2002D0187 — SL — 04.06.2009 — 002.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	SKLEP SVETA z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (2002/187/PNZ) (UL L 063, 6.3.2002, p.1)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	SKLEP SVETA 2003/659/PNZ z dne 18. junija 2003	L 245	44	29.9.2003
►M2	SKLEP SVETA 2009/426/PNZ z dne 16. decembra 2008	L 138	14	4.6.2009

---

▼B

SKLEP SVETA

z dne 28. februarja 2002

o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala

(2002/187/PNZ)

Člen 1

Ustanovitev in pravna osebnost

S tem sklepom se ustanavlja organ „Eurojust“ kot organ Unije.

Eurojust ima pravno osebnost.

▼M2

Člen 2

Sestava Eurojusta

1.  Eurojustu vsaka država članica v skladu s svojim pravnim sistemom začasno dodeli po enega nacionalnega člana, ki je tožilec, sodnik ali policijski uradnik z enakovredno pristojnostjo.

2.  Države članice zagotovijo, da neprekinjeno in učinkovito prispevajo k doseganju ciljev Eurojusta v skladu s členom 3. Za doseganje teh ciljev:

3.  Nacionalni član mora imeti položaj, ki mu omogoča dodelitev pooblastil iz tega sklepa, da lahko izpolnjuje svoje naloge.

4.  Status nacionalnih članov, namestnikov in pomočnikov ureja nacionalno pravo njihove države članice.

5.  Namestnik izpolnjuje merila iz odstavka 1 in lahko nadomešča nacionalnega člana ali deluje v njegovem imenu. Nacionalnega člana lahko nadomešča ali deluje v njegovem imenu tudi pomočnik, če izpolnjuje merila iz odstavka 1.

6.  V skladu s členom 12 je Eurojust povezan z nacionalnim sistemom za usklajevanje dejavnosti Eurojusta.

7.  V skladu s tem sklepom lahko Eurojust v tretje države napoti sodnike za zvezo.

8.  V skladu s tem sklepom ima Eurojust sekretariat, ki ga vodi upravni direktor.

▼B

Člen 3

Cilji

1.  V okviru preiskav in pregonov, ki zadevajo dve ali več držav članic in v zvezi s težjimi vrstami kaznivih dejanj iz člena 4, predvsem pa na področju organiziranega kriminala, ima Eurojust naslednje cilje:

2.  V skladu s pravili, ki jih določa ta sklep, in na zaprosilo pristojnega organa države članice, lahko Eurojust pomaga tudi pri preiskavah in pregonih, ki se nanašajo samo na to državo članico in državo nečlanico, če je z navedeno državo Eurojust sklenil sporazum o sodelovanju na podlagi ►M2  člena 26a(2) ◄ , ali kadar je v posebnem primeru tovrstna pomoč bistvenega pomena.

3.  V skladu s pravili, določenimi v tem sklepu, in na zaprosilo pristojnega organa države članice ali Komisije, lahko Eurojust pomaga pri preiskavah in pregonih, ki zadevajo to državo članico in Skupnost.

Člen 4

Pristojnosti

1.  Splošna pristojnost Eurojusta obsega:

▼M2

▼M2 —————

▼B

2.  Za druge vrste kaznivih dejanj, ki niso navedene v odstavku 1, lahko Eurojust, ob upoštevanju svojih ciljev in na zaprosilo pristojnega organa države članice, pomaga pri preiskovanju in pregonu.

Člen 5

Naloge Eurojusta

1.  Za uresničitev svojih ciljev Eurojust izpolnjuje svoje naloge:

2.  Eurojust pri izpolnjevanju svojih nalog navede, ali deluje preko enega ali več nacionalnih članov v skladu s členom 6 ali kot Kolegij v skladu s členom 7.

▼M2

Člen 5a

Nujna koordinacijska enota

1.  Za opravljanje nalog v nujnih razmerah Eurojust vzpostavi nujno koordinacijsko enoto (NKE), ki lahko stalno sprejema in obdeluje zaprosila, ki so ji poslana. NKE je dosegljiva prek enotne kontaktne točke NKE pri Eurojustu, in sicer 24 ur na dan 7 dni v tednu.

2.  NKE se opira na enega predstavnika (predstavnik NKE) iz vsake države članice, ki je lahko nacionalni član, njegov namestnik ali pomočnik, ki je pooblaščen za nadomeščanje nacionalnega člana. Predstavnik NKE mora biti sposoben delovati 24 ur na dan 7 dni v tednu.

3.  Če je treba v nujnih primerih izvršiti zaprosilo ali odločitev za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja, v eni ali več državah članicah, ga lahko pristojni organ prosilec ali izdajatelj pošlje NKE. Kontaktna točka NKE ga nemudoma pošlje predstavniku NKE države članice, iz katere je zaprosilo poslano in, če to izrecno zahteva organ pošiljatelj ali izdajatelj, predstavniku NKE države članice, na ozemlju katere bi bilo treba zaprosilo izvršiti. Ta predstavnika NKE nemudoma ukrepata v zvezi z izvršitvijo zaprosila v njuni državi članici, tako da izvajata naloge ali pooblastila, ki jih imata na voljo in so navedeni v členih 6 ter 9a do 9f.

▼B

Člen 6

Izpolnjevanje nalog Eurojusta preko svojih nacionalnih članov

►M2  1. ◄   Če Eurojust deluje preko svojih udeleženih nacionalnih članov:

▼M2

▼B

▼M2 —————

▼M2

2.  Države članice tudi zagotovijo, da se pristojni nacionalni organi nemudoma odzovejo na zaprosila, predložena v skladu s tem členom.

▼B

Člen 7

Naloge Eurojusta, ki deluje v vlogi Kolegija

►M2  1. ◄   Kadar Eurojust deluje kot Kolegij:

▼M2

2.  Če se dva ali več nacionalnih članov ne morejo dogovoriti, kako rešiti primer spora o pristojnosti v zvezi z izvedbo preiskave ali pregona v skladu s členom 6 in zlasti členom 6(1)(c), se kolegij zaprosi, da izda nezavezujoče pisno mnenje o tem, kako naj se primer reši, če ga ni mogoče rešiti z medsebojnim dogovorom zadevnih pristojnih nacionalnih organov. Mnenje kolegija se nemudoma pošlje zadevnim državam članicam. Ta odstavek ne posega v odstavek 1(a)(ii).

3.  Ne glede na določbe instrumentov, ki jih je Evropska unija sprejela na področju pravosodnega sodelovanja, lahko pristojni organi Eurojustu sporočijo vse ponavljajoče se zavrnitve ali težave v zvezi z izvršitvijo zaprosila in odločitve za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja, in zaprosijo kolegij, da izda nezavezujoče pisno mnenje o tej zadevi, če je ni mogoče rešiti z medsebojnim dogovorom med zadevnimi pristojnimi nacionalnimi organi ali s sodelovanjem zadevnih nacionalnih članov. Mnenje kolegija se nemudoma pošlje zadevnim državam članicam.

▼M2

Člen 8

Nadaljnje ukrepanje glede zaprosil in mnenj Eurojusta

Če se pristojni organi zadevne države članice odločijo, da ne bodo ugodili zaprosilu iz člena 6(1)(a) ali člena 7(1)(a), ali se odločijo, da ne bodo nadalje ukrepali v zvezi s pisnim mnenjem iz člena 7(2) in (3), o svoji odločitvi in razlogih zanjo obvestijo Eurojust. Če odločitve, da zaprosilu ne bo ugodeno, ni mogoče obrazložiti, ker bi to škodilo temeljnim nacionalnim varnostnim interesom ali bi ogrozilo varnost posameznikov, se lahko pristojni organi zadevne države članice sklicujejo na operativne razloge.

Člen 9

Nacionalni člani

1.  Mandat nacionalnega člana traja vsaj štiri leta. Država članica izvora lahko mandat obnovi. Nacionalnega člana ni mogoče odpoklicati pred zaključkom mandata brez predhodnega obvestila Svetu in razloga za odpoklic. Kadar je nacionalni član predsednik ali podpredsednik Eurojusta, traja njegov mandat člana vsaj tako dolgo, da lahko opravlja funkcijo predsednika ali podpredsednika v celotnem obdobju, za katerega je bil izvoljen.

