1999L0045 — SL — 01.06.2007 — 006.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	DIREKTIVA 1999/45/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (UL L 200, 30.7.1999, p.1)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	DIREKTIVA KOMISIJE 2001/60/ES Besedilo velja za EGP z dne 7. avgusta 2001	L 226	5	22.8.2001
►M2	UREDBA (ES) št. 1882/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. septembra 2003	L 284	1	31.10.2003
M3	DIREKTIVA SVETA 2004/66/ES z dne 26 aprila 2004	L 168	35	1.5.2004
►M4	DIREKTIVA KOMISIJE 2006/8/ES Besedilo velja za EGP z dne 23. januarja 2006	L 19	12	24.1.2006
►M5	DIREKTIVA SVETA 2006/96/ES z dne 20. novembra 2006	L 363	81	20.12.2006
►M6	UREDBA (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006	L 396	1	30.12.2006

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 043, 15.2.2007, str. 42  (06/8)
C2	Popravek, UL L 136, 29.5.2007, str. 3  (1907/06)

---

▼B

DIREKTIVA 1999/45/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 31. maja 1999

o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov

Člen 1

Cilji in področje uporabe

1.  Namen te direktive je približevanje zakonov in drugih predpisov držav članic o:

kadar se taki pripravki dajejo v promet v državah članicah.

2.  Ta direktiva se uporablja za pripravke, ki:

3.  Posebne določbe, določene:

se uporabljajo tudi za pripravke, ki v smislu členov 5, 6 ali 7 ne veljajo za nevarne, vendar pa kljub temu lahko predstavljajo posebno nevarnost.

4.  Brez poseganja v Direktivo 91/414/EGS se členi te direktive o razvrščanju, pakiranju, označevanju in varnostnih listih uporabljajo tudi za fitofarmacevtska sredstva.

5.  Ta direktiva se ne uporablja za naslednje pripravke v končni obliki, ki so namenjeni končnemu uporabniku:

6.  Ta direktiva se ne uporablja za:

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.  V tej direktivi pomeni izraz:

2.  V smislu te direktive so „nevarne“ snovi in pripravki, ki imajo naslednje lastnosti:

Člen 3

Določanje nevarnih lastnosti pripravkov

1.  Nevarne lastnosti pripravka se določi na podlagi:

Te različne lastnosti se določajo v skladu z določbami iz členov 5, 6 in 7.

Kadar se izvajajo laboratorijski preskusi, jih je treba izvajati na pripravkih, kakršni se dajo v promet.

2.  Kadar se določanje nevarnih lastnosti izvaja skladno z določbami členov 5, 6 in 7, se upoštevajo vse nevarne snovi v smislu člena 2, zlasti tiste, ki:

skladno z določbami, navedenimi v uporabljeni metodi.

3.  Pri pripravkih, ki jih zajema ta direktiva, se nevarne snovi iz odstavka 2, ki so razvrščene kot nevarne na podlagi njihovih vplivov na zdravje in/ali okolje, bodisi da so prisotne kot nečistote ali kot dodatki, upoštevajo takrat, kadar so njihove koncentracije enake ali večje od koncentracij, navedenih v naslednji preglednici, razen če niso v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali v delu B Priloge II k tej direktivi ali v delu B Priloge III k tej direktivi navedene manjše vrednosti, razen če v Prilogi V k tej direktivi ni določeno drugače.

Člen 4

Splošna načela razvrščanja in označevanja

1.  Razvrstitev nevarnih pripravkov po stopnji in posebni naravi z njimi povezane nevarnosti temelji na opredelitvi kategorij nevarnosti iz člena 2.

2.  Splošna načela razvrščanja in označevanja pripravkov se uporabljajo skladno z merili, navedenimi v Prilogi VI k Direktivi 67/548/EGS, razen kadar se uporabljajo druga merila, navedena v členih 5, 6, 7 ali 10 in ustreznih prilogah k tej direktivi.

Člen 5

Ovrednotenje nevarnih fizikalno-kemijskih lastnosti

1.  S pripravki povezane nevarnosti, ki izhajajo iz njihovih fizikalno-kemijskih lastnosti, se s pomočjo metod, opisanih v delu A Priloge V k Direktivi 67/548/EGS, določajo na podlagi tistih fizikalno-kemijskih lastnosti pripravka, ki so skladno z merili, navedenimi v Prilogi VI k tej direktivi, potrebne za ustrezno razvrstitev in označevanje.

2.  Z odstopanjem od določil odstavka 1:

3.  Za nekatere primere, za katere v delu A Priloge V k Direktivi 67/548/EGS nekatere metode niso primerne, so alternativne metode izračunavanja določene v delu B Priloge I k tej direktivi.

4.  V delu A Priloge I k tej direktivi so predvidene nekatere izjeme glede uporabe metod, določenih v delu A Priloge V k Direktivi 67/548/EGS.

5.  Nevarnosti, ki izhajajo iz fizikalno-kemijskih lastnosti pripravka, ki ga zajema Direktiva 91/414/EGS, se določijo na podlagi ugotavljanja fizikalno-kemijskih lastnosti pripravka, potrebnih za ustrezno razvrstitev v skladu z merili, navedenimi v Prilogi VI k Direktivi 67/548/EGS. Te lastnosti se ugotavljajo z uporabo metod, ki so navedene v delu A Priloge V k Direktivi 67/548/EGS, razen če se v skladu s prilogami II in III k Direktivi 91/414/EGS dovolijo druge mednarodno priznane metode.

Člen 6

Ovrednotenje nevarnosti za zdravje

1.  Nevarnosti, ki jih pripravek lahko predstavlja za zdravje, se ugotovijo z uporabo enega ali več spodaj navedenih postopkov:

2.  Samo kadar lahko oseba, odgovorna za dajanje pripravka v promet, znanstveno dokaže, da toksikoloških lastnosti pripravka ni mogoče pravilno določiti z uporabo v odstavku 1(a) navedenih metod ali na podlagi obstoječih rezultatov preskusov na živalih, se lahko brez poseganja v zahteve iz Direktive 91/414/EGS uporabljajo v odstavku 1(b) navedene metode, in sicer pod pogojem, da je njihova uporaba utemeljena ali izrecno dovoljena po členu 12 Direktive 86/609/EGS.

Kadar se toksikološke lastnosti določijo z uporabo v odstavku 1(b) navedenih metod, da bi pridobili nove podatke, se preskus izvaja skladno z načeli dobre laboratorijske prakse, ki so navedena v Direktivi Sveta 87/18/EGS z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi načel dobre laboratorijske prakse ter preverjanju njihove uporabe pri preskusih kemičnih snovi ( 18 ), in skladno z določbami Direktive 86/609/EGS in zlasti členov 7 in 12 Direktive.

Ob upoštevanju določb odstavka 3 se, kadar se je toksikološka lastnost ugotavljala na podlagi obeh v odstavkih 1(a) in 1(b) opisanih metod, rezultati, dobljeni z uporabo metod iz odstavka 1(b), uporabljajo za razvrstitev pripravka, razen v primeru kadar gre za rakotvorne, mutagene učinke ali učinke, škodljive za razmnoževanje, pri katerih se uporablja samo v odstavku 1(a) opisana metoda.

Vse toksikološke lastnosti pripravka, ki niso bile ugotovljene po metodi iz odstavka 1(b), se določijo po metodi, opisani v odstavku 1(a).

3.  Poleg tega velja, da kadar je mogoče:

4.  Pri pripravkih z znano sestavo, z izjemo tistih v smislu Direktive 91/414/EGS, ki so razvrščeni skladno z odstavkom 1(b), se po metodah, opisanih bodisi v odstavku 1(a) ali 1(b), opravi novo ovrednotenje nevarnosti za zdravje, kadar:

Novo ovrednotenje se ne izvede, če obstaja preverjena znanstveno utemeljena domneva, da ponovno ovrednotenje nevarnosti ne bo imelo za posledico sprememb v razvrstitvi.

Člen 7

Ovrednotenje nevarnosti za okolje

1.  Nevarnosti, ki jih pripravek predstavlja za okolje, se določijo z uporabo enega ali več spodaj opisanih postopkov:

2.  Kadar se ekotoksikološke lastnosti ugotavljajo z uporabo ene izmed v odstavku 1(b) opisanih metod z namenom pridobivanja novih podatkov, se preskušanje izvaja ob upoštevanju načel dobre laboratorijske prakse v skladu z Direktivo 87/18/EGS in ob upoštevanju določb Direktive 86/609/EGS.

Kadar so bile nevarnosti za okolje določene skladno z obema zgoraj navedenima postopkoma, se za razvrstitev pripravka uporabljajo rezultati metod, navedenih v odstavku 1(b).

3.  Pri pripravkih z znano sestavo, z izjemo tistih v smislu Direktive 91/414/EGS, ki so razvrščeni po metodi iz odstavka 1(b), se novo ovrednotenje nevarnosti za okolje opravi bodisi po metodi iz odstavka 1(a) ali po tisti iz odstavka 1(b), kadar:

Novo ovrednotenje se ne izvede, če obstaja preverjena znanstveno utemeljena domneva, da ponovno ovrednotenje nevarnosti ne bo imelo za posledico sprememb v razvrstitvi.

Člen 8

Obveznosti in naloge držav članic

1.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se lahko pripravki, ki jih zajema ta direktiva, dajo v promet samo, če so skladni s to direktivo.

2.  Da bi zagotovili uskladitev s to direktivo, lahko organi oblasti držav članic od osebe, odgovorne za dajanje pripravka v promet, zahtevajo informacije o sestavi pripravka in vse ostale potrebne informacije.

3.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so s strani oseb, odgovornih za dajanje pripravka v promet, organom oblasti držav članic na voljo:

4.  Države članice in Komisija si izmenjajo informacije o imenu in polnem naslovu nacionalnega organa oz. nacionalnih organov oblasti, odgovornega(ih) za sporočanje in izmenjavo informacij o uporabi te direktive v praksi.

Člen 9

Embalaža

1.

