This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 01991L0496-20070101
Council Directive of 15 July 1991 laying down the principles governing the organization of veterinary checks on animals entering the Community from third countries and amending Directives 89/662/EEC, 90/425/EEC and 90/675/EEC (91/496/EEC)
Consolidated text: Direktiva Sveta z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o sprememebi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (91/496/EGS)
Direktiva Sveta z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o sprememebi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (91/496/EGS)
1991L0496 — SL — 01.01.2007 — 007.002
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
DIREKTIVA SVETA z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o sprememebi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (UL L 268, 24.9.1991, p.56) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
No |
page |
date |
||
L 340 |
17 |
11.12.1991 |
||
L 243 |
27 |
25.8.1992 |
||
L 162 |
1 |
1.7.1996 |
||
L 363 |
352 |
20.12.2006 |
spremenjena z:
C 241 |
21 |
29.8.1994 |
||
L 236 |
33 |
23.9.2003 |
popravljena z:
DIREKTIVA SVETA
z dne 15. julija 1991
o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o sprememebi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS
(91/496/EGS)
SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, in zlasti njenega člena 43,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),
ker so žive živali vključene v seznam v Prilogi II k Pogodbi;
ker določitev načel na ravni Skupnosti o organiziranju veterinarskih pregledov živali, ki prihajajo iz tretjih držav, prispeva k zaščiti zalog in zagotavlja stabilnost trga ter usklajuje ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi varovanje zdravja živali;
ker člen 23 Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi ( 3 ), predvideva zlasti, da mora Svet določiti pravila in splošna načela, ki bodo veljala za preglede uvozov iz tretjih držav tistih živali, ki jih zajema navedena direktiva;
ker je treba za vsako pošiljko živali iz tretjih držav ob vstopu na ozemlje Skupnosti preveriti njeno dokumentacijo in identiteto;
ker bi bilo treba določiti načela, ki bi veljala po vsej Skupnosti, o organiziranju in izvajanju fizičnih pregledov, ki bi jih morali opravljati pristojni veterinarski organi;
ker je treba predvideti varnostne ukrepe; ker mora biti Komisija v zvezi s tem pooblaščena za ukrepanje, zlasti z obiskovanjem zadevnih krajev in s sprejemanjem ukrepov, ki ustrezajo danim okoliščinam;
ker je treba za gladek potek delovanja sistema preverjanja opredeliti odobritveni postopek, preverjati mejne kontrolne točke ter omogočiti izmenjavo strokovnjakov, pooblaščenih za izvajanje pregledov živih živali, ki prihajajo iz tretjih držav;
ker je določitev skupnih načel na ravni Skupnosti toliko bolj potrebna, saj bo z dokončno uvedbo notranjega trga odpravljen nadzor na notranjih mejah;
ker bi bilo treba direktive 89/662/EGS ( 4 ), 90/42S/EGS, in 90/675/EGS spremeniti, da se jih prilagodi tej direktivi;
ker vse kaže, da so nekateri prehodni ukrepi z omejenim trajanjem nujni zaradi lažjega prehoda na novo ureditev preverjanj, ki jo uvaja ta direktiva;
ker bi bilo treba sprejetje ukrepov za izvajanje te direktive zaupati Komisiji,
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
1. Veterinarske preglede živali iz tretjih držav, ki vstopajo v Skupnost, opravljajo države članice v skladu s to direktivo.
2. Ta direktiva se ne uporablja za veterinarske preglede hišnih živali, ki potujejo skupaj z lastniki v nekomercialne namene, razen kopitarjev.
Člen 2
1. V tej direktivi se po potrebi uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 90/425/EGS.
2. Poleg tega:
(a) „pregled dokumentov“ pomeni preverjanje veterinarskih spričeval ali dokumentov, ki spremljajo žival;
(b) „identifikacijski pregled“ je pregled, pri katerem se samo s pomočjo vizualnega pregleda preveri skladnost med dokumenti ali spričevali in živalmi ter da so živali pravilno označene;
(c) „fizični pregled“ pomeni pregled živali same in obsega tudi odvzem vzorcev in laboratorijske preiskave ter po potrebi dodatne preiskave med karanteno;
(d) „uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki želi živali uvoziti v Skupnost;
(e) „pošiljka“ pomeni določeno število živali iste vrste, za katere velja isto veterinarsko spričevalo ali dokument, ki se prevažajo z istim prevoznim sredstvom in ki izvirajo iz iste tretje države ali istega dela takšne države;
(f) „mejna kontrolna točka“ pomeni vsako kontrolno točko v neposredni bližini zunanje meje enega od ozemelj, navedenih v Prilogi I k Direktivi Sveta 90/675/EGS z dne 10. decembra 1990 o določitvi načel o organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost in tretjih držav ( 5 ), in ki je imenovana in odobrena v skladu s členom 6.
POGLAVJE I
Organizacija in izvajanje pregledov
Člen 3
1. Države članice zagotovijo, da:
(a) morajo uvozniki en delovni dan vnaprej obvestiti veterinarsko osebje na mejni kontrolni točki, kamor so živali namenjene, o številu, načinu in predvidenem času prihoda živali;
(b) morajo biti živali dostavljene neposredno in pod uradnim nadzorom mejni kontrolni točki iz člena 6, ali, kjer je to primerno, v karantenski center, kakor je predvideno v drugi alinei prvega pododstavka člena 10(1);
(c) živali ne smejo zapustiti takšne točke ali centra, razen če ni predloženo dokazilo, brez poseganja v posebne določbe, ki jih je treba sprejeti v skladu s postopkom, predvidenim v členu 23:
(i) v obliki spričevala, predvidenega v drugi alinei člena 7(1) ali členu 8, da so bili opravljeni veterinarski pregledi zadevnih živali v skladu s členom 4(1) in (2)(a), (b) in (d) ter členoma 8 in 9, ter da je rezultat teh pregledov za pristojni organ zadovoljiv;
(ii) da so bili veterinarski pregledi plačani in da je bil po potrebi vplačan polog, ki pokriva stroške, predvidene v drugi in tretji alinei člena 10(1), člena 10(6) in člena 12(2);
(d) carinski organi ne pooblastijo prostega pretoka živali na ozemljih, navedenih v Prilogi I k Direktivi Sveta 90/675/EGS, razen če je predložen dokaz, da so izpolnjene zahteve iz (c), brez poseganja v posebne določbe, ki bodo sprejete v skladu s postopkom, določenim v členu 23.
2. Podrobna pravila za uveljavljanje tega člena se sprejmejo po potrebi, in sicer v skladu s postopkom, določenim v členu 23.
Člen 4
1. Države članice poskrbijo, da se pri vsaki pošiljki živali iz tretje države ne glede na carinski namembni kraj živali opravi pregled dokumentov in identitete, ki ga opravi veterinarski organ na eni od mejnih kontrolnih točk, ki je na enem od ozemelj, navedenih v Prilogi I k Direktivi 90/675/EGS, in ki je za to odobrena, in sicer da se preveri:
— njihovo poreklo,
— kraj njihovega naslednjega postanka, zlasti v primeru tranzita ali v primeru živali, katerih trgovanje ni usklajeno na ravni Skupnosti ali za katere veljajo posebne zahteve, priznane v odločbi Skupnosti v zvezi z namembno državo članico,
— ali podatki, navedeni v spričevalih ali dokumentih, nudijo jamstva, ki jih zahtevajo predpisi Skupnosti ali, v primeru živali, katerih trgovanje ni usklajeno na ravni Skupnosti, jamstva, ki jih zahtevajo nacionalni predpisi, veljavni za različne primere, ki jih ta direktiva ne zajema,
— da ni bila po postopku, določenem v prvi alinei člena 1 Odločbe Sveta 92/438/EGS z dne 13. julija 1992 o uvajanju računalniške tehnologije v veterinarske uvozne postopke (projekt Shift) ( 6 ), posredovana nobena informacija o zavrnitvi pošiljke.
2. Brez poseganja v odstopanja na podlagi člena 8 mora uradni veterinar opraviti fizični pregled živali, prispelih na mejno kontrolno točko. Pregled mora zajemati zlasti:
(a) klinični pregled živali, da se prepriča, ali se podatki, navedeni v spremljajočih spričevalih ali dokumentih ujemajo, in ali so klinično zdrave. V skladu s postopkom, določenem v členu 23, se lahko za nekatere kategorije in vrste živali uveljavljajo tudi odstopanja od načela individualnih kliničnih pregledov v skladu s posebnimi pogoji in pravili, ki bodo določena po istem postopku;
(b) opraviti je treba vse laboratorijske preiskave, ki se zdijo potrebne ali ki so predvidene s predpisi Skupnosti;
(c) morebitne uradne vzorce, v katerih se ugotavlja ostanke kemikalij, in se jih kar najhitreje analizira;
(d) preverjanje skladnosti z minimalnimi zahtevami Direktive Sveta 77/489/EGS z dne 18. julija 1977 o zaščiti živali med mednarodnim prevozom ( 7 ).
Zaradi poznejšega preverjanja prevoza in po potrebi preverjanja skladnosti z dodatnimi zahtevami namembnega gospodarstva uradni veterinar posreduje potrebne informacije pristojnim organom namembne države članice s pomočjo sistema za izmenjavo informacij, predvidenega v členu 20 Direktive 90/425/EGS.
Uradnemu veterinarju lahko pri nekaterih od teh nalog pomaga kvalificirano osebje, ki je posebej usposobljeno za to in dela pod njegovim vodstvom.
Pregled se opravi po pregledu zbirk podatkov, določenih v drugi alinei člena 1 Odločbe 92/438/EGS.
3. Vendar se v okviru odstopanj od odstavkov 1 in 2 za živali, ki vstopajo v pristanišče ali na letališče na ozemlju, navedenem v Prilogi I k Direktivi 90/675/EGS, kontrola identitete in fizični pregled opravita v takšnem namembnem pristanišču ali letališču, če ima zadevno pristanišče ali letališče mejno kontrolno točko, kakor je opredeljena v členu 6, in če živali nadaljujejo pot po morju ali po zraku v istem plovilu ali istem letalu. V teh primerih mora pristojni organ, ki je izpeljal pregled dokumentov, bodisi neposredno bodisi prek lokalnega veterinarskega organa obvestiti uradnega veterinarja na kontrolni točki v namembni državi članici s pomočjo sistema za izmenjavo informacij iz člena 20 Direktive 90/425/EGS, da je bil opravljen pregled živali.
4. Vsi stroški, ki nastanejo pri uveljavljanju tega člena, bremenijo pošiljatelja, naslovnika ali njunega agenta in jih država članica ne povrne.
5. Podrobna pravila za uveljavljanje tega člena, tudi tista, ki se nanašajo na usposabljanje in kvalifikacije pomočnikov, se po potrebi sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 23.
Člen 5
Vstop na eno od ozemelj, navedenih v Prilogi I k Direktivi 90/675/EGS, se prepove, če pregledi pokažejo, da:
(a) gre za vrste živali, za katere so bili uvozni predpisi usklajeni na ravni Skupnosti, brez poseganja v posebne pogoje, predvidene v členu 19 Direktive 90/426/EGS ( 8 ), glede prevoza in uvoza kopitarjev, ki prihajajo iz tretjih držav ali dela ozemlja tretje države, ki ni vključeno v seznam, sestavljen v skladu z pravili Skupnosti za zadevne vrste ali za katere je uvoz prepovedan s sklepom Skupnosti.
(b) živali, razen tistih, ki so zajete v točki (a), ne izpolnjujejo pogojev, predvidenih v nacionalnih predpisih, ki ustrezajo različnim primerom, zajetih v tej direktivi;
(c) so živali bolne ali obstaja sum, da so bolne ali okužene z kužno boleznijo ali kako drugo boleznijo, ki predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali živali, ali iz kakega drugega razloga, predvidenega z predpisi Skupnosti;
(d) tretja država izvoznica ne izpolnjuje zahtev, ki jih predvidevajo predpisi Skupnosti;
(e) živali niso v primernem stanju za nadaljevanje prevoza;
(f) veterinarsko spričevalo ali dokument, ki spremlja živali, ne izpolnjuje pogojev, določenih v skladu s predpisi Skupnosti ali, če predpisi niso usklajeni, z zahtevami, ki jih predvidevajo nacionalni predpisi za različne primere, ki jih zajema ta direktiva.
Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 23.
