe ali dele divjih živali, za katere ne obstaja sum, da so okužene z boleznimi, nalezljivimi za ljudi ali živali, z izjemo rib, ulovljenih v tržne namene ter celih trupov ali delov divjih živali, uporabljenih za izdelavo lovskih trofej;

(d) surovo hrano za hišne živali za uporabo na kraju samem, pridobljeno iz živali, zaklanih na kmetiji izvora ter namenjenih prehrani zgolj s strani kmetovalca in njegove družine, v skladu z nacionalno zakonodajo;

(e) odpadke iz gostinskih dejavnosti, razen:

(f) jajčne celice, zarodke in živalsko seme za vzrejne namene; in

(g) morski in zračni tranzitni prevoz.

(a) vsi deli telesa, vključno s kožami naslednjih živali:

(c) proizvodi, pridobljeni iz živali, katere so prejemale snovi, prepovedane po Direktivi 96/22/ES, in proizvodi živalskega izvora, ki vsebujejo ostanke onesnaževalcev okolja ter druge snovi iz skupine B(3) v Prilogi I k Direktivi Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje določenih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS ter odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS ( 19 ), če navedeni ostanki presegajo dovoljene meje, določene z zakonodajo Skupnosti ali, če ta ne obstaja, z nacionalno zakonodajo;

(d) vse snovi živalskega izvora, ki se zbirajo pri čiščenju odpadne vode iz predelovalnih obratov kategorije 1 ter drugih prostorov, kjer se odstranjujejo snovi s posebnim tveganjem, vključno s snovmi iz presejanja, snovmi iz izločanja peska, mešanicami masti in olj, gošč in snovi, odstranjenih iz odvodov iz teh prostorov, razen če te snovi ne vsebujejo nobenih snovi s specifičnim tveganjem ali delov takih snovi;

(e) odpadki iz gostinskih dejavnosti s prevoznih sredstev v mednarodnem prevozu; in

(f) mešanice snovi iz kategorije 1 bodisi s snovmi iz kategorije 2 ali snovmi iz kategorije 3 bodisi z obema, vključno s kakršnimi koli snovmi, namenjenimi predelavi v predelovalnem obratu kategorije 1.

(a) takoj odstranijo kot odpadek s sežigom v sežigalnici, odobreni v skladu s členom 12;

(b) predelajo v predelovalnem obratu, odobrenem v skladu s členom 13, ob uporabi katere koli metode predelave od 1 do 5 ali, kadar to zahtevajo pristojni organi, metode predelave 1, in v tem primeru se pridobljene snovi trajno označijo, če je tehnično izvedljivo z vonjem, v skladu s poglavjem I Priloge VI, in končno odstranijo kot odpadek s sežigom ali sosežigom v sežigalnici ali sosežigalnici, odobreni v skladu s členom 12;

(c) razen snovi iz odstavka 1(a)(i) in (ii), predelajo v predelovalnem obratu, odobrenem v skladu s členom 13, ob uporabi metode predelave 1, in v tem primeru se pridobljene snovi trajno označijo, če je tehnično izvedljivo z vonjem, v skladu s poglavjem I Priloge VI, in končno odstranijo kot odpadek z zakopavanjem na odlagališču za odpadke, odobrenem v skladu z Direktivo Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih ( 20 );

(d) v primeru odpadkov iz gostinskih dejavnosti iz odstavka 1(e), ki se odstranjujejo kot odpadki z zakopavanjem na odlagališču za odpadke, odobrenem v skladu z Direktivo 1999/31/ES; ali

(e) z vidika novih znanstvenih spoznanj, odstranjujejo po drugih metodah, odobrenih v skladu s postopkom iz člena 33(2), po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom. Te metode lahko bodisi dopolnjujejo bodisi zamenjujejo tiste, predvidene v pododstavkih (a) do (d).

(a) gnoj in vsebina prebavnega trakta;

(b) vse snovi živalskega izvora, ki se zbirajo pri čiščenju odpadne vode iz klavnic, razen klavnic, zajetih v členu 4(1)(d), ali iz predelovalnih obratov kategorije 2, vključno s snovmi iz presejanja, snovmi iz odstranjevanja peska, mešanicami masti in olj, gošč in snovi, odstranjenih iz odvodov iz teh prostorov;

(c) proizvodi živalskega izvora, ki vsebujejo ostanke zdravil za uporabo v veterinarstvu in kontaminante, navedene v skupini B(1) in (2) Priloge I k Direktivi 96/23/ES, če ti ostanki presegajo dovoljeno mejo, določeno z zakonodajo Skupnosti;

(d) proizvodi živalskega izvora, razen snovi kategorije 1, ki se uvažajo iz držav nečlanic in v toku inšpekcijskih pregledov, predvidenih v zakonodaji Skupnosti, ne izpolnjujejo veterinarskih zahtev za uvoz v Skupnost, razen če se vrnejo nazaj ali pa se njihov uvoz odobri v skladu omejitvami, določenimi z zakonodajo Skupnosti;

(e) živali in deli živali, razen tistih iz člena 4, ki poginejo drugače kot z zakolom za prehrano ljudi, vključno z živalmi, ki se pokončajo za izkoreninjenje živalske kužne bolezni;

(f) mešanice snovi kategorije 2 s snovmi kategorije 3, vključno s katerimi koli snovmi, namenjenimi predelavi v predelovalnem obratu kategorije 2; in

(g) stranski živalski proizvodi razen snovi kategorije 1 ali snovi kategorije 3.

(a) neposredno odstranijo kot odpadek s sežigom v sežigalnici, odobreni v skladu s členom 12;

(b) predelajo v predelovalnem obratu, odobrenem v skladu s členom 13, ob uporabi katere koli metode predelave od 1 do 5 ali, če to zahteva pristojni organ, metode predelave 1, in v tem primeru se pridobljene snovi trajno označijo, če je tehnično izvedljivo z vonjem, v skladu s poglavjem I Priloge VI in:

(c) predelajo v predelovalnem obratu, odobrenem v skladu s členom 13, ob uporabi metode predelave 1, in v tem primeru se pridobljene snovi trajno označijo, če je tehnično izvedljivo z vonjem, v skladu s poglavjem I Priloge VI in:

(d) v primeru snovi ribjega izvora, silirajo ali kompostirajo v skladu s predpisi, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 33(2);

(e) v primeru gnoja, vsebine prebavnega trakta, izločene iz prebavnega trakta, mleka in kolostruma, če pristojni organ meni, da ne predstavljajo tveganja za širjenje katere koli hude transmisivne bolezni:

(f) v primeru celih teles ali delov divjadi, pri katerih ne obstaja sum, da so okuženi z boleznimi, nalezljivimi za ljudi ali živali, uporabijo za pridobivanje lovskih trofej v tehničnem obratu, odobrenem za te namene v skladu s členom 18; ali

(g) odstranijo po drugih metodah, ali uporabijo na druge načine, v skladu s predpisi, določenimi po postopku iz člena 33(2), po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom. Te metode ali načini lahko bodisi dopolnjujejo bodisi nadomeščajo tiste, predvidene v pododstavkih (a) do (f).

(a) deli zaklanih živali, ustrezni za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti, vendar niso namenjeni prehrani ljudi iz tržnih razlogov;

(b) deli zaklanih živali, ocenjeni kot neustrezni za prehrano ljudi, vendar ne kažejo nobenih znakov bolezni, nalezljivih za ljudi ali živali in izvirajo iz trupov, ustreznih za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti;

(c) kože majhnih in velikih živali, kopita, parklji in rogovi, ščetine prašičev in ptičje perje, pridobljeni od živali, zaklanih v klavnici po opravljenem pregledu pred zakolom, ki so bile po takem pregledu ocenjene kot primerne za zakol za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti;

(d) kri, pridobljena od živali razen prežvekovalcev, zaklanih v klavnici po opravljenem pregledu pred zakolom, ki so bile po takem pregledu ocenjene kot primerne za zakol za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti;

(e) stranski živalski proizvodi, pridobljeni iz proizvodnje proizvodov, namenjenih prehrani ljudi, vključno z razmaščenimi kostmi in ocvirki;

(f) nekdanja živila živalskega izvora, ali nekdanja živila, ki vsebujejo proizvode živalskega izvora, razen odpadkov iz gostinskih dejavnosti, ki niso več namenjeni prehrani ljudi iz tržnih razlogov ali zaradi problemov pri proizvodnji ali zaradi napak pri pakiranju, ki ne predstavljajo nobenih tveganj za ljudi ali živali;

(g) surovo mleko, pridobljeno od živali, ki ne kažejo kliničnih znakov nobenih bolezni, nalezljivih prek navedenega proizvoda na ljudi ali živali;

(h) ribe ali druge morske živali, razen morskih sesalcev, ulovljene na odprtem morju za namene proizvodnje ribje moke;

(i) sveži stranski proizvodi iz rib iz obratov za proizvodnjo ribjih proizvodov za prehrano ljudi;

(j) jajčne lupine, stranski proizvodi valilnic in stranski proizvodi iz strtih jajc, ki izvirajo od živali, ki niso kazale kliničnih znakov nobenih bolezni, nalezljivih prek navedenih proizvodov na ljudi ali živali;

(k) kri, kože majhnih in velikih živali, kopita in parklji, perje, volna, rogovi, dlaka in krzno, pridobljeni od živali, ki niso kazale kliničnih znakov nobenih bolezni, nalezljivih prek navedenih proizvodov na ljudi ali živali; in

(l) odpadki iz gostinskih dejavnosti, razen tistih iz člena 4(1)(e).