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev,: 1.1 da pripravkov v smislu člena 1(2) in pripravkov, ki jih zajema Priloga IV, v smislu člena 1(3) ni mogoče dati v promet, ne da bi njihova embalaža izpolnjevala naslednje zahteve: — embalaža mora biti načrtovana in izdelana tako, da vsebina iz nje ne more uhajati; ta zahteva se ne upošteva, kadar so predpisane posebne varnostne naprave, — materiali, iz katerih je izdelana embalaža in zapirala, ne smejo biti občutljivi na škodljive učinke vsebine ali tvoriti nevarnih snovi pri reakciji z vsebino, — embalaža in zapirala mora(jo) biti z vseh strani močna in trdna, tako da ne bo popustila ali se razrahljala ter da bo varno prenesla običajne sile in obremenitve pri ravnanju z njo; — posode, opremljene z zamenljivimi zapirali, morajo biti oblikovane tako, da je mogoče embalažo večkrat ponovno zapreti, ne da bi po tem vsebina iz nje uhajala na prosto; 1.2 posode, ki vsebujejo pripravke v smislu člena 1(2) in pripravke, ki jih zajema Priloga IV, v smislu člena 1(3) in se ponujajo v prodajo za splošno uporabo, ne smejo imeti: — bodisi oblike in/ali grafične okrasitve, ki bi lahko privlačila ali spodbudila dejavno radovednost otrok ali zavedla potrošnike, ali — predstavitve in/ali oznak, ki se uporabljajo za prehrambene izdelke ali hrano za živali ali za zdravila ali kozmetične izdelke. 1.3 morajo imeti posode, ki vsebujejo nekatere pripravke, ki se ponujajo v prodajo za splošno uporabo in jih zajema Priloga IV k tej direktivi,: — zapirala, varna za otroke, — in/ali — otipno opozorilo na nevarnost. Naprave morajo ustrezati tehničnim specifikacijam iz delov A in B Priloge IX k Direktivi 67/548/EGS.

2.	se šteje, da embalaža pripravkov izpolnjuje zahteve prve, druge in tretje alinee odstavka 1.1, če izpolnjuje zahteve za prevoz nevarnih snovi po železnici, cesti, celinskih plovnih poteh, po morju ali zraku.

Člen 10

Označevanje

1.1

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev,: (a) da pripravkov v smislu člena 1(2) ni mogoče dati v promet, ne da bi oznake na njihovi embalaži izpolnjevale vse zahteve tega člena in zahteve posebnih določb delov A in B Priloge V; (b) da pripravkov v smislu člena 1(3), kot so opredeljeni v delih B in C Priloge V, ni mogoče dati v promet, ne da bi oznake na njihovi embalaži izpolnjevale zahteve iz odstavkov 2.1 in 2.2 ter zahteve posebnih določb delov B in C Priloge V.

1.2

Glede fitofarmacevtskih sredstev v smislu Direktive 91/414/EGS se v tej direktivi navedenim zahtevam glede označevanja doda še naslednje besedilo: „Da bi se izognili tveganjem za ljudi in okolje, upoštevajte navodila za uporabo.“ Tako označevanje nima nobenega vpliva na podatke, ki jih je potrebno pridobiti v skladu s členom 16 Direktive 91/414/EGS in Prilogo V k Direktivi 91/414/EGS.

2.

Naslednji podatki morajo biti jasno in neizbrisno navedeni na vsaki embalaži: 2.1 trgovska oznaka ali oznaka pripravka; 2.2 ime, poln naslov in telefonska številka osebe s sedežem v Skupnosti, ki je odgovorna za dajanje pripravka v promet, bodisi da je to izdelovalec, uvoznik ali distributer; 2.3 kemijsko ime ene ali več snovi, ki je(so) v pripravku, v skladu z naslednjimi podrobnimi pravili: 2.3.1 pri pripravkih, ki so skladno s členom 6 razvrščeni kot T+, T, Xn, je treba upoštevati samo tiste snovi T+, T, Xn, ki so prisotne v koncentracijah, enakih ali večjih od najnižje mejne vrednosti (mejna vrednost Xn), ki je za vsako od njih navedena v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS, če pa tam ni navedena, je potrebno upoštevati del B Priloge II k tej direktivi; 2.3.2 pri pripravkih, ki so skladno s členom 6 razvrščeni kot C, je treba upoštevati samo tiste snovi C, ki so prisotne v koncentracijah, enakih ali večjih od najnižje mejne vrednosti (mejna vrednost Xi), ki je navedena v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS, če pa tam ni navedena, je potrebno upoštevati del B Priloge II k tej direktivi; 2.3.3 ime posameznih snovi, ki so prispevale k razvrstitvi pripravka v eno ali več naslednjih skupin nevarnosti: — rakotvorne snovi skupine 1, 2 ali 3, — mutagene snovi skupine 1, 2 ali 3, — snovi, strupene za razmnoževanje, kategorije 1, 2 ali 3, — zelo strupene snovi, strupene snovi ali snovi, ki so škodljive zaradi učinkov, ki po enkratni izpostavljenosti sicer niso smrtni, — strupene snovi ali snovi, ki so škodljive zaradi težkih učinkov po večkratni ali dalj časa trajajoči izpostavljenosti, — snovi, ki povzročajo preobčutljivost; mora biti navedeno na etiketi. Kemijsko ime mora ustrezati enemu izmed označb, ki so navedena v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS, ali pa mednarodno priznani kemijski nomenklaturi, če ustrezna označba v tej prilogi še ni navedena. 2.3.4 Iz zgoraj navedenih določb izhaja, da imena katere koli snovi, ki je prispevala k razvrstitvi pripravka v naslednje skupine nevarnosti: — eksplozivno, — oksidativno — zelo lahko vnetljivo, — lahko vnetljivo, — dražilno, — nevarno za okolje, na etiketi ni treba navajati, razen če take snovi ni treba navesti že zaradi odstavkov 2.3.1, 2.3.2 ali 2.3.3. 2.3.5 Praviloma ni potrebno navesti več kot štiri kemijska imena, da se določijo snovi, ki so v prvi vrsti odgovorne za najpomembnejše zdravju nevarne lastnosti, upoštevane pri razvrstitvi in izbiri ustreznih opozorilnih stavkov. V nekaterih primerih pa je treba navesti več kot štiri kemijska imena. 2.4 Simbol(i) za nevarnost in označba(e) nevarnosti Simboli za nevarnost, kolikor so predvideni s to direktivo, in označbe nevarnosti v zvezi z uporabo pripravka morajo biti usklajeni z besedilom iz prilog II in VI k Direktivi 67/548/EGS, uporabljajo pa se skladno z oceno nevarnosti, ki je bila opravljena v skladu s prilogami I, II in III k tej direktivi. Kadar je treba pripravku dodeliti več kot en simbol za nevarnost,: — v primeru navedbe simbola T navedba simbolov C in X ni obvezna, razen če v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ni drugače določeno, — v primeru navedbe simbola C navedba simbola X ni obvezna, — v primeru navedbe simbola E navedba simbolov F in O ni obvezna, — v primeru navedbe simbola Xn navedba simbola Xi ni obvezna. Simbol(i) mora(jo) biti natisnjen(i) v črni barvi na oranžno-rumenem ozadju. 2.5 Opozorilni stavki (Stavki R) Opozorilo na posebno nevarnost (Stavki R) mora biti usklajeno z besedilom iz prilog III in VI k Direktivi 67/548/EGS, dodelijo pa se v skladu z rezultati ugotavljanja nevarnosti, ki je bilo opravljeno skladno s prilogami I, II in III k tej direktivi. Praviloma za opis nevarnosti zadostuje največ šest stavkov R; za ta namen se v Prilogi III k Direktivi 67/548/EGS navedeni sestavljeni stavki obravnavajo kot posamezni stavki. V primeru, da pa pripravek sodi v več kot eno samo skupino nevarnosti, morajo ti standardni stavki zajemati vse najpomembnejše, s pripravkom povezane nevarnosti. V nekaterih primerih je lahko potrebnih več kot šest stavkov R. Standardnih stavkov „zelo lahko vnetljivo“ ali „lahko vnetljivo“ ni treba navajati, kadar označujejo nevarnost v skladu s točko 2.4. 2.6 Varnostni napotki (Stavki S) Varnostni napotki (Stavki S) morajo biti usklajeni z besedilom iz Priloge IV in Priloge VI k Direktivi 67/548/EGS ter se dodelijo v skladu z rezultati ugotavljanja nevarnosti, ki je bilo opravljeno skladno s prilogami I, II in III k tej direktivi. Praviloma za najustreznejši varnostni napotek zadostuje največ šest stavkov S; za ta namen se v Prilogi IV k Direktivi 67/548/EGS navedeni sestavljeni stavki obravnavajo kot posamezni stavki. Vendarle pa je v nekaterih primerih lahko potrebnih več kot šest stavkov S. Kadar je fizično nemogoče napotke navesti oziroma vključiti na etiketo ali embalažo samo, mora biti varnostni napotek glede uporabe pripravka embalaži priložen. 2.7 Nazivna količina (nazivna masa ali nazivni volumen) vsebine pri pripravkih, ki se ponujajo v prodajo za splošno uporabo.

3.

Z odstopanjem od odstavkov 2.4, 2.5, in 2.6 tega člena se za nekatere pripravke, ki so v smislu člena 7 razvrščeni kot nevarni, skladno s postopkom iz člena 20 lahko določijo izjeme glede nekaterih določb v zvezi z okoljskim označevanjem ali se določijo posebne določbe v zvezi z okoljskim označevanjem, kadar je mogoče prikazati, da bi to omogočilo zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje. Te izjeme ali posebne določbe so opredeljene in navedene v delu A ali B Priloge V.

4.

Če vsebina embalaže ne presega 125 ml: — v primeru, ko gre za pripravke, ki so razvrščeni kot lahko vnetljivi, oksidativni in dražilni, z izjemo pripravkov, ki jim je dodeljen stavek R41, ali nevarni za okolje in jim je dodeljen simbol N, ni potrebno navajati stavkov R ali stavkov S, — v primeru, ko gre za pripravke, ki so razvrščeni kot vnetljivi ali nevarni za okolje, ni pa jim dodeljen simbol N, je potrebno navajati stavke R, ni pa potrebno navajati stavkov S.

5.

Brez poseganja v člen 16(4) Direktive 91/414/ES ne sme biti pri nobenem izmed pripravkov, ki jih obravnava ta direktiva, na embalaži ali na etiketi nobene navedbe kot na primer „nestrupeno“, „nenevarno“, „ne onesnažuje okolja“, „ekološko sprejemljivo“ niti nobene druge izjave, ki bi nakazovala, da pripravek ni nevaren ali pa bi lahko vodila k podcenjevanju nevarnosti obravnavanega pripravka.

