EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 01990L0539-20070101
Council Directive of 15 October 1990 on animal health conditions governing intra-Community trade in, and imports from third countries of, poultry and hatching eggs (90/539/EEC)
Consolidated text: Direktiva Sveta z dne 15. oktobra 1990 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (90/539/EGS)
Direktiva Sveta z dne 15. oktobra 1990 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (90/539/EGS)
1990L0539 — SL — 01.01.2007 — 013.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
DIREKTIVA SVETA z dne 15. oktobra 1990 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (UL L 303, 31.10.1990, p.6) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 268 |
35 |
24.9.1991 |
||
|
L 268 |
56 |
24.9.1991 |
||
|
L 195 |
25 |
14.7.1992 |
||
|
L 268 |
54 |
14.9.1992 |
||
|
L 340 |
35 |
31.12.1993 |
||
|
L 300 |
19 |
23.11.1999 |
||
|
L 201 |
8 |
9.8.2000 |
||
|
L 323 |
29 |
7.12.2001 |
||
|
L 122 |
1 |
16.5.2003 |
||
|
L 346 |
41 |
9.12.2006 |
||
|
L 363 |
352 |
20.12.2006 |
||
spremenjena z:
|
C 241 |
21 |
29.8.1994 |
||
|
L 236 |
33 |
23.9.2003 |
DIREKTIVA SVETA
z dne 15. oktobra 1990
o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav
(90/539/EGS)
SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 3 ),
ker so perutnina, ki so žive živali, in valilna jajca, ki so živalski proizvodi, vključeni v seznam proizvodov v Prilogi II k Pogodbi;
ker je za zagotavljanje racionalnega razvoja reje perutnine, s čimer se v tem sektorju poveča produktivnost, treba na ravni Skupnosti določiti nekatera pravila v zvezi z zdravstvenim stanjem živali, ki veljajo v trgovanju s perutnino in valilnimi jajci znotraj Skupnosti;
ker je vzreja in reja perutnine vključena v kmetijski sektor; ker predstavlja vir dohodka za del kmečke populacije;
ker je treba odpraviti razlike glede pogojev zdravstvenega stanja živali v državah članicah, da se spodbudi trgovanje s perutnino in valilnimi jajci znotraj Skupnosti, kar prispeva k vzpostavitvi notranjega trga;
ker je za spodbujanje usklajenega razvoja trgovanja znotraj Skupnosti treba znotraj Skupnosti določiti sistem, ki bo urejal uvoz iz tretjih držav;
ker določbe te direktive načeloma ne bi smele veljati za specifično trgovanje, kot so razstave, sejmi in tekmovanja;
ker bi ta direktiva morala pokriti trgovanje s prepelicami, golobi, racami, fazani in jerebicami, ki se redijo za vzrejo ali prehrano;
ker je zaradi narave sodobne reje perutnine najboljši način za spodbujanje usklajenega razvoja trgovanja s perutnino in valilnimi jajci znotraj Skupnosti spremljanje in nadziranje vzrejnih obratov;
ker bi morali pristojni organi v državah članicah izdati odobritve vzrejnim obratom, ki izpolnjujejo pogoje, določene v tej direktivi, in zagotoviti uporabo teh pogojev;
ker Uredba Sveta (EGS) št. 2782/75 z dne 29. oktobra 1975 o pridelavi in trgovanju z valilnimi jajci in s piščanci domače perutnine ( 4 ), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3987/87 ( 5 ), predvideva izdajo registracijske številke vsakem vzrejnem obratu in označevanje valilnih jajc; ker Uredba Komisije (EGS) št. 1868/77 ( 6 ), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1351/87 ( 7 ), določa podrobna pravila za izvajanje navedene uredbe; ker je za namene te direktive iz praktičnih razlogov treba sprejeti enake kriterije za identifikacijo vzrejnih obratov in označevanje valilnih jajc;
ker morajo, če hočejo biti predmet trgovanja znotraj Skupnosti, perutnina in valilna jajca izpolnjevati nekatere zahteve glede zdravja živali, da bi se izognili širjenju kužnih bolezni;
ker je primerno odložiti določitev nadzornih pravil, ki veljajo za boj proti kokošji influenci in atipični kokošji kugi;
ker je iz enakega razloga treba določiti pogoje prevoza;
ker je treba predvideti način, ki bo Komisiji omogočil določiti nekatere dodatne zahteve glede na napredek, ki ga je država članica dosegla pri izkoreninjenju nekaterih bolezni perutnine, pod pogojem, da te zahteve nikakor ne presegajo tistih, ki jih zadevna država članica uporablja na nacionalni ravni; ker bi se v tem smislu lahko izkazalo za zaželeno določiti status držav članic ali regij glede na določene bolezni, ki lahko prizadenejo perutnino;
ker je, čeprav trgovske transakcije v zelo malem obsegu iz praktičnih razlogov ne morejo biti predmet vseh zahtev Skupnosti, treba upoštevati nekatera temeljna pravila;
ker je za zagotovitev izpolnjevanja predpisanih zahtev treba predvideti veterinarsko spričevalo, ki ga izda uradni veterinar in ki perutnino in valilna jajca spremlja do namembnega kraja;
ker se je zaradi organizacije in nadaljnjega spremljanja pregledov, ki jih bo izvajala namembna država članica, in splošnih ukrepov zaščite, ki se bodo izvajali, treba sklicevati na splošna pravila, določena v Direktivi Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi ( 8 );
ker je treba zagotoviti, da bo preglede izvajala Komisija v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic;
ker je za opredelitev režima Skupnosti, ki velja za uvoz iz tretjih držav, treba pripraviti seznam tretjih držav ali delov tretjih držav, iz katerih se lahko uvaža perutnino in valilna jajca;
ker mora izbira teh držav temeljiti na kriterijih splošne narave, kot so zdravstveno stanje perutnine in drugih živali, organizacija in pooblastila veterinarskih služb ter veljavni veterinarski predpisi;
ker se poleg tega ne sme dovoliti uvoza perutnine in valilnih jajc iz držav, ki so okužene z kužnimi boleznimi perutnine, ki predstavljajo tveganje za živali znotraj Skupnosti, ali držav, kjer so bile takšne bolezni odpravljene šele pred kratkim;
ker je splošnim pogojem, ki se uporabljajo za uvoz iz tretjih držav, treba dodati posebne pogoje, pripravljene na podlagi zdravstvene situacije v vsaki od njih; ker se je zaradi tehnične narave in raznovrstnosti kriterijev, od katerih so odvisni ti posebni pogoji, treba za njihovo opredelitev posvetovati s Stalnim veterinarskim odborom;
ker je predložitev standardnega obrazca spričevala ob uvozu perutnine in valilnih jajc učinkovito sredstvo preverjanja, ali so upoštevana pravila Skupnosti; ker lahko takšna pravila vključujejo posebne določbe, ki se lahko razlikujejo glede na zadevne tretje države; ker je to treba upoštevati pri pripravi standardnih obrazcev spričevala;
ker morajo veterinarski izvedenci Komisije biti odgovorni za preverjanje, da se v tretjih državah spoštujejo pravila;
ker morajo pregledi, ki se izvajajo ob uvozu, pokrivati poreklo in zdravstveno stanje perutnine in valilnih jajc;
ker je državam članicam ob uvozu perutnine in valilnih jajca na ozemlje Skupnosti in med tranzitom do njihovega namembnega kraja treba dovoliti, da sprejmejo vse ukrepe, vključno z zakolom in uničenjem, ki se zahtevajo za namene varovanje zdravja ljudi in živali;
ker bodo pravila in splošna načela za preglede perutnine in valilnih jajc določena pozneje kot del ukrepov, ki jih je treba sprejeti za oblikovanje notranjega trga;
ker mora vsaka država članica imeti pravico, da nemudoma prepove uvoz iz tretje države, če je tak uvoz lahko nevaren za zdravje ljudi in živali; ker je v takem primeru treba nemudoma zagotoviti usklajevanje mnenj držav članic v zvezi z zadevno tretjo državo brez poseganja v morebitne spremembe seznama držav, ki imajo dovoljenje za izvoz v Skupnost;
ker nenehen razvoj načinov vzreje perutnine pomeni, da bo treba občasno spreminjati metode nadzora nad boleznimi perutnine;
ker je določbe te direktive treba revidirati v zvezi z vzpostavitvijo notranjega trga;
ker je treba predvideti postopek za vzpostavitev tesnega sodelovanja med državami članicami in Komisijo v okviru Stalnega veterinarskega odbora,
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE I
Splošne določbe
Člen 1
1. Ta direktiva določa pogoje zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za uvoz perutnine in valilnih jajc iz tretjih držav.