(a) neposredno odstranijo kot odpadek s sežigom v sežigalnici, odobreni v skladu s členom 12;

(b) predelajo v predelovalnem obratu, odobrenem v skladu s členom 13, ob uporabi katere koli od metod predelave od 1 do 5, in v tem primeru se pridobljene snovi trajno označijo, če je tehnično izvedljivo z vonjem, v skladu s poglavjem I Priloge VI in odstranijo kot odpadek bodisi s sežigom ali sosežigom v sežigalnici ali sosežigalnici, odobreni v skladu s členom 12 bodisi na odlagališču za odpadke, odobrenem v skladu z Direktivo 1999/31/ES;

(c) predelajo v predelovalnem obratu, odobrenem v skladu s členom 17;

(d) predelajo v tehničnem obratu, odobrenem v skladu s členom 18;

(e) uporabijo kot surovina obratu za proizvodnjo hrane za hišne živali, odobrenem v skladu s členom 18;

(f) predelajo v obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje, odobrenem v skladu s členom 15;

(g) v primeru odpadkov iz gostinskih dejavnosti iz odstavka 1(l), predelajo v obratu za pridobivanje bioplinov ali kompostiranih v skladu s predpisi, določenimi po postopku iz člena 33(2) ali, do sprejetja navedenih predpisov, v skladu z nacionalno zakonodajo;

(h) v primeru snovi ribjega izvora, silirajo ali kompostirajo v skladu s predpisi, določenimi po postopku iz člena 33(2); ali

(i) odstranijo po drugih metodah, ali uporabijo na drugačne načine, v skladu s predpisi, določenimi po postopku iz člena 33(2), po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom. Te metode ali načini lahko bodisi dopolnjujejo ali nadomestijo tiste, predvidene v pododstavkih (a) do (h).

(a) spremlja komercialni dokument ali, če je tako zahtevano s to uredbo, zdravstveno spričevalo; in jih

(b) je treba prepeljati neposredno v namembni obrat, predhodno odobren v skladu s to uredbo.

(a) izpolnjevati zahteve iz poglavja I Priloge III;

(b) ravnati s snovmi kategorije 1 ali kategorije 2 ter jih skladiščiti, v skladu z delom B poglavja II Priloge III;

(c) izvajati notranjo kontrolo v obratu, predvideno v členu 25; in

(d) biti pod nadzorom pristojnih organov v skladu s členom 26.

(a) izpolnjevati zahteve iz poglavja I Priloge III;

(b) ravnati s snovmi iz kategorije 3 in jih skladiščiti v skladu z delom A poglavja II Priloge III;

(c) izvajati notranjo kontrolo v obratu, predvideno v členu 25; in

(d) biti pod nadzorom pristojnih organov v skladu s členom 26.

(a) izpolnjevati zahteve iz poglavja III Priloge III; in

(b) biti pod nadzorom pristojnih organov v skladu s členom 26.

(a) splošne pogoje, določene v poglavju I Priloge IV;

(b) pogoje delovanja, določene v poglavju II Priloge IV;

(c) zahteve, določene v poglavju III Priloge IV v zvezi z odvajanjem odpadnih voda;

(d) zahteve, določene v poglavju IV Priloge IV v zvezi z ostanki škodljivih snovi;

(e) zahteve za merjenje temperature, določene v poglavju V Priloge IV; in

(f) pogoje v zvezi z nepravilnim delovanjem, določene v poglavju VI Priloge IV.

(a) se sme uporabljati samo za odstranjevanje poginulih hišnih živali, stranskih živalskih proizvodov iz členov 4(1)(b), 5(1) in 6(1), za katere se ne uporablja Direktiva 2000/76/ES;

(b) če se nahaja na gospodarstvu, se uporabljati le za odstranjevanje snovi s tega gospodarstva;

(c) izpolnjevati splošne pogoje, določene v poglavju I Priloge IV;

(d) izpolnjevati ustrezne pogoje delovanja, določene v poglavju II Priloge IV;

(e) izpolnjevati zahteve, določene v poglavju IV Priloge IV v zvezi z ostanki škodljivih snovi;

(f) izpolnjevati ustrezne zahteve za merjenje temperature, določene v poglavju V Priloge IV;

(g) izpolnjevati pogoje v zvezi z nepravilnim delovanjem, določene v poglavju VI Priloge IV; in

(h) izpolnjevati pogoje iz poglavja VII Priloge IV, kadar se uporabi za odstranjevanje stranskih živalskih proizvodov iz člena 4(1)(b).

(a) izpolnjevati zahteve iz poglavja I Priloge V;

(b) ravnati s snovmi kategorije 1 ali kategorije 2, jih predelovati in skladiščiti v skladu s poglavjem II Priloge V in poglavja I Priloge VI;

(c) biti validirani pri pristojnih organih v skladu s poglavjem V Priloge V;

(d) izvajati notranjo kontrolo v obratu, predvideno v členu 25;

(e) biti pod nadzorom pristojnih organov v skladu s členom 26; in

(f) zagotavljati, da proizvodi po predelavi izpolnjujejo zahteve iz poglavja I Priloge VI.

(a) predelovati topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 2, v skladu s standardi, določenimi v poglavju III Priloge VI;

(b) uvesti in izvajati metode spremljanja in obvladovanja kritičnih kontrolnih točk na podlagi uporabljenega procesa;

(c) voditi evidence podatkov, pridobljenih v skladu s točko (b), da jih predložijo pristojnim organom; in

(d) biti pod nadzorom pristojnih organov v skladu s členom 26.

(a) izpolnjevati zahteve iz dela A poglavja II Priloge VI;

(b) ravnati s stranskimi živalskimi proizvodi in jih predelovati v skladu s deloma B in C poglavja II Priloge VI;

(c) biti pod nadzorom pristojnih organov v skladu s členom 26;

(d) uvesti in izvajati metode spremljanja in obvladovanja kritičnih kontrolnih točk; in

(e) zagotavljati, da ostanki presnove in/ali kompost, ustrezajo mikrobiološkim standardom, določenim v delu D poglavja II Priloge VI.

(a) prihajajo z gospodarstva, z ozemlja ali dela ozemlja ali, v primeru proizvodov iz ribogojstva, iz gojišča ali ribogojnice, območja ali dela območja, v katerih niso uvedene omejitve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za zaščito zadevnih živali in proizvodov, in zlasti omejitve v okviru ukrepov za obvladovanje bolezni, ki jih predpisuje zakonodaja Skupnosti, ali na podlagi resne nalezljive bolezni iz Direktive Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev ( 22 );

(b) niso bile zaklane v obratu, kjer so bile v času zakola prisotne okužene živali, ali živali za katere obstaja sum, da so okužene z eno od bolezni, zajetih v določilih iz (a).

(a) potekajo pridobivanje proizvodov, ravnanje s proizvodi, prevoz in skladiščenje proizvodov ločeno ali ob drugem času kot za proizvode, ki izpolnjujejo vse pogoje zdravstvenega varstva živali;

(b) so proizvodi ustrezno obdelani na način, ki odpravi problem v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, v skladu s to uredbo, v obratu, ki ga za ta namen odobri tista država članica, v kateri se je problem pojavil;

(c) so proizvodi ustrezno označeni;

(d) so proizvodi skladni z zahtevami, določenimi v prilogah VII in VIII, ali z izvedbenimi predpisi, ki se določijo v skladu s postopkom iz člena 33(2).

(a) izpolnjevati zahteve iz poglavja I Priloge V in poglavja I Priloge VII;

(b) ravnati s, predelovati in skladiščiti le snovi kategorije 3, v skladu s poglavjem II Priloge V in Prilogo VII;

(c) biti validirani pri pristojnih organih v skladu s poglavjem V Priloge V;

(d) izvajati notranjo kontrolo v obratu, predvideno v členu 25;

(e) biti pod nadzorom pristojnih organov v skladu s členom 26; in

(f) zagotavljati, da proizvodi po predelavi izpolnjujejo zahteve iz poglavja I Priloge VII.

(a) sprejeti obveznost, da z vidika zahtev, določenih v Prilogi VIII za proizvode, ki jih obrat proizvaja:

(b) biti pod nadzorom pristojnih organov v skladu s členom 26.

(a) so bili pripravljeni v predelovalnem obratu kategorije 3, odobrenem in nadzorovanem v skladu s členom 17;

(b) so bili pripravljeni izključno is snovi kategorije 3, kakor so opredeljene v Prilogi VII;

(c) so bili ravnanje s proizvodi, njihova predelava, skladiščenje in prevoz v skladu s Prilogo VII in potekali na način, ki zagotavlja skladnost s členom 22; in

(d) izpolnjujejo posebne zahteve, določene v Prilogi VII.

(a) izpolnjujejo bodisi:

(b) prihajajo iz obratov, odobrenih in nadzorovanih v skladu s členom 18 ali, v primeru stranskih živalskih proizvodov iz Priloge VIII, iz drugih obratov, odobrenih v skladu z veterinarsko zakonodajo Skupnosti.

(a) so bili pripravljeni v oleokemijskem obratu kategorije 2, odobrenem v skladu s členom 14, iz topljene maščobe, ki nastane pri predelavi snovi kategorije 2 v predelovalnih obratih kategorije 2, odobrenih v skladu s členom 13, po uporabi katere koli od metod predelave od 1 do 5;

(b) so bili ravnanje z njimi, njihova predelava, skladiščenje in prevoz v skladu s Prilogo VI; in

(c) izpolnjujejo posebne zahteve, določene v Prilogi VIII.

(a) hranjenje živali s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz trupov ali delov trupov živali iste živalske vrste;

(b) hranjenje farmskih živali, razen kožuharjev, z odpadki iz gostinskih dejavnosti ali s krmo, ki vsebuje ali je pridobljena iz odpadkov iz gostinskih dejavnosti; in

(c) posipanje pašnih površin z organskimi gnojili in sredstvi za izboljšanje tal, razen z gnojem.

(a) uporabo stranskih živalskih proizvodov za diagnostične, izobraževalne in raziskovalne namene; in

(b) uporabo stranskih živalskih proizvodov za namene prepariranja v tehničnih obratih, odobrenih v te namene v skladu s členom 18.

(a) Države članice lahko odobrijo tudi uporabo stranskih živalskih proizvodov, opredeljenih v pododstavku (b) za hranjenje živali, opredeljenih v pododstavku (c), pod nadzorom pristojnih organov in v skladu s pravili, določenimi v Prilogi IX.

(b) Stranski živalski proizvodi iz pododstavka (a) so:

(c) Živali iz pododstavka (a) so:

(d) Poleg tega lahko države članice odobrijo uporabo, pod nadzorom pristojnih organov, snovi kategorije 1 iz člena 4(1)(b)(ii) za hranjenje ogroženih ali zaščitenih ptic iz vrst mrhovinarjev v skladu s predpisi, določenimi po postopku iz člena 33(2), po posvetovanju z Evropsko agencijo za varno hrano.

(a) izvedeni uporabi odstopanj iz odstavka 2; in

(b) preverjanju uvedenih ureditev, za zagotovitev, da se zadevni stranski živalski proizvodi uporabijo le za odobrene namene.

(a) se poginule hišne živali lahko neposredno odstranijo kot odpadek z zakopavanjem;

(b) se naslednji stranski živalski proizvodi, ki izvirajo iz oddaljenih območij, lahko odstranjujejo kot odpadek s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju samem:

(c) da se stranski živalski proizvodi lahko odstranjujejo kot odpadek s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju samem v primeru izbruha bolezni z liste A Mednarodnega urada za kužne bolezni živali (OIE), če pristojni organi zavrnejo prevoz do najbližje sežigalnice ali obrata za predelavo odpadkov zaradi nevarnosti širjenja zdravstvenih tveganj ali če razširjenost izbruha živalske kužne bolezni privede do pomanjkanja kapacitete v takih obratih.

(a) tem, da so uporabile eno od možnosti, predvidenih v odstavku 1(b) v zvezi s snovmi kategorije 1 in kategorije 2; in

(b) območjih, ki jih opredelijo kot oddaljena območja za namene uporabe odstavka 1(b), in razloge za tako opredelitev.

(a) zagotovitev, da sežig ali zakopavanje stranskih živalskih proizvodov ne ogrožata zdravja živali ali ljudi; in

(b) preprečevanje nepravilnega puščanja, odmetavanja ali nenadzorovanega odstranjevanja stranskih živalskih proizvodov.

(a) ugotavljati in obvladovati kritične kontrolne točke v obratih;

(b) uvesti in izvajati metode za spremljanje in nadzor kritičnih kontrolnih točk;

(c) v primeru predelovalnih obratov, odvzemati reprezentativne vzorce za preverjanje skladnosti:

(d) evidentirati rezultate kontrolnih pregledov in testov iz točk (b) in (c) in jih hraniti v obdobju najmanj dveh let za predložitev pristojnim organom;

(e) uvesti sistem, ki zagotavlja sledljivost vsake odposlane serije.

(a) pristojne organe takoj obvestiti o vseh podrobnostih o vrsti vzorca ter serije, iz katere je pridobljen;

(b) ugotoviti vzroke za neskladnosti;

(c) ponovno predelati ali odstraniti kontaminirano serijo pod nadzorom pristojnih organov;

(d) zagotoviti, da nobene snovi, za katere obstaja sum ali je znano, da so kontaminirane, ne zapustijo obrata pred ponovno predelavo pod nadzorom pristojnih organov ter ponovnim uradnim vzorčenjem za potrditev njihove skladnosti s standardi, določenimi s to uredbo, razen če so namenjene odstranitvi;

(e) povečati pogostost vzorčenja in testiranja proizvodnje;

(f) preiskati evidence o stranskih živalskih proizvodih, ki ustrezajo končnemu vzorcu; in

(g) uvesti ustrezne postopke dekontaminacije in čiščenja v obratu.

(a) zakonodajo tretje države;

(b) organizacijo pristojnih organov ter njihovih inšpekcijskih služb v tretji državi, pooblastila teh služb, nadzor nad njimi, in njihova pooblastila za učinkovito spremljanje uporabe njihove zakonodaje;

(c) dejanske zdravstvene pogoje, ki veljajo za proizvodnjo, izdelavo, ravnanje z, skladiščenje in odpošiljanje proizvodov živalskega izvora, namenjenih v Skupnost;

(d) jamstva, ki jih lahko da tretja država glede skladnosti z ustreznimi zdravstvenimi pogoji;

(e) izkušnje pri trženju proizvoda iz tretje države ter rezultate izvedenih uvoznih kontrolnih pregledov;

(f) rezultate vsakršnih inšpekcijskih pregledov Skupnosti v tretji državi;

(g) zdravstveni status rejnih živali, drugih domačih živali ter divjadi v tretji državi, ob upoštevanju zlasti eksotičnih bolezni živali ter vseh vidikov splošnih zdravstvenih razmer v državi, ki bi lahko predstavljale tveganje za zdravje ljudi in živali v Skupnosti;

(h) rednost in hitrost, s katero tretja država sporoča informacije o prisotnosti infekcijskih ali kužnih bolezni živali na svojem ozemlju, zlasti bolezni z liste A in B OIE ali, v primeru bolezni živali iz ribogojstva, obvezno prijavljivih bolezni iz Kodeksa o zdravstvenem varstvu vodnih živali OIE;

(i) veljavnih predpisov o preprečevanju in obvladovanju infekcijskih ali kužnih bolezni živali v tretji državi ter njihovega izvajanja, vključno s predpisi o uvozu iz drugih držav.

(a) Komisija obvesti države članice o spremembah seznamov obratov, ki jih predlaga tretja država, v petih delovnih dneh po prejemu predlaganih sprememb;

(b) države članice imajo na voljo sedem delovnih dni, od prejema sprememb seznamov obratov iz (a), da pošljejo Komisiji kakršne koli pisne pripombe;

(c) če najmanj ena država članica pošlje pisne pripombe, Komisija obvesti države članice v petih delovnih dneh in uvrsti to točko na dnevni red naslednjega sestanka Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, za odločanje v skladu s postopkom iz člena 33(2);

(d) če Komisija ne prejme pripomb držav članic v roku iz pododstavka (b), se šteje, da so države članice odobrile spremembe seznama. Komisija obvesti države članice v petih delovnih dneh, in uvoz iz teh obratov se odobri v petih delovnih dneh po prejemu tega obvestila v državah članicah.

(a) vrsto in vsebino zdravstvenega spričevala, ki mora spremljati proizvod;

(b) posebne zdravstvene zahteve za uvoz v Skupnost, in/ali prevoz prek Skupnosti; in

(c) kadar je to potrebno, postopke za pripravo in spreminjanje seznamov regij ali obratov, iz katerih je dovoljen uvoz in/ali prevoz.

(a) sestavijo seznam tretjih držav ali njihovih delov, in določijo pogoje za uvoz in/ali prevoz;

(b) preverijo skladnost:

1. „stranski proizvodi čebelarstva“ pomeni med, čebelji vosek, matični mleček, propolis ali cvetni prah, ki niso namenjeni prehrani ljudi;

2. „serija“ pomeni proizvodno enoto, proizvedeno v enem samem obratu, ob uporabi enotnih proizvodnih parametrov – ali več takih enot, če se skladiščijo skupaj – in je mogoče ugotoviti njihovo identiteto za namene odpoklica in ponovne obdelave ali odstranitve, če testi pokažejo, da je to potrebno;

3. „obrat za pridobivanje bioplinov“ pomeni obrat, kjer poteka biološka razgradnja proizvodov živalskega izvora pri anaerobnih pogojih za pridobivanje in zbiranje bioplinov;

4. „proizvodi iz krvi“ pomeni proizvode, pridobljene iz krvi ali delcev krvi, razen krvne moke; zajemajo suho/zamrznjeno/tekočo plazmo, suho celokupno kri, suhe/zamrznjene/tekoče rdeče krvničke ali njihove delce ter mešanice;

5. „kri“ pomeni svežo celokupno kri;

6. „krvna moka“ pomeni proizvode, pridobljene s toplotno obdelavo krvi v skladu s Prilogo VII, Poglavje II, in namenjene prehrani živali ali za organska gnojila;

7. „konzervirana hrana za hišne živali“ pomeni toplotno predelano hrano za hišne živali v hermetično zatesnjenih posodah;

8. „vmesni obrat kategorije 1 ali kategorije 2“ pomeni obrat, kjer poteka ravnanje z nepredelanimi snovmi kategorije 1 ali kategorije 2 in/ali njihovo začasno skladiščenje za namene nadaljnjega prevoza v končni namembni kraj, in kjer lahko potekajo nekatere predhodne dejavnosti, kot je odstranitev kož živali in izvajanje pregledov po zakolu;

9. „predelovalni obrat kategorije 1“ pomeni obrat, kjer se predelajo snovi kategorije 1 pred njihovo končno odstranitvijo;

10. „oleokemijski obrat kategorije 2“ pomeni obrat, ki predeluje topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 2 pri pogojih, podrobno opredeljenih v poglavju III Priloge VI;

11. „predelovalni obrat kategorije 2“ pomeni obrat, kjer se predelujejo snovi kategorije 2 pred njihovo končno odstranitvijo, nadaljnjo predelavo ali uporabo;

12. „vmesni obrat kategorije 3“ pomeni obrat, kjer se nepredelane snovi kategorije 3 sortirajo in/ali razrežejo in/ali hladijo ali globoko zamrznejo v bloke in/ali začasno skladiščijo za namene nadaljnjega prevoza v končni namembni kraj;