Člen 11

Izvajanje zahtev za označevanje

1.  Kadar se navedbe, ki jih zahteva člen 10, navajajo na etiketi, mora biti taka etiketa trdno pritrjena na eno ali več strani embalaže, tako da je mogoče navedene navedbe brati vodoravno, kadar je embalaža postavljena v normalnem položaju. Dimenzije etikete so določene v Prilogi VI k Direktivi 67/548/EGS, namen etikete pa je samo navajanje podatkov, predpisanih s to direktivo, in po potrebi še dodatnih informacij glede morebitnega vpliva na zdravje in varnost.

2.  Etiketa ni potrebna, kadar so navedbe jasno vidne na sami embalaži, kot je to podrobno navedeno v odstavku 1.

3.  Barva in izgled etikete — ali, v primeru iz odstavka 2, same embalaže — morata biti taka, da simbol, ki nakazuje nevarnost, in njegovo ozadje od nje jasno izstopata.

4.  Podatki, ki jih je po členu 10 treba navesti na etiketi, morajo jasno izstopati od ozadja, njihova velikost in presledek med njimi pa morata biti taka, da jih je mogoče brez težav prebrati.

Posebne določbe o navajanju in formatu teh podatkov so navedene v Prilogi VI k Direktivi 67/548/EGS.

5.  Države članice lahko zahtevajo, da je treba pri dajanju pripravkov, ki jih zajema ta direktiva, v promet na ozemljih njihovih držav, pri besedilu, navedenem na etiketi, uporabljati njihov(e) uradni(e) jezik(e).

6.  Za namene te direktive velja, da so zahteve glede označevanja izpolnjene,:

Člen 12

Izjeme od zahtev za označevanje in embalažo

1.  Členi 9, 10 in 11 se ne uporabljajo za eksplozive, ki se dajo v promet z namenom doseganja eksplozivnih in pirotehničnih učinkov.

2.  Pri nekaterih, v smislu členov 5, 6 ali 7 nevarnih pripravkih, opredeljenih v Prilogi VII, ki v obliki, v kakršni se dajo v promet, ne predstavljajo nikakršnega fizikalno-kemijskega tveganja ali tveganja za zdravje, se členi 9, 10 in 11 ne uporabljajo.

3.  Države članice poleg tega lahko dovolijo, da:

Kadar se uporablja ta odstavek, ni dovoljeno uporabljati simbolov, oznak za nevarnost, opozorilnih stavkov (stavkov R) ali varnostnih napotkov (stavkov S), ki bi bili drugačni od tistih, ki so navedeni v tej direktivi.

4.  Če država članica uporablja v odstavku 3 navedene možnosti, mora o tem takoj obvestiti Komisijo in države članice. Kadar je to primerno, se v okviru Priloge V in skladno s členom 20 sprejme odločitev o ukrepih.

Člen 13

Prodaja na daljavo

Pri vsakem oglaševanju pripravkov v smislu te direktive, ki splošnemu uporabniku omogoča sklenitev kupne pogodbe, ne da bi pred tem videl etiketo za tak pripravek, mora(jo) biti navedena(e) vrsta ali vrste nevarnosti, ki so navedene na etiketi. Ta zahteva ne vpliva na določbe Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov v zvezi s sklepanjem pogodb na daljavo ( 19 ).

▼M6 —————

▼B

Člen 15

Tajnost kemijskih imen

V primeru, da oseba, odgovorna za dajanje pripravka v promet, lahko dokaže, da razkritje kemijske identitete na etiketi ali na varnostnem listu pri snovi, ki je razvrščena izključno kot:

lahko ogrozi zaupno naravo njegove intelektualne lastnine, lahko v skladu s Prilogo VI to snov navaja bodisi z uporabo imena, ki razkriva najpomembnejše kemijske funkcionalne skupine, ali pa uporablja alternativno ime. Ta postopek se ne more uporabiti v primeru, da je bila taki snovi s strani Skupnosti določena mejna vrednost izpostavljenosti.

V primeru, da oseba, odgovorna za dajanje pripravka v promet, želi koristiti določbe o tajnosti, mora vložiti prošnjo pri pristojnem organu države članice, v kateri se pripravek najprej daje v promet.

Ta prošnja mora biti pripravljena v skladu z določbami Priloge VI in mora vsebovati informacije, ki so zahtevane v obrazcu, navedenem v delu A k Prilogi VI. Ta določba pa pristojnim organom ne preprečuje, da od osebe, ki je odgovorna za dajanje pripravka v promet, zahtevajo še dodatne informacije, če se te informacije zdijo potrebne za presojo upravičenosti prošnje.

Pristojni organi države članice, ki prejmejo prošnjo za tajnost, sporočijo prosilcu svojo odločitev. Oseba, odgovorna za dajanje pripravka v promet, pošlje vsaki državi članici, v kateri želi ta izdelek dajati v promet, kopijo te odločitve.

Zaupne informacije, predložene v obravnavo organom oblasti države članice ali Komisiji, se obravnavajo skladno s členom 19(4) Direktive 67/548/EGS.

Člen 16

Pravice držav članic glede varnosti delavcev

Ta direktiva ne vpliva na pravico držav članic, da ob upoštevanju Pogodbe določijo zahteve, ki se jim zdijo potrebne za zagotavljanje varstva delavcev, kadar ti uporabljajo obravnavane nevarne pripravke, pod pogojem, da to ne pomeni, da se razvrščanje, pakiranje in označevanje pripravkov spremeni na način, ki v tej direktivi ni naveden.

Člen 17

Organi, pooblaščeni za sprejemanje informacij glede zdravja

Države članice določijo pristojni organ ali organe, ki so pristojni za sprejemanje podatkov, vključno s kemijsko sestavo, ki se nanašajo na pripravke, ki se dajo v promet in se obravnavajo kot nevarni na podlagi njihovih učinkov na zdravje ali na podlagi njihovih fizikalno-kemijskih učinkov.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da imenovani organi poskrbijo za vsa potrebna jamstva za varovanje tajnosti prejetih podatkov. Take podatke je moč uporabiti samo za razreševanje medicinskih vprašanj pri oblikovanju preventivnih ali kurativnih ukrepov, še posebno v nujnih primerih.

Države članice zagotovijo, da se informacije ne uporabljajo za druge namene.

Države članice zagotovijo, da imajo imenovani organi na razpolago vse potrebne informacije od proizvajalca ali osebe, odgovorne za trženje, ki jih potrebujejo za izvajanje nalog, za katere so odgovorni.

Člen 18

Klavzula o prostem pretoku

Ne da bi to vplivalo na določila, navedena v drugih delih zakonodaje Skupnosti, države članice ne morejo prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja pripravkov v promet zaradi njihove razvrstitve, pakiranja, označevanja ali varnostnih listov, če taki pripravki izpolnjujejo v tej direktivi navedene določbe.

Člen 19

Zaščitna klavzula

1.  Kadar ima neka država članica podrobne informacije o tem, da pripravek iz razlogov v povezavi s to direktivo predstavlja nevarnost za ljudi ali za okolje, čeprav izpolnjuje določbe te direktive, lahko začasno prepove dajanje tega pripravka v promet na ozemlju svoje države ali pa za to uvede posebne pogoje. O takem ukrepu mora takoj obvestiti Komisijo in druge države članice, navesti pa mora tudi razloge za svojo odločitev.

2.  V primeru, ki ga obravnava odstavek 1, se Komisija, kakor hitro je to mogoče, posvetuje z državami članicami.

3.  Komisija sprejme odločitev po postopku iz člena 20.

▼M2

Člen 20

1.  Spremembe, potrebne za prilagoditev prilog k tej direktivi tehničnemu napredku, se sprejmejo po postopku, določenem v členu 29(4)(a) Direktive 67/548/EGS.

2.  Komisiji pomaga odbor.

3.  Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ( 20 ), ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, znaša tri mesece.

4.  Odbor sprejme svoj poslovnik.

▼B

Člen 21

Razveljavitev direktiv

1.  Direktive, navedene v delu A Priloge VIII, so s tem razveljavljene, ne da bi to vplivalo na obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno zakonodajo in uporabo direktiv, navedenih v delu B Priloge VIII.

2.  Direktive, navedene v delu A Priloge VIII se uporabljajo za Avstrijo, Finsko in Švedsko z upoštevanjem določb, navedenih v delu C te priloge in v skladu s Pogodbo

3.  Sklicevanja na razveljavljene direktive se obravnavajo kot sklicevanja na to direktivo in se jih bere v skladu s tabelo ujemanja, navedeno v Prilogi IX.

Člen 22

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. julija 2002. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2.  Države članice uporabljajo v odstavku 1 navedene zakone in druge predpise:

3.  Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 21(2) se začne uporabljati 1. januarja 1999.

Člen 24

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

PRILOGA I

METODE ZA OVREDNOTENJE FIZIKALNO-KEMIJSKIH LASTNOSTI PRIPRAVKOV V SKLADU S ČLENOM 5

DEL A

Izjeme glede na metode preskušanja, navedene v Prilogi V — del A k Direktivi 67/548/EGS

Glejte točko 2.2.5 Priloge VI k Direktivi 67/548/EGS.

DEL B

Alternativni načini izračunavanja

B.1   Neplinasti pripravki

B.2   Plinasti pripravki

---

PRILOGA II

METODE ZA OVREDNOTENJE NEVARNOSTI PRIPRAVKOV ZA ZDRAVJE V SKLADU S ČLENOM 6

Uvod

Ovrednotiti je treba vse vplive na zdravje, ki jih imajo snovi, ki jih vsebuje pripravek. Ta običajna metoda, opisana v delih A in B te priloge, je računska metoda, ki jo je mogoče uporabljati pri vseh pripravkih, upošteva pa vse na zdravje neugodne vplive snovi v pripravku. S tem namenom so neugodni oziroma škodljivi učinki na zdravje razdeljeni na:

Učinke pripravka na zdravje je treba ovrednotiti v skladu s členom 6(1)(a) z uporabo običajne metode, opisane v delih A in B te priloge, ob upoštevanju mejnih vrednosti koncentracij snovi.

Postopek za razvrstitev je naveden v delu A te priloge.

Razvrstitev posamezne snovi ali več snovi in iz tega izhajajoča razvrstitev pripravka sta izraženi:

Sistematično ovrednotenje vseh neugodnih vplivov na zdravje je izraženo z mejnimi vrednostmi koncentracije, ki so izražene v masnem odstotku, razen pri plinastih pripravkih, kjer so te mejne vrednosti koncentracije izražene v volumskem odstotku in v povezavi z razvrstitvijo snovi.