Člen 6
1. Mejne kontrolne točke morajo izpolnjevati zahteve iz tega člena.
2. Mejne kontrolne točke morajo biti:
(a) locirane na vstopni točki na eno izmed ozemelj, navedenih v Prilogi I k Direktivi 90/675/EGS. Vendar v primeru geografskih omejitev (kakor so raztovarjalni pomol, železniška postaja, prelazi) in pod pogojem, da v takem primeru kontrolna točka leži daleč od posestev ali krajev, kjer prebivajo živali, ki se lahko okužijo z nalezljivimi boleznimi, pa se lahko dovoli tudi lega kontrolne točke na določeni oddaljenosti od vstopne točke;
(b) locirane na carinskem območju, kar omogoča izvedbo drugih upravnih formalnosti, vključno s carinskimi formalnostmi, ki so povezane z uvozom;
(c) biti imenovane in odobrene v skladu z odstavkom 3;
(d) biti pod nadzorom uradnega veterinarja, ki je dejansko odgovoren za preglede. Uradnemu veterinarju lahko pomaga posebej usposobljeno pomožno osebje, ki dela pod njegovim vodstvom. ►M3 Uradni veterinar zagotovi, da se opravi ustrezna posodobitev zbirk podatkov, navedenih v tretji alinei člena 1 Odločbe 92/438/EGS. ◄
3. Do 1. januarja 1992 in potem, ko nacionalni organi izdelajo seznam mejnih točk, države članice v sodelovanju z oddelki Komisije, ki bodo preverili njihovo skladnost z minimalnimi zahtevami, določenimi v Prilogi A, predložijo Komisiji seznam mejnih kontrolnih točk, ki so odgovorne za izvajanje veterinarskih pregledov živali, in predložijo naslednje podatke:
(a) vrsta mejne kontrolne točke:
— pristanišče,
— letališče,
— cestna mejna kontrolna točka,
— železniška mejna kontrolna točka;
(b) vrste živali, ki jih na zadevni mejni kontrolni točki lahko pregledajo v okviru razpoložljive opreme in veterinarskega osebja, z navedbo živali, ki jih na teh mejnih kontrolnih točkah ni mogoče pregledati, za registrirane kopitarje pa tudi uradne ure posebej odobrene mejne kontrolne točke;
(c) osebje, zadolženo za veterinarske preglede:
— število uradnih veterinarjev, od katerih je najmanj eden dežuren ves čas uradnih ur mejne kontrolne točke,
— število posebej usposobljenega pomožnega osebja ali pomočnikov;
(d) opis opreme in prostorov, ki so na voljo za izvajanje:
— pregleda dokumentov,
— fizičnega pregleda,
— jemanja vzorcev,
— splošnih preiskav, določenih v členu 4(2)(b),
— posebnih preiskav, ki jih naroči uradni veterinar;
(e) zmogljivost prostorov, ki so namenjeni nastanitvi živali med čakanjem na izvide preiskav;
(f) vrsta opreme, ki omogoča hitro izmenjavo informacij, zlasti z drugimi mejnimi kontrolnimi točkami;
(g) obseg prometa (vrste in število živali, ki prečkajo to mejno kontrolno točko).
4. Komisija v sodelovanju s pristojnim nacionalnim organom pregleda mejne kontrolen točke, določene v skladu z odstavkom 3, da se prepriča, ali se predpisi o veterinarskih pregledih izvajajo enotno in ali različne mejne kontrolne točke dejansko imajo potrebno infrastrukturo in izpolnjujejo minimalne zahteve, določene z Prilogo A.
Pred 1. januarjem 1992 Komisija predloži Stalnemu veterinarskemu odboru poročilo o rezultatih pregledov iz prvega pododstavka, skupaj s predlogi, ki upoštevajo sklepe poročil, in sicer z namenom, da se sestavi seznam mejnih kontrolnih točk v Skupnosti. Ta seznam mora biti odobren in pozneje osvežen v skladu s postopkom, določenim v členu 22.
V zgoraj navedenem poročilu morajo biti zajete vse težave, s katerimi bi se soočile nekatere države članice, če bi bilo zaradi izdelave seznama iz prvega pododstavka odstavka 3, 1. julija 1992 veliko mejnih kontrolnih točk izključenih.
Za ublažitev takšnih težav lahko nekatere mejne kontrolne točke še naprej delujejo, pri čemer se jim odobri rok največ treh let, da se uskladijo z zahtevami te direktive, kar zadeva opremo in strukturo.
Komisija objavi seznam odobrenih mejnih kontrolnih točk in vse poznejše osvežitve tega seznama v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
5. Komisija po potrebi sprejme podrobna pravila, potrebna za izvajanje tega člena, v skladu s postopkom, določenim v členu 23.
Člen 7
1. Če se z živalmi tistih vrst, za katere so bili uvozni predpisi usklajeni na ravni Skupnosti, ne bo trgovalo na ozemlju države članice, ki je opravila preglede iz člena 4, uradni veterinar na mejni kontrolni točki, brez poseganja v posebne zahteve, ki veljajo za kopitarje, ki so registrirani in jih spremlja identifikacijski dokument, predviden z Direktivo 90/427/EGS ( 9 ), stori naslednje:
— zadevni osebi izroči en izvod ali, če se pošiljka živali razdeli, več posamično overjenih izvodov izvirnih spričeval za živali; ti izvodi so veljavni največ 10 dni,
— izda spričevalo, ustrezno vzorcu, ki ga izdela Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 23, ki dokazuje, da so bili rezultati opravljenih preverjanj iz člena 4(1) in (2)(a), (b) in (d), za uradnega veterinarja zadovoljivi, ter navaja vrsto odvzetih vzorcev in izvide laboratorijskih preiskav, ali kdaj bodo ti izvidi znani,
— shrani izvirnik ali izvirnike spričeval, ki spremljajo živali.
2. Podrobna pravila za uporabo odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 23.
3. Ko živali prečkajo mejno kontrolno točko, se trgovanje z živalmi iz odstavka 1 in jim je dovoljen vstop na ozemlja iz Priloge I k Direktivi 90/675/EGS, izvaja v skladu s pravili za veterinarske preglede, določenimi v Direktivi 90/425/EGS.
Predvsem morajo informacije o cilju pošiljke, posredovane pristojnemu organu s pomočjo sistema za izmenjavo informacij, predvidenega v členu 20 Direktive 90/425/EGS, navajati:
— ali so živali namenjene v državo članico ali območje, kjer veljajo posebne zahteve,
— ali so bili odvzeti vzorci, vendar rezultati še niso znani, ko prevozno sredstvo zapusti mejno kontrolno točko.
Člen 8
A. Države članice morajo zagotoviti, da:
1. so veterinarski pregledi uvoženih živali tistih vrst, ki niso zajete v Prilogi A k Direktivi 90/425/EGS, opravljeni v skladu z naslednjimi določbami:
(a) kadar živali prispejo neposredno na eno od kontrolnih točk v državi članici, ki jih namerava uvoziti, morajo na tej točki opraviti vse preglede, predvidene v členu 4;
(b) kadar živali prispejo na mejno kontrolno točko v kaki drugi državi članici, se s predhodnim soglasjem te države:
(i) bodisi opravijo vsi pregledi iz člena 4, na tej točki v imenu namembne države članice, zlasti da se zagotovi skladnost z veterinarskimi zahtevami slednje;
(ii) bodisi, v primeru dogovora med centralnimi pristojnimi organi obeh držav članic in po potrebi z organi države članice ali držav članic tranzita, se na tej točki opravijo le pregledi, predvideni v členu 4(1), in v tem primeru se pregledi, predvideni v členu 4(2), opravijo v namembni državi članici.
