Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02000R1760-20141213

    Consolidated text: Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2000/1760/2014-12-13

    2000R1760 — SL — 13.12.2014 — 005.001


    Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

    ►B

    UREDBA (ES) št. 1760/2000 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    z dne 17. julija 2000

    o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97

    (UL L 204, 11.8.2000, p.1)

    spremenjena z:

     

     

    Uradni list

      No

    page

    date

     M1

    UREDBA SVETA (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006

      L 363

    1

    20.12.2006

     M2

    UREDBA SVETA (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013

      L 158

    1

    10.6.2013

    ►M3

    UREDBA (EU) št. 653/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. maja 2014

      L 189

    33

    27.6.2014


    spremenjena z:

     A1

    Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija

      L 236

    33

    23.9.2003




    ▼B

    UREDBA (ES) št. 1760/2000 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    z dne 17. julija 2000

    o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97



    EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

    ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 37 in 152 Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),

    ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 2 ),

    ob upoštevanju mnenja Odbora regij ( 3 ),

    ob upoštevanju postopka iz člena 251 Pogodbe ( 4 ),

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Člen19 UredbeSveta (ES) št. 820/97 z dne 21.aprila 1997 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa ( 5 ) navaja, da je treba uvesti obvezni sistem označevanja govejega mesa, ki bo s 1.januarjem 2000 obvezen v vseh državah članicah. Ta člen tudi določa, da je treba na podlagi predloga Komisije še pred tem datumom sprejeti splošna pravila za ta obvezni sistem.

    (2)

    Uredba Sveta (ES) št. 2772/1999 z dne 21.decembra 1999 o splošnih pravilih za obvezni sistem označevanja govejega mesa ( 6 ) določa, da se ta splošna pravila uporabljajo le začasno za najdlje osem mesecev, torej od 1. februarja do 31.avgusta 2000.

    (3)

    Zaradi jasnosti se razveljavi Uredba (ES) št. 820/97 in nadomesti s to uredbo.

    (4)

    Zaradi nestabilnosti trga z govejim mesom in proizvodi iz govejega mesa, ki jo je povzročila kriza zaradi bovine spongiformne encefalopatije, je izpopolnjena preglednost nad pogoji za proizvodnjo in trženje teh proizvodov, zlasti v zvezi s sledljivostjo, ugodno vplivala na porabo govejega mesa. Da bi ohranili in okrepili zaupanje potrošnikov v goveje meso in preprečili njihovo zavajanje, je treba razviti okvir za dostop potrošnikov do informacij z zadovoljivim in jasnim označevanjem proizvodov.

    (5)

    V ta namen je treba na eni strani vzpostaviti učinkovit sistem za identifikacijo in registracijo govedi na stopnji proizvodnje ter na drugi strani ustvariti za Skupnost poseben sistem označevanja govejega mesa, ki na stopnji trženja temelji na objektivnih merilih.

    (6)

    Na podlagi garancij, pridobljenih s tako izpopolnitvijo, bodo dosežene tudi nekatere zahteve v javnem interesu, zlasti v zvezi z varstvom zdravja ljudi in živali.

    (7)

    Zato se bo izboljšalo zaupanje potrošnikov v kakovost govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa, ohranila se bo visoka raven javnega zdravja, okrepila pa se bo tudi trajna stabilnost trga z govejim mesom.

    (8)

    Člen 3(1)(c) Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih v trgovini med državami članicami Skupnosti za nekatere žive živali in proizvode za dokončno vzpostavitev notranjega trga ( 7 ) navaja, da je treba živali za trgovino med državami članicami Skupnosti označevati v skladu z zahtevami pravil, ki veljajo v Skupnosti, in jih registrirati tako, da je možna sledljivost do izvornega ali tranzitnega gospodarstva, središča ali organizacije, do 1. januarja 1993 pa je treba te sisteme za identifikacijo in registracijo razširiti na premike živali po ozemlju vsake od držav članic.

    (9)

    Člen 14 Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o načelih za organizacijo veterinarskih pregledov živali, pri vstopu v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS in 90/675/EGS ( 8 ) navaja, da je treba identifikacijo in registracijo, kakršna je za take živali predvidena v členu 3(1)(c) Direktive 90/425/EGS, razen pri živalih za zakol in registriranih kopitarjih izvajati po tem, ko so opravljeni navedeni pregledi.

    (10)

    Za vodenje nekaterih programov pomoči Skupnosti na kmetijskem področju je treba ločeno identificirati nekatere vrste rejnih živali. Sistemi za identifikacijo in registracijo morajo biti zato primerni za uporabo in nadzor takih posamičnih identifikacijskih ukrepov.

    (11)

    Treba je zagotoviti hitro in učinkovito izmenjavo informacij med državami članicami za pravilno uporabo te uredbe. Zadevne določbe Skupnosti vzpostavlja Uredba Sveta (EGS) št. 1468/81 z dne 19. maja 1981 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic ter o sodelovanju med slednjimi in Komisijo za zagotavljanje pravilne uporabe prava o carinskih ali kmetijskih zadevah ( 9 ) ter Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojni pomoči med upravnimi organi oblasti držav članic in sodelovanju med slednjimi in Komisijo za zagotavljanje pravilne uporabe zakonodaje v veterinarskih in zootehničnih zadevah ( 10 ).

    (12)

    Veljavna pravila o identifikaciji in registraciji govedi so predpisana v Direktivi Sveta 92/102/EGS z dne 27. novembra 1992 o identifikaciji in registraciji živali ( 11 ) in v Uredbi (ES) št. 820/97. Izkušnje so pokazale, da izvajanje Direktive 92/102/EGS za govedo ni bilo povsem zadovoljivo in da ga je treba še izboljšati. Zato je za okrepitev določb navedene direktive treba sprejeti posebna pravila za govedo.

    (13)

    Ob uvajanju izboljšanega identifikacijskega sistema je za njegovo sprejetje bistvenega pomena, da se proizvajalcu ne naložijo prekomerne zahteve glede upravno-tehničnih formalnosti. Za njegovo izvedbo je treba določiti izvedljive roke.