Če niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS, so mejne vrednosti koncentracije, ki jih je treba upoštevati pri uporabi te običajne metode, koncentracije, ki so navedene v delu B te priloge.

DEL A

Postopek za ovrednotenje nevarnosti za zdravje

Ovrednotenje poteka po stopnjah in sicer na naslednji način:

1.   Naslednje pripravke se razvršča kot zelo strupene:

1.1

zaradi svojih akutnih letalnih učinkov s simbolom „T+“ in navedbo nevarnosti „zelo strupeno“ ter opozorilnih stavkov, R26, R27 ali R28; 1.1.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot zelo strupene, s takimi učinki v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, ki je za obravnavano snov navedena v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS, ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 1 v delu B te priloge (Preglednica I in I A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij; 1.1.2. pripravki, ki vsebujejo več kot eno snov, ki je razvrščena kot zelo strupena, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, navedenih v točki 1.1.1(a) ali (b) če: kjer je: PT+ = masni ali volumski odstotek vsake zelo strupene snovi v pripravku, LT+ = mejna vrednost za zelo strupen učinek, za vsako zelo strupeno snov, izražena v utežnem ali volumskem odstotku;

1.2

zaradi svojih nepopravljivih učinkov po enkratni izpostavljenosti, ki sicer niso smrtni, s simbolom „T+“ in navedbo nevarnosti „zelo strupeno“ ter opozorilnim stavkom R39/način izpostavljenosti. Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno nevarno snov s takimi učinki, v posameznih koncentracijah ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, ki je za obravnavano snov navedena v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS, ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 2 v delu B te priloge (Preglednica II in II A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij;

2.   Naslednji pripravki so razvrščeni kot strupeni:

2.1

Zaradi svojih akutnih letalnih učinkov in ob dodelitvi simbola „T“, z navedbo nevarnosti „strupeno“ ter opozorilnih stavkov R23, R24 ali R25; 2.1.1 pripravki, ki vsebujejo najmanj eno snov, ki je razvrščena kot zelo strupena ali strupena, take učinke pa dosežejo v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS, za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 1 v delu B te priloge (Preglednica I in I A), kadar ena ali več obravnavanih snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij; 2.1.2 pripravki, ki vsebujejo več kot eno snov, ki je razvrščena kot zelo strupena ali strupena, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti navedenih v točki 2.1.1(a) ali (b) če: kjer je: PT+ = masni ali volumski odstotek vsake zelo strupene snovi v pripravku, PT = masni ali volumski odstotek vsake strupene snovi v pripravku, LT = mejna vrednost za strupen učinek, za vsako zelo strupeno ali strupeno snov, izražena v masnem ali volumskem odstotku;

2.2

zaradi svojih nepopravljivih učinkov po enkratni izpostavljenosti, ki sicer niso smrtni, ob dodelitvi simbola „T“, z navedbo nevarnosti „strupeno“ in opozorilnim stavkom R39/način izpostavljenosti. Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno nevarno snov, ki je razvrščena kot zelo strupena ali strupena in povzroči take učinke, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 2 v delu B te priloge (Preglednica II in II A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij;

2.3

zaradi svojih dolgotrajnih učinkov in ob dodelitvi simbola „T“, z navedbo vrste nevarnosti „strupeno“ in opozorilnim stavkom R48/način izpostavljenosti. Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno nevarno snov, ki povzroči take učinke v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 3 v delu B te priloge (Preglednica III in III A), kadar ena ali več pri tem sodelujočih snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij;

3.   Naslednji pripravki so razvrščeni kot škodljivi za zdravje:

3.1

zaradi svojih akutnih smrtnih učinkov in ob dodelitvi simbola „Xn“, z navedbo vrste nevarnosti „škodljivo za zdravje“ in opozorilnih stavkov R20, R21 ali R22; 3.1.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več nevarnih snovi, ki so razvrščene kot zelo strupene, strupene ali škodljive za zdravje in ki povzročijo take učinke v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS, za obravnavano snov ali snovi ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 1 v delu B te priloge (Preglednica I in I A), kadar ena ali več obravnavanih snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij; 3.1.2 pripravki, ki vsebujejo več kot eno snov, ki je razvrščena kot zelo strupena, strupena ali škodljiva za zdravje v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, navedenih v točki 3.1.1(a) ali (b), če: kjer je: PT+ = masni ali volumski odstotek vsake zelo strupene snovi v pripravku, PT = masni ali volumski odstotek vsake strupene snovi v pripravku, PXn = masni ali volumski odstotek vsake snovi, škodljive za zdravje v pripravku, LXn = mejna vrednost škodljivosti za zdravje, za vsako zelo strupeno, strupeno, ali zdravju škodljivo snov, izražena v masnem ali volumskem odstotku;

3.2.

zaradi svojih akutnih učinkov na pljuča pri zaužitju, ob dodelitvi simbola „Xn“, z navedbo nevarnosti „škodljivo za zdravje“ ter opozorilnega stavka R65; Pripravki, ki so razvrščeni kot škodljivi za zdravje po merilih, navedenih v odstavku 3.2.3 Priloge VI k Direktivi 67/548/EGS. Pri uporabi običajne metode po zgoraj navedenem odstavku 3.1 se ne upošteva razvrstitev snovi kot R65;

3.3.

zaradi svojih neletalnih, vendar nepopravljivih oziroma trajnih učinkov po enkratni izpostavljenosti, ob dodelitvi simbola „Xn“, z navedbo nevarnosti „škodljivo za zdravje“ in opozorilnim stavkom ►M1  R68 ◄ /način izpostavljenosti. Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno nevarno snov, ki je razvrščena kot zelo strupena, strupena ali škodljiva in ki povzroči take učinke v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 2 v delu B te priloge (Preglednica II in II A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij;

3.4

zaradi svojih dolgotrajnih učinkov in ob dodelitvi simbola „Xn“, z navedbo nevarnosti „škodljivo“ in opozorilnim stavkom R48/način izpostavljenosti. Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno nevarno snov, ki je razvrščena kot strupena ali škodljiva in ki povzroči take učinke v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 3 v delu B te priloge (Preglednica III in III A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij;

4.   Naslednji pripravki so razvrščeni kot jedki

4.1

s simbolom „C“, z navedbo nevarnosti „jedko“ in opozorilnim stavkom R35. 4.1.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot jedke, ki jim je dodeljen opozorilni stavek R35, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS, za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 4 v delu B te priloge (Preglednica IV in IV A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij; 4.1.2 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot jedke, ki jim je dodeljen opozorilni stavek R35, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah 4.1.1(a) ali (b), če: kjer je: PC, R35 = masni ali volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R35, v pripravku, LC, R35 = je mejna vrednost jedkosti R35, določena za vsako jedko snov, ki ji je dodeljen stavek R35, izražena pa je v masnih ali volumskih odstotkih;

4.2

in se jim dodeli simbol „C“, z navedbo nevarnosti „jedko“ in opozorilnim stavkom R34; 4.2.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot jedke, ki jim je dodeljen stavek R35 ali R34, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 4 v delu B te priloge (Preglednica IV in IV A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij; 4.2.2. pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot jedke, ki jim je dodeljen stavek R35 ali R34, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah 4.1.2(a) ali (b), če: kjer je: PC, R35 = masni ali volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R35, v pripravku, PC, R34 = masni ali volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R34, v pripravku, LC, R34 = je pripadajoča mejna vrednost jedkosti R34, določena za vsako jedko snov, ki ji je dodeljen stavek R35 ali R34, izražena pa je v masnih ali volumskih odstotkih;

5.   Naslednji pripravki so razvrščeni kot dražilni:

5.1

pripravki, ki lahko povzročijo resne okvare oči in jim je dodeljen simbol „Xi“, z navedbo nevarnosti „dražilno“ in opozorilnim stavkom R41; 5.1.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot dražilne, ki jim je dodeljen stavek R41, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 4 v delu B te priloge (Preglednica IV in IV A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij; 5.1.2. pripravki, ki vsebujejo več kot eno izmed snovi, ki so razvrščene kot dražilne in ki jim je dodeljen stavek R41, ali ki so razvrščene kot jedke in jim je dodeljen stavek R35 ali R34, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah 5.1.1(a) ali (b), če: kjer je: PC, R35 = masni ali volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R35, v pripravku, PC, R34 = masni ali volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R34, v pripravku, PXi, R41 = masni ali volumski odstotek vsake dražilne snovi, ki ji je dodeljen stavek R41, v pripravku, LXi, R41 = pripadajoča mejna vrednost dražilnosti R41, določena za vsako jedko snov, ki ji je dodeljen stavek R35 ali R34 ali za dražilno snov, ki ji je dodeljen stavek R41, pri čemer so mejne vrednosti koncentracije izražene v masnih ali volumskih odstotkih;

5.2

snovi, ki dražijo oči in jim je dodeljen simbol „Xi“, z navedbo nevarnosti „dražilno“ in opozorilnim stavkom R36; 5.2.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot jedke in jim je dodeljen stavek R35 ali R34, ali kot dražilne, katerim je dodeljen stavek R41 ali R36, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 4 v delu B te priloge (Preglednica IV in IV A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij; 5.2.2 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot dražilne in jim je dodeljen stavek R41 ali R36, ali kot jedke, katerim je dodeljen stavek R35 ali R34, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah 5.2.1(a) ali (b), če: kjer je: PC, R35 = masni ali volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R35, v pripravku, PC, R34 = masni ali volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R34, v pripravku, PXi, R41 = masni ali volumski odstotek vsake dražilne snovi, ki ji je dodeljen stavek R41, v pripravku, PXi, R36 = masni ali volumski odstotek vsake dražilne snovi, ki ji je dodeljen stavek R36, v pripravku, LXi, R36 = pripadajoča mejna vrednost dražilnosti R36, določena za vsako jedko snov kateri je dodeljen stavek R35 ali R34, ali za dražilno snov, ki ji je dodeljen stavek R41 ali R36, izražena v masnih ali volumskih odstotkih;

5.3.