13. „oleokemijski obrat kategorije 3“ pomeni obrat, ki predeluje topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 3;

14. „predelovalni obrat kategorije 3“ pomeni obrat, kjer se snovi kategorije 3 predelujejo v predelane živalske beljakovine in druge predelane proizvode, ki bi se lahko uporabili kot snovi, ki sestavljajo krmo za živali;

15. odpadki iz gostinskih dejavnosti‘ pomeni vso odpadno hrano vključno z rabljenim kuhinjskim oljem iz restavracij, gostinskih obratov in kuhinj, vključno z osrednjimi javnimi kuhinjami in zasebnimi kuhinjami iz gospodinjstev;

16. „sosežigalnica“ pomeni obrat za odstranjevanje, kakor je opredeljen v členu 3(5) Direktive 2000/76/ES;

17. „sosežig“ pomeni odstranjevanje stranskih živalskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov v sosežigalnici;

18. „zbirni centri“ pomeni objekte za zbiranje in obdelavo nekaterih stranskih živalskih proizvodov, namenjenih uporabi za hranjenje živali, opredeljenih v členu 23(2)(c);

19. „obrat za kompostiranje“ pomeni obrat, kjer poteka biološka razgradnja proizvodov živalskega izvora pri aerobnih pogojih;

20. „presnovni ostanki“ pomeni ostanke, ki nastanejo pri predelavi stranskih živalskih proizvodov v obratu za pridobivanje bioplinov;

21. „vsebina prebavnega trakta“ pomeni vsebino prebavnega trakta prežvekovalcev in nojev, ne glede na to, ali je oziroma ni odstranjena iz prebavnega trakta;

22. „pasje žvečilke“ pomeni nestrojene proizvode, namenjene hišnim živalim za žvečenje, pridobljene iz kož kopitarjev ali parkljarjev, ali drugih snovi živalskega izvora;

23. „snovi, ki sestavljajo hrano za živali“ pomeni snovi, ki sestavljajo hrano za živali, kakor so opredeljene v Direktivi 96/25/ES ( 23 ), ki so živalskega izvora in zajemajo predelane živalske beljakovine, proizvode iz krvi, topljene maščobe, ribje olje, maščobne derivate, želatino in hidrolizirane beljakovine, dikalcijev fosfat, mleko, proizvode na osnovi mleka in kolostrum;

24. „ribja moka“ pomeni predelane živalske beljakovine, pridobljene iz morskih živali, razen morskih sesalcev;

25. „kožuharji“ pomeni živali, ki se gojijo ali redijo za proizvodnjo krzna, in niso namenjene prehrani ljudi;

26. „želatina“ pomeni naravne, topljive beljakovine, ki želatinirajo ali ne, pridobljene z delno hidrolizo kolagena, pridobljenega iz kosti, kož živali, kit in tetiv živali (vključno z ribami in perutnino);

27. „ocvirki“ pomeni ostanke topljenja maščob, ki vsebujejo beljakovine, po delni izločitvi maščobe in vode;

28. „hermetično zatesnjena posoda“ pomeni posodo, oblikovano tako, da onemogoča vstop mikroorganizmov;

29. „ože (majhnih in velikih) živali“ pomeni vsa kožna in podkožna tkiva;

30. „sežigalnica velike kapacitete“ pomeni sežigalnico, ki ni sežigalnica majhne kapacitete;

31. „hidrolizirane beljakovine“ pomeni polipeptide, peptide in amino kisline, in njihove mešanice, pridobljene s hidrolizo stranskih živalskih proizvodov;

32. „sežigalnica“ pomeni obrat za odstranjevanje, kakor je opredeljen v členu 3(4) Direktive 2000/76/ES;

33. „sežig“ pomeni odstranjevanje stranskih živalskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov v sežigalnici;

34. „laboratorijski reagent“ pomeni pakirani proizvod, gotov in pripravljen, da ga neposredno uporabi končni uporabnik; vsebuje proizvod iz krvi in je namenjen za laboratorijsko uporabo kot reagent ali reagentski proizvod, ne glede na to, ali se uporablja samostojno ali v povezavi z drugimi proizvodi;

35. „odlagališče za odpadke“ pomeni objekt za odlaganje odpadkov, kakor je opredeljen v Direktivi 1999/31/ES;

36. „sežigalnica majhne kapacitete“ pomeni sežigalnico s proizvodnjo manj od 50 kg stranskih živalskih proizvodov na uro;

37. gnoj‘ pomeni vsakršne izločke in/ali urin rejnih živali, s steljo ali brez nje, in gvano, ki so lahko nepredelani ali predelani v skladu s poglavjem III Priloge VIII ali drugače spremenjeni v obratih za proizvodnjo bioplina ali kompostiranje;

38. „organska gnojila“ in „sredstva za izboljšanje tal“ pomenita snovi živalskega izvora, ki se uporabljajo za ohranjanje ali izboljševanje hranilnosti tal za rastline ter fizikalnih in kemijskih lastnosti in biološke aktivnosti tal, bodisi samostojno ali skupaj; zajemajo lahko gnoj, vsebino prebavnega trakta, kompost in presnovne ostanke;

39. „pašnik“ pomeni zemljišče, obraščeno s travo ali drugimi zelišči, kjer se pasejo rejne živali ali ki se uporablja kot krma za rejne živali, brez zemljišč, na katerih so bila uporabljena organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 181/2006 ( 24 );

40. „obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali“ pomeni obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali ali pasjih žvečilk ali aromatične drobovine, ki uporablja nekatere živalske stranske proizvode za pripravo navedene hrane za hišne živali ali pasjih žvečilk ali aromatične drobovine;

41. „hrana za hišne živali“ pomeni hrano za hišne živali, ki vsebuje snovi kategorije 3;

42. predelane živalske beljakovine‘ pomeni beljakovine živalskega izvora, v celoti pridobljene iz snovi kategorije 3, ki so bile obdelane v skladu s poglavjem II Priloge V, da so primerne za neposredno uporabo kot snovi, ki sestavljajo krmo za živali, ali za druge vrste uporabe v krmilih, vključno s hrano za hišne živali, ali za uporabo v organskih gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal; ne vključuje pa krvnih proizvodov, mleka, izdelkov na osnovi mleka, kolostruma, želatine, hidroliziranih beljakovin in dikalcijevega fosfata, jajc in jajčni izdelkov, trikalcijevega fosfata in kolagena;

43. „predelana hrana za hišne živali“ pomeni hrano za hišne živali, razen surove hrane za hišne živali, obdelano v skladu z zahtevami iz Priloge VIII;

44. „predelani proizvodi“ pomeni stranske živalske proizvode, predelane po eni od metod predelave, ali drugače obdelane v skladu z zahtevami iz Priloge VII ali VIII;

45. „metode predelave“ pomeni metode iz poglavja III Priloge V;

46. „predelovalni obrat“ pomeni obrat za predelavo stranskih živalskih proizvodov;

47. „proizvod, uporabljen za diagnostiko in vitro“ pomeni pakiran proizvod, gotov in pripravljen, da ga uporabi končni uporabnik; vsebuje proizvod iz krvi in se uporablja kot reagent, reagentski proizvod, kalibrator, oprema ali katerikoli drug sistem, ne glede na to, ali se uporablja samostojno ali v povezavi z drugimi, namenjen uporabi in vitro za pregledovanje vzorcev humanega ali živalskega izvora, razen darovanih organov ali krvi, z edinim ali glavnim namenom diagnosticiranja fiziološkega stanja, zdravstvenega stanja, bolezni ali genetske abnormalnosti ali za določanje varnosti ter združljivosti z reagenti;

48. „surova hrana za hišne živali“ pomeni hrano za hišne živali, ki ni bila drugače konzervirana, kot s procesi hlajenja, zamrzovanja ali hitrega zamrzovanja za zagotovitev njene obstojnosti;

49. „oddaljena območja“ pomeni območja, kjer je populacija živali tako majhna, in kjer so obrati za odstranjevanje živalskih odpadkov tako oddaljeni, da bi ureditve, potrebne za zbiranje in prevoz povzročile nesprejemljive težave v primerjavi z odstranitvijo odpadkov v kraju samem;

50. „topljene maščobe“ pomeni maščobe, pridobljene pri predelavi snovi kategorije 2 ali snovi kategorije 3;

51. „skladiščni obrat“ pomeni obrat, razen obratov in posrednikov iz Direktive 95/69/ES ( 25 ), kjer se predelani proizvodi začasno skladiščijo pred njihovo končno uporabo ali odstranitvijo;

52. „strojenje“ pomeni strojenje surovih kož ob uporabi rastlinskih strojilnih sredstev, kromovih soli ali drugih snovi, kot so aluminijeve soli, železove soli, silicijeve soli, aldehidi in kinoni, ali druga sintetična strojilna sredstva;

53. „tehnični obrat“ pomeni obrat, kjer se stranski živalski proizvodi uporabljajo za pridobivanje tehničnih proizvodov;

54. „tehnični proizvodi“ pomeni proizvode, pridobljene neposredno iz nekaterih stranskih živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi ali živali, in zajemajo strojene in obdelane kože živali, lovske trofeje, predelano volno, dlako, ščetine, perje in dele peres, serum kopitarjev, proizvode iz krvi, farmacevtske izdelke, medicinske pripomočke, kozmetiko, proizvode iz kosti za porcelanske izdelke, želatino in lepilo, organska gnojila, sredstva za izboljšanje tal, topljene maščobe, maščobne derivate, predelan gnoj ter mleko in proizvode na osnovi mleka;

55. nepredelano perje in deli peres‘ pomeni perje in dele peres, ki niso obdelani s paro ali po drugi metodi, ki zagotavlja popolno uničenje patogenov;