    (14)

    Za hitro in natančno sledenje živali v zvezi z nadzorom programov pomoči Skupnosti mora vsaka od držav članic ustvariti nacionalno računalniško bazo podatkov, v kateri evidentira identiteto živali, vsa gospodarstva na svojem ozemlju in premike živali v skladu z določbami Direktive Sveta 97/12/ES z dne 17. marca 1997 o spremembi in dopolnitvi Direktive 64/432/EGS o zdravstvenih problemih, ki škodljivo vplivajo na trgovino med državami članicami Skupnosti z govedom in prašiči ( 12 ), ki pojasnjuje zdravstvene zahteve v zvezi z navedeno bazo podatkov.

    (15)

    Pomembno je, da vsaka od držav članic izvede vse ukrepe, ki so morda še potrebni za zagotovitev, da začne nacionalna računalniška baza podatkov kar najhitreje v popolnosti delovati.

    (16)

    Treba je izvesti ukrepe za vzpostavitev tehničnih danosti, ki zagotavljajo najboljšo možno komunikacijo proizvajalca z bazo podatkov in izčrpno uporabo te baze.

    (17)

    Za omogočanje sledenja premikov govedi je treba živali identificirati z ušesno znamko, ki se namesti na vsakem ušesu, načelno pa jih mora pri vsakršnih premikih spremljati potni list. Značilnosti ušesne znamke in potnega lista je treba določati na ravni Skupnosti. Načeloma se potni list izda za vsako žival, označeno z ušesno znamko.

    (18)

    Za živali, uvožene iz tretjih držav skladno z Direktivo 91/496/EGS, veljajo iste identifikacijske zahteve.

    (19)

    Vsaka žival mora ohraniti svojo ušesno znamko za vse življenje.

    (20)

    Komisija na podlagi dela, ki ga opravlja Skupno raziskovalno središče, proučuje izvedljivost uporabe elektronskih sredstev za identifikacijo živali.

    (21)

    Imetniki živali, razen prevoznikov, morajo voditi tekoči register živali na svojih gospodarstvih. Značilnosti registra se določi na ravni Skupnosti. Pristojni organi morajo na zahtevo imeti dostop do teh registrov.

    (22)

    Države članice lahko porazdelijo stroške, ki nastanejo z uporabe teh ukrepov, na celotni sektor govejega mesa.

    (23)

    Imenovati je treba organ ali organe, pristojne za uporabo vsakega posameznega naslova te uredbe.

    (24)

    Uvesti je treba sistem za označevanje govejega mesa, ki je obvezen v vseh državah članicah. Skladno s tem obveznim sistemom morajo nosilci dejavnosti in organizacije, ki tržijo goveje meso, na etiketi navesti podatke o govejem mesu in kraju zakola ene ali več živali, iz katerih izhaja goveje meso.

    (25)

    Obvezni sistem označevanja govejega mesa je treba okrepiti s 1. januarjem 2002. Skladno s tem obveznim sistemom morajo nosilci dejavnosti in organizacije, ki tržijo goveje meso, na etiketi dodatno navesti podatke o poreklu, zlasti kje se je žival ali so se živali, iz katerih izhaja goveje meso, rodile, pitale in zaklale.

    (26)

    Dodatne informacije k podatkom o tem, kje se je žival ali so se živali, iz katerih izhaja goveje meso, rodile, pitale in zaklale, je mogoče dati v okviru prostovoljnega sistema za označevanje govejega mesa.

    (27)

    Sistem obveznega označevanja, ki temelji na poreklu, mora začeti veljati s 1. januarjem 2002, pri čemer se razume, da se popolni podatki o premikih govedi v Skupnosti zahtevajo le v zvezi z živalmi, rojenimi po 31. decembru 1997.

    (28)

    Obvezni sistem označevanja govejega mesa se uporabi tudi za goveje meso, uvoženo v Skupnost. Upoštevati pa je treba še dejstvo, da nosilci dejavnosti ali organizacije iz tretjih držav morda nimajo na voljo vseh podatkov, ki se zahtevajo za označevanje v Skupnosti proizvedenega govejega mesa. Zato je treba predpisati minimalne podatke, ki jih morajo tretje države navesti na etiketi.

    (29)

    Za nosilce dejavnosti ali organizacije, ki proizvajajo in tržijo mleto goveje meso in ki morda ne morejo priskrbeti vseh podatkov, potrebnih skladno z obveznim sistemom označevanja govejega mesa, je treba predpisati izjeme, s katerimi se zagotovi neko minimalno število navedb.

    (30)

    Namen označevanja je napraviti trženje govejega mesa kar najbolj pregledno.

    (31)

    Določbe te uredbe ne vplivajo na Uredbo Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb geografskega porekla za kmetijske proizvode in živila ( 13 ).

    (32)

    Tudi za vse druge navedbe, ki ne spadajo v obvezni sistem označevanja govejega mesa, je treba predvideti okvir Skupnosti za označevanje govejega mesa in glede na različnost opisov govejega mesa, ki se trži v Skupnosti, je vzpostavitev prostovoljnega sistema označevanja govejega mesa najprimernejša rešitev. Učinkovitost takega prostovoljnega sistema je odvisna od možnosti sledenja kateremu koli označenemu govejemu mesu nazaj do ene ali več izvornih živali. Ureditve v zvezi z označevanjem, ki jih izvaja nosilec dejavnosti ali organizacija, morajo temeljiti na specifikaciji, ki se predloži v potrditev pristojnim organom. Nosilci dejavnosti in organizacije so upravičeni do označevanja govejega mesa le, če je na etiketi njihovo ime ali njihov identifikacijski logotip. Pristojni organi držav članic morajo imeti pooblastila, da ob nepravilnostih umaknejo odobritev katere koli specifikacije. Da se zagotovi priznavanje specifikacije za označevanje po vsej Skupnosti, je treba poskrbeti za izmenjavo podatkov med državami članicami.

    (33)

    Nosilci dejavnosti in organizacije, ki uvažajo goveje meso iz tretjih držav v Skupnost, morda želijo označiti svoje proizvode tudi v skladu s prostovoljnim sistemom označevanja. Treba je predvideti predpise, kolikor je mogoče, da so ureditve za označevanje v zvezi z uvoženim govejim mesom enako zanesljive kakor tiste, ki so za goveje meso vzpostavljene v Skupnosti.

