EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 01996L0026-20070101
Council Directive 96/26/EC of 29 April 1996 on admission to the occupation of road haulage operator and road passenger transport operator and mutual recognition of diplomas, certificates and other evidence of formal qualifications intended to facilitate for these operators the right to freedom of establishment in national and international transport operations
Consolidated text: Direktiva Sveta 96/26/ES z dne 29. aprila 1996 o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu ter o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za olajšanje uresničevanja pravic teh prevoznikov do ustanavljanja prevoznih podjetij v domačem in mednarodnem prometu
Direktiva Sveta 96/26/ES z dne 29. aprila 1996 o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu ter o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za olajšanje uresničevanja pravic teh prevoznikov do ustanavljanja prevoznih podjetij v domačem in mednarodnem prometu
No longer in force
1996L0026 — SL — 01.01.2007 — 003.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
DIREKTIVA SVETA 96/26/ES z dne 29. aprila 1996 (UL L 124, 23.5.1996, p.1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 277 |
17 |
14.10.1998 |
||
|
L 168 |
35 |
1.5.2004 |
||
|
L 157 |
203 |
21.6.2005 |
||
|
L 363 |
344 |
20.12.2006 |
||
spremenjena z:
|
L 236 |
33 |
23.9.2003 |
DIREKTIVA SVETA 96/26/ES
z dne 29. aprila 1996
o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu ter o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za olajšanje uresničevanja pravic teh prevoznikov do ustanavljanja prevoznih podjetij v domačem in mednarodnem prometu
SVET EVROPSKE UNIJE JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 75 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 2 ),
ob ravnanju v skladu s postopkom, navedenim v členu 189c Pogodbe ( 3 ),
ker so bile Direktiva Sveta 74/561/EGS z dne 12. novembra 1974 o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v domačem in mednarodnem tovornem prometu ( 4 ), Direktiva Sveta 74/562/EGS z dne 12. novembra 1974 o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v domačem in mednarodnem potniškem prometu ( 5 ) in Direktiva Sveta 77/796/EGS z dne 12. decembra 1977 o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah cestnih prevoznikov blaga in potnikov, skupaj z ukrepi za učinkovitejše spodbujanje teh prevoznikov pri uveljavljanju pravice do ustanavljanja sedeža ( 6 ), ob številnih priložnostih bistveno spremenjene in ker naj bodo navedene direktive zaradi smotrnosti in jasnosti združene v enem besedilu;
ker je organizacija prometnega trga eden bistvenih dejavnikov pri izvajanju enotne prometne politike, določene v Pogodbi;
ker bi sprejetje ukrepov za usklajevanje pogojev za dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu (v nadaljnjem besedilu „cestni prevoznik“) utegnilo podpirati dejansko uveljavljanje pravice do svobodnega poslovanja teh prevoznikov;
ker je treba predvideti uvedbo enotnih pravil za dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v domačem in mednarodnem prometu, da bi prevoznikom zagotovili boljšo usposobljenost in tako prispevali k racionalizaciji trga, izboljšanju kakovosti opravljenih storitev v interesu uporabnikov, prevoznikov in gospodarstva kot celote ter k večji varnosti na cesti;
ker naj zato pravila za dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika zajemajo dober ugled, finančni položaj in strokovno usposobljenost prevoznikov;
ker vseeno v ta enotna pravila ni treba vključiti nekaterih vrst prevoza z omejenim gospodarskim pomenom;
ker se od 1. januarja 1993 dostop do trga v čezmejnem cestnem tovornem prometu upravlja s sistemom dovoljenj Skupnosti, ki se izdajajo na podlagi kakovostnih meril;
ker je treba glede zahteve po dobrem ugledu za učinkovito preoblikovanje trga dovoliti opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika pod enotnimi pogoji kandidatu, ki ni bil obsojen za hujša kazniva dejanja, skupaj s prekrški poslovne narave, ki ni bil razglašen za neprimernega za opravljanje te dejavnosti in izpolnjuje predpise, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika;
ker je zaradi zahteve po primernem finančnem položaju treba predpisati določena merila, ki jih morajo izpolnjevati cestni prevozniki, predvsem za zagotovitev enakopravne obravnave podjetij v različnih državah članicah;
ker bi bilo zaradi dobrega ugleda in finančnega položaja primerno priznati ustrezne dokumente, ki jih izda pristojni organ v državi, iz katere cestni prevoznik izhaja ali prihaja, kot zadosten dokaz za dovoljenje za opravljanje zadevnih dejavnosti v državi članici gostiteljici;
ker je glede zahteve po strokovni usposobljenosti priporočljivo določiti, da kandidat za cestnega prevoznika dokaže to usposobljenost z opravljanjem pisnega izpita, vendar lahko države članice izvzamejo kandidata iz opravljanja tega izpita, če dokaže, da ima dovolj praktičnih izkušenj;
ker mora država članica gostiteljica glede zahteve po strokovni usposobljenosti kot zadostni dokaz priznati spričevala, izdana v skladu z določbami Skupnosti o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika;
ker naj bodo za uporabo te direktive izdane določbe za sistem medsebojne pomoči med državami članicami;
ker ta direktiva ne sme vplivati na obveznosti držav članic glede skrajnih rokov za uresničevanje ali uporabo direktiv, določenih v delu B Priloge II,
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
NASLOV I
Dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika
Člen 1
1. Dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem ali potniškem prometu se ureja z določbami, ki so jih sprejele države članice v skladu s skupnimi pravili iz te direktive.