pripravki, ki dražijo kožo in jim je dodeljen simbol „Xi“, z navedbo nevarnosti „dražilno“ in opozorilnim stavkom R38; 5.3.1. pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot dražilne in jim je dodeljen stavek R38, ali kot jedke, katerim je dodeljen stavek R35 ali R34, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 4 v delu B te priloge (Preglednica IV in IV A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij; 5.3.2. pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot dražilne in jim je dodeljen stavek R38, ali kot jedke, katerim je dodeljen stavek R35 ali R34, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah 5.3.1(a) ali (b), če: kjer je: PC, R35 = masni ali volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R35, v pripravku, PC, R34 = masni ali volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R34, v pripravku, PXi, R38 = masni ali volumski odstotek vsake dražilne snovi, ki ji je dodeljen stavek R38, v pripravku, LXi, R38 = pripadajoča mejna vrednost dražilnosti R38, določena za vsako jedko snov, kateri je dodeljen stavek R35 ali R34, ali za dražilno snov, ki ji je dodeljen stavek R38, izražene v masnih ali volumskih odstotkih;

5.4

pripravki, ki dražijo dihalni sistem in jim je dodeljen simbol „Xi“, z navedbo nevarnosti „dražilno“ in opozorilnim stavkom R37; 5.4.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot dražilne in jim je dodeljen stavek R37, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 4 v delu B te priloge (Preglednica IV in IV A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS, ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij; 5.4.2 pripravki, ki vsebujejo več kot eno od snovi, ki so razvrščene kot dražilne in jim je dodeljen stavek R37, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah 5.4.1(a) ali (b), če: kjer je: PXi, R37 = masni ali volumski odstotek vsake dražilne snovi, ki ji je dodeljen stavek R37, v pripravku, LXi, R37 = pripadajoče mejne vrednosti dražilnosti R37, določena za vsako dražilno snov, ki ji je dodeljen stavek R374, izražene v masnih ali volumskih odstotkih; 5.4.3. plinasti pripravki, ki vsebujejo več kot eno od snovi, ki so razvrščene kot dražilne in jim je dodeljen stavek R37, ali kot jedke, katerim je dodeljen stavek R35 ali R34, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah 5.4.1(a) ali (b), če: kjer je: PC, R35 = volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R35, v pripravku, PC, R34 = volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R34, v pripravku, PXi, R37 = volumski odstotek vsake dražilne snovi, ki ji je dodeljen stavek R37, v pripravku, LXi, R37 = pripadajoča mejna vrednost dražilnosti s stavkom R37, določena za vsako plinasto jedko snov, ki ji je dodeljen stavek R35 ali R34, ali za plinasto dražilno snov, ki ji je dodeljen stavek R37, izražene v masnih ali volumskih odstotkih;

6.   Naslednji pripravki so razvrščeni kot pripravki, ki povzročajo preobčutljivost:

6.1

pripravki, ki tako delujejo ob stiku s kožo in jim je dodeljen simbol „Xi“, z navedbo nevarnosti „dražilno“ in opozorilnim stavkomR43. Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno od snovi, ki so razvrščene kot snovi, ki povzročajo preobčutljivost in jim je dodeljen stavek R43, in ki take učinke povzročijo v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 5 v delu B te priloge (Preglednica V in V A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij;

6.2.

pripravki, ki tako delujejo ob vdihavanju in jim je dodeljen simbol „Xn“, z navedbo nevarnosti „škodljivo“ in opozorilnim stavkom R42. Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno snov, razvrščeno kot „povzroča preobčutljivost“ in ji je dodeljen stavek R42 ter ki povzroči take učinke, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 5 v delu B te priloge (Preglednica V in V A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij;

7.   Naslednji pripravki se razvrstijo kot rakotvorni:

7.1

v skupino 1 ali 2 s simbolom „T“ in stavkom R45 ali R49. Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno snov, ki povzroča učinke in je razvrščena kot rakotvorna ter ji je dodeljen stavek R45 ali R49, ki označuje rakotvorne snovi kategorije 1 in 2, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 6 v delu B te priloge (Preglednica VI in VI A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij;

7.2

v skupino 3 s simbolom „Xn“ in stavkom R40. Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno snov, ki povzroča take učinke in je razvrščena kot rakotvorna s stavkom R40, ki označuje rakotvorne snovi kategorije 3, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 6 v delu B te priloge (Preglednica VI in VI A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih koncentracij;

8.   Naslednji pripravki so razvrščeni kot mutageni:

8.1

v skupino 1 ali 2 s simbolom „T“ in stavkom R46. Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno snov, ki povzroča take učinke in je razvrščena kot mutagena s stavkom R46, ki označuje mutagene snovi kategorije 1 in kategorije 2, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 6 v delu B te priloge (Preglednica VI in VI A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih koncentracij;

8.2

v skupino 3, s simbolom „Xn“ in stavkom ►M1  R68 ◄ . Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno od snovi, ki povzročajo učinke in so razvrščene kot mutagene ter jim je dodeljen stavek ►M1  R68 ◄ , ki označuje mutagene snovi kategorije 3, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 6 v delu B te priloge (Preglednica VI in VI A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij;

9.   Naslednji pripravki so razvrščeni kot pripravki, strupeni za razmnoževanje:

9.1

v skupino 1 ali 2, s simbolom „T“ in stavkom R60 (plodnost). Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno od snovi, ki povzročajo učinke in so razvrščene kot strupene za razmnoževanje ter jim je dodeljen stavek R60, ki označuje snovi, ki neugodno vplivajo na razmnoževanje kategorije 1 in kategorije 2, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 6 v delu B te priloge (Preglednica VI in VI A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij;

9.2

v skupino 3, s simbolom „Xn“ in stavkom R62 (plodnost). Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno od snovi, ki povzročajo take učinke in so razvrščene kot strupene za razmnoževanje ter jim je dodeljen stavek R62, ki označuje snovi, ki neugodno vplivajo na razmnoževanje v kategoriji 3, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 6 v delu B te priloge (Preglednica VI in VI A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij;

9.3

v skupino 1 ali 2, s simbolom „T“ in stavkom R61 (razvoj). Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno od snovi, ki povzročajo take učinke in so razvrščene kot strupene za razmnoževanje ter jim je dodeljen stavek R61, ki označuje snovi, ki neugodno vplivajo na razmnoževanje kategorije 1 in kategorije 2, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 6 v delu B te priloge (Preglednica VI in VI A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij;

9.4

v skupino 3 s simbolom „Xn“ in stavkom R63 (razvoj). Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno od snovi, ki povzročajo take učinke in so razvrščene kot škodljive za razmnoževanje ter jim je dodeljen stavek R63, ki označuje snovi, ki neugodno vplivajo na razmnoževanje skupine 3, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v točki 6 v delu B te priloge (Preglednica VI in VI A), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij;

DEL B

Mejne vrednosti koncentracije, ki jih je treba upoštevati pri ovrednotenju nevarnosti za zdravje

Pri vsakem zdravju nevarnem učinku so v prvi preglednici (Preglednice I do VI) navedene mejne vrednosti koncentracije (izražene v masnih odstotkih), ki jih je treba uporabljati pri neplinastih pripravkih, v drugi preglednici (Preglednice I A do VI A) pa so navedene mejne vrednosti koncentracije (izražene v volumskih odstotkih), ki jih je treba uporabljati pri plinastih pripravkih. Te mejne vrednosti koncentracij se uporabljajo takrat, kadar pri obravnavanih snoveh v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS niso navedene posebne mejne vrednosti koncentracij.

1.   Akutni smrtni učinki

1.1   Neplinasti pripravki

V preglednici I navedene mejne vrednosti koncentracije, izražene v masnih odstotkih, določajo razvrstitev pripravka glede na koncentracijo ene ali več prisotnih snovi, katerih razvrstitev je tudi prikazana.

Stavke R je treba pripravkom dodeliti skladno z naslednjimi merili:

1.2   Plinasti pripravki

V spodnji preglednici I A navedene mejne vrednosti koncentracije, izražene v volumskih odstotkih, določajo razvrstitev pripravka glede na posamezno koncentracijo enega ali več plinov, katerih razvrstitev je tudi prikazana.

Stavke R je treba pripravkom dodeliti skladno z naslednjimi merili:

2.   Nepopravljivi oziroma trajni neletalni učinki po enkratni izpostavljenosti

2.1   Neplinasti pripravki

Za snovi, ki povzročijo nepopravljive oziroma trajne neletalne učinke pri enkratni izpostavljenosti, (R39/način izpostavljenosti, ►M1  R68 ◄ /način izpostavljenosti) določajo, kadar je to primerno, razvrstitev pripravka v preglednici II navedene in v masnih odstotkih izražene posamezne mejne vrednosti koncentracije.

2.2   Plinasti pripravki

Pri plinih, ki povzročijo nepopravljive oziroma trajne učinke po enkratnem izpostavljanju, vendar ti niso smrtni, (R39/način izpostavljenosti, ►M1  R68 ◄ /način izpostavljenosti) določajo, kadar je to primerno, razvrstitev pripravka v preglednici II A navedene in v volumskih odstotkih izražene posamezne mejne vrednosti koncentracije.

3.   Resni učinki po ponavljajoči se ali dalj časa trajajoči izpostavljenosti

3.1   Neplinasti pripravki

Pri snoveh, ki povzročijo zelo izrazite neugodne učinke po ponavljajoči se ali dalj časa trajajoči izpostavljenosti (R48/način izpostavljenosti), določajo, kadar je to primerno, razvrstitev pripravka v preglednici III navedene in v masnih odstotkih izražene posamezne mejne vrednosti koncentracije.

3.2   Plinasti pripravki

Pri plinih, ki povzročijo resne učinke po ponavljajoči se ali dalj časa trajajoči izpostavljenosti (R48/način izpostavljenosti), določajo, kadar je to primerno, razvrstitev pripravka v spodnji preglednici III A navedene in v volumskih odstotkih izražene posamezne mejne vrednosti koncentracije.

4.   Jedki in dražilni učinki, vključno z resnimi poškodbami oči

4.1   Neplinasti pripravki

Pri snoveh, ki delujejo jedko (R34, R35) ali dražilno (R36, R37, R38, R41), določajo, kadar je to primerno, razvrstitev pripravka v preglednici IV navedene in v masnih odstotkih izražene mejne vrednosti koncentracije.

4.2   Plinasti pripravki

Pri plinih, ki povzročajo take učinke (R34, R35 ali R36, R37, R38, R41), določajo, kadar je to primerno, razvrstitev pripravka v spodnji preglednici IV A navedene in v volumskih odstotkih izražene posamezne mejne vrednosti koncentracije.

5.   Povzročanje preobčutljivosti

5.1   Neplinasti pripravki

Pripravki, ki povzročajo take učinke, so razvrščeni kot pripravki, ki povzročajo preobčutljivost, in se jim dodeli:

V preglednici V navedene in v masnih odstotkih izražene posamezne mejne vrednosti koncentracije, določajo, kadar je to primerno, razvrstitev pripravka.

