01992L0023-20060101

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 01992L0023-20060101 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 01992L0023-20060101

Consolidated text: Directiva Sveta 92/23/EGS z dne 31. marca 1992 o pnevmatikah za motorna vozila in priklopnike ter njihovi vgradnji

Access initial legal act

(

Legal status of the document No longer in force

)

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1992/23/2006-01-01

HTML

PDF

1992L0023 — SL — 01.01.2006 — 003.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	DIRECTIVA SVETA 92/23/EGS z dne 31. marca 1992 o pnevmatikah za motorna vozila in priklopnike ter njihovi vgradnji (UL L 129 14.5.1992, str. 95)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DIREKTIVA 2001/43/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. junija 2001	L 211	25	4.8.2001
►M2	DIREKTIVA KOMISIJE 2005/11/ES Besedilo velja za EGP z dne 16. februarja 2005	L 46	42	17.2.2005

spremenjena z:

AKT O pogojih pristopa republike avstrije, republike finske in kraljevine švedske ter o prilagoditvah pogodb, na katerih temelji evropska unija

C 241

29.8.1994

▼B

DIRECTIVA SVETA 92/23/EGS

z dne 31. marca 1992

o pnevmatikah za motorna vozila in priklopnike ter njihovi vgradnji

Člen 1

V tej direktivi:

▼M1

— „pnevmatika“ pomeni vsako novo pnevmatiko, vključno z zimsko pnevmatiko z luknjami za žeblje, kot novo ali nadomestno opremo, načrtovano za opremo vozil, za katera se uporablja Direktiva 70/156/EGS. Ta opredelitev ne vključuje zimskih pnevmatik z žeblji;

▼B

— „vozilo“ pomeni vsako vozilo, na katero se nanaša Direktiva Sveta 70/156/EGS;

— „proizvajalec“ pomeni imetnika blagovne znamke ali oznake vozil ali pnevmatik.

▼M1

Člen 1a

1. Zahteve iz Priloge V se uporabljajo za pnevmatike, namenjene za vgradnjo na vozila, ki so bila prvič uporabljena 1. oktobra 1980 ali po tem datumu.

2. Zahteve iz Priloge V se ne uporabljajo za:

(a) pnevmatike s kategorijo hitrosti manjšo od 80 km/h;

(b) pnevmatike z nazivnim premerom platišča, ki ne presega 254 mm (oziroma koda 10) ali znaša 635 mm ali več (koda 25);

(d) pnevmatike, izdelane samo za vgradnjo na vozila, ki so bila prvič registrirana pred 1. oktobrom 1980.

▼M1

Člen 2

1. Države članice podelijo ES-homologacijo po pogojih, določenih v Prilogi I, za vse tipe pnevmatik, ki izpolnjujejo zahteve Priloge II, in jim podelijo številko homologacije, kakor je določeno v Prilogi I.

2. Države članice podelijo ES-homologacijo po pogojih, določenih v Prilogi I, za vse tipe pnevmatik, ki izpolnjujejo zahteve Priloge V, in jim podelijo številko homologacije, kakor je določeno v Prilogi I.

3. Države članice podelijo ES-homologacijo za vsa vozila glede na njihove pnevmatike pod pogoji, določenimi v Prilogi III, če te pnevmatike (vključno z rezervnimi pnevmatikami, če pride v poštev) izpolnjujejo zahteve Priloge II in zahteve v zvezi z vozili, določene v Prilogi IV, ter tem vozilom podelijo številko homologacije, kakor je določeno v Prilogi III.

▼B

Člen 3

Homologacijski organ države članice pošlje drugim državam članicam v enem mesecu po podelitvi ali zavrnitvi ►M1 ES-homologacija ◄ (pnevmatike) ali vozila kopijo ustreznega certifikata, katerega vzorci so prikazani v dodatkih k prilogama I in III, ter na zahtevo, poročilo o preskusu vsakega ►M1 ES-homologacija ◄ tipa pnevmatike.

Člen 4

Nobena država članica ne sme prepovedati ali omejiti dajanja pnevmatik z oznako ►M1 ES-homologacija ◄ v promet.

Člen 5

Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve ►M1 ES-homologacija ◄ ali nacionalne homologacije vozila na podlagi njegovih pnevmatik, če imajo oznako ►M1 ES-homologacija ◄ in so vgrajene v skladu z zahtevami iz Priloge IV.

Člen 6

Nobena država članica ne sme zavrniti ali prepovedati prodaje, registracije, začetka uporabe ali uporabe vozila na podlagi njegovih pnevmatik, če imajo oznako ►M1 ES-homologacija ◄ in so vgrajeni v skladu z zahtevami iz Priloge IV.

Člen 7

1. Če na podlagi utemeljenega razloga država članica meni, da je tip pnevmatike ali vozila nevaren, čeprav izpolnjuje zahteve te direktive, lahko na svojem ozemlju začasno prepove prodajo tega izdelka ali zanj uvede posebne pogoje. O tem takoj obvesti druge države članice in Komisijo ter navede razloge za svojo odločitev.

2. Komisija se v šestih tednih posvetuje z zadevnimi državami članicami ter nato brez odloga izrazi svoje mnenje in ustrezno ukrepa.

3. Če Komisija meni, da so potrebne tehnične prilagoditve direktive, take prilagoditve sprejme Komisija ali Svet v skladu s postopkom, določenim v členu 10. V tem primeru lahko država članica, ki je sprejela varnostne ukrepe, te obdrži do uveljavitve prilagoditev.

Člen 8

1. Država članica, ki je podelila ►M1 ES-homologacija ◄ (pnevmatike) ali vozila, stori vse potrebno, če je potrebno v sodelovanju s ►M1 ES-homologacija ◄ organi v drugih državah članicah, da preveri, ali so proizvodni vzorci skladni s homologiranim tipom. Zato lahko omenjena država članica kadar koli preveri skladnost pnevmatik ali vozil z zahtevami te direktive. To preverjanje je omejeno na pregled naključno izbranega vzorca.

2. Če omenjena država članica ugotovi, da določeno število pnevmatik ali vozil z isto ►M1 ES-homologacija ◄ oznako ni skladno s homologiranim tipom, stori vse potrebno za zagotovitev skladnosti proizvodov. Če gre za stalno neskladnost, lahko ti ukrepi vključujejo tudi preklic ►M1 ES-homologacija ◄ . Omenjeni organi ukrepajo enako, če jih o takih neskladnostih obvestijo homologacijski organi druge države članice.

3. Homologacijski organi držav članic se o vsakem preklicu ►M1 ES-homologacija ◄ in vzrokih za tak ukrep medsebojno obvestijo v enem mesecu tako, kakor je prikazano v dodatkih k Prilogi I in Prilogi III.

Člen 9

Vsako odločitev, ki je sprejeta v skladu s predpisi, sprejetimi ob izvajanju te direktive, o zavrnitvi ali preklicu podelitve ►M1 ES-homologacija ◄ (pnevmatike) ali ►M1 ES-homologacija ◄ vozila glede vgradnje njegovih pnevmatik, in zaradi katere se prepove prodaja ali uporaba, je treba podrobno utemeljiti. O njej je treba uradno obvestiti zadevno stran ob navajanju pravnih sredstev na podlagi veljavne zakonodaje v državah članicah in o rokih za uveljavljanje teh pravnih sredstev.

Člen 10

Vse spremembe, potrebne za prilagoditev zahtev prilog tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 13 Direktive 70/156/EGS.

▼M1

Člen 10a

1. Od 4. februarja 2003 države članice ne smejo:

(a) zavrniti podelitve ES-homologacije ali nacionalne homologacije za tip vozila ali tip pnevmatike ali

(b) prepovedati registracije, prodaje ali začetka uporabe vozil ter prodaje ali začetka uporabe pnevmatik

zaradi razlogov v zvezi s pnevmatikami in njihovo vgradnjo na nova vozila, če vozila ali pnevmatike izpolnjujejo zahteve, določene v tej direktivi, spremenjeni z Direktivo 2001/43/ES ( 9 )

2. Od 4. avgusta 2003 države članice ne smejo več podeljevati ES-homologacije in morajo zavrniti podelitev nacionalne homologacije za tipe pnevmatik, ki sodijo v področje uporabe te direktive in ne izpolnjujejo zahtev te direktive, spremenjene z Direktivo 2001/43/ES.

3. Od 4. februarju 2004 države članice ne smejo več podeljevati ES-homologacije ali nacionalne homologacije za tip vozila zaradi razlogov v zvezi z njegovimi pnevmatikami ali njihovo vgradnjo, če niso izpolnjene zahteve te direktive, spremenjene z Direktivo 2001/43/ES.

4. Od 4. februarja 2005 države članice:

(a) štejejo potrdila o skladnosti, priložena novim vozilom skladno z določbami Direktive 70/156/EGS, za neveljavna za namene člena 7(1) navedene direktive, če niso izpolnjene zahteve te direktive, spremenjene z Direktivo 2001/43/ES, in

(b) zavrnejo registracijo ali prepovedo prodajo ali začetek uporabe novih vozil, ki ne izpolnjujejo zahtev te direktive, spremenjene z Direktivo 2001/43/ES.

5. Od 1. oktobra 2009 se uporabljajo določbe te direktive, spremenjene z Direktivo 2001/43/ES, za namene člena 7(2) Direktive 70/156/EGS za vse pnevmatike, ki sodijo v področje uporabe te direktive, razen pnevmatik razredov C1d in C1e, za katere veljajo od 1. oktobra 2010 oziroma od 1. oktobra 2011.

▼B

Člen 11

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. julija 1992. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Ti predpisi se začnejo uporabljati od 1. januarja 1993.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 12

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

SEZNAM PRILOG

▼M1

PRILOGA I	Upravne določbe za ES-homologacijo pnevmatik
Dodatek 1	Opisni list za ES-homologacijo za tip pnevmatike
Dodatek 2	Certifikat o ES-homologaciji (pnevmatike)
Dodatek 3	Opisni list za ES-homologacijo tipa pnevmatike glede na hrup pri kotaljenju
Dodatek 4	Certifikat o ES-homologaciji (hrup pri kotaljenju)
PRILOGA II (1)	Zahteve za pnevmatike
Dodatek 1	Pojasnjevalna risba
Dodatek 2	Seznam simbolov indeksov nosilnosti in ustrezne največje mase, ki se lahko prevažajo
Dodatek 3	Razporeditev oznak za pnevmatike
Dodatek 4	Razmerje med tlačnim indeksom in enotami tlaka
Dodatek 5	Merilno platišče, zunanji premer in širina preseka pnevmatik določenih oznak velikosti
Dodatek 6	Metoda merjenja velikosti pnevmatik
Dodatek 7	Postopek preskusa zmogljivosti (obremenitev/hitrost)
Dodatek 8	Spreminjanje nosilnosti glede na hitrost; radialne in diagonalne pnevmatike za gospodarska vozila
PRILOGA III	Upravne določbe za homologacijo vozil glede na vgradnjo njihovih pnevmatik
Dodatek 1	Opisni list za vozilo
Dodatek 2	Certifikat o ES-homologaciji vozila
PRILOGA IV	Zahteve za vozila glede na vgradnjo njihovih pnevmatik
PRILOGA V	Hrup, ki nastaja pri kotaljenju pnevmatik
Dodatek 1	Postopek merjenje hrupa, ki nastaja pri kotaljenju pnevmatik; postopek z vožnjo mimo v prostem teku
Dodatek 2	Poročilo o preskusu
PRILOGA VI	Zahteve za preskusni poligon
(1) Tehnične zahteve za pnevmatike so podobne zahtevam iz pravilnikov ECE R 30 in R 54 Gospodarske komisije ZN za Evropo.

PRILOGA I

UPRAVNE DOLOČBE ZA ES-HOMOLOGACIJO PNEVMATIK

1. VLOGA ZA ES-HOMOLOGACIJO ZA TIP PNEVMATIKE

1.1

Vlogo za podelitev ES-homologacije za tip pnevmatike skladno s členom 3(4) Direktive 70/156/EGS vloži proizvajalec.

1.1.1

Vlogi za podelitev ES-homologacije skladno s Prilogo II je treba priložiti opis tipa pnevmatike v trojniku, kakor je opisano v opisnem listu v Dodatku 1.

1.1.1.1

Vlogi je treba priložiti (v trojniku) skico ali reprezentančno fotografijo, iz katere je razviden vzorec profila tekalne plasti pnevmatike, ter skico napolnjene pnevmatike, vgrajene na merilno platišče, ki kaže mere tipa pnevmatike, predloženega za homologacijo (glej točki 6.1.1 in 6.1.2 Priloge II).

1.1.1.2

Vlogi je treba priložiti poročilo o preskusu, izdano pri imenovani tehnični službi, ali pa vzorce, katerih število določi homologacijski organ.

1.1.2

Vlogi za podelitev ES-homologacije po Prilogi V je treba v trojniku priložiti opis tipa pnevmatike skladno z opisnim listom iz Dodatka 3.

1.1.2.1

Vlogi je treba priložiti (v trojniku) skice, risbe ali fotografije reprezentančnega vzorca (reprezentančnih vzorcev) profila tekalne plasti za tip pnevmatik.

1.1.2.2

Vlogi je treba priložiti poročilo o preskusu, izdano pri imenovani tehnični službi, ali pa vzorce, katerih število določi homologacijski organ.

1.2

Proizvajalec lahko zaprosi za razširitev ES-homologacije

1.2.1 zaradi vključitve spremenjenih tipov pnevmatik v ES-homologacije po Prilogi II in/ali

1.2.2 zaradi vključitve dodatnih oznak velikosti pnevmatik in/ali spremenjenih znamk ali blagovnih znamk proizvajalca in/ali vzorcev tekalne plasti v ES-homologacije po Prilogi V.

▼M2

1.3	Homologacijski organ lahko prizna laboratorije proizvajalcev pnevmatik kot pooblaščene preskuševalne laboratorije v skladu s členom 14(1) Direktive 70/156/EGS.

▼M1

2. NAPISI

2.1 Vzorci tipa pnevmatik, predloženi v postopek ES-homologacije, morajo biti jasno vidljivo in neizbrisno označeni z blagovno znamko vložnika, pri tem pa mora biti še dovolj prostora za vpis oznake ES-homologacije, kakor je določeno v točki 4 te priloge.

3. ES-HOMOLOGACIJA

3.1

Za tipe pnevmatik, predložene skladno s točko 1.1.1, ki izpolnjujejo zahteve Priloge II, se podeli ES-homologacija po členu 4 Direktive 70/156/EGS in izda številka ES-homologacije.

3.1.1

Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali dokončnem prenehanju proizvodnje določenega tipa pnevmatik na podlagi Priloge II je treba posredovati državam članicam skladno s členom 4(6) Direktive 70/156/EGS.

3.1.2

Za vse tipe pnevmatik, predložene skladno s točko 1.1.2, ki izpolnjujejo zahteve Priloge V, se podeli ES-homologacija po členu 4 Direktive 70/156/EGS in izda številka ES-homologacije.

3.2.1

Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o dokončnem prenehanju proizvodnje določenega tipa pnevmatik na podlagi Priloge V je treba posredovati državam članicam skladno s členom 4(6) Direktive 70/156/EGS.

3.3	Za vsak homologirani tip pnevmatike je treba podeliti številko ES-homologacije. Ista država članica ne sme podeliti iste številke drugemu tipu pnevmatik. Zlasti morajo biti številke ES-homologacije, podeljene po Prilogi II, drugačne od številk ES-homologacije, podeljene po Prilogi V.

4. OZNAKA ES-HOMOLOGACIJE

4.1	Vsaka pnevmatika, ustrezna tipu, ki mu je bila podeljena ES-homologacija na podlagi te direktive, mora nositi ustrezno oznako ES-homologacije.

4.2

Oznaka ES-homologacije sestoji iz pravokotnika okrog male črke „e“ in ji sledi številčna oznaka države članice, ki je podelila homologacijo na podlagi Priloge VII k Direktivi 70/156/EGS. Številka ES-homologacije sestoji iz številke ES-homologacije, kakor je navedena na certifikatu za ta tip, pred katero sta dve števili, in sicer „00“ za pnevmatike za gospodarska vozila, „02“ za pnevmatike za osebna vozila.

4.2.1

Pravokotnik oznake ES-homologacije mora imeti dolžino najmanj 12 mm in višino najmanj 8 mm. Višina črk in številk mora biti najmanj 4 mm.

4.3	Oznake in številke ES-homologacije in tudi dodatni napisi, predpisani v Prilogi II, točka 3, slednji za homologacijo po zahtevah Priloge II, morajo biti nameščeni, kakor je predpisano v navedeni točki.

4.4	Za homologacijskimi številkami, podeljenimi na podlagi Priloge V, mora slediti črka „s“ kot okrajšava za besedo „sound“ — zvok.

4.5

Spodaj je naveden primer oznake ES-homologacije:

Pnevmatika z zgoraj prikazano oznako ES-homologacije je pnevmatika gospodarskega vozila (00), ki izpolnjuje zahteve ES-homologacije (e), za katero je bila oznaka ES-homologacije podeljena na Irskem (24) pod številko 479 na podlagi Priloge II in v Italiji (3) pod številko 687-s po Prilogi V.

Opomba:

Številki „479“ in „687“ (homologacijske številke oznake ES-homologacije) in številka „24“ ter številka „3“ (črkovne in številčne oznake držav članic, ki so podelile ES-homologacijo) so navedene samo kot primer.

Homologacijske številke morajo biti nameščene ob pravokotniku in so lahko nad pravokotnikom, pod pravokotnikom, na njegovi levi ali na desni strani. Vsi znaki homologacijske številke morajo biti na eni strani glede na črko „e“ in obrnjeni v isto smer.

5. SPREMEMBA TIPA PNEVMATIKE

5.1 Pri spremembah tipa pnevmatike, homologiranega na podlagi Priloge II ali na podlagi Priloge V, se uporabljajo določbe člena 5 Direktive 70/156/EGS.

5.2 Pri spremembi vzorca profila tekalne plasti pnevmatike, homologirane na podlagi Priloge II, se izhaja iz predpostavke, da niso potrebne ponovitve preskusov, predpisanih v Prilogi II.

5.3 Če se vrsti pnevmatike, homologirane po Prilogi V, dodajo nove oznake velikosti pnevmatik oziroma trgovske oznake, homologacijski organ določi zahteve za ponovno preskušanje.

5.4 Pri spremembi vzorca profila tekalne plasti pri vrsti pnevmatik, homologiranih po Prilogi V, je treba ponovno preskušati reprezentančni sklop vzorcev, razen če je homologacijski organ prepričan, da ta sprememba ne bo vplivala na hrup, ki nastaja pri kotaljenju pnevmatik.

6. SKLADNOST PROIZVODNJE

6.1 Splošne ukrepe za zagotovitev skladnosti proizvodnje je treba sprejeti skladno z določbami člena 10 Direktive 70/156/EGS.

6.2 Če raven hrupa preskušane pnevmatike zlasti pri preverjanjih skladnosti proizvodnje skladno z Dodatkom 1 k Prilogi V ne presega mejnih vrednosti, predpisanih v točki 4.2 Priloge V, za več kot 1 dB(A), se šteje, da proizvodnja izpolnjuje zahteve točke 4 navedene Priloge V.

Dodatek 1

OPISNI LIST ŠT.… V ZVEZI Z ES-HOMOLOGACIJO TIPA PNEVMATIKE

(Priloga II k Direktivi 92/23/EGS)

Dodatek 2

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

(pnevmatike)

VZOREC

(največji format: A4 (210 mm x 297 mm))

▼B

►(2) M1
►(2) M1

▼M1

Dodatek 3

OPISNI LIST ŠT.… V ZVEZI Z ES-HOMOLOGACIJO TIPA PNEVMATIKE GLEDE NA HRUP PRI KOTALJENJU

(Priloga V k Direktivi 92/23/EGS)

Naslednje podatke, če pridejo v poštev, je treba predložiti v trojniku skupaj s seznamom priloženih dokumentov. Morebitne risbe morajo biti v ustreznem merilu in dovolj podrobne na formatu A4 ali zložene na ta format. Če so posamezne funkcije upravljane z mikroprocesorji, morajo biti dodane informacije o njihovem delovanju.