2. V tej direktivi pomeni:
|
— |
„poklicna dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu“ — dejavnost vsakega podjetja, ki prevaža blago za najem ali plačilo z motornim vozilom ali s kombinacijo vozil, |
|
— |
„poslovanje cestnega prevoznika v potniškem prometu“ — pomeni dejavnost vsakega podjetja, ki z motornimi vozili, konstruiranimi in opremljenimi tako, da so primerna za prevoz več kot devet oseb — skupaj z voznikom — in predvidena v ta namen, opravlja storitve v potniškem prometu za javnost ali za določene skupine uporabnikov, storitve pa plačajo osebe, ki prevoz uporabljajo, ali organizator prevoza, |
|
— |
„podjetje“ — pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ustvarja dobiček ali ne, vsako združenje ali skupino oseb, ki nista pravni osebi, ki ustvarjata dobiček ali ne, ali vsak uradni organ, ki je pravna oseba ali je odvisen od organa, ki je pravna oseba, |
|
— |
„običajno prebivališče“ — pomeni kraj, kjer oseba običajno živi, kar pomeni najmanj 185 dni v vsakem koledarskem letu, zaradi osebnih in poklicnih vezi ali pri osebi brez poklicnih vezi zaradi osebnih vezi, ki kažejo tesne povezave med njo in krajem, kjer živi. Vendar se za običajno prebivališče osebe, katere poklicne vezi so v drugem kraju kot njene osebne vezi in zato izmenoma živi v različnih krajih v dveh ali več državah članicah, šteje kraj njenih osebnih vezi pod pogojem, da se ta oseba redno vrača v ta kraj. Ta zadnji pogoj se ne zahteva, če oseba živi v državi članici zaradi opravljanja časovno omejene naloge. Obiskovanje univerze ali šole ne pomeni prenosa običajnega prebivališča. |
Člen 2
1. Ta direktiva se ne uporablja za podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika blaga z motornimi vozili ali s kombinacijo vozil z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3,5 tone. Vendar lahko države članice to mejo znižajo za vse ali samo nekatere vrste prevozov.
2.
(a) Države članice lahko po posvetovanju s Komisijo iz uporabe vseh ali nekaterih določb te direktive izvzamejo podjetja za cestni prevoz, ki so vključena samo v domači tovorni promet in imajo na prometni trg samo manjši vpliv zaradi:
— narave blaga, ki se prevaža, ali
— kratke razdalje prevozov.
V nepredvidenih okoliščinah lahko države članice odobrijo začasno izvzetje do zaključka posvetovanj s Komisijo.
(b) Med podjetji, v katerih se poklicna dejavnost cestnega prevoznika blaga opravlja z vozili z največjo dovoljeno maso med 3,5 tone in 6 ton, lahko države članice potem, ko o tem obvestijo Komisijo, v celoti ali delno izvzemajo iz uporabe te direktive tista podjetja, ki opravljajo samo lokalni prevoz in imajo manjši vpliv na trg prevoznih storitev zaradi kratkih razdalj njihovih prevozov.
3. Države članice lahko po posvetovanju s Komisijo iz uporabe vseh ali nekaterih določb te direktive izvzamejo podjetja, vključena samo v nekatere vrste storitev v potniškem prometu za nekomercialne namene, ali podjetja, katerih glavna dejavnost ni cestni prevoz potnikov, če imajo njihovi prevozi le manjši vpliv na prometni trg.
Člen 3
1. Podjetja, ki želijo opravljati dejavnost cestnega prevoza, morajo:
(a) imeti dober ugled;
(b) imeti ustrezen finančni položaj;
(c) izpolnjevati pogoj glede strokovne usposobljenosti.
Če je prosilec fizična oseba in ne izpolnjuje zahteve iz (c), mu lahko pristojni organi vseeno dovolijo opravljati dejavnosti cestnega prevoznika, če pri navedenih organih imenuje drugo osebo, ki izpolnjuje zahtevi iz (a) in (c) in bo nepretrgano in dejansko opravljala prevoze za podjetja.
Če prosilec ni fizična oseba:
— morajo zahtevo iz (a) izpolnjevati oseba ali osebe, ki bodo nepretrgano in dejansko opravljale prevoze za podjetje. Države članice lahko zahtevajo, da tudi druge osebe v podjetju izpolnjujejo to zahtevo,
— zahtevo iz (c) morajo izpolnjevati oseba ali osebe iz prve alinee.
2. Države članice določijo pogoje, ki jih morajo izpolnjevati podjetja, ustanovljena na njihovem ozemlju, da bi izpolnila zahtevo o dobrem ugledu.
Predpišejo, da ta zahteva ni izpolnjena oziroma ni več izpolnjena, če so bile fizična oseba ali fizične osebe, ki morajo izpolnjevati pogoje iz odstavka 1:
(a) obsojene za hujša kazniva dejanja, vključno s prekrškom poslovne narave;
(b) na podlagi vseh veljavnih pravil razglašene za neprimerne za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika;
(c) so bile obsojene za hude kršitve veljavnih pravil o:
— plačilnih pogojih in pogojih zaposlovanja v tem poklicu, ali
— cestnem tovornem ali potniškem prometu, kot je primerno, zlasti pravil v zvezi s časom vožnje in počitka voznikov, masami in dimenzijami gospodarskih vozil, varnostjo v cestnem prometu in varnostjo vozil, varstvu okolja in drugih pravil, ki se nanašajo na poklicno odgovornost.
V primerih, navedenih pod (a), (b) in (c), ostane zahteva po dobrem ugledu neizpolnjena do povrnitve ugleda oziroma sprejetja vsakega drugega ukrepa z enakovrednim učinkom v skladu z ustreznimi nacionalnimi predpisi.
3.
(a) Ustrezen finančni položaj pomeni, da ima podjetje dovolj finančnih sredstev za zagotavljanje primernega zagona in pravilnega upravljanja podjetja.
(b) Za namene ocenjevanja finančnega položaja mora pristojni organ upoštevati: zaključne račune podjetja, če obstajajo; razpoložljiva sredstva, skupaj z gotovino v banki ter možnostmi limita in kreditiranja, vsa sredstva, skupaj z nepremičninami, ki so na voljo za zagotovitev poroštva za podjetje; stroške, skupaj z nabavnimi stroški in naplačilom za vozila, prostore, obrate in opremo, ter obratni kapital.
(c) Podjetje mora imeti razpoložljiv kapital in rezerve v višini 9 000 evrov, če se uporablja samo eno vozilo, in najmanj 5 000 evrov za vsako dodatno vozilo.
Za namene te direktive se vrednost evra v tistih državnih valutah, ki niso vključene v tretjo fazo monetarne unije, določi vsakih pet let. Uporabiti je treba tečaje, ki so pridobljeni prvi delovni dan oktobra in so objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Veljati začnejo 1. januarja v naslednjem koledarskem letu.
(d) Za namene točk (a), (b) in (c) lahko pristojni organ sprejme ali zahteva kot dokazilo potrdilo ali zagotovilo, ki ga izda banka ali druga ustrezno usposobljena institucija. Tako potrdilo ali zagotovilo sta lahko dana z bančno garancijo, po možnosti v obliki jamstva ali poroštva ali drugega podobnega dokumenta.