5.2   Plinasti pripravki

Plinasti pripravki, ki povzročajo take učinke so razvrščeni kot pripravki, ki povzročajo preobčutljivost in so jim dodeljeni:

V spodnji preglednici V A navedene in v volumskih odstotkih izražene posamezne mejne vrednosti koncentracije določajo, kadar je to primerno, na razvrstitev pripravka.

6.   Rakotvorni učinki, mutageni učinki, strupeni učinki za razmnoževanje.

6.1   Neplinasti pripravki

Pri snoveh, ki povzročijo take učinke, posamezne mejne koncentracije, navedene v preglednici VI in izražene v masnih odstotkih, določajo, kadar je to primerno, razvrstitev pripravka. Dodeljeni so naslednji simboli in opozorilni stavki:

▼M4

▼B

6.2   Plinasti pripravki

Pri plinih ki povzročijo take učinke, v preglednici VI A navedene in v volumskih odstotkih izražene posamezne mejne vrednosti koncentracije določajo, kadar je to primerno, razvrstitev pripravka. Dodeljeni so naslednji simboli in opozorilni stavki:

▼M4

▼B

---

PRILOGA III

METODE ZA OVREDNOTENJE NEVARNOSTI PRIPRAVKA ZA OKOLJE V SKLADU S ČLENOM 7

Uvod

Sistematično preverjanje vseh za okolje nevarnih lastnosti je izraženo z navajanjem mejnih vrednosti koncentracij, ki so izražene v masnih odstotkih, razen pri plinastih pripravkih, pri katerih so koncentracije izražene v volumskih odstotkih, in v povezavi z razvrstitvijo snovi.

V delu A je naveden postopek izračunavanja, skladno s členom 7(1)(a), in stavki R, ki jih je treba dodeliti razvrstitvi pripravka.

V delu B so navedene mejne vrednosti koncentracije, ki jih je treba upoštevati pri uporabi običajnih metod, in pripadajoče simbole ter stavke R za razvrstitev.

V skladu s členom 7(1)(a) se nevarnosti pripravkov za okolje ugotavljajo po običajni, v delih A in B te priloge opisani metodi, ob upoštevanju posameznih mejnih vrednosti koncentracije.

V delu C so navedene preskusne metode za ovrednotenje nevarnosti za vodno okolje.

DEL A

Postopek za ovrednotenje nevarnosti za okolje

(a)   Vodno okolje

I.   Običajna metoda za ovrednotenje nevarnosti za vodno okolje

Običajna metoda za ovrednotenje nevarnosti za vodno okolje upošteva vse nevarnosti, ki bi jih neka snov lahko predstavljala za to okolje, skladno z naslednjo členitvijo.

Naslednji pripravki se razvrstijo kot nevarni za okolje:

1.

s simbolom „N“, z navedbo nevarnosti „nevarno za okolje“ in opozorilnimi stavki R50 in R53 (R50-R53): 1.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in so jim dodeljeni stavki R50–53, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v delu B te priloge (Preglednica 1), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracij; 1.2 pripravki, ki vsebujejo več kot eno izmed snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in so jim dodeljeni stavki R50–53, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah 1.1.1(a) ali (b), če: kjer je: PN, R50–53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R50–53, v pripravku, LN, R50–53 = mejna vrednost R50–53 za vsako okolju nevarno snov, ki so ji dodeljeni stavki R50–53, izražena v masnih odstotkih

2.

s simbolom „N“, z navedbo nevarnosti „nevarno za okolje“ in opozorilnimi stavki R51 in R53 (R51-R53), razen če pripravek ni že razvrščen po zgoraj navedeni točki I.1; 2.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in so jim dodeljeni stavki R50–53 ali R51–53, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v delu B te priloge (Preglednica 1), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracije; 2.2 pripravki, ki vsebujejo več kot eno od snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in so jim dodeljeni stavki R50–53 ali R51–53, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah I.2.1 (a) ali (b), če: kjer je: PN, R50–53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R50–53, v pripravku, PN, R51–53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R51–53, v pripravku, LN, R51–53 = pripadajoča mejna vrednost R51–53 za vsako okolju nevarno snov, ki so ji dodeljeni stavki R50–53 ali R51–53, izražena v masnih odstotkih

3.

z navedbo opozorilnih stavkov R52 in R53 (R52-R53), razen če pripravek ni že razvrščen po zgoraj navedenih točkah I.1 ali I.2; 3.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in so jim dodeljeni stavki R50–53 ali R51–53 ali R52–53, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v delu B te priloge (Preglednica 1), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracije; 3.2 pripravki, ki vsebujejo več kot eno od snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in so jim dodeljeni stavki R51–53 ali R50–53 ali R52–53, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah I.3.1 (a) ali (b), če: kjer je: PN, R50–53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R50–53, v pripravku, PN, R51–53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R51–53, v pripravku, PR52–53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R52–53, v pripravku, LR52–53 = pripadajoča mejna vrednost R52–53 za vsako okolju nevarno snov, ki so ji dodeljeni stavki R50–53 ali R51–53 ali R52–53, izražena v masnih odstotkih

4.

s simbolom „N“, z navedbo nevarnosti „nevarno za okolje“ in opozorilnim stavkom R50, razen če pripravek ni že razvrščen po zgoraj navedeni točki I.1; 4.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in jim je dodeljen stavek R50, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v delu B te priloge (Preglednica 2), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracije; 4.2 pripravki, ki vsebujejo več kot eno od snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in jim je dodeljen stavek R50, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah I.4.1 (a) ali (b), če: kjer je: PN, R50 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki ji je dodeljen stavek R50, v pripravku, LN, R50 = mejna vrednost R50 za vsako okolju nevarno snov, ki ji je dodeljen stavek R50, izražena v masnih odstotkih 4.3 pripravki, ki vsebujejo eno ali več kot eno od snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in jim je dodeljen stavek R50, ne izpolnjujejo pa v točkah I.4.1 ali I.4.2 navedenih meril, in tisti pripravki, ki vsebujejo eno ali več kot eno od snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in katerim so dodeljeni stavki R50–53, če: kjer je: PN, R50 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki ji je dodeljen stavek R50, v pripravku, PN, R50–53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R50–53, v pripravku, LN, R50 = pripadajoča mejna vrednost R50 za vsako okolju nevarno snov, ki so ji dodeljeni stavki R50 ali R50–53, izražena v masnih odstotkih;

5.

z opozorilnim stavkom R52, razen če pripravek ni že razvrščen po zgoraj navedenih točkah I.1, I.2, I.3 ali I.4; 5.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in jim je dodeljen stavek R52, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v delu B te priloge (Preglednica 3), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracije; 5.2 pripravki, ki vsebujejo več kot eno izmed snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in jim je dodeljen stavek R52, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah I.5.1 (a) ali (b), če: kjer je: PR52 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki ji je dodeljen stavek R52, v pripravku, LR52 = pripadajoča mejna vrednost R52 za vsako okolju nevarno snov, ki ji je dodeljen stavek R52, izražena v masnih odstotkih;

6.

z navedbo opozorilnega stavka R53, razen če pripravek ni že razvrščen po zgoraj navedenih točkah I.1, I.2, ali I.3; 6.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in jim je dodeljen stavek R53, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v delu B te priloge (Preglednica 4), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracije; 6.2 pripravki, ki vsebujejo več kot eno od snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in jim je dodeljen stavek R53, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah I.6.1 (a) ali (b), če: kjer je: PR53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki ji je dodeljen stavek R53, v pripravku, LR53 = pripadajoča mejna vrednost R53 za vsako okolju nevarno snov, ki ji je dodeljen stavek R53, izražena v masnih odstotkih; 6.3 pripravki, ki vsebujejo eno ali več kot eno izmed snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in jim je dodeljen stavek R53, ne izpolnjujejo pa v točki I.6.2 navedenih meril, in pripravki, ki vsebujejo eno ali več kot eno izmed snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in so jim dodeljeni stavki R50-R53 ali R51-R53 ali R52-R53, če: kjer je: PR53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki ji je dodeljen stavek R53, v pripravku, PN, R50–53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R50–53, v pripravku, PN, R51–53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R51–53, v pripravku, PR52–53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R52–53, v pripravku, LR53 = pripadajoča mejna vrednost R53 za vsako okolju nevarno snov, ki ji je dodeljen stavek R53 ali stavki R50–53 ali R51–53 ali R52–53, izražena v masnih odstotkih;

(b)   Nevodno okolje

(1)   OZONSKA PLAST

I.   Običajna metoda za ovrednotenje pripravkov, ki so nevarni za ozonsko plast

1.

s simbolom „N“, z navedbo nevarnosti „nevarno za okolje“ in opozorilnim stavkom R59; 1.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in jim je dodeljen simbol „N“ in opozorilni stavek R59, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od: (a) bodisi vrednosti koncentracije, navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS za obravnavano snov ali snovi ali (b) vrednosti koncentracije, navedene v delu B te priloge (Preglednica 5), kadar ena ali več snovi ni navedena oziroma niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali pa so tam navedene brez mejnih vrednosti koncentracije;

▼M4 —————

▼B

(2)   KOPENSKO OKOLJE

I.   Ovrednotenje pripravkov, ki so nevarni za kopensko okolje

Razvrstitev pripravkov, pri katerih se uporabljajo spodaj navedeni opozorilni stavki, bo opravljena, ko bodo v Prilogo VI k Direktivi 67/548/EGS vključena podrobna merila za uporabo teh stavkov.

R54	Strupeno za rastlinstvo

R55	Strupeno za živalstvo

R56	Strupeno za organizme v zemlji

R57	Strupeno za čebele

R58	Lahko povzroči dolgotrajne neugodne vplive v okolju.

DEL B

Mejne vrednosti koncentracije, ki jih je treba upoštevati pri ovrednotenju nevarnosti za okolje

I.   Za vodno okolje

V naslednjih preglednicah nekatere mejne vrednosti koncentracije, izražene v masnih odstotkih, določajo razvrstitev pripravka glede na posamezno koncentracijo ene ali več prisotnih snovi, katerih razvrstitev je prav tako prikazana.

▼M4

Za pripravke, ki vsebujejo snov, razvrščeno kot N, R50–53, se uporabljajo mejne koncentracije in na njih temelječa razvrstitev iz preglednice 1b.