56. nepredelana volna‘ pomeni ovčjo volno, ki ni strojno prana, pridobljena s strojenjem ali obdelana na drug način, ki zagotavlja popolno uničenje patogenov;

57. nepredelana dlaka‘ pomeni dlako prežvekovalcev, ki ni strojno prana, pridobljena s strojenjem ali obdelana na drug način, ki zagotavlja popolno uničenje patogenov;

58. nepredelane prašičje ščetine‘ pomeni prašičje ščetine, ki niso strojno prane, pridobljene s strojenjem ali obdelane na drug način, ki zagotavlja popolno uničenje patogenov;

59. kolagen‘ pomeni beljakovinske proizvode, pridobljene iz živalskih kož in kit, pri prašičih, perutnini in ribah tudi iz kosti;

60. snovi iz presejanja‘ pomeni vidne trdne živalske snovi, ki ostanejo po precejanju odpadne vode, kadar se zahteva predhodni postopek obdelave iz poglavja IX Priloge II;

61. mešanica masti in olja‘ pomeni plavajoče živalske snovi, zbrane na površini sistemov za odstranjevanje maščob iz odpadne vode, kadar se zahteva predhodni postopek obdelave iz poglavja IX Priloge II;

62. gošča‘ pomeni vidne trdne živalske snovi ali usedline, ki ostanejo v odtokih za odpadno vodo, kadar se zahteva predhodni postopek obdelave iz poglavja IX Priloge II;

63. snovi iz odstranjevanja peska‘ pomeni vidne trdne živalske snovi ali usedline, ki ostanejo v sistemih za odstranjevanje peska, kadar gre za predhodni postopek obdelave iz poglavja IX Priloge II;

64. „aromatična drobovina“ pomeni tekoč ali dehidriran predelan izdelek živalskega izvora, ki se uporablja za izboljšanje okusnosti hrane za hišne živali.

65. „barvno označevanje“ pomeni sistematično uporabo barv, kakor je opredeljeno v poglavju I Priloge II, za prikaz informacij iz te uredbe na površini ali delu površine pakiranja, zabojnika ali prevoznega sredstva ali na nalepki ali simbolu, ki se pritrdi nanje.

(a) podatke iz pododstavkov (b) in (c); in

(b) v primeru evidenc, ki jih hrani vsaka oseba, ki pošilja stranske živalske proizvode, podatke iz pododstavkov (a), (e) in, če so znane, (f); ali

(c) v primeru evidenc, ki jih hrani vsaka oseba, ki prevaža stranske živalske proizvode, podatke iz pododstavkov (a), (d) in (f); ali

(d) v primeru evidenc, ki jih hrani vsaka oseba, ki prejema stranske živalske proizvode, datum prejema in podatke iz pododstavkov (d) in (e).

1. Komercialni dokument v skladu z vzorcem iz tega poglavja spremlja živalske stranske proizvode in predelane proizvode med prevozom. Vendar lahko države članice za prevoz živalskih stranskih proizvodov ali predelanih proizvodov na njihovem ozemlju zahtevajo:

2. V primeru, da pri prevozu sodeluje več prevoznikov, vsak prevoznik izpolni izjavo, kakor je navedeno v točki 7 komercialnega dokumenta, ki je del dokumenta.

(a) Komercialni dokument se izdela v skladu z vzorčnim dokumentom v tej prilogi. V oštevilčenem vrstnem redu, kakor je naveden v vzorčnem dokumentu, se navedejo potrdila, ki se zahtevajo za prevoz živalskih stranskih proizvodov in predelanih proizvodov, pridobljenih iz njih.

(b) Sestavi se v enem od uradnih jezikov države članice izvora ali namembne države članice, kakor je ustrezno. Vendar se lahko prav tako sestavi v drugih uradnih jezikih Skupnosti, če mu je priložen uraden prevod ali če je predhodno tako dogovorjeno s pristojnim organom namembne države.

(c) Komercialni dokument mora biti izdelan najmanj v treh izvodih (enem izvirniku in dveh kopijah). Izvirnik mora spremljati pošiljko v njen končni namembni kraj. Zadrži ga prejemnik. Eno kopijo zadrži proizvajalec, drugo pa prevoznik.

(d) Izvirnik vsakega komercialnega dokumenta obsega en list z dvostranskim tiskom ali, kadar se zahteva več besedila, pa je komercialni dokument v taki obliki, da so vsi potrebni listi del povezane celote in nedeljivi.

(e) Če so zaradi identifikacije kosov pošiljke komercialnemu dokumentu priloženi dodatni listi, se ti dodatni listi štejejo prav tako kot del izvirnika s podpisom osebe, odgovorne za pošiljko, na vsaki strani.

(f) Če komercialni dokument, vključno z dodatnimi listi iz točke (e) obsega več kot eno stran, se vsaka stran oštevilči – (številka strani) od (skupnega števila strani) – spodaj, zgoraj pa se navede številčna oznaka dokumenta, ki jo je določila odgovorna oseba.

(g) Izvirnik komercialnega dokumenta mora izpolniti in podpisati odgovorna oseba. Pri tem odgovorna oseba zagotovi, da so upoštevana načela o dokumentih iz poglavja III Priloge II k Uredbi (ES) št. 1774/2002. V komercialnem dokumentu mora biti navedeno:

(h) Barva podpisa odgovorne osebe se mora razlikovati od barve tiska.

(i) Komercialni dokument je treba hraniti za obdobje najmanj dveh let za namene predložitve pristojnemu organu zaradi preverjanja evidenc iz člena 9 Uredbe (ES) št. 1774/2002.

(j) Če se države članice odločijo za uporabo komercialnega dokumenta v elektronski obliki, se zahteve iz točk (a) do (i) upoštevajo, kakor je primerno za takšno elektronsko obliko.

1. Prostori, v katerih se skladiščijo predelani proizvodi, pridobljeni iz snovi kategorije 3, se ne smejo nahajati na istem kraju kot prostori, v katerih se skladiščijo predelani proizvodi, pridobljeni iz snovi kategorije 1 ali kategorije 2, razen v popolnoma ločeni zgradbi.

2. Obrat mora:

3. Obrat mora imeti primerna sredstva in priprave za čiščenje in razkuževanje zabojnikov ali posod, v katerih sprejema proizvode ter prevoznih sredstev, razen ladij, v katerih se prevažajo. Primerna sredstva in priprave morajo biti na voljo tudi za razkuževanje koles prevoznih sredstev.

4. Proizvode je treba ustrezno uskladiščiti do ponovnega odpošiljanja.

1. Načrtovanje, opremljenost ter obratovanje sežigalnic ali obratov za sosežig morajo biti taki, da izpolnjujejo zahteve te uredbe. Izpolnjevati morajo naslednje higienske pogoje:

2. Upravljavec sežigalnice ali sosežigalnice mora uvesti vse potrebne zaščitne ukrepe v zvezi s sprejemom stranskih živalskih proizvodov, da prepreči, ali omeji v izvedljivem obsegu, neposredna tveganja za zdravje ljudi ali živali.

3. Načrtovanje, opremljenost, zgradnja ter obratovanje sežigalnic ali sosežigalnic morajo biti taki, da se plini, ki nastajajo pri postopku, segrejejo nadzorovano in homogeno, tudi pri najbolj neugodnih pogojih, do temperature 850 °C, izmerjene ob notranji steni ali na drugi reprezentativni točki v sežigalni komori, ki jo odobrijo pristojni organi, v času dveh sekund.

4. Vsaka linija sežigalnice z veliko kapaciteto mora biti opremljena najmanj z enim pomožnim gorilcem. Ta gorilec se mora avtomatično vklopiti, ko temperatura plinov pri sežigu po zadnjem vpihu zraka za sežiganje pade pod 850 °C. Uporabljati ga je treba tudi pri operacijah zagona ter prekinitve obratovanja linije za zagotovitev, da se temperatura 850 °C neprekinjeno ohranja med navedenimi operacijami ter toliko časa, dokler so nezgorele snovi v sežigalni komori.

5. Sežigalnice ali sosežigalnice z veliko kapaciteto morajo imeti avtomatski sistem za preprečevanje doziranja stranskih živalskih proizvodov, ki mora biti v obratovanju:

6. Če je izvedljivo, je treba stranske živalske proizvode vnašati naravnost v talilno peč, brez kakršnih koli neposrednih stikov z njimi.

7. Območje, kjer se nahaja sežigalnica ali sosežigalnica, vključno s povezanimi območji za skladiščenje stranskih živalskih proizvodov, mora biti načrtovano tako, da preprečuje nepooblaščeno in naključno razlitje katere koli onesnaževalne snovi v tla, površinsko vodo ter podtalnico, v skladu z določbami, predvidenimi v ustrezni zakonodaji Skupnosti. Na voljo morajo biti tudi rezervoarji z ustrezno kapaciteto za skladiščenje odvoda kontaminirane deževnice z območja sežigalnice ali kontaminirane vode, nastale pri razlitju ali protipožarnih postopkih.

8. Kapaciteta skladiščnih rezervoarjev mora biti primerna za zagotavljanje, da je po potrebi mogoče opraviti preskušanje in očiščenje take vode pred izpustom.

9. V tem poglavju „ostanki škodljivih snovi“ pomeni vsakršno tekočo ali trdno snov, ki nastane iz procesa sežiga ali sosežiga, čiščenja odpadnih voda ali drugih postopkov znotraj sežigalnice ali sosežigalnice. Sem spadajo usedline iz pepela in žlindre, leteči pepel in leteči prah.

10. Ostanke škodljivih snovi iz obratovanja sežigalnice ali sosežigalnice je treba kar najbolj omejiti po količini in škodljivosti. Ostanke škodljivih snovi je treba reciklirati, če je primerno, neposredno v obratu ali zunaj njega, v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti.

11. Prevoz in vmesno skladiščenje suhih škodljivih ostankov v obliki prahu morata potekati tako, da se prepreči razprševanje v okolje (npr. v zaprtih zabojnikih).

12. Uporabljati je treba tehnike za spremljanje parametrov in pogojev, pomembnih za postopek sežiga in sosežiga. Sežigalnice in sosežigalnice z veliko kapaciteto morajo imeti in uporabljati opremo za merjenje temperature.

13. Odobritev, ki jo izdajo pristojni organi, ali k odobritvi priloženi pogoji morajo predpisovati zahteve v zvezi z merjenjem temperature.

14. Za ustrezno vgradnjo in delovanje vse avtomatizirane opreme za spremljanje morajo biti uvedeni redni kontrolni pregledi ter nadzorni test enkrat na leto. Umerjanje je treba izvajati s paralelnimi meritvami k referenčnim metodam najmanj vsaka tri leta.

15. Rezultate meritev temperature je treba evidentirati in prikazati na ustrezen način, da lahko pristojni organi preverjajo njihovo skladnost z dovoljenimi obratovalnimi pogoji, določenimi s to uredbo, v skladu s postopki, ki jih določijo navedeni organi.

16. V primeru okvare ali nepravilnih obratovalnih pogojev mora upravljavec zmanjšati ali ustaviti delovne operacije takoj ko je to izvedljivo, dokler ni mogoče ponovno vzpostaviti pravilnega obratovanja.

1. Prostori ter objekti in naprave morajo izpolnjevati najmanj naslednje zahteve:

▼M1

▼B

2. Predelovalni obrat mora imeti primerne priprave za čiščenje in razkuževanje zabojnikov ali posod, v katerih sprejema stranske živalske proizvode, in vozil razen ladij, s katerimi se prevažajo.

3. Primerne priprave morajo biti na voljo za razkuževanje koles vozil ob izhodu iz nečistega dela predelovalnega obrata.

4. Vsi predelovalni obrati morajo biti opremljeni s sistemom odvajanja odpadnih voda, ki izpolnjuje zahteve pristojnih organov.

5. Predelovalni obrat mora imeti lasten laboratorij ali uporabljati storitve zunanjega laboratorija. Laboratorij mora biti opremljen za izvajanje potrebnih analiz ter pridobiti odobritev pristojnih organov.

1. Stranske živalske proizvode je treba predelati kar najhitreje po prispetju. Do predelave jih je treba primerno uskladiščiti.

2. Zabojnike, posode in vozila, uporabljene za prevoz nepredelanih snovi, je treba očistiti na posebej določenem območju. To območje se mora nahajati na takem mestu ali biti oblikovano tako, da se prepreči tveganje kontaminacije predelanih proizvodov.

3. Osebe, ki delajo v nečistem delu, ne smejo vstopiti v čisti del, če si pred tem ne preoblečejo delovne obleke ter obutve, ali če si ne razkužijo zadnje navedene. Opreme in orodij ni dovoljeno prenašati iz nečistega dela v čisti del, če ni pred tem očiščena in razkužena. Uvesti je treba postopke premikov osebja, za obvladovanje premikov oseb med posameznimi območji ter za predpisovanje primerne uporabe razkuževalnikov obutve ljudi ali koles prevoznih sredstev.

4. Kolikor je smiselno in izvedljivo, je treba očistiti odpadne vode iz nečistega dela, za zagotovitev uničenja patogenov. Posebne zahteve za čiščenje odpadnih voda iz predelovalnih obratov se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 33(2).

5. Sistematično je treba izvajati preventivne ukrepe za zaščito pred pticami, glodalci, mrčesom in drugimi škodljivci. V ta namen je treba uporabljati dokumentirani program zatiranja škodljivcev.

6. Za vse dele obrata je treba uvesti in dokumentirati postopke čiščenja. Za čiščenje morajo biti na voljo primerna oprema in čistila.

7. Nadzor higiene mora zajemati tudi redne kontrolne preglede okolja in opreme. Preglednice kontrolnih pregledov ter rezultate pregledov je treba dokumentirati in hraniti najmanj dve leti.

8. Naprave in opremo je treba ohranjati v dobrem operativnem stanju, in v rednih razdobjih umerjati merilno opremo.

9. Ravnanje s predelanimi proizvodi in njihovo skladiščenje v predelovalnem obratu morata potekati tako, da se prepreči njihova ponovna kontaminacija.

1. Če je velikost delcev stranskih živalskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 50 milimetrov, je treba zmanjšati velikost delcev stranskih živalskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 50 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan ter evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 50 milimetrov, je treba proces ustaviti ter izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba stranske živalske proizvode segrevati na temperaturo v središču nad 133 °C najmanj 20 minut brez prekinitve, pri tlaku (absolutnem) najmanj 3 barov, ki ga proizvaja nasičena para ( 26 ); toplotna obdelava se lahko uporabi kot samostojen proces ali kot faza sterilizacije pred ali po procesu predelave.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

1. Če je velikost delcev stranskih živalskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 150 milimetrov, je treba zmanjšati velikost delcev stranskih živalskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 150 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan ter evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 150 milimetrov, je treba proces ustaviti ter izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba stranske živalske proizvode segrevati na temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 125 minut, na temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 120 minut, in na temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 50 minut.

3. Predelava mora potekati v sistemu serij.

4. Stranski živalski proizvodi se lahko prekuhavajo tako, da so istočasno izpolnjene zahteve za razmerje med časom in temperaturo.

1. Če je velikost delcev stranskih živalskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 30 milimetrov, je treba zmanjšati velikost delcev stranskih živalskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 30 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan ter evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 30 milimetrov, je treba proces ustaviti ter izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba stranske živalske proizvode segrevati na temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 95 minut, na temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 55 minut, in na temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 13 minut.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

4. Stranske živalske proizvode je treba prekuhavati tako, da so istočasno izpolnjene zahteve za razmerje med časom in temperaturo.

1. Če je velikost delcev stranskih živalskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 30 milimetrov, je treba zmanjšati velikost delcev stranskih živalskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 30 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan ter evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 30 milimetrov, je treba proces ustaviti ter izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba stranske živalske proizvode dati v posodo z dodatkom maščobe in segrevati na temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 16 minut, na temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 13 minut, na temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 8 minut, in na temperaturo v središču nad 130 °C najmanj 3 minute.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

4. Stranske živalske proizvode je treba prekuhavati tako, da so istočasno izpolnjene zahteve za razmerje med časom in temperaturo.

1. Če je velikost delcev stranskih živalskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 20 milimetrov, je treba zmanjšati velikost delcev stranskih živalskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 20 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan ter evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 20 milimetrov, je treba proces ustaviti ter izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba stranske živalske proizvode segrevati toliko časa, da koagulirajo in jih nato stisniti, da se iz beljakovinskih snovi odstranita maščoba in voda. Beljakovinske snovi je treba nato segrevati na temperaturo v središču nad 80 °C najmanj 120 minut, in na temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 60 minut.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

4. Stranske živalske proizvode je treba prekuhavati tako, da so istočasno izpolnjene zahteve za razmerje med časom in temperaturo.

1. Stranske živalske proizvode je treba zmanjšati na vsaj:

Nato se morajo zmešati z mravljično kislino, da se zniža in ohrani pH do 4,0 ali nižji. Do nadaljnje obdelave mora biti mešanica skladiščena vsaj 24 ur.

2. Po zmanjšanju mora biti mešanica segreta na:

Pri uporabi sistema kontinuiranega pretoka je treba napredovanje proizvoda skozi toplotni izmenjevalec nadzorovati z mehanskimi ukazi za omejevanje njegovih odmikov, tako da po zaključenem postopku toplotne obdelave proizvod opravi ciklus, ki je zadovoljiv tako po času kot po temperaturi.

1. Katera koli metoda predelave, ki jo odobrijo pristojni organi, za katero navedeni organi prejmejo dokaz o vzorčenju končnega proizvoda vsak dan v obdobju enega meseca, v skladu z naslednjimi mikrobiološkimi standardi:

2. Podatke o kritičnih kontrolnih točkah, v skladu s katerimi vsak predelovalni obrat zadovoljivo izpolnjuje mikrobiološke standarde, je treba evidentirati in hraniti, da lastnik, upravljavec ali njun predstavnik ter pristojni organi lahko spremljajo obratovanje predelovalnega obrata. Podatki, ki jih je treba evidentirati in spremljati, morajo zajemati velikost delcev, kritično temperaturo in, če je primerno, absolutni čas, profil tlaka, stopnjo dovajanja surovin in stopnjo recikliranja maščob.

3. Te podatke je na zahtevo treba predložiti Komisiji.

1. Pristojni organi morajo nadzorovati predelovalne obrate, za zagotavljanje skladnosti z zahtevami te uredbe. Zlasti morajo:

2. Da pristojni organi lahko izvajajo svoje naloge, za katere so odgovorni v skladu z odstavkom 1, morajo imeti vedno prost dostop do vseh delov predelovalnega obrata ter evidenc, komercialnih dokumentov in zdravstvenih spričeval.

1. Kolagen se mora proizvajati po postopku, ki zagotavlja, da se nepredelane snovi kategorije 3 obdelajo po postopku, ki zajema pranje, uravnavanje pH s kislino ali lugom, ki mu sledi eno ali več spiranj, filtrirane in ekstrudiranje. Po navedeni obdelavi lahko sledi postopek sušenja kolagena.