(e) Točke (b), (c) in (d) se uporabljajo samo za podjetja, katerim je država članica v skladu z nacionalnimi predpisi dovolila, da lahko od 1. januarja 1990 opravljajo dejavnosti cestnega prevoznika.
4.
(a) Pogoj za strokovno usposobljenost so znanja v skladu s stopnjo usposabljanja, ki je določena v Prilogi I, in sicer iz predmetov, navedenih v njej. Ugotavlja se z obveznim pisnim izpitom, ki ga lahko dopolnjuje ustni izpit v obliki, opisani v Prilogi I in ki jo je določil organ ali telo, ki ga v ta namen imenuje država članica.
(b) Države članice lahko oprostijo opravljanja izpita kandidate, ki predložijo dokazilo o najmanj petletnih praktičnih izkušnjah v prevoznem podjetju na vodstvenem položaju pod pogojem, da ti kandidati opravijo preizkus, ki ga določijo države članice v skladu s Prilogo I.
(c) Države članice lahko diplomante z določenimi visokošolskimi ali tehničnimi diplomami, ki so dokaz dobrega znanja iz predmetov, zajetih v Prilogi I, ki jih države članice v ta namen določijo, oprostijo opravljanja izpita iz tistih predmetov, ki jih te diplome zajemajo.
(d) Spričevalo, ki ga izda organ ali telo iz točke (a), se predloži kot dokazilo o strokovni usposobljenosti. To spričevalo se sestavi v skladu z obliko spričevala, določeno v Prilogi Ia.
(e) Glede kandidatov, ki nameravajo dejansko in stalno voditi podjetja, ki opravljajo samo domače prevoze, lahko države članice določijo, da zahtevano znanje za ugotavljanje strokovne usposobljenosti zajema le predmete, ki se nanašajo na domače prevoze. V tem primeru spričevalo o strokovni usposobljenosti, katerega vzorec vsebuje Priloga Ia te direktive, navede, da je imetnik usposobljen za dejansko in stalno vodenje podjetij, ki opravljajo prevoze samo v državi članici, ki je spričevalo izdala.
(f) Po posvetovanju s Komisijo lahko država članica zahteva od vsake fizične osebe s spričevalom o strokovni usposobljenosti, ki ga izda pristojni organ druge države članice po 1. oktobru 1999, če oseba običajno prebiva v prvi državi članici, da opravi dodatni izpit, ki ga organizira organ ali telo, ki ga v ta namen imenuje prva država članica. Dodatni izpit zajema posebna znanja, ki se nanašajo na državne vidike dejavnosti cestnega prevoznika blaga v prvi državi članici.
Ta točka se uporablja tri leta od 1. oktobra 1999. Ta rok lahko Svet na predlog Komisije podaljša še za največ pet let skladno s pravili Pogodbe. Uporablja se samo za fizične osebe, ki do tedaj, ko so pridobile spričevalo o strokovni usposobljenosti pod pogoji iz prvega pododstavka, še niso pridobile omenjenega spričevala v državi članici.
Člen 4
Države članice določijo okoliščine, v katerih lahko cestno prevozniško podjetje ne glede na člen 3(1) začasno obratuje za obdobje največ enega leta, s podaljšanjem za največ šest mesecev, v ustrezno utemeljenih posebnih primerih, ob smrti ali fizični ali pravni nesposobnosti fizične osebe, ki opravlja poklic cestnega prevoznika, ali fizične osebe, ki izpolnjuje zahteve člena 3(1)(a) in (c).
Pristojni organi v državah članicah lahko izjemoma in v nekaterih posebnih primerih dokončno pooblastijo osebo, ki ne izpolnjuje zahteve o strokovni usposobljenosti iz člena 3(1)(c), da upravlja prevozno podjetje, če ima taka oseba vsaj triletne praktične izkušnje z vsakodnevnim upravljanjem podjetja.
Člen 5
1. Podjetja, ki predložijo dokaz, da so bila pred:
— 1. januarjem 1978 v Belgiji, na Danskem, v Nemčiji, Franciji, na Irskem, v Italiji, Luksemburgu, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu,
— 1. januarjem 1984 v Grčiji,
— 1. januarjem 1986 v Španiji in na Portugalskem,
— 3. oktobrom 1989 na ozemlju bivše Nemške demokratične republike,
— 1. januarjem 1995 v Avstriji, na Finskem in Švedskem,
po nacionalnih pravilih države članice pooblaščena za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v domačem in/ali mednarodnem tovornem ali potniškem prometu, kot je primerno, so izvzeta iz zahteve za predložitev dokaza o izpolnjevanju določb iz člena 3.
2. Vendar so morale tiste fizične osebe, ki so po:
— 31. decembru 1974 in pred 1. januarjem 1978 v Belgiji, na Danskem, v Nemčiji, Franciji, na Irskem, v Italiji, Luksemburgu, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu,
— 31. decembru 1980 in pred 1. januarjem 1984 v Grčiji,
— 31. decembru 1982 in pred 1. januarjem 1986 v Španiji in na Portugalskem,
— 2. oktobru 1989 in pred 1. januarjem 1992 na ozemlju bivše Nemške demokratične republike,
— 31. decembru 1994 in pred 1. januarjem 1997 v Avstriji, na Finskem in Švedskem,
bile:
— pooblaščene za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem ali potniškem prometu, kot je primerno, brez predložitve dokazila o strokovni usposobljenosti v skladu z državnimi predpisi, ali
— imenovane za dejansko in stalno opravljanje prevozov za podjetje,
izpolnjevati pogoj glede strokovne usposobljenosti iz člena 3 (4) pred:
— 1. januarjem 1980 v Belgiji, na Danskem, v Nemčiji, Franciji, na Irskem, v Italiji, Luksemburgu, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu,
— 1. januarjem 1986 v Grčiji,
— 1. januarjem 1988 v Španiji in na Portugalskem,
— 1. julijem 1992 na ozemlju bivše Nemške demokratične republike,
— 1. januarjem 1997 v Avstriji, na Finskem in Švedskem.
Enaka zahteva velja v primeru iz tretjega pododstavka člena 3(1).
3.
(a) Vsa podjetja, ki imajo dovoljenje za izvajanje dejavnosti cestnega prevoznika pred 1. oktobrom 1999, morajo glede voznega parka, s katerim poslujejo na ta datum, izpolnjevati člen 3(3) najpozneje do 1. oktobra 2001.
Taka podjetja pa morajo izpolnjevati pogoje člena 3(3) po 1. oktobru 1999 za vsa dodatna vozila njihovega voznega parka.