2. Ta direktiva se ne uporablja za perutnino za razstave, sejme ali tekmovanja.
Člen 2
V tej direktivi „uradni veterinar“ in „tretja država“ pomeni uradnega veterinarja in tretjo državo iz Direktive 72/462/EGS.
Poleg tega:
1. „perutnina“ pomeni kokoši, purane, pegatke, race, gosi, prepelice, golobe, fazane in jerebice, ►M4 ter tekači (Ratitae) ◄ ki se gojijo ali redijo v ujetništvu za vzrejo, proizvodnjo mesa ali jajc za prehrano ali za obnovo populacije divjih ptic;
2. „valilna jajca“ pomeni jajca za inkubiranje, ki jih znese perutnina, opredeljena v 1;
3. „enodnevni piščanci“ so vsa perutnina, stara manj kot 72 ur, ki še ni krmljena; brazilske race (Cairina moschata) ali njihove križance pa je dovoljeno krmiti;
4. „matična perutnina“ pomeni perutnino, staro 72 ur ali več, namenjeno za proizvodnjo valilnih jajc;
5. „proizvodna perutnina“ pomeni perutnino, staro 72 ur ali več, ki se goji za proizvodnjo mesa in/ali konzumnih jajc (ali za obnovo populacije divjih ptic);
6. „perutnina za zakol“ pomeni perutnino, ki se pošlje neposredno v klavnico in se čim prej po prihodu zakolje, v vsakem primeru pa v roku 72 ur;
7. „jata“ je vsa perutnina v enakem zdravstvenem stanju, ki se goji v istih prostorih ali v isti obori in predstavlja eno samo epidemiološko enoto. Pri vhlevljeni perutnini so to vse živali, ki si delijo isti zračni prostor;
8. „gospodarstvo“ pomeni posestvo – ki lahko vključuje vzrejno obrat – za rejo ali gojenje proizvodne perutnine;
9. „vzrejni obrat“ je obrat ali del obrata na eni lokaciji, ki je namenjen naslednjim dejavnostim:
(a) selekcijski center: je obrat, kjer pridobivajo valilna jajca za proizvodnjo matične jate;
(b) reprodukcijski center: je obrat, kjer pridobivajo valilna jajca za proizvodnjo proizvodne jate;
(c) rejni center:
(i) ali rejni center za matično perutnino, ki je obrat, kjer se redi matična perutnina pred reproduktivno starostjo;
ali
(ii) ali rejni center za proizvodno perutnino, ki je obrat, kjer se redi proizvodna perutnina, pred dobo nesnosti;
(d) valilnica: je obrat, kjer se inkubirajo in valijo jajca in dobavljajo enodnevni piščanci:
10. „pooblaščeni veterinar“ je veterinar, ki ga za opravljanje posameznih dejavnosti v obratu pooblasti pristojni veterinarski organ za opravljanje nadzora.
11. „pooblaščeni laboratorij“ je laboratorij na ozemlju države članice, ki ga pristojni veterinarski organ pooblasti za opravljanje diagnostičnih preiskav, predvidenih s to direktivo;
12. „veterinarski pregled“ je pregled uradnega ali pooblaščenega veterinarja z namenom preveriti zdravstveni status vse perutnine v obratu;
13. „bolezni, ki jih je obvezno treba prijaviti“ pomeni bolezni, naštete v Prilogi V;
14. „žarišče bolezni“ pomeni lokacijo, kakor je opredeljena v Direktivi 82/894/EGS;
▼M5 —————
16. „karantenski center“ pomeni objekte, kjer perutnina nima neposrednih ali posrednih stikov z drugo perutnino, tako da se omogoči dolgoročno opazovanje in laboratorijske preiskave na bolezni, naštete v Prilogi V;
17. „sanitarni zakol“ je varnostni ukrep, ki pomeni uničenje vse perutnine in proizvodov v žarišču bolezni, ali če se na bolezen sumi, ter se po uničenju obvezno opravi popolna dezinfekcija.
POGLAVJE II
Pravila za trgovanje znotraj Skupnosti
Člen 3
1. Države članice do 1. julija 1991 predložijo Komisiji načrt z opisom nacionalnih ukrepov, ki jih nameravajo izvajati, da bi zagotovile skladnost s pravili, določenimi v Prilogi II, za izdajo odo-britev vzrejnim obratom za namene trgovanja s perutnino in valilnimi jajci znotraj Skupnosti.
2. Komisija preuči načrte. V skladu s postopkom, določenim v členu 32 se načrte lahko potrdi, spremeni ali dopolni, preden so odobreni.
3. V skladu s postopkom iz odstavka 2 so spremembe ali dopolnitve načrta, ki je bil odobren v skladu z navedenim odstavkom, lahko:
— odobrene na zahtevo zadevne države članice, da bi se upoštevale spremembe stanja v teh državi članici, ali
— zahtevane, da bi se upošteval napredek v metodah preprečevanja in nadzorovanja bolezni.
Člen 4
Vsaka država članica imenuje nacionalni referenčni laboratorij, ki je odgovoren za usklajevanje diagnostičnih metod, predvidenih s to direktivo, in njihovo uporabo v pooblaščenih laboratorijih na njenem ozemlju. Ti referenčni laboratoriji so našteti v Prilogi I.
Člen 5
Za trgovanje v Skupnosti:
(a) morajo valilna jajca, enodnevni piščanci, matična perutnina in proizvodna perutnina izpolnjevati pogoje, določene v členih 6, 12, 15 in 17, in tiste, določene skladno s členoma 13 in 14.
Poleg tega:
— morajo valilna jajca izpolnjevati pogoje iz člena 7,
— morajo enodnevni piščanci izpolnjevati pogoje iz člena 8,
— mora matična perutnina in proizvodna perutnina izpolnjevati pogoje iz člena 9;
(b) mora perutnina za zakol izpolnjevati pogoje iz členov 10, 12, 15 in 17 ter pogoje, določene na podlagi členov 13 in 14;
(c) mora perutnina (vključno z enodnevnimi piščanci), namenjena za obnovo populacije divjih ptic, izpolnjevati pogoje iz členov 10a, 12, 15 in 17 ter pogoje, določene na podlagi členov 13 in 14;
d) glede salmonele mora perutnina, namenjena za Finsko in Švedsko, izpolnjevati pogoje, določene v skladu s členi 9a, 9b in 10b.
Člen 6
Valilna jajca, enodnevni piščanci, matična perutnina in proizvodna perutnina morajo izhajati iz:
1. vzrejnih obratov, ki ustrezajo naslednjim zahtevam:
(a) morajo biti odobreni in imeti registracijsko številko pristojnega organa v skladu s pravili, določenimi v poglavju I Priloge II;
(b) v času pošiljke zanjo ne smejo veljati nobene omejitve glede zdravja živali, ki se uporabljajo za perutnino;
(c) ne smejo se nahajati na območju, kjer iz razlogov zdravja živali veljajo omejevalni ukrepi v skladu z zakonodajo Skupnosti zaradi izbruha bolezni, za katero je dovzetna perutnina;
2. jate, ki v času pošiljke ne kaže nobenega kliničnega znaka ali suma na kužno bolezen perutnine.
Člen 7
V času pošiljke morajo valilna jajca:
1. izhajati iz jat, ki:
— so bile več kot šest tednov v enem ali več obratih Skupnosti, kot je opredeljeno v členu 6(1)(a),
— so bile, če so bile cepljene, cepljene v skladu s pogoji cepljenja iz Priloge III,
—— so ali bile pregledane glede zdravstvenega stanja živali, ki ga je izvedel uradni veterinar ali pooblaščeni veterinar v 72 urah pred pošiljko, in v času pregleda niso kazale nobenega kliničnega znaka ali suma na kužno bolezen,
— ali pa je na njih izvedel mesečno inšpekcijo uradni veterinar ali pooblaščeni veterinar, in sicer je bil njegov zadnji pregled opravljen znotraj 31 dni od odpreme pošiljke. Če je izbrana ta možnost, mora poleg tega uradni veterinar ali pooblaščeni veterinar pregledati zdravstvene kartoteke jate in oceniti njeno trenutno zdravstveno stanje na podlagi najnovejših informacij, ki jih sporoči imetnik jate v 72 urah pred pošiljko. Kadar iz kartoteke ali drugih informacij izhaja sum na bolezen, je moral jato pregledati uradni veterinar ali pooblaščeni veterinar, ki je izključil možnosti kužne bolezni perutnine;
2. biti označena v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 1868/77;
3. biti predhodno dezinficirana v skladu z navodili uradnega veterinarja.
Če se poleg tega v jati, iz katere so izšla valilna jajca, v obdobju njihove inkubacije razvijejo kužne bolezni perutnine, ki se lahko prenašajo preko jajc, je treba o tem obvestiti zadevno valilnico ter organ ali organe, pristojne za valilnico in izvorno jato.
Člen 8
Enodnevni piščanci:
(a) morajo biti izvaljeni iz valilnih jajc, ki ustrezajo zahtevam členov 6 in 7;
(b) izpolnjevati pogoje cepljenja iz Priloge III, če so bile cepljene;
(c) ne smejo v času pošiljke kazati nobenega suma na bolezni na podlagi poglavja II, B2(g) in (h) Priloge II.
Člen 9
V času pošiljke morata matična perutnina in proizvodna perutnina:
(a) biti od izvalitve ali več kot šest tednov v eni ali več vzrejnih obratih v Skupnosti, kakor so opredeljene v členu 6(1)(a);
(b) izpolnjevati pogoje cepljenja iz Priloge II, če so bile cepljene;
(c) imeti opravljen pregled zdravstvenega stanja živali, ki ga je izvedel uradni veterinar ali pooblaščeni veterinar v 48 urah pred pošiljko, in v času pregleda nista kazali nobenega kliničnega znaka ali suma na kužno bolezen perutnine.
Člen 9a
1. Glede salmonele lahko Finska in Švedska predložita Komisiji operativni program v zvezi z jatami plemenske perutnine in jatami enodnevnih piščancev, namenjenih za vključitev v jate plemenske perutnine ali v perutninske jate za proizvodnjo.
2. Komisija preuči operativne programe. Po preučitvi in če je utemeljeno, Komisija v skladu s postopkom iz člena 32, podrobno določi dodatna splošna ali omejena jamstva, ki se lahko zahtevajo za pošiljke, namenjene na Finsko in Švedsko. Ta jamstva morajo biti enakovredna tistim, ki jih Finska in Švedska izvajata na nacionalni ravni. Ustrezni sklepi se sprejmejo pred dnevom začetka veljavnosti Pogodbe o pristopu.
Člen 9b
1. Glede salmonele in do sprejetja pravil Skupnosti lahko Finska in Švedska Komisiji predložita operativni program v zvezi z jatami kokoši nesnic (proizvodna perutnina za pridobivanje konzumnih jajc).
2. Komisija preuči operativne programe. Po preučitvi in če je utemeljeno, Komisija v skladu s postopkom iz člena 32, določi dodatna splošna ali omejena jamstva, ki se lahko zahtevajo za pošiljke, namenjene na Finsko in Švedsko. Ta jamstva morajo biti enakovredna tistim, ki jih Finska in Švedska izvajata na nacionalni ravni. Poleg tega ta jamstva upoštevajo tudi mnenje Veterinarskega znanstvenega odbora glede serotipov salmonele, ki morajo biti vključeni v seznamu invazivnih serotipov za perutnino. Ustrezni sklepi se sprejmejo pred dnevom začetka veljavnosti Pogodbe o pristopu.
Člen 10
V času pošiljke mora perutnina za zakol izhajati z gospodarstva:
(a) kjer je bila od izvalitve ali več kot 21 dni;
(b) za katero ne veljajo nobene omejitve glede zdravja živali, ki veljajo za perutnino;
(c) kjer zdravstveni pregled jate, iz katere bo vzeta pošiljka perutnine za zakol, ki ga je izvedel uradni veterinar ali pooblaščeni veterinar v 5 dneh pred odpremo, ni pokazal nobenega kliničnega znaka ali suma na kužno bolezen perutnine;
(d) se ne nahaja na območju, kjer iz razlogov zdravstvenega varstva živali veljajo omejevalni ukrepi v skladu z zakonodajo Skupnosti zaradi izbruha bolezni, za katero je dovzetna perutnina.
Člen 10a
1. V času pošiljke je morala perutnina, stara nad 72 ur, namenjena za obnovo populacije divjih ptic, izvirati z gospodarstva:
(a) kjer je bila od izvalitve ali več kot 21 dni in kjer ni bila v stiku z novo prispelo perutnino v dveh tednih pred odpremo pošiljke;
(b) za katero ne veljajo nobene omejitve glede zdravstvenega stanja živali, ki veljajo za perutnino;
(c) kjer zdravstveni pregled jate, iz katere bo vzeta pošiljka, ki ga je izvedel uradni veterinar ali pooblaščeni veterinar v 48 urah pred odpremo, ni pokazal nobenega kliničnega znaka ali suma na kužno bolezen perutnine;
(d) ki se ne nahaja na območju, kjer iz razlogov zdravstvenega varstva živali velja prepoved v skladu z zakonodajo Skupnosti zaradi izbruha bolezni, za katero je dovzetna perutnina.
2. Člena 6 in 9a se ne uporabljata za perutnino iz odstavka 1.
Člen 10b
1. Glede salmonele in serotipov, ki niso omenjeni v Poglavju III (A), Priloge II, je za pošiljke perutnine za zakol, namenjene za Finsko in Švedsko obvezen mikrobiološki preskus z vzorčenjem v obratu izvora v skladu s predpisi, ki jih določi Svet na predlog Komisije pred dnevom začetka veljavnosti Pogodbe o pristopu.
2. Obseg preskusa iz odstavka 1 in metode, ki se sprejmejo, se določijo z vidika mnenja Veterinarskega znanstvenega odbora in operativnega programa, ki ga morata Finska in Švedska predložiti Komisiji.
3. Preskus iz odstavka 1 se ne izvaja za perutnino za zakol, ki izvira z gospodarstva, na katerem se izvaja program, ki je priznan kot enakovreden programu iz odstavka 2, v skladu s postopkom iz člena 32.
Člen 11
1. Zahteva členov 5 do 10 in 15 se ne uporablja za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci v Skupnosti za pošiljke, ki vsebujejo manj kot 20 enot.
2. Perutnina in valilna jajca iz odstavka 1 morajo v času pošiljke izhajati iz jat, ki:
— so bile v Skupnosti od izvalitve ali najmanj tri mesece,
— v času pošiljke ne kažejo nobenega kliničnega znaka kužnih bolezni perutnine,
— izpolnjevati pogoje cepljenja iz Priloge III, če so bile cepljene,
— zanje ne veljajo nobene omejitve glede zdravstvenega stanja živali, ki se uporabljajo za perutnino,
— se ne nahajajo na območju, kjer iz razlogov zdravstvenega varstva živali veljajo omejitveni ukrepi v skladu z zakonodajo Skupnosti zaradi izbruha bolezni, za katero je dovzetna perutnina,
— pri vsej perutnini iz pošiljke so morali biti rezultati seroloških testov na protitelesa za Salmonella pullorum et gallinarum negativni v skladu s Prilogo II, Poglavje III, v mesecu pred pošiljko. Pri valilnih jajcih in enodnevnih piščancih morajo biti na izvorni jati izvedeni serološki testi na protitelesa za Salmonella pullorum et gallinarum v treh mesecih pred pošiljko na ravni, ki daje 95-odstotno zagotovilo odkrivanja okužbe pri 5-odstotni razširjenosti.
3. Določbe odstavkov 1 in 2 se ne uporabljajo za pošiljke, ki vsebujejo ratite ali njihova valilna jajca.
Člen 12
1. Če gre za pošiljke perutnine in valilnih jajc iz držav članic ali regij držav članic, kjer se perutnina iz člena 1 cepi proti atipični kokošji kugi, v državo članico ali regijo države članice, katere status je bil določen v skladu z odstavkom 2 spodaj, veljajo naslednja pravila:
(a) valilna jajca morajo izhajati iz jat, ki:
— niso cepljene ali
— so cepljene z inaktiviranim cepivom ali
— so cepljene z živim cepivom, pod pogojem, da so bila cepljenja vsaj 30 dni pred pobiranjem valilnih jajc;
(b) enodnevni piščanci (vključno s piščanci, namenjenimi za obnovo populacije divjih ptic) ne smejo biti cepljeni proti atipični kokošji kugi in morajo izhajati iz:
— valilnih jajc, ki izpolnjujejo pogoje iz (a), in
— valilnice, kjer delovni proces zagotavlja, da so jajca inkubirana ob popolnoma ločenih časih in na popolnoma ločenih krajih od jajc, ki ne izpolnjujejo pogojev iz (a);
(c) matična in proizvodna perutnina:
— ne smeta biti cepljeni proti atipični kokošji kugi in
— sta morali biti izolirani 14 dni pred pošiljko bodisi na gospodarstvu bodisi na karantenski postaji pod nadzorom uradnega veterinarja. V tej zvezi nobena perutnina z gospodarstva izvora ali karantenske postaje niso smela biti cepljena proti atipični kokošji kugi v 21 dneh pred pošiljko in nobena perutnina, ki ni namenjena za pošiljko, v tem času ni smela vstopiti na gospodarstvo ali karantensko postajo; poleg tega se na karantenskih postajah ne sme izvajati nobeno cepljenje in
— sta v 14 dneh pred pošiljko z negativnimi rezultati opravili reprezentativno serološke preiskave za odkrivanje protiteles za atipično kokošjo kugo v skladu s podrobnimi navodili, sprejetimi skladno s postopkom iz člena 32;
(d) perutnina za zakol mora izhajati iz jat, ki:
— če niso cepljene proti atipični kokošji kugi, izpolnjujejo zahteve iz tretje alinee (c),
— če so cepljene, so v 14 dneh pred pošiljko in na podlagi reprezentativnega vzorca opravile test za izolacijo virusa atipične kokošje kuge skladno s podrobnimi pravili, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 32.
2. Če država članica ali regija ali del države članice želijo, da se jim odobri status necepljenja proti atipični kokošji kugi, lahko predložijo program, kakor je določen v členu 13(1).
Komisija preuči programe, ki jih predložijo države članice. Programi se lahko v skladu s kriteriji iz člena 13(1) odobrijo po postopku iz člena 32. Vsa dodatna jamstva, splošna ali specifična, ki se lahko zahtevajo v trgovini med državami članicami Skupnosti, se lahko opredelijo v skladu z enakim postopkom.
Kadar država članica ali regija države članice meni, da je dosegla status necepljenja proti atipični kokošji kugi, se lahko na Komisijo naslovi prošnja za ugotovitev statusa necepljenja proti atipični kokošji kugi v skladu s postopkom iz člena 32.
Elementi, ki jih je treba upoštevati pri določanju statusa necepljenja proti atipični kokošji kugi za državo članico ali regijo, so podatki iz člena 14(1) in predvsem naslednji kriteriji:
— cepljenje proti atipični kokošji kugi pri perutnini iz člena 1 ni bilo odobreno v preteklih 12 mesecih, razen za obvezno cepljenje tekmovalnih golobov iz člena 17(3) Direktive 92/66/EGS,
— v vseh matičnih jatah so bili vsaj enkrat letno opravljeni serološki testi na prisotnost atipične kokošje kuge v skladu s podrobnimi pravili, sprejetimi po postopku iz člena 32,
— na gospodarstvih ni perutnine, ki je bila cepljena proti atipični kokošji kugi v preteklih 12 mesecih, z izjemo tekmovalnih golobov, cepljenih na podlagi člena 17(3) Direktive 92/66/EGS.
Glede Finske in Švedske se ustrezne odločitve v zvezi s statusom „območje brez cepljenja proti atipični kokošji kugi“ sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 32 do dneva začetka veljavnosti Pogodbe o pristopu.
3. Komisija lahko začasno prekine status necepljenja proti atipični kokošji kugi v skladu s postopkom iz člena 32 v primeru:
(i) ali obsežne okužbe atipične kokošje kuge, ki ni omejena;
(ii) ali odprave zakonskih omejitev, ki prepovedujejo sistematično zatekanje k rutinskemu cepljenju proti atipični kokošji kugi.
▼M6 —————
Člen 13
1. Kadar država članica pripravi ali je pripravila prostovoljen ali obvezen program nadzora nad boleznimi, za katere je dovzetna perutnina, lahko program predloži Komisiji, pri čemer navede zlasti:
— pogostnost razširjenosti bolezni na svojem ozemlju,
— razloge za program, ob upoštevanju pomembnosti bolezni in verjetne prednosti programa glede na njegove stroške,
— zemljepisno območje, kjer se bo program izvajal,
— statusne kategorije, ki bodo veljale za perutninske vzrejne obrate, standarde, ki jih je treba doseči v vsaki kategoriji, in postopke testiranja, ki se bodo uporabljali,
— postopke spremljanja in nadziranja programa,
— ukrepe, ki bodo izvedeni, če iz kakršnega koli razloga vzrejni obrat izgubi svoj status,
— ukrepe, ki bodo izvedeni, če bodo rezultati laboratorijskih preiskav, opravljenih v skladu z določbami programa, pozitivni.
2. Komisija preuči programe, ki jih predložijo države članice. Program se lahko v skladu s kriteriji iz odstavka 1 odobri po postopku iz člena 32. Vsa dodatna jamstva, splošna ali specifična, ki se lahko zahtevajo v trgovanju znotraj Skupnosti, se lahko opredelijo v skladu z enakim postopkom. Takšna jamstva ne smejo presegati tistih, ki jih država članica zahteva na svojem ozemlju.
Če gre za programe, predložene Komisiji pred 1. julijem 1991, se odločitve o njihovi odobritvi in dodatnih trgovinskih jamstvih sprejmejo pred 1. januarjem 1992.
3. Programe, ki jih predložijo države članice, je mogoče spreminjati ali dopolnjevati v skladu s postopkom iz člena 32. Spremembe ali dopolnitve programov, ki so bile že odobrene, ali jamstva, ki so bila opredeljena v skladu z odstavkom 2, se lahko odobrijo po enakem postopku.
4. Komisija v najkrajšem možnem času preuči program, ki ga predloži Švedska glede infekcioznega bronhitisa perutnine (IB). Po opravljenem pregledu in če je to utemeljeno, se lahko uporabijo določbe odstavka 2. Ustrezni sklepi iz odstavka 2, se sprejmejo v najkrajšem možnem času. Do sprejetja teh sklepov lahko Švedska v enem letu od začetka veljavnosti Pogodbe o pristopu uporablja svoje nacionalne predpise, ki so za zgoraj omenjene bolezni veljali do tega datuma. To enoletno obdobje se lahko po potrebi podaljša skladno s postopkom iz člena 32.
Člen 14
1. Kadar država članica meni, da na njenem ozemlju ali delu njenega ozemlja ni ene od bolezni, za katero je dovzetna perutnina, predloži Komisiji ustrezno dokumentacijo, pri čemer podrobno navede zlasti:
— naravo bolezni in pogostnost njenega pojavljanja v zadevni državi članici,
— način obvladovanja bolezni na podlagi seroloških, mikrobioloških ali patoloških preiskav in na podlagi dejstva, da je bolezen po zakonu treba prijaviti pristojnim organom,
— obdobje, v katerem je potekalo nadzorovanje,
— kadar je primerno, obdobje, v katerem je bilo cepljenje proti bolezni prepovedano, in zemljepisno območje, ki ga je prepoved zadevala,
— načine preverjanja, da na zadevnem območju ni bolezni.
2. Komisija preuči dokumentacijo, ki jo predložijo države članice. Dodatna jamstva, splošna ali specifična, ki se lahko zahtevajo v trgovanju znotraj Skupnosti, se lahko opredelijo v skladu s postopkom iz člena 32. Takšna jamstva ne smejo presegati tistih, ki jih država članica zahteva na svojem ozemlju. Kadar je obrazložena izjava predložena pred 1. julijem 1991, se odločitve o dodatnih jamstvih sprejmejo pred 1. januarjem 1992.
3. Zadevna država članica Komisijo obvesti o vseh spremembah podatkov iz odstavka 1. Jamstva, kakor so opredeljena v odstavku 2, se lahko glede na takšno uradno obvestilo spremenijo ali umaknejo v skladu s postopkom, ki ga določa člen 32.
4. Komisija v najkrajšem možnem času preuči utemeljitve, ki jih predloži Švedska glede puranjega rinotraheitisa (TRT), sindroma oteklih glav (SHS), infekcioznega laringo-traheitisa (ILT), sindroma padca nesnosti 76 (EDS 76) in osepnic perutnine. Po opravljenem pregledu in če je to utemeljeno, se lahko uporabijo določbe odstavka 2. Ustrezni sklepi iz odstavka 2 se sprejmejo v najkrajšem možnem času. Do sprejetja teh sklepov lahko Švedska v enem letu od začetka veljavnosti Pogodbe o pristopu uporablja svoje nacionalne predpise, ki so za zgoraj omenjene bolezni veljali do tega datuma. To enoletno obdobje se lahko po potrebi podaljša skladno s postopkom iz člena 32.
Člen 15
1. Enodnevni piščanci in valilna jajca se morajo prevažati v:
— še neuporabljenih namenski embalaži za enkratno uporabo, ki se nato uničijo,
— embalaži, ki se lahko uporabijo večkrat, če so pred tem očiščeni in razkuženi.
V vsakem primeru mora taka embalaža:
(a) vsebovati samo enodnevne piščance ali valilna jajca iste vrste, kategorije in tipa perutnine, ki izhajajo iz istega vzrejnega centra;
(b) biti označeni z:
— imenom izvorne države članice in regije,
— številko odobritve vzrejnega centra izvora, kot je predvideno v Prilogi II, Poglavje I(2),
— številom piščancev ali jajc v vsaki embalaži,
— vrsto perutnine, ki ji pripadajo jajca ali piščanci.
2. Embalaža, ki vsebujejo enodnevne piščance ali valilna jajca, se lahko združijo v skupine za prevoz v ustreznih vsebnikih. Na vsebnikih mora biti prikazano število tako združenih zabojev in oznake, navedene v odstavku 1(b).
3. Matična in proizvodna perutnina se morata prevažati v embalaži, ki:
— vsebujejo samo perutnino iste vrste, kategorije in tipa, ki izhajajo iz istega vzrejnega obrata,
— imajo številko odobritve vzrejnega obrata, kakor je predvideno v poglavju I(2) Priloge II.
▼M5 —————
4.
(a) Matična in proizvodna perutnina in enodnevni piščanci morajo biti nemudoma prepeljani v namembni proizvodni obrat, ne da bi prišli v stik z drugo živo perutnino, razen z matično in proizvodno perutnino ali enodnevnimi piščanci, ki izpolnjujejo pogoje iz te direktive.
(b) Perutnina za zakol mora biti nemudoma prepeljana v namembno klavnico, ne da bi prišla v stik z drugo perutnino, razen s perutnino za zakol, ki izpolnjuje pogoje iz te direktive.
(c) Perutnina, namenjena za obnovo populacije divjih ptic, mora biti nemudoma prepeljana na namembni kraj, ne da bi prišla v stik z drugo perutnino, razen s perutnino za obnovo populacije divjih ptic, ki izpolnjuje pogoje iz te direktive.
5. Embalaža in prometna sredstva morajo biti prirejena tako, da:
— onemogočajo izgubo iztrebkov in zmanjšajo izgubo perja med prevozom,
— omogočajo vizualni pregled perutnine,
— omogočajo čiščenje in dezinfekcijo.
6. Prometna sredstva in embalaža, ki ni za enkratno uporabo, morajo pred nakladanjem in razkladanjem biti očiščeni in dezinficirani v skladu z navodili pristojnega organa zadevne države članice.
Člen 16
Perutnine iz člena 15(4) se ne sme prevažati čez območja, okužena s kokošjo influenco ali atipično kokošjo kugo, razen po avtocestah ali železnici.
Člen 17
V trgovanju med državami članicami mora perutnino in valilna jajca med prevozom do namembnega kraja spremljati veterinarsko spričevalo, ki:
— je skladno z ustreznim vzorcem v Prilogi IV,
— ga podpiše uradni veterinar,
— je sestavljeno na dan nakladanja v jeziku ali jezikih odpremne države članice in v uradnem jeziku ali jezikih namembne države članice,
— velja pet dni,
— sestoji iz ene same strani,
— je ponavadi izpolnjeno za enega samega prejemnika,
— ima žig in podpis v barvi, ki je drugačna od barve spričevala.
Člen 18
Namembne države članice lahko v skladu s splošnimi določbami Pogodbe eni ali več odpremnim državam članicam izdajo splošne odobritve ali odobritve, omejena na specifične primere, ki na njihovo ozemlje dovoljujejo vstop za perutnino in valilna jajca brez spričevala, predvidenega v členu 17.
▼M5 —————
POGLAVJE III
Pravila za uvoz iz tretjih držav
Člen 20
Perutnina in valilna jajca, uvožena v Skupnost, morajo izpolnjevati pogoje, določene v členih 21 do 24.
Člen 21
1. Perutnina in valilna jajca morajo imeti poreklo v tretji državi ali delu tretje države, ki je vključena v seznam Komisije v skladu s postopkom, določenim v členu 32. Ta seznam je mogoče dopolniti ali spremeniti v skladu s postopkom iz člena 33.
2. Pri odločanju, ali se tretjo državo ali del tretje države lahko vključi na seznam iz odstavka 1, se posebej upošteva:
(a) zdravstveno stanje perutnine, drugih domačih in divjih ptic v tretji državi, pri čemer se posebna pozornost posveti boleznim eksotičnih ptic in zdravstveni situaciji v okoliškem območju, kjer bi katero od obojega lahko ogrozilo zdravje ljudi in živali v državah članicah;
(b) rednost in hitrost zagotavljanja informacij tretje države v zvezi z obstojem kužnih bolezni živali na svojem ozemlju, predvsem bolezni na seznamih A in B Mednarodnega urada za kužne bolezni živali;
(c) nacionalna pravila o preprečevanju in nadzoru nad boleznimi;
(d) organiziranost veterinarskih služb v državi in njihove pristojnosti;
(e) organizacijo in izvajanje ukrepov za preprečevanje in nadzor nad kužnimi boleznimi perutnine;
(f) jamstva, ki jih tretja država lahko zagotovi glede skladnosti s to direktivo;
(g) skladnost s pravili Skupnosti o hormonih in ostankih.
3. Seznam iz odstavka 1 in kakršna koli dopolnila seznama se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Člen 22
1. Perutnina in valilna jajca morajo izhajati iz tretjih držav:
(a) kjer sta kokošja kuga in atipična kokošja kuga, kakor sta opredeljeni v direktivah Sveta 92/40/EGS in 92/66/EGS, bolezni, ki jih je treba prijaviti;
(b) prostih kokošje kuge in atipične kokošje kuge,
ali
ki, čeprav niso proste teh bolezni, izvajajo ukrepe za njun nadzor, ki so vsaj enakovredni ukrepom iz direktiv 92/40/EGS in 92/66/EGS.
2. Dodatni kriteriji za razvrstitev tretjih držav v zvezi odstavkom 1(b), zlasti kar zadeva vrsto uporabljanega cepiva, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 32 pred 1. januarjem 1995.
3. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 32 odloči, pod katerimi pogoji se odstavek 1 uporablja samo za del ozemlja tretje države.
Člen 23
1. Perutnina in valilna jajca se lahko uvažajo z ozemlja tretje države ali dela ozemlja tretje države, ki je vključena na seznam, sestavljen v skladu s členom 21(1), samo če izhajajo iz jat, ki:
(a) so bile pred pošiljko brez prekinitve na zadevnem ozemlju ali delu ozemlja takšne države v obdobju, ki se določi v skladu s postopkom iz člena 32;
(b) izpolnjujejo pogoje zdravstvenega stanja živali v skladu s postopkom, ki ga določa člen 32 za uvoz perutnine in valilnih jajc iz zadevne države. Pogoji se lahko razlikujejo glede na vrsto ali kategorijo perutnine.
2. Pogoji zdravstvenega stanja živali se določijo na podlagi pravil, določenih v poglavju II in njemu ustrezajočih prilogah. V skladu s postopkom, določenim v členu 32, se lahko od primera do primera odobrijo izjeme, če zadevna tretja država ponuja podobna jamstva o zdravju živali, ki so vsaj enakovredna.
Člen 24
1. Perutnino in valilna jajca mora spremljati veterinarsko spričevalo, ki ga pripravi in podpiše uradni veterinar tretje države izvoznice.
Spričevalo mora:
(a) biti izdano na dan nakladanja za pošiljko v namembno državo članico;
(a) biti napisano v uradnem jeziku ali jezikih namembne države članice;
(c) spremljati pošiljko v izvirniku;
(d) potrjevati, da perutnina ali valilna jajca izpolnjujejo zahteve te direktive in tiste, sprejete skladno s to direktivo, v zvezi z uvozom iz tretjih držav;
(e) veljati pet dni;
(f) biti sestavljeno iz ene same strani;
(g) biti izpolnjeno za enega samega prejemnika;
(h) ima žig in podpis v barvi, ki je drugačna od barve spričevala.
2. Spričevalo iz odstavka 1 mora biti skladno z modelom, določenim v skladu s postopkom iz člena 32.
Člen 25
Preglede na kraju samem izvajajo veterinarski izvedenci iz držav članic in Komisije, da bi zagotovili, da se določbe te direktive učinkovito izvajajo.
Izvedence iz držav članic, odgovorne za te inšpekcije, imenuje Komisija na predloge držav članic.
Inšpekcije se izvajajo v imenu Skupnosti, ki krije vse z njimi povezane stroške.
Pogostost inšpekcij in inšpekcijski postopek se določita v skladu s postopkom iz člena 32.
Člen 26
1. Komisija lahko v skladu s postopkom, določenem v členu 33 odloči, da je treba uvoz iz tretje države ali dela tretje države omejiti na določene vrste, na valilna jajca, na perutnino za vzrejo ali proizvodnjo, na perutnino za zakol ali na perutnino, namenjeno za posebne namene.
2. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 32 določi, da mora biti uvožena perutnina, valilna jajca ali perutnina, izvaljena iz valilnih jajc, v karanteni ali izolirana za obdobje, ki ne sme presegati dveh mesecev.
▼M2 —————
Člen 27a
Komisija lahko ne glede na člene 20, 22, 23 in 24 v skladu s postopkom iz člena 32 v posameznih primerih dovoli uvoz perutnine in valilnih jajc iz tretjih držav, kadar takšen uvoz ni v skladu s členi 20, 22, 23 in 24. Podrobna pravila za takšen uvoz se določijo z istim postopkom. Ta pravila zagotavljajo jamstva za zdravstveno varstvo živali, enakovredna vsaj tistim iz Poglavja II te direktive, ki vključujejo obvezno karanteno in testiranje na kokošjo kugo, atipično kokošjo kugo in katero koli drugo pomembno bolezen.
Člen 28
Ob prihodu v namembno državo članico mora biti perutnina za zakol nemudoma prepeljana v klavnico za čimprejšnji zakol.
Brez poseganja v katere koli posebne pogoje, ki se lahko sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 33, lahko pristojni organ namembne države članice na podlagi zdravstvenega stanja živali določi klavnico, v katero je treba prepeljati perutnino.
POGLAVJE IV
Skupne določbe
Člen 29
1. Za namen trgovanja znotraj Skupnosti za perutnino in valilna jajca se uporabljajo splošni ukrepi zaščite, predvideni v Direktivi 89/662/EGS.
▼M2 —————
Člen 30
1. Za trgovanjem s perutnino in valilnimi jajci znotraj Skupnosti se uporabljajo veterinarska nadzorna pravila, predvidena v Direktivi 90/425/EGS.
2. Direktiva 90/425/EGS se spremeni:
(a) v Prilogi A se pod I doda naslednji sklic:
„Direktiva Sveta 90/539/EGS z dne 15. oktobra 1990 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanjem s perutnino in valilnimi jajci ter za uvoz perutnine in valilnih jajc iz tretjih držav
—————
UL L 303, 31.10.1990, str. 6.“
(b) v Prilogi B se izbrišejo naslednje alinee:
„— živa perutnina“
„— jajca za valjenje“
Člen 31
Do začetka veljavnosti sklepov, sprejetih skladno s členi 20, 21 in 22, države članice pri uvozu perutnine in valilnih jajc iz tretjih držav uporabljajo pogoje, ki so najmanj enakovredni tistim, ki izhajajo iz uporabe poglavja II.
Člen 32
1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 ( 9 ).
2. Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ( 10 ).
Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 33
1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.
2. Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša petnajst dni.
Člen 34
O spremembah prilog, predvsem tistih, ki jih prilagajajo spremembam v diagnostičnih metodah in spreminjanju gospodarske pomembnosti določenih bolezni, odloča Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 32.
▼M5 —————
Člen 36
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do ►M1 1. maj 1992 ◄ . O tem takoj obvestijo Komisijo.
Člen 37
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
1. Nacionalni referenčni laboratoriji za bolezni perutnine so naslednji:
|
AT |
AGES: Österreichische Agentur für Gesundheit und Ernährungssicherheit GmbH — Institut für veterinärmedizinische Untersuchungen Mödling (Austrian Agency for Health and Consumer Protection-Institute for veterinary investigations Mödling)Robert Koch-Gasse 17A-2340 MödlingTel.: +43 (0) 505 55-38112Fax: +43 (0) 505 55-38108E-mail: vetmed.moedling@ages.at |
|
BE |
CODA — CERVA — VARVeterinary and Agrochemical Research CentreGroeselenberg 99B-1180 Brussels |
|
BG |
Национален диагностичен научноизследователски ветеринарномедицински институт „Проф. д-р Георги Павлов“, Национална референтна лаборатория „Нюкясълска болест и Инфлуенца А по птиците“, бул. „Пенчо Славейков“ 15, София 1606(National Diagnostic Veterinary Research Institute „Prof. Dr. Georgi Pavlov“, National Reference Laboratory for Newcastle Disease and Avian Influenza A, 15, Pencho Slaveykov Blvd., 1606 Sofia) |
|
CY |
State Veterinary LaboratoryVeterinary Services1417 AthalassaNicosia |
|
CZ |
State Veterinary Institute PrahaSídlištní 136/24165 03 Praha 6 |
|
DE |
Friedrich-Loeffler-InstitutBundesforschungsinstitut für TiergesundheitBoddenblick 5a17493 Greifswald-Insel RiemsTel.: +49 383 51-7-0Fax: +49 383 51-7-151 |
|
DK |
Danish Institute for Food and Veterinary Research,Dpt. of Poultry, Fish and Fur Animals,Hangoevej 2,DK-8200 Aarhus N |
|
EE |
Veterinaar- ja ToidulaboratooriumVäike-Paala 3, 11415 Tallinn, EstoniaTel.: +372 603 58 10Faks: +372 603 58 11E-post: tallinn@vetlab.ee |
|
ES |
Laboratorio Central de Sanidad Animal de AlgeteCarretera de Algete, km 8Algete 28110 (Madrid)Tel.: +34 916 290 300Fax: +34 916 290 598E-mail: lcv@mapya.es |
|
FI |
Finnish Food Safety AuthorityAnimal Diseases and Food Safety ResearchMustialankatu 3FI-00790 Helsinki, FinlandE-mail: info@evira.fiTel.: +358 20 772 003 (exchange)Fax: +358 20 772 4350 |
|
FR |
Laboratoire d’études et de recherches avicoles, porcines et piscicolesAFSSA site de Ploufragan/Brest — LERAPPBP 5322440 Ploufragan |
|
GB |
Veterinary Laboratories AgencyNew Haw, Addlestone, WeybridgeSurrey KT15 3NB, UKTel. (44-1932) 341111Fax (44-1932) 347046 |
|
GR |
Centre of Thessaloniki Veterinary Institutions,80, 26th October Street,GR-546 27 ThessalonikiTel.: 2310785104 |
|
HU |
Országos Állategészségügyi Intézet(Central Veterinary Institute)H-1581 Budapest146., Pf. 2.Tel.: +36-1-460-6300, +36-1-460-6317Fax: +36-1-222-6070 |
|
IE |
Virology DivisionCentral Veterinary Research LaboratoryDepartment of Agriculture and Food LaboratoriesBackweston CampusStacumny LaneCelbridgeCo. Kildare |
|
IT |
Centro di Referenza Nazionale per l’influenza aviare e la malattia di New Castle e Centro di Referenza Nazionaleper le Salmonellosi c/o Istituto zooprofilattico sperimentale delle Venezie,V.le dell'Università,10-35020 Legnaro (Pd) |
|
LT |
National Veterinary Laboratory(Nacionalinė veterinarijos laboratorija)J. Kairiūkščio 10LT-08409 Vilnius |
|
LU |
CODA — CERVA — VARVeterinary and Agrochemical Research CentreGroeselenberg 99B-1180 Brussels |
|
LV |
Nacionālais diagnostikas centrs(National Diagnostic Centre)Lejupes iela 3, Rīga, LV-1076Tel.: +371 7620526Fax: +371 7620434E-mail: ndc@ndc.gov.lv |
|
MT |
National Veterinary Laboratory, Marsa |
|
NL |
Centraal Instituut voor Dierziekte ControleCIDC-LelystadHoofdvestiging: Houtribweg 39Nevenvestiging: Edelhertweg 15Postbus 20048203 AA Lelystad |
|
PL |
Laboratory Department of Poultry DiseasesPaństwowy Instytut Weterynaryjny – Państwowy Instytut BadawczyAl. Partyzantów 57, 24-100 PuławyTel.: +48.81.886 30 51Fax: +48.81.886 25 95E-mail: sekretariat@piwet.pulawy.pl |
|
PT |
Laboratório Nacional de Investigação Veterinária (LNIV)Estrada de Benfica, 701P-1549-011 Lisboa |
|
RO |
Institutul de Diagnostic și Sănătate AnimalăStrada Dr. Staicovici nr. 63, sector 5Codul 050557, București |
|
SE |
Statens Veterinärmedicinska AnstaltDepartment of VirologySE-751 89 UppsalaTel (46-18) 674000Fax (46-18) 674467Department of BacteriologySE-751 89 UppsalaTel (46-18) 674000Fax (46-18) 309162 |
|
SI |
Univerza v LjubljaniVeterinarska fakultetaNacionalni veterinarski inštitutGerbičeva 60,SI-1000 Ljubljana |
|
SK |
Štátny veterinárny a potravinový ústav,Botanická 15, 842 52 Bratislava |
2. Nacionalni referenčni laboratoriji za bolezni perutnine, našteti v točki 1, so v vsaki državi članici odgovorni za usklajevanje diagnostičnih metod, ki jih predvideva ta direktiva. V ta namen:
(a) lahko pooblaščenim laboratorijem dobavljajo reagente, ki so potrebni za diagnostične preiskave;
(b) spremljajo in nadzirajo kakovost vseh reagentov, ki jih uporabljajo pooblaščeni laboratoriji;
(c) organizirajo občasne primerjalne teste.
PRILOGA II
ODOBRITEV VZREJNIH OBRATOV
POGLAVJE I
Splošna pravila
1. Da bi vzrejni obrati dobili odobritev pristojnega organa za trgovanje znotraj Skupnosti, morajo:
(a) izpolnjevati pogoje glede svojih zmogljivosti in delovnih postopkov, ki so določeni v poglavju II;
(b) uporabljati in se držati programov nadzorovanja bolezni, ki jih odobri pristojni osrednji veterinarski organ, ob upoštevanju zahtev iz poglavja III;
(c) zagotoviti vse zmogljivosti za izvajanje postopkov, naštetih v (d);
(d) biti predmet nadzora pristojnega veterinarskega organa v smislu organizirane oblike spremljanja in nadziranja zdravstvenega stanja živali. Takšno spremljanje in nadziranje predvsem vključuje:
— najmanj en inšpekcijski pregled uradnega veterinarja letno, ki se dopolni s pregledi za preverjanje izvajanja higienskih ukrepov in delovnih postopkov v vzrejnem obratu v skladu s pogoji iz poglavja II,
— evidentiranje vseh potrebnih podatkov, ki pristojnemu veterinarskemu organu omogočajo neprekinjeno spremljanje in nadziranje zdravstvenega statusa vzrejnega obrata;
(e) vsebovati samo perutnino, kakor je opredeljeno v členu 2(1).
2. Pristojni organ bo vsakem vzrejnem obratu, ki izpolnjuje pogoje, določene v točki 1, dodelil registracijsko številko, ki je lahko enaka tisti, ki se dodeli skladno z Uredbo (EGS) št. 2782/75.
POGLAVJE II
Objekti in delovni postopki
A. Centri za selekcijo, vzrejo in rejo
1.
(a) Izbira lokacije in razpored objektov morata biti združljiva z vrsto proizvodnje, pri čemer se zagotovi, da se lahko prepreči vnos bolezni ali, če pride do izbruha bolezni, da jo je mogoče nadzorovati. Če vzrejni obrat goji več vrst perutnine, morajo biti med seboj jasno ločene.
(b) Objekti morajo imeti dobre higienske pogoje in omogočati spremljanje in nadziranje zdravstvenega stanja živali.
(c) Oprema mora biti združljiva z vrsto proizvodnje in omogočati čiščenje in dezinfekcijo prostorov in prometnih sredstev za prevoz perutnine in jajc na najprimernejšem mestu.
2.
(a) Načini reje morajo, kolikor je le mogoče, temeljiti na načelu „varovane reje“ in na načelu „all-in/all-out“. Med izmenami je treba izvajati čiščenje, dezinfekcijo in praznjenje.
(b) Centri za selekcijo, reprodukcijo in rejo lahko redijo samo perutnino, ki:
— izhaja iz samega centra, in/ali
— iz drugega centra za selekcijo, reprodukcijo ali rejo v Skupnosti, ki je odobren v skladu s členom 6(a), in/ali
— je uvožena iz tretjih držav v skladu s to direktivo.
(c) Veterinarsko sanitarni red mora določiti vodstvo vzrejnega obrata; osebje mora nositi ustrezna delovna oblačila, obiskovalci pa zaščitna oblačila.
(d) Objekti, boksi in oprema morajo biti dobro vzdrževani.
(e) Jajca je treba pobirati večkrat dnevno in jih očistiti ter dezinficirati, kakor hitro je mogoče.
(f) Rejec mora pooblaščenega veterinarja obvestiti o vseh spremembah v proizvodni zmogljivosti ali drugih znakih, ki kažejo na prisotnost kužne bolezni perutnine. Kakor hitro se pojavi sum na bolezen, mora pooblaščeni veterinar pooblaščenemu laboratoriju poslati vzorce, ki so potrebni za določitev ali potrditev diagnoze.
(g) Za vsako jato je treba najmanj dve leti po odstranitvi jate hraniti zdravstveno dokumentacijo jate, evidenco ali pisni zapis, ki navaja:
— prihode in odhode,
— proizvodno zmogljivost,
— obolevnost in smrtnost z vzroki,
— laboratorijske preiskave in njihove rezultate,
— kraj porekla perutnine,
— namembni kraj jajc.
(h) Če se pojavi kužna bolezen perutnine, je rezultate laboratorijskih preiskav treba nemudoma sporočiti pooblaščenemu veterinarju.
B. Valilnice
1.
(a) Valilnica mora biti fizično in operativno ločena od objektov za rejo perutnine. Njen tloris mora biti takšen, da so spodaj navedeni različni funkcionalni prostori ločeni za:
— shranjevanje in razvrščanje jajc,
— dezinfekcijo,
— predinkubacijo,
— valjenje,
— pripravo in pakiranje blaga za odpremo.
(b) Objekti morajo biti zavarovani pred pticami, ki bi prišle od zunaj, in glodalci; tla in zidovi morajo biti iz trpežnih, neprepustnih in pralnih materialov; naravna ali umetna osvetlitev in sistemi za pretok zraka in temperaturo morajo biti ustrezne vrste; treba je zagotoviti higiensko odstranjevanje odpadkov (jajc in piščancev).
(c) Oprema mora imeti gladke in nepropustne površine.
2.
(a) Delovni postopek mora temeljiti na enosmernem kroženju jajc, premični opremi in osebju.
(b) Valilna jajca morajo biti:
— iz centrov za selekcijo, reprodukcijo ali rejo v Skupnosti, ki so odobreni v skladu s členom 6(a),
— uvožena iz tretjih držav v skladu s to direktivo.
(c) Veterinarsko sanitarni red mora določiti vodstvo vzrejnega obrata; osebje mora nositi ustrezna delovna oblačila, obiskovalci pa zaščitna oblačila.
(d) Objekti in oprema morajo biti dobro vzdrževani.
(e) Dezinficirati je treba:
— jajca, med časom njihovega prihoda in procesom inkubacije,
— inkubatorje, redno,
— valilnike in opremo po izvalitvi vsake izmene.
(f) Za ocenjevanje zdravstvenega statusa valilnice se mora uporabljati program mikrobiološkega nadzora kakovosti.
(g) Rejec mora pooblaščenega veterinarja obvestiti o vseh spremembah v proizvodni zmogljivosti ali drugih znakih, ki kažejo na prisotnost kužne bolezni perutnine. Kakor hitro se pojavi sum na kužno bolezen, mora pooblaščeni veterinar pooblaščenemu laboratoriju poslati vzorce, ki so potrebni za določitev ali potrditev diagnoze, in obvestiti pristojni veterinarski organ, ki odloča o sprejemu ustreznih ukrepov.
(h) Za valilnico je treba najmanj dve leti hraniti zdravstveno dokumentacijo jate, evidenco ali pisni zapis, ki navaja, po možnosti za vsako jato posebej:
— poreklo jajc in njihov datum prihoda,
— valilni donos,
— kakršne koli anomalije,
— laboratorijske preiskave in njihove rezultate,
— podrobnosti o programih cepljenja,
— število in namembnost inkubiranih jajc, ki se niso izvalila,
— namembnost enodnevnih piščancev.
(i) Če se pojavi kužna bolezen perutnine, je rezultate laboratorijskih preiskav treba nemudoma sporočiti pooblaščenemu veterinarju.
POGLAVJE III
Program nadzorovanja bolezni
Brez poseganja v zdravstvene ukrepe in v člena 13 in 14, mora program nadzorovanja bolezni vključevati vsaj nadzorovanje okužb in vrst, ki so navedene spodaj.
A. Okužbe s Salmonella pullorum, Salmonella gallinarum in Salmonella arizonae
1.
(a) S. pullorum et gallinarum: kokoši, purani, pegatke, prepelice, fazani, jerebice in race.
(b) S. arizonae: purani.
2.
(a) Za ugotavljanje prisotnosti okužbe je treba uporabljati serološke in/ali mikrobiološke preiskave.
(b) Vzorce za laboratorijske preiskave je treba odvzeti iz krvi, slabše razvitih enodnevnih piščancev, puha ali prahu iz valilnikov, brisov iz vlage na zidovih valilnice, stelje ali vode iz napajalnikov.
(c) Če so vzorci krvi odvzeti iz jate za serološko testiranje na S. pullorum ali S. arizonae, je pri določanju števila vzorcev, ki bodo odvzeti, treba upoštevati razširjenost okužbe v zadevni državi in pretekle pojave okužbe v gospodarstvu.
Jate je treba pregledati v vsakem nesnem obdobju ob najprimernejšem času za odkritje bolezni.
B. Okužbe z Mycoplasma gallisepticum in Mycoplasma meleagridis
1.
(a) Mycoplasma gallisepticum: kokoši in purani.
(b) Mycoplasma meleagridis: purani.
2.
(a) Prisotnost okužbe je treba preskusiti s serološkimi in/ali mikrobiološkimi preiskavami in/ali s prisotnostjo patoloških sprememb na zračnih vrečkah pri enodnevnih piščancih in purančkih.
(b) Vzorce za testiranje je, kot je ustrezno, treba odvzeti iz krvi, enodnevnih piščancev in purančkov, sperme ali brisov, vzetih iz sapnika, kloake ali zračnih vrečk.
(c) Teste za odkrivanje M. gallisepticum ali M. meleagridis je treba izvajati na reprezentativnem vzorcu, da bi omogočili trajno nadzorovanje okužbe med rejo in nesnostjo, tj. tik pred začetkom nesnosti in vsake tri mesece po tem.
C. Rezultati in ukrepi, ki jih je treba sprejeti
Če ni reaktorjev, se šteje, da je test negativen. Drugače je jata sumljiva in je treba uporabiti ukrepe, naštete v poglavju IV.
D. Za gospodarstva, ki so sestavljena iz dveh ali več ločenih proizvodnih enot, lahko pristojni veterinarski organ odobri odstopanje od teh ukrepov za zdrave proizvodne enote na okuženem gospodarstvu, če je pooblaščeni veterinar potrdil, da sta struktura in velikost teh proizvodnih enot in delovnih postopkov takšni, da proizvodne enote predstavljajo popolnoma ločene prostore za gojenje, rejo in krmljenje, tako da se zadevna bolezen ne more razširiti iz ene proizvodne enote v drugo.
POGLAVJE IV
Merila za začasni preklic ali preklic odobritve za vzrejni obrat
1. Odobritev, izdana vzrejnemu obratu, se mora začasno preklicati:
(a) če pogoji, določeni v poglavju II, niso več izpolnjeni;
(b) dokler se ne zaključi ustrezna preiskava za bolezen:
— če obstaja sum, da sta se v vzrejnem obratu pojavili kokošja influenca ali atipična kokošja kuga,
— če je vzrejni obrat prejel perutnino ali valilna jajca iz vzrejnega obrata, kjer obstaja sum ali dejanska okužba s kokošjo influenco ali atipično kokošjo kugo,
— če je prišlo do stika, ki bi lahko prenesel okužbo, med vzrejnim obratom in lokacijo izbruha kokošje influence ali atipične kokošje kuge;
(c) dokler niso opravljeni novi testi, če rezultati nadzorovanja, ki se je izvajalo v skladu s pogoji, določenimi v poglavjih II in III, za okužbe z S. pullorum, S. gallinarum, S. arizonae, M. gallisepticumali M. meleagridis vzbujajo sum na okužbo;
(d) dokler niso izvedeni ustrezni ukrepi, ki jih zahteva uradni veterinar, če se izkaže, da vzrejni obrat ni skladen z zahtevami iz poglavja I, odstavkov 1(a), (b) in (c).
2. Odobritev je treba preklicati:
(a) če se v vzrejnem obratu pojavita kokošja influenca ali atipična kokošja kuga;
(b) če druge ustrezne laboratorijske preiskave potrdijo prisotnost okužbe z S. pullorum, S. gallinarum, S. arizonae, M. gallisepticum ali M. meleagridis;
(c) če tudi po drugem obvestilu uradnega veterinarja niso bili izvedeni ukrepi, s pomočjo katerih bi vzrejni obrat postal skladen z zahtevami odstavkov 1(a), (b) in (c) poglavja I.
3. Pogoji za obnovitev odobritve:
(a) če je bila odobritev preklicana zaradi pojava kokošje influence ali atipične kokošje kuge, se lahko obnovi 21 dni po čiščenju in dezinfekciji, če je bil opravljen sanitarni zakol;
(b) če je bila odobritev preklicana zaradi okužbe, ki jo povzroča:
(i) Salmonella pullorum et gallinarum, ali Salmonella arizonae, se lahko obnovi po dveh zaporednih negativnih laboratorijskih preiskavah, ki so bili v vzrejnem obratu opravljeni v razmiku vsaj 21 dni in po dezinfekciji po sanitarnem zakolu okužene jate;
(ii) Mycoplasma gallisepticum ali Mycoplasma meleagridis, se lahko obnovi po dveh zaporednih negativnih laboratorijskih preiskavah, ki so bili opravljeni na celotni jati v razmiku najmanj 60 dni.
PRILOGA III
POGOJI ZA CEPLJENJE PERUTNINE
1. Cepiva za cepljenje perutnine ali jat, ki proizvajajo valilna jajca, morajo imeti dovoljenje za promet, ki ga izda pristojni organ države članice, v kateri se cepivo uporablja.
2. Kriterije za uporabo cepiv proti atipični kokošji kugi v programih preventivnih cepljenj lahko določi Komisija.
PRILOGA IV
VETERINARSKA SPRIČEVALA ZA TRGOVINO MED DRŽAVAMI ČLANICAMI ES
(Modeli 1 do 6)
PRILOGA V
BOLEZNI, KI JIH JE OBVEZNO TREBA PRIJAVITI
— kokošja influenca
— atipična kokošja kuga
( 1 ) UL C 89, 10.4.1989, str. 1.
( 2 ) UL C 260, 15.10.1990.
( 3 ) UL C 194, 31.7.1989, str. 11.
( 4 ) UL L 282, 1.11.1975, str. 100.
( 5 ) UL L 376, 31.12.1987, str. 20.
( 6 ) UL L 209, 17.8.1977, str. 1.
( 7 ) UL L 127, 16.5.1987, str. 18.
( 8 ) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.
( 9 ) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.
( 10 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.