1. SPLOŠNO

1.1 Ime proizvajalca:

1.2 Ime in naslov vložnika:

1.3 Naslov(-i) proizvodne(ih) tovarne (tovarn):

1.4 Blagovna(-e) znamka(-e) ali trgovska(-e) oznaka(-e), ki se uporablja(-jo) za določeno pnevmatiko v postopku homologacije

2. PNEVMATIKE

2.1 Klasifikacija pnevmatike: (razred C1, razred C2 ali razred C3)

2.2 Vrsta uporabe: (normalna, snežna ali posebna)

2.3 Podatki o glavnih značilnostih glede na vpliv na hrup pri kotaljenju, vzorca(-ev) profila tekalne plasti, ki bo(-do) uporabljen(-i) na označeni vrsti velikosti pnevmatik. Ti podatki so lahko podani na risbah, fotografijah ali opisu, vendar morajo biti zadostni, da homologacijski organ ali tehnična služba lahko ugotovi, ali bodo poznejše spremembe glavnih značilnosti škodljivo vplivale na hrup pri kotaljenju.

Opomba:

Vpliv sprememb manjših podrobnosti tekalne plasti in zgradbe pnevmatike na hrup pri kotaljenju bo določen pri preverjanju skladnosti proizvodnje.

2.4 Zgradba pnevmatike

2.5 Seznam oznak tekalne plasti: (za vsako trgovsko oznako ali blagovno znamko navesti seznam oznak pnevmatik skladno s točko 2.17 Priloge II k Direktivi 92/23/EGS, pri pnevmatikah razreda C1 pa se doda oznaka „ojačeno“ ali „dodatna obremenitev“, če pride v poštev).

Dodatek 4

▼B

PRILOGA II

ZAHTEVE ZA PNEVMATIKE

1. POMEN IZRAZOV

2. Za namene te direktive:

2.1

„tip pnevmatike“ pomeni vrsto pnevmatik, ki se ne razlikujejo po teh bistvenih značilnostih:

2.1.1

proizvajalčevo ime ali blagovna znamka;

2.1.2

oznaka velikosti pnevmatike;

2.1.3

vrsta uporabe:

normalna

– normalne pnevmatike za cestno uporabo,

posebna

– pnevmatike za posebno uporabo, npr. pnevmatike za mešano uporabo (cestno in terensko), in pri omejeni hitrosti,

— zimske pnevmatike,

— zasilne rezervne pnevmatike;

2.1.4

zgradba (diagonalna, prepasana diagonalna, radialna);

2.1.5

kategorija hitrosti;

2.1.6

indeks nosilnosti;

2.1.7

presek pnevmatike;

2.2

„zimska pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, pri kateri sta tekalna plast in zgradba načrtovana predvsem tako, da zagotavljata v blatu in svežem ali mehkem snegu boljšo učinkovitost kot normalna pnevmatika. Tekalna plast zimske pnevmatike je na splošno sestavljena iz kanalov (reber) in/ali blokov tekalne površine, ki so bolj razmaknjeni kot pri normalni pnevmatiki;

2.3

„zgradba“ pnevmatike pomeni tehnične značilnosti karkase pnevmatike. Ločimo predvsem:

2.3.1

„diagonalno zgradbo“, pri kateri niti vložkov potekajo od noge do noge, vložki pa so položeni tako, da potekajo niti pod izmeničnim kotom, znatno manjšim od 90° na smer gibanja kolesa;

2.3.2

„prepasano diagonalno zgradbo“, pri kateri je diagonalna zgradba učvrščena z obdajajočim pasom, sestavljenim iz dveh ali več vložkov, v katerih so kordne niti zelo neraztegljive. Vložki pasu so položeni drug na drugega tako, da niti sosednjih vložkov oklepajo kot, ki je primerljiv s kotom niti v vložkih karkase;

2.3.3

„radialno zgradbo“, pri kateri niti vložkov karkase potekajo od noge do noge, vložki pa so položeni tako, da niti v njih potekajo pod kotom 90 ̊ na smer gibanja kolesa. Karkasa je učvrščena z zelo neraztegljivim obdajajočim pasom;

2.3.4

„ojačano zgradbo“, pri kateri je karkasa odpornejša od karkase ustrezne standardne pnevmatike;

2.3.5

„zasilna rezervna pnevmatika“, ki se razlikuje od pnevmatike za vgradnjo v katero koli vozilo za normalne vozne razmere in je namenjen samo za začasno uporabo v omejenih voznih razmerah;

2.3.6

„zasilna rezervna pnevmatika tipa T“, ki je namenjena za uporabo pod tlakom, višjim od tlaka, določenega za standardne in ojačane pnevmatike;

2.4	„noga“ pomeni del pnevmatike, ki ima takšno obliko in zgradbo, da se prilega platišču in drži pnevmatiko na njem ( 10 );

2.5	„kord“ pomeni vzorce predenja niti v vložkih pnevmatike (10) ;

2.6	„vložek“ pomeni plast z gumo obloženih vzporednih kordnih niti (10) ;

2.7	„karkasa“ pomeni del pnevmatike, ki ni tekalna plast in gumijasta bočnica in ki napihnjena pomaga prenašati obremenitve (10) ;

2.8	„tekalna plast“ pomeni del pnevmatike, ki je v stiku s podlago (10) ;

2.9	„bočnica“ pomeni del pnevmatike, razen tekalne plasti, ki je viden, kadar na platišče nameščeno pnevmatiko pogledamo s strani (10) ;

2.10	„spodnja bočnica“ pomeni območje pod črto najširšega preseka pnevmatike, ki je vidno, če pnevmatiko, nameščeno na platišče, pogledamo s strani ( 11 );

2.11	„kanal v tekalni plasti“ pomeni prostor med sosednjima rebroma ali blokoma v dezenu tekalne plasti (11)

2.12	„širina preseka“ pomeni linearno razdaljo med zunanjima površinama bočnic napihnjene pnevmatike brez upoštevanja debeline napisov (oznak), dekoracij ali zaščitnih trakov ali reber (11) ;

2.13	„celotna širina“ pomeni linearno razdaljo med zunanjima površinama bočnic napihnjene pnevmatike z upoštevanjem debeline napisov (oznak), dekoracij ali zaščitnih trakov ali reber (11) ;

2.14	„višina preseka“ pomeni razdaljo, enako polovični razliki zunanjega premera pnevmatike in nazivnega premera platišča (11) ;

2.15	„nazivno presečno razmerje Ra“ pomeni stokratnik števila, dobljenega z deljenjem nazivne višine preseka v milimetrih z nazivno širino preseka v milimetrih;

2.16	„zunanji premer“ pomeni celotni premer nove napihnjene pnevmatike (11) ;

2.17

„oznaka velikosti pnevmatike“:

2.17.1

pomeni oznako, ki kaže:

2.17.1.1

nazivno širino preseka. Ta širina mora biti izražena v mm, razen pri pnevmatikah, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu tabel v Dodatku 5;

2.17.1.2

nazivno presečno razmerje, razen pri pnevmatikah, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu tabel v Dodatku 5;

2.17.1.3

dogovorjeno število „d“ (simbol „d“), ki pomeni nazivni premer platišča in ustreza premeru platišča, izraženemu v colah (števila, manjša od 100 – glej tabelo) ali mm (števila, večja od 100), vendar ne obema.

Nazivni premer platišča (simbol „d“)
Izraženo v colah (koda)	Vrednost v mm (razdelek 6.1.2.1)
10	254
11	279
12	305
13	330
14	356
15	381
16	406
17	432
18	457
19	483
20	508
21	533
22	559
24	610
25	635
14,5	368
16,5	419
17,5	445
19,5	495
20,5	521
22,5	572
24,5	622

2.17.1.4

črko „T“ pred nazivno širino preseka pri zasilnih rezervnih pnevmatikah tipa T;

2.18	„nazivni premer platišča (d)“ pomeni premer platišča, na katero se vgradi odgovarjajoča pnevmatika ( 12 );

2.19	„platišče“ pomeni oporo, na kateri sedita nogi pnevmatike, bodisi pnevmatike z zračnico ali brez nje (12) ;

2.20	„teoretično platišče“ pomeni namišljeno platišče, katerega širina naj bi bila enaka x-kratniku nazivne širine preseka pnevmatike; vrednost „x“ mora določiti proizvajalec pnevmatike;

2.21	„merilno platišče“ pomeni platišče, na katero je treba vgraditi pnevmatiko, da se izmeri njena velikost;

2.22	„preskusno platišče“ pomeni platišče, na katero je treba vgraditi pnevmatiko, da se opravijo preskusi;

2.23	„trganje“ pomeni odletavanje delcev gume s tekalne plasti;

2.24	„ločevanje korda“ pomeni ločevanje kordnih nitk od njihove gumijaste prevleke;

2.25	„razslojevanje vložkov“ pomeni ločevanje sosednjih vložkov;

2.26	„ločevanje tekalne plasti“ pomeni odlet tekalne plasti od karkase;

2.27	„indikatorji obrabe“ pomenijo mostičke v dnu kanalov tekalne plasti, ki so načrtovani za vizualno oceno stopnje obrabljenosti tekalne plasti;

2.28

„indeks nosilnosti“ pomeni eno ali dve številki, ki kažeta obremenitev, ki jo lahko prenese pnevmatika pri enojni ali dvojni montaži pri hitrosti, ki ustreza primerni kategoriji hitrosti, kadar se uporablja v skladu z zahtevami za uporabo, ki jih določi proizvajalec. Seznam teh indeksov in pripadajočih obremenitev je v Dodatku 2 Priloge II;

2.28.1

na pnevmatikah za osebna vozila je lahko le en indeks nosilnosti;

2.28.2

na pnevmatikah za gospodarska vozila sta lahko en ali dva indeksa nosilnosti, prvi za enojno montažo in drugi, če obstaja, za dvojno montažo; če sta navedena oba indeksa, sta ločena s poševnico (/);

2.28.3

tip pnevmatike ima lahko en ali dva indeksa nosilnosti, odvisno od tega, ali veljajo določbe točke 6.2.5;

2.29

„kategorija hitrosti“, izražena s simbolom kategorije hitrosti, kakor je prikazano v tabeli v točki 2.29.3;

2.29.1

pri pnevmatikah za osebna vozila največja hitrost, ki jo lahko prenese pnevmatika;

2.29.2

pri pnevmatikah za gospodarska vozila hitrost, pri kateri lahko pnevmatika nosi obremenitev, ki ustreza indeksu nosilnosti;

2.29.3

Simbol kategorije hitrosti	Ustrezna hitrost (km/h )
F	80
G	90
J	100
K	110
L	120
M	130
N	140
P	150
Q	160
R	170
S	180
T	190
U	200
H	210
V	240

2.29.4

pnevmatike, primerne za največje hitrosti nad 240 km/h, imajo v oznaki velikosti pnevmatike črkovno kodo „Z“;

2.29.5

tip pnevmatike ima lahko en ali dva simbola kategorije hitrosti, odvisno od tega, ali veljajo določbe točke 6.2.5 ali ne;

2.30

„tabela: Odstopanja nosilnosti glede na hitrost“ pomeni tabelo v Dodatku 8 Priloge II, ki prikazuje odvisnost odstopanj obremenitev, ki jih lahko prenese pnevmatika pri uporabi pri drugačnih hitrostih od tistih, ki ustrezajo njenemu simbolu kategorije hitrosti;

2.30.1

kadar se uporabljajo določbe točke 6.2.5 pa niti pri pnevmatikah za osebna vozila niti pri pnevmatikah za gospodarska vozila odstopanja nosilnosti ne veljajo za dodatne indekse nosilnosti in simbole kategorij hitrosti;

2.31

„največja obremenitev“ pomeni največjo maso, ki jo pnevmatika lahko prenese:

2.31.1

pri pnevmatikah za osebna vozila, primernih za hitrosti, ki ne presegajo 210 km/h, največja obremenitev ne sme presegati vrednosti, ki jo določa indeks nosilnosti pnevmatike;

2.31.2

pri pnevmatikah za osebna vozila, primernih za hitrosti od 210 km/h do 240 km/h (pnevmatike s simbolom kategorije hitrosti „V“), največja obremenitev ne sme presegati v spodnji tabeli prikazanega odstotka vrednosti, ki jo določa indeks nosilnosti pnevmatike, ob upoštevanju največje hitrosti vozila z vgrajeno pnevmatiko:

Največja hitrost (km/h)	Obremenitev (%)
215	98,5
220	97
225	95,5
230	94
235	92,5
240	91

Za vmesne vrednosti največjih hitrosti je dovoljena linearna interpolacija največje obremenitve;

2.31.3

pri hitrostih nad 240 km/h (pnevmatike „Z“) največja obremenitev ne sme presegati vrednosti, ki jo predpiše proizvajalec pnevmatike, ob upoštevanju največje hitrosti vozila z vgrajeno pnevmatiko;

2.31.4

pri pnevmatikah za gospodarska vozila največja obremenitev ne sme niti pri enojni niti pri dvojni montaži presegati odstotka vrednosti, povezane z ustreznim indeksom nosilnosti pnevmatike, kakor je prikazano v tabeli „Odstopanja nosilnosti glede na hitrost“ (glej točko 2.30), ob upoštevanju simbola kategorije hitrosti pnevmatike in največje hitrosti vozila z vgrajeno pnevmatiko. Če veljajo dodatni indeksi nosilnosti in simboli kategorij hitrosti, velja tudi za slednje, da določajo največjo obremenitev pnevmatike;

2.32	„pnevmatika za osebna vozila“ pomeni pnevmatiko, načrtovano predvsem, vendar ne izključno, za osebna vozila (motorna vozila kategorije M1) in njihove priklopnike (O1 in O2);

2.33	„pnevmatika za gospodarska vozila“ pomeni pnevmatiko, načrtovano predvsem, vendar ne izključno, za vozila, ki niso osebna vozila (motorna vozila kategorij M2, M3, N), in njihove priklopnike (O3, O4);

2.34

„tlak pnevmatike na podlago (F/Ac)“ pomeni povprečno obremenitev na enoto površine, s katero pnevmatika na ploskvi naleganja pritiska na podlago, izraženo kot količnik med navpično silo na os kolesa (F) in površino naleganja pnevmatike (Ac) v statičnih pogojih, merjeno pri pnevmatiki, napolnjeni s tlakom (hladna pnevmatika), priporočenim za predvideno vrsto uporabe pnevmatike. Izražen je v kN/m2;

2.35	„površina naleganja pnevmatike (Ac)“ pomeni površino ravne ploskve, ki jo omejuje navidezni obod naleganja pnevmatike na podlago. Izražena je v m2;

2.36	„dejanski obod naleganja pnevmatike“ pomeni konveksno mnogokotniško krivuljo, ki oriše najmanjšo ploskev, ki vsebuje vse točke stika med pnevmatiko in podlago;

2.37	„tlak hladne pnevmatike“ pomeni notranji tlak v pnevmatiki, kadar je njegova temperatura enaka temperaturi okolice, povišanje tlaka zaradi uporabe pnevmatike pa ni vključeno. Izražen je v barih/kPa.

3. ZAHTEVE GLEDE OZNAČEVANJA

3.1

Pnevmatike morajo biti označene z:

3.1.1

imenom proizvajalca ali blagovno znamko;

3.1.2

oznako velikosti pnevmatike, kot je določeno v točki 2.17;

3.1.3

navedbo zgradbe:

3.1.3.1

na diagonalnih pnevmatikah brez oznake ali s črko „D“;

3.1.3.2

na radialnih pnevmatikah s črko „R“ pred oznako nazivnega premera in neobvezno z besedo „RADIAL“;

3.1.3.3

na prepasanih diagonalnih pnevmatikah s črko „B“ pred oznako nazivnega premera platišča in z besedami „BIAS-BELTED“;

3.1.4

navedbo kategorije hitrosti pnevmatike s simbolom, prikazanim v točki 2.29; pri pnevmatikah, ki so primerne za hitrosti, večje od 240 km/h, mora biti kategorija hitrosti pnevmatike prikazana s črko „Z“ pred navedbo zgradbe (glej točko 3.1.3);

3.1.5

napisom „M + S“ (možno še „M. S.“ ali „M & S“) pri zimskih pnevmatikah;

3.1.6

indeksom nosilnosti, ki je opredeljen v točki 2.28;

3.1.6.1

pri pnevmatikah, primernih za hitrosti, večje od 240 km/h, lahko navedbo indeksa nosilnosti izpustimo;

3.1.7

besedo „TUBELESS“, če je pnevmatika namenjena za uporabo brez zračnice;

3.1.8

besedo „REINFORCED“, če je pnevmatika ojačana;

3.1.9

datumom izdelave v obliki treh števk, od katerih prvi dve prikazujeta teden, zadnja pa leto izdelave;

3.1.10

pri pnevmatikah za gospodarska vozila, pri katerih se lahko kanali dodatno narežejo, z narobe obrnjenim simbolom „“, katerega premer je vsaj 20 mm, ali besedo „REGROOVABLE“, odtisnjeno v ali na vsako bočnico;

3.1.11

pri pnevmatikah za gospodarska vozila navedbo z indeksom „PSI“ (glej Dodatek 4) ali tlakom v napolnjeni pnevmatiki, potrebnim za preskuse zmogljivosti (obremenitev/hitrost), kakor je pojasnjeno v Dodatku 7 Dela 2;

3.1.12

dodatnim indeksom ali indeksi nosilnosti in simbolom kategorije hitrosti, če veljajo določbe iz točke 6.2.5.

3.2	V Dodatku 3 so primeri razporeditve oznak za pnevmatike.

3.3	Na pnevmatiki mora biti tudi oznaka ►M1 ES-homologacija ◄ , katere vzorec je prikazan v točki 4.5 Priloge I.

MESTO OZNAK

3.4

Oznake iz točk 3.1 in 3.3, morajo biti jasno in čitljivo vtisnjene v ali na obe bočnici in vsaj na eni strani na spodnjem delu bočnice:

3.4.1

pri simetričnih pnevmatikah morajo biti vse zgoraj omenjene oznake na obeh bočnicah, razen oznak iz točk 3.1.9, 3.1.11 in 3.3, ki so lahko le na eni bočnici,

3.4.2

pri asimetričnih pnevmatikah morajo biti vse oznake vsaj na zunanji bočnici.

(4.)

(5.)

(6.)

6.1

Zahteve glede mer

6.1.1

Širina preseka pnevmatike

6.1.1.1

Razen v primeru iz točke 6.1.1.2, se širina preseka izračuna po naslednji formuli:

S = S1+ K (A – A1),

pri čemer je:

„širina preseka“, izražena v mm ( 13 ) in izmerjena na merilnem platišču;

„nazivna širina preseka“ v mm, prikazana na bočnici pnevmatike v predpisani oznaki velikosti pnevmatike;

širina (izražena v mm) teoretičnega platišča, ki jo proizvajalec navede v opisnem listu (glej točko 6.11 Dodatka 1 k Prilogi I);

širina (izražena v mm) teoretičnega platišča; enaka je S1, pomnoženi s faktorjem x, kakor določi proizvajalec pnevmatike (glej točko 6.15 Dodatka 1 k Prilogi I); K = 0,4.

6.1.1.2

Pri tipih pnevmatik, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu tabel v Dodatku 5 A ali 5 B, sta širina merilnega platišča (A) in širina preseka (S) navedeni nasproti oznake velikosti v teh tabelah.

6.1.2

Zunanji premer pnevmatike

6.1.2.1

Razen v primeru iz točke 6.1.2.2, se zunanji premer pnevmatike izračuna po naslednji formuli:

D = d + 0,02 H,

pri čemer je:

— D zunanji premer, izražen v mm,

— d vrednost, določena v točki 2.17.1.3 in izražena v mm,

— H nazivna višina preseka v mm, ki je enaka S1 x 0,01 Ra;

pri čemer je:

— Ra nazivno presečno razmerje,

ustrezno oznaki velikosti pnevmatike na bočnici pnevmatike, v skladu z zahtevami točke 3.

6.1.2.2

Pri tipih pnevmatik, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu tabel v Dodatku 5, je zunanji premer naveden nasproti oznake velikosti v teh tabelah.

6.1.3

Metoda merjenja velikosti pnevmatike

Dejanska velikost pnevmatike se meri, kot je opisano v Dodatku 6.

6.1.4

Širina preseka pnevmatike: specifikacija toleranc

6.1.4.1

Celotna širina pnevmatike je lahko manjša od širine preseka, določene v skladu s točko 6.1.1 ali prikazane v Dodatku 5;

6.1.4.2

Te vrednosti ne smejo biti večje za več kot:

6.1.4.2.1

pri diagonalni zgradbi: 6 % pri pnevmatikah za osebna vozila, 8 % pri pnevmatikah za gospodarska vozila;

6.1.4.2.2

pri radialni zgradbi: 4 %; in

6.1.4.2.3

če ima pnevmatika poseben zaščitni pas, se lahko vrednost, povečana po zgoraj navedenih tolerancah, poveča za 8 mm.

6.1.4.2.4

pri pnevmatikah, katerih širina preseka presega 305 mm in ki so namenjene za dvojno namestitev, nazivna vrednost ne sme biti večja za več kot 2 % pri radialni zgradbi ali 4 % pri diagonalni.