(b) Podjetja, ki izvajajo dejavnost cestnega prevoznika blaga pred 1. oktobrom 1999 z vozili z največjimi dovoljenimi masami od 3,5 do 6 ton, morajo izpolnjevati pogoje iz člena 3(3) najpozneje do 1. oktobra 2001.
Člen 6
1. V odločitvah, ki jih sprejmejo pristojni organi držav članic v skladu z ukrepi, sprejetimi na podlagi te direktive in imajo za posledico zavrnitev vloge za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika, se navedejo utemeljeni razlogi odločitev.
Države članice zagotovijo, da pristojni organi redno in najmanj vsakih pet let preverjajo, ali podjetja še izpolnjujejo zahteve o dobrem ugledu, finančnem položaju in strokovni usposobljenosti.
Če v času preverjanja pogoj o finančnem položaju ni izpolnjen, lahko organi takrat, kadar na podlagi drugih ekonomskih okoliščin podjetja predpostavljajo, da bodo v skladu s finančnim načrtom pogoji o finančnem položaju ponovno trajno izpolnjeni v bližnji prihodnosti, za izpolnitev pogoja odobrijo največ enoletni rok.
2. Države članice poskrbijo za to, da pristojni organi umaknejo pooblastilo za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika, če ugotovijo, da pogoji iz člena 3 (1) (a), (b) ali (c) niso več izpolnjeni. V tem primeru zagotovijo dovolj časa za imenovanje namestnika.
3. Glede na odločitve, navedene v odstavkih 1 in 2, države članice poskrbijo, da so podjetja, ki jih zajema ta direktiva, sposobna braniti svoje interese z ustreznimi sredstvi.
Člen 7
1. Kadar cestni prevozniki nerezidenti storijo prekrške proti pravilom ◄ , ki urejajo bodisi tovorni bodisi potniški cestni promet, kot je primerno, in utegnejo povzročiti odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika, države članice pošljejo državi članici, na katere ozemlju ima cestni prevoznik svoj sedež, vse informacije, ki jih imajo v zvezi s temi izrečenimi prekrški in denarnimi kaznimi.
▼M1 —————
►M1 2. ◄ Države članice si pri uporabi te direktive medsebojno pomagajo.
NASLOV II
Medsebojno priznavanje diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah
Člen 8
1. Države članice v zvezi z dejavnostmi iz te direktive ukrepajo, kakor to določa ta direktiva glede ustanavljanja fizičnih oseb in podjetij iz naslova I splošnega programa o odpravi omejitev svobode ustanavljanja ( 7 ).
2. Brez vpliva na odstavka 3 in 4 država članica gostiteljica za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika sprejme kot zadosten dokaz o dobrem ugledu ►M1 ————— ◄ izpis iz kazenske evidence, če tega ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v državi, iz katere cestni prevoznik izhaja ali prihaja, ki izkazuje izpolnitev teh zahtev.
3. Kadar država članica gostiteljica za svoje državljane uvede določene zahteve glede dobrega ugleda in dokazila o izpolnitvi teh zahtev ni mogoče dobiti z dokumentom iz odstavka 2, ta država odobri kot zadostno dokazilo za državljane drugih držav članic potrdilo, ki ga izstavi pristojni sodni ali upravni organ v državi, iz katere izhaja ali prihaja tuji državljan, z navedbo, da so bile zadevne zahteve izpolnjene. Taka potrdila se nanašajo na posebna dejstva, ki so za državo gostiteljico pomembna.
4. Če država, iz katere tuji državljan izhaja ali prihaja, ne izda dokumenta, ki se zahteva v skladu z odstavkoma 2 in 3, se lahko ta dokument nadomesti z izjavo pod prisego ali s slovesno izjavo zadevne osebe pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, ali kadar je to primerno, pred notarjem v državi, iz katere ta oseba izhaja ali prihaja. Tak organ ali notar izda potrdilo, s katerim sodno potrjuje verodostojnost izjave pod prisego ali slovesne izjave. ►M1 ————— ◄
5. Ne sprejmejo se dokumenti, izdani v skladu z odstavkoma 2 in 3, če so predloženi več kot tri mesece po datumu izdaje. Ta pogoj velja tudi za izjave iz odstavka 4.
Člen 9
1. Če se v državi članici gostiteljici zahteva potrdilo, ki dokazuje finančni položaj, ta država sprejme ustrezna potrdila, ki jih izdajo banke v državi, iz katere izhaja ali prihaja tuji državljan, ali drugifinančni organi, ki jih ta država imenuje, kot enakovredna potrdilom, izdanim na njenem ozemlju.
2. Če država članica za svoje državljane uvede določene zahteve glede finančnega položaja in če dokazil o izpolnitvi takih zahtev ni mogoče dobiti iz dokumenta, navedenega v odstavku 1, država članica kot zadosten dokaz za državljane iz drugih držav članic sprejme potrdilo, ki ga je izdal pristojni upravni organ v državi, iz katere izhaja ali prihaja tuji državljan, z navedbo, da so bile zadevne zahteve izpolnjene. Tako potrdilo se nanaša na posebna, za državo gostiteljico pomembna dejstva.
Člen 10
1. Od 1. januarja 1990 države članice kot zadostno dokazilo o strokovni usposobljenosti priznajo spričevala, navedena v četrtem pododstavku člena 3(4), ki jih je izdala druga država članica.
2. Za podjetja, ki so bila pooblaščena v Grčiji pred 1. januarjem 1981 ali v drugih državah članicah pred 1. januarjem 1975, po državnih pravilih za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v domačem in/ali mednarodnem tovornem ali potniškem prometu, in če so zadevna podjetja, družbe ali firme v smislu člena 58 Pogodbe, države članice kot zadostni dokaz o strokovni usposobljenosti sprejmejo potrdila, v katerih je navedeno, da je zadevna dejavnost v državi članici dejansko potekala tri leta. Ta dejavnost ni smela prenehati več kot pet let pred datumom predložitve potrdila.
Kadar gre za pravno osebo, se potrdilo, ki navaja, da je ta oseba dejavnost dejansko izvajala, izda za eno od fizičnih oseb, ki je dejansko pristojna za prevozne dejavnosti podjetja.
3. Spričevala, izdana cestnim prevoznikom pred ►M1 1. oktobra 1999 ◄ kot dokazilo njihove strokovne usposobljenosti po določbah, ki veljajo do tega datuma, se upoštevajo kot enakovredna potrdilom, izdanim po določbah te direktive.
4. Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana prevoznikom v cestnem prometu v Češki republiki pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana:
— mednarodnim cestnim prevoznikom tovora in potnikov v skladu z Zakonom o cestnem prometu št.111/1994 Sb., kakor je bil spremenjen z Zakonom št. 150/2000 Sb., po 1. juliju 2000;
— notranjim cestnim prevoznikom tovora in potnikov v skladu z Zakonom o cestnem prometu št. 111/1994 Sb., kakor je bil spremenjen z Zakonom št. 150/2000 Sb., po 1. januarju 2003.
5. Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana prevoznikom v cestnem prometu v Estoniji pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana:
— mednarodnim in notranjim cestnim prevoznikom tovora v skladu z Zakonom o cestnem prometu z dne 7. junija 2000 (RT I 2000, 54, 346) po 1. oktobru 2000;
— mednarodnim in notranjim cestnim prevoznikom potnikov v skladu z Zakonom o javnem prevozu z dne 26. januarja 2000 (RT I 2000, 10, 58) po 1. oktobru 2000.
6. Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana prevoznikom v cestnem prometu v Latviji pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana:
— mednarodnim in notranjim cestnim prevoznikom tovora in potnikov v skladu z Zakonom o prevozu po cestah in Uredbo Ministrstva za transport št. 9 z dne 6. februarja 2001 o izpitni komisiji za dodelitev spričeval o profesionalni usposobljenosti za notranji in mednarodni cestni prevoz tovora in potnikov po 1. aprilu 2001.
7. Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana prevoznikom v cestnem prometu v Litvi pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana:
— mednarodnim in notranjim cestnim prevoznikom tovora in potnikov v skladu z Ukazom Ministra za transport in komunikacije št. 3-20 o izpitih o poklicni usposobljenosti za osebe, ki opravljajo odobrene dejavnosti v cestnem prometu z dne13. januarja 2003 po 17. januarju 2003.
8. Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana prevoznikom v cestnem prometu na Madžarskem pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana:
— mednarodnim cestnim prevoznikom tovora v skladu z Uredbo vlade št. 20/1991 (I. 29.) Korm., ki spreminja Uredbo št. 89/1988 (XII. 20.) MT Ministrskega sveta, po 1. februarju 1991;
— notranjim cestnim prevoznikom tovora v skladu z Uredbo vlade št. 31/1995 (III. 24.) Korm., ki spreminja Uredbo št. 89/1988 (XII. 20.) MT Ministrskega sveta, po 1. aprilu 1995;
— cestnim prevoznikom tovora v skladu z Uredbo vlade št. 68/2001 (IV.20.) Korm., ki spreminja Uredbo št. 89/1988 (XII. 20.) MT Ministrskega sveta, po 1. maju 2001;
— cestnim prevoznikom potnikov v skladu z Uredbo št. 49/2001 (XII. 22.) KöViM Ministra za promet in vodnogospodarstvo po 1. januarju 2002.
9. Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana prevoznikom v cestnem prometu na Poljskem pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana mednarodnim in notranjim cestnim prevoznikom tovora in potnikov v skladu z Zakonom o cestnem prometu z dne 6. septembra 2001, po 1. januarju 2002.
10. Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana prevoznikom v cestnem prometu na Slovaškem pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te Direktive, če so bila izdana mednarodnim in notranjim cestnim prevoznikom tovora in potnikov v skladu z Zakonom o cestnem prometu št. 168/1996, kakor je bil spremenjen 19. avgusta 2002, po 1. septembru 2002.
11. Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana cestnim prevoznikom v Bolgariji pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana:
— mednarodnim cestnim prevoznikom v tovornem in potniškem prometu v skladu z Odlokom št. 11 z dne 31. oktobra 2002 o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in tovora (Uradni list št. 108 z dne 19. novembra 2002), po 19. novembru 2002;
— notranjim cestnim prevoznikom v tovornem in potniškem prometu v skladu z Odlokom 33 z dne 3. novembra 1999 o javnem potniškem in tovornem prometu na ozemlju Bolgarije, kakor je bil spremenjen 30. oktobra 2002 (Uradni list št. 108 z dne 19. novembra 2002), po 19. novembru 2002.
12. Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana cestnim prevoznikom v Romuniji pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana mednarodnim in notranjim cestnim prevoznikom tovora in potnikov v skladu z Ukazom ministra za promet št. 761 z dne 21. decembra 1999 o imenovanju, usposabljanju in potrjevanju poklicne usposobljenosti oseb, ki stalno in učinkovito usklajujejo dejavnosti v cestnem prometu, po 28. januarju 2000.
Člen 10a
Države članice določijo sisteme kazni za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo, in ukrenejo vse potrebno, da se te kazni uporabljajo. Tako določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Člen 10b
Po 1. oktobru 1999 države članice kot zadosten dokaz o strokovni usposobljenosti priznajo spričevala, ki so skladna z obliko spričevala, določeno v Prilogi Ia, in jih je izdal organ ali telo, katerega v ta namen imenuje vsaka druga država članica.
Spričevala o strokovni usposobljenosti iz odstavkov 4 do 12 člena 10 lahko zadevne države članice ponovno izdajo v obliki spričevala iz Priloge Ia.
NASLOV III
Končne določbe
Člen 11
Države članice imenujejo organe in telesa, pristojne za izdajanje dokumentov iz členov 8(2) in 9 ter spričevala iz člena 10(2). O tem nemudoma obvestijo druge države članice in Komisijo.
Člen 12
Členi od 8 do 11 se uporabljajo za državljane držav članic, ki po Uredbi Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti ( 8 ) kot zaposleni opravljajo dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu.
Člen 13
1. Države članice po posvetovanju s Komisijo najkasneje do datumov, naštetih v delu B Priloge II, sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za izpolnitev določb te direktive.
2. Države članice sporočijo Komisiji besedilo določb nacionalnih predpisov, ki jih sprejmejo na področju, zajetem v tej direktivi.
Člen 14
Direktive, naštete v delu A Priloge II, se s to direktivo razveljavijo brez vpliva na obveznosti držav članic glede časovnih rokov za izvajanje ali uporabo, določenih v delu B Priloge II.
Sklicevanja na razveljavljene direktive pomenijo sklicevanja na to direktivo in se razumejo v skladu s korelacijsko preglednico, navedeno v Prilogi III.
Člen 15
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
I. SEZNAM PREDMETOV IZ ČLENA 3(4)
Znanje, ki ga države članice upoštevajo ob uradnem priznavanju strokovne usposobljenosti, mora zajemati vsaj tiste predmete, ki so za cestni prevoz blaga in potnikov navedeni v nadaljnjem besedilu. V zvezi s temi predmeti morajo kandidati za opravljanje cestnega prevoza blaga in potnikov pridobiti stopnje znanja in praktičnih sposobnosti, ki so potrebne za vodenje prevoznega podjetja.
Najnižja raven znanja, kot je navedena v nadaljnjem besedilu, ne sme biti nižja od stopnje 3 po strukturi usposabljanja, določeni v Prilogi k Odločbi 85/368/EGS ( 9 ), to je stopnje, dosežene z usposabljanjem med obveznim šolanjem, dopolnjenim s poklicnim in dodatnim tehničnim usposabljanjem ali s srednješolskim tehničnim usposabljanjem.
A. Civilno pravo
Cestni prevoz blaga in potnikov
Kandidat mora zlasti:
1. poznati glavne vrste pogodb, ki se uporabljajo v cestnem prevozu, ter pravice in obveznosti, ki izhajajo iz teh pogodb;
2. biti sposoben skleniti pravno veljavno prevozno pogodbo, zlasti glede pogojev prevoza;
Cestni prevoz blaga
3. biti sposoben obravnavati zahtevek naročnika za nadomestilo izgube ali škode, povzročene blagu med prevozom, ali za zamudo pri dostavi blaga, in razumeti, kako taka terjatev vpliva na njegovo pogodbeno odgovornost;
4. poznati pravila in obveznosti iz Konvencije CMR o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga;
Cestni prevoz potnikov
5. biti sposoben reševati zahtevke naročnika glede nadomestila za poškodbe potnikov ali škode na njihovi prtljagi zaradi nesreče med prevozom ali glede nadomestila za zamude ter biti sposoben razumeti, kako tak zahtevek vpliva na njegovo pogodbeno odgovornost.
B. Gospodarsko pravo
Cestni prevoz blaga in potnikov
Kandidat mora zlasti:
1. poznati pogoje in formalnosti, ki so določeni za opravljanje tega dela, splošne obveznosti, ki jih imajo prevozniki (registracija, vodenje evidence itd.) in posledice stečaja;
2. imeti primerno znanje o raznih oblikah gospodarskih družb in o pravilih o njihovem ustroju in delovanju.
C. Socialna zakonodaja
Cestni prevoz blaga in potnikov
Kandidat mora zlasti:
1. poznati vlogo in funkcijo različnih socialnih institucij, ki se ukvarjajo s cestnim prevozom (sindikati, delavski sveti, sindikalni predstavniki, inšpektorji za delo itd.);
2. poznati obveznosti delodajalca do socialnega varstva;
3. poznati pravila, ki urejajo pogodbe o delu za različne vrste delavcev, ki so zaposleni v podjetjih za cestni prevoz (oblika pogodb, obveznosti pogodbenih strank, delovni pogoji in delovne ure, plačani dopust, plačilo za delo, kršitev pogodbe itd.);
4. poznati določbe Uredbe (EGS) št. 3820/85 ( 10 ) in Uredbe (EGS) št. 3821/85 ( 11 ) in praktične dogovore za izvajanje teh uredb.
D. Davčna zakonodaja
Cestni prevoz blaga in potnikov
Kandidat mora poznati zlasti pravila, ki urejajo:
1. DDV na prevozne storitve;
2. davek na motorna vozila;
3. davke na določena vozila za cestni prevoz blaga, cestnine in pristojbine za uporabo infrastrukture;
4. davek na dohodek;
E. Poslovno in finančno vodenje podjetja
Cestni prevoz blaga in potnikov
Kandidat mora zlasti:
1. poznati zakone in običajne postopke pri uporabi čekov, menic, zadolžnic, kreditnih kartic in drugih sredstev ali načinov plačila;
2. poznati različne oblike posojil (bančno posojilo, akceptni kredit, garancijski depoziti, hipoteke, zakup, najem, odkup terjatev) ter obremenitve in obveznosti, ki izhajajo iz teh posojil;
3. vedeti, kaj je bilanca stanja, kako se izdela in kako se razlaga;
4. biti sposoben brati in razlagati izkaz uspeha;
5. biti sposoben oceniti donosnost podjetja in njegov finančni položaj, zlasti na podlagi finančnih kazalcev;
6. biti sposoben pripraviti proračun;
7. poznati stroškovne elemente svojega podjetja (fiksne stroške, spremenljive stroške, obratni kapital, amortizacijo itd.) in znati izračunati stroške na vozilo, na kilometer, na vožnjo ali na tono;
8. biti sposoben izdelati organogram osebja kot celote v podjetju, in sestaviti delovne načrte itd.;
9. poznati načela trženja, oglaševanja, stikov z javnostjo, skupaj s prodajno promocijo prevoznih storitev in pripravo seznama uporabnikov prevoznih storitev, itd.;
10. poznati različne vrste zavarovanja, ki se nanašajo na cestni prevoz (odgovornostno zavarovanje, nezgodno/življenjsko zavarovanje, zavarovanje, ki ne zajema življenjskega zavarovanja in zavarovanje prtljage) in jamstva ter obveznosti, ki izhajajo iz teh zavarovanj;
11. poznati uporabo elektronskega prenosa podatkov v cestnem prometu;
Cestni prevoz blaga
12. biti sposoben uporabljati pravila, ki urejajo fakturiranje cestnega prevoza blaga in poznati pomen in uporabo Incoterms;
13. poznati različne kategorije dodatnih vozil, njihovo vlogo, funkcije in po potrebi njihov status;
Cestni prevoz potnikov
14. biti sposoben uporabljati pravila, ki urejajo voznine in cene v javnem in zasebnem prevozu potnikov;
15. biti sposoben uporabljati pravila, ki urejajo fakturiranje cestnih prevozov potnikov.