2. Prepovedana je uporaba konzervansov razen tistih, ki jih dovoljuje zakonodaja Skupnosti.

3. Embaliranje, pakiranje, skladiščenje in prevoz kolagena morajo potekati pri zadovoljivih higienskih pogojih. Zlasti:

4. Države članice morajo odobriti uvoz kolagena, če:

1. Jajčni izdelki morajo biti:

2. Države članice morajo odobriti uvoz jajčnih izdelkov, če:

1. imeti morajo primerne objekte in naprave za popolnoma varno skladiščenje ter obdelavo vhodnih snovi; in

2. imeti morajo primerne objekte in naprave za odstranjevanje neuporabljenih stranskih živalskih proizvodov, ki ostajajo po proizvodnji proizvodov v skladu s to uredbo, ali pa morajo te snovi pošiljati v predelovalni obrat ali sežigalnico ali sosežigalnico, v skladu s to uredbo.

1. Edini živalski stranski proizvodi, ki jih je dovoljeno uporabljati za proizvodnjo hrane za hišne živali in pasjih žvečilk, so tisti iz člena 6(1)(a) do (j). Surovo hrano za hišne živali pa je dovoljeno proizvajati le iz živalskih stranskih proizvodov iz člena 6(1)(a) ali člena 6(1)(b).

2. Konzervirano hrano za hišne živali je treba obdelati po postopku toplotne obdelave, ki doseže najmanj vrednost Fc 3.

3. Predelano hrano za hišne živali, razen konzervirane hrane za hišne živali, je treba:

Po toplotni obdelavi je treba uvesti vse varnostne ukrepe za preprečitev onesnaženja predelane hrane za hišne živali.

Predelano hrano za hišne živali je treba zapakirati v novo embalažo.

4. Med predelavo je treba pasje žvečilke obdelati po postopku, ki zagotavlja uničenje patogenih organizmov, vključno s salmonelo. Po tej obdelavi je treba uvesti vse varnostne ukrepe za preprečevanje kontaminacije pasjih žvečilk. Pasje žvečilke je treba zapakirati v novo embalažo.

5. Surova hrana za hišne živali mora biti zapakirana v nove enote pakiranja, ki preprečujejo vsakršno puščanje. Uvesti je treba učinkovite ukrepe za preprečevanje kontaminacije proizvodov v celotni proizvodni verigi, vse do njihove prodaje. Besedilo: „le hrana za hišne živali“ mora biti jasno in čitljivo navedeno na vsaki enoti pakiranja.

6. Med proizvodnjo in/ali med skladiščenjem (pred odpošiljanjem) je treba odvzeti naključne vzorce za preverjanje skladnosti z naslednjimi standardi:

Salmonella: odsotnost v 25 g, n = 5, c = 0, m = 0, M = 0.

Enterobakterije: n = 5, c = 2, m = 10, M = 300 v 1 g

7. Države članice morajo odobriti uvoz hrane za hišne živali in pasjih žvečilk, če:

2. Za trgovino z nepredelanim gnojem perutnine veljajo naslednji pogoji:

3. Nepredelani gnoj kopitarjev, s katerim se trguje, ne sme izvirati z gospodarstva, za katerega veljajo omejitve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se nanašajo na smrkavost, vezikularni stomatitis, vranični prisad ali steklino v skladu s členom 4(5) Direktive 90/426/EGS.

4. Uvoz nepredelanega gnoja je prepovedan.

5. Za dajanje predelanega gnoja in predelanih proizvodov iz gnoja na trg veljajo naslednji pogoji iz točk od (a) do (e):

6. Države članice morajo odobriti uvoz predelanega gnoja in proizvodov iz predelanega gnoja, če:

▼M9

▼B

7. Za dajanje na trg gvana ni pogojev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali.

1. Za uvoz krvi veljajo zahteve, določene v poglavju XI.

2. Države članice morajo dovoliti uvoz krvnih proizvodov za proizvodnjo tehničnih proizvodov, vključno z materialom, pridobljenim iz živali, ki so prejemale snovi, prepovedane po Direktivi 96/22/ES, če

3. Kri, iz katere se pridobivajo krvni proizvodi za proizvodnjo tehničnih proizvodov, mora biti zbrana:

4. Krvni proizvodi za proizvodnjo tehničnih proizvodov, ki so bili pridobljeni iz živali iz reda Artiodactyla, Perissodactyla in Proboscidea, vključno z njihovimi križanci, morajo izpolnjevati pogoje iz točke (a) ali (b):

5. Krvni proizvodi za proizvodnjo tehničnih proizvodov, ki so bili pridobljeni iz perutnine in drugih vrst ptic, morajo izpolnjevati pogoje pod točko (a) ali (b):

1. Serum mora:

2. Države članice morajo odobriti uvoz seruma kopitarjev, če:

▼M2

▼B

▼M2

▼B

1. Določbe v tem poglavju se ne uporabijo za:

▼M9

▼B

2. V obsegu, opredeljenem v odstavku 1, se določbe iz tega poglavja uporabijo za sveže, hlajene in obdelane kože. V tem poglavju „obdelane kože majhnih in velikih živali“ pomeni kože živali, ki so:

3. Za trgovino s svežimi in hlajenimi kožami veljajo isti zdravstveni pogoji kot za sveže meso v skladu z Direktivo Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora za prehrano ljudi ( 38 ).

4. Trgovanje z obdelanimi kožami se odobri pod pogojem, da vsako pošiljko spremlja komercialni dokument, predviden v Prilogi II, in potrjuje, da:

5. Države članice morajo odobriti uvoz svežih ali hlajenih kož, če:

▼M9

▼B

6. Države članice morajo odobriti uvoz obdelanih kož, če:

▼M9

▼B

7. Sveže, hlajene ali obdelane kože kopitarjev in parkljarjev je treba uvažati v zabojnikih, cestnih prevoznih sredstvih, železniških vagonih ali balah, ki jih zaplombirajo pristojni organi tretje države pošiljateljice.

1. Brez poseganja v ukrepe, sprejete skladno z Uredbo Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi ( 39 ), za lovske trofeje:

ne veljajo nobene prepovedi ali omejitve iz razlogov zdravstvenega varstva živali.

2. Brez vpliva na ukrepe, sprejete skladno z Uredbo (ES) št. 338/97, veljajo za lovske trofeje divjih kopitarjev in parkljarjev ter ptic, ki niso obdelane po postopku iz odstavka 1(a), naslednji pogoji. Morajo:

3. Pri lovskih trofejah, ki sestoje le iz kosti, rogov, kopit, krempljev, rogovja ali zobovja, je treba trofeje:

4. Pri lovskih trofejah, ki sestoje le iz kož velikih in majhnih živali, je treba trofeje:

5. Države članice morajo odobriti uvoz obdelanih lovskih trofej iz divjih ptic in kopitarjev in parkljarjev, ki sestoje le iz kosti, rogov, kopit, krempljev, rogovja, zobovja, kož velikih ali majhnih živali, iz tretjih držav, če:

▼M2

▼B

6. Države članice morajo, v skladu z zahtevami iz odstavka 7, odobriti uvoz lovskih trofej iz divjih ptic ter kopitarjev in parkljarjev, ki sestoje iz popolnih anatomskih delov, ki niso bile obdelane po nobenem postopku, iz tretjih držav:

▼M2

▼B

7. Države članice morajo odobriti uvoz lovskih trofej iz odstavka 6, če:

2. Določbe iz odstavka 1 se ne uporabijo za okrasna peresa ali peresa:

3. Države članice morajo odobriti uvoz prašičjih ščetin iz tretjih držav, ali v primeru regionalizacije v skladu z zakonodajo Skupnosti, iz regij tretjih držav, če:

▼M2

▼B

4. Države članice morajo odobriti uvoz nepredelane volne in dlake, če:

5. Uvoz nepredelanega perja in delov peres je prepovedan.

Države članice morajo odobriti uvoz nepredelanega perja in delov peres, če:

1. Stranski proizvodi čebelarstva, namenjeni izključno uporabi v čebelarstvu:

2. Ker mali panjski hrošč (Aethina tumida) in pršica Tropilaelaps spp. nista prisotna v Skupnosti, je treba predpisati naslednje dodatne varnostne ukrepe v zvezi z uvozom proizvodov čebelarstva.

3. Države članice morajo odobriti uvoz stranskih proizvodov čebelarstva, razen čebeljega voska, v obliki satja, namenjenega uporabi v čebelarstvu, če:

4. Države članice morajo odobriti uvoz čebeljega voska za tehnične namene, razen čebeljega voska v obliki satja, če je:

5. Uvoz čebeljega voska v obliki satja je prepovedan.

1. Države članice morajo odobriti uvoz kosti in proizvodov iz kosti (razen kostne moke), rogov in proizvodov iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopit in proizvodov iz kopit (razen moke iz kopit) za proizvodnjo tehničnih proizvodov, če:

▼M2

▼B

2. Vsako pošiljko mora spremljati:

▼M2

▼B

3. Ob pošiljanju na ozemlje Skupnosti morajo biti snovi zapakirane v zatesnjenih zabojnikih ali vozilih ali se prevažati v razsutem stanju na ladji. Če se prevažajo v zabojnikih, morajo biti zabojniki, in v vseh primerih vsi spremni dokumenti, opremljeni z imenom in naslovom tehničnega obrata.

4. Po mejnem inšpekcijskem pregledu, predvidenem v Direktivi 97/78/ES, in v skladu s pogoji, predpisanimi v členu 8(4) navedene Direktive, se morajo snovi prepeljati neposredno v tehnični obrat.

5. Voditi je treba evidence o količini in vrsti snovi, med proizvodnjo, na način, ki zagotavlja, da so se snovi v resnici uporabile v predvidene namene.