6.1.5

Zunanji premer pnevmatike: specifikacija toleranc

Zunanji premer pnevmatike ne sme presegati vrednosti Dmin in Dmax, dobljenih po naslednjih formulah:

Dmin

d + (2H x a)

Dmax

d + (2H x b)

6.1.5.1

za velikosti, naštete v Dodatku 5:

H = 0,5 (D – d) - (glej pojasnila v točki 6.1.2.2).

6.1.5.2

za druge velikosti, ki niso naštete v Dodatku 5:

„H“ in „d“ sta določena v točki 6.1.2.1.

6.1.5.3

koeficienta „a“ in „b“ sta:

6.1.5.3.1

koeficient „a“ = 0,97;

6.1.5.3.2

koeficient „b“ za normalne, posebne, zimske ali zasilne rezervne pnevmatike:

Vrsta uporabe	Pnevmatike za osebna vozila		Pnevmatike za gospodarska vozila
Vrsta uporabe	Radialni	Diagonalni	Radialni	Diagonalni
Običajna	1,04	1,08	1,04	1,07
Posebna	—	—	1,06	1,09
Zimska	1,04	1,08	1,04	1,07
Zasilna	1,04	1,08	—	—

6.1.5.4

pri zimskih pnevmatikah je lahko zunanji premer (Dmax), določen v skladu z zgornjim, večji za 1 %.

6.2

Zahteve glede preskusa zmogljivosti (obremenitev/hitrost)

6.2.1

Na pnevmatiki je treba opraviti preskus zmogljivosti (obremenitev/hitrost) v skladu z ustreznim postopkom, opisanim v Dodatku 7.

6.2.2

Pnevmatika, ki po ustreznih preskusih zmogljivosti (obremenitev/hitrost) ne kaže nikakršnega ločevanja tekalne plasti, razslojevanja vložkov, ločevanja kordov, trganj ali raztrganih kordov, je uspešno opravila preskus.

6.2.3

Zunanji premer pnevmatike, izmerjen šest ur po preskusu zmogljivosti (obremenitev/hitrost), ne sme biti za 3,5 % večji od zunanjega premera, izmerjenega pred preskusom.

6.2.4

Če je predložena vloga za homologacijo tipa pnevmatike za gospodarska vozila, se uporabijo kombinacije obremenitev/hitrost iz tabele v Dodatku 8, preskusa zmogljivosti (obremenitev/hitrost), opisanega v točki 6.2.1, pa ni treba opraviti za vrednosti obremenitve in hitrosti, ki niso nazivne vrednosti.

6.2.5

Če je predložena vloga (glej točko 6.13 Dodatka 1 k Prilogi I) za homologacijo tipa pnevmatike za gospodarska vozila, ki ima poleg vrednosti, navedene v tabeli v Dodatku 8, za spreminjanje nosilnosti v odvisnosti od hitrosti še neko drugo kombinacijo obremenitev/hitrost, je treba preskus zmogljivosti (obremenitev/hitrost), opisan v točki 6.2.1, opraviti tudi na drugi pnevmatiko istega tipa za to dodatno kombinacijo obremenitev/hitrost.

6.2.6

Kadar proizvajalec pnevmatik proizvaja serijo pnevmatik, ni potreben preskus zmogljivosti (obremenitev/hitrost) za vsak tip pnevmatike v seriji. Po presoji homologacijskega organa se lahko opravi izbira najmanj ugodnega primera.

6.3

Kazalci obrabe

6.3.1

Na tekalni plasti pnevmatik za osebna vozila mora biti vsaj šest prečnih vrst kazalcev obrabljenosti, ki so približno enakomerno porazdeljeni v širokih kanalih na srednjem delu tekalne plasti, ki sestavlja približno tri četrtine širine tekalne plasti. Kazalci obrabe morajo biti taki, da jih ne moremo zamenjati z gumijastimi brazdami med rebri ali bloki tekalne plasti.

6.3.2

Pri pnevmatikah, katerih mere ustrezajo vgradnji v platišča z nazivnim premerom 12'' ali manj, so dovoljene tudi štiri vrste kazalcev obrabe.

6.3.3

Kazalci obrabe morajo vizualno pokazati, kdaj je globina kanalov na tekalni plasti zmanjšana na 1,6 mm s toleranco + 0,6/– 0 mm.

Dodatek 1

Pojasnjevalna risba

(glej točki 2 in 6.1 v Prilogi II)

Dodatek 2

SEZNAM SIMBOLOV INDEKSOV NOSILNOSTI IN USTREZNE NAJVEČJE MASE, KI SE LAHKO PREVAŽAJO

(glej točko 2.28 Priloge II)

Indeks nosilnosti	Največja masa
0	45
1	46,2
2	47,5
3	48,7
4	50
5	51,5
6	53
7	54,5
8	56
9	58
10	60
11	61,5
12	63
13	65
14	67
15	69
16	71
17	73
18	75
19	77,5
20	80
21	82,5
22	85
23	87,5
24	90
25	92,5
26	95
27	97,5
28	100
29	103
30	106
31	109
32	112
33	115
34	118
35	121
36	125
37	128
38	132
39	136
40	140
41	145
42	150
43	155
44	160
45	165
46	170
47	175
48	180
49	185
50	190
51	195
52	200
53	206
54	212
55	218
56	224
57	230
58	236
59	240
60	250
61	257
62	265
63	272
64	280
65	290
66	300
67	307
68	315
69	325
70	335
71	345
72	355
73	365
74	375
75	387
76	400
77	412
78	425
79	437
80	450
81	462
82	475
83	487
84	500
85	515
86	530
87	545
88	560
89	580
90	600
91	615
92	630
93	650
94	670
95	690
96	710
97	730
98	750
99	775
100	800
101	825
102	850
103	875
104	900
105	925
106	950
107	975
108	1 000
109	1 030
110	1 060
111	1 090
112	1 120
113	1 150
114	1 180
115	1 215
116	1 250
117	1 285
118	1 320
119	1 360
120	1 400
121	1 450
122	1 500
123	1 550
124	1 600
125	1 650
126	1 700
127	1 750
128	1 800
129	1 850
130	1 900
131	1 950
132	2 000
133	2 060
134	2 120
135	2 180
136	2 240
137	2 300
138	2 360
139	2 430
140	2 500
141	2 575
142	2 650
143	2 725
144	2 800
145	2 900
146	3 000
147	3 075
148	3 150
149	3 250
150	3 350
151	3 450
152	3 550
153	3 650
154	3 750
155	3 875
156	4 000
157	4 125
158	4 250
159	4 375
160	4 500
161	4 625
162	4 750
163	4 875
164	5 000
165	5 150
166	5 300
167	5 450
168	5 600
169	5 800
170	6 000
171	6 150
172	6 300
173	6 500
174	6 700
175	6 900
176	7 100
177	7 300
178	7 500
179	7 750
180	8 000
181	8 250
182	8 500
183	8 750
184	9 000
185	9 250
186	9 500
187	9 750
188	10 000
189	10 300
190	10 600
191	10 900
192	11 200
193	11 500
194	11 800
195	12 150
196	12 500
197	12 850
198	13 200
199	13 600
200	14 000

Dodatek 3

RAZPOREDITEV OZNAK ZA PNEVMATIKE

(glej točko 3.2 Priloge II)

DEL A: PNEVMATIKE ZA OSEBNA VOZILA

Primer oznak, ki jih morajo imeti tipi pnevmatik, dani v promet po uradni objavi te direktive

Te oznake določajo pnevmatiko:

— z nazivno širino preseka 185,

— z nazivnim presečnim razmerjem 70,

— z radialno zgradbo (R),

— z nazivnim premerom platišča 14,

— z nosilnostjo 580 kg, ki ustreza indeksu nosilnosti 89 v Dodatku 2,

— razvrščeno v hitrostno kategorijo T (največja hitrost 190 km/h),

— za vgradnjo brez zračnice („tubeless“),

— „zimskega“ tipa,

— izdelano v petindvajsetem tednu leta 1993.

Razmestitev in vrstni red oznak, ki sestavljajo oznako pnevmatike:

(a) oznako velikosti, ki vključuje nazivno širino preseka, nazivno presečno razmerje, simbol tipa zgradbe (kadar je to primerno) in nazivni premer platišča, je treba razvrstiti tako, kakor je prikazano zgoraj: 185/70 R 14;

(b) indeks nosilnosti in simbol kategorije hitrosti sta poleg oznake velikosti, bodisi pred ali za njo oziroma nad ali pod njo;

DEL B: PNEVMATIKE ZA GOSPODARSKA VOZILA

Te oznake določajo pnevmatiko:

— z nazivno širino preseka 250,

— z nazivnim presečnim razmerjem 70,

— z radialno zgradbo (R),

— z nazivnim premerom platišča 508, katerega simbol je 20,

— z nosilnostjo 3 250 kg pri enojni namestitvi in 2 900 kg pri dvojni namestitvi, ki v istem vrstnem redu ustrezata indeksoma nosilnosti 149 in 145, prikazanima v Dodatku 2,

— razvrščeno v hitrostno kategorijo J (referenčna hitrost 100 km/h),

— za uporabo tudi v hitrostni kategoriji L (referenčna hitrost 120 km/h) z nosilnostjo 3 000 kg pri enojni namestitvi in 2 725 kg pri dvojni namestitvi, ki v istem vrstnem redu ustrezata indeksoma nosilnosti 146 in 143, prikazanima v Dodatku 2,

— za vgradnjo brez zračnice („tubeless“),

— „zimskega“ tipa,

— izdelan v petindvajsetem tednu leta 1991 in

— ki mora biti pod tlakom 620 kPa za preskuse zmogljivosti (obremenitev/hitrost), katerega simbol je PSI 90.

Razmestitev in vrstni red oznak, ki sestavljajo oznako pnevmatike:

(a) oznako velikosti, ki vključuje nazivno širino preseka, nazivno presečno razmerje, simbol tipa zgradbe (kadar je primerno) in nazivni premer platišča, je treba razvrstiti tako, kakor je prikazano zgoraj: 250/70 R 20;

(b) indeksi nosilnosti in simbol kategorije hitrosti so skupaj poleg oznake velikosti, bodisi pred ali za njo oziroma nad ali pod njo;

(d) če velja točka 6.2.5 Priloge II, je treba v krogu poleg indeksov nosilnosti in simbola kategorije hitrosti, ki so na bočnici pnevmatike, prikazati dodatne indekse nosilnosti in dodatni simbol kategorije hitrosti.

Dodatek 4

RAZMERJE MED TLAČNIM INDEKSOM IN ENOTAMI TLAKA

(glej točko 1.3 v delu B Dodatka 7 Priloge II)

Tlačni indeks („PSI“)	bar	kPa
20	1,4	140
25	1,7	170
30	2,1	210
35	2,4	240
40	2,8	280
45	3,1	310
50	3,4	340
55	3,8	380
60	4,2	420
65	4,5	450
70	4,8	480
75	5,2	520
80	5,5	550
85	5,9	590
90	6,2	620
95	6,6	660
100	6,9	690
105	7,2	720
110	7,6	760
115	7,9	790
120	8,3	830
125	8,6	860
130	9,0	900
135	9,3	930
140	9,7	970
145	10,0	1 000
150	10,3	1 030

Dodatek 5

MERILNO PLATIŠČE, ZUNANJI PREMER IN ŠIRINA PRESEKA PNEVMATIK DOLOČENIH VELIKOSTI

(glej točki 6.1.1.2 in 6.1.2.2 Priloge II)

DEL A: PNEVMATIKE ZA OSEBNA VOZILA

TABELA 1

Pnevmatike diagonalne zgradbe

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (1) (mm)	Širina preseka (1) (mm)
Superbalonske pnevmatike
4,80 –10	3,5	490	128
5,20 –10	3,5	508	132
5,20 –12	3,5	558	132
5,60 –13	4	600	145
5,90 –13	4	616	150
6,40 –13	4,5	642	163
5,20 –14	3,5	612	132
5,60 –14	4	626	145
5,90 –14	4	642	150
6,40 –14	4,5	666	163
5,60 –15	4	650	145
5,90 –15	4	668	150
6,40 –15	4,5	692	163
6,70 –15	4,5	710	170
7,10 –15	5	724	180
7,60 –15	5,5	742	193
8,20 –15	6	760	213
Nizkopresečne pnevmatike
5,50 –12	4	552	142
6,00 –12	4,5	574	156
7,00 –13	5	644	178
7,00 –14	5	668	178
7,50 –14	5,5	688	190
8,00 –14	6	702	203
6,00 –15 L	4,5	650	156
Super nizkopresečne pnevmatike (2)
155–13/6,15–13	4,5	582	157
165–13/6,45–13	4,5	600	167
175–13/6,95–13	5	610	178
155–14/6,15–14	4,5	608	157
165–14/6,45–14	4,5	626	167
175–14/6,95–14	5	638	178
185–14/7,35–14	5,5	654	188
195–14/7,75–14	5,5	670	198
Ultra nizkopresečne pnevmatike
5,9 –10	4,5	483	148
6,5 –13	4,5	586	166
6,9 –13	4,5	600	172
7,3 –13	5	614	184
(1) Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II. (2) Sprejemljive so naslednje oznake velikosti: 185–14/7,35–14 ali 185–14 ali 7,35–14 ali 7,35–14/185–14.

TABELA 2

Pnevmatike radialne zgradbe

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (1) (mm)	Širina preseka (1) (mm)
5,60 R 13	4	606	145
5,90 R 13	4,5	626	155
6,40 R 13	4,5	640	170
7,00 R 13	5	644	178
7,25 R 13	5	654	184
5,90 R 14	4,5	654	155
5,60 R 15	4	656	145
6,40 R 15	4,5	690	170
6,70 R 15	5	710	180
140 R 12	4	538	138
150 R 12	4	554	150
150 R 13	4	580	149
160 R 13	4,5	596	158
170 R 13	5	608	173
150 R 14	4	606	149
180 R 15	5	676	174
(1) Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 3

Milimetrska serija – radialna

Oznaka velikosti pnevmatike (2)	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (1) (mm)	Širina preseka (1) (mm)
125 R 10	3,5	459	127
145 R 10	4	492	147
125 R 12	3,5	510	178
135 R 12	4	522	184
145 R 12	4	542
155 R 12	4,5	550	155
125 R 13	3,5	536	127
135 R 13	4	548	137
145 R 13	4	566	147
155 R 13	4,5	578	157
165 R 13	4,5	596	167
175 R 13	5	608	178
185 R 13	5,5	624	188
125 R 14	3,5	562	127
135 R 14	4	574	137
145 R 14	4	590	147
155 R 14	4,5	604	157
165 R 14	4,5	622	167
175 R 14	5	634	178
185 R 14	5,5	650	188
195 R 14	5,5	666	198
205 R 14	6	686	208
215 R 14	6	700	218
225 R 14	6,5	714	228
125 R 15	3,5	588	127
135 R 15	4	600	137
145 R 15	4	616	147
155 R 15	4,5	630	157
165 R 15	4,5	646	167
175 R 15	5	660	178
185 R 15	5,5	674	188
195 R 15	5,5	690	198
205 R 15	6	710	208
215 R 15	6	724	218
225 R 15	6,5	738	228
235 R 15	6,5	752	238
175 R 16	5	686	178
185 R 16	5,5	698	188
205 R 16	6	736	208
(1) Tolerance: glej točki 6.1.4. in 6.1.5. Priloge II. (2) Na nekaterih pnevmatikah se lahko premer platišča izrazi v mm: 10'' = 255 12'' = 305 13'' = 330 14'' = 355 15'' = 380 16'' = 405

TABELA 4

Serija 70 – radialna (*1)

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (1) (mm)	Širina preseka (1) (mm)
145/70 R 10	3,5	462	139
155/70 R 10	3,5	474	146
165/70 R 10	4,5	494	165
145/70 R 12	4	512	144
155/70 R 12	4	524	151
165/70 R 12	4,5	544	165
175/70 R 12	5	552	176
145/70 R 13	4	538	144
155/70 R 13	4	550	151
165/70 R 13	4,5	568	165
175/70 R 13	4,5	580	176
185/70 R 13	5	598	186
195/70 R 13	5,5	608	197
205/70 R 13	5,5	625	204
145/70 R 14	4	564	144
155/70 R 14	4	576	151
165/70 R 14	4,5	592	165
175/70 R 14	5	606	176
185/70 R 14	5	624	186
195/70 R 14	5,5	636	197
205/70 R 14	5,5	652	206
215/70 R 14	6	665	217
225/70 R 14	6	677	225
235/70 R 14	6,5	694	239
245/70 R 14	6,5	705	243
145/70 R 15	4	590	144
155/70 R 15	4	602	151
165/70 R 15	4,5	618	165
175/70 R 15	5	632	176
185/70 R 15	5	648	186
195/70 R 15	5,5	656	197
205/70 R 15	5,5	669	202
215/70 R 15	6	682	213
225/70 R 15	6	696	220
235/70 R 15	6,5	712	234
245/70 R 15	6,5	720	239
(*1) Podatki o merah, ki veljajo za nekatere obstoječe pnevmatike. Za nove homologacije veljajo mere, izračunane v skladu s točkama 6.1.1.1 in 6.1.2.1 Priloge II. (1) Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 5

Serija 60 – radialna (*1)

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (1) (mm)	Širina preseka (1) (mm)
165/60 R 12	5	504	167
165/60 R 13	5	530	167
175/60 R 13	5,5	536	178
185/60 R 13	5,5	548	188
195/60 R 13	6	566	198
205/60 R 13	6	578	208
215/60 R 13	6	594	218
225/60 R 13	6,5	602	230
235/60 R 13	6,5	614	235
165/60 R 14	5	554	167
175/60 R 14	5,5	562	178
185/60 R 14	5,5	574	188
195/60 R 14	6	590	198
205/60 R 14	6	604	208
215/60 R 14	6	610	215
225/60 R 14	6	620	220
235/60 R 14	6,5	630	231
245/60 R 14	6,5	642	237
265/60 R 14	7	670	260
185/60 R 15	5,5	600	188
195/60 R 15	6	616	198
205/60 R 15	6	630	208
215/60 R 15	6	638	216
225/60 R 15	6,5	652	230
235/60 R 15	6,5	664	236
255/60 R 15	7	688	255
205/60 R 16	6	654	208
215/60 R 16	6	662	215
225/60 R 16	6	672	226
235/60 R 16	6,5	684	232
(*1) Podatki o merah, ki veljajo za nekatere obstoječe pnevmatike. Za nove homologacije veljajo mere, izračunane v skladu s točkama 6.1.1.1. in 6.1.2.1. Priloge II. (1) Tolerance: glej točki 6.1.4. in 6.1.5. Priloge II.