F. Dostop do trga
Cestni prevoz blaga in potnikov
Kandidat mora zlasti:
1. poznati poslovne predpise, ki urejajo dejavnost cestnega prevoza za najem ali plačilo, najem gospodarskih vozil in sklepanje podizvajalskih pogodb, ter zlasti pravila o uradnem organiziranju dejavnosti, dovoljenju za opravljanje dejavnosti, dovoljenju za cestni prevoz v Skupnosti in zunaj nje, inšpekcijskih pregledih in sankcijah;
2. poznati pravila o ustanavljanju podjetja za cestne prevoze;
3. poznati različne dokumente, ki se zahtevajo za opravljanje cestnih prevozov, in biti sposoben uvesti kontrolne postopke za zagotovitev hrambe odobrene dokumentacije o vsakem prevozu in zlasti dokumentacije o vozilu, vozniku, blagu in prtljagi v vozilu in v prostorih podjetja;
Cestni prevoz blaga
4. poznati pravila o organizaciji trga storitev cestnega prevoza blaga, o ravnanju s tovorom in o logistiki;
5. poznati obmejne formalnosti, vlogo in področje uporabe dokumentov T in karnetov TIR ter obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz njihove uporabe;
Cestni prevoz potnikov
6. poznati pravila o organizaciji trga cestnega prevoza potnikov;
7. poznati pravila za uvedbo cestnega prevoza potnikov in biti sposoben sestaviti načrte prevozov.
G. Tehnični standardi in vidiki poslovanja
Cestni prevoz blaga in potnikov
Kandidat mora zlasti:
1. poznati pravila o masah in dimenzijah vozil v državah članicah in postopke, ki jih mora upoštevati ob nenormalnih obremenitvah, ki pomenijo izjeme od teh pravil;
2. biti sposoben izbrati vozila in njihove sestavne dele (šasija, motor, prenosni mehanizem, zavorni sistem itd.) v skladu s potrebami podjetja;
3. poznati formalnosti, ki se nanašajo na homologacijo tipa, registracijo in tehnični pregled teh vozil;
4. razumeti, kakšni ukrepi so potrebni za zmanjšanje emisij hrupa in odpravljanje onesnaževanja zraka zaradi emisij izpušnih plinov motornih vozil;
5. biti sposoben sestaviti načrte rednega vzdrževanja vozil in njihove opreme;
Cestni prevoz blaga
6. poznati različne vrste naprav za ravnanje s tovorom in naprav za natovarjanje (kesoni, zabojniki, palete itd.) in biti sposoben uvesti postopke in izdati navodila za nakladanje in razkladanje blaga (razporeditev teže, zlaganje, nalaganje, blokiranje in zagraditev tovora itd.);
7. poznati različne tehnike kombiniranega prevoza, kot sta oprtni prevoz in ro-ro prevoz;
8. biti sposoben izvajati postopke za uskladitev s pravili o prevozu nevarnih snovi in odpadkov, zlasti tistih, ki izhajajo iz Direktive 94/55/ES ( 12 ), Direktive 96/35/ES ( 13 ) in Uredbe (EGS) št. 259/93 ( 14 );
9. biti sposoben izvajati postopke za uskladitev s pravili o prevozu pokvarljivih živil, zlasti tistih, ki izhajajo iz Sporazuma o mednarodnem prevozu pokvarljivih živil in o posebni opremi, ki je obvezna za take prevoze (ATP);
10. biti sposoben izvajati postopke za uskladitev s pravili o prevozu živih živali.
H. Varnost v cestnem prometu
Cestni prevoz blaga in potnikov
Kandidat mora zlasti:
1. vedeti, kakšna usposobljenost se zahteva od voznikov (vozniško dovoljenje, zdravniška spričevala, potrdilo o fizični pripravljenosti itd.);
2. biti sposoben izvesti potrebne korake za zagotovitev, da vozniki spoštujejo prometna pravila, prepovedi in omejitve, ki veljajo v različnih državah članicah (omejitve hitrosti, prednost, čakalne in parkirne omejitve, uporaba luči, cestna signalizacija itd.);
3. biti sposoben sestaviti vozniška navodila za preverjanje skladnosti z varnostnimi zahtevami, ki se nanašajo na stanje vozil, njihovo opremo in tovor ter na obvezne preventivne ukrepe;
4. biti sposoben določiti postopke, ki jih je treba upoštevati ob nesreči in izvesti primerne postopke za preprečitev ponavljanja nesreč ali resnih prometnih prekrškov;
Cestni prevoz potnikov
5. imeti temeljno znanje o cestnem omrežju v državah članicah.
II. ORGANIZIRANJE PREVERJANJA
|
1. |
Države članice organizirajo obvezno pisno preverjanje, ki ga lahko dopolnijo z neobveznim ustnim izpitom, da ugotovijo, ali so kandidati za cestne prevoznike dosegli zahtevano raven znanja iz predmetov, navedenih v delu I, še zlasti njihovo zmožnost uporabljati instrumente in tehnike, povezane s to dejavnostjo, in izpolnjevati ustrezne izvršilne in koordinacijske dolžnosti. (a) Obvezen pisni izpit zajema dva preizkusa, in sicer: — pisna vprašanja izbirnega tipa (vsako s štirimi možnimi odgovori), vprašanja, ki zahtevajo neposredne odgovore, ali kombinacijo obeh sistemov, — pisne vaje/študije primera. Vsak preizkus traja najmanj dve uri. (b) Če je organiziran ustni izpit, lahko države članice določijo, da je uspešno opravljen pisni izpit pogoj za opravljanje ustnega izpita. |
|
2. |
Če države članice organizirajo tudi ustni izpit, morajo zagotoviti, da se vsakega od treh preizkusov oceni z najmanj 25 % in največ 40 % od skupnega števila točk. Če države članice organizirajo samo pisni izpit, morajo zagotoviti, da vsak preizkus ocenijo z najmanj 40 % in največ 60 % od skupnega števila točk. |
|
3. |