    (34)

    Prehod z ureditev iz naslova II Uredbe (ES) št. 820/97 na ureditve v tej uredbi lahko povzroči težave, ki jih ta uredba ne obravnava. Za upoštevanje te možnosti je treba pripraviti vse, da Komisija lahko sprejme potrebne prehodne ukrepe. Komisijo je treba pooblastiti tudi za reševanje posebnih praktičnih problemov, kadar je to upravičeno.

    (35)

    Da bi zagotovili zanesljivost ureditev, ki jih predvideva ta uredba, je treba obvezati države članice, da bodo izvajale primerne in učinkovite nadzorne ukrepe. Ta nadzor ne posega v druge vrste nadzora, ki ga lahko izvaja Komisija po analogiji s členom 9 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti ( 14 ).

    (36)

    Predpisati je treba ustrezne kazni za primere kršitev določb te uredbe.

    (37)

    Ukrepe za izvajanje te uredbe je treba sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 15 ).

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:



    NASLOV I

    Identifikacija in registracija govedi

    Člen 1

    1.  Vsaka od držav članic mora vzpostaviti sistem za identifikacijo in registracijo govedi v skladu s tem naslovom.

    2.  Določbe v tem naslovu se uporabljajo brez poseganja v pravila Skupnosti, vzpostavljena za izkoreninjenje bolezni ali nadzor nad njimi, in brez poseganja v Direktivo 91/496/EGS in Uredbo (EGS) št. 3508/92 ( 16 ). ►M3  ————— ◄

    Člen 2

    V tem naslovu je:

    ▼M3

     „žival“ pomeni govedo v smislu točk (b) in (c) člena 2(2) Direktive 64/432/EGS, vključno z živalmi, ki sodelujejo v kulturnih in športnih prireditvah,

    ▼B

     „gospodarstvo“ pomeni obrat, objekt ali, če gre za kmetijo na prostem, katerikoli kraj na ozemlju iste države članice, kjer živali, na katere se nanaša ta uredba, bivajo, se gojijo ali oskrbujejo,

     „imetnik“ fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za živali bodisi stalno ali začasno, pa tudi med prevozom ali na trgu,

     „pristojni organ“ osrednji organ ali organi v državi članici, ki so odgovorni za veterinarske preglede ali jih izvajajo in ki izvajajo ta naslov, ali v primeru spremljanja premij, organi pooblaščeni za izvajanje Uredbe (ES) št. 3508/92.

    Člen 3

    Sistem za identifikacijo in registracijo govedi mora zajemati naslednje elemente:

    ▼M3

    (a) sredstva za identifikacijo posameznih živali;

    ▼B

    (b) računalniške baze podatkov;

    (c) potne liste za živali;

    (d) posamezne registre, ki se vodijo na vsakem gospodarstvu.

    Komisija in pristojni organ zadevne države članice morajo imeti dostop do vseh informacij, ki jih zajema ta naslov. Države članice in Komisija izvedejo ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev dostopa do teh podatkov za vse zadevne strani, tudi zainteresirane organizacije potrošnikov, ki jih priznava država članica, pod pogojem, da sta zagotovljeni tajnost in zaščita podatkov po nacionalni zakonodaji.

    ▼M3

    Člen 4

    Obveznost identifikacije živali

    1.  Vse živali na gospodarstvu se identificirajo z vsaj dvema sredstvoma za identifikacijo, ki sta navedeni v Prilogi -I in v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi odstavka 3, in ki ju odobri pristojni organ. Najmanj eno od teh identifikacijskih sredstev je vidno in ima vidno identifikacijsko kodo.

    Prvi pododstavek ne velja za živali, rojene pred 1. januarjem 1998, ki niso namenjene za trgovino znotraj Unije. Te živali se identificirajo z najmanj enim identifikacijskim sredstvom.

    Da se zagotovi prilagoditev tehničnemu napredku, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22b v zvezi z dodajanjem sredstev za identifikacijo na seznam iz Priloge -I, hkrati pa se zagotovi njihova interoperabilnost.

    Sredstva za identifikacijo se dodelijo gospodarstvu, razdelijo in namestijo na živali na način, ki ga določi pristojni organ.

    Dve sredstvi za identifikacijo, ki sta bili dovoljeni v skladu z delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi odstavka 3 in tega odstavka, in ki sta nameščeni na žival, imata isto neponovljivo identifikacijsko kodo, ki skupaj z registracijo živali omogoča identifikacijo posamezne živali in gospodarstva, na katerem se je rodila.

    2.  Z odstopanjem od odstavka 1, kadar znaki, ki tvorijo identifikacijsko kodo živali, ne omogočajo namestitve elektronskega identifikatorja z isto neponovljivo identifikacijsko kodo, lahko zadevna država članica omogoči, da ima pod nadzorstvom njenega pristojnega organa drugo sredstvo za identifikacijo drugačno kodo, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

    (a) žival je rojena pred datumom začetka veljavnosti izvedbenih aktov iz točke (c) drugega pododstavka odstavka 3;

    (b) zagotovljena je popolna sledljivost;

    (c) možna je identifikacija posamezne živali, vključno z gospodarstvom, na katerem je bila rojena;

    (d) žival ni namenjena za trgovino znotraj Unije.

    3.  Da se zagotovi ustrezna sledljivost in prilagodljivost tehničnemu napredku ter optimalno delovanje identifikacijskega sistema, Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 22b v zvezi z zahtevami za sredstva za identifikacijo iz Priloge -I ter prehodne ukrepe za uvedbo posebnih sredstev za identifikacijo.

    Na podlagi ustreznih standardov ISO ali drugih mednarodnih standardov, ki so jih sprejele uveljavljene mednarodne organizacije za standardizacijo, pod pogojem, da ti mednarodni standardi lahko zagotovijo najmanj višjo stopnjo varnosti in učinkovitosti kot standardi ISO, Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebna pravila v zvezi z:

    (a) obliko in zasnovo sredstev za identifikacijo;

    (b) tehničnimi postopki za elektronsko identifikacijo govedi, in

    (c) konfiguracijo identifikacijske kode.

    Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

    4.  Od 18. julija 2019 države članice zagotovijo, da je vzpostavljena potrebna infrastruktura za zagotovitev identifikacije živali na podlagi elektronskega identifikatorja kot uradnega sredstva za identifikacijo v skladu s to uredbo.

    Od 18. julija 2019 države članice lahko uvedejo nacionalne določbe, s katerimi postane uporaba elektronskega identifikatorja obvezna kot eden od dveh sredstev za identifikacijo iz odstavka 1.

    Države članice, ki uporabijo možnost iz drugega pododstavka, Komisiji zagotovijo besedilo takih nacionalnih določb in dostopnost te informacije na internetu. Komisija pomaga državam članicam, da omogočijo dostop javnosti do informacije tako, da na svojem spletnem mestu zagotovi povezavo do zadevnih spletnih mest držav članic, ki vsebujejo to informacijo.

    5.  Z odstopanjem od odstavka 1 je lahko govedo, ki je namenjeno za kulturne in športne prireditve, razen sejmov in razstav, identificirano z nadomestnimi sredstvi za identifikacijo, ki zagotavljajo identifikacijske standarde, enakovredne standardom iz odstavka 1.

    Gospodarstva, ki uporabljajo nadomestna sredstva za identifikacijo iz prvega pododstavka, so registrirana v računalniški bazi podatkov iz člena 5.

    Komisija z izvedbenimi akti določi potrebna pravila v zvezi s tako registracijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

    Da se zagotovi sledljivost na podlagi identifikacijskih standardov, enakovrednih tistim iz odstavka 1, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22b v zvezi z zahtevami glede nadomestnih sredstev za identifikacijo iz prvega pododstavka, vključno s prehodnimi ukrepi, potrebnimi za njihovo uvedbo.

    Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila v zvezi z obliko in zasnovo nadomestnih sredstev za identifikacijo iz prvega pododstavka, vključno s prehodnimi ukrepi, potrebnimi za njihovo uvedbo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

    6.  Države članice obvestijo ena drugo in Komisijo o vzorcu sredstva za identifikacijo, ki se uporablja na njihovem ozemlju. Prav tako omogočijo, da so te informacije dostopne na internetu. Komisija pomaga državam članicam, da omogočijo dostop javnosti do informacije tako, da na svojem spletnem mestu zagotovi povezave do zadevnih spletnih mest držav članic.

    ▼M3

    Člen 4a

    Rok za namestitev sredstev za identifikacijo

    1.  Sredstva za identifikacijo iz člena 4(1) se namestijo na žival pred iztekom roka, ki ga določi država članica, v kateri se je žival rodila. Ta rok se izračuna od dneva rojstva živali in ni daljši od 20 dni.

    Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko zaradi telesnega razvoja živali za drugo sredstvo za identifikacijo ta rok podaljša do 60 dni po rojstvu živali.

    Žival ne sme zapustiti gospodarstva, na katerem se je rodila, dokler sredstvi za identifikacijo nista nameščeni na to žival.

    2.  Da se omogoči namestitev sredstev za identifikacijo v posebnih okoliščinah, ki vključujejo praktične težave, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22b za določitev posebnih okoliščin, na podlagi katerih lahko države članice podaljšajo roke za namestitev sredstev za identifikacijo, kot je določeno v prvem in drugem pododstavku odstavka 1. Države članice obvestijo Komisijo o vsaki taki možnosti.

    Člen 4b

    Identifikacija živali iz tretjih držav

    1.  Vsaka žival, za katero v skladu z Direktivo 91/496/EGS veljajo veterinarski pregledi živali, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, in ki je namenjena za namembno gospodarstvo znotraj ozemlja Unije, je identificirana na namembnem gospodarstvu s sredstvi za identifikacijo iz člena 4(1).

    Prvotna identifikacija, nameščena na žival v tretji državi porekla, se zabeleži v računalniško bazo podatkov iz člena 5, skupaj z neponovljivo identifikacijsko kodo sredstev za identifikacijo, ki jo žival prejme v namembni državi članici.

    Prvi pododstavek se ne uporablja za živali, ki so namenjene neposredno za klavnico v državi članici, pod pogojem, da so živali zaklane v 20 dneh po teh veterinarskih pregledih v skladu z Direktivo 91/496/EGS.

    2.  Sredstva za identifikacijo živali iz člena 4(1) se namestijo do roka, ki ga določi država članica, v kateri je namembno gospodarstvo. Ta rok ni daljši od 20 dni po veterinarskih pregledih iz odstavka 1.

    Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko zaradi telesnega razvoja živali za drugo sredstvo za identifikacijo ta rok podaljša do 60 dni po rojstvu živali.

    V vseh primerih se na živali namestita dve sredstvi za identifikacijo iz prvega pododstavka člena 4(1), preden zapustijo namembno gospodarstvo.

    3.  Kadar je namembno gospodarstvo v državi članici, ki je uvedla nacionalne določbe na podlagi drugega pododstavka člena 4(4), s katerimi je postala uporaba elektronskega identifikatorja obvezna, se živali identificira z navedenim elektronskim identifikatorjem v namembnem gospodarstvu v Uniji do roka, ki ga določi namembna država članica. Ta rok ni daljši od 20 dni po veterinarskih pregledih iz odstavka 1.

    Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko zaradi telesnega razvoja živali za drugo sredstvo za identifikacijo ta rok podaljša do 60 dni po rojstvu živali.

    V vseh primerih se elektronski identifikator namesti na živali, preden zapustijo namembno gospodarstvo.

    Člen 4c

    Identifikacija živali, premaknjenih iz ene države članice v drugo

    1.  Živali, premaknjene iz ene države članice v drugo, ohranijo prvotna sredstva za identifikacijo, ki so bila na njih nameščena v skladu s členom 4(1).

    Vendar z odstopanjem od prvega pododstavka lahko pristojni organ države članice namembnosti od 18. julija 2019 dovoli:

    (a) zamenjavo enega sredstva za identifikacijo z elektronskim identifikatorjem brez zamenjave prvotne neponovljive identifikacijske kode živali;

    (b) zamenjavo obeh sredstev za identifikacijo z dvema novima sredstvoma za identifikacijo, ki imata oba isto, novo neponovljivo identifikacijsko kodo. To odstopanje lahko velja do 5 let po 18. juliju 2019, kadar znaki, ki tvorijo identifikacijsko kodo običajne ušesne znamke živali, ne omogočajo namestitve elektronskega identifikatorja z isto neponovljivo identifikacijsko kodo, in pod pogojem, da je žival rojena pred začetkom veljavnosti izvedbenih aktov iz točke (c) drugega pododstavka člena 4(3).