TABELA 6

Pnevmatike z večjo nosilnostjo – radialni

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (1) (mm)	Širina preseka (1) (mm)
27 x 8,50 R 14	7	674	218
30 x 9,50 R 15	7,5	750	240
31 x 10,50 R 15	8,5	775	268
31 x 11,50 R 15	9	775	290
32 x 11,50 R 15	9	801	290
33 x 12,50 R 15	10	826	318
(1) Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

DEL B: PNEVMATIKE ZA GOSPODARSKA VOZILA

TABELA 1

Pnevmatike za gospodarska vozila

RADIALNE

NORMALNO PRESEČNE PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA 5-STOPINJSKA ALI RAVNA PLATIŠČA

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (mm)	Širina preseka (mm)
6,50 R 20	5,00	860	181
7,00 R 16	5,50	784	198
7,00 R 18	5,50	842	198
7,00 R 20	5,50	892	198
7,50 R 16 in/ali A16 ali 1–16	6,00	802	210
7,50 R 17 in/ali A17 ali 1–17	6,00	852	210
7,50 R 20 in/ali A20 ali 1–20	6,00	928	210
8,25 R 16 in/ali B16 ali 2–16	6,50	860	230
8,25 R 17 in/ali B17 ali 2–17	6,50	886	230
8,25 R 20 in/ali B20 ali 2–20	6,50	962	230
9,00 R 16 in/ali C16 ali 3–16	6,50	912	246
9,00 R 20 in/ali C20 ali 3–20	7,00	1 018	258
10,00 R 20 in/ali D20 ali 4–20	7,50	1 052	275
10,00 R 22 in/ali D22 ali 4–22	7,50	1 102	275
11,00 R 16	6,50	980	279
11,00 R 20 in/ali E20 ali 5–20	8,00	1 082	286
11,00 R 22 in/ali E22 ali 5–22	8,00	1 132	286
11,00 R 24 in/ali E24 ali 5–24	8,00	1 182	286
12,00 R 20 in/ali F20 ali 6–20	8,50	1 122	313
12,00 R 22	8,50	1 174	313
12,00 R 24 in/ali F24 ali 6–24	8,50	1 226	313
13,00 R 20	9,00	1 176	336
14,00 R 20 in/ali G20 ali 7–20	10,00	1 238	370
14,00 R 22	10,00	1 290	370
14,00 R 24	10,00	1 340	370

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 2

Pnevmatike za gospodarska vozila

DIAGONALNE

NORMALNO PRESEČNE PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA 5-STOPINJSKA ALI RAVNA PLATIŠČA

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (v mm)	Širina preseka (v mm)
7,00 –16	5,50	774	198
7,00 –20	5,50	898	198
7,50 –16 in/ali A16 ali 1–16	6,00	806	210
7,50 –17 in/ali A17 ali 1–17	6,00	852	210
7,50 –20 in/ali A20 ali 1–20	6,00	928	213
8,25 –16 in/ali B16 ali 2–16	6,50	860	234
8,25 –17 in/ali B17 ali 2–17	6,50	895	234
8,25 –20 in/ali B20 ali 2–20	6,50	970	234
9,00 –16	6,50	900	252
9,00 –20 in/ali C20 ali 3–20	7,00	1 012	256
9,00 –24 in/ali C24 ali 3–24	7,00	1 114	256
10,00 –20 in/ali D20 ali 4–20	7,50	1 050	275
10,00 –22 in/ali D22 ali 4–22	7,50	1 102	275
11,00 –20 in/ali E20 ali 5–20	8,00	1 080	291
11,00 –22 in/ali E22 ali 5–22	8,00	1 130	291
11,00 –24 in/ali E24 ali 5–24	8,00	1 180	291
12,00 –18	8,50	1 070	312
12,00 –20 in/ali F20 ali 6–20	8,50	1 120	312
12,00 –22 in/ali F22 ali 6–22	8,50	1 172	312
12,00 –24 in/ali F24 ali 6–24	8,50	1 220	312
13,00 –20	9,00	1 170	342
14,00 –20 in/ali G20 ali 7–20	10,00	1 238	375
14,00 –22 in/ali G22 ali 7–22	10,00	1 290	375
14,00 –24 in/ali G24 ali 7–24	10,00	1 340	375
15,00 –20	11,25	1 295	412
16,00 –20	13,00	1 370	446

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 3

Pnevmatike za gospodarska vozila

RADIALNE

NORMALNO PRESEČNE PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA 15-STOPINJSKA PLATIŠČA (POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (v mm)	Širina preseka (v mm)
8 R 17,5	6,00	784	208
8,5 R 17,5	6,00	802	215
9 R 17,5	6,75	820	230
9,5 R 17,5	6,75	842	240
10 R 17,5	7,50	858	254
11 R 17,5	8,25	900	279
7 R 19,5	5,25	800	185
8 R 19,5	6,00	856	208
8 R 22,5	6,00	936	208
9 R 19,5	6,75	894	230
9 R 22,5	6,75	970	230
9,5 R 19,5	6,75	916	240
10 R 19,5	7,50	936	254
10 R 22,5	7,50	1 020	254
11 R 19,5	8,25	970	279
11 R 22,5	8,25	1 050	279
11 R 24,5	8,25	1 100	279
12 R 19,5	9,00	1 008	300
12 R 22,5	9,00	1 084	300
13 R 22,5	9,75	1 124	320

TABELA 4

DIAGONALNE

NORMALNO PRESEČNE PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA 15-STOPINJSKA PLATIŠČA (POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (v mm)	Širina preseka (v mm)
8–19,5	6,00	856	208
9–19,5	6,75	894	230
9–22,5	6,75	970	230
10–22,5	7,50	1 020	254
11–22,5	8,25	1 054	279
11–24,5	8,25	1 100	279
12–22,5	9,00	1 084	300

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 5

Pnevmatike za gospodarska vozila

RADIALNE

ŠIROKE PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA 15-STOPINJSKA PLATIŠČA (POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (v mm)	Širina preseka (v mm)
14 R 19,5	10,50	962	349
15 R 19,5	11,75	998	387
15 R 22,5	11,75	1 074	387
16,5 R 19,5	13,00	1 046	425
16,5 R 22,5	13,00	1 122	425
18 R 19,5	14,00	1 082	457
18 R 22,5	14,00	1 158	457
19,5 R 19,5	15,00	1 134	495
21 R 22,5	16,50	1 246	540

TABELA 6

DIAGONALNE

ŠIROKE PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA 15-STOPINJSKA PLATIŠČA (POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (v mm)	Širina preseka (v mm)
15–19,5	11,75	1 004	387
15–22,5	11,75	1 080	387
16,5 –19,5	13,00	1 052	425
16,5 –22,5	13,00	1 128	425
18–19,5	14,00	1 080	457
18–22,5	14,00	1 156	457
19,5 –19,5	15,00	1 138	495
21–22,5	16,50	1 246	540

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 7

Pnevmatike za gospodarska vozila

RADIALNE

SERIJA 80, NAMEŠČENE NA 5-STOPINJSKA ALI RAVNA PLATIŠČA

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (v mm)	Širina preseka (v mm)
12/80 R 20	8,50	1 008	305
13/80 R 20	9,00	1 048	326
14/80 R 20	10,00	1 090	350
14/80 R 24	10,00	1 192	350
14,75/80 R 20	10,00	1 124	370
15,50/80 R 20	10,00	1 158	384

TABELA 8

RADIALNE

SERIJA 70, NAMEŠČENE NA 15-STOPINJSKA PLATIŠČA (POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (v mm)	Širina preseka (v mm)
9/70 R 22,5	6,75	892	229
10/70 R 22,5	7,50	928	254
11/70 R 22,5	8,25	962	279
12/70 R 22,5	9,00	999	305
13/70 R 22,5	9,75	1 033	305

TABELA 9

RADIALNE

SERIJA 80, NAMEŠČENE NA 15-STOPINJSKA PLATIŠČA (POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Oznaka velikosti pnevmatike

Širina merilnega platišča

(cole)

Zunanji premer

(v mm)

Širina preseka

(v mm)

12/80 R 22,5

9,00

1 046

305

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 10

Pnevmatike za gospodarska vozila

RADIALNE

PNEVMATIKE ZA LAHKA GOSPODARSKA VOZILA, NAMEŠČENE NA PLATIŠČE S PREMEROM 16'' ALI VEČ

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (v mm)	Širina preseka (v mm)
6,00 R 16 C	4,50	728	170
6,00 R 18 C	4,00	782	165
6,50 R 16 C	4,50	742	176
6,50 R 17 C	4,50	772	176
6,50 R 17 LC	4,50	726	166
6,50 R 20 C	5,00	860	181
7,00 R 16 C	5,50	778	198
7,50 R 16 C	6,00	802	210
7,50 R 17 C	6,00	852	210

TABELA 11

DIAGONALNE

PNEVMATIKE ZA LAHKA GOSPODARSKA VOZILA, NAMEŠČENE NA PLATIŠČE S PREMEROM 16'' ALI VEČ

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (v mm)	Širina preseka (v mm)
6,00 –16 C	4,50	730	170
6,00 –18 C	4,00	786	165
6,00 –20 C	5,00	842	172
6,50 –20 C	4,50	748	176
6,50 –17 LC	4,50	726	166
6,50 –20 C	5,00	870	181
7,00 –16 C	5,50	778	198
7,00 –18 C	5,50	848	198
7,00 –20 C	5,50	898	198
7,50 –16 C	6,00	806	210
7,50 –17 C	6,00	852	210
8,25 –16 C	6,50	860	234
8,90 –16 C	6,50	885	250
9,00 –16 C	6,50	900	252

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 12

Pnevmatike za gospodarska vozila

RADIALNE

PNEVMATIKE ZA LAHKA GOSPODARSKA VOZILA, NAMEŠČENE NA 5-STOPINJSKA PLATIŠČA

Premer platišča 12''–15''

(POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (v mm)	Širina preseka (v mm)
Superbalonska serija
5,60 R 12 C	4,00	570	150
6,40 R 13 C	5,00	648	172
6,70 R 13 C	5,00	660	180
6,70 R 14 C	5,00	688	180
6,70 R 15 C	5,00	712	180
7,00 R 15 C	5,50	744	195
Nizkopresečna serija
6,50 R 14 C	5,00	640	170
7,00 R 14 C	5,00	650	180
7,50 R 14 C	5,50	686	195

PNEVMATIKE ZA LAHKA GOSPODARSKA VOZILA, NAMEŠČENE NA 15-STOPINJSKA PLATIŠČA (POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Oznaka velikosti pnevmatike

Širina merilnega platišča

(cole)

Zunanji premer

(v mm)

Širina preseka

(v mm)

7 R 17,5 C

5,25

752

185

8 R 17,5 C

6,00

784

208

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 13

Pnevmatike za gospodarska vozila

DIAGONALNE

PNEVMATIKE ZA LAHKA GOSPODARSKA VOZILA, NAMEŠČENE NA 5-STOPINJSKA PLATIŠČA (POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Premer platišča 12''–15''

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (v mm)	Širina preseka (v mm)
Superbalonska serija
5,20 –12 C	3,50	560	136
5,60 –12 C	4,00	572	148
5,60 –13 C	4,00	598	148
5,90 –13 C	4,50	616	158
5,90 –14 C	4,50	642	158
5,90 –15 C	4,50	668	158
6,40 –13 C	5,00	640	172
6,40 –14 C	5,00	666	172
6,40 –15 C	5,00	692	172
6,40 –16 C	4,50	748	172
6,70 –13 C	5,00	662	180
6,70 –14 C	5,00	688	180
6,70 –15 C	5,00	714	180
Nizkopresečna serija
5,50 –12 C	4,00	552	142
6,00 –12 C	4,50	574	158
6,00 –14 C	4,50	626	158
6,50 –14 C	5,00	650	172
6,50 –15 C	5,00	676	172
7,00 –14 C	5,00	668	182
7,50 –14 C	5,50	692	192
Balonska serija
7,00 -15 C	5,50	752	198
7,50 -15 C	6,00	780	210
Milimetrična serija
125–12 C	3,50	514	127
165–15 C	4,50	652	167
185–14 C	5,50	654	188
195–14 C	5,50	670	198
245–16 C	7,00	798	248
17–15 C ali	5,00	678	178
17–380 C	5,00	678	178
17–400 C	19 x 400 mm	702	186
19–400 C	19 x 400 mm	736	200
21–400 C	19 x 400 mm	772	216

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 14

Pnevmatike za gospodarska vozila

RADIALNE

PNEVMATIKE ZA LAHKA GOSPODARSKA VOZILA, NAMEŠČENE NA 5-STOPINJSKA PLATIŠČA (POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Milimetrična serija

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (v mm)	Širina preseka (v mm)
125 R 12 C	3,50	510	127
125 R 13 C	3,50	536	127
125 R 14 C	3,00	562	127
125 R 15 C	3,50	588	127
135 R 12 C	4,00	522	137
135 R 13 C	4,00	548	137
135 R 14 C	4,00	574	137
135 R 15 C	4,00	600	137
145 R 10 C	4,00	492	147
145 R 12 C	4,00	542	147
145 R 13 C	4,00	566	147
145 R 14 C	4,00	590	147
145 R 15 C	4,00	616	147
155 R 12 C	4,50	550	157
155 R 13 C	4,50	578	157
155 R 14 C	4,50	604	157
155 R 15 C	4,50	630	157
155 R 16 C	4,50	656	157
165 R 13 C	4,50	596	167
165 R 14 C	4,50	622	167
165 R 15 C	4,50	646	167
165 R 16 C	4,50	672	167
175 R 13 C	5,00	608	178
175 R 14 C	5,00	634	178
175 R 15 C	5,00	660	178
175 R 16 C	5,00	684	178
185 R 13 C	5,50	624	188
185 R 14 C	5,50	650	188
185 R 15 C	5,50	674	188
185 R 16 C	5,50	700	188
195 R 14 C	5,50	666	198
195 R 15 C	5,50	690	198
195 R 16 C	5,50	716	198
205 R 14 C	6,00	686	208
205 R 15 C	6,00	710	208
205 R 16 C	6,00	736	208
215 R 14 C	6,00	700	218
215 R 15 C	6,00	724	218
215 R 16 C	6,00	750	218
225 R 14 C	6,50	714	228
225 R 15 C	6,50	738	228
225 R 16 C	6,50	764	228
235 R 14 C	6,50	728	238
235 R 15 C	6,50	752	238
235 R 16 C	6,50	778	238
17 R 15 C ali	5,00	678	178
17 R 380 C	5,00	678	178
17 R 400 C	19 x 400 mm	698	186
19 R 400 C	19 x 400 mm	728	200

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 15

Pnevmatike za gospodarska vozila

DIAGONALNE

ŠIROKE PNEVMATIKE ZA VEČNAMENSKE TOVORNJAKE ZA CESTNO, TERENSKO IN KMETIJSKO UPORABO

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (v mm)	Širina preseka (v mm)
10,5 –18 MPT	9	905	270
10,5 –20 MPT	9	955	270
12,5 –18 MPT	11	990	325
12,5 –20 MPT	11	1 040	325
14,5 –20 MPT	11	1 095	355
14,5 –24 MPT	11	1 195	355
7,50 –18 MPT	5,50	885	208

TABELA 16

RADIALNE

ŠIROKE PNEVMATIKE ZA VEČNAMENSKE TOVORNJAKE ZA CESTNO, TERENSKO IN KMETIJSKO UPORABO

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (v mm)	Širina preseka (v mm)
10,5 R 20 MPT	9	955	276
12,5 R 20 MPT	11	1 040	330
14,5 R 20 MPT	11	1 095	362
14,5 R 24 MPT	11	1 195	362

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 17

Pnevmatike za gospodarska vozila

RADIALNE

PNEVMATIKE ZA PROSTO OS ZA CESTNO UPORABO

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (v mm)	Širina preseka (v mm)
5,00 R 8	3,00	467	132
6,00 R 9	4,00	540	160
7,00 R 12	5,00	672	192
7,50 R 15	6,00	772	212
8,25 R 15	6,50	836	234
10,00 R 15	7,50	918	275

TABELA 18

DIAGONALNE

PNEVMATIKE ZA PROSTO OS ZA CESTNO UPORABO

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (v mm)	Širina preseka (v mm)
6,00 –9	4,00	540	160
7,00 –12	5,00	672	192
7,00 –15	5,00	746	192
7,50 –15	6,00	772	212
8,25 –15	6,50	836	234
10,00 –15	7,50	918	275
200–15	6,50	730	205

TABELA 19

DIAGONALNE

PNEVMATIKE SERIJE „75“, NAMEŠČENE NA 15-STOPINJSKA PLATIŠČA

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (v mm)	Širina preseka (v mm)
7,25/75–16,5 ali 7,25 –16,5	5,25	695	182
8,00/75–16,5 ali 8,00 –16,5	6,00	724	203
8,75/75–16,5 ali 8,75 –16,5	6,75	752	224
9,50/75–16,5 ali 9,50 –16,5	7,50	781	245

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 20

Pnevmatike za gospodarska vozila

DIAGONALNE IN RADIALNE PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA RAVNA ALI DELJENA PLATIŠČA

DIAGONALNE

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (v mm)	Širina preseka (v mm)
3,00 –4	2,10	255	81
4,00 –4	2,50	312	107
4,00 –8	2,50	414	107
5,00 –8	3,00	467	132
6,50 –10	5,00	588	177
7,00 –9	5,00	562	174
7,50 –10	5,50	645	207
8,25 –10	6,50	698	240
10,50 –13	6,00	889	275
10,50 –16	6,00	965	275
11,00 –16	6,00	952	272
14,00 –16	10,00	1 139	375
15 x 4,5 –2	3,25	385	122
16 x 6–8	4,33	425	152
18 x 7–8 (1)	4,33	462	173
21 x 4	2,32	565	113
21 x 8–9	6,00	535	200
23 x 9–10	6,50	595	225
22 x 4,5	3,11	595	132
23 x 5	3,75	635	155
25 x 6	3,75	680	170
27 x 6	4,33	758	188
27 x 10–12	8,00	690	255
28 x 6	3,75	760	170
28 x 9–15	7,00	707	216
(8,15 –15)	7,00	707	216
29 x 7	5,00	809	211
29 x 8	6,00	809	243
9,00 –15	6,00	840	249
2,50 –15	7,50	735	250
3,00 –15	8,00	840	300
(1) Označeno tudi 18 x 7.

RADIALNE

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina merilnega platišča (cole)	Zunanji premer (v mm)	Širina preseka (v mm)
6,50 R 10	5,00	588	177
7,00 R 15	5,50	746	197
7,50 R 10	5,50	645	207
15 x 4,5 R 8	3,25	385	122
16 x 6 R 8	4,33	435	152
18 x 7 R 8	4,33	462	173
560 x 165 R 11	5,00	560	175
680 x 180 R 15	5,00	680	189

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 21

Pnevmatike za tovornjake, avtobuse, priklopnike in večnamenska osebna vozila za običajno cestno uporabo

DIAGONALNE IN RADIALNE PNEVMATIKE,

NAMEŠČENE NA 5-STOPINJSKA POGLOBLJENA ALI SREDNJE GLOBOKA PLATIŠČA

Oznaka velikosti pnevmatike		Širina merilnega platišča (cole)	Širina preseka (v mm) (1)	Zunanji premer
Diagonalne	Radialne	Širina merilnega platišča (cole)	Širina preseka (v mm) (1)	Cestne pnevmatike (v mm) (2)	Pnevmatike M + S (v mm) (2)
6,00 –16 LT	6,00 R 16 LT	4,50	173	732	743
6,50 –16 LT	6,50 R 16 LT	4,50	182	755	767
6,70 –15 LT	6,70 R 15 LT	5,00	191	722	733
7,00 –13 LT	7,00 R 13 LT	5,00	187	647	658
7,00 –14 LT	7,00 R 14 LT	5,00	187	670	681
7,00 –15 LT	7,00 R 15 LT	5,50	202	752	763
7,00 –16 LT	7,00 R 16 LT	5,50	202	778	788
7,10 –15 LT	7,10 R 15 LT	5,00	199	738	749
7,50 –15 LT	7,50 R 15 LT	6,00	220	782	794
7,50 –16 LT	7,50 R 16 LT	6,00	220	808	819
8,25 –16 LT	8,25 R 16 LT	6,50	241	859	869
9,00 –16 LT	9,00 R 16 LT	6,50	257	890	903
D 78–14 LT	DR 78–14 LT	5,00	192	661	672
E 78–14 LT	ER 78–14 LT	5,50	199	667	678
C 78–15 LT	CR 78–15 LT	5,00	187	672	683
G 78–15 LT	GR 78–15 LT	6,00	212	711	722
H 78–15 LT	HR 78–15 LT	6,00	222	727	739
L 78–15 LT	LR 78–15 LT	6,50	236	749	760
F 78–16 LT	FR 78–16 LT	5,50	202	721	732
H 78–16 LT	HR 78–16 LT	6,00	222	753	764
L 78–16 LT	LR 78–16 LT	6,50	236	775	786
(1) Celotne širine pnevmatike lahko presežejo zgornje širine presekov za 8 %. (2) Toleranca + 8 % razlike med zgornjim zunanjim premerom in nazivnimi premeri platišča.

TABELA 22

Pnevmatike za tovornjake, avtobuse, priklopnike in večnamenska osebna vozila za običajno cestno uporabo

DIAGONALNE IN RADIALNE

PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA 15-STOPINJSKA POGLOBLJENA PLATIŠČA

TABELA 22.1

Oznaka velikosti pnevmatike		Širina platišča (cole)	Širina preseka (mm) (1)	Zunanji premer
Diagonalni	Radialni	Širina platišča (cole)	Širina preseka (mm) (1)	Cestne pnevmatike (mm) (1)	Pnevmatike M + S (mm) (1)
7–14,5 LT	—	6,00	185	677	—
8–14,5 LT	—	6,00	203	707	—
9–14,5 LT	—	7,00	241	711	—
7–17,5 LT	7 R 17,5 LT	5,25	189	758	769
8–17,5 LT	8 R 17,5 LT	5,25	199	788	799
(1) Celotne širine pnevmatike lahko presežejo zgornje širine presekov za 8 %. (2) Toleranca + 8 % razlike med zgornjim zunanjim premerom in nazivnimi premeri platišča.

TABELA 22.2

Oznaka velikosti pnevmatike		Širina platišča (cole)	Širina preseka (mm) (1)	Zunanji premer
Diagonalni	Radialni	Širina platišča (cole)	Širina preseka (mm) (1)	Cestne pnevmatike (mm) (1)	Pnevmatike M + S (mm) (1)
8,00 –16,5 LT	8,00 R 16,5 LT	6,00	203	720	730
8,75 –16,5 LT	8,75 R 16,5 LT	6,75	222	748	759
9,50 –16,5 LT	9,50 R 16,5 LT	6,75	241	776	787
10–16,5 LT	10 R 16,5 LT	8,25	264	762	773
10–17,5 LT	10 R 17,5 LT	8,25	264	787	798
12–16,5 LT	12 R 16,5 LT	9,75	307	818	831
30 x 9,50 –16,5 LT	30 x 9,50 R 16,5 LT	7,50	240	750	761
31 x 10,50 –16,5 LT	31 x 10,50 R 16,5 LT	8,25	266	775	787
33 x 10,50 –16,5 LT	33 x 12,50 R 16,5 LT	9,75	315	826	838
37 x 10,50 –16,5 LT	37 x 14,50 R 16,5 LT	11,25	365	928	939
(1) Celotne širine pnevmatike lahko presežejo zgornje širine presekov za 7 %. (2) Toleranca + 8 % razlike med zgornjim zunanjim premerom in nazivnimi premeri platišča.

TABELA 23

Pnevmatike za tovornjake, avtobuse, priklopnike za običajno cestno uporabo

DIAGONALNE IN RADIALNE PNEVMATIKE,

NAMEŠČENE NA 15-STOPINJSKA POGLOBLJENA PLATIŠČA

Oznaka velikosti pnevmatike		Širina platišča (cole)	Širina preseka (mm) (1)	Zunanji premer
Diagonalne	Radialne	Širina platišča (cole)	Širina preseka (mm) (1)	Cestne pnevmatike (mm) (2)	Terenske pnevmatike (mm) (2)	Pnevmatike M + S (mm) (2)
Normalno presečni plašči
7–22,5	7 R 22,5	5,25	178	878	—	894
8–19,5	8 R 19,5	6,00	203	859	—	876
8–22,5	8 R 22,5	6,00	203	935	—	952
9–22,5	9 R 22,5	6,75	229	974	982	992
10–22,5	10 R 22,5	7,50	254	1 019	1 031	1 038
11–22,5	11 R 22,5	8,25	279	1 054	1 067	1 037
11–24,5	11 R 24,5	8,25	279	1 104	1 118	1 123
12–22,5	12 R 22,5	9,00	300	1 085	1 099	1 104
12–24,5	12 R 24,5	9,00	300	1 135	1 150	1 155
12,5 –22,5	12,5 R 22,5	9,00	302	1 085	1 099	1 104
12,5 –22,5	12,5 R 24,5	9,00	302	1 135	1 150	1 155
Široki plašči
14–17,5	14 R 17,5	10,50	349	907	—	921
15–19,5	15 R 19,5	11,75	389	1 005	—	1 019
15–22,5	15 R 22,5	11,75	389	1 082	—	1 095
16,5 –19,5	16,5 R 19,5	13,00	425	1 052	—	1 068
16,5 –22,5	16,5 R 22,5	13,00	425	1 128	—	1 144
18–19,5	18 R 19,5	14,00	457	1 080	—	1 096
18–22,5	18 R 22,5	14,00	457	1 158	—	1 172
19,5 –19,5	19,5 R 19,5	15,00	495	1 138	—	1 156
(1) Celotne širine pnevmatike lahko presežejo zgornje širine presekov za 6 %. (2) Toleranca + 5 % razlike med zgornjim zunanjim premerom in nazivnimi premeri platišča

TABELA 24

Pnevmatike za tovornjake, avtobuse, priklopnike za običajno cestno uporabo

DIAGONALNE IN RADIALNE

PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA 5-STOPINJSKA POGLOBLJENA PLATIŠČA

Oznaka velikosti pnevmatike		Širina platišča (cole)	Širina preseka (mm) (1)	Zunanji premer
Diagonalne	Radialne	Širina platišča (cole)	Širina preseka (mm) (1)	Cestne pnevmatike (mm) (2)	Terenske pnevmatike (mm) (2)	pnevmatike M + S (mm) (2)
—	8R14LT	7,00	216	667	—	—
9–15LT	—	8,00	254	744	755	—
10–15LT	10R15LT	8,00	264	773	783	—
10–16LT	—	8,00	264	798	809	—
11–14LT	—	8,00	279	752	763	—
11–15LT	11R15LT	8,00	279	777	788	—
11–16LT	—	8,00	279	803	813	—
12–15LT	—	10,00	318	823	834	—
—	9R15LT	8,00	254	744	755	752
24 x 7,50 –13LT	24 x 7,50R13LT	6,00	191	597	609	604
27 x 8,50 –14LT	27 x 8,50 –14LT	7,00	218	674	685	680
28 x 8,50 –15LT	28 x 8,50 –15LT	7,00	218	699	711	705
29 x 9,50 –15LT	29 x 9,50 –15LT	7,50	240	724	736	731
30 x 9,50 –15LT	30 x 9,50 –15LT	7,50	240	750	761	756
31 x 10,50 –15LT	31 x 10,50 –15LT	8,50	268	775	787	781
31 x 11,50 –15LT	31 x 11,50 –15LT	9,00	290	775	787	781
32 x 11,50 –15LT	32 x 11,50 –15LT	9,00	290	801	812	807
33 x 12,50 –15LT	33 x 12,50 –15LT	10,00	318	826	838	832
35 x 12,50 –15LT	35 x 12,50 –15LT	10,00	318	877	888	883
37 x 12,50 –15LT	37 x 12,50 –15LT	10,00	318	928	939	934
31 x 13,50 –15LT	31 x 13,50 –15LT	11,00	345	775	787	781
37 x 14,50 –15LT	37 x 14,50 –15LT	12,00	372	928	939	934
31 x 15,50 –15LT	31 x 15,50 –15LT	12,00	390	775	787	781
(1) Celotne širine pnevmatike lahko presežejo zgornje širine presekov za 6 %. (2) Toleranca + 6 % razlike med zgornjim zunanjim premerom in nazivnimi premeri platišča.

TABELA 25

Pnevmatike za tovornjake, avtobuse, priklopnike za običajno cestno uporabo

DIAGONALNE IN RADIALNE

PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA DELJENA PLATIŠČA

Oznaka velikosti pnevmatike		Širina platišča (cole)	Širina preseka (mm) (1)	Zunanji premer
Diagonalne	Radialne	Širina platišča (cole)	Širina preseka (mm) (1)	Cestne pnevmatike (mm) (2)	Terenske pnevmatike (mm) (2)	Pnevmatike M + S (mm) (2)
6,50 –20	6,50R20	5,00	184	878	—	1 049
7,00 –15TR	7,00R15TR	5,50	199	777	—	962
7,00 –17	7,00R17	5,50	199	828	—	843
7,00 –18	7,00R18	5,50	199	853	—	868
7,00 –20	7,00R20	5,50	199	904	—	919
7,50 –15TR	7,50R15TR	6,00	215	808	—	825
7,50 –17	7,50R17	6,00	215	859	—	876
7,50 –18	7,50R18	6,00	215	884	—	981
7,50 –20	7,50R20	6,00	215	935	—	952
8,25 –15TR	8,25R15TR	6,50	236	847	855	865
8,25 –17	8,25R17	6,50	236	898	906	915
8,25 –20	8,25R20	6,50	236	974	982	992
9,00 –15TR	9,00R15TR	7,00	259	891	904	911
9,00 –20	9,00R20	7,00	259	1 019	1 031	1 038
10,00 –15TR	10,00R15TR	7,50	278	927	940	946
10,00 –20	10,00R20	7,50	278	1 054	1 067	1 073
10,00 –22	10,50R22	7,50	278	1 104	1 118	1 123
11,00 –15TR	11,00R15TR	8,00	293	958	972	977
11,00 –20	11,00R20	8,00	293	1 085	1 099	1 104
11,00 –22	11,00R22	8,00	293	1 135	1 150	1 155
11,00 –24	11,00R24	8,00	293	1 186	1 201	1 206
11,50 –20	11,50R20	8,00	296	1 085	1 099	1 104
11,50 –22	11,50R22	8,00	296	1 135	1 150	1 155
12,50 –20	12,00R20	8,50	315	1 125	—	1 146
12,50 –24	12,00R24	8,50	315	1 226	—	1 247
(1) Celotne širine pnevmatike lahko presežejo zgornje širine presekov za 6 %. (2) Toleranca + 6 % razlike med gornjim zunanjim premerom in nazivnimi premeri platišča.

TABELA 26

Pnevmatike za tovornjake in priklopnike za cestno uporabo pri omejeni hitrosti

DIAGONALNE IN RADIALNE

PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA DELJENA PLATIŠČA

Oznaka velikosti pnevmatike		Širina platišča (cole)	Širina preseka (mm) (1)	Zunanji premer
Diagonalne	Radialne	Širina platišča (cole)	Širina preseka (mm) (1)	Cestne pnevmatike (mm) (2)	Pnevmatike M + S (mm) (2)
13,00 –20	13,00R20	9,00	340	1 117	1 200
14,00 –20	14,00R20	10,00	375	1 241	1 266
14,00 –24	14,00R24	10,00	375	1 343	1 368
(1) Celotne širine pnevmatike lahko presežejo zgornje širine presekov za 6 %. (2) Toleranca + 6 % razlike med gornjim zunanjim premerom in nazivnimi premeri platišča.

TABELA 27

Pnevmatike za avtodome za cestno uporabo

DIAGONALNE

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina platišča (cole)	Širina preseka (mm) (1)	Zunanji premer (mm) (2)
Pnevmatike, nameščene na 15-stopinjska poglobljena platišča
7–14,5 MH	6,00	185	677
8–14,5 MH	6,00	203	707
9–14,5 MH	7,00	241	711
Pnevmatike, nameščene na 5-stopinjska poglobljena in srednje globoka platišča
7,00 –15 MH	5,50	202	752
(1) Celotne širine pnevmatike lahko presežejo zgornje širine presekov za 8 %. (2) Toleranca + 8 % razlike med gornjim zunanjim premerom in nazivnimi premeri platišča.

TABELA 28

Pnevmatike za uporabo v rudnikih in gozdarstvu in za občasno cestno uporabo

DIAGONALNE

Oznaka velikosti pnevmatike	Širina platišča (cole)	Širina preseka (mm) (1)	Zunanji premer
Oznaka velikosti pnevmatike	Širina platišča (cole)	Širina preseka (mm) (1)	Profil za pogonska kolesa (mm) (2)	Poseben profil (mm) (2)
Pnevmatike, nameščene na 15-stopinjska poglobljena platišča
7,00 –20 ML	5,50	199	919	—
7,50 –20 ML	6,00	215	952	—
8,25 –20 ML	6,50	236	992	—
9,00 –20 ML	7,00	259	1 038	1 063
10,00 –20 ML	7,50	278	1 073	1 099
10,00 –22 ML	7,50	278	1 123	1 150
10,00 –20 ML	7,50	278	1 174	1 200
11,00 –20 ML	8,00	293	1 104	1 131
11,00 –22 ML	8,00	293	1 155	1 182
11,00 –24 ML	8,00	293	1 206	1 233
12,00 –20 ML	8,50	315	1 146	1 173
12,00 –24 ML	8,50	315	1 247	1 275
13,00 –20 ML	9,00	340	1 200	—
13,00 –24 ML	9,00	340	1 302	—
14,00 –20 ML	10,00	375	1 266	—
14,00 –24 ML	10,00	375	1 368	—
Pnevmatike, nameščene na platišča s stožčasto ramo
11,00 –25 ML	8,50	298	1 206	1 233
12,00 –21 ML	8,50	315	1 146	1 175
12,00 –25 ML	8,50	315	1 247	1 275
13,00 –25 ML	10,00	351	1 302	—
14,00 –21 ML	10,00	375	1 266	—
14,00 –25 ML	10,00	375	1 368	—
Pnevmatike, nameščene na 15-stopinjska poglobljena platišča
9–22,5 ML	6,75	229	992	—
10–22,5 ML	7,50	254	1 038	—
11–22,5 ML	8,25	279	1 073	—
11–24,5 ML	8,25	279	1 123	—
12–22,5 ML	9,00	300	1 104	—
Pnevmatike, nameščene na 15-stopinjska poglobljena platišča
14–17,5 ML	10,50	349	921	—
15–19,5 ML	11,75	389	1 019	—
15–22,5 ML	11,75	389	1 095	—
16,5 –19,5 ML	13,00	425	1 068	—
16,5 –22,5 ML	13,00	425	1 144	—
18–19,5 ML	14,00	457	1 096	—
18–22,5 ML	14,00	457	1 172	—
19,5 –19,5 ML	15,00	495	1 156	—
23–23,5 ML	17,00	584	1 320	—
(1) Celotne širine pnevmatike lahko presežejo gornje širine presekov za 8 %. (2) Toleranca + 6 % razlike med gornjim zunanjim premerom in nazivnimi premeri platišča.

Dodatek 6

METODA MERJENJA VELIKOSTI PNEVMATIK

(glej točko 6.1.3 Priloge II)

DEL A: PNEVMATIKE ZA OSEBNA VOZILA

1.1	Pnevmatika se namesti na merilno platišče, ki ga določi proizvajalec v skladu s točko 6.11 Dodatka 1 Priloge I.

1.2

Tlak v pnevmatiki se nato naravna tako:

1.2.1

pri standardnih prepasanih diagonalnih pnevmatikah na 1,7 bara;

1.2.2

pri diagonalnih pnevmatikah na tlak, prikazan v naslednji tabeli (v barih):

Število vložkov	Kategorija hitrosti
Število vložkov	L, M, N	P, Q, R, S	T, U, H, V
4	1,7	2,0	—
6	2,1	2,4	2,6
8	2,5	2,8	3,0

1.2.3

pri standardnih radialnih pnevmatikah na 1,8 bara,

1.2.4

pri ojačanih pnevmatikah na 2,3 bara in

1.2.5

pri zasilnih rezervnih pnevmatikah tipa T na 4,2 bara.

2.	Na platišče nameščeno pnevmatiko se pusti vsaj 24 ur pri sobni temperaturi, z izjemo, navedeno v točki 6.2.3 Priloge II.

3.	Tlak se znova naravna na vrednosti, določene v točki 1.2.

4.	Celotna širina se meri s šestilom na šestih enako oddaljenih točkah, pri čemer se upošteva debelina zaščitnih reber ali obročev. Največja tako dobljena meritev se šteje za celotno širino.

5.	Zunanji premer se določi tako, da se izmeri največji obseg in dobljeno število deli s π (3,1416).

DEL B: PNEVMATIKE ZA GOSPODARSKA VOZILA

1.	Pnevmatiko se namesti na platišče, ki ga določi proizvajalec v skladu z razdelkom 6.11 Dodatka 1 k Prilogi I, in napihne do tlaka, ki ga določi proizvajalec v skladu s točko 6.12 Dodatka 1 Priloge I.

2.	Na platišče nameščeno pnevmatiko se nato pusti vsaj 24 ur pri sobni temperaturi laboratorija.

3.	Tlak se znova nastavi na vrednosti, določene v točki 1.

4.	Celotna širina se meri s šestilom na šestih enako oddaljenih točkah, pri čemer se upošteva debelina zaščitnih reber ali obročev. Največja tako dobljena meritev se šteje za celotno širino.

5.	Zunanji premer se določi tako, da izmerimo največji obseg in dobljeno število delimo s π (3,1416).

Dodatek 7

POSTOPEK PRESKUSA ZMOGLJIVOSTI (OBREMENITEV/HITROST) ( 14 )

(glej točko 6.2. Priloge II)

DEL A: PNEVMATIKE ZA OSEBNA VOZILA

1. Priprava pnevmatike

1.1	Nova pnevmatika se namesti na preskusno platišče, ki ga določi proizvajalec v skladu s točko 6.11 Dodatka 1 Priloge I.

1.2

Napolni se na ustrezen tlak, ki je naveden v naslednji tabeli:

Preskus tlaka (bar)

Hitrostni razred	Diagonalne pnevmatike			Radialne pnevmatike		Prepasane diagonalne pnevmatike
	Število vložkov			Standardne	Ojačane	Standardne
	4	6	8	Standardne	Ojačane	Standardne
L, M, N	2,3	2,7	3,0	2,4	—	—
P, Q, R, S	3,6	3,0	3,3	3,6	3,0	2,6
T, U, H	2,8	3,2	3,5	2,8	3,2	2,8
V	3,0	3,4	3,7	3,0	—	—
Zasilna rezervna pnevmatika tipa T: 4,2 bara

1.3	Proizvajalec lahko ob navedbi razlogov zahteva, da se uporabi tlak v pnevmatikah, ki se razlikuje od vrednosti, navedenih v točki 1.2. V tem primeru se pnevmatika napolni do tega tlaka (glej točko 6.14 Dodatka 1 k Prilogi I).

1.4	Enota pnevmatike in platišča se pusti pri sobni temperaturi preskuševalnice vsaj tri ure.

1.5	Tlak v pnevmatiki se znova nastavi na vrednosti, določene v točki 1.2 ali 1.3.

2 Opravljanje preskusa

2.1	Enota pnevmatike in platišča se namesti na preskusno os in pritisne na zunanjo površino gladkega kolesa s premerom 1,70 m ±1 % ali 2 m ±1 %.

2.2

Preskusna os se obremeni s silo, ki je enaka 80 %:

2.2.1

največje nosilnosti, ki je izenačena z indeksom nosilnosti za pnevmatike s simboli hitrosti od L do H;

2.2.2

največje nosilnosti, povezane z največjo hitrostjo 240 km/h za pnevmatike s simbolom hitrosti „V“ (glej točko 2.31.2 Priloge II).

2.3	Med preskušanjem se tlaka v pnevmatikah ne sme korigirati, preskusna obremenitev pa mora ostati nespremenjena.

2.4	Med preskusom mora biti temperatura v preskuševalnici med 20 °C in 30 °C ali več, če se s tem strinja proizvajalec.

2.5

Preskus se opravlja brez prekinitev skladno z naslednjimi posebnimi zahtevami:

2.5.1

čas, ki je potreben za pospešitev od ničelne hitrosti do začetne preskusne hitrosti: 10 minut;

2.5.2

začetna preskusna hitrost: predpisana največja hitrost za tip pnevmatike, ki je manjša za 40 km/h pri gladkem kolesu s premerom 1,70 m ±1 % ali za 30 km/h pri gladkem kolesu s premerom 2 m ±1 %;

2.5.3

zaporedna povečevanja hitrosti: 10 km/h;

2.5.4

trajanje preskusa pri vsaki stopnji hitrosti, razen zadnje: 10 minut;

2.5.5

trajanje preskusa pri zadnji stopnji hitrosti: 20 minut;

2.5.6

največja preskusna hitrost: predpisana največja hitrost za tip pnevmatike, ki je manjša za 10 km/h pri gladkem kolesu s premerom 1,70 m ±1 % ali enaka predpisani največji hitrosti pri gladkem kolesu s premerom 2 m ±1 %.

3. Enakovredne preskusne metode

Če uporabimo metodo, ki ni opisana v točki 2, moramo dokazati njeno enakovrednost.

DEL B: PNEVMATIKE ZA GOSPODARSKA VOZILA ( 15 )

1. Priprava pnevmatike

1.1	Novo pnevmatiko se namesti na preskusno platišče, ki ga določi proizvajalec v skladu z razdelkom 6.11 Dodatka 1 k Prilogi I.

1.2	Pri preskušanju pnevmatike z zračnico uporabimo novo zračnico ali (po potrebi) kombinacijo zračnice, ventila in podložnega pasu.

1.3	Pnevmatiko napolnimo do tlaka, ki ustreza tlačnemu indeksu, ki ga določi proizvajalec pnevmatike, v skladu s točko 6.14 Dodatka 1 k Prilogi I.

1.4	Enoto pnevmatike in platišča pustimo pri temperaturi preskuševalnice vsaj tri ure.

1.5	Tlak v pnevmatiki znova nastavimo na vrednosti, določene v točki 1.3.

2. Preskusni postopek

2.1	Enoto pnevmatike in platišča namestimo na preskusno os in pritisnemo na zunanjo površino gladkega gnanega preskusnega bobna s premerom 1,70 m ±1 %, katerega površina je vsaj tako široka kot tekalna plast pnevmatike.

2.2

Preskusno os obremenimo z vrsto preskusnih obremenitev, izraženih kot odstotek obremenitve, določene v Dodatku 2, glede na indeks nosilnosti, natisnjen na bočnici pnevmatike, v skladu s programom preskusa zmogljivosti (obremenitev/hitrost), prikazanim v spodnji tabeli. Kadar ima pnevmatika indekse nosilnosti za enojno in dvojno namestitev, kot osnovo za preskusne obremenitve vzamemo referenčno obremenitev za enojno namestitev.

2.3	Med preskusom se ne sme spreminjati tlaka v pnevmatiki in preskusna obremenitev mora biti stalna med vsako od treh stopenj preskusa.

2.4	Med preskusom mora biti temperatura preskuševalnice med 20 °C in 30 °C ali več, če se s tem strinja proizvajalec.

2.5	Program preskusa zmogljivosti (obremenitev/hitrost) opravljamo brez prekinitev.

3. Enakovredne preskusne metode

Če uporabimo metodo, ki ni opisana v točki 2, moramo dokazati njeno enakovrednost.

PROGRAM PRESKUSA OBREMENITVE IN HITROSTI

Indeks nosilnosti	Simbol kategorije hitrosti pnevmatike	Hitrost preskusnega bobna (vrt/min) (1)		Obremenitev kolesa, izražena kot odstotek nosilnosti, ki ustreza indeksu nosilnosti
Indeks nosilnosti	Simbol kategorije hitrosti pnevmatike	Radialna zgradba	Diagonalna zgradba	7 h	16 h	24 h
122 ali več	F	100	100	66 %	84 %	101 %
	G	125	100
	J	150	125
	K	175	150
	L	200	—
	M	225	—
121 ali manj	F	100	100
	G	125	125
	J	150	150
	K	175	175
	L	200	175	70 %	88 %	106 %
				4 h.	6 h.
	M	250	200	75 %	97 %	114 %
	N	275	—	75 %	97 %	114 %
	P	300	—	75 %	97 %	114 %
(1) Pnevmatike za posebno uporabo (glej točko 2.1.3 Priloge II) je treba preskusiti pri hitrosti, ki je enaka 85 % hitrosti preskusnega bobna, predpisani zgoraj za enake normalne pnevmatike.

Dodatek 8

ODSTOPANJE NOSILNOSTI GLEDE NA HITROST

Pnevmatike za gospodarska vozila

RADIALNE IN DIAGONALNE

(glej točke 2.30, 2.31 in 6.2.4 Priloge II)

Hi-trost (km/h)	Odstopanje nosilnosti (%)
	Vsi indeksi nosilnosti				Indeksi nosilnosti (1) ≥122		Indeksi nosilnosti (1) ≤121
	Simbol kategorije hitrosti				Simbol kategorije hitrosti		Simbol kategorije hitrosti
	F	G	J	K	L	M	L	M	A	P (2)
0	+150	+150	+150	+150	+150	+150	+110	+110	+110	+110
5	+110	+110	+110	+110	+110	+110	+ 90	+ 90	+ 90	+ 90
10	+ 80	+ 80	+ 80	+ 80	+ 80	+ 80	+ 75	+ 75	+ 75	+ 75
15	+ 65	+ 65	+ 65	+ 65	+ 65	+ 65	+ 60	+ 60	+ 60	+ 60
20	+ 50	+ 50	+ 50	+ 50	+ 50	+ 50	+ 50	+ 50	+ 50	+ 50
25	+ 35	+ 35	+ 35	+ 35	+ 35	+ 35	+ 42	+ 42	+ 42	+ 42
30	+ 25	+ 25	+ 25	+ 25	+ 25	+ 25	+ 35	+ 35	+ 35	+ 35
35	+ 19	+ 19	+ 19	+ 19	+ 19	+ 19	+ 29	+ 29	+ 29	+ 29
40	+ 15	+ 15	+ 15	+ 15	+ 15	+ 15	+ 25	+ 25	+ 25	+ 25
45	+ 13	+ 13	+ 13	+ 13	+ 13	+ 13	+ 22	+ 22	+ 22	+ 22
50	+ 12	+ 12	+ 12	+ 12	+ 12	+ 12	+ 20	+ 20	+ 20	+ 20
55	+ 11	+ 11	+ 11	+ 11	+ 11	+ 11	+17,5	+17,5	+17,5	+17,5
60	+ 10	+ 10	+ 10	+ 10	+ 10	+ 10	+15,0	+15,0	+15,0	+15,0
65	+7,5	+8,5	+8,5	+8,5	+8,5	+8,5	+13,5	+13,5	+13,5	+13,5
70	+5,0	+7,0	+7,0	+7,0	+7,0	+7,0	+12,5	+12,5	+12,5	+12,5
75	+2,5	+5,5	+5,5	+5,5	+5,5	+5,5	+11,0	+11,0	+11,0	+11,0
80	0	+4,0	+4,0	+4,0	+4,0	+4,0	+10,0	+10,0	+10,0	+10,0
85	- 3	+2,0	+3,0	+3,0	+3,0	+3,0	+8,5	+8,5	+8,5	+8,5
90	- 6	0	+2,0	+2,0	+2,0	+2,0	+7,5	+7,5	+7,5	+7,5
95	-10	-2,5	+1,0	+1,0	+1,0	+1,0	+6,5	+6,5	+6,5	+6,5
100	-15	- 5	0	0	0	0	+5,0	+5,0	+5,0	+5,0
105		- 8	- 2	0	0	0	+3,75	+3,75	+3,75	+3,75
110		-13	- 4	0	0	0	+2,5	+2,5	+2,5	+2,5
115			- 7	- 3	0	0	+1,25	+1,25	+1,25	+1,25
120			-12	- 7	0	0	0	0	0	0
125						0	-2,5	0	0	0
130						0	- 5	0	0	0
135							-7,5	-2,5	0	0
140							-10	- 5	0	0
145								-7,5	-2,5	0
150								-10	- 5	0
155									-7,5	-2,5
160									-10	- 5
(1) Indeksi nosilnosti se nanašajo na enojno namestitev (glej točko 2.28.2 Priloge II). (2) Odstopanja nosilnosti niso dovoljena nad 160 km/h. Za simbol kategorije hitrosti Q in nadaljnje kategorija hitrosti, ki ustreza simbolu kategorije hitrosti (glej točko 2.29.3 Priloge II), določa največjo hitrost, dovoljeno za pnevmatiko.

PRILOGA III

UPRAVNE DOLOČBE ZA HOMOLOGACIJO VOZIL GLEDE VGRADNJE NJIHOVIH PNEVMATIK

1. VLOGA ZA ►M1 ES-HOMOLOGACIJA ◄ VOZILA

1.1	Vlogo za ►M1 ES-homologacija ◄ vozila v zvezi z njegovimi pnevmatikami predloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

1.2	Vlogi je v treh izvodih treba priložiti opis tipa vozila in njegovih pnevmatik, ki se nanaša na oznako velikosti pnevmatik, kategorijo hitrosti in indeks nosilnosti skupaj z vsemi zasilnimi rezervnimi enotami, s katerimi je vozilo lahko opremljeno, kakor je opisano v opisnem listu v Dodatku 1.

1.3	Primerek tipa vozila za homologacijo je treba poslati tehnični službi, ki je odgovorna za opravljanje homologacijskih preskusov.

1.4	Proizvajalec vozila ali njegov zastopnik lahko zaprosi za razširitev ►M1 ES-homologacija ◄ vozila, tako da ta vključuje pnevmatike z dodatnimi oznakami velikosti, kategorijami hitrosti ali indeksi nosilnosti ali dodatne zasilne rezervne enote.

2. ►M1 ES-HOMOLOGACIJA ◄ VOZILA

2.1	Za vsak tip vozila, ki je predložen v skladu s točko 1 in izpolnjuje zahteve te direktive, se podeli ►M1 ES-homologacija ◄ in se izda ►M1 ES-homologacija ◄ številka.

2.2	Obvestilo o homologaciji oziroma razširitvi ali zavrnitvi homologacije vozila v skladu s to direktivo, se sporoči državam članicam z obrazcem, katerega vzorec je v Dodatku 2.

2.3	Homologacijska številka se izda za vsak homologiran tip vozila. Ista država članica ne sme dodeliti iste številke za drug tip vozila.

3. SPREMEMBA TIPA VOZILA

3.1

O vsaki spremembi tipa vozila je treba obvestiti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo za to vozilo. Ta homologacijski organ lahko nato bodisi:

3.1.1

izrazi mnenje, da spremembe verjetno nimajo znatnega negativnega učinka in da vozilo še vedno izpolnjuje zahteve, ali

3.1.2

zavrne homologacijo spremembe.

3.2	O potrditvi ali zavrnitvi homologacije je treba obvestiti druge države članice v skladu s postopkom, določenim v točki 2.2, pri čemer se podrobno opišejo spremembe.

4. SKLADNOST PROIZVODNJE

4.1	Vsako vozilo, za katero velja ta direktiva, mora biti izdelano tako, da izpolnjuje vse ustrezne zahteve te direktive.

4.2	Za preverjanje izpolnjevanja zahtev iz točke 4.1 je treba opraviti ustrezen nadzor proizvodnje.

4.3	Imetnik homologacije mora zlasti zagotoviti postopke za učinkovito preverjanje skladnosti značilnosti vozila z značilnostmi pnevmatik, nameščenih na vozilo, kakor je določeno v tej direktivi.

4.4

Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode nadzora skladnosti, ki se uporabljajo v vsaki proizvodni enoti.

4.4.1

Kontrolorju je pri vsakem njegovem obisku treba pokazati zapise o preskusih in zapisnike o nadzoru proizvodnje.

4.5	Pregledi, ki jih odobri homologacijski organ, se običajno opravijo enkrat na leto. Če se pri enem od teh pregledov ugotovijo nezadovoljivi rezultati, mora homologacijski organ zagotoviti, da bodo storjeni vsi potrebni ukrepi zaradi čimprejšnje vnovične vzpostavitve skladnosti proizvodnje.

5. DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije dokončno ustavi proizvodnjo tipa vozila, homologiranega po tej direktivi, mora o tem obvestiti organ, ki je podelil homologacijo. Ko homologacijski organ sprejme tako obvestilo, mora o tem obvestiti druge homologacijske organe s kopijo homologacijskega obrazca, na katerem je na koncu z velikimi črkami napis „DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE“, potrjen s podpisom in datumom.

Dodatek 1

OPISNI LIST št. …

V SKLADU S PRILOGO I K DIREKTIVI SVETA 70/156/EGS O ►M1 ES-HOMOLOGACIJA ◄ VOZILA V ZVEZI Z VGRADNJO NJEGOVIH PNEVMATIK

(DIREKTIVA 92/23/EGS)

Dodatek 2

VZOREC

[Največji format: A 4 (210 x 297 mm)]

CERTIFIKAT O ►M1 ES-HOMOLOGACIJA ◄ EGS

(vozilo)

►(1) M1

PRILOGA IV

ZAHTEVE ZA VOZILA V ZVEZI Z VGRADNJO NJIHOVIH PNEVMATIK

1. POMEN IZRAZOV

2. Za namene te direktive:

2.1	„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede njegovih pnevmatik skupaj z zasilnimi rezervnimi pnevmatikami;

2.2	„tip vozila“ pomeni serijo vozil, ki se med seboj ne razlikujejo, vsaj kar zadeva vsako varianto tipa vozila, po tako bistvenih značilnostih, ki bi vplivale na oznako velikosti pnevmatik, simbol kategorije hitrosti ali indeks nosilnosti;

2.3	„kolo“ pomeni celotno kolo, ki ga sestavljata platišče in disk;

2.4	„zasilno rezervno kolo“ pomeni kolo, ki se razlikuje od normalnih koles na tipu vozila;

2.5	„enota“ pomeni kolo in pnevmatiko;

2.6	„normalna enota“ pomeni enoto, ki se lahko namesti na vozilo za normalno uporabo;

2.7

„rezervna enota“ pomeni enoto, ki je namenjena zamenjavi za normalno enoto, če se ta pokvari, in je lahko ena od naslednjih:

2.7.0

„normalna rezervna enota“, ki je enota, ki izpolnjuje zahteve za normalno enoto tipa vozila;

2.7.1

„zasilna rezervna enota“, ki je enota, ki se razlikuje od normalnih enot tipa vozila po njihovih osnovnih značilnostih (npr. oznaki velikosti pnevmatike, funkcionalnih merah, pogojih uporabe ali zgradbi) in je namenjena za začasno uporabo po omejenih pogojih. Zasilne rezervne enote so lahko naslednjih kategorij:

2.7.1.1 kategorija 1

enota, sestavljena iz kolesa, ki je skladno s kolesom normalne enote, in pnevmatike, ki se od normalne pnevmatike razlikuje po osnovnih značilnostih (npr. merah, zgradbi);

2.7.1.2 kategorija 2

enota, pri kateri se kolo in pnevmatika razlikujeta od normalne enote po osnovnih značilnostih in pri kateri se pri namestitvi na vozilo pnevmatika napolni do tlaka, določenega za začasno uporabo;

2.7.1.3 kategorija 3

enota, sestavljena iz normalnega kolesa in pnevmatike, ki se razlikuje od normalne pnevmatike po osnovnih značilnostih, in ki se v vozilu zloži in ne napihne;

2.7.1.4 kategorija 4

enota, pri kateri se kolo in pnevmatika razlikujeta od normalne enote po osnovnih značilnostih; ta enota je v vozilu zložena in ni napolnjena z zrakom;

2.8	„največja masa“ pomeni največjo vrednost, ki jo določi proizvajalec vozila kot tehnično dovoljeno maso vozila;

2.9

„največja osna obremenitev“ pomeni največjo vrednost, ki jo proizvajalec vozila določi kot tehnično dovoljeno za celotno navpično silo med stičnimi površinami pnevmatik zadevne osi in podlago, in je rezultat dela mase vozila, ki jo podpira ta os. Vsota največjih osnih obremenitev je lahko večja od vrednosti, ki ustreza največji masi vozila;

2.10	„funkcionalne mere“ pomeni mere, ki izhajajo iz oznak velikosti koles in/ali pnevmatik (npr. premer, širina, presečno razmerje) in vgradnje enote v vozilo (npr. montažna globina platišča);

2.11	„največja konstrukcijsko določena hitrost“ pomeni največjo hitrost, ki je dovoljena za tip vozila, vključno s toleranco, dovoljeno za preverjanja skladnosti serijske proizvodnje.

3. ZAHTEVE ZA VOZILA V ZVEZI Z VGRADNJO NJIHOVIH PNEVMATIK

3.1 Splošno

▼M1

3.1.1

Po določbah točke 3.7.4 mora vsaka pnevmatika, nameščena na vozilo, skupaj z rezervno pnevmatiko, kjer pride v poštev, imeti oznako(-e) ES-homologacije, kakor je določeno v točki 4 Priloge I, ali oznako homologacije, ki kaže skladnost s pravilnikom ECE R 30 ali 54. Homologacijske oznake po pravilnikih ECE se štejejo za enakovredne samo oznakam ES-homologacije, podeljenim po Prilogi II.

▼B

3.2 Vgradnja pnevmatik

3.2.1

Vse pnevmatike, ki so vgrajene v vozilo, razen vseh zasilnih rezervnih pnevmatik, morajo imeti enako zgradbo (glej točko 2.3 Priloge II).

3.2.2

Vse pnevmatike, nameščene na isto os, morajo biti istega tipa (glej točko 2.1 Priloge II).

3.2.3

Prostor, v katerem se vrti kolo, mora omogočati neomejeno gibanje pnevmatik največje dovoljene velikosti ob upoštevanju omejitev zaradi vzmetenja in krmilnega mehanizma, ki jih določi proizvajalec vozila.

3.3 Nosilnost

3.3.1

Po določbah točke 3.7 je največja nosilnost (glej točko 2.31 Priloge II) vsake pnevmatike, vključno z rezervno pnevmatiko (če jo vozilo ima), s katerim je opremljeno vozilo:

3.3.1.1

pri vozilih s pnevmatikami istega tipa z enojno namestitvijo: enaka vsaj polovici največje osne obremenitve (glej točko 2.9) za najbolj obremenjeno os, ki jo določi proizvajalec vozila;

3.3.1.2

pri vozilih s pnevmatikami več kot enega tipa z enojno namestitvijo: enaka vsaj polovici največje osne obremenitve (glej točko 2.9), ki jo določi proizvajalec vozila, za ustrezno os;

3.3.1.3

pri vozilih s pnevmatikami za osebna vozila z dvojno namestitvijo: enaka vsaj 0,27-kratni največji osni obremenitvi, ki jo določi proizvajalec vozila, za ustrezno os;

3.3.1.4

pri oseh, na katere so nameščeni pnevmatike za gospodarska vozila z dvojno namestitvijo: enaka vsaj 0,25-kratni (glede na indeks nosilnosti za dvojno namestitev) največje osne obremenitve, ki jo določi proizvajalec vozila, za ustrezno os.

3.4 Hitrostna zmogljivost

3.4.1

Vsaka pnevmatika, ki je normalno nameščena na vozilo, mora imeti simbol kategorije hitrosti (glej točko 2.29 Priloge II), ki je skladna z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo vozila (ki jo določi proizvajalec vozila) ali ustrezno kombinacijo obremenitve in hitrosti (glej točko 2.30 Priloge II).

3.4.2

Omenjeno ne velja za:

3.4.2.1

zasilne rezervne enote, za katere velja točka 3.8;

3.4.2.2

vozila, ki so običajno opremljena z običajnimi pnevmatikami in občasno z zimskimi pnevmatikami.

V tem primeru mora simbol kategorije hitrosti zimske pnevmatike ustrezati hitrosti, ki je ali večja od največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila (ki jo določi proizvajalec vozila) ali ni manjša od 160 km/h (ali oboje).

Če je vseeno največja konstrukcijsko določena hitrost vozila (ki jo določi proizvajalec vozila) večja od hitrosti, ki ustreza simbolu kategorije hitrosti zimskih pnevmatik, mora biti v vozilu na vidnem mestu pritrjena opozorilna nalepka z določeno največjo hitrostno zmogljivostjo zimskih pnevmatik.

3.5 Rezervna pnevmatika

3.5.1

Če je vozilo opremljeno z rezervnim kolesom, mora biti pnevmatika:

3.5.1.1

istega tipa kot ena od pnevmatik, vgrajenih v vozilo ali homologiranih za vozilo, ali

3.5.1.2

zasilna rezervna pnevmatika tipa, ki ustreza temu vozilu v katerem koli položaju. Z zasilno rezervno pnevmatiko ne sme biti opremljeno nobeno drugo vozilo razen vozil kategorije M1.

3.5.2

Vsako vozilo z zasilno rezervno enoto mora biti opremljeno z dodatnimi informacijami, ki so vidno in trajno zapisane na zasilni rezervni enoti ali na vozilu blizu rezervne enote ali v priročniku za voznika. Vsebovati morajo vsaj naslednje:

3.5.2.1

navodilo, da je treba voziti previdno, ko je na vozilo nameščena zasilna rezervna enota, in da je treba na vozilo čim prej namestiti normalno enoto;

3.5.2.2

izjavo, da vozilo ne sme voziti z več kot eno zasilno rezervno enoto hkrati;

3.5.2.3

jasno oznako tlaka v pnevmatiki, ki ga določi proizvajalec vozila za pnevmatiko zasilne rezervne enote;

3.5.2.4

za vozila, opremljena z zasilnimi rezervnimi enotami 3. ali 4. kategorije, opis postopka za polnjenje pnevmatik na tlak, določen za začasno uporabo, z napravo, navedeno v točki 3.6;

3.6 Naprava za polnjenje zasilne rezervne enote

3.6.1

Če je vozilo opremljeno z zasilno rezervno enoto 3. ali 4. kategorije, mora biti v njem naprava, s katero se lahko pnevmatika v največ petih minutah napolni na tlak, določen za začasno uporabo.

3.7 Posebni primeri

3.7.1

Pri priklopnikih kategorij 01 in 02, katerih delovna hitrost je omejena na 100 km/h ali manj, z vgrajenimi pnevmatikami za osebna vozila z enojno namestitvijo mora biti največja nosilnost vsake pnevmatike enaka vsaj 0,45-kratniku največje mase najbolj obremenjene osi, ki jo določi proizvajalec priklopnika. Za priklopnike z dvojno namestitvijo koles je ta faktor 0,24.

3.7.2

Za nekatera posebna vozila, opremljena s pnevmatikami za gospodarska vozila, ne velja tabela „Sprememba nosilnosti glede na hitrost“ (glej točko 2.30 in Dodatek 8 k Prilogi II). Pri teh vozilih se največja nosilnost, ki se preveri glede na največjo osno obremenitev (glej točki 3.3.1.2 in 3.3.1.4 te priloge), določi tako, da se pomnoži nosilnost, ki ustreza indeksu nosilnosti, z ustreznim koeficientom, ki je povezan s tipom vozila in njegovo običajno uporabo, ne pa z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo vozila. V teh primerih točka 3.4.1 te priloge ne velja. Ustrezni koeficienti so:

3.7.2.1

1,10 za vozila kategorije M3, kadar se v vozilu vozijo stoječi potniki in delovna hitrost ne presega 60 km/h. Države članice lahko zaradi delovanja vozila dopustijo, da se delovna hitrost poveča na 80 km/h;

3.7.2.2

1,15 za taka vozila (M3), če so namenjena le za mestne ceste s pogostimi vmesnimi postajami;

3.7.2.3

1,10 za komunalna vozila kategorije N, ki se uporabljajo pri nizki hitrosti na kratkih razdaljah na mestnih in predmestnih cestah, kot so vozila za pometanje cest in pobiranje odpadkov.

3.7.3

Če motorno vozilo kategorije M1 vleče priklopnik, se lahko zaradi dodatne obremenitve na vlečno napravo preseže največja nosilnost, vendar ne za več kot 15 %, če je delovna hitrost omejena na 100 km/h ali manj, tlak v pnevmatikah pa povečan za vsaj 0,2 bara.

3.7.4

Za vozila, opremljena z pnevmatikami, ki niso pnevmatike za osebna ali gospodarska vozila zaradi posebnih pogojev uporabe (npr. kmetijske pnevmatike, pnevmatike za industrijske tovornjake, pnevmatike za motocikle), ne veljajo zahteve Priloge II, če homologacijski organ meni, da so pnevmatike na njih primerne za obratovalne pogoje vozila.

3.8 Specifikacije za zasilne rezervne enote

3.8.1

Kategorija hitrosti vsake zasilne rezervne pnevmatike mora biti enaka vsaj 120 km/h (simbol kategorije hitrosti L).

3.8.2

Ko na vozilo namestimo zasilno rezervno kolo, mora biti na njegovi zunanji strani posebna barva ali barvni vzorec, ki se jasno razlikuje od barve (barv) normalnih enot. Če je na zasilno rezervno enoto mogoče namestiti kolesno pokrivalo, to ne sme zakrivati posebne barve ali barvnega vzorca.

3.8.3

Opozorilni znak za največjo hitrost mora biti trajno pritrjen na vidno mesto na zunanji strani kolesa v skladu z naslednjim prikazom:

▼M1

PRILOGA V

HRUP, KI NASTAJA PRI KOTALJENJU PNEVMATIK

1. PODROČJE UPORABE

Ta priloga velja za ES-homologacijo pnevmatik kot sestavnih delov glede na hrup pri kotaljenju.

2. OPREDELITEV POJMOV

V tej prilogi se uporabljajo opredelitve pojmov iz Priloge II, razen opredelitve pojma iz točke 2.1, ki se glasi:

2.1

„tip pnevmatike“

pomeni v zvezi s homologacijo po tej prilogi (hrup pri kotaljenju) vrsto pnevmatik, ki sestoji iz seznama oznak velikosti pnevmatike (glej točko 2.17 Priloge II), blagovnih znamk in trgovskih oznak, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih značilnostih:

— imenu proizvajalca

— klasifikaciji pnevmatik (glej točko 2.4 te priloge)

— zgradbi pnevmatik (glej točko 2.1.4 Priloge II)

— vrsti uporabe (glej točko 2.1.3 Priloge II)

— pri pnevmatikah razreda C1: „ojačeno“ ali „dodatna obremenitev“

— vzorcu profila tekalne plasti (glej točko 2.3 opisnega lista v Dodatku 3 Priloge I).

Opomba:

Vpliv sprememb manjših podrobnosti tekalne plasti in zgradbe pnevmatike na hrup pri kotaljenju bo določen pri preverjanju skladnosti proizvodnje.

Poleg tega veljajo naslednji opredelitve pojmov:

2.2	blagovna znamka ali trgovski opis pomeni oznako pnevmatike, kakor jo je določil proizvajalec pnevmatike. Blagovna znamka je lahko enaka imenu proizvajalca, trgovski opis pa je lahko enak trgovski oznaki.

2.3	hrup pri kotaljenju pnevmatik pomeni hrup, ki nastane na stiku pnevmatik s površino cestišča pri kotaljenju.

2.4

V tej prilogi velja naslednja klasifikacija pnevmatik:

pnevmatike razreda C1	pnevmatike za osebna vozila (glej točko 2.32 Priloge II);
pnevmatike razreda C2	pnevmatike za gospodarska vozila (glej točko 2.33 Priloge II) z indeksom nosilnosti pri enojni montaži ≤ 121 in simbolom kategorije hitrosti ≥ „N“ (glej točko 2.29.3 Priloge II);
pnevmatike razreda C3	pnevmatike za gospodarska vozila (glej točko 2.33 Priloge II) z indeksom nosilnosti pri enojni montaži ≤ 121 in simbolom kategorije hitrosti ≤ „M“ (glej točko 2.29.3 Priloge II) ali pnevmatike za gospodarska vozila (glej točko 2.33 Priloge II) z indeksom nosilnosti pri enojni montaži ≥ 122.

3. ZAHTEVE ZA OZNAČEVANJE

3.1	Poleg oznak, predpisanih v točki 4 Priloge I in točki 3 Priloge II, morajo pnevmatike imeti še naslednje oznake: 3.1.1 ime proizvajalca ali trgovsko oznako; blagovno znamko, trgovski opis ali trgovsko oznako.

4. ZAHTEVE GLEDE HRUPA PRI KOTALJENJU

4.1 Splošne zahteve

Na sklopu štirih pnevmatik z enako oznako velikosti in z enakim vzorcem profila tekalne plasti, ki je reprezentančen za določeno vrsto pnevmatik, je treba opraviti preskus ravni hrupa, ki nastaja pri kotaljenju pnevmatik, kakor je določeno v Dodatku 1.

4.2

Vrednosti ravni hrupa, določene skladno s točko 4.5 Dodatka 1, ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

4.2.1 Pnevmatike razreda C1 glede na nazivno širino preseka (glej točko 2.17.1.1 Priloge II) pnevmatike, na kateri je bil opravljen preskus:

Razred pnevmatike	Nazivna širina preseka v mm	Mejne vrednosti v dB(A)
Razred pnevmatike	Nazivna širina preseka v mm	A	B (1)	C (1) (2)
C1a	≤ 145	72 (*1)	71 (*1)	70
C1b	> 145 ≤ 165	73 (*1)	72 (*1)	71
C1c	> 165 ≤ 185	74 (*1)	73 (*1)	72
C1d	> 185 ≤ 215	75 (*2)	74 (*2)	74
C1e	> 215	76 (*3)	75 (*3)	75
(1) Mejne vrednosti iz stolpca A veljajo do 30. junija 2007; (2) Mejne vrednosti iz stolpca A veljajo do 30. junija 2008; (*3) Mejne vrednosti iz stolpca A veljajo do 30. junija 2009; (1) Le indikativne vrednosti. Končne vrednosti bodo sledile po spremembi direktive na podlagi poročila, predpisanega v členu 3(2) Direktive 2001/43/EC. (2) Mejne vrednosti v stolpcu C bodo izhajale iz spremembe direktive na podlagi poročila, predpisanega v členu 3(2) Direktive 2001/43/ES.

4.2.1.1 Pri ojačenih pnevmatikah (ali pnevmatikah z dodatno obremenitvijo) (glej točko 3.1.8 v Prilogi II) je treba mejne vrednosti iz točke 4.2.1 povečati za 2 dB(A).

4.2.2 Pnevmatike razreda C2 glede na vrsto uporabe (glej točko 2.1.3 Priloge II) skupine pnevmatik:

Vrsta uporabe	Mejna vrednost, izražena v dB(A)
normalna	75
snežna	77
posebna	78

4.2.3 Pnevmatike razreda C3 glede na vrsto uporabe (glej točko 2.1.3 Priloge II) skupine pnevmatik:

Vrsta uporabe	Mejna vrednost, izražena v dB(A)
normalna	76
snežna	78
posebna	79

Dodatek 1

POSTOPEK ZA MERJENJE HRUPA PRI KOTALJENJU PNEVMATIK Z VO NJO MIMO V PROSTEM TEKU

0. Uvod

Ta postopek zajema zahteve za merilne instrumente, pogoje merjenja ter postopek merjenja ravni hrupa kompleta pnevmatik, vgrajenih na preskusnem vozilu, ki vozi z veliko hitrostjo po cesti, katere površina izpolnjuje posebne lastnosti. Z mikrofoni, postavljenimi na preskusni stezi, se meri najvišja raven zvočnega tlaka, medtem ko vozilo pelje mimo v prostem teku; končni rezultat za referenčno hitrost se dobi iz analize linearne regresije. Tako dobljeni rezultati se ne morejo povezovati s hrupom pnevmatik, izmerjenim med pospeševanjem ali zaviranjem.

1. Merilni instrumenti

1.1 Meritve zvoka

Merilnik zvoka ali enakovredni merilni sistem, vključno z zaščito pred vetrom, ki jo priporoči proizvajalec, mora izpolnjevati vsaj zahteve za instrumente tipa 1 skladno z drugo izdajo publikacije IEC 60651.

Meritve je treba opraviti ob uporabi frekvenčnega filtra A in časovnega filtra F.

Pri uporabi sistema z rednim preverjanjem ravni hrupa, utežene s filtrom A, je treba opravljati meritve v časovnih presledkih, ki niso daljši od 30 ms.

1.1.1 Kalibracija

Na začetku in na koncu vsake serije meritev se celoten merilni sistem preveri s kalibratorjem zvoka, ki izpolnjuje zahteve za kalibratorje zvoka z natančnostjo vsaj razreda 1 skladno s publikacijo IEC 942:1988. Razlika med rezultati dveh zaporednih preverjanj brez dodatnih nastavitev mora biti enaka ali manjša od 0,5 dB. Če je ta vrednost večja, je treba šteti rezultate meritev, dobljene po zadnjem zadovoljivem preverjanju, za neveljavne.

1.1.2 Skladnost z zahtevami

Skladnost naprave za kalibracijo zvoka z zahtevami publikacije IEC 60942:1988 se preverja enkrat na leto; vsaj enkrat v dveh letih laboratorij, pooblaščen za opravljanje kalibracij po ustreznem standardu, preveri skladnost celotnega merilnega sistema z zahtevami publikacije IEC 60651:1979/A1:1993 (druga izdaja).

1.1.3 Namestitev mikrofona

Mikrofon (mikrofoni) mora biti nameščen na razdalji 7,5 m ± 0, 05 m od referenčne črte preskuševalne steze CC1 (slika 1) in na višini 1,2 m ± 0, 02 m nad podlago. Os njegove največje občutljivosti mora biti vodoravna in pravokotna na stezo vozila (črta CC1).

1.2 Meritve hitrosti

Hitrost vozila je treba meriti z instrumenti s točnostjo ± 1 km/h ali boljšo, ko prednji del vozila pride do črte PP' (slika 1).

1.3 Merjenje temperature

Obvezne so meritve temperature zraka in temperature površine preskuševalne steze. Merilne naprave morajo izmeriti temperaturo s točnostjo ± 1 °C.

1.3.1 Temperatura zraka

Tipalo za temperaturo je treba namestiti na nezaslonjenem mestu v bližini mikrofona tako, da je izpostavljeno pretoku zraka in zaščiteno pred neposrednim sončnim sevanjem. Ta zaščita se lahko doseže s pomočjo senčila ali podobne naprave. Tipalo je treba namestiti na višini 1,2 m ± 0, 1 m nad preskuševalno površino, da bi se pri majhnem pretoku zraka izognili vplivu toplotnega sevanja preskuševalne površine.

1.3.2 Temperatura preskuševalne površine

Tipalo za temperaturo je treba namestiti na mestu, kjer je izmerjena temperatura reprezentančna za temperaturo na preskuševalni stezi; pri tem ne sme priti do motenja merjenja hrupa.

Pri uporabi merilne naprave s kontaktnim tipalom za temperaturo je treba med površino in tipalom nanesti pasto, ki prevaja toploto, da je zagotovljen ustrezen stik s toploto.

Pri uporabi sevalnega termometra (pirometra) je treba izbrati višino tako, da se zagotovi pokrivanje merilnega območja s premerom ≥ 0,1 m.

1.4 Merjenje vetra

Naprava mora biti zmožna izmeriti hitrost vetra z odstopanjem ± 1 m/s. Meritev je treba opraviti na višini mikrofona. Zabeležiti je treba smer vetra glede na smer vožnje.

2. Pogoji meritev

2.1 Preskuševalni poligon

Preskuševalni poligon mora biti sestavljen iz sredinsko nameščene steze, ki jo obdaja precej raven preskuševalni poligon. Preskuševalna steza mora biti ravna, vozišče pa suho in čisto za vse meritve. Preskuševalna površina ne sme biti umetno hlajena med preskusom ali pred njim.

Na preskuševalnem poligonu morajo biti doseženi pogoji prostega zvočnega polja med virom zvoka in mikrofonom na 1 dB(A) natančno. Da je ta pogoj izpolnjen, se šteje, če na oddaljenosti 50 m od središča preskuševalne steze ni velikih objektov, ki odbijajo zvok, kot so ograje, skale, mostovi ali stavbe. Površina vozišča in mere preskuševalnega poligona morajo biti skladne z Dodatkom 2 te priloge.

Na središčnem delu preskuševalne steze s polmerom najmanj 10 m ne sme biti pršiča, visoke trave, razsute zemlje, žlindre ali podobnega materiala. V bližini mikrofona ne sme biti nobene ovire, ki bi lahko vplivala na zvočno polje, in med mikrofonom in virom zvoka ne sme biti nobene osebe. Merilec in morebitni opazovalci meritev se morajo postaviti tako, da ne vplivajo na kazanje merilnih instrumentov.

2.2 Vremenske razmere

Meritve se ne smejo opravljati v neugodnem vremenu. Izključiti je treba zlasti vpliv sunkov vetra. Nobena preskušanja se ne smejo opravljati pri hitrosti vetra, ki na višini mikrofona presega 5 m/s.

Meritve se ne smejo opravljati, če je temperatura zraka pod 5 °C ali nad 40 °C ali če je temperatura površine preskuševalne steze pod 5 °C ali nad 50 °C.

2.3 Hrup okolja

Raven hrupa ozadja (vključno z morebitnim hrupom vetra) mora biti vsaj 10 dB(A) pod ravnjo hrupa kotaljenja pnevmatik, izmerjenega na vozišču. Na mikrofon se lahko namesti ustrezna zaščita pred vetrom, pri tem pa se upoštevajo njen vpliv na občutljivost in smerne karakteristike mikrofona.

Meritve, na katere vpliva temenska vrednost zvoka, ki ni povezan z značilnostmi splošne ravni hrupa pnevmatik, se ne upoštevajo.

2.4 Zahteve za preskusno vozilo

2.4.1 Splošno

Preskusno vozilo je motorno vozilo s štirimi pnevmatikami v enojni montaži na dveh oseh.

2.4.2 Obremenitev vozila

Vozilo mora biti obremenjeno tako, da obremenitve preskusnih pnevmatik ustrezajo zahtevam točke 2.5.2.

2.4.3 Medosna razdalja

Medosna razdalja med dvema osema, na katerih so vgrajene preskusne pnevmatike, ne sme biti manjša od 3,50 pri pnevmatikah razreda C1 in ne manjša od 5 m pri pnevmatikah razredov C2 in C3.

2.4.4 Ukrepi za zmanjšanje vpliva vozila na meritve hrupa

Zaradi zagotovitve, da konstrukcija preskusnega vozila ne vpliva bistveno na hrup pnevmatik, je treba upoštevati naslednje zahteve in priporočila.

Zahteve:

(a) Zavesice ali druge posebne naprave za preprečevanje škropljenja izpod koles ne smejo biti vgrajene.

(b) V neposredni bližini pnevmatik in platišč ni dovoljeno dodajanje ali zadrževanje delov, ki bi lahko zaslanjali nastali hrup.

(c) Nastavitev koles (stekanje, previs in zaostajanje kolesa) mora biti v popolnosti skladna s priporočili proizvajalca vozila.

(d) V blatnikih ali na spodnji strani nadgradnje ne smejo biti vgrajeni materiali, ki dušijo zvok.

(e) Obesitev koles mora biti v takem stanju, da ne povzroči neobičajnega zmanjšanja oddaljenosti od tal, kadar je vozilo obremenjeno skladno s preskusnimi zahtevami. Če je vozilo opremljeno s sistemom za uravnavanje nivoja vozila, ga je treba nastaviti tako, da med preskusom zagotovi oddaljenost od tal, ki ustreza oddaljenosti od tal neobremenjenega vozila.

Priporočila za preprečitev motečega zvoka:

(a) Priporoča se odstranitev ali sprememba delov vozila, ki bi lahko prispevali k pojavu motečega zvoka. Takšne odstranitve ali spremembe je treba zapisati v poročilu o preskusu.

(b) Med preskušanjem je treba zagotoviti, da so zavore popolnoma popuščene, da ne bi povzročile šuma zaviranja.

(d) Med preskušanjem morajo biti okna in pomična streha zaprti.

2.5 Pnevmatike

2.5.1 Splošno

Na preskusno vozilo je treba vgraditi štiri enake pnevmatike istega tipa in iste skupine. Pri pnevmatikah z indeksom nosilnosti večjim od 121 in brez napotka za dvojno vgradnjo je treba vgraditi dve izmed teh pnevmatik istega tipa in iste skupine na zadnjo os preskusnega vozila; na prednjo os je treba vgraditi pnevmatike, katerih velikost ustreza obremenitvi osi in so obrabljene na najmanjšo dovoljeno globino profila, da bi se, ob ohranjanju zadostne ravni varnosti, čimbolj zmanjšal vpliv hrupa kotaljenja pnevmatik. Zimske pnevmatike, ki so v nekaterih državah članicah zaradi boljšega oprijema lahko opremljene z žeblji, je treba preskušati brez žebljev. Pnevmatike s posebnimi zahtevami za vgradnjo morajo biti preskušane skladno s temi zahtevami (npr. smer kotaljenja). Pred začetkom utekavanja morajo imeti pnevmatike polno globino profila.

Pnevmatike je treba preskušati na platiščih, ki jih odobri proizvajalec pnevmatik.

2.5.2 Obremenitve pnevmatik

Preskusna obremenitev Qt mora za vsako pnevmatiko na preskusnem vozilu znašati 50 % do 90 % referenčne obremenitve Qr, vendar mora povprečna preskusna obremenitev Qt, avr za vse pnevmatike znašati 75 % ± 5 % referenčne obremenitve Qt.

Za vse pnevmatike referenčna obremenitev Qr ustreza največji masi, povezani z indeksom nosilnosti pnevmatike. Če indeks nosilnosti sestoji iz dveh številk, ločenih s poševnico (/), je treba upoštevati prvo številko.

2.5.3 Tlak v pnevmatikah

Vsaka pnevmatika, vgrajena na preskusnem vozilu, mora imeti preskusni tlak Pt, ki ni večji od referenčnega tlaka Pr in je znotraj naslednjih mejnih vrednosti:

kjer je Pr tlak, ki ustreza indeksu tlaka, označenem na bočni steni pnevmatike.

Pri pnevmatikah razreda C1 je referenčni tlak Pr za „standardne“ pnevmatike 250 kPa, za ojačene pnevmatike pa 290 kPa; minimalni preskusni tlak Pt mora znašati 150 kPa.

2.5.4 Priprave pred preskušanjem

Pred preskušanjem morajo biti pnevmatike „utečene“ zaradi odstranitve nakopičenega materiala ali ostankov oblikovanja s tekalne površine. Za to je ponavadi potrebne približno 100 km običajne uporabe na cesti.

Pnevmatike je treba vgraditi na preskusno vozilo v isti smeri kotaljenja, kakršno so imele pri „utekavanju“.

Pred preskušanjem je treba pnevmatike z vožnjo pod preskusnimi pogoji segreti na obratovalno temperaturo.

3. Postopek preskušanja

3.1 Splošni pogoji

Pri vseh meritvah je treba vozilo voditi po preskuševalni stezi (AA' do BB') tako, da je vzdolžna srednja ravnina vozila čim bližje črti CC'

Ko prednji del preskusnega vozila pride do črte AA', mora voznik ročico menjalnika prestaviti v prosti tek in izklopiti motor. Če preskusno vozilo med meritvijo oddaja neobičajen hrup (npr. ventilator, samovžig), je treba ponoviti preskus.

3.2 Vrsta in število meritev

Najvišjo raven zvoka, izraženo v decibelih in uteženo s frekvenčnim filtrom A (dB(A)), je treba meriti do prve decimalke pri gibanju vozila v prostem teku med črtama AA' in BB' (slika 1 — prednji del vozila na črti AÁ, zadnji del vozila na črti BB'). Ta vrednost je rezultat meritve.

Na vsaki strani preskusnega vozila je treba opraviti vsaj štiri meritve pri preskusnih hitrostih, manjših od referenčne hitrosti, predpisane v točki 4.1, in vsaj štiri meritve pri preskusnih hitrostih, večjih od referenčne hitrosti. Hitrosti morajo biti približno enakomerno porazdeljene v območju hitrosti, določenem v točki 3.3.

3.3 Preskusne hitrosti

Hitrosti preskusnega vozila morajo biti v naslednjem območju:

(i) od 70 km/h do 90 km/h pri pnevmatikah razredov C1 in C2;

(ii) od 60 km/h do 80 km/h pri pnevmatikah razreda C3.

4. Vrednotenje rezultatov

Meritev je neveljavna, če je med največjo vrednostjo in drugimi vrednostmi zabeležena neobičajna razlika.

4.1 Določanje rezultata preskusa

Uporabljena referenčna hitrost Vref za določanje končnega rezultata je:

(i) 80 km/h za pnevmatike razredov C1 in C2;

(ii) 70 km/h za pnevmatike razreda C3.

4.2 Regresijska analiza meritev hrupa

Raven hrupa pnevmatik pri kotaljenju (brez korekcije temperature) LR v dB(A) se določa z regresijsko analizo po naslednji enačbi:

kjer je:

je srednja vrednost izmerjenih ravni hrupa Li v dB(A):

n je število meritev (n ≥ 16),

je srednja vrednost logaritmov hitrosti vi:

a je vzpon regresijske črte v dB(A):

4.3 Korekcija temperature

Pri pnevmatikah razreda C2 je treba korigirati končni rezultat ob uporabi izravnave temperature na referenčno temperaturo površine cestišča href po naslednji enačbi:

kjer je θ izmerjena temperatura preskuševalne površine,

Pri pnevmatikah razreda C1 je koeficient K –0,03 dB(A)/ °C, če je θ >θrefin K je –0,06 dB(A)/ °C, če je θ < θref.

Pri pnevmatikah razreda C2 je koeficient K –0,02 dB(A) °C

Če odstopanja izmerjene temperature preskuševalne površine pri vseh meritvah, potrebnih za določanje ravni hrupa enega kompleta pnevmatik, niso večja od 5 °C, se korekcije temperature po zgoraj opisanem postopku lahko omejijo na zadnjo zabeleženo vrednost ravni hrupa, pri čemer je treba uporabiti aritmetično sredino izmerjenih temperatur. V nasprotnem primeru je treba korigirati vsako izmerjeno vrednost hrupa Li ob uporabi temperature, izmerjene v času merjenja hrupa.

Pri pnevmatikah razreda C3 se ne opravlja korekcija temperature.

4.4	Zaradi upoštevanja morebitnih netočnosti merilnega instrumenta je treba rezultate po točki 4.3 zmanjšati za 1 dB(A).

4.5	Končni rezultat ravni hrupa pnevmatik s korekcijo temperature, LR(θref), v dB(A), se zaokroži na najmanjšo celo manjšo vrednost. Slika 1: Lege mikrofona za meritve

Dodatek 2

POROČILO O PRESKUSU

Poročilo o preskusu vključuje naslednje podatke:

(a) vremenske pogoje vključno s temperaturo zraka in preskuševalne površine za vsak preskusni cikel,

(b) datum in postopek preverjanja skladnosti preskuševalne površine s standardom ISO 10844:1994,

(d) podatke o pnevmatiki: proizvajalec, blagovna znamka, trgovska oznaka, velikost, indeks nosilnosti, referenčni tlak,

(e) opis preskusnega vozila in medosno razdaljo,

(f) preskusno obremenitev pnevmatike Qt, izraženo v N in v odstotkih referenčne obremenitve Qr za vsako preskušano pnevmatiko, povprečno preskusno obremenitev Qt, avr, izraženo v N in v odstotkih referenčne obremenitve Qr,

(g) tlak v hladnih pnevmatikah v kPa za vsako preskušano pnevmatiko,

(h) preskusne hitrosti, ko vozilo prevozi črto PP',

(i) najvišje ravni hrupa, utežene s filtrom A, za vsak preskusni cikel in za vsak mikrofon,

(j) rezultat preskusa LR: raven hrupa, s korekcijo temperature, če pride v poštev, utežena s filtrom A v decibelih, pri referenčni hitrosti, zaokrožena na najbližje nižje celo število.

(k) naklon regresijske črte.

PRILOGA VI

ZAHTEVE ZA PRESKUSNI POLIGON

1. Uvod

Ta priloga vsebuje zahteve glede fizikalnih značilnosti in gradnje površine preskuševalne steze. V teh zahtevah, ki temeljijo na posebnem standardu ( 16 ), so opisane predpisane fizikalne značilnosti in tudi postopki za preskušanje teh značilnosti.

2. Zahtevane značilnosti površine

Šteje se, da je površina skladna z navedenim standardom, če izmerjene vrednosti za strukturo in vsebino praznin ali koeficient vpijanja zvoka izpolnjujejo vse zahteve iz točk 2.1 do 2.4 in če so izpolnjene zahteve konstrukcije (točka 3.2).

2.1 Vsebina preostalih praznin

Količina preostalih praznin (VC) v mešanici za tlakovanje preskuševalne steze ne sme presegati 8 %. O merilnem postopku glej točko 4.1.

2.2 Koeficient vpijanja zvoka

Če površina ne izpolnjuje zahtev količine preostalih praznin, je površina sprejemljiva samo v primeru, da je koeficient vpijanja zvoka α ≤ 0,10. O merilnem postopku glej točko 4.2. Zahteva točk 2.1 in 2.2 je izpolnjena tudi, če je bilo izmerjeno samo vpijanje zvoka in če le-to znaša α ≤ 0,10.

Opomba:

Najpomembnejša značilnost je vpijanje zvoka, četudi je količina preostalih praznin graditeljem cest bolj znana. Vendar je vpijanje zvoka treba meriti samo takrat, kadar površina ne izpolnjuje zahtev glede količine praznin. To je upravičeno zato, ker ima količina preostalih praznin precej veliko negotovost tako glede meritev kakor tudi glede pomembnosti in bi lahko bile nekatere površine po pomoti zavrnjene, če bi bile upoštevane samo meritve praznin.

2.3 Globina strukture

Globina strukture (TD), izmerjena po volumetrijskem postopku (glej točko 4.3), mora biti:

2.4 Homogenost površine

Z vsemi sredstvi je treba zagotoviti, da je površina preskuševalnega poligona izdelana čimbolj homogeno. To zajema strukturo in vsebino praznin, treba pa je upoštevati tudi dejstvo, da je zaradi intenzivnejšega valjanja na posameznih mestih struktura lahko različna in se lahko pojavijo odstopanja v enakomernosti, ki povzročijo neravnine.

2.5 Intervali preverjanj

Zaradi preverjanja, ali površina še vedno ustreza zahtevam za strukturo in količino praznin oziroma vpijanja zvoka, določenim v tej prilogi, je treba redno preverjati površino v naslednjih intervalih:

(a) količine preostalih praznin oziroma vpijanja zvoka (α):

ko je površina nova;

če površina kot nova ustreza zahtevam, niso potrebna redna preverjanja. Če površina kot nova ne ustreza zahtevam, lahko ustreza pozneje, ker se površine postopoma zamašijo in zgostijo.

(b) globine strukture (TD):

ko je površina nova;

na začetku merjenja hrupa (opomba: najmanj štiri tedne po izgradnji);

potem vsakih dvanajst mesecev.

3. Konstrukcija preskuševalne površine

3.1 Površina

Pri projektiranju in gradnji preskuševalne steze je pomembno zagotoviti vsaj to, da je vozni pas za vozila na preskuševalnem delu prekrit s predpisanim materialom s primernimi robniki, ki omogočajo varno vožnjo. Zato mora biti steza široka najmanj 3 m, dolžina steze pa mora na vsaki strani presegati črti AA in BB za najmanj 10 m. Na sliki 1 je prikazan načrt ustreznega preskuševalnega poligona ob navedbi najmanjše površine, ki mora biti strojno položena in strojno valjana z materiali, predpisanimi za preskuševalno stezo. Skladno s Prilogo V, Dodatek 1, točka 3.2, je treba meritve opraviti na vsaki strani vozila. V ta namen se meritve lahko opravijo bodisi s pomočjo dveh namestitev mikrofona (po enega na vsaki strani steze) ob vožnji v eno smer ali pa z enim mikrofonom samo na eni strani steze, vendar ob vožnji v dve smeri. Pri uporabi slednjega postopka ni nobenih zahtev za površino na tisti strani steze, kjer ni mikrofona.

Slika 1
Minimalne zahteve za površino preskuševalne steze
Osenčeni del se imenuje „preskuševalna površina“.

3.2 Konstrukcija in priprava površine

3.2.1 Osnovne zahteve za konstrukcijo

Preskuševalna površina mora izpolnjevati štiri konstrukcijske zahteve:

3.2.1.1 mora biti iz kompaktnega asfaltnega betona;

3.2.1.2 zrnca peska morajo imeti premer največ 8 mm (z dovoljenim odstopanjem od 6,3 mm do 10 mm);

3.2.1.3 debelina obrabne plasti mora biti ≥ 30 mm;

3.2.1.4 vezivo mora biti nemodificiran bitumen, ki je sposoben penetracije.

3.2.2 Smernice za konstrukcijo

Kot vodilo za graditelja preskuševalne površine je na sliki 2 prikazana krivulja zrnavosti agregata z zaželenimi značilnostmi. Poleg tega tabela 1 vsebuje nekaj smernic za doseganje zaželene strukture in trdnosti. Za krivuljo zrnavosti velja naslednja enačba:

kjer je:

premer zanke na situ, v mm

dmax

8 mm za središčno krivuljo

10 mm za spodnjo krivuljo odstopanja

6,3 mm za zgornjo krivuljo odstopanja

Slika 2
Krivulja zrnavosti agregata v asfaltni mešanici z dovoljenim odstopanjem

Poleg zgoraj navedenega je treba upoštevati naslednja priporočila:

(a) Frakcija peska (0,063 mm < premer zanke na situ < 2 mm) mora vsebovati največ 55 % naravnega peska in najmanj 45 % drobljenega peska.

(b) Zgornji in spodnji nosilni sloj morata skladno s stanjem tehnike cestne gradnje zagotavljati dobro stabilnost in ravnost.

(d) Zrnca peska, uporabljena v mešanici, je treba oprati.

(e) Na površino se ne smejo dodajati dodatna zrnca peska.

(f) Trdnost veziva, izražena kot vrednost PEN, mora znašati 40 do 60, 60 do 80 ali celo 80 do 100, odvisno od podnebnih razmer posamezne dežele. Praviloma je treba skladno z običajno prakso uporabiti čim trdnejše vezivo.

(g) Temperaturo mešanice pred valjanjem je treba izbrati tako, da se med postopkom valjanja, ki sledi, doseže zahtevana količina praznin. Zaradi povečanja verjetnosti, da bodo izpolnjene zahteve iz točk 2.1 do 2.4, je treba preučiti kompresijsko razmerje ne samo glede na izbiro temperature mešanice, temveč tudi glede na število prehodov valjarja in glede na izbiro valjarja.

Tabela 1

Smernice za gradnjo

	Zahtevane vrednosti		Dovoljena odstopanja
	Glede na skupno maso mešanice	Glede na maso agregata	Dovoljena odstopanja
Masa drobljenca, sito (SM) > 2 mm	47,6 %	50,5 %	± 5
Masa peska 0,063 < SM < 2 mm	38,0 %	40,2 %	± 5
Masa drobnega materiala SM < 0,063 mm	8,8 %	9,3 %	± 2
Masa veziva (bitumen)	5,8 %	ne pride v poštev	± 0,5
Največji premer zrnc peska	8 mm		6,3 – 10
Trdota veziva	(glej točko 3.2.2 (f))
Koeficient obrabe (PSV)	> 50
Kompresijsko razmerje glede na kompresijsko razmerje po Marshallu	98 %

4. Postopek preskušanja

4.1 Merjenje količine preostalih praznin

Za te meritve se vzorci izvrtajo na najmanj štirih različnih mestih preskuševalne steze, ki so enakomerno razporejena na preskuševalni poti med črtama AA in BB (glej sliko 1). Da bi se izognili nehomogenostim in neenakomernostim na kolesnicah, vzorcev ni treba izvrtati v kolesnicah, temveč v njihovi bližini. Najmanj dva vzorca je treba izvrtati v bližini kolesnic in najmanj en vzorec na sredini med kolesnicami in vsakim mikrofonom.

Če obstaja sum, da pogoji homogenosti niso izpolnjeni (glej točko 2.4), se vzorči na več mestih na preskuševalni površini.

Na vsakem vzorcu se določi količina preostalih praznin, izračuna se srednja vrednost za vse vzorce in se primerja z zahtevami iz točke 2.1. Vrednost količine praznin v posameznem vzorcu ne sme presegati 10 %.

Pri konstrukciji preskuševalne steze je treba upoštevati težave, ki lahko nastanejo pri vzorčenju, če se preskuševalna steza ogreva s cevmi ali pa z električnimi prevodniki. Takšne naprave je treba skrbno načrtovati glede na prihodnje vrtanje vzorcev. Priporočljivo je pustiti nekoliko delov, velikih približno 200 mm x 300 mm, kjer ne bo prevodnikov niti cevi ali pa bodo le-ti nameščeni dovolj globoko, da se ne bi poškodovali pri vzorčenju iz površinske plasti.

4.2 Koeficient vpijanja zvoka

Koeficient vpijanja zvoka (navpični vpad) se meri po postopku impedančne cevi skladno s postopkom, predpisanim v ISO 10534-1: Akustika — „Določanje koeficienta vpijanja zvoka in impedance po postopku impedančne cevi“ ( 17 ).

Za preskusne vzorce veljajo iste zahteve kot pri količini preostalih praznin (glej točko 4.1). Vpijanje zvoka se meri v frekvenčnem območju 400 do 800 Hz in v območju 800 Hz do 1 600 Hz (vsaj pri srednjih frekvencah tretjinskih pasov oktave) ter se določijo največje vrednosti za obe frekvenčni območji. Da bi dobili končni rezultat, se izračuna povprečna vrednost teh največjih vrednosti za vse preskusne vzorce.

4.3 Volumetrijsko merjenje makrostrukture

Za namen tega standarda se globina strukture meri na najmanj 10 mestih, enakomerno razporejenih vzdolž kolesnic na preskuševalni poti, povprečna vrednost pa se primerja s predpisano najmanjšo globino strukture. Za opis postopka glej standard ISO 10844:1994.

5. Odpornost proti staranju in vzdrževanje

5.1 Vpliv staranja

Podobno kot pri drugih cestnih površinah je treba pričakovati, da se na preskuševalni površini izmerjena raven hrupa, ki ga povzročajo pnevmatike pri vožnji na cestišču, lahko v 6 do 12 mesecih po izgradnji rahlo poveča.

Površina doseže predpisane značilnosti šele po štirih tednih po izgradnji. Staranje praviloma manj vpliva na hrup pri vožnji tovornjakov kot na hrup pri vožnji osebnih avtomobilov.

Odpornost proti staranju se v glavnem določa z obrabo in kompresijo, ki ju povzročajo vozila z vožnjo po vozišču. Preverjati jo je treba redno skladno s točko 2.5.

5.2 Vzdrževanje preskuševalne površine

S površine cestišča se odstranijo kamenčki ali prah, ki bi lahko značilno zmanjšali učinkovito globino strukture. V deželah z zimskim podnebjem se za odstranitev ledu včasih uporablja sol za posipavanje. Sol lahko začasno ali celo trajno spremeni površino tako, da poveča hrup, in zato ni priporočljiva.

5.3 Popravilo preskuševalne površine

Če je treba preskuševalno površino popraviti, praviloma ni treba popraviti več kot dejansko preskuševalno stezo (široko 3 m, glej sliko 1), po kateri vozijo vozila, če je preostala preskuševalna površina ustrezala zahtevam za količino preostalih praznin oziroma vpijanja zvoka, ko so bile te meritve opravljene.

6. Dokumentacija o preskuševalni stezi in opravljenih preskusih

6.1 Dokumentacija o preskuševalni stezi

V dokumentu, v katerem je opisana preskuševalna steza, se navedejo naslednji podatki:

6.1.1 Lokacija preskuševalne steze.

6.1.2 Vrsta veziva, trdnost veziva, vrsta agregata, največja nazivna gostota betona (GRD), debelina obrabne plasti ter krivulja zrnavosti, dobljena na podlagi vzorcev, izvrtanih na preskuševalni stezi.

6.1.3 Postopek valjanja (npr. tip valjarja, masa valjarja, število prehodov valjarja).

6.1.4 Temperatura mešanice, temperatura zraka okolja ter hitrost vetra med gradnjo preskuševalne steze.

6.1.5 Datum izgradnje preskuševalne steze in ime izvajalca.

6.1.6 Vsi preskuševalni rezultati ali vsaj rezultati zadnjih preskusov z naslednjimi podatki:

6.1.6.1 količina preostalih praznin vsakega izvrtanega vzorca;

6.1.6.2 mesta na preskuševalni površini, kjer so bili izvrtani vzorci za merjenje količine praznin;

6.1.6.3 koeficient vpijanja zvoka vsakega izvrtanega vzorca (če je izmerjen). Navesti je treba rezultate za vsak vzorec in vsako frekvenčno območje ter tudi povprečje celotne vrednosti;

6.1.6.4 mesta na preskuševalni površini, kjer so bili izvrtani vzorci za merjenje vpijanja zvoka;

6.1.6.5 globina strukture vključno s številom preskusov in standardnim odstopanjem;

6.1.6.6 pristojna ustanova za preskuse skladno s točkama 6.1.6.1 in 6.1.6.2 ter tip uporabljene opreme;

6.1.6.7 datum preskusa(-ov) in datum vzorčenja s preskuševalne površine.

6.2 Podatki o preskusih ravni hrupa vozil, opravljenih na preskuševalni stezi

V dokumentu, ki opisuje preskus(-e) ravni hrupa vozil, je treba ugotoviti, ali so bile izpolnjene vse zahteve tega standarda. Pri tem se je treba sklicevati na dokument skladno s točko 6.1, v katerem so opisani rezultati, ki to potrjujejo.

( 1 ) UL C 95, 12.4.1990, str. 101.

( 2 ) UL C 284, 12.11.1990, str. 81 in Odločba z dne 12.2.1992 (še ni objavljena v Uradnem listu).

( 3 ) UL C 225, 10.9.1990, str. 9.

( 4 ) UL L 42, 23.2.1970, str. 1.

( 5 ) UL L 220, 8.8.1987, str. 44.

( 6 ) Dokument Gospodarske komisije za Evropo E/ECE/324 (E3/ECE/TRANS/505) REV 1 – ADD 29, 1.4.1975, z dopolniloma 01 in 02 ter dodatki.

( 7 ) Dokument Gospodarske komisije za Evropo E/ECE/324 (E/ECE/TRANS/505) REV 1 – ADD 53 in dodatki.

( 8 ) Dokument Gospodarske komisije za Evropo E/ECE/324 (E/ECE/TRANS/505) REV 1 – ADD 63 in dodatki.

( 9 ) Direktiva 2001/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2001 o spremembi Direktive Sveta 92/23/EGS o pnevmatikah za motorna in priklopna vozila ter o njihovi vgradnji (UL L 211, 4.8.2001, str. 25).

( 10 ) Glej pojasnjevalno risbo v Dodatku 1.

( 11 ) Glej pojasnjevalno risbo v Dodatku 1.

( 12 ) Glej pojasnjevalno risbo v Dodatku 1.

( 13 ) Faktor za preračunavanje iz col v mm je 25,4.

( 14 ) Dokler se ne določijo enotni preskusni postopki, mora proizvajalec pnevmatik za osebna vozila, namenjenih za vozila, ki so izdelana za največjo hitrost več kot 240 km/h (pnevmatike razreda Z), dokazati tehnični službi, da so njegov preskusni postopek in rezultati sprejemljivi.

( 15 ) Dokler se ne določijo enotni preskusni postopki, mora proizvajalec pnevmatik za gospodarska vozila, namenjenih za vozila, ki so izdelana za največjo hitrost več kot 150 km/h, dokazati tehnični službi, da so njegov preskusni postopek in rezultati sprejemljivi.

( 16 ) ISO 10844:1994 Če bo v prihodnje s standardom ISO določena drugačna preskuševalna površina, bo referenčni standard ustrezno spremenjen.

( 17 ) Še ne objavljen.

Top

Choose the experimental features you want to try