Kandidati morajo pri vseh preizkusih doseči povprečno najmanj 60 % skupnega števila točk, pri čemer morajo pri vsakem preizkusu doseči najmanj 50 % skupnega možnega števila točk. Država članica lahko to mejo zniža s 50 % na 40 % samo pri enem preizkusu. |
PRILOGA Ia
EVROPSKA SKUPNOST
PRILOGA II
DEL A
RAZVELJAVLJENE DIREKTIVE
(navedeno v členu 14)
— Direktiva 74/561/EGS
— Direktiva 74/562/EGS
— Direktiva 77/796/EGS
in njihove nadaljnje spremembe in dopolnila:
— Direktiva 80/1178/EGS
— Direktiva 80/1179/EGS
— Direktiva 80/1180/EGS
— Direktiva 85/578/EGS
— Direktiva 85/579/EGS
— Direktiva 89/438/EGS
— Uredba (EGS) št. 3572/90: samo člena 1 in 2
DEL B
|
Direktive |
Skrajni rok za izvajanje in uporabo |
|
74/561/EGS (UL L 308, 19.11.1974, str. 18) |
1. januar 1977 1. januar 1978 |
|
80/1178/EGS (UL L 350, 23.12.1980, str. 41) |
1. januar 1981 |
|
85/578/EGS (UL L 372, 31.12.1985, str. 34) |
1. januar 1986 |
|
89/438/EGS (UL L 212, 22.7.1989, str. 101) |
1. januar 1990 |
|
74/562/EGS (UL L 308, 19.11.1974, str. 23) |
1. januar 1977 1. januar 1978 |
|
80/1179/EGS (UL L 350, 23.12.1980, str. 42) |
1. januar 1981 |
|
85/579/EGS (UL L 372, 31.12.1985, str. 35) |
1. januar 1986 |
|
89/438/EGS (UL L 212, 22.7.1989, str. 101) |
1. januar 1990 |
|
77/796/EGS (UL L 334, 24.12.1977, str. 37) |
1. januar 1979 |
|
80/1180/EGS (UL L 350, 23.12.1980, str. 43) |
1. januar 1981 |
|
89/438/EGS (UL L 212, 22.7.1989, str. 101) |
1. januar 1990 |
PRILOGA III
KORELACIJSKA TABELA
|
Direktiva 74/561/EGS |
Direktiva 74/562/EGS |
Direktiva 89/438/EGS |
Direktiva 77/796/EGS |
Ta direktiva |
|
Člen 1(1) |
Člen 1(1) |
Člen 1(1) |
||
|
Člen 1(2) prva alinea |
– |
Člen 1(2) prva alinea |
||
|
– |
Člen 1(2) prva alinea |
Člen 1(2) druga alinea |
||
|
Člen 1(2) druga alinea |
Člen 1(2) druga alinea |
Člen 1(2) tretja alinea |
||
|
Člen 2(1), (2) |
– |
Člen 2(1), (2) |
||
|
– |
Člen 1(3) |
Člen 2(3) |
||
|
Člen 3 |
Člen 2 |
Člen 3 |
||
|
Člen 4 |
Člen 3 |
Člen 4 |
||
|
Člen 5 |
Člen 4 |
Člen 5 |
||
|
Člen 6 |
Člen 5 |
Člen 6 |
||
|
Člen 6a |
Člen 5a |
Člen 7 |
||
|
Člen 7 |
Člen 6 |
– |
||
|
Člen 1(1) |
Člen 8(1) |
|||
|
Člen 3 |
Člen 8(2) |
|||
|
Člen 4 |
Člen 9 |
|||
|
Člen 5(1) |
Člen 10(1) |
|||
|
Člen 5(2) |
Člen 10(2) |
|||
|
– |
– |
Člen 4 |
Člen 10 (3) |
|
|
Člen 6 |
Člen 11 |
|||
|
Člen 1(2) |
Člen 12 |
|||
|
– |
– |
Člen 5 |
Člen 13 |
|
|
– |
– |
Člen 14 |
||
|
Člen 8 |
Člen 7 |
Člen 15 |
||
|
Priloga točka A. 1 |
Priloga točka A. 1 |
Priloga I točka A (Pravo) |
||
|
Priloga točka A.2, 3, 4, 5 |
– |
Priloga Itočka A. 1 (a), (b), (c), (d) |
||
|
– |
Priloga točka A.2, 3, 4, 5 |
Priloga I točka A.2 (a), (b), (c), (d) |
||
|
Priloga točka B |
Priloga točka B |
Priloga I točka B |
||
|
– |
– |
– |
– |
Priloga II Del A |
|
– |
– |
– |
– |
Priloga II Del B |
|
– |
– |
– |
– |
Priloga III |
( 1 ) UL C 286, 14.11.1990, str. 4 ter spremembe in dopolnila, poslani 16. decembra 1993.
( 2 ) UL C 339, 31.12.1991, str. 5 in UL C 295, 22.10.1994, str. 30.
( 3 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 1991 (UL C 13, 20.1.1992, str. 443) in z dne 20. aprila 1994 (UL C 128, 9.5.1994, str. 136), enotno stališče Sveta z dne 8. decembra 1995 (UL C 356, 30.12.1995) in odločba Evropskega parlamenta z dne 28. marca 1996 (še neobjavljena v Uradnem listu).
( 4 ) UL L 308, 19.11.1974, str. 18. Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3572/90 (UL L 353, 17.12.1990, str. 12).
( 5 ) UL L 308, 19.11.1974, str. 23. Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3572/90 (UL L 353, 17.12.1990, str. 12).
( 6 ) UL L 334, 24.12.1977, str. 37. Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 89/438/EGS (UL L 212, 22.7.1989, str. 101), in popravek (UL L 298, 17.10.1989, str. 31).
( 7 ) UL 2, 15.1.1962, str. 36/62.
( 8 ) UL L 257, 19.10.1968, str. 2. Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2434/92 (UL L 245, 26.8.1992, str. 1).
( 9 ) Odločba Sveta 85/368/EGS z dne 16. julija 1985 o primerljivosti usposobljenosti, pridobljene s poklicnim usposabljanjem, med državami članicami Evropske skupnosti (UL L 199, 31.7.1985, str. 56).
( 10 ) Uredba Sveta (EGS) št. 3820/85 z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju nekatere socialne zakonodaje o cestnem prevozu (UL L 370, 31.12.1985, str. 1).
( 11 ) Podpis in žig pristojnega organa ali telesa, ki izdaja spričevalo.
( 12 ) Direktiva Sveta 94/55/ES z dne 21. novembra 1994 o približevanju zakonodaje držav članic glede cestnega prevoza nevarnih snovi (UL L 319, 12.12.1994, str. 7). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 96/86/ES (UL L 335, 24.12.1996, str. 43).
( 13 ) Direktiva Sveta 96/35/ES z dne 3. junija 1996 o imenovanju in poklicni usposobljenosti svetovalcev za varnost pri prevozu nevarnih snovi po cesti, železnici in celinskih vodnih poteh (UL L 145, 19.6.1996, str. 10).
( 14 ) Uredba Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov v Evropski skupnosti in pošiljk, namenjenih v Evropsko skupnost in iz nje (UL L 30, 6.12.1993, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 120/97 (UL L 22, 24.1.1997, str. 14).