    2.  Kadar je namembno gospodarstvo v državi članici, ki je uvedla nacionalne določbe, s katerimi je postala uporaba elektronskega identifikatorja obvezna, se živali identificira z navedenim elektronskim identifikatorjem najpozneje na namembnem gospodarstvu do roka, ki ga določi država članica, v kateri se nahaja to namembno gospodarstvo. Ta rok ni daljši od 20 dni od datuma prihoda živali na namembno gospodarstvo.

    Z odstopanjem od prvega pododstavka, se lahko zaradi telesnega razvoja živali za drugo sredstvo za identifikacijo ta rok podaljša do 60 dni po rojstvu živali.

    V vseh primerih se elektronski identifikator namesti na živali, preden zapustijo namembno gospodarstvo.

    Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za živali, ki so namenjene neposredno za klavnico, ki se nahaja na ozemlju države članice, ki je uvedla nacionalne določbe, s katerimi je postala uporaba elektronskega identifikatorja obvezna.

    Člen 4d

    Odstranitev, sprememba ali zamenjava sredstev za identifikacijo

    Sredstvo za identifikacijo ne sme biti odstranjeno, spremenjeno ali zamenjano brez dovoljenja pristojnega organa. Tako dovoljenje se lahko izda le, kadar odstranitev, sprememba ali zamenjava ne ogroža sledljivosti živali in kadar je možna identifikacija posamezne živali, vključno z gospodarstvom, na katerem je bila rojena.

    V računalniško bazo podatkov iz člena 5 se zabeleži vsaka zamenjava identifikacijske kode, skupaj z neponovljivo identifikacijsko kodo prvotnega sredstva za identifikacijo živali.

    ▼M3

    Člen 5

    Pristojni organ držav članic vzpostavi računalniško bazo podatkov v skladu s členoma 14 in 18 Direktive 64/432/EGS.

    Države članice si lahko izmenjujejo elektronske podatke med svojimi računalniškimi bazami podatkov od datuma, ko Komisija potrdi celovito delovanje sistema za izmenjavo podatkov. Ta izmenjava se izvede na način, ki zagotavlja varstvo podatkov in preprečuje vsakršno zlorabo, da se zaščitijo interesi imetnika.

    Da se zagotovi elektronska izmenjava informacij med državami članicami, Komisija v skladu s členom 22b sprejme delegirane akte za določitev pravil o podatkih, ki se izmenjujejo med računalniškimi bazami podatkov držav članic.

    Komisija z izvedbenimi akti določi tehnične pogoje in načine take izmenjave ter potrdi celovito delovanje sistema za izmenjavo podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

    Člen 6

    1.  Kadar država članica ne izmenjuje elektronskih podatkov z drugimi državami članicami v okviru sistema za elektronsko izmenjavo iz člena 5, se uporablja naslednje:

    (a) pristojni organ te države članice za vsako žival, ki je namenjena za trgovino znotraj Unije, izda potni list na podlagi informacij iz računalniške baze podatkov, vzpostavljene v tej državi članici;

    (b) vsako žival, za katero se izda potni list, ob vsakršnem premiku iz ene države članice v drugo spremlja ta potni list;

    (c) potni list, ki spremlja žival, se ob prispetju živali na namembno gospodarstvo predloži pristojnemu organu države članice, v kateri je namembno gospodarstvo.

    2.  Da se omogoči sledljivost premikov živali nazaj na gospodarstvo izvora v državi članici, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22b za določitev pravil za vključevanje informacij iz računalniških baz podatkov v potni list za živali, vključno s prehodnimi ukrepi, potrebnimi za njihovo uvedbo.

    ▼M3

    Člen 6a

    Ta uredba državam članicam ne preprečuje, da sprejmejo nacionalne določbe v zvezi z izdajo potnih listov za živali, ki niso namenjene za trgovino znotraj Unije.

    ▼B

    Člen 7

    1.  Razen prevoznikov mora vsak imetnik živali:

     voditi ažuren register,

    ▼M3

     poročati pristojnemu organu o vseh premikih na gospodarstvo in z njega ter o vsakem rojstvu in poginu živali na gospodarstvu, skupaj z datumi navedenih dogodkov, do roka, ki ga določi zadevna država članica; rok je vsaj tri dni in ne več kot sedem dni po nastanku enega od teh dogodkov; države članice lahko od Komisije zahtevajo, da podaljša rok sedmih dni.

    ▼M3

    Da se upoštevajo praktične težave v izjemnih primerih, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22b za določitev izjemnih okoliščin, v katerih lahko države članice podaljšajo rok sedmih dni iz druge alinee prvega pododstavka, skupaj z najdaljšim trajanjem podaljšanja, ki ni daljše od 14 dni po roku sedmih dni iz druge alinee prvega pododstavka.

    ▼M3

    2.  Da se zagotovi ustrezna in učinkovita sledljivost goveda na sezonski paši, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22b v zvezi z državami članicami ali delom držav članic, kjer veljajo posebna pravila za sezonsko pašo, vključno z obdobjem, posebnimi obveznostmi imetnikov ter pravili o registraciji gospodarstva in registraciji premikov goveda, vključno s prehodnimi ukrepi, potrebnimi za njihovo uvedbo.

    ▼B

    3.  Vsak imetnik živali mora pristojnemu organu na njegovo zahtevo predložiti vse podatke v zvezi s poreklom, identifikacijo in, če je primerno, z namembnim krajem živali, ki jih je imel v lasti, za katere je skrbel, ki jih je prevažal, tržil ali zaklal.

    4.  Register mora imeti obliko, ki jo odobri pristojni organ, voditi ga je treba ročno ali računalniško in ob vsakem času mora biti na voljo pristojnemu organu na njegovo zahtevo in sicer za najkrajše obdobje, ki ga določijo pristojni organi oblasti, ki ne sme biti krajše od treh let.

    ▼M3

    5.  Z odstopanjem od odstavka 4 je vodenje registra izbirno za vsakega imetnika, ki:

    (a) ima dostop do računalniške baze podatkov iz člena 5, ki že vsebuje informacije, ki jih je treba vključiti v register; in

    (b) vnese posodobljene informacije, ali jih da vnesti, neposredno v računalniško bazo podatkov iz člena 5.