▼B

II.   Za nevodno okolje

V naslednjih preglednicah nekatere mejne vrednosti koncentracije, izražene v masnih odstotkih, ali, za plinaste pripravke, v volumskih odstotkih, določajo razvrstitev pripravka glede na posamezno koncentracijo ene same ali več prisotnih snovi, katerih razvrstitev je prav tako prikazana.

▼M4

▼B

DEL C

Preskusne metode, ki se uporabljajo za ovrednotenje nevarnosti za vodno okolje

Ponavadi se razvrstitev pripravka opravi na podlagi običajne metode. Vendarle pa se pri določanju akutne strupenosti v vodnem okolju lahko pojavijo primeri, ko je potrebno opraviti preskuse s pripravkom.

Izid teh, na pripravku opravljenih preskusov, lahko vpliva samo na spremembo razvrstitve, ki se nanaša na akutno strupenost v vodnem okolju, ki bi jo dobili z uporabo običajne metode.

Če se oseba, odgovorna za dajanje pripravka v promet, odloči za take preskuse, mora biti poskrbljeno za to, da se pri tem upoštevajo v delu C Priloge V k Direktivi 67/548/EGS navedena merila za kakovost preskusnih metod.

Poleg tega velja, da je treba preskuse opraviti na vseh treh vrstah, skladno z merili, navedenimi v Prilogi VI k Direktivi 67/548/EGS (alge, vodne bolhe in ribe), razen če po preskusu na eni izmed vrst pripravku ni že bila dodeljena razvrstitev v najvišjo stopnjo nevarnosti glede akutnih škodljivih vplivov na vodno okolje ali pa v primeru, da je bil rezultat preskusa na razpolago že pred začetkom veljavnosti te direktive.

---

PRILOGA IV

POSEBNE DOLOČBE ZA POSODE, V KATERIH SO PRIPRAVKI, KI SE PONUJAJO V PRODAJO ZA SPLOŠNO UPORABO

DEL A

Posode mora biti opremljena z zapirali, varnimi za otroke

1.	Posode kakršne koli velikosti, ki vsebujejo pripravke, ki se ponujajo v prodajo za splošno uporabo in so označeni kot zelo strupeni, strupeni ali jedki, skladno z določbami člena 10 in pod pogoji iz člena 6 te direktive, morajo biti opremljene z zapirali, varnimi za otroke.

2.

Posode kakršne koli velikosti, ki vsebujejo pripravke, ki so nevarni pri vdihavanju (Xn R65), in ki so razvrščeni in označeni skladno z določili odstavka 3.2.3 Priloge VI k Direktivi 67/548/EGS, z izjemo pripravkov, ki se dajo v promet v obliki aerosolov ali v posodi, opremljeni z zapečatenim razprševalnim mehanizmom.

3.

Posode kakršne koli velikosti, v katerih je najmanj ena izmed spodaj navedenih snovi v koncentraciji, ki je enaka ali večja od največje posebej navedene posamezne koncentracije, Št. Identifikacija snovi Mejna vrednost koncentracije CAS — Reg. Št. Ime Einecs Št. 1 67–56–1 Metanol 2006596 ≥ 3 % 2 75–09–2 Diklormetan 2008389 ≥ 1 % ki se ponujajo v prodajo za splošno uporabo, morajo biti opremljene z zapirali, varnimi za otroke.

DEL B

Posode, ki morajo biti opremljene z otipnim opozorilom

Posode kakršne koli velikosti, ki vsebuje pripravke, ki se ponujajo v prodajo za splošno uporabo in so označeni kot zelo strupeni, strupeni ali jedki, zelo lahko vnetljivi ali lahko vnetljivi, skladno s členom 10 in pod pogoji iz členov 5 in 6 te direktive, morajo biti opremljene z otipnim opozorilom o nevarnosti.

Ta določba se ne nanaša na aerosole, ki so razvrščeni in označeni samo kot zelo lahko vnetljivi ali lahko vnetljivi.

▼M4

---

PRILOGA V

POSEBNE DOLOČBE, KI SE NANAŠAJO NA OZNAČEVANJE NEKATERIH PRIPRAVKOV

A.   Posebne določbe za pripravke, ki so v smislu členov 5, 6 in 7 razvrščeni kot nevarni

1.   Pripravki, ki so namenjeni splošni uporabi

2.   Pripravki, ki se uporabljajo z razprševanjem

Etiketa na embalaži, v kateri so taki pripravki, mora obvezno vsebovati stavek S23, skupaj s S38 ali S51, ki se ju izbere v skladu z merili, navedenimi v Prilogi VI k Direktivi 67/548/EGS.

3.   Pripravki, ki vsebujejo snov, označeno s stavkom R33: Nevarnost za zdravje zaradi kopičenja v organizmu

Kadar pripravek vsebuje najmanj eno snov, ki je označena z R33, mora biti na etiketi pripravka obvezno navedeno besedilo tega stavka, v skladu s Prilogo III k Direktivi 67/548/EGS, kadar je koncentracija snovi, ki je v pripravku, enaka ali večja od 1 %, razen če niso v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS navedene drugačne vrednosti.

4.   Pripravki, ki vsebujejo snov, označeno s stavkom R64: Lahko škoduje zdravju dojenčka preko materinega mleka

Kadar pripravek vsebuje najmanj eno snov, ki je označena z R64, mora biti na etiketi pripravka obvezno navedeno besedilo tega stavka, v skladu s Prilogo III k Direktivi 67/548/EGS, kadar je koncentracija snovi, ki je v pripravku, enaka ali večja od 1 %, razen če niso v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS navedene drugačne vrednosti.

B.   Posebne zahteve za pripravke, neodvisno od njihove razvrstitve v smislu členov 5, 6 in 7

1.   Pripravki, ki vsebujejo svinec

1.1   Barve in laki

Etiketa na embalaži barv in lakov, ki vsebujejo svinec v koncentracijah, ki presegajo 0,15 % (izraženo v teži kovine) skupne teže pripravka, pri čemer so bile te koncentracije določene po ISO standardu 6503/1984, morajo vsebovati naslednje navedbe:

„Vsebuje svinec. Ne sme se nanašati na površine, ki bi jih lahko žvečili ali sesali otroci.“

Kadar gre za embalaže, manjše od 125 mililitrov, mora biti na njih navedeno naslednje opozorilo:

„Pozor! Vsebuje svinec.“

2.   Pripravki, ki vsebujejo cianoakrilate

2.1   Lepila

Na etiketi na neposredni embalaži lepil, ki so izdelani na osnovi cianoakrilatov, mora biti zapisano sledeče besedilo:

Pakiranju morajo biti priložena tudi ustrezna navodila za varno uporabo.

3.   Pripravki, ki vsebujejo izocianate

Etiketa na embalaži pripravkov, ki vsebujejo izocianate (kot monomere, oligomere, prepolimere itd. ali njihove mešanice), mora nositi naslednja napisa:

4.   Pripravki, ki vsebujejo epoksidne sestavine s povprečno molekulsko maso ≤ 700

Etiketa na embalaži pripravkov, ki vsebujejo epoksidne sestavine s povprečno molekulsko maso ≤ 700, mora nositi napisa:

5.   Pripravki za splošno uporabo, ki vsebujejo aktivni klor

Etiketa na embalaži pripravkov, ki vsebujejo več kot 1 % aktivnega klora, mora nositi napis:

„Pozor! Pripravka ne uporabljajte skupaj z drugimi izdelki. Lahko se sproščajo nevarni plini (klor).“

6.   Pripravki, ki vsebujejo kadmij (zlitine) in so namenjeni uporabi pri spajkanju ali varjenju

Etiketa na embalaži zgoraj navedenih pripravkov mora nositi naslednje napise, natisnjene z lahko berljivim in neizbrisljivim tiskom:

7.   Pripravki, ki so na razpolago v obliki razpršil

Brez poseganja v določbe te direktive se tudi za pripravke, ki so na razpolago v obliki razpršil, uporabljajo določbe, ki se nanašajo na označevanje v skladu s točkama 2.2 in 2.3 Priloge k Direktivi 75/324/EGS, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 94/1/ES.

8.   Pripravki, ki vsebujejo snovi, ki še niso bile popolnoma preizkušene

V primeru, da pripravek vsebuje najmanj eno snov, ki na podlagi člena 13.3 Direktive 67/548/EGS nosi napis ►C1  „Pozor – snov še ni dokončno preskušena“, ◄ mora imeti etiketa pripravka napis „Pozor – pripravek vsebuje snov, ki še ni bila popolnoma preizkušena“, če je ta snov prisotna v koncentraciji ≥ 1 %.

9.   Pripravki, ki niso razvrščeni kot pripravki, ki povzročajo preobčutljivost, vendar vsebujejo najmanj eno snov, ki povzroča preobčutljivost

Na etiketi embalaž pripravkov, ki vsebujejo najmanj eno snov, ki je razvrščena kot snov, ki povzroča preobčutljivost, v pripravku pa je v koncentraciji, ki je enaka ali večja od 0,1 %, ali pa v koncentraciji, ki je enaka ali večja od koncentracije, določene v posebnem zaznamku za snov v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS, mora biti napisano:

„Vsebuje (ime snovi, ki povzroča preobčutljivost). Lahko povzroči alergijsko reakcijo.“

10.   Tekoči pripravki, ki vsebujejo halogenirane ogljikovodike

Na etiketi embalaže tekočih pripravkov, ki nimajo plamenišča ali je njihovo plamenišče višje od 55 °C, vsebujejo pa halogenirane ogljikovodike in več kot 5 % vnetljivih ali lahko vnetljivih snovi, mora biti eden od naslednjih napisov, odvisno od posameznega primera:

„Med uporabo lahko postane lahko vnetljiv“ ali „Med uporabo lahko postane vnetljiv.“

11.   Pripravki, ki vsebujejo snov, označeno s stavkom R67: hlapi lahko povzročijo zaspanost in omotico

Če pripravek vsebuje eno ali več snovi, označenih s stavkom R67, in če je celotna koncentracija snovi v pripravku enaka ali večja od 15 %, mora biti ta stavek zapisan na etiketi pripravka, v skladu s Prilogo III k Direktivi 67/548/EGS, razen če je:

12.   Cementi in cementni pripravki

Embalaža cementov in cementnih pripravkov, ki vsebuje več kakor 0,0002 % topnega kroma (VI) suhe teže cementa, mora imeti napis:

„Vsebuje krom (VI). Lahko povzroča alergijske reakcije.“,

razen kadar je pripravek že razvrščen in označen kot pripravek, ki povzroča preobčutljivost, s stavkom R43.