2.  Vse informacije, ki si jih izmenjujejo Eurojust in države članice, se pošiljajo prek nacionalnega člana.

3.  Za uresničitev ciljev Eurojusta ima nacionalni član vsaj enakovreden dostop do podatkov ali pa ima vsaj možnost pridobitve tistih informacij iz naslednjih vrst evidenc svoje države članice, ki bi mu bile dostopne glede na njegovo vlogo tožilca, sodnika ali policijskega uradnika na nacionalni ravni:

4.  Nacionalni član lahko naveže neposreden stik s pristojnimi organi svoje države članice.

▼M2

Člen 9a

Pooblastila nacionalnega člana, dodeljena na nacionalni ravni

1.  Če nacionalni član izvaja pooblastila iz členov 9b, 9c in 9d, jih izvaja kot pristojni nacionalni organ, ki deluje v skladu z nacionalno zakonodajo in pri tem izpolnjuje pogoje iz tega člena in členov 9b do 9e. Pri opravljanju svojih nalog nacionalni član po potrebi naznani, kadar ukrepa na podlagi pooblastil, podeljenih v skladu s tem členom in členi 9b, 9c in 9d.

2.  Vsaka država članica določi vrsto in obseg pravosodnih pooblastil v zvezi s pravosodnim sodelovanjem te države članice, ki jih dodeli svojemu nacionalnemu članu. Vendar pa vsaka država članica podeli svojemu nacionalnemu članu vsaj pooblastila, ki so opisana v členu 9b in, s pridržkom člena 9e, pooblastila, opisana v členih 9c in 9d, ki bi jih imel na voljo kot sodnik, tožilec oziroma policijski uradnik na nacionalni ravni.

3.  Država članica ob imenovanju nacionalnega člana in po potrebi kadar koli o svoji odločitvi v zvezi z izvajanjem odstavka 2 obvesti Eurojust in generalni sekretariat Sveta, da ta lahko obvesti druge države članice. Države članice se obvežejo, da bodo sprejele in priznale tako dodeljene posebne pravice, v kolikor so v skladu z njihovimi mednarodnimi obveznostmi.

4.  Vsaka država članica določi pravico nacionalnega člana, da v skladu z njenimi mednarodnimi obveznostmi sodeluje s tujimi pravosodnimi organi.

Člen 9b

Običajna pooblastila

1.  Nacionalni člani so kot pristojni nacionalni organi upravičeni, da sprejmejo, prenesejo, olajšajo, spremljajo in zagotovijo dodatne informacije v zvezi z izvršitvijo zaprosil in odločitev za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja. Če se izvajajo pooblastila iz tega odstavka, se o tem nemudoma obvesti pristojni nacionalni organ.

2.  V primeru delno ali neustrezno izvršenega zaprosila za pravosodno sodelovanje so nacionalni člani kot pristojni nacionalni organi upravičeni, da zaprosijo pristojni nacionalni organ svoje države članice za dodatne ukrepe, da bi se zaprosilo v celoti izvršilo.

Člen 9c

Pooblastila, ki se izvajajo s soglasjem pristojnega nacionalnega organa

1.  Nacionalni člani lahko kot nacionalni pravosodni organi v soglasju s pristojnim nacionalnim organom ali na njegovo zaprosilo in za vsak primer posebej izvajajo naslednja pooblastila:

2.  Pooblastila iz tega člena načeloma izvaja pristojni nacionalni organ.

Člen 9d

Pooblastila za nujne primere

V nujnih primerih ali v primeru, da nacionalnega organa ni mogoče identificirati ali se z njim ni mogoče pravočasno povezati, so nacionalni člani kot pristojni nacionalni organi upravičeni do:

Takoj, ko je identificiran ali kontaktiran pristojni nacionalni organ, se ga obvesti o izvajanju pooblastil iz tega člena.

Člen 9e

Zaprosila nacionalnih članov, pri katerih se pooblastila ne morejo izvajati

1.  Nacionalni član kot pristojni nacionalni organ je pristojen vsaj za predložitev predloga organu, ki je pristojen za izvajanje pooblastil iz členov 9c in 9d, kadar je podelitev takšnih pooblastil nacionalnemu članu v nasprotju z:

2.  Države članice zagotovijo, da v primerih iz odstavka 1 zaprosilo, ki ga izda nacionalni član, nemudoma obravnava pristojni nacionalni organ.

Člen 9f

Sodelovanje nacionalnih članov v skupnih preiskovalnih enotah

Nacionalni člani lahko sodelujejo pri dejavnostih in tudi vzpostavitvi skupnih preiskovalnih skupin iz člena 13 Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije ali iz Okvirnega sklepa Sveta 2002/465/PNZ z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih enotah ( 9 ) v zvezi s svojo državo članico. Vendar pa lahko države članice za sodelovanje nacionalnega člana zahtevajo privolitev pristojnega nacionalnega organa. Nacionalni člani, namestniki ali pomočniki so vabljeni, da sodelujejo v vseh skupnih preiskovalnih enotah, ki zadevajo njihovo državo članico in za katero Skupnost zagotavlja financiranje v skladu z veljavnimi finančnimi instrumenti. Vsaka država članica opredeli, ali nacionalni član v skupni preiskovalni enoti sodeluje kot pristojni nacionalni organ ali v imenu Eurojusta.

▼B

Člen 10

Kolegij

1.  Kolegij sestavljajo vsi nacionalni člani. Vsak nacionalni član ima en glas.

2.   ►M2  Svet na predlog kolegija s kvalificirano večino odobri poslovnik Eurojusta. Po posvetovanju s skupnim nadzornim organom iz člena 23 glede določb o obdelavi osebnih podatkov kolegij sprejme predlog poslovnika z dvotretjinsko večino. ◄ Določbe poslovnika o obdelavi osebnih podatkov so lahko predmet posebne odobritve Sveta.

3.  Kadar Kolegij deluje ►M2   v skladu s členom 7(1)(a), (2) in (3) ◄ , odloča z dvotretjinsko večino. Druge odločitve Kolegija se sprejmejo v skladu s poslovnikom.

Člen 11

Vloga Komisije

1.  Komisija je v skladu s členom 36(2) Pogodbe v polnem obsegu udeležena pri delu Eurojusta. Pri njegovem delu sodeluje na področjih iz njene pristojnosti.

2.  Pri dejavnosti Eurojusta v zvezi s koordinacijo preiskav in pregonov, se Komisijo lahko zaprosi, da prispeva svoje strokovno znanje.

3.  Za krepitev sodelovanja med Eurojustom in Komisijo lahko Eurojust sklene vse potrebne praktične dogovore s Komisijo.

▼M2

Člen 12

Nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta

1.  Države članice določijo enega ali več nacionalnih korespondentov Eurojusta.

2.  Države članice pred 4. junija 2011 vzpostavijo nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta, s katerim zagotavljajo usklajevanje dela:

3.  Osebe iz odstavkov 1 in 2 obdržijo položaj in status v skladu z nacionalno zakonodajo.

4.  Nacionalni korespondenti Eurojusta so odgovorni za delovanje nacionalnega sistema za usklajevanje dejavnosti Eurojusta. Če je bilo imenovanih več korespondentov Eurojusta, je eden od njih odgovoren za delovanje nacionalnega sistema za usklajevanje dejavnosti Eurojusta.

5.  Nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta olajšuje opravljanje nalog Eurojusta v državi članici, zlasti:

6.  Za uresničitev ciljev iz odstavka 5 morajo biti osebe iz odstavka 1 in odstavka 2(a), (b) in (c), osebe iz odstavka 2(d) pa so lahko, povezane s sistemom vodenja zadev v skladu s tem členom in členi 16, 16a, 16b in 18 ter poslovnika Eurojusta. Povezava s sistemom vodenja zadev bremeni splošni proračun Evropske unije.

7.  Ničesar v tem členu ni mogoče razumeti kot vplivanje na neposredne stike med pristojnimi pravosodnimi organi, predvidene v instrumentih o pravosodnem sodelovanju, kot je na primer člen 6 Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije. Odnosi med nacionalnim članom in nacionalnimi korespondenti ne izključujejo neposrednih stikov med nacionalnim članom in njegovimi pristojnimi organi.

Člen 13

Izmenjave informacij z državami članicami in med nacionalnimi člani

1.  Pristojni organi držav članic si z Eurojustom izmenjujejo vse informacije, ki so potrebne za opravljanje nalog Eurojusta v skladu s členoma 4 in 5 in v skladu s pravili o varstvu podatkov iz tega sklepa. To obsega vsaj informacije iz odstavkov 5, 6 in 7.

2.  Pošiljanje informacij Eurojustu se v zadevnem primeru razlaga kot zaprosilo za pomoč s strani Eurojusta le, če to izrecno določi pristojni organ.

3.  Nacionalni člani Eurojusta so pooblaščeni, da si med seboj ali s pristojnimi organi svojih držav članic brez predhodnega dovoljenja izmenjujejo vse informacije, ki so potrebne za opravljanje nalog Eurojusta. Predvsem se nemudoma obvestijo nacionalni člani o primeru, ki jih zadeva.

4.  Ta člen ne posega v druge obveznosti glede posredovanja informacij Eurojustu, vključno s Sklepom Sveta 2005/671/PNZ z dne 20. septembra 2005 o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju terorističnih kaznivih dejanj ( 13 ).

5.  Države članice zagotovijo, da so nacionalni člani obveščeni o ustanovitvi skupne preiskovalne enote in o rezultatih dela teh enot, ne glede na to, ali so enote ustanovljene v skladu s členom 13 Konvencije o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije ali skladno z okvirnim sklepom 2002/465/PNZ.

6.  Države članice zagotovijo, da je njihov nacionalni član brez nepotrebnega odlašanja obveščen o vseh primerih, ki neposredno zadevajo vsaj tri države članice, in v zvezi s katerimi so bila zaprosila ali odločitve za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja, posredovana vsaj dvema državama članicama in

7.  Države članice zagotovijo, da je njihov nacionalni član obveščen o:

8.  Nacionalni organi v določenem primeru niso dolžni zagotoviti informacij, če bi to:

9.  Ta člen ne posega v pogoje, določene v dvostranskih ali večstranskih sporazumih ali dogovorih med državami članicami in tretjimi državami, vključno z vsemi pogoji, ki jih tretje države postavijo v zvezi z uporabo poslanih informacij.

10.  Informacije, ki se pošljejo Eurojustu v skladu z odstavki 5, 6 in 7, vsebujejo vsaj tiste vrste informacij, če so na voljo, ki so določene v Prilogi.

11.  Informacije iz tega člena se posredujejo Eurojustu na strukturiran način.

12.  Komisija do 4. junija 2014 (13)  na podlagi informacij, ki jih pošlje Eurojust, pripravi poročilo o izvajanju tega člena, v katerega vključi tudi vse predloge, ki se ji zdijo primerni, tudi kar se tiče obravnave spremembe odstavkov 5, 6 in 7 ter Priloge.

▼M2

Člen 13a

Informacije, ki jih Eurojust pošlje pristojnim nacionalnim organom

1.  Eurojust zagotavlja pristojnim nacionalnim organom informacije in povratne informacije o rezultatih obdelave informacij, vključno s povezavami s primeri, ki so že shranjeni v sistemu vodenja zadev.

2.  Če pristojni nacionalni organ zaprosi za informacije, jih mora Eurojust poslati v roku, ki ga je predlagal ta organ.

▼B

Člen 14

Obdelava osebnih podatkov

1.  V zvezi z uresničevanjem svojih ciljev lahko Eurojust, v okviru svojih pristojnosti in za opravljanje svojih nalog, obdeluje osebne podatke avtomatsko ali v strukturiranih ročno vodenih datotekah.

2.  Eurojust sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev ravni varstva osebnih podatkov, ki je enaka ravni, ki izhaja iz uporabe načel Konvencije Sveta Evrope z 28. januarja 1981 in njenih poznejših sprememb, če so uveljavljene v državah članicah.

3.  Osebni podatki, ki jih obdeluje Eurojust, morajo ustrezati namenu, za katerega se obdelujejo, morajo biti zanj bistvenega pomena in ne smejo presegati namena obdelave, ter so ob upoštevanju informacij, ki jih posredujejo pristojni organi držav članic ali drugi partnerji ►M2  v skladu s členi 13, 26 in 26a ◄ , točni in posodobljeni. Osebni podatki, ki jih obdeluje Eurojust, se obdelujejo na pošten in zakonit način.

▼M2 —————

▼B

Člen 15

Omejitve ob obdelavi osebnih podatkov

1.  Pri obdelavi podatkov v skladu s členom 14(1), lahko Eurojust obdeluje le naslednje osebne podatke o osebah, ►M2  ki so osumljene storitve kaznivega dejanja ali sodelovanja pri kaznivem dejanju, za katerega je pristojen Eurojust, ali ki so bile zaradi takega kaznivega dejanja pravnomočno obsojene ◄ :

▼M2

▼B

2.  Pri obdelavi osebnih podatkov v skladu s členom 14(1), lahko Eurojust obdeluje le naslednje osebne podatke o osebah, ki so po nacionalni zakonodaji zadevnih držav članic priče ali žrtve v kazenski preiskavi ali pregonu za eno ali več vrst kriminala in kaznivih dejanj iz člena 4:

3.  V izjemnih primerih pa lahko Eurojust za omejeno časovno obdobje obdeluje tudi druge osebne podatke, v zvezi z okoliščinami kaznivega dejanja, če so neposrednega pomena in vključeni v tekoče preiskave, ki jih pomaga koordinirati Eurojust, pod pogojem, da je obdelava teh posebnih podatkov v skladu s členoma 14 in 21.

O uporabi tega odstavka se nemudoma obvesti pooblaščenca za varstvo podatkov iz člena 17.

Če se ti drugi podatki nanašajo na priče ali žrtve, v pomenu odstavka 2, sprejmeta odločitev o njihovi obdelavi skupaj vsaj dva nacionalna člana.

4.  Neodvisno od tega ali obdelava podatkov poteka avtomatsko ali z drugimi sredstvi, lahko Eurojust obdeluje osebne podatke iz katerih so razvidni rasni ali etični izvor, politična mnenja, verska ali filozofska prepričanja, članstvo v sindikatih, in podatke o zdravju ali spolnem življenju, samo kadar so ti podatki nujni za nacionalne preiskave ter za koordinacijo v okviru Eurojusta.

O uporabi tega odstavka se nemudoma obvesti pooblaščenca za varstvo podatkov.

Takšni podatki se ne smejo obdelovati v seznamu iz člena 16(1).

Kadar se ti drugi podatki nanašajo na priče ali žrtve v skladu z odstavkom 2, sklep o njihovi obdelavi sprejme Kolegij.

▼M2

Člen 16

Sistem vodenja zadev, seznam in začasne delovne datoteke

1.  Eurojust v skladu s tem sklepom vzpostavi sistem vodenja zadev, ki je sestavljen iz začasnih delovnih datotek in seznama, ki vsebuje osebne in druge podatke.

2.  Namen sistema vodenja zadev je:

3.  Sistem vodenja zadev je lahko povezan z varovano telekomunikacijsko povezavo iz člena 9 Sklepa Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži ( 15 ), če je to v skladu s pravili o varstvu podatkov iz tega sklepa.

4.  Seznam vsebuje sklice na začasne delovne datoteke, ki se obdelujejo v okviru Eurojusta, in razen osebnih podatkov iz člena 15(1)(a) do (i), (k) in (m) ter člena 15(2) ne sme vsebovati nobenih drugih osebnih podatkov.

5.  Nacionalni člani Eurojusta lahko za opravljanje svojih nalog v skladu s tem sklepom obdelujejo podatke o posameznih primerih, ki jih obravnavajo, v začasni delovni datoteki. Pooblaščencu za varstvo podatkov omogočijo dostop do zadevne delovne datoteke. Zadevni nacionalni član pooblaščenca za varstvo podatkov obvesti o odprtju vsake nove delovne datoteke, ki vsebuje osebne podatke.

6.  Eurojust pri obdelavi osebnih podatkov, povezanih s primerom, razen sistema vodenja zadev ne sme ustvariti nobene druge avtomatske datoteke.

▼M2

Člen 16a

Delovanje začasnih delovnih datotek in seznama

1.  Zadevni nacionalni član odpre začasno delovno datoteko za vsak primer, v zvezi s katerim prejme informacije, če je njihovo pošiljanje v skladu s tem sklepom in instrumenti iz člena 13(4). Ta nacionalni član je odgovoren za vodenje začasnih delovnih datotek, ki jih odpre.

2.  Nacionalni član, ki odpre začasno delovno datoteko, odvisno od posameznega primera odloči, ali bo dostop do nje omejen, ali pa se do nje oziroma do nekaterih njenih delov – če je to potrebno za to, da Eurojust lahko opravi svojo nalogo – omogoči dostop drugim nacionalnim članom ali pooblaščenemu osebju Eurojusta.

3.  Nacionalni član, ki odpre začasno delovno datoteko, odloči tudi, katere informacije o tej datoteki se uvrstijo na seznam.

Člen 16b

Dostop do sistema vodenja zadevna ravni držav članic

1.  Osebe iz člena 12(2) imajo lahko v skladu s členom 12(6), če imajo povezavo do sistema vodenja zadev, dostop le do:

2.  Nacionalni član ob omejitvah iz odstavka 1 odloči, v kolikšni meri je v njegovi državi članici dovoljen dostop do začasnih delovnih datotek osebam iz člena 12(2), če imajo povezavo do sistema vodenja zadev v skladu s členom 12(6).

3.  Vsaka država članica po posvetovanju s svojim nacionalnim članom odloči, v kolikšni meri je v tej državi članici dostop do seznama dovoljen osebam iz člena 12(2), če imajo povezavo do sistema vodenja zadev v skladu s členom 12(6). Države članice o odločitvah v zvezi z izvajanjem tega odstavka uradno obvestijo Eurojust in generalni sekretariat Sveta, tako da slednji lahko obvesti druge države članice.

Vendar imajo osebe iz člena 12(2), če imajo povezavo do sistema vodenja zadev v skladu s členom 12(6), dostop vsaj do seznama, in sicer do mere, do katere je to potrebno za dostop do začasnih delovnih datotek, do katerih jim je bil dovoljen dostop v skladu z odstavkom 2 tega člena.

4.  Eurojust 4. junija 2013 Svetu in Komisiji poroča o izvajanju odstavka 3. Vsaka država članica na podlagi tega poročila preuči, če morda ne bi bilo primerno revidirati obseg dostopa v skladu z odstavkom 3.

▼B

Člen 17

Pooblaščenec za varstvo podatkov

1.  Eurojust ima posebej imenovanega pooblaščenca za varstvo podatkov, ki je član osebja. Pri svojem delovanju je neposredno podrejen Kolegiju. Pri opravljanju nalog iz tega člena, ►M2  ravna neodvisno ◄ .

2.  Pooblaščenec za varstvo podatkov ima predvsem naslednje naloge:

3.   ►M2  Pooblaščenec za varstvo podatkov ◄ ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh podatkov, ki jih obdeluje Eurojust, ter do vseh prostorov Eurojusta.

4.  Kadar ►M2  pooblaščenec za varstvo podatkov ◄ odkrije, da obdelava po njegovem mnenju ni v skladu s tem sklepom:

▼M2

Člen 18

Pooblaščen dostop do osebnih podatkov

Dostop do osebnih podatkov, ki jih obdeluje Eurojust, imajo za doseganje ciljev Eurojusta in v rokih, določenih v členih 16, 16a in 16b, lahko samo nacionalni člani, njihovi namestniki in pomočniki iz člena 2(2), osebe iz člena 12(2), če imajo povezavo do sistema za vodenje primerov v skladu s členom 12(6), ter pooblaščeno osebje Eurojusta.

▼B

Člen 19

Pravica dostopa do osebnih podatkov

1.  Vsak posameznik je v skladu z določbami tega člena upravičen do dostopa do osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj in jih obdeluje Eurojust.

2.  Vsak posameznik, ki želi uveljaviti svojo pravico dostopa do podatkov v zvezi z njim, shranjenih pri Eurojustu, ali jih želi preveriti v skladu s členom 20, lahko v ta namen brezplačno predloži prošnjo v državi članici po svoji izbiri, in sicer pri organu, ki ga je v ta namen imenovala država članica, ta organ pa nemudoma predloži njegovo prošnjo Eurojustu.

3.  Pravica vsakega posameznika, da ima dostop do osebnih podatkov v zvezi z njim ali da jih preveri, se izvaja v skladu z zakoni in postopki države članice, v kateri je posameznik vložil svojo prošnjo. Če lahko Eurojust ugotovi, kateri organ v državi je prenesel zadevne podatke lahko ta organ zahteva, da se pravica do dostopa izvede v skladu s pravnim redom te države članice.

4.  Dostop do osebnih podatkov se zavrne, če:

5.  Odločitev o odobritvi takega dostopa mora ustrezno upoštevati status tistih posameznikov, ki predložijo prošnjo v zvezi s podatki, ki jih hrani Eurojust.

6.  Prošnjo obravnavajo določeni nacionalni člani, ki odločajo v imenu Eurojusta. Prošnja se dokončno obravnava v treh mesecih po prejemu. Kadar člani ne dosežejo soglasja, predložijo zadevo Kolegiju, ki odloči o prošnji z dvotretjinsko večino.

7.  Če se dostop zavrne ali če Eurojust ne obdeluje osebnih podatkov o vlagatelju, obvesti vlagatelja, da je opravil vsa preverjanja, ne da bi pri tem navedel kakršnekoli podatke, ki bi lahko razkrili ali je vlagatelj znan.

8.  Če vlagatelj ni zadovoljen z odgovorom na svojo prošnjo, se lahko pritoži zoper to odločitev na Skupni nadzorni organ. Skupni nadzorni organ preizkusi, ali je odločitev Eurojusta, v skladu s tem sklepom.

9.  Eurojust se pred odločanjem posvetuje s pristojnimi organi pregona v državah članicah. Te organe se o vsebini odločitve naknadno obvesti preko določenih nacionalnih članov.

Člen 20

Popravek in izbris osebnih podatkov

1.  Vsak posameznik ima v skladu s členom 19(3) pravico zahtevati od Eurojusta, da popravi, blokira ali izbriše podatke v zvezi z njim, če so ti podatki nepravilni ali nepopolni ali če je njihov vnos ali hramba v nasprotju s tem sklepom.

2.  Eurojust obvesti vlagatelja, če podatke v zvezi z njim popravi, blokira ali izbriše. Če vlagatelj ni zadovoljen z odgovorom Eurojusta, lahko zadevo v roku tridesetih dni po prejemu odločitve Eurojusta predloži Skupnemu nadzornemu organu.

3.  Na prošnjo pristojnih organov države članice, nacionalnega člana ali nacionalnega korespondenta, če ta obstaja, ter na njihovo odgovornost Eurojust v skladu s svojim poslovnikom popravi ali izbriše osebne podatke, ki jih je obdeloval in ki jih je nanj prenesla ali vnesla ta država članica, njen nacionalni član ali njen nacionalni korespondent. Pristojni organi držav članic in Eurojust, vključno z nacionalnim članom ali nacionalnim korespondentom, če ta obstaja, s tem v zvezi zagotovijo, da se spoštujejo načela, določena v členu 14(2) in (3) in v členu 15(4).

4.  Če se ugotovi, da so osebni podatki, ki jih obdeluje Eurojust, nepravilni ali nepopolni ali da je njihov vnos ali hramba v nasprotju z določbami tega sklepa, Eurojust takšne podatke blokira, popravi ali izbriše.

5.  V primerih, omenjenih v odstavkih 3 in 4, se nemudoma obvesti vse dobavitelje in prejemnike teh podatkov. V skladu s svojimi pravili prejemniki popravijo, blokirajo ali izbrišejo te podatke v lastnih sistemih.

Člen 21

Časovne omejitve hrambe osebnih podatkov

1.  Osebni podatki, ki jih obdeluje Eurojust, se hranijo pri Eurojustu toliko časa, kolikor je potrebno za dosego njegovih ciljev.

2.  S strani Eurojusta obdelani osebni podatki v skladu s členom 14(1), se ne smejo hraniti več kot do ►M2   prvega primernega datuma izmed naslednjih ◄ :

▼M2

▼M2

▼B

▼M2

▼B

3.  

4.  Kadar obstaja datoteka, ki vsebuje neavtomatske in nestrukturirane podatke, se ob poteku skrajnega roka za hrambo zadnjega avtomatskega podatka iz datoteke, vsi dokumenti v datoteki vrnejo organu, ki jih je predložil, vse morebitne kopije se uničijo.

5.  Kadar je preiskavo ali pregon koordiniral Eurojust, določeni nacionalni člani obvestijo Eurojust in druge zadevne države članice o vseh sodnih odločbah v zvezi s primerom, ki so postale pravnomočne, da se, inter alia, lahko uporablja odstavek 2(b).

Člen 22

Varstvo podatkov

1.  Eurojust in, kadar gre za podatke, ki se posredujejo iz Eurojusta, vsaka država članica pri obdelavi osebnih podatkov v okviru tega sklepa varuje osebne podatke pred naključnim ali nezakonitim uničenjem, naključno izgubo ali nepooblaščenim razkritjem, spreminjanjem in dostopom ali katero koli drugo nepooblaščeno obliko obdelave.

2.  Poslovnik vsebuje tehnične ukrepe in organizacijska navodila, ki so z vidika varstva podatkov potrebna za izvajanje tega sklepa, predvsem pa ukrepe, katerih namen je

Člen 23

Skupni nadzorni organ

1.  Ustanovi se neodvisni Skupni nadzorni organ, ki v celoti spremlja dejavnosti Eurojusta, na katere se nanašajo ►M2  členi 14 do 22, 26, 26a in 27 ◄ , kar zagotavlja, da se obdelava osebnih podatkov izvaja v skladu s tem sklepom. Za opravljanje teh nalog je Skupni nadzorni organ upravičen do popolnega dostopa do vseh datotek, v katerih se takšni osebni podatki obdelujejo. Eurojust zagotovi Skupnemu nadzornemu organu vse informacije iz teh datotek, ki jih slednji zahteva, in mu z vsemi sredstvi pomaga pri opravljanju njegovih nalog.