V slednjem primeru lahko živali zapustijo mejno kontrolno točko, kjer je bila opravljena pregled dokumentov in identitete, le v zapečatenih vozilih, in le potem ko uradni veterinar:
— na izvodu ali, v primeru razdeljene pošiljke, na izvodih izvirnih spričeval navede, da so živali prečkale točko in da je bila kontrola opravljena;
— s pomočjo sistema za izmenjavo informacij, predvidenega v členu 20 Direktive 90/425/EGS, obvesti veterinarski organ na namembnem kraju pošiljke ali po potrebi v državi članici ali državah članicah tranzita, da so živali prečkale točko,
— ne glede na člen 3(1)(c) izda odpust za prispele živali pristojnemu carinskemu organu na mejni kontrolni točki.
Za živali, ki so namenjene za zakol, lahko države članice uporabijo le rešitev, navedeno v točki (i).
Države članice obvestijo Komisijo in predstavnike drugih držav članic, ki se sestajajo v Stalnem veterinarskem odboru, o primerih, ko so izkoristile rešitev, opredeljeno pod (ii).
2. da se do sprejetja posebnih sklepov, ki jih predvidevajo pravila Skupnosti, živali, katerih trgovanje je usklajeno na ravni Skupnosti, ki pa izvirajo iz tretjih držav, za katere enotni veterinarski pogoji še niso bili določeni, uvažajo v skladu z naslednjimi pogoji:
— v tretji državi, iz katere so poslane, so morale bivati najmanj v obdobjih, predvidenih v členu 10(1) Direktive Sveta 72/462/EGS z dne 12. decembra 1972 o problemih glede zdravstvenih in veterinarskih pregledov ob uvozu goveda, ovac in koz, prašičev, svežega mesa ali mesnih izdelkov iz tretjih držav ( 10 ),
— podvržene morajo biti pregledom, predvidenim v členu 4,
— ne smejo zapustiti mejne kontrolne točke ali karantenskega centra, razen če ti pregledi pokažejo, da žival ali pošiljka živali:
—(i) bodisi, brez poseganja v posebne zahteve, ki veljajo za zadevne tretje države glede bolezni, ki jih v Skupnosti ni, izpolnjuje zahteve v zvezi z zdravjem živali, ki veljajo za trgovino z zadevno vrsto, kakor je določeno v direktivah iz Prilogi A k Direktivi 90/425/EGS, ali zahteve v zvezi z zdravjem živali, ki so določene v Direktivi 72/462/EGS;
(ii) bodisi, kar zadeva eno ali več specifičnih bolezni, izpolnjuje pogoje enakovrednosti med zahtevami tretje države in Skupnosti, priznanih na podlagi vzajemnosti v skladu s postopkom, določenim v členu 23;
— če so namenjene v državo članico, ki izkorišča dodatna jamstva, predvidena v členu 3(1)(e)(iii) in (iv)Direktive 90/425/EGS, morajo izpolnjevati ustrezne zahteve, določene za trgovanje v Skupnosti.
— ko so prečkale mejno kontrolno točko, morajo biti v primeru živali za zakol prepeljane v namembno klavnico, v primeru živali za vzrejo ali proizvodnjo ali živali iz ribogojstva pa na namembno gospodarstvo;
3. če pregledi, predvideni v točkah 1 in 2, pokažejo, da žival ali pošiljka živali ne izpolnjuje zahtev, določenih v teh točkah, žival ali pošiljka živali ne sme zapustiti mejne kontrolne točke ali karantenskega centra, uporablja se člen 12;
4. če živali iz točki 1, niso namenjene trgovanju na ozemlju države članice, ki je opravila veterinarske preglede, se uporabljajo določbe člena 7, zlasti tiste, ki se nanašajo na spričevala;
5. v namembnem kraju ostanejo živali za rejo in razplod pod nadzorom pristojnega veterinarskega organa. Po dobi opazovanja, ki se določi v skladu s postopkom, določenim v členu 23, se živali lahko vključijo v trgovanje znotraj Skupnosti pod pogoji, določenimi v Direktivi 90/425/EGS.
Za klavne živali v namembni klavnici veljajo predpisi Skupnosti, ki se nanašajo na zakol zadevne vrste.
B. Podrobna pravila za uporabo tega člena se po potrebi sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 23.
Člen 9
1. Države članice dovolijo tranzit živali iz ene tretje države v drugo tretjo državo ali v isto tretjo državo, če:
(a) je takšen tranzit najprej odobril uradni veterinar na mejni kontrolni točki države članice na ozemlju, na katerem so za živali nujni pregledi, predvideni v členu 4, in po potrebi tudi centralni pristojni organ v tranzitni državi članici ali državah članicah;
(b) zadevna stranka predloži dokazilo, da se prva tretja država, v katero se pošiljajo živali po tranzitu prek enega od ozemelj iz Priloge I k Direktivi 90/675/EGS, zavezuje, da ne bo pod nobenim pogojem zavrnila ali poslala nazaj živali, katerih uvoz ali tranzit je odobrila, in da se zavezuje, da bo na ozemljih iz Priloge I k Direktivi 90/675/EGS, spoštovala pravila Skupnosti o zaščiti med prevozom;
(c) pregled iz člena 4, uradnemu veterinarju dokaže, če se to še upošteva po tem, ko so živali prečkale karantenski center, da živali izpolnjujejo zahteve te direktive, ali da imajo živali iz Priloge A k Direktivi 90/425/EGS zdravstvena jamstva, priznana v skladu s postopkom, določenim v členu 23, ki so najmanj enakovredna tem zahtevam;
(d) pristojni organ v mejni kontrolni točki obvesti o tem, da so živali prečkale točko, pristojne organe v državi članici ali državah članicah tranzita in na izstopni mejni točki s pomočjo sistema za izmenjavo informacij iz drugega pododstavka ►M3 člena 20 Direktive 90/425/EGS ◄ ;
(e) v primeru prehoda čez eno od ozemelj iz Priloge I k Direktivi 90/675/EGS, tak tranzit poteka po tranzitnem postopku Skupnosti (zunanji tranzit) ali po kakem drugem carinskem tranzitnem postopku, ki ga predvidevajo predpisi Skupnosti; edino poseganje v pošiljko, ki je dovoljeno med tranzitom, so postopki na vstopni ali izstopni točki enega od ozemelj iz Priloge I, in postopki, ki zagotavljajo dobro počutje živali.
2. Vsi stroški, ki nastanejo pri uporabi tega člena, bremenijo pošiljatelja, naslovnika ali njunega predstavnika in jih država članica ne povrne.
Člen 10
1. V primerih, ko pravila Skupnosti ali nacionalna pravila namembnega kraja na področjih, ki še niso usklajena in ne ustrezajo splošnim določbam Pogodbe, določajo, da se žive živali postavijo v karanteno ali izolacijo, se lahko taka karantena ali izolacija izvede:
— za vse bolezni, razen za slinavko in parkljevko, steklino in atipično kokošjo kugo, v karantenskem centru, ki leži v tretji državi porekla, če je bil ta ukrep odobren po postopku, določenem v členu 22, in ga redno spremljajo veterinarski strokovnjaki Komisije,
— v karantenskem centru na ozemlju Skupnosti, ki izpolnjuje zahteve, določene v Prilogi B,
— na namembnem gospodarstvu.
Posebni zaščitni ukrepi, ki jih je treba upoštevati med prevozom med karantenskimi centri porekla in namembnega kraja in mejnimi kontrolnimi točkami ter v karantenskih centrih iz prve alinee prejšnjega pododstavka, se lahko določijo v skladu s postopkom, predvidenim v členu 23.
2. Če uradni veterinar, odgovoren za mejno kontrolno točko, odredi karanteno, je karantena obvezna, in sicer odvisno od nevarnosti, ki jo diagnosticira uradni veterinar:
— na sami mejni kontrolni točki ali v njeni neposredni bližini
— ali na namembnem gospodarstvu,
— v karantenskem centru, ki je v bližini namembnega gospodarstva.
3. Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati karantenski centri iz prve in druge alinei odstavka 1, so določeni v Prilogi B.
Posebni pogoji za odobritev, ki veljajo za različne živalske vrste, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 23.
4. Postopek, določen v členu 22, je treba upoštevati pri odobritvi in poznejši osvežitvi seznama karantenskih centrov iz prve in druge alinee odstavka 1 in prve alinee odstavka 2. Karantenski centri so podvrženi inšpekciji, predvideni v členu 19.
Komisija objavi seznam karantenskih centrov in vse poznejše osvežitve v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
5. Drugi pododstavek odstavka 1 ter odstavka 3 in 4 se ne uporabljajo za karantenske centre, ki so namenjeni izključno za živali iz člena 8(A)(1).
6. Vsi stroški, ki nastanejo pri uporabi tega člena, bremenijo pošiljatelja, naslovnika ali njunega predstavnika in jih država članica ne povrne.
7. Pred 1. januarjem 1996 Komisija predloži Svetu poročilo, ki ga lahko spremljajo tudi predlogi, in sicer o potrebi po karantenskih centrih v Skupnosti in po finančni podpori Skupnosti za njihovo delovanje.
Člen 11
1. Brez poseganja v druge določbe v tem poglavju lahko uradni veterinar ali pristojni organ v primeru suma, da veterinarska zakonodaja ni bila spoštovana ali dvoma glede identitete živali, opravita vse veterinarske preglede, ki se jima zdijo primerni.
2. Države članice sprejmejo ustrezne upravne in kazenske ukrepe za kaznovanje vseh kršitev veterinarske zakonodaje s strani fizičnih ali pravnih oseb, kadar se odkrijejo kršitve predpisov Skupnosti, zlasti kadar se ugotovi, da se spričevala ali dokumenti ne ujemajo z dejanskim stanjem živali, da identifikacijska znamenja niso skladna s temi predpisi, da živali niso opravile pregledov na mejni točki ali da niso bile poslane v namembni kraj, kamor so bile prvotno namenjene.
Člen 12
1. Kadar pregledi iz te direktive, pokažejo, da žival ne izpolnjuje zahtev, določenih v predpisih Skupnosti ali, v zadevah, ki še niso usklajene, v nacionalnih predpisih, ali če takšni pregledi odkrijejo nepravilnosti, pristojni organ po posvetovanju z uvoznikom ali njegovim predstavnikom odloči:
(a) naj se živali nastanijo, krmijo, napojijo in po potrebi zdravijo; ali
(b) naj se za živali po potrebi odredi karantena ali naj se pošiljka izolira;
(c) naj se živali v roku, ki ga postavi pristojni nacionalni organ, ponovno odpošlje z ozemlja iz Priloge I k Direktivi 90/675/EGS, kadar zdravje in dobro počutje živali to dopuščata.
V tem primeru mora uradni veterinar mejne kontrolne točke:
— sproži postopek obveščanja, predviden v prvi alinei člena 1 Odločbe 92/438/EGS,
— v okviru ureditev, ki se opredelijo v skladu s postopkom, določenim v členu 23, preklicati veterinarsko spričevalo ali dokument, ki spremlja zavrnjeno pošiljko.
▼M3 —————
Če odpošiljanje ni mogoče, zlasti iz razlogov dobrega počutja živali, uradni veterinar:
— lahko po dogovoru s pristojnim organom in po pregledu pred zakolom pooblasti zakol živali za človeško porabo pod pogoji, določenimi v predpisih Skupnosti,
— v nasprotnem primeru mora odrediti zakol živali v drugačne namene ali odrediti zmanjšanje vrednosti trupov z navedbo pogojev za nadzor uporabe dobljenih proizvodov.
Pristojni centralni organ obvesti Komisijo o primerih, kadar se izkoristijo ta odstopanja, in sicer v skladu z odstavkom 4.
Komisija o takih primerih redno obvešča Stalni veterinarski odbor.
2. Uvoznik ali njegov predstavnik krijeta stroške, ki izhajajo iz ukrepov, predvidenih v odstavku 1, iz postopka uničenja pošiljke ali uporabe mesa v druge namene.
Dohodke iz prodaje proizvodov iz tretjega pododstavka odstavka 1(c), je treba vrniti lastniku živali ali njegovemu predstavniku po odbitku zgoraj opredeljenih stroškov.
3. Podrobna pravila za uporabo tega člena se po potrebi sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 23.
4. Veljajo določbe Odločbe 92/438/EGS.
5. Pristojni organi bodo po potrebi sporočili vse informacije, ki jih imajo na voljo, v skladu z Direktivo Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo, za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje ( 11 ).
Člen 13
V skladu s postopkom, določenim v členu 23, Komisija na podlagi načrtov iz drugega pododstavka, sprejme predpise, ki se uporabljajo za uvoz klavnih živali za lokalno porabo in za živali za rejo in razplod na določene dele ozemelj iz Priloge I k Direktivi 90/675/EGS, in sicer ob upoštevanju naravnih omejitev, značilnih za ta ozemlja, tudi njihove oddaljenosti od celinskega dela ozemlja Skupnosti.
V ta namen države članice najpozneje do 31. decembra 1991 predložijo Komisiji načrt, ki določa postopke za izvajanje pregledov živali iz tretjih držav ob uvozu v regije iz prvega pododstavka. Ti načrti morajo opredeliti preglede, katerih namen je preprečiti odpošiljanje živali, uvoženih na ta ozemlja, ali proizvodov, dobljenih iz teh živali, na druge dele ozemlja Skupnosti, in sicer pod kakršnimi koli pogoji.
Člen 14
Za namene opravljanja pregledov iz člena 7(3) te direktive, morata biti identifikacija in registracija, predvideni v členu 3(1)(c) Direktive 90/425/EGS, razen v primeru klavnih živali in registriranih kopitarjev, opravljeni v namembnem kraju živali, po potrebi po dobi opazovanja, predvideni v členu 8(A)(5) te direktive.
Postopki za identifikacijo ali označevanje klavnih živali se opredelijo v skladu s postopkom, predvidenim v členu 23.
Člen 15
V skladu z Direktivo 96/23/ES ( 12 ) morajo države članice pobirati pristojbine za veterinarske in zdravstvene preglede, če se uvažajo živali, na katere se nanaša ta Direktiva.
Člen 16
Po postopku, predvidenem v členu 23, in na osnovi recipročnosti se lahko pod nekaterimi pogoji izvajajo manj pogoste preglede identitete in/ali fizični pregledi, brez poseganja v preverjanja o izpolnjevanju zahtev po dobrem počutju živali med prevozom, in sicer zlasti z vidika rezultatov pregledov, opravljenih pred sprejetjem te direktive.
Za odobritev tovrstnih odstopanj Komisija upošteva naslednja merila:
(a) jamstva, ki jih ponuja zadevna tretja država v zvezi z izpolnjevanjem zahtev Skupnosti, zlasti tistih iz direktiv 72/462/EGS in 90/426/EGS;
(b) zdravstveno stanje živali v zadevni tretji državi;
(c) informacije o zdravstvenem stanju v tretji državi;
(d) vrsto ukrepov za spremljanje in zatiranje bolezni, ki jih izvaja tretja država;
(e) sestavo in pooblastila veterinarske službe;
(f) predpise o odobritvi nekaterih snovi in izpolnjevanje zahtev iz člena 7 DirektiveSveta 86/469/EGS z dne 16. septembra 1986 o pregledih živali in svežega mesa zaradi prisotnosti ostankov ( 13 );
(g) rezultate inšpekcij Skupnosti;
(h) rezultate opravljenih uvoznih kontrol.
Člen 17
Ta direktiva ne vpliva na pravico do pritožbe proti odločitvam pristojnih organov, ki jo omogoča veljavna zakonodaja v državah članicah.
Odločbe, ki jih sprejme pristojni organ v ciljni državi članici, in obrazložitve teh odločb se posredujejo uvozniku, ki ga te odločitve zadevajo, ali njegovemu predstavniku.
Na zahtevo zadevnega uvoznika ali njegovega predstavnika se mu navedene odločbe in obrazložitve pošljejo v pisni obliki, skupaj z vsemi podatki o pravicah do pritožbe, do katerih je upravičen po veljavni zakonodaji države članice, v kateri leži mejna kontrolna točka, ter o veljavnem postopku in rokih.
Člen 17a
Avstrija in Finska morata v treh letih od dneva uveljavitve Pogodbe o pristopu uvesti sistem preverjanja, določen v tem poglavju. Avstrija in Finska v tem prehodnem obdobju izvajata ukrepe, ki bodo določeni pred dnevom uveljavitve Pogodbe o pristopu v skladu s postopkom iz člena 23. Ti ukrepi morajo zagotoviti, da se vsi potrebni pregledi izvajajo čim bližje zunanji meji Skupnosti.
▼M5 —————
POGLAVJE II
Zaščitne določbe
Člen 18
1. Če se na ozemlju tretje države pojavi ali razširi bolezen iz Direktive Sveta 82/894/EGS z dne 21. decembra 1982 o prijavljanju živalskih bolezni v Skupnosti ( 14 ), zoonoza ali kaka druga bolezen ali pojav, ki lahko resno ogrozi zdravje živali ali ljudi, ali če to upravičuje drug resen veterinarski razlog, zlasti z vidika ugotovitev veterinarskih strokovnjakov, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo države članice nemudoma in glede na resnost položaja sprejme enega od naslednjih ukrepov:
— začasno prepove uvoz iz celotne tretje države ali njenih predelov, ali po potrebi iz tranzitne tretje države,
— določi posebne pogoje za živali, ki izvirajo iz celotne tretje države ali njenega dela.
2. Če eden od pregledov, predvidenih s to direktivo, kaže, da pošiljka živali lahko ogrozi zdravje živali ali ljudi, pristojni veterinarski organ nemudoma sprejme naslednje ukrepe:
— pošiljko zapleni in uniči,
— nemudoma obvesti druge mejne kontrolne točke in Komisijo o ugotovitvah in o poreklu živali v skladu s členom 12(4).
3. V primeru, predvidenem v odstavku 1, Komisija uvede začasne zaščitne ukrepe za živali, ki jih ureja člen 9.
4. Predstavniki Komisije lahko nemudoma obiščejo zadevno tretjo državo.
5. V primeru, ko država članica uradno obvesti Komisijo o potrebi po uvedbi zaščitnih ukrepov in ko Komisija ne uporabi odstavkov 1 in 3 ali ne posreduje zadeve Stalnemu veterinarskemu odboru v skladu s členom 6, lahko ta država članica uvede začasne zaščitne ukrepe za zadevne živali.
Kadar država članica uvede začasne zaščitne ukrepe za tretjo državo v skladu s tem odstavkom, o tem obvesti druge države članice in Komisijo v skladu s členom 12(5).
6. Zadevo je treba predložiti Stalnemu veterinarskemu odboru v desetih delovnih dneh v skladu z določbami člena 22, zato da se razširi, spremeni ali razveljavi ukrepe, predvidene v odstavkih 1, 3 in 5.
7. Sklepi o razširitvi, spremembi ali razveljavitvi ukrepov, sprejetih v skladu z odstavki 1, 2, 3 in 6, se sprejemajo v skladu s postopkom, določenim v členu 22.
8. Podrobna pravila za uporabo tega člena se po potrebi sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 23.
POGLAVJE III
Inšpekcija
Člen 19
1. Veterinarski strokovnjaki Komisije lahko v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi in v obsegu, ki je potreben za zagotovitev enotnega uveljavljanja zahtev te direktive, preverijo, ali mejne kontrolne točke, odobrene v skladu s členom 6, in karantenski centri, odobreni v skladu s členom 10, izpolnjujejo merila, določena v Prilogi A in B.
2. Veterinarski strokovnjaki Komisije lahko v sodelovanju s pristojnimi organi opravljajo preverjanja na kraju samem.
3. Država članica, na katere ozemlju se opravlja inšpekcija, nudi veterinarskim strokovnjakom Komisije vso pomoč, ki jo potrebujejo pri izvajanju svojih nalog.
4. Komisija obvesti države članice o rezultatih preverjanj.
5. Kadar Komisija presodi, da rezultati preverjanj ta ukrep upravičujejo, oceni položaj v Stalnem veterinarskem odboru. Potrebne odločitve lahko sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 22.
6. Komisija spremlja razvoj; glede na te spremembe in v skladu s postopkom, določenim v členu 22, lahko spremeni ali razveljavi odločbe iz odstavka 5.
7. Podrobna pravila za uveljavljanje tega člena bodo po potrebi sprejeta v skladu s postopkom, določenim v členu 23.
Člen 20
Kadar pristojni organ države članice na podlagi preverjanj, opravljenih na kraju trgovanja z živalmi, meni, da se ta direktiva na mejni kontrolni točki v drugi državi članici ne spoštuje, se nemudoma obrne na pristojni nacionalni organ v tej državi članici.
Slednji sprejme vse potrebne ukrepe in obvesti pristojni organ prve države članice o vrsti opravljenih preverjanj, o sprejetih odločitvah in o razlogih za te odločitve.
Če pristojni organ v prvi državi članici meni, da ukrepi ne zadoščajo, skupaj s pristojnim organom zadevne države članice preuči načine in sredstva, s katerimi bi bilo mogoče položaj popraviti, po potrebi z obiskom v zadevni državi članici.
Kadar preverjanja iz prvega pododstavka, pokažejo ponovno neskladnost s to direktivo, pristojni organ namembne države članice obvesti Komisijo in pristojne organe drugih držav članic.
Komisija mora na zahtevo pristojnega organa namembne države članice ali na lastno pobudo poslati v zadevno državo članico inšpekcijsko ekipo v sodelovanju z njenimi pristojnimi nacionalnimi organi. Odvisno od vrste ugotovljene nepravilnosti lahko ekipa ostane v zadevni državi članici, dokler niso sprejeti ukrepi iz zadnjega pododstavka.
Do prejema ugotovitev Komisije mora zadevna država članica na zahtevo namembne države članice poostriti preglede na zadevni mejni kontrolni točki v zadevnem karantenskem centru.
Namembna država članica lahko samostojno poostri preglede živali, ki prihajajo iz teh virov.
Na zahtevo ene od obeh zadevnih držav članic in v skladu s postopkom, določenim v členu 22, mora Komisija, kadar inšpekcija iz petega pododstavka, potrdi nepravilnosti, sprejeti ustrezne ukrepe. Ti ukrepi morajo biti čimprej potrjeni ali na novo preučeni v skladu z istim postopkom.
Člen 21
1. Vsaka država članica izdela program za izmenjavo osebja, imenovanega za izvajanje veterinarskih pregledov živali, ki izhajajo iz tretjih držav.
2. Komisija in države članice uskladijo programe iz odstavka 1, v okviru Stalnega veterinarskega odbora.
3. Države članice uvedejo vse ukrepe, potrebne za izvajanje programov, ki izhajajo iz usklajevanja iz odstavka 2.
4. Vsako leto se izvajanje programov v Stalnem veterinarskem odboru na novo preuči na podlagi poročil, ki jih izdelajo države članice.
5. Države članice upoštevajo pridobljene izkušnje, da prispevajo k izboljšavam in napredku programov izmenjave.
6. Za spodbujanje uspešnega razvoja programov izmenjave se lahko dodeli tudi finančni prispevek Skupnosti. Podrobna pravila za ta prispevek in ocenjeni znesek, ki se bo črpal iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti, so določena v Odločbi Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine ( 15 ).
7. Podrobna pravila za uporabo odstavkov 1, 4 in 5 se po potrebi sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 23.
POGLAVJE IV
Splošne določbe
Člen 22
V primeru sklicevanja na postopek, predviden v tem členu, se uporablja člen 17 Direktive 89/662/EGS.
Člen 23
V primeru sklicevanja na postopek, predviden v tem členu, se uporablja člen 18 Direktive 89/662/EGS.
Člen 24
Priloge k tej direktivi se po potrebi spreminjajo v skladu s postopkom, določenim v členu 23.
Člen 25
Ta direktiva ne posega v obveznosti, iz izhajajo iz carinskih predpisov.
Člen 26
1. Člen 12 in 28 Direktive 72/462/EGS se črtata.
Do sprejetja odločb, predvidenih v členih 5 in 6 te direktive, veljajo še naprej akti, sprejeti v skladu s členom 12 Direktive 72/462/EGS.
2. Člena 20 in 21 Direktive 90/426/EGS ter člena 27 in 29 (2) Direktive 90/539/EGS se črtajo.
Člen 27
1. Direktiva 89/662/EGS se spremeni:
(a) v členu 19(2) se „31. december 1992“ nadomesti z „31. december 1996“;
(b) člen 22 se nadomesti z:
„Člen 22
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. julija 1992.“
2. Direktiva 90/425/EGS se spremeni:
(a) člen 7 se nadomesti z:
„Člen 7
2.1. Države članice zagotovijo, da se med pregledi, ki se izvajajo na lokacijah, kjer lahko živali in proizvodi iz Priloge I, vstopajo iz tretjih držav na ozemlja, navedena v Prilogi I Direktive 90/675/EGS, kakor so pristaniške, letališke in mejne kontrolne točke, izvajajo naslednji ukrepi:
(a) preverijo se spričevala ali dokumenti, ki spremljajo živali in proizvode;
(b) za živali in proizvode iz Skupnosti veljajo predpisi o kontroli, določeni v členu 5;
(c) za proizvode iz tretjih držav veljajo predpisi, določeni v Direktivi 90/675/EGS;
(d) za živali iz tretjih držav veljajo predpisi, določeni v Direktivi 91/496/EGS.
2. Od 1. januarja 1993 in z odstopanjem od odstavka 1 veljajo za vse živali in proizvode, ki jih prevažajo s prevoznimi sredstvi, ki omogočajo redno in neposredno povezavo med dvema geografskima točkama v Skupnosti, pravila o nadzoru, predvidena v členu 5.“
(b) člen 23 se nadomesti z:
„Člen 23
2. Svet na podlagi poročila Komisije, ki ga spremljajo morebitni predlogi, o katerih bo Svet odločal na podlagi kvalificirane večine, ponovno preuči:
— določbe člena 10 in člena 5(2) (a) pred 1. januarjem 1993,
— druge določbe pred 1. januarjem 1996.“
(c) V členu 26:
točko (ii) v prvem pododstavku se nadomesti z:
„(ii) druge določbe te direktive dne 1. julija 1992.“
drugi pododstavek se črta.
3. Direktiva 90/675/EGS se spremeni:
(a) v členu 19 se odstavek 6 nadomesti z:
„6. V 10 delovnih dneh je treba zadevo v skladu s pogoji člena 23 predložiti Stalnemu veterinarskemu odboru z namenom razširitve, sprememb ali ukinitve ukrepov, predvidenih v odstavkih 1, 3 in 5. Za sprejetje potrebnih odločb, vključno z odločbami v zvezi s pretokom proizvodov znotraj Skupnosti in s tranzitom, se lahko uporabi postopek, predviden v členu 23.“
(b) v členu 32 se izraz „do 31. decembra 1991“ nadomesti z „dne 1. julija 1992“.
Člen 28
Komisija lahko v skladu s postopkom, določenim v členu 23, za obdobje treh let sprejme prehodne ukrepe, ki so potrebni za olajšanje prehoda na novo ureditev pregledov, kakor je predvideno s to direktivi.
Člen 29
Države članice ►A1 še zlasti Avstrija in Finska ◄ lahko za izvajanje te direktive izkoristijo finančno pomoč Skupnosti, predvideno v členu 38 Direktive 90/424/EGS, zlasti za uvajanje omrežij za izmenjavo informacij med veterinarskimi službami in mejnimi točkami.
Člen 30
1. Države članice prejemejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z:
(a) določbami člena 6(3) in členov 13, 18 in 21 do 1. decembra 1991;
(b) drugimi določbami do 1. julija 1992.
O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Sprejmejo se podrobna pravila za uporabo te direktive, zlasti v zvezi s členom 8(3), sistem iz ►M3 ————— ◄ člena 11(4), pa začne veljati 1. julija 1992.
Če datuma iz prejšnjega pododstavka, ni mogoče upoštevati, začno tega dne veljati prehodni ukrepi, predvideni v členu 28.
Člen 31
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA A
Splošni pogoji za odobritev mejnih kontrolnih točk
Za pridobitev odobritve Skupnosti morajo mejne kontrolne točke imeti:
1. namenski dovoz za prevoz živih živali, tako da živali po nepotrebnem ne čakajo;
2. naprave (ki jih je mogoče zlahka čistiti in razkuževati) za natovarjanje in raztovarjanje različnih prevoznih sredstev, za pregled, krmljenje, napajanje in obravnavo živali, z zadostnim prostorom, svetlobo in zračenjem za število živali, ki se jih naenkrat pregleda;
3. glede na število živali, ki jih sprejema mejna kontrolna točka, zadostno število veterinarskega in pomožnega osebja, posebej usposobljenega za opravljanje pregledov spremljajoče dokumentacije in za klinične preglede iz členov 4, 5, 8 in 9 te direktive;
4. dovolj velike prostore na razpolago osebju, ki je odgovorno za opravljanje veterinarskih pregledov, vključno z garderobami, prhami in stranišči;
5. ustrezne prostore in opremo za jemanje in analizo vzorcev za rutinske preglede, določene v predpisih Skupnosti;
6. na razpolago storitve specializiranega laboratorija, ki lahko izvaja posebne preizkuse na vzorcih, odvzetih na točki;
7. na razpolago storitve obrata v neposredni bližini, ki ima kapacitete in opremo za nastanitev, krmljenje, napajanje, zdravljenje in, če je potrebno, zakol živali;
8. če se take točke uporabljajo kot počivališča ali pretovorna mesta za živali med prevozom, primerno opremo za raztovarjanje živali, napajanje, krmljenje, po potrebi ustrezno nastanitev in potrebno zdravljenje ali, če je to potrebno, za hitri zakol, kar jim prihrani nepotrebno trpljenje;
9. ustrezno opremo, ki omogoča hitro izmenjavo informacij z drugimi mejnimi kontrolnimi točkami in pristojnimi veterinarskimi organi iz člena 20 Direktive 90/425/EGS;
10. opremo in pripomočke za čiščenje in razkuževanje.
PRILOGA B
Splošni pogoji za odobritev karantenskih centrov
1. |
Uporabljajo se zahteve iz točk 2, 4, 5, 7, 9 in 10 Priloge A. |
2. |
Poleg tega morajo karantenski centri: — biti pod trajnim nadzorom in odgovornostjo uradnega veterinarja, — biti oddaljeni od gospodarstev ali drugih krajev, kjer so nastanjene živali, ki bi si lahko okužile z nalezljivimi boleznimi, — imeti učinkovit kontrol sistem za zagotovitev ustreznega nadzorovanja živali. |
( 1 ) UL C 89, 6.4.1991, str. 5.
( 2 ) UL C 193, 15.7.1991.
( 3 ) UL L 224, 18.8.1990, str. 29. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/174/EGS (UL L 85, 5.4.1991, str. 37).
( 4 ) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.
( 5 ) UL L 373, 31.12.1990, str. 1.
( 6 ) UL L 234, 25.8.1992, str. 27.
( 7 ) UL L 200, 8.8.1977, str. 10.
( 8 ) UL L 224, 18.8.1990, str. 42.
( 9 ) UL L 224, 18.8.1990, str. 55.
( 10 ) UL L 302, 31.12.1972, str. 28. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 91/266/EGS (UL L 134, 29.5.1991, str. 45).
( 11 ) UL L 351, 2.12.1989, str. 34.
( 12 ) UL L 125, 23.5.1996, str. 10.
( 13 ) UL L 275, 26.9.1986, str. 36.
( 14 ) UL L 378, 31.12.1982, str. 58. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 90/134/EGS (UL L 76, 22.3.1990, str. 23).
( 15 ) UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 91/133/EGS (UL L 66, 13.3.1991. str. 18).