    6.  Da se zagotovita natančnost in zanesljivost informacij, vključenih v register gospodarstva iz tega člena, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22b za določitev potrebnih pravil o teh informacijah, vključno s prehodnimi ukrepi, potrebnimi za njihovo uvedbo.

    ▼M3 —————

    ▼B

    Člen 9

    Države članice lahko imetnikom zaračunajo stroške sistemov iz člena 3, in nadzora iz tega naslova.

    ▼M3

    Člen 9a

    Usposabljanje

    Države članice zagotovijo, da je vsaka oseba, ki je odgovorna za identifikacijo in registracijo živali, prejela navodila in smernice glede ustreznih določb te uredbe ter glede delegiranih in izvedbenih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi te uredbe.

    Kadar koli so spremenjene ustrezne določbe, se ustrezajoče informacije dajo na voljo osebi iz prvega pododstavka.

    Države članice zagotovijo, da so na voljo ustrezni tečaji usposabljanja.

    Komisija omogoči izmenjavo najboljših praks, da se v Uniji izboljšata kakovost informacij in usposabljanje.

    ▼M3 —————

    ▼B



    NASLOV II

    Označevanje govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa

    Člen 11

    Nosilec dejavnosti ali organizacija, opredeljena v členu 12, ki:

     mora na podlagi oddelka I tega naslova označevati goveje meso na vseh stopnjah trženja,

     želi na podlagi oddelka II tega naslova označevati goveje meso pri prodaji tako, da zagotovi druge podatke od tistih iz člena 13, v zvezi z nekaterimi značilnostmi pogojev proizvodnje označenega mesa ali živali, iz katere to izvira,

    mora to storiti v skladu s tem naslovom.

    Ta naslov se uporabi brez poseganja v ustrezno zakonodajo Skupnosti, zlasti v zvezi z govejim mesom.

    ▼M3

    Člen 12

    V tem naslovu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    1. „goveje meso“ pomeni vse proizvode iz oznak KN 0201 , 0202 , 0206 10 95 in 0206 29 91 ;

    2. „označevanje“ pomeni nameščanje etikete na posamezni kos ali kose mesa ali na njihovo embalažo oziroma pri neembaliranih proizvodih na prodajnem mestu pisna navedba ustreznih in dobro vidnih podatkov, namenjenih potrošniku;

    3. „organizacija“ pomeni skupino nosilcev dejavnosti v istem ali v različnih delih trgovine z govejim mesom;

    4. „mleto meso“ pomeni razkoščičeno meso, sesekljano na drobce, ki vsebuje manj kot 1 % soli in spada v oznake KN 0201 , 0202 , 0206 10 95 in 0206 29 91 ;

    5. „odrezki mesa“ pomeni majhne koščke mesa, za katere je bilo ugotovljeno, da so primerni za prehrano ljudi, in ki so izključno posledica odrezovanja ter so bili pridobljeni pri izkoščevanju trupov in/ali razseku mesa;

    6. „razsekano meso“ pomeni meso, razsekano na majhne kocke, trakove ali druge posamezne dele, katerih nosilcu dejavnosti ni treba nadalje razsekati, preden jih kupi končni potrošnik, in ki jih lahko slednji neposredno uporabi. Iz te opredelitve so izključeni mleto meso in odrezki mesa.

    ▼B



    ODDELEK I

    Obvezni sistem Skupnosti za označevanje govejega mesa

    Člen 13

    Splošna pravila

    1.  Nosilci dejavnosti in organizacije, ki tržijo goveje meso v Skupnosti, morajo tega označevati v skladu s tem členom.

    Obvezni sistem označevanja mora zagotavljati povezavo med identifikacijo trupov, četrtin ali kosov mesa na eni strani in posameznih živali na drugi ali, kadar to zadostuje za natančnost podatkov na etiketi za kontrolo, zadevne skupine živali.

    2.  Etiketa mora zajemati naslednje navedbe:

    (a) referenčno številko ali referenčno kodo, ki zagotavlja povezavo med mesom in živaljo ali živalmi. Ta številka je lahko identifikacijska številka posamezne živali, iz katere je bilo goveje meso pridobljeno, ali pa identifikacijska številka, ki se nanaša na skupino živali;

    (b) številko odobritve klavnice, v kateri je bila žival ali skupina živali zaklana, in državo članico ali tretjo državo, v kateri je klavnica. Navedba mora imeti naslednjo vsebino: „Zaklano v (ime države članice ali tretje države) (številka odobritve)“;

    (c) številko odobritve razsekovalnice, ki je trupe ali skupine trupov razsekala, in državo članico ali tretjo državo, v kateri je razsekovalnica. Navedba mora imeti naslednjo vsebino: „Razsekano v: (ime države članice ali tretje države) (številka odobritve)“.

    ▼M3 —————

    ▼B

    5.  

    ►M3

     

    (a) Nosilci dejavnosti in organizacije na etiketah navedejo tudi:

    (i) državo članico ali tretjo državo rojstva živali;

    (ii) vse države članice ali tretje države, v katerih so se živali pitale;

    (iii) državo članico ali tretjo državo, v kateri je bila žival zaklana.

    (b) Če je goveje meso iz živali, rojenih, gojenih in zaklanih:

    (i) v isti državi članici, je navedba lahko dana kot „Poreklo: (ime države članice)“;

    (ii) v isti tretji državi, je navedba lahko dana kot „Poreklo: (ime tretje države)“.

    ▼M3

    6.  Da se na etiketi govejega mesa izogne nepotrebnemu ponavljanju države članice ali tretje države, kjer so bile živali rejene, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22b v zvezi s poenostavljenim navajanjem v primeru, ko žival za zelo kratek čas ostane v državi članici, ali v primeru, ko se rodi v tretji državi, ali v primeru zakola.

    Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila glede največje velikosti in sestave skupin živali iz odstavkov 1 in 2(a), ob upoštevanju zahtev v zvezi s homogenostjo skupin živali, od koder prihajajo ti razsekano meso in odrezki mesa. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

    ▼B

    Člen 14

    Odstopanje od obveznega sistema označevanja

    Z odstopanjem od člena 13(2)(b) in (c) ter člena 13(5)(a)(i) in (ii) mora nosilec dejavnosti ali organizacija, ki pripravlja mleto goveje meso, na etiketi navesti besedilo „pripravljeno v (ime države članice ali tretje države)“, odvisno od tega, kje je bilo meso pripravljeno, in „poreklo“, če zadevna država ali države niso tiste, v katerih se je meso pripravilo.

    Obveznost iz člena 13(5)(a)(iii), se uporabi za tako meso z dnem uporabe te uredbe.

    Tak nosilec dejavnosti ali organizacija lahko na etiketi za mleto meso doda:

     eno ali več navedb, predvidenih v členu 13, in/ali

     datum priprave mesa.

    ▼M3

    Za zagotovitev skladnosti s horizontalnimi pravili o etiketiranju v tem oddelku, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22b za določitev pravil, na podlagi izkušenj glede mletega mesa, ki so enakovredna pravilom iz prvih treh odstavkov tega člena za odrezke govejega mesa ali kose govejega mesa.

    Člen 15

    Obvezno označevanje govejega mesa iz tretjih držav

    Z odstopanjem od člena 13 se goveje meso, uvoženo na ozemlje Unije in za katero niso na voljo vse informacije iz člena 13, označi z navedbo: „Poreklo: ni iz EU“ in „Zaklano v (ime tretje države)“.

    ▼B



    ODDELEK II

    ▼M3

    prostovoljno označevanje

    ▼M3

    Člen 15a

    Splošna pravila

    Informacije o živilih, ki niso zajete v členih 13, 14 in 15 in jih nosilci dejavnosti ali organizacije, ki tržijo goveje meso, prostovoljno dodajo na etiketah, so objektivne in razumljive potrošnikom ter omogočajo, da jih lahko preverijo pristojni organi.

    Te informacije so skladne s horizontalno zakonodajo o etiketiranju, zlasti z Uredbo (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 17 ).

    Kadar nosilci dejavnosti ali organizacije, ki tržijo goveje meso, ne upoštevajo obveznosti iz prvega in drugega odstavka, pristojni organ uporabi ustrezne kazni iz člena 22.

    Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22b v zvezi z opredelitvami in zahtevami, ki se uporabljajo za izraze ali kategorije izrazov, ki se lahko dajo na etikete prepakiranega svežega in zamrznjenega govejega in telečjega mesa.

    ▼M3 —————

    ▼B



    ODDELEK III

    Splošne določbe

    ▼M3 —————

    ▼B



    NASLOV III

    Skupne določbe

    ▼M3

    Člen 22

    1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti z določbami te uredbe.

    Predvideni pregledi ne posegajo v katerega od pregledov, ki jih lahko izvaja Komisija skladno s členom 9 Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95.

    Kazni, ki jih država članica naloži imetniku, nosilcu dejavnosti ali organizaciji, ki trži goveje meso, morajo biti učinkovite, odvračilne in sorazmerne.

    Pristojni organ vsako leto izvede najmanj toliko uradnih pregledov v zvezi z identifikacijo in registracijo živali, da zajame najmanj 3 % gospodarstev.

    Pristojni organ nemudoma poveča najnižjo raven uradnih pregledov iz drugega pododstavka, kadar je ugotovljeno, da določbe o identifikaciji in registraciji živali niso bile izpolnjene.

    Izbor gospodarstev, ki jih mora pregledati pristojni organ, se izdela na podlagi analize tveganja.

    Vsaka država članica do 31. avgusta predloži Komisiji letno poročilo o izvajanju uradnih pregledov v predhodnem letu.

    2.  Ne glede na odstavek 1 pristojni organ imetniku naloži naslednje upravne kazni:

    (a) če ena ali več živali na gospodarstvu niso skladne z nobeno od določb iz naslova I: omejitev premikov vseh živali na gospodarstvo zadevnega imetnika ali z njega;

    (b) kadar gre za živali, v zvezi s katerimi zahteve glede identifikacije in registracije iz naslova I niso popolnoma izpolnjene: takojšnja omejitev premikov samo teh živali, dokler te zahteve niso popolnoma izpolnjene;

    (c) če na enem gospodarstvu število živali, v zvezi s katerimi zahteve glede identifikacije in registracije iz naslova I niso popolnoma izpolnjene, presega 20 %: takojšnja omejitev premikov vseh živali na tem gospodarstvu; za gospodarstva z največ 10 živalmi se ta ukrep uporablja, če več kot dve živali niso popolnoma identificirane v skladu z zahtevami iz naslova I;

    (d) če imetnik za žival ne more dokazati identifikacije in sledljivosti živali: po potrebi in na podlagi ocene zdravja živali in tveganja za varnost hrane, usmrtitev živali brez nadomestila;

    (e) če imetnik pristojnemu organu ne poroča o premikih živali na njegovo gospodarstvo in z njega v skladu z drugo alineo člena 7(1), pristojni organ omeji premike živali na to gospodarstvo in z njega;

    (f) če imetnik pristojnemu organu ne poroča o rojstvu ali poginu živali v skladu z drugo alineo člena 7(1), pristojni organ omeji premike živali na to gospodarstvo in z njega;

    (g) če imetnik stalno ne plačuje stroškov iz člena 9, država članica omeji premike živali na gospodarstvo tega imetnika in z njega.

    3.  Ne glede na odstavek 1, kadar so nosilci dejavnosti in organizacije, ki tržijo goveje meso, etiketirali goveje meso brez izpolnjevanja obveznosti iz naslova II, država članica po potrebi in v skladu z načelom sorazmernosti zahteva umik govejega mesa s trga. Poleg kazni iz odstavka 1 lahko države članice:

    (a) če je zadevno meso v skladu z ustreznimi veterinarskimi in higienskimi pravili, dovolijo, da se tako goveje meso:

    (i) da na trg, potem ko je bilo ustrezno etiketirano v skladu z zahtevami Unije, ali

    (ii) pošlje v takojšnjo predelavo v izdelke, razen v tiste, ki so navedeni v prvi alinei člena 12;

    (b) odredijo preklic ali umik odobritve zadevnim nosilcem dejavnosti ali organizacijam.

    4.  Strokovnjaki Komisije skupaj s pristojnimi organi:

    (a) preverijo, ali države članice izpolnjujejo zahteve te uredbe;

    (b) izvedejo preglede na kraju samem, da zagotovijo izvajanje pregledov v skladu s to uredbo.

    5.  Država članica, na ozemlju katere se izvaja pregled na kraju samem, strokovnjakom Komisije priskrbi vsakršno pomoč, ki jo potrebujejo pri opravljanju svojih nalog. Preden se pripravi in da v kroženje končno poročilo, se s pristojnim organom zadevne države članice obravnava rezultat pregledov. To poročilo po potrebi vsebuje priporočila državam članicam za izboljšanje skladnosti s to uredbo.

    ▼M3

    Člen 22a

    Pristojni organi

    Države članice določijo pristojni organ ali organe, odgovorne za zagotavljanje skladnosti s to uredbo in morebitnimi akti, ki jih Komisija sprejme na njeni podlagi.

    Komisijo in druge države članice obvestijo o identiteti navedenih organov.

    Člen 22b

    Izvajanje pooblastila

    1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

    2.  Pooblastilo iz členov 4(1), 4(3), 4(5), 4a(2), 5, 6(2), 7(1), 7(2), 7(6), 13(6), 14(4) in 15a se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 17. julija 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

    3.  Pooblastilo iz členov 4(1), 4(3), 4(5), 4a(2), 5, 6(2), 7(1), 7(2), 7(6), 13(6), 14(4) in 15a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

    4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

    5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 4(1), 4(3), 4(5), 4a(2), 5, 6(2), 7(1), 7(2), 7(6), 13(6), 14(4) in 15a začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

    ▼M3

    Člen 23

    Postopek v odboru

    1.  Komisiji pri izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi členov 4(3), 4(5), 5 in 13(6), pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta ( 18 ).

    Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 19 ).

    2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

    Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, če se v roku za izdajo mnenja za to odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

    ▼M3

    Člen 23a

    Poročilo in zakonodajni trendi

    Najpozneje:

     18. julija 2019 za določbe o prostovoljnem označevanju in

     18. julija 2023 za določbe o elektronski identifikaciji.

    Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ustrezni poročili o izvrševanju in učinku te uredbe, vključno z, v prvem primeru, možnostjo ponovnega pregleda in morebitne spremembe določb o prostovoljnem označevanju in, v drugem primeru, tehnično in gospodarsko izvedljivostjo uvedbe obvezne elektronske identifikacije po vsej Uniji.

    Tema poročiloma se po potrebi priložijo ustrezni zakonodajni predlogi.

    ▼B

    Člen 24

    1.  Uredba (ES) št. 820/97 se razveljavi.

    2.  Sklicevanja na Uredbo (ES) št. 820/97 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s tabelo ujemanja iz Priloge.

    Člen 25

    Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

    Uporablja se za goveje meso živali, zaklanih 1. septembra 2000 ali pozneje.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




    PRILOGA



    Tabela ujemanja

    Uredba (ES) št. 820/97

    Ta uredba

    Člen 1

    Člen 1

    Člen 2

    Člen 2

    Člen 3

    Člen 3

    Člen 4

    Člen 4

    Člen 5

    Člen 5

    Člen 6

    Člen 6

    Člen 7

    Člen 7

    Člen 8

    Člen 8

    Člen 9

    Člen 9

    Člen 10

    Člen 10

    Člen 11

    Člen 12

    Člen 11

    Člen 13

    Člen 12

    Člen 14(1)

    Člen 16(1)

    Člen 14(2)

    Člen 16(2)

    Člen 14(3)

    Člen 16(5)

    Člen 14(4)

    Člen 16(4)

    Člen 15

    Člen 17

    Člen 16(1)

    Člen 16(3)

    Člen 16(2)

    Člen 16(3)

    Člen 16(3)

    Člen 13(2) (a)

    Člen 17

    Člen 18

    Člen 18

    Člen 19

    Člen 19

    Člen 20

    Člen 20

    Člen 21

    Člen 22

    Člen 22

    Člen 25

    ▼M3




    PRILOGA -I

    SREDSTVA ZA IDENTIFIKACIJO

    (A) OBIČAJNA UŠESNA ZNAMKA

    Z UČINKOM OD 18. JULIJA 2019;

    (B) ELEKTRONSKI IDENTIFIKATOR V OBLIKI ELEKTRONSKE UŠESNE ZNAMKE

    (C) ELEKTRONSKI IDENTIFIKATOR V OBLIKI BOLUS TRANSPONDERJA

    (D) ELEKTRONSKI IDENTIFIKATOR V OBLIKI TRANSPONDERJA, KI SE VBRIZGA.



    ( 1 ) UL C 376 E, 28.12.1999, str. 42.

    ( 2 ) UL C 117, 26.4.2000, str. 47.

    ( 3 ) UL C 226, 8.8.2000, str. 9.

    ( 4 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 12. aprila 2000 (ki še ni bilo objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti), Skupno stališče Sveta z dne 6. junija 2000 (ki še ni bilo objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2000 (ki še ni bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti).

    ( 5 ) UL L 117, 7.5.1997, str. 1.

    ( 6 ) UL 334, 28.12.1999, str. 1.

    ( 7 ) UL L 224, 18.8.1990, str. 29. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 92/118/EGS (UL L 62, 15.3.1993, str. 49).

    ( 8 ) UL L 268, 24.9.1991, str. 56. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 96/43/ES (UL L 162, 1.7.1996, str. 1).

    ( 9 ) UL L 144, 2.6.1981, str. 1. Uredba, razveljavljena z Uredbo (ES) št. 515/97 (UL L 82, 22.3.1997, str. 1.

    ( 10 ) UL L 351, 2.12.1989. str. 34.

    ( 11 ) UL L 355, 5.12.1992, str. 32. Direktiva, nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

    ( 12 ) UL L 109, 25.4.1997, str. 1.

    ( 13 ) UL L 208, 24.7.1992, str. 1.

    ( 14 ) UL L 312, 23.12.1995, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1036/1999 (UL L 127, 21.5.1999, str. 4).

    ( 15 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

    ( 16 ) UL L 355, 5.12.1992, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1036/1999 (UL L 127, 21.5.1999, str. 4).

    ( 17 ) Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

    ( 18 ) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

    ( 19 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

    Top