▼M2

Skupni nadzorni organ se sestane vsaj enkrat vsakega pol leta. Prav tako se sestane v treh mesecih od vložitve pritožbe iz člena 19(8) ali v treh mesecih od dne, ko mu je bil primer predložen v skladu s členom 20(2). Skupni nadzorni organ lahko skliče tudi njegov predsednik, če to zahtevata vsaj dve državi članici.

▼B

Za ustanovitev Skupnega nadzornega organa vsaka država članica v skladu s svojim pravnim sistemom imenuje sodnika, ki ni član Eurojusta, ali, če tako zahteva njen ustavni ali nacionalni sistem, osebo s funkcijo, ki ji daje dovolj neodvisnosti za vključitev na seznam sodnikov, ki lahko sodelujejo v Skupnem nadzornem organu kot člani ali ad hoc sodniki. Nobeno takšno imenovanje ne traja manj kot ►M2  tri leta ◄ . Preklic imenovanja urejajo načela za odpoklic, ki se uporabljajo po nacionalni zakonodaji države članice izvora. O imenovanju in preklicu se obvestita generalni sekretariat Sveta in Eurojust.

2.  Skupni nadzorni organ sestavljajo trije stalni člani in ad hoc sodniki, v skladu z odstavkom 4.

▼M2

3.  Sodnik, ki ga imenuje država članica, postane stalni član, ko ga na plenarni seji izvolijo osebe, imenovane s strani držav članic v skladu z odstavkom 1, in ostane stalni član tri leta. Vsako leto se s tajnim glasovanjem na novo izvoli en stalni član skupnega nadzornega organa. Skupnemu nadzornemu organu predseduje član, ki je v tretjem letu mandata po volitvah. Stalni člani so lahko ponovno imenovani. Imenovane osebe, ki želijo kandidirati na volitvah, vložijo kandidaturo v pisni obliki na sekretariat skupnega nadzornega organa deset dni pred sejo, ko bodo potekale volitve.

▼B

4.  V Skupnem nadzornem organu ima sedež tudi eden ali več ad hoc sodnikov, vendar le za čas trajanja preizkusa pritožbe v zvezi z osebnimi podatki iz države članice, ki jih je imenovala.

▼M2

4a.  Skupni nadzorni organ v svojem poslovniku predvidi ukrepe, potrebne za izvajanje členov 3 in 4.

▼B

5.  Sestava Skupnega nadzornega organa se ne spreminja, vse dokler traja pritožbeni postopek, četudi je mandat stalnih članov na podlagi odstavka 3 potekel.

6.  Vsak član in ad hoc sodnik je upravičen do enega glasu. V primeru neodločenega glasovanja, je odločilen glas predsednika.

7.  Skupni nadzorni organ preizkusi pritožbe, ki so mu predložene v skladu s členom 19(8) in členom 20(2), ter izvede nadzor v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1 tega člena. Če Skupni nadzorni organ meni, da odločitev Eurojusta ali njegovo obdelovanje podatkov ni v skladu s tem sklepom, se zadeva predloži Eurojustu, ki sprejme sklep Skupnega nadzornega organa.

8.  Sklepi Skupnega nadzornega organa so za Eurojust dokončni in zavezujoči.

9.  Osebe, ki jih imenujejo države članice v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 1 in jim predseduje predsednik Skupnega nadzornega organa, sprejmejo notranji poslovnik, ki za namene obravnavanja pritožb predpišejo objektivna merila za imenovanje članov tega organa.

10.  Stroški sekretariata se krijejo iz proračuna Eurojusta. Sekretariat Skupnega nadzornega organa je pri opravljanju svojih nalog v sekretariatu Eurojusta neodvisen. ►M2   Sekretariat Skupnega nadzornega organa lahko uporabi strokovno znanje sekretariata, ustanovljenega s Sklepom 2000/641/PNZ ( 16 ). ◄

11.  Člane Skupnega nadzornega organa zavezuje zaupnost, predpisana v členu 25.

12.  Skupni nadzorni organ predloži Svetu letno poročilo.

Člen 24

Odgovornost za nepooblaščeno ali nepravilno obdelavo podatkov

1.  Eurojust je v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri ima sedež, odgovoren za vso škodo, storjeno posamezniku, kot posledica nepooblaščene ali nepravilne obdelave podatkov, ki jo je opravil Eurojust.

2.  Pritožbe proti Eurojustu v zvezi z odgovornostjo, na katero se nanaša odstavek 1, obravnavajo sodišča države članice, v kateri ima Eurojust svoj sedež.

3.  Vsaka država članica je v skladu s svojo nacionalno zakonodajo odgovorna za vso škodo, ki jo povzroči posamezniku zaradi nepooblaščene ali nepravilne obdelave podatkov, posredovanih Eurojustu za obdelavo.

Člen 25

Zaupnost

▼M2

1.  Brez poseganja v člen 2(4) so nacionalni člani, njihovi namestniki in pomočniki iz člena 2(2), osebje Eurojusta, nacionalni korespondenti in pooblaščenec za varstvo podatkov zavezani zaupnosti.

▼B

2.  Obveza zaupnosti se nanaša na vse osebe in vse organe, ki sodelujejo z Eurojustom.

3.  Obveza zaupnosti zavezuje tudi po prenehanju funkcije ali zaposlitve ali po zaključku dejavnosti oseb, v zvezi z odstavkoma 1 in 2.

4.  Ne glede na  ►M2  člen 2(4) ◄ se obveza zaupnosti nanaša na vse informacije, ki jih prejme Eurojust.

▼M2

Člen 25a

Sodelovanje z Evropsko pravosodno mrežo in drugimi mrežami Evropske unije, vključenimi v sodelovanje v kazenskih zadevah

1.  Eurojust in Evropska pravosodna mreža vzdržujeta na posvetovanju in dopolnjevanju temelječe tesne medsebojne odnose, zlasti med nacionalnim članom, kontaktnimi točkami Evropske pravosodne mreže v isti državi članici ter nacionalnimi korespondenti Eurojusta in Evropske pravosodne mreže. Za učinkovito sodelovanje se sprejmejo naslednji ukrepi:

2.  Brez poseganja v člen 4(1) je sekretariat mreže skupnih preiskovalnih enot in mreže, ustanovljene s Sklepom 2002/494/PNZ del osebja Eurojusta. Ti sekretariati delujejo kot ločene organizacijske enote. Uporabljajo lahko administrativna sredstva Eurojusta, ki so potrebna za opravljanje njihovih nalog. Usklajevanje med sekretariati zagotavlja Eurojust.

Ta odstavek se uporablja za sekretariat vsake nove mreže, vzpostavljene s sklepom Sveta, kadar ta sklep določa, da sekretariat zagotavlja Eurojust.

3.  Mreža, ustanovljena s Sklepom 2008/852/PNZ, lahko zahteva, da Eurojust mreži zagotovi sekretariat. V primeru tovrstne zahteve se uporabi odstavek 2.

▼M2

Člen 26

Odnosi z institucijami, organi in agencijami Skupnosti ali Unije

1.  Eurojust lahko vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z institucijami, organi in agencijami, ki so bile ustanovljene s Pogodbama o ustanovitvi Evropskih skupnosti in Pogodbo o Evropski uniji ali na podlagi teh pogodb, v kolikor je to pomembno za opravljanje njegovih nalog. Eurojust vzpostavi in vzdržuje sodelovanje vsaj z:

Eurojust vzpostavi in vzdržuje sodelovanje tudi z Evropsko mrežo za usposabljanje na področju sodstva.

2.  Eurojust lahko s subjekti iz odstavka 1 sklene sporazume ali delovne dogovore. Takšni sporazumi ali delovni dogovori zlasti lahko urejajo izmenjavo informacij, vključno z osebnimi podatki, in dodelitev častnikov za zvezo Eurojustu. Takšen sporazum ali delovni dogovor se lahko sklene le po posvetovanju Eurojusta s skupnim nadzornim organom glede določb o varstvu podatkov in po odobritvi Sveta, ki odloča s kvalificirano večino. Eurojust obvesti Svet o vseh načrtih za začetek takšnih pogajanj, Svet pa lahko sprejme kakršne koli sklepe, ki so po njegovem mnenju ustrezni.

3.  Preden začne takšen sporazum ali dogovor iz odstavka 2 veljati, lahko Eurojust od subjektov iz odstavka 1 neposredno prejme in uporabi informacije, vključno z osebnimi podatki, kolikor je to potrebno za legitimno opravljanje nalog Eurojusta, ter tem subjektom lahko neposredno posreduje informacije, vključno z osebnimi podatki, kolikor je to potrebno za legitimno opravljanje prejemnikovih nalog in je v skladu s pravili o varstvu podatkov, določenimi v tem sklepu.

4.  OLAF lahko prispeva k delu Eurojusta tako, da koordinira preiskave in pregon v zvezi z varstvom finančnih interesov Evropskih skupnosti, bodisi na pobudo Eurojusta ali na svojo pobudo, če zadevni pristojni nacionalni organi takšnemu sodelovanju ne nasprotujejo.

5.  Za namene prejemanja in pošiljanja informacij med Eurojustom in OLAF in brez poseganja v člen 9 države članice zagotovijo, da se nacionalni člani Eurojusta obravnavajo kot pristojni organi držav članic izključno za namene Uredbe (ES) št. 1073/1999 in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ( 17 ). Izmenjava informacij med OLAF in nacionalnimi člani ne posega v informacije, ki jih je treba predložiti drugim pristojnim organom v skladu z navedenimi predpisi.

▼M2

Člen 26a

Odnosi s tretjimi državami in organizacijami

1.  Eurojust lahko vzpostavi in vzdržuje sodelovanje, če je to potrebno za opravljanje njegovih nalog, tudi z naslednjimi subjekti:

2.  Eurojust lahko sklene sporazume s subjekti iz odstavka 1. Takšni sporazumi zlasti lahko urejajo izmenjavo informacij, vključno z osebnimi podatki, in dodelitev častnikov za zvezo ali sodnikov za zvezo Eurojustu. Takšni sporazumi se lahko sklenejo le po posvetovanju Eurojusta s skupnim nadzornim organom glede določb o varstvu podatkov in po odobritvi Sveta, ki odloča s kvalificirano večino. Eurojust obvesti Svet o vseh načrtih za začetek takšnih pogajanj, Svet pa lahko sprejme kakršne koli sklepe, ki so po njegovem mnenju ustrezni.

3.  Sporazumi iz odstavka 2, ki vsebujejo določbe o izmenjavi osebnih podatkov se lahko sklenejo le, če za zadevni subjekt velja konvencija Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 ali na podlagi ocene, v kateri je potrjeno, da ta subjekt zagotavlja zadostno raven varstva podatkov.

4.  Sporazumi iz odstavka 2 vsebujejo določbe o spremljanju njihovega izvajanja, vključno z izvajanjem pravil o varstvu podatkov.

5.  Pred začetkom veljavnosti sporazumov iz odstavka 2 lahko Eurojust neposredno prejme informacije, vključno z osebnimi podatki, če je to potrebno za legitimno opravljanje njegovih nalog.

6.  Pred začetkom veljavnosti sporazumov iz odstavka 2 lahko Eurojust pod pogoji iz člena 27(1) tem subjektom neposredno pošlje informacije, razen osebnih podatkov, če je to potrebno za legitimno opravljanje prejemnikovih nalog.

7.  Eurojust lahko pod pogoji iz člena 27(1) pošlje osebne podatke subjektom iz odstavka 1, kadar:

8.  Eurojust skupnemu nadzornemu organu in zadevnim državam članicam nemudoma sporoči vsako naknadno neizpolnjevanje ali znatno verjetnost neizpolnjevanja pogojev iz odstavka 3 s strani subjektov iz odstavka l. Skupni nadzorni organ lahko prepreči nadaljnjo izmenjavo osebnih podatkov z zadevnimi subjekti, dokler se ne prepriča, da so bili sprejeti ustrezni ukrepi za izboljšanje stanja.

9.  Tudi če pogoji iz odstavka 7 niso izpolnjeni, lahko nacionalni član, ki deluje kot nacionalni pristojnosti organ in v skladu z določbami zakonodaje svoje države članice, izjemoma in v primeru, da je treba sprejeti nujne ukrepe za odpravo neposredne resne nevarnosti, ki ogroža osebo ali javno varnost, izmenja informacije, ki zajemajo osebne podatke. Za zakonitost odobritve takšnega prenosa je odgovoren nacionalni član. Nacionalni član hrani zapis o prenosu podatkov in razlogih za takšen prenos. Prenos podatkov se dovoli le, če se prejemnik obveže, da se bodo podatki uporabili samo za namen, za katerega so bili poslani.

▼M2

Člen 27

Prenos podatkov

1.  Preden si Eurojust izmenja informacije s subjekti iz člena 26a, nacionalni član države članice, ki je predložila informacije, da svoje soglasje za prenos teh informacij. Nacionalni član se po potrebi posvetuje s pristojnimi organi držav članic.

2.  Eurojust je odgovoren za zakonitost prenosa podatkov. Eurojust vodi evidenco o vsakem prenosu podatkov v skladu s členoma 26 in 26a in o razlogih za takšen prenos. Podatki se prenesejo samo v primeru, če se prejemnik zaveže, da bodo uporabljeni le za namen, za katerega so bili poslani.

▼M2

Člen 27a

Sodniki za zvezo, napoteni v tretje države

1.  Da bi olajšali pravosodno sodelovanje s tretjimi državami v primerih, ko Eurojust nudi pomoč v skladu s tem sklepom, lahko kolegij Eurojusta na podlagi dogovora s tretjo državo iz člena 26a napoti sodnike za zvezo v to tretjo državo. Pred začetkom pogajanj s tretjo državo se pridobi soglasje Sveta, ki odloča s kvalificirano večino. Eurojust obvesti Svet o vseh načrtih za začetek takšnih pogajanj, Svet pa lahko sprejme kakršne koli sklepe, ki so po njegovem mnenju ustrezni.

2.  Sodnik za zvezo iz odstavka 1 mora imeti izkušnje pri delu z Eurojustom in ustrezno znanje o pravosodnem sodelovanju in delovanju Eurojusta. O napotitvi sodnika za zvezo v imenu Eurojusta se predhodno dogovorita sodnik in njegova država članica.

3.  Če se sodnik za zvezo, ki ga napoti Eurojust, izbere med nacionalnimi člani, namestniki ali pomočniki:

4.  Brez poseganja v člen 110 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, kakor so določeni z Uredbo (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 ( 18 ), kolegij pripravi pravila za napotitev sodnikov za zvezo in v ta namen v posvetovanju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe.

5.  Delovanje sodnikov za zvezo, ki jih je napotil Eurojust, nadzira skupni nadzorni organ. Sodniki za zvezo o svojem delovanju poročajo kolegiju, ki o tem letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Sodniki za zvezo obvestijo nacionalne člane in pristojne nacionalne organe o vseh primerih, ki zadevajo njihovo državo članico.

6.  Pristojni organi držav članic in sodniki za zvezo iz odstavka 1 se lahko neposredno obrnejo drug na drugega. V takšnih primerih sodnik za zvezo o teh stikih obvesti nacionalnega člana.

7.  Sodniki za zvezo iz odstavka 1 so povezani s sistemom vodenja zadev.

Člen 27b

Zaprosila za pravosodno sodelovanje, naslovljena na tretje države in predložena s strani tretjih držav

1.  Eurojust lahko usklajuje izvrševanje zaprosila za pravosodno sodelovanje, ki ga je predložila tretja država, če so ta zaprosila del iste preiskave in zahtevajo izvršitev v vsaj dveh državah članicah, pod pogojem, da se s tem strinjajo zadevne države članice. Zaprosila iz tega odstavka lahko Eurojustu pošlje tudi pristojni nacionalni organ.

2.  V nujnih primerih in v skladu s členom 5a lahko zaprosila iz odstavka 1 tega člena, ki jih je izdala tretja država, ki ima z Eurojustom sklenjen sporazum o sodelovanju, sprejema in obdeluje NKE za usklajevanje v nujnih razmerah.

3.  Brez poseganja v člen 3(2) lahko Eurojust v primerih, ko gre za zaprosila za pravosodno sodelovanje v zvezi z isto preiskavo, izvršiti pa jih je treba v tretji državi, olajša tudi pravosodno sodelovanje s to tretjo državo, pod pogojem, da se s tem strinjajo zadevne države članice.

4.  Zaprosila iz odstavkov 1, 2 in 3 se lahko pošljejo prek Eurojusta, če je to v skladu z instrumenti, ki se uporabljajo za odnose med to tretjo državo in Evropsko unijo ali zadevnimi državami članicami.

Člen 27c

Odgovornost, razen odgovornosti za nepooblaščeno ali nepravilno obdelavo podatkov

1.  Pogodbene odgovornosti Eurojusta ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.  V primeru nepogodbenih odgovornosti Eurojust neodvisno od morebitne odgovornosti v skladu s členom 24 poravna škodo, ki je nastala po krivdi kolegija ali osebja Eurojusta pri opravljanju njihovih dolžnosti, če se jim ta škoda lahko pripiše, in ne glede na različne postopke za zahtevo odškodnine, ki obstajajo v skladu s pravom držav članic.

3.  Odstavek 2 se uporablja tudi za škodo, ki je nastala po krivdi nacionalnega člana, namestnika ali pomočnika pri opravljanju njegovih nalog. Vendar pa v primeru, kadar deluje na podlagi pooblastil, ki so mu bila dodeljena v skladu s členi 9a do 9e, njegova država članica izvora povrne Eurojustu zneske, ki jih je ta plačal za poravnavo škode.

4.  Oškodovana stranka ima pravico zahtevati, da se Eurojust tožbe vzdrži ali jo opusti.

5.  Nacionalna sodišča držav članic, pristojna za reševanje sporov, ki se nanašajo na odgovornost Eurojusta iz tega člena, se določijo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ( 19 ).

▼B

Člen 28

Organizacija in delovanje

1.  Za organizacijo in delovanje Eurojusta je odgovoren Kolegij.

2.  Kolegij izvoli predsednika izmed nacionalnih članov, in lahko, če se mu zdi potrebno, izvoli največ dva podpredsednika. Rezultati volitev se predložijo v odobritev Svetu ►M2  , ki odloča s kvalificirano večino ◄ .

3.  Predsednik opravlja svoje dolžnosti v imenu Kolegija in pod njegovim nadzorom, usmerja njegovo delo in spremlja dnevno upravljanje, ki ga izvaja upravni direktor. Poslovnik opredeljuje primere, v katerih se za predsednikove odločitve ali dejanja zahteva predhodna odobritev ali poročilo Kolegiju.

4.  Mandat predsednika traja tri leta. Lahko je še enkrat ponovno izvoljen. Mandat podpredsednika ureja poslovnik.

5.  Eurojustu pomaga sekretariat, ki ga vodi upravni direktor.

6.  Eurojust izvršuje nad svojim osebjem pooblastila, ki pripadajo organu imenovanja. Kolegij sprejme v skladu s poslovnikom ustrezna pravila za izvajanje tega odstavka.

Člen 29

Upravni direktor

1.  Upravnega direktorja Eurojusta ►M2  imenuje kolegij, ki odloča z dvotretjinsko večino ◄ . Kolegij ustanovi volilno komisijo, ki po razpisu sestavi listo kandidatov, med katerimi Kolegij izbere upravnega direktorja. ►M2   Komisija lahko sodeluje pri postopku izbire in v izbirni komisiji. ◄

2.  Mandat upravnega direktorja traja pet let. ►M2  Mandat se lahko enkrat podaljša brez razpisa, če tako s tričetrtinsko večino odloči Kolegij in z isto večino imenuje upravnega direktorja. ◄

3.  Za upravnega direktorja veljajo predpisi in pravila, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti.

4.  Upravni direktor dela pod nadzorom Kolegija in njegovega predsednika, v skladu s členom 28(3). Kolegij ga lahko z dvotretjinsko večino razreši s položaja.

5.  Upravni direktor je pod nadzorom predsednika odgovoren za vsakodnevno upravljanje Eurojusta in za kadrovske zadeve. ►M2  V ta namen je v sodelovanju s Kolegijem odgovoren za vzpostavitev in izvajanje učinkovitega postopka za spremljanje in ocenjevanje uspešnosti Europola pri doseganju zastavljenih ciljev. Upravni direktor Kolegiju redno poroča o rezultatih tega spremljanja. ◄

Člen 30

Osebje

1.  Za osebje Eurojusta veljajo predpisi in pravila, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti, predvsem v zvezi z zaposlovanjem in statusom.

2.  Osebje Eurojusta je osebje, ki se zaposli v skladu s predpisi in pravili iz odstavka 1 ob upoštevanju vseh pogojev iz člena 27 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, ki jih določa Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 ( 20 ), vključno z njihovo geografsko razporeditvijo. Imajo status stalnih uslužbencev, začasnih uslužbencev ali lokalnih uslužbencev. Ustanove Skupnosti lahko na zahtevo upravnega direktorja in v dogovoru s predsednikom ter v imenu Kolegija začasno dodelijo uradnike Skupnosti Eurojustu kot začasno osebje. Države članice lahko začasno dodelijo Eurojustu nacionalne strokovnjake ►M2   ki lahko pomagajo tudi nacionalnemu članu ◄ . ►M2  Kolegij sprejme vse potrebne izvedbene ukrepe za začasno dodeljene nacionalne strokovnjake. ◄

3.  Osebje opravlja svoje naloge pod nadzorom Kolegija in pri tem upošteva cilje in mandat Eurojusta, ne da bi iskalo ali sprejemalo navodila katere koli vlade, organa, organizacije ali osebe zunaj Eurojusta ►M2   in sicer brez poseganja v člen 25a(1)(c) in 25a(2) ◄ .

Člen 31

Pomoč pri tolmačenju in prevajanju

1.  Za postopke Eurojusta se uporabljajo uradna jezikovna pravila Unije.

2.  Letno poročilo za Svet iz drugega pododstavka člena 32(1), se sestavi v uradnih jezikih institucij Unije.

Člen 32

►M2  Obveščanje Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ◄

1.  Predsednik v imenu Kolegija vsako leto pisno poroča o dejavnostih in upravljanju Eurojusta, vključno z upravljanjem proračuna.

V ta namen Kolegij pripravi letno poročilo o dejavnostih Eurojusta in o težavah, ki so se pokazale pri izvajanju njegove dejavnosti, na področju kriminalne politike v Uniji. V poročilu lahko Eurojust predlaga tudi izboljšave pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

Predsednik predloži tudi vsa poročila ali vse druge informacije o delovanju Eurojusta, ki bi jih od njega lahko zahteval Svet.

2.  Predsedstvo Sveta vsako leto pošlje Evropskemu parlamentu poročilo o delu Eurojusta in o dejavnostih Skupnega nadzornega organa.

▼M2

3.  Komisija ali Svet lahko Eurojust zaprosita za mnenje o vseh osnutkih instrumentov, pripravljenih v skladu z naslovom VI Pogodbe.

▼M2

Člen 33

Finance

1.  Plače in drugi prejemki nacionalnih članov, namestnikov in pomočnikov iz člena 2(2) krije njihova država članica.

2.  Kadar nacionalni člani, namestniki in pomočniki delujejo v okviru nalog Eurojusta, se nastali stroški iz teh dejavnosti obravnavajo kot odhodki iz poslovanja v smislu člena 41(3) Pogodbe.

▼B

Člen 34

Proračun

1.  Za vsako finančno leto, ki je enako koledarskemu letu, se predvidijo vsi prihodki in odhodki Eurojusta. Prihodki in odhodki se vnesejo v proračun, ki vključuje organizacijsko shemo, ta pa se predloži proračunskemu organu, pristojnemu za izvajanje splošnega proračuna Evropske unije. Organizacijska shema sestoji iz delovnih mest stalne ali začasne zaposlitve in vsebuje opombo o začasno dodeljenih nacionalnih strokovnjakih ter navaja število, stopnjo in kategorijo osebja, ki ga zaposluje Eurojust za zadevno finančno leto.

2.  Proračun Eurojusta je v prihodkih in odhodkih uravnotežen.

3.  Ne glede na druge vire financiranja, lahko prihodki Eurojusta vključujejo tudi subvencije, načrtovane v splošnem proračunu Evropske unije.

4.  Odhodki Eurojusta vključujejo med drugim odhodke za tolmače in prevajalce, odhodke za varnost, upravne stroške in odhodke za infrastrukturo, stroške poslovanja in najema, potne stroške članov Eurojusta in njegovega osebja ter stroške, ki izhajajo iz pogodb s tretjimi strankami.

▼M1

Člen 35

Izdelava proračuna

1.  Kolegij vsako leto na podlagi osnutka, ki ga pripravi upravni direktor, pripravi oceno prihodkov in izdatkov Eurojusta za naslednje finančno leto. Kolegij to oceno, ki vsebuje osnutek organizacijske sheme, Komisiji pošlje najkasneje do ►M2  10. februarja ◄ . ►M2   Evropska pravosodna mreža in mreže iz člena 25a(2) se pravočasno in še preden se ocena pošlje Komisiji obvestijo o tistih delih, ki se nanašajo na dejavnosti njihovih sekretariatov. ◄

2.  Komisija na podlagi ocene v predlogu splošnega proračuna Evropske unije predlaga višino letne subvencije, kot tudi stalna ali začasna delovna mesta, ter ta predlog pošlje proračunskemu organu v skladu s členom 272 Pogodbe.

3.  Proračunski organ odobri proračunska sredstva za subvencijo Eurojustu in določi stalna in začasna delovna mesta v okviru kadrovskih predpisov za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti.

4.  Kolegij Eurojusta pred začetkom finančnega leta sprejme proračun, skupaj z organizacijsko shemo iz člena 34(1), tretji stavek, na podlagi letne subvencije in delovnih mest, ki jih je odobril proračunski organ v skladu z odstavkom 3 tega člena, ter ga pri tem uskladi z različnimi prispevki, dodeljenimi Eurojustu in sredstvi iz drugih virov.

Člen 36

Izvrševanje proračuna in razrešnica

1.  Upravni direktor, kot pooblaščeni uradnik, izvršuje proračun Eurojusta. O izvrševanju proračuna poroča Kolegiju.

2.   ►M2  Računovodja Eurojusta predloži vsako leto najpozneje do 31. marca naslednjega finančnega leta računovodji Komisije in Računskega sodišča okvirno bilanco računov skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za navedeno finančno leto. ◄ Računovodja komisije konsolidira začasne računovodske izkaze institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 splošne finančne uredbe.

▼M2

3.  Eurojust pošlje poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za finančno leto Evropskemu parlamentu in Svetu 31. marca naslednjega leta.

▼M1

4.  Upravni direktor po prejemu ugotovitev Računskega sodišča o začasnih računovodskih izkazih Eurojusta v skladu s členom 129 splošne finančne uredbe pripravi končno poročilo o izvrševanju proračuna, za katero je sam odgovoren, in ga predloži kolegiju Eurojusta, da poda svoje mnenje.

5.  Kolegij Eurojusta poda mnenje o končnem poročilu Eurojusta o izvrševanju proračuna.

6.  Upravni direktor najkasneje do 1. julija po izteku finančnega leta končno poročilo o izvrševanju proračuna pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču, skupaj z mnenjem Kolegija Eurojusta.

7.  Končno poročilo o izvrševanju proračuna se objavi.

8.  Upravni direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove ugotovitve najkasneje do 30. septembra. Ta odgovor pošlje tudi Kolegiju Eurojusta.

9.  Upravni direktor po pooblastilu Kolegija Eurojusta in njegovega predsednika Evropskemu parlamentu na njegovo zaprosilo predloži vse podatke, potrebne za tekoč potek postopka podelitve razrešnice za zadevno finančno leto, kot je določeno v členu 146(3) splošne finančne uredbe.

10.  Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, da Evropski parlament upravnemu direktorju pred ►M2  15. majem ◄ leta N + 2 razrešnico glede izvrševanja proračuna za leto N.

Člen 37

Finančna uredba, ki se uporablja za proračun

1.  Kolegij po posvetovanju s Komisijo soglasno sprejme finančna pravila, ki veljajo za proračun Eurojusta. Ta ne smejo odstopati od Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti ( 21 ), razen če je to izrecno potrebno za delovanje Eurojusta in s predhodnim soglasjem Komisije.

▼B

Člen 38

Revizija

▼M1

1.  Za uvajanje notranjih nadzornih sistemov in postopkov, primernih za izvajanje teh nalog, je odgovoren odredbodajalec.

▼B

2.  Kolegij imenuje notranjega revizorja, ki je odgovoren predvsem za to, da v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi zagotovi ustrezno delovanje sistemov in postopkov za izvajanje proračuna. Notranji revizor ne more biti ne pooblaščeni uradnik in ne računovodja. Kolegij lahko zaprosi, da te dolžnosti izvrši notranji revizor Komisije.

3.  Revizor poroča o svojih ugotovitvah ter priporočilih Eurojustu in predloži Komisiji kopijo poročila. Eurojust sprejme potrebne ukrepe kot odgovor na ta priporočila.

4.  Za Eurojust se uporabljajo pravila, ki jih določa Uredba (ES) št. 1073/1999. Kolegij sprejme vse potrebne izvedbene ukrepe.

Člen 39

Dostop do dokumentov

Kolegij sprejme na podlagi predloga upravnega direktorja pravila za dostop do dokumentov Eurojusta ob upoštevanju načel in omejitev, ki jih navaja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o javnem dostopu do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ( 22 ).

▼M2

Člen 39a

Tajni podatki EU

Eurojust pri ravnanju s tajnimi podatki EU uporablja načela varovanja tajnosti in minimalne zahteve iz Sklepa Sveta 2001/264/ES z dne 19. marca 2001 o sprejetju predpisov Sveta o varovanju tajnosti ( 23 ).

▼B

Člen 40

Ozemeljska veljavnost

Ta sklep velja za Gibraltar, ki ga zastopa nacionalni član Združenega kraljestva.

▼M2

Člen 41

Poročanje

1.  Države članice uradno obvestijo Eurojust in generalni sekretariat Sveta o imenovanju in vseh spremembah v zvezi z imenovanji nacionalnih članov, namestnikov, pomočnikov in oseb iz člena 12(1) in (2). Generalni sekretariat Sveta pripravi posodobljeni seznam teh oseb ter vsem državam članicam in Komisiji posreduje imena in podatke, potrebne za navezavo stikov z njimi.

2.  Dokončno imenovanje nacionalnega člana ne more začeti učinkovati pred dnem, ko generalni sekretariat Sveta prejme uradno obvestilo iz odstavka 1 in člena 9a(3).

▼M2

Člen 41a

Ocena

1.  Kolegij pred 4. junijem 2014, in nato vsakih pet let, naroči neodvisno zunanjo oceno izvajanja tega sklepa ter dejavnosti Eurojusta.

2.  Z vsako oceno se ovrednotijo učinek tega sklepa, uspešnost Europola pri doseganju ciljev iz tega sklepa ter učinkovitost in uspešnost Eurojusta. Kolegij v posvetovanju s Komisijo določi ustrezna pravila.

3.  Evalvacijsko poročilo vsebuje rezultate ocene in priporočila. To poročilo se predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter se ga objavi.

▼B

Člen 42

Prenos

Če je treba, države članice čim prej uskladijo svoje nacionalne predpise s tem sklepom, v vsakem primeru pa najpozneje do 6. septembra 2003.

Člen 43

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti ne glede na člen 41. Na ta dan preneha obstajati Začasna enota za pravosodno sodelovanje.

▼M2

---

PRILOGA

Seznam iz člena 13(10) z navedbo minimalnih informacij, ki se v skladu s členom 13(5), (6) in (7) pošljejo Eurojustu, če so na voljo

---

( 1 ) UL C 206, 19.7.2000, str. 1 in

UL C 243, 24.8.2000, str. 15

( 2 ) UL C 34 E, 7.2.2002, str. 347 in mnenje z 29. novembra 2001 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

( 3 ) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

( 4 ) UL C 197, 12.7.2000, str. 3.

( 5 ) UL C 326, 26.11.2001, str. 2.

( 6 ) UL C 316, 27.11.1995, str. 1.

( 7 ) UL L 191, 7.7.1998, str. 4.

( 8 ) V času sprejetja tega sklepa so pristojnosti Europola določene v členu 2(1) Konvencije z dne 26. julija 1995 o ustanovitvi Evropskega policijskege urada (Konvencija Europol) (UL C 316, 27.11.1995, str. 2), kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 2003 (UL C 2, 6.1.2004, str. 1) in Prilogo k temu protokolu. Vendar pa bodo pristojnosti Eurojusta določene s členom 4(1) Sklepa Sveta o ustanovitvi Evropskega policijskege urada (Europol) in z njegovo prilogo, ko bo le ta začel veljati.

( 9 ) UL L 162, 20.6.2002, str. 1.

( 10 ) UL L 167, 26.6.2002, str. 1.

( 11 ) UL L 332, 18.12.2007, str. 103.

( 12 ) UL L 301, 12.11.2008, str. 38.

( 13 ) UL L 253, 29.9.2005, str. 22.

( 14 ) UL L 105, 13.4.2006, str. 54.

( 15 ) UL L 348, 24.12.2008, str. 130.

( 16 ) Sklep Sveta 2000/641/PNZ z dne 17. oktobra 2000 o ustanovitvi Sekretariata za skupne nadzorne organe za varstvo podatkov, ustanovljene s Konvencijo o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencijo o Europolu), Konvencijo o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene in Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma o postopni odpravi mejnih kontrol na skupnih mejah (Schengensko konvencijo) (UL L 271, 24.10.2000, str. 1).

( 17 ) UL L 136, 31.5.1999, str. 8.

( 18 ) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

( 19 ) UL L 12, 16.1.2001, str. 1.

( 20 ) UL L 56, 4.3.1968. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, ESPJ, Euratom) št. 2581/2001 (UL L 345, 29.12.2001, str. 1).

( 21 ) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

( 22 ) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

( 23 ) UL L 101, 11.4.2001, str. 1.