1. prihajajo iz tretjih držav, navedenih v seznamu, določenem v delu VI in VII(A) in (B) Priloge XI, kakor ustreza;

2. sestoje le iz živalskih stranskih proizvodov, navedenih v členu 6(1)(a) do (j) in/ali, kadar so namenjeni uporabi za hrano za hišne živali, so snovi pridobljene iz živali, obdelanih v skladu z drugim odstavkom člena 28;

vendar morajo živalski stranski proizvodi za uporabo v krmi za farmsko gojene kožuharje ali za uporabo v surovi hrani za hišne živali sestojiti samo iz živalskih stranskih proizvodov iz člena 6(1)(a) in (b);

3. so bili globoko zamrznjeni v obratu izvora ali konzervirani v skladu z zakonodajo Skupnosti na način, ki preprečuje kvarjenje v času od pošiljanja do dostave v namembni obrat;

4. so bili uvedeni vsi varnostni ukrepi za preprečitev kontaminacije s patogeni;

5. so bili zapakirani v novem pakiranju, ki preprečuje vsakršno puščanje;

6. jih spremlja spričevalo v skladu z enim od vzorčnih spričeval iz poglavij 3(D), 3(F) ali 8 Priloge X;

7. se po mejnem inšpekcijskem pregledu, predvidenem v Direktivi 97/78/ES, in v skladu s pogoji, predpisanimi v členu 8(4) navedene Direktive, prepeljejo bodisi neposredno:

8.1 v primeru surovin za proizvodnjo hrane za hišne živali, pridobljenih iz živali, ki so bile tretirane z določenimi substancami, prepovedanimi v skladu z Direktivo 96/22/ES, kakor so navedene v drugem odstavku člena 28 te uredbe, morajo:

8.2 če pošiljka sestoji iz surovin, ki so bile obdelane, kakor je navedeno v 8.1 zgoraj, in iz drugih neobdelanih surovin, je treba vse surovine v pošiljki označiti, kakor je predpisano v točki 8.1 (a) in (b) zgoraj;

8.3 oznaka, predvidena v točki 8.1(a) in (b) in 8.2, mora ostati vidna od pošiljanja do dostave v namembni obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali.

1. Topljene maščobe iz snovi kategorije 2 za oleokemijske namene morajo biti proizvedene po metodah 1 do 5 iz Priloge V, poglavje III.

2. Topljene maščobe, pridobljene iz prežvekovalcev, morajo biti prečiščene tako, da ne vsebujejo več kot 0,15 % (težnostnega odstotka) ostankov netopnih nečistoč.

3. Države članice morajo odobriti uvoz topljenih maščob, pridobljenih iz snovi kategorije 2, namenjenih predelavi po metodi, ki vsaj izpolnjuje standarde enega od postopkov, opisanih v Prilogi VI, poglavje III, če:

4. Topljene maščobe je treba prepeljati po kopnem in/ali po morju iz države izvora neposredno na mejno kontrolno točko v Skupnosti.

5. Po mejnih inšpekcijskih pregledih, predvidenih v Direktivi 97/78/ES, in v skladu s pogoji, predpisanimi v členu 8(4) navedene Direktive, je treba topljene maščobe prepeljati v oleokemijski obrat kategorije 2, v katerem se predelajo v maščobne derivate.

6. Zdravstveno spričevalo iz odstavka 3 mora navajati, da:

7. Zdravstveno spričevalo, predvideno v odstavku 3, je treba predložiti pristojnemu organu na mejni kontrolni točki v prvem kraju vstopa blaga v Skupnost, in po tem mora kopija spričevala spremljati pošiljko do prispetja v namembni obrat.

8. Po inšpekcijskih pregledih, predvidenih v Direktivi 97/78/ES, in v skladu s pogoji, predpisanimi v členu 8(4) navedene Direktive, je treba topljene maščobe prepeljati neposredno v namembni obrat.

1. Če se topljena maščoba iz snovi kategorije 2 uporablja za proizvodnjo maščobnih derivatov, je treba uporabiti metodo, ki vsaj izpolnjuje standarde enega od postopkov iz poglavja III Priloge VI.

2. Države članice odobrijo uvoz maščobnih derivatov le, če zdravstveno spričevalo v skladu z vzorčnim spričevalom, določenim v poglavju 14(A) ali 14(B) Priloge X, spremlja vsako pošiljko.

3. Zdravstveno spričevalo iz odstavka 2 mora navajati:

4. Zdravstveno spričevalo, predvideno v odstavku 2, je treba predložiti pristojnemu organu na mejni kontrolni točki v prvem kraju vstopa blaga v Skupnost, in po tem mora kopija spričevala spremljati pošiljko do prispetja v namembni obrat.

5. Po inšpekcijskih pregledih, predvidenih v Direktivi 97/78/ES, in v skladu s pogoji, predpisanimi v členu 8(4) navedene Direktive, je treba maščobne derivate prepeljati neposredno v namembne obrate.

1. V proizvodnji tekočih/dehidriranih predelanih izdelkov živalskega izvora, uporabljenih za izboljšanje okusnosti hrane za hišne živali, je dovoljeno uporabljati le živalske stranske proizvode iz člena 6(1)(a) do (j).

2. Aromatična drobovina mora biti obdelana po metodi in pri parametrih, ki zagotavljajo skladnost proizvoda z mikrobiološkimi standardi, predpisanimi v Prilogi VIII, odstavek 6, poglavje II. Po obdelavi morajo biti uvedeni vsi varnostni ukrepi za preprečitev izpostavljenosti proizvoda kontaminaciji.

3. Končni proizvod mora:

4. Države članice morajo odobriti uvoz aromatične drobovine, če:

(a) Veterinarska spričevala pripravi država izvoznica na podlagi vzorčnih spričeval, navedenih v Prilogi X, tako da za posamezne živalske stranske proizvode uporabi ustrezna vzorčna spričevala, ki so zanje predvidena. V oštevilčenem vrstnem redu, kakor je naveden v vzorčnem spričevalu, se navedejo potrdila, ki se zahtevajo za katero koli tretjo državo, oziroma tista dodatna jamstva, ki se zahtevajo za izvozno tretjo državo ali njen del.

(b) Izvirnik vsakega spričevala obsega en list z dvostranskim tiskom ali, kadar se zahteva več besedila, je spričevalo v taki obliki, da so vsi potrebni listi del vezane celote in nedeljivi.

(c) Sestavi se v najmanj enem od uradnih jezikov države članice EU, v kateri se opravi pregled na mejni točki, in namembne države članice EU. Vendar lahko ti državi članici dovolita uporabo drugih jezikov, po potrebi z uradnim prevodom.

(d) Če so zaradi identifikacije kosov pošiljke spričevalu priloženi dodatni listi, se štejejo ti dodatni listi prav tako kot del izvirnika s podpisom in žigom uradnega veterinarja, ki izvaja certificiranje, na vsaki strani.

(e) Če spričevalo obsega, vključno z dodatnimi listi iz (d), več kot eno stran, se vsaka stran oštevilči – (številka strani) od (skupnega števila strani) – spodaj, zgoraj pa se navede številčna oznaka spričevala, ki jo je določil pristojni organ.

(f) Izvirnik spričevala mora izpolniti in podpisati uradni veterinar. Pri tem pristojni organi države izvoznice zagotovijo, da se upoštevajo načela certificiranja, ki so enakovredna načelom, opredeljenim v Direktivi Sveta 96/93/ES.

(g) Barva podpisa se mora razlikovati od barve tiska. Enako pravilo velja za žige, razen tistih, ki so reliefno odtisnjeni, ali za vodni žig.

(h) Izvirnik spričevala mora spremljati pošiljko na mejni kontrolni točki EU.

(i) Če se zdravstvena spričevala uporabijo za pošiljke v tranzitu, se v polje št. I.5 („Prejemnik“) ustreznega zdravstvenega spričevala vpiše ime in naslov mejne kontrolne točke, preko katere namerava pošiljka zapustiti Evropsko skupnost.

Tretje države, ali deli držav, navedene v delu I Priloge II k Odločbi Sveta 79/542/EGS, iz katerih je dovoljen uvoz vseh kategorij svežega mesa posameznih zadevnih vrst živali.

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Odločbi Sveta 79/542/EGS.

A. Krvni proizvodi:

B. Stranski živalski proizvodi za farmacevtsko uporabo:

C. Živalski stranski proizvodi za tehnične namene razen farmacevtske uporabe:

Tretje države ali deli tretjih držav, navedeni v delu 1 Priloge II k Odločbi Sveta 79/542/EGS, iz katerih je dovoljen uvoz navedene kategorije svežega mesa zadevnih vrst živali, in naslednje države za navedene stranske proizvode:

Tretje države ali deli tretjih držav, iz katerih države članice dovolijo uvoz svežega mesa perutnine, navedene v Prilogi I k Odločbi Komisije 94/984/ES ( 45 ) in/ali v Prilogi I k Odločbi Komisije 2000/609/ES ( 46 ).

Tretje države, navedene v Prilogi k Odločbi 97/296/ES.

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Odločbi Sveta 79/542/EGS ali v Prilogi I k Odločbi 2000/585/ES, iz katerih države članice dovolijo uvoz svežega mesa, pridobljenega iz istih vrst živali.

(a) delu 1 Priloge II k Odločbi 79/542/EGS;

(b) Prilogi I k Odločbi Komisije 2004/211/ES; ali

(c) Prilogi II k Odločbi Komisije 2006/696/ES (UL L 295, 25.10.2006, str. 1).

„(LK) Šrilanka ( 47 )

(JP) Japonska ( 48 )

(TW) Tajvan (48) .“

„(KR) Republika Koreja ( 49 )

(MY) Malezija (49) 

(PK) Pakistan (49) 

(TW) Tajvan (49) .“

„(GL) Grenlandija

(TN) Tunizija.“