C.   Posebne določbe za pripravke, ki niso razvrščeni v skladu z določbami členov 5, 6 in 7, vendar vsebujejo najmanj eno nevarno snov

1.   Pripravki, ki niso namenjeni splošni uporabi

Na etiketi embalaže pripravkov, ki jih obravnava člen 14.2.1(b), mora biti navedeno:

„Varnostni list je profesionalnemu uporabniku na voljo na njegovo zahtevo.“

▼B

---

PRILOGA VI

TAJNOST KEMIJSKE IDENTITETE SNOVI

DEL A

Podatki, ki jih je treba navesti v zahtevi za tajnost

Uvodne opombe

Zahteva za tajnost

Skladno s členom 15 mora zahteva za tajnost obvezno vsebovati naslednje informacije:

DEL B

Navodila za določanje alternativnih oznak oziroma poimenovanj (generična imena)

1.   Uvodna opomba

Ta navodila so zasnovana na postopku za razvrščanje nevarnih snovi (razdelitev snovi v družine), ki je opisan v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS.

Lahko se uporabljajo oznake, ki so drugačne od oznak, navedenih v teh navodilih. Vendarle pa morajo izbrana imena v vseh primerih zagotavljati dovolj informacij za to, da je mogoče s pripravkom ravnati brez tveganja in da je na delovnem mestu mogoče uvesti potrebne previdnostne ukrepe za zdravju neškodljivo in varno uporabo.

Družine so opredeljene na naslednji način

Ime družine izhaja iz imena funkcionalne skupine.

Te družine so razvrščene na podlagi standardne številke, ki je navedena v Prilogi I (601-650).

V nekaterih primerih so bile dodane pod-družine, ki združujejo snovi s skupnimi posebnimi značilnostmi.

2.   Določanje generičnega imena

Splošna načela

Določanje generičnega imena poteka v dveh zaporednih stopnjah po naslednjem splošnem postopku:

Ugotovljene funkcionalne skupine in elementi, ki so bile(i) upoštevane(i), so imena družin in poddružin iz točke 3 in sicer v obliki nedokončnega seznama.

3.   Razdelitev snovi v družine in poddružine

4.   Praktična uporaba:

Po tem, ko je bilo opravljeno preverjanje, z namenom, da bi ugotovili, ali snov spada v eno ali več na seznamu navedenih skupin ali podskupin, se lahko generično ime določi na naslednji način:

4.1

Če ime družine ali pod-družine zadostuje za določitev kemijskih elementov ali pomembnih funkcionalnih skupin, potem se to ime izbere kot generično ime. Primeri: — 1,4 dihidroksibenzen —   družina 604 : fenoli in derivati generično ime : derivati fenola — butanol —   družina 603 : alkoholi in derivati poddružina : alifatski alkoholi generično ime : alifatski alkohol — 2-Izopropoksietanol —   družina 603 : alkoholi in derivati poddružina : glikoletri generično ime : glikoleter — metakrilat —   družina 607 : organske kisline in derivati poddružina : akrilati generično ime : akrilat

4.2

Če ime družine ali pod-družine ne zadostuje za podroben opis kemijskih elementov ali pomembnih funkcionalnih skupin, potem je generično ime sestavljeno iz pripadajočih imen različnih družin ali pod-družin: Primeri: — klorobenzen —   družina 602 : halogenirani ogljikovodiki poddružina : halogenirani aromatski ogljikovodiki družina 017 : klorove spojine generično ime : kloriran aromatski ogljikovodik — 2,3,6-triklorofenilocetna kislina —   družina 607 : organske kisline pod-družina : halogenirane aromatske kisline družina 017 : klorove spojine generično ime : klorirana aromatska kislina — 1-kloro-1-nitropropan —   družina 610 : klornitrirani derivatidružina 601 : ogljikovodiki poddružina : alifatski ogljikovodiki generično ime : klorirani alifatski ogljikovodik — tetrapropil ditiopirofosfat —   družina 015 : fosforjeve spojine poddružina : fosforjevi estri družina 016 : žveplove spojine generično ime : tiofosforni ester Opomba: Pri nekaterih elementih, še posebno kovinah, se lahko ime družine ali pod-družine navede z besedami „organski“ ali „anorganski“. Primeri: — diživosrebrov klorid —   družina 080 : živosrebrove spojine generično ime : anorganska živosrebrova spojina — barijev acetat —   družina 056 : barijeve spojine generično ime : organska barijeva spojina — etil nitrit —   družina 007 : dušikove spojine poddružina : nitriti generično ime : organski nitrit — natrijev hidrosulfit —   družina 016 : žveplove spojine generično ime : anorganska žveplova spojina (Pri navedenih primerih gre za snovi, ki so bile vzete iz Priloge I k Direktivi 67/548/EGS (19 prilagoditev), za katere je mogoče vložiti zahtevo za zaupnost).

---

PRILOGA VII

PRIPRAVKI V SMISLU ČLENA 12(2)

Pripravki, navedeni v odstavku 9.3 Priloge VI k Direktivi 67/548/EGS.

---

PRILOGA VIII

DEL A

Direktive, ki so bile v skladu s členom 21 razveljavljene

DEL B

Roki za prenos in za začetek uporabe po členu 22

DEL C

Posebne določbe za Avstrijo, Finsko in Švedsko v zvezi z uporabo naslednjih direktiv v skladu s členom 21

1.

Avstrija, Finska in Švedska ne prenesejo in ne uporabljajo Direktive Sveta 78/631/EGS z dne 26. junija 1978 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (pesticidov), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 92/32/EGS z dne 30. aprila 1992.

2.

Avstrija bo uporabljala Direktivo Sveta 88/379/EGS z dne 7. junija 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 96/65/ES z dne 11. oktobra 1996, pod naslednjimi pogoji: Naslednje določbe Direktive 88/379/EGS se ne bodo uporabljale za Avstrijo (a) Člen 13 v povezavi s členoma 3 in 7 v zvezi s pripravki, ki vsebujejo v dodatku 1 naštete snovi; (b) Člen 13 v povezavi s členom 7 v zvezi z označevanjem z upoštevanjem avstrijskih določb o: — varnostnem napotku za odstranjevanje oziroma odlaganje odpadkov, — pojmovnem znamenju (piktogramu) za odstranjevanje odpadkov do dveh let po začetku veljavnosti te direktive, — varnostnem napotku glede ukrepov v primeru nezgod; (c) Člen 13 v povezavi s členom 7(1) v zvezi s kemijskimi imeni nevarnih snovi, ki so v nevarnih pripravkih, v času do dveh let po začetku veljavnosti te direktive.

3.

Švedska bo uporabljala Direktivo Sveta 88/379/EGS z dne 7. junija 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 96/65/ES z dne 11. oktobra 1996, pod naslednjimi pogoji: Naslednje določbe Direktive 88/379/EGS se ne bodo uporabljale za Švedsko: (a) Člen 13 v povezavi s členoma 3 in 7 v zvezi s pripravki, ki — vsebujejo v odstavku 2 naštete snovi — vsebujejo snovi, ki povzročajo nevrotoksične učinke in razmaščevalne učinke na koži, ki jih ne predvidevajo niti v Prilogi VI k Direktivi 67/548/EGS navedena merila za razvrščanje niti opozorilni stavki, ki so navedeni v Prilogi III k Direktivi 67/548/EGS. — vsebujejo snovi, ki povzročajo akutne strupene učinke, jih pa ne predvidevajo niti v Prilogi VI k Direktivi 67/548/EGS navedena merila za razvrščanje niti opozorilni stavki, ki so navedeni v Prilogi III k Direktivi 67/548/EGS, v času do dveh let po začetku veljavnosti te direktive, — po merilih za „måttligt skadliga“ (Švedsko: „zmerno škodljivi“), navedenih v Direktivi 88/379/EGS, niso razvrščeni kot nevarni. (b) Člen 13 v povezavi s členoma 3 in 7 glede — meril za razvrščanje in označevanje pripravkov, ki vsebujejo rakotvorne snovi, ki so razvrščene na podlagi meril, navedenih v točki 4.2.1 Priloge VI k Direktivi 67/548/EGS, — označevanja pripravkov, ki so razvrščeni kot rakotvorni, kategorija 3, s posebnim stavkom R namesto stavka R40.

---

Dodatek 1

---

Dodatek 2

---

PRILOGA IX

---

( 1 ) UL C 283, 16.9.1996, str. 1 in

UL C 337, 7.11.1997, str. 45.

( 2 ) UL C 158, 26.5.1997, str. 76.

( 3 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 26. junija 1997 (UL C 222, 21.7.1997, str. 26), Skupno stališče Sveta z dne 24. septembra 1998 (UL C 360, 23.11.1998, str. 1) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 10. februarja 1999 (UL C 150, 28. 5.1999). Sklep Sveta z dne 11. maja 1999.

( 4 ) UL L 187, 16.7.1988, str. 14. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 96/65/ES (UL L 265, 18.10.1996, str. 15).

( 5 ) UL L 154, 5.6.1992, str. 1.

( 6 ) UL L 110, 4.5.1993, str.20.

( 7 ) UL L 358, 18.12.1986, str. 1.

( 8 ) UL L 206, 29.7.1978, str. 13. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 92/32/EGS.

( 9 ) UL L 230, 19.8.1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 96/68/ES (UL L 277, 30.10.1996, str. 25).

( 10 ) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

( 11 ) UL L 76, 22.3.1991, str. 35. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 93/112/EGS (UL L 314, 16.12.1993, str. 38).

( 12 ) UL L 22, 9.2.1965, str. 369. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 93/39/EGS (UL L 214, 24.8.1993, str. 22).

( 13 ) UL L 262, 27.9.1976, str. 169. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/18/ES (UL L 114, 1.5.1997, str. 43).

( 14 ) UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena s Sklepom Komisije 96/350/ES (UL L 135, 6.6.1996, str. 32).

( 15 ) UL L 84, 31.3.1978, str. 43.

( 16 ) UL L 246, 17.9.1980, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 84/467/Euratom (UL L 265, 5.10.1984, str. 4).

( 17 ) UL L 147, 9.6.1975, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 94/1/ES (UL L 23, 28.1.1994, str. 28).

( 18 ) UL L 15, 17.1.1987, str. 29.

( 19 ) UL L 144, 4.6.1997, str. 19.

( 20 ) Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23).