1985L0611 — SL — 20.03.2008 — 007.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	DIREKTIVA SVETA z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (85/611/EGS) (UL L 375, 31.12.1985, p.3)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
M1	DIREKTIVA SVETA 88/220/EGS z dne 22. marca 1988	L 100	31	19.4.1988
►M2	DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 95/26/ES z dne 29. junija 1995	L 168	7	18.7.1995
►M3	DIREKTIVA 2000/64/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 7. novembra 2000	L 290	27	17.11.2000
►M4	DIREKTIVA 2001/107/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 21. januarja 2002	L 41	20	13.2.2002
►M5	DIREKTIVA 2001/108/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 21. januarja 2002	L 41	35	13.2.2002
►M6	DIREKTIVA 2004/39/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 21. aprila 2004	L 145	1	30.4.2004
►M7	DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2005/1/ES Besedilo velja za EGP z dne 9. marca 2005	L 79	9	24.3.2005
►M8	DIREKTIVA 2008/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. marca 2008	L 76	42	19.3.2008

---

▼B

DIREKTIVA SVETA

z dne 20. decembra 1985

o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP)

(85/611/EGS)

Oddelek I

Splošne določbe in področje uporabe

Člen 1

1.  Države članice uporabljajo to direktivo za kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljevanju imenovane KNPVP) na njihovem ozemlju.

2.  Za namene te direktive in ob upoštevanju člena 2 so KNPVP tisti:

▼M5

▼B

3.  Takšni podjemi se lahko v skladu z zakonom ustanovijo bodisi po pogodbenem pravu (kot splošni skladi, ki jih upravljajo družbe za upravljanje) ali po investicijskem pravu (kot vzajemni skladi) ali po statutu (kot investicijske družbe).

V tej direktivi „splošni skladi“ vključujejo tudi vzajemne sklade.

4.  Investicijske družbe, ki vlagajo sredstva prek hčerinskih družb predvsem drugam kot v prenosljive vrednostne papirje, niso predmet te direktive.

5.  Države članice prepovejo, da bi se KNPVP, ki jih ureja ta direktiva, preoblikovali v kolektivne naložbene podjeme, ki jih ta direktiva ne ureja.

6.  Ob upoštevanju določb, ki urejajo pretok kapitala, in členov 44, 45 in 52(2), ne more na področju, ki je urejeno v tej direktivi, nobena država članica uporabljati drugih določb za KNPVP v drugi državi članici ali za enote premoženja, ki jih izdajo ti KNPVP, ki tržijo svoje enote premoženja na njenem območju.

7.  Brez poseganja v odstavek 6 lahko država članica uporablja za KNPVP na svojem ozemlju strožje in dodatne zahteve poleg tistih, določenih v členu 4 in nadaljnjih členih te direktive, pod pogojem, da se splošno uporabljajo in niso v nasprotju z določbami te direktive.

▼M5

8.  V tej direktivi izraz „prenosljivi vrednostni papirji“ pomeni:

z izjemo tehnik in instrumentov iz člena 21.

9.  V tej direktivi izraz „instrumenti denarnega trga“ pomeni instrumente, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu in ki so likvidni in je njihovo vrednost mogoče kadarkoli natančno določiti.

▼M4

Člen 1a

Za namene te direktive:

▼B

Člen 2

1.  KNPVP v smislu te direktive ne morejo biti:

2.  Pet let po izvajanju te direktive Komisija predloži Svetu poročilo o izvajanju odstavka 1 in zlasti njegove četrte alinee. Po potrebi predlaga ustrezne ukrepe za razširitev področja uporabe.

Člen 3

Za namene te direktive se šteje, da se KNPVP nahajajo v državi članici, v kateri ima investicijska družba ali družba za upravljanje vzajemnega sklada svoj registrirani sedež; države članice morajo zahtevati, da je sedež v isti državi članici kot registrirani sedež.

ODDELEK II

Dovoljenje za KNPVP

Člen 4

1.  Noben KNPVP ne izvaja teh dejavnosti, če ne dobi dovoljenja pristojnih organov države članice, v kateri se nahaja, v nadaljevanju imenovanih „pristojni organi“.

To dovoljenje je veljavno v vseh državah članicah.

2.  Vzajemni sklad dobi dovoljenje le, če pristojni organi izdajo dovoljenje družbi za upravljanje, izdajo soglasje k pravilom upravljanja sklada in potrdijo izbiro depozitarja. Investicijska družba dobi dovoljenje le, če pristojni organi odobrijo njene ustanovne listine in potrdijo izbiro depozitarja.

▼M4

3.  Pristojni organi ne izdajo dovoljenja KNPVP, če družba za upravljanje ali investicijska družba ne izpolnjujeta predpogojev, ki so določeni v oddelku III oziroma IV te direktive.

Poleg tega pristojni organi ne izdajo dovoljenja KNPVP, če direktorji depozitarja nimajo zadostnega ugleda ali nimajo zadosti izkušenj tudi glede na vrsto KNPVP, ki se upravlja. V ta namen se morajo imena direktorjev depozitarja in vseh oseb, ki jih nadomestijo v tej funkciji, sporočiti pristojnim organom.

„Direktorji“ pomeni tiste osebe, ki po zakonu ali ustanovnih listinah zastopajo depozitarja ali dejansko določajo politiko depozitarja.

3a.  Pristojni organi ne izdajo dovoljenja, če se KNPVP pravno prepreči (zaradi določbe v pravilih upravljanja sklada ali ustanovnih listinah) tržiti enote svojega premoženja ali delnic v matični državi članici.

▼B

4.  Brez odobritve pristojnih organov ni mogoče zamenjati družbe za upravljanje ali depozitarja niti spremeniti pravil upravljanja sklada ali ustanovne listine investicijske družbe.

▼M4

ODDELEK III

Obveznosti glede družb za upravljanje

Naslov A

Pogoji za začetek opravljanja dejavnosti

Člen 5

1.  Dostop do opravljanja dejavnosti družbe za upravljanje je predmet predhodnega uradnega dovoljenja, ki ga izdajo pristojni organi matične države članice. Dovoljenje, izdano družbi za upravljanje v skladu s to direktivo, velja v vseh državah članicah.

2.  Nobena družba za upravljanje ne sme opravljati drugih dejavnosti razen upravljanja KNPVP, ki so pridobili dovoljenje v skladu s to direktivo, z izjemo dodatnega upravljanja drugih kolektivnih naložbenih podjemov, ki jih ta direktiva ne pokriva in zaradi katerih je družba za upravljanje predmet nadzora skrbnega in varnega poslovanja, vendar jih v skladu s to direktivo ni mogoče tržiti v drugih državah članicah.

Upravljanje vzajemnih skladov/skupnih sredstev in investicijskih družb za namene te direktive vključuje naloge, navedene v Prilogi II, ki jih je mogoče še dopolniti.

3.  Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice družbam za upravljanje izdajo dovoljenje, da poleg upravljanja vzajemnih skladov/skupnih sredstev in investicijskih družb opravljajo tudi naslednje storitve:

V skladu s to direktivo družbe za upravljanje v nobenem primeru ne morejo pridobiti dovoljenja le za opravljanje storitev iz tega odstavka ali za opravljanje pomožnih storitev brez pridobitve dovoljenja za opravljanje storitev iz točke (a).

▼M6

4.  Členi 2(2), 12, 13 in 19 Direktive 2004/ES ( 10 ), Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o trgih finančnih instrumentov ( 11 ), se uporabljajo za opravljanje storitev iz odstavka 3 tega člena s strani družb za upravljanje.

▼M4

Člen 5a

1.  Brez poseganja v druge splošne pogoje za zahtevo za izdajo dovoljenja, ki so predpisani z nacionalno zakonodajo, pristojni organi družbi za upravljanje ne smejo izdati dovoljenja, razen če:

2.  Poleg tega v primeru obstoja tesnih povezav med družbo za upravljanje in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami pristojni organi izdajo dovoljenje le, če te povezave ne preprečujejo učinkovitega izvajanja njihovih nadzornih nalog.

Pristojni organi tudi zavrnejo izdajo dovoljenja, če zakoni in drugi predpisi države nečlanice, ki se nanašajo na eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi ima družba za upravljanje tesne povezave, ali težave pri njihovem uveljavljanju, preprečujejo učinkovito izvajanje njihovih nadzornih nalog.

Pristojni organi morajo zahtevati, da jim družbe za upravljanje stalno poročajo zahtevane informacije, ki jih ti potrebujejo za spremljanje izpolnjevanja pogojev iz tega odstavka.

3.  Vlagatelja zahteve za izdajo dovoljenja se v šestih mesecih po vložitvi popolne zahteve obvesti, ali se mu dovoljenje izda ali zavrne. V primeru zavrnitve se podajo razlogi zanjo.

4.  Družba za upravljanje lahko začne opravljati svojo dejavnost, takoj ko se ji izda dovoljenje.

5.  Pristojni organi lahko odvzamejo dovoljenje, ki je bilo izdano družbi za upravljanje skladno s to direktivo le, če ta družba:

Člen 5b

1.  Pristojni organi ne izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti družbe za upravljanje, dokler niso obveščeni o identiteti delničarjev ali članov, bodisi neposrednih ali posrednih, fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo kvalificirane deleže, ter o zneskih teh deležev.

Pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja če, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju zanesljivega in skrbnega vodenja družbe za upravljanje niso zadovoljni z usposobljenostjo delničarjev ali družbenikov.

2.  V primeru podružnic družb za upravljanje, ki imajo statutarne sedeže zunaj Evropske unije in ki začenjajo opravljati ali opravljajo dejavnosti, države članice ne uporabljajo določb, ki bi imele za posledico bolj ugodno obravnavo kot velja za podružnice družb za upravljanje s statutarnimi sedeži v državah članicah.

3.  Pred izdajo dovoljenja se je treba posvetovati s pristojnimi organi druge vključene države članice glede izdaje dovoljenja kateri koli družbi za upravljanje, ki:

Naslov B

Odnosi s tretjimi državami

Člen 5c

1.  Odnosi s tretjimi državami se urejajo v skladu z ustreznimi pravili iz člena 7 ISD.

Za namen te direktive se izraza „podjetje/investicijsko podjetje“ in „investicijska podjetja“ iz člena 7 ISD razumeta kot „družba za upravljanje“ in „družbe za upravljanje“; izraz „opravljanje investicijskih storitev“ iz člena 7(2) ISD se razume kot „opravljanje storitev“.

2.  Države članice tudi obvestijo Komisijo o kakšnih koli splošnih težavah, na katere naletijo KNPVP pri trženju svojih enot v kateri koli tretji državi.

Naslov C

Pogoji poslovanja

Člen 5d

1.  Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje zahtevajo, da družba za upravljanje, ki so ji izdali dovoljenje, vedno izpolnjuje pogoje iz členov 5 ter 5a(1) in (2) te direktive. Lastna sredstva družbe za upravljanje se ne smejo znižati pod raven, določeno v členu 5a(1)(a). Če se to zgodi, lahko pristojni organi v primeru, da razmere tako ravnanje upravičujejo, družbi za upravljanje dovolijo da v omejenem obdobju popravi svoj položaj ali preneha opravljati dejavnosti.

2.  Brez poseganja v določbe te direktive, ki dajejo odgovornost pristojnim organom države članice gostiteljice, so za izvajanje nadzora skrbnega in varnega poslovanja nad družbo za upravljanje odgovorni pristojni organi matične države članice, ne glede na to, ali družba za upravljanje ustanovi podružnico ali opravlja storitve v drugi državi članici ali ne.

Člen 5e

1.  Za kvalificirane deleže v družbah za upravljanje veljajo ista pravila, kot so določena v členu 9 ISD.

2.  Za namen te direktive se izraza „podjetje/investicijsko podjetje“ in „investicijska podjetja“ iz člena 9 ISD razumeta kot „družba za upravljanje“ oziroma „družbe za upravljanje“.

Člen 5f

1.  Vsaka matična država članica določi pravila skrbnega in varnega poslovanja, ki jih morajo družbe za upravljanje, glede na dejavnost upravljanja KNPVP, za katerega je pridobila dovoljenje v skladu s to direktivo, vedno upoštevati.

Predvsem morajo pristojni organi matične države članice ob upoštevanju lastnosti KNPVP, ki ga upravlja družba za upravljanje, od družbe za upravljanje zahtevati, da:

2.  Vsaka družba za upravljanje, katere dovoljenje pokriva tudi storitve diskrecijskega upravljanja premoženja, kot določa člen 5(3)(a):

Člen 5g

1.  Če države članice dovolijo, da družbe za upravljanje zaradi učinkovitejšega opravljanja dejavnosti prenesejo eno ali več svojih nalog na tretje osebe, ki jo te opravljajo v njihovem imenu, morajo biti izpolnjeni naslednji predpogoji:

2.  Na odgovornost družbe za upravljanje in depozitarja v nobenem primeru ne vpliva dejstvo, da je družba za upravljanje del nalog prenesla na tretje stranke, niti ne sme družba za upravljanje svojih nalog prenesti na tretje stranke v tolikšni meri, da se njena vloga zmanjša na vlogo „poštnega predala“.

Člen 5h

Vsaka država članica sestavi pravila ravnanja, ki jih morajo družbe za upravljanje z dovoljenjem v tej državi članici vedno upoštevati. Takšna pravila morajo izvajati vsaj načela iz naslednjih alinej. Ta načela zagotavljajo, da družba za upravljanje:

Naslov D

Pravica ustanovitve in prostega opravljanja storitev

Člen 6

1.  Države članice zagotavljajo, da družba za upravljanje, ki ji v skladu s to direktivo izdajo dovoljenje pristojni organi druge države članice, na ozemlju teh držav lahko opravlja dejavnosti, za katere je pridobila dovoljenja bodisi z ustanovitvijo podružnice ali na podlagi prostega opravljanja storitev.

2.  Ustanovitev podružnice ali opravljanje storitev v državah članicah ne sme biti predmet zahteve za pridobitev dovoljenja, zahteve za zagotavljanje dodatnega kapitala ali katerega koli drugega ukrepa z enakim učinkom.

Člen 6a

1.  Poleg izpolnjevanja pogojev iz členov 5 in 5a mora vsaka družba za upravljanje, ki želi na ozemlju druge države članice ustanoviti podružnico, o tem obvestiti pristojne organe svoje matične države članice.

2.  Države članice zahtevajo od vsake družbe za upravljanje, ki želi ustanoviti podružnico na ozemlju druge države članice, da pri obveščanju, predvidenem v odstavku 1, poda naslednje podatke in dokumentacijo:

3.  V treh mesecih od prejema vseh podatkov, navedenih v odstavku 2, pristojni organi matične države članice te podatke sporočijo pristojnim organom države članice gostiteljice in obvestijo tudi družbo za upravljanje, razen če imajo ob upoštevanju predvidenih dejavnosti razlog, da dvomijo v ustreznost upravne strukture ali finančnega položaja družbe za upravljanje. Sporočijo tudi podrobnosti o kakršni koli shemi jamstev za terjatve vlagateljev namenjeni varstvu vlagateljev.

Če pristojni organi matične države članice zavrnejo posredovati podatke iz odstavka 2 pristojnim organom države članice gostiteljice, morajo zadevni družbi za upravljanje navesti razloge za njihovo zavrnitev v dveh mesecih od prejema vseh informacij. Za to zavrnitev ali opustitev odgovora velja pravica do sodnega varstva v matični državi članici

4.  Preden podružnica družbe za upravljanje začne delovati, se pristojni organi države članice gostiteljice v dveh mesecih po prejemu vseh podatkov iz odstavka 2 pripravijo za nadzor nad družbo za upravljanje in, če je to potrebno, navedejo pogoje, vključno s pravili iz členov 44 in 45, veljavnimi v državi članici gostiteljici, ter splošnimi pravili ravnanja, ki se morajo upoštevati v primeru opravljanja storitev upravljanja premoženja iz člena 5(3) ter storitev naložbenega svetovanja in skrbništva, na podlagi katerih se mora ta dejavnost v interesu javne koristi opravljati v državi članici gostiteljici.

5.  Po prejemu obvestila od pristojnih organov države članice gostiteljice ali ob izteku roka, ki ga predvideva odstavek 4 brez prejema obvestila od teh organov, se podružnica lahko ustanovi in začne poslovati. Od tega trenutka dalje lahko družba za upravljanje začne razporejati enote vzajemnih skladov/skupnih sredstev in investicijskih družb, ki so predmet te direktive in ki jih upravlja, razen če pristojni organi države članice gostiteljice pred iztekom dvomesečnega roka sprejmejo utemeljeno odločitev, da dogovori o trženju enot premoženja ne izpolnjujejo določb iz člena 44(1) in člena 45.

6.  V primeru spremembe katerega koli podrobnega podatka, ki se je sporočil v skladu z odstavki 2(b), (c) ali (d), družba za upravljanje pošlje pisno obvestilo o tej spremembi pristojnim organom matične države članice in države članice gostiteljice vsaj en mesec pred začetkom izvajanja spremembe, tako da pristojni organi matične države članice lahko sprejmejo odločitev glede spremembe skladno z odstavkom 3 in pristojni organi države članice gostiteljice lahko ravnajo tako v skladu s odstavkom 4.

7.  V primeru spremembe podrobnih podatkov, ki so se sporočili v skladu s prvim pododstavkom odstavka 3, organi matične države članice ustrezno obvestijo organe države članice gostiteljice.

Člen 6b

1.  Vsaka družba za upravljanje, ki želi prvič izvajati poslovne dejavnosti na ozemlju druge države članice v okviru prostega opravljanja storitev, sporoči pristojnim organom svoje matične države članice naslednje informacije:

2.  Pristojni organi matične države članice v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 posredujejo te informacije naprej pristojnim organom države članice gostiteljice.

Sporočijo tudi podrobne informacije glede kakršnih koli shem jamstev za terjatve vlagateljev, ki se uporabljajo za varstvo vlagateljev.

3.  Družba za upravljanje lahko nato začne delovati v državi članici gostiteljici ne glede na določbe člena 46.

Kjer je to primerno, pristojni organi države članice gostiteljice po prejemu informacij iz odstavka 1 družbi za upravljanje navedejo pogoje, vključno s pravili ravnanja, ki se morajo upoštevati v primeru določb o opravljanju storitev upravljanja premoženja iz člena 5(3) ter storitev naložbenega svetovanja in skrbništva, katere mora družba za upravljanje v interesu splošnega dobra izpolnjevati v državi članici gostiteljici.

4.  Če je vsebino sporočenih informacij iz odstavka 1(b) treba spremeniti, družba za upravljanje pošlje pisno obvestilo o spremembah pristojnim organom matične države članice in države članice gostiteljice, preden začne izvajati spremembo, tako da pristojni organi države članice gostiteljice lahko, če je potrebno, družbo obvestijo o kakršni koli potrebni spremembi ali dopolnitvi informacij, ki so se sporočile v skladu z odstavkom 3.

5.  Za družbo za upravljanje velja postopek obveščanja iz tega člena tudi v primerih, ko tretji stranki poveri trženje enot premoženja v državi članici gostiteljici.

Člen 6c

1.  Države članice gostiteljice lahko iz statističnih razlogov zahtevajo, da vse družbe za upravljanje, ki imajo podružnice na njihovem ozemlju, redno poročajo pristojnim organom teh držav članic gostiteljic o svojih dejavnostih v teh državah članicah gostiteljicah.

2.  Kot del izpolnjevanja obveznosti iz te direktive države članice lahko zahtevajo, da podružnice družb za upravljanje za ta namen predložijo enake podrobne informacije kot družbe za upravljanje s sedežem v tej državi članici.

Države članice gostiteljice lahko zahtevajo, da družba za upravljanje, ki po načelu svobode opravljanja storitev opravlja svojo dejavnost na njenem ozemlju, zagotovi potrebne informacije za spremljanje združljivosti s standardi, ki jih država članica gostiteljica določi in ki se uporabljajo za te družbe za upravljanje, čeprav te zahteve ne smejo biti strožje od zahtev, ki jih ista država članica zaradi spremljanja združljivosti z istimi standardi določa družbam za upravljanje s sedežem v tej državi članici.

3.  Če pristojni organi države članice gostiteljice ugotovijo, da družba za upravljanje, ki ima podružnico ali opravlja storitve na ozemlju te države članice, krši pravne ali ureditvene predpise, ki jih je ta država članica sprejela v skladu z določbami te direktive o prenosu pooblastil na pristojne organe države članice gostiteljice, ti organi zahtevajo, da zadevna družba za upravljanje odpravi nepravilnost.

4.  Če zadevna družba za upravljanje ne izvede potrebnih ukrepov, pristojni organi države članice gostiteljice o tem obvestijo pristojne organe matične države članice. Slednji organi ob prvi priložnosti izvedejo vse ukrepe ustrezne za zagotovitev, da zadevna družba za upravljanje odpravi svoje nepravilnosti. O naravi teh ukrepov obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice.

5.  Če kljub ukrepom, ki jih sprejme matična država članica, ali zato ker se takšni ukrepi izkažejo za nezadostne ali ker niso na razpolago v zadevni državi članici, družba za upravljanje še naprej krši pravne ali ureditvene predpise iz odstavka 2, veljavne v državi članici gostiteljici, slednja lahko potem ko je obvestila pristojne organe matične države članice, sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev ali sankcioniranje nadaljnjih nepravilnosti in, če je to potrebno, prepreči tej družbi za upravljanje, da na njenem ozemlju začne nadaljnje transakcije. Države članice zagotovijo, da je na njihovem ozemlju možno vročiti pravne dokumente, potrebne za takšne ukrepe proti družbam za upravljanje.

6.  Zgornje določbe ne vplivajo na pooblastila države članice gostiteljice, da sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev ali sankcioniranje nepravilnosti, storjenih na njihovem ozemlju in ki so v nasprotju s pravnimi ali ureditvenimi predpisi, sprejetimi v interesu splošnega dobra. To vključuje možnost, da se družbam za upravljanje kršiteljicam prepreči začetek nadaljnjih transakcij na njihovih ozemljih.

7.  Vsak ukrep, sprejet skladno z odstavki 4, 5 ali 6, ki obsega sankcije ali omejitve opravljanja storitev družbe za upravljanje, mora biti primerno utemeljen, zadevna družba za upravljanje pa mora biti o njem obveščena. Za vsak takšen ukrep velja pravica do sodnega varstva v državi članici, v kateri je bil ukrep sprejet.

8.  Preden začnejo izvajati postopek, predpisan v odstavkih 3, 4 ali 5, lahko pristojni organi države članice gostiteljice v nujnih primerih sprejmejo vse previdnostne ukrepe, ki so potrebni za varovanje interesov vlagateljev in drugih katerim se izvajajo storitve. Komisija in pristojni organi drugih zadevnih držav članic morajo biti o teh ukrepih obveščeni ob prvi priložnosti.

Po posvetovanju s pristojnimi organi zadevnih držav članic lahko Komisija odloči, da mora zadevna država članica te ukrepe spremeniti ali odpraviti.

9.  V primeru odvzema dovoljenja morajo biti pristojni organi države članice gostiteljice primerno obveščeni in morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da zadevni družbi za upravljanje preprečijo začetek nadaljnjih transakcij na njenem ozemlju ter da varujejo interese vlagateljev. ►M7  Vsaki dve leti Komisija pripravi poročilo o teh primerih. ◄

10.  Države članice obvestijo Komisijo o številu in vrsti primerov, v katerih so v skladu s členom 6a izdale zavrnitev ali sprejele ukrepe v skladu z odstavkom 5. ►M7  Vsaki dve leti Komisija pripravi poročilo o teh primerih. ◄

▼M4

ODDELEK IIIa

Obveznosti glede depozitarja

▼B

Člen 7

1.  Sredstva vzejemnega sklada se morajo dati v hrambo depozitarju.

2.  Na depozitarjevo odgovornost, kot je navedena v členu 9, ne sme vplivati dejstvo, da zaupa vsa ali del sredstev v hrambo tretji stranki.

3.  Poleg tega mora depozitar:

Člen 8

1.  Depozitar mora imeti registrirani sedež v isti državi članici, kot ga ima družba za upravljanje, ali pa mora biti ustanovljen v tej državi članici, če ima registrirani sedež v drugi državi članici.

2.  Depozitar mora biti institucija, ki je podrejena javnemu nadzoru. Predložiti mora tudi zadostna finančna in strokovna jamstva, da je sposoben učinkovito izvajati posle kot depozitar in izpolnjevati obveznosti, ki jih vključuje ta funkcija.

3.  Države članice določijo, katere vrste institucij iz odstavka 2 izpolnjujejo pogoje za depozitarja.

Člen 9

Depozitar je v skladu z nacionalno zakonodajo države, v kateri je registrirani sedež družbe za upravljanje, odgovoren družbi za upravljanje in imetnikom enot premoženja za škodo, ki jo ti utrpijo zaradi neupravičene neizpolnitve ali nepravilne izvedbe njegovih obveznosti. Odgovornost imetnikom enot premoženja je bodisi neposredna ali posredna prek družbe za upravljanje, odvisno od pravne narave odnosa med depozitarjem, družbo za upravljanje in imetniki enot premoženja.

Člen 10

1.  Nobena posamezna družba ne more delovati v obeh vlogah, kot družba za upravljanje in kot depozitar.

2.  V smislu svoje vloge morata družba za upravljanje in depozitar delovati neodvisno in izključno v korist imetnikov enot premoženja.

Člen 11

Pogoji za zamenjavo družbe za upravljanje in depozitarja ter pravila, ki zagotavljajo zaščito imetnikov enot premoženja v primeru take zamenjave, se določijo z zakonom ali pravili upravljanja sklada.

▼M4

ODDELEK IV

Obveznosti glede investicijskih družb

Naslov A

Pogoji za začetek opravljanja dejavnosti

Člen 12

Dostop do opravljanja dejavnosti investicijskih družb je predmet predhodnega uradnega dovoljenja, ki ga izdajo pristojni organi matične države članice.

Države članice določijo pravno obliko, ki jo mora imeti investicijska družba.

▼B

Člen 13

Nobena investicijska družba se ne more ukvarjati z dejavnostmi, drugačnimi od tistih iz člena 1(2).

▼M4

Člen 13a

1.  Brez poseganja v druge pogoje za splošno zahtevo za izdajo dovoljenja, ki so predpisani z nacionalno zakonodajo, pristojni organi ne smejo izdati dovoljenja investicijski družbi, ki ni prenesla pooblastil za upravljanje na družbo za upravljanje, razen če ima investicijska družba zadosten osnovni kapital v višini najmanj 300 000 EUR.

Če investicijska družba nima pooblaščene družbe za upravljanje, ki ji je bilo izdano dovoljenje v skladu s to direktivo, velja tudi naslednje:

Pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja tudi, če zakoni in drugi prepisi države nečlanice, ki veljajo za eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi ima investicijska družba tesne povezave, ali težave pri uveljavljanju teh zakonov in drugih predpisov preprečujejo učinkovito opravljanje njihove nadzorne funkcije.

Pristojni organi zahtevajo, da jim investicijske družbe zagotovijo zahtevane informacije.

2.  Vlagatelja zahteve za izdajo dovoljenja se v šestih mesecih po vložitvi popolnega zahtevka obvesti, ali se mu dovoljenje izda ali zavrne. V primeru zavrnitve se podajo razlogi za zavrnitev.

3.  Investicijska družba lahko začne opravljati svojo dejavnost, takoj ko se ji izda dovoljenje.

4.  Pristojni organi lahko odvzamejo dovoljenje izdano investicijski družbi, za katero velja ta direktiva le, če ta družba:

Naslov B

Pogoji poslovanja

Člen 13b

Člena 5g in 5h se uporabljata za investicijske družbe, ki niso prenesle pooblastil za upravljanje na družbe za upravljanje, ki jim je izdano dovoljenje skladno s to direktivo. V tem členu se „družba za upravljanje“ razume kot „investicijska družba“.

Investicijske družbe lahko le upravljajo sredstva iz svojega lastnega premoženja in v nobenih okoliščinah ne smejo sprejeti pooblastil za upravljanje sredstev v imenu tretje stranke.

Člen 13c

Vsaka matična država članica določi pravila skrbnega in varnega poslovanja, ki jih morajo investicijske družbe, ki pooblastil za upravljanje niso prenesle na družbo za upravljanje, kateri je bilo dovoljenje izdano v skladu s to direktivo, stalno upoštevati.

Pristojni organi matične države članice ob upoštevanju vrste investicijske družbe zahtevajo, da ima ta družba zanesljive upravne in računovodske postopke, nadzorno in varnostno ureditev za elektronsko obdelavo podatkov in ustrezne mehanizme notranjega nadzora, ki zlasti vključujejo pravila za zasebne transakcije zaposlenih v investicijski družbi ali za imetje ali upravljanje naložb v finančne instrumente z namenom vlagati njen osnovni kapital in zagotavljati, da je med drugim vsako transakcijo, v katero je vključena družba, mogoče rekonstruirati glede na njen izvor, stranke transakcije, vrste ter časa in kraja sklenitve in da se sredstva investicijske družbe vlagajo v skladu z ustanovnimi listinami in veljavnimi pravnimi predpisi.

ODDELEK IVa

Obveznosti glede depozitarja

▼B

Člen 14

1.  Sredstva investicijske družbe se morajo dati v hrambo depozitarju.

2.  Na depozitarjevo odgovornost, kot je navedena v členu 16, ne sme vplivati dejstvo, da zaupa vsa ali del sredstev v hrambo tretji stranki.

3.  Poleg tega mora depozitar:

4.  Država članica lahko odloči, da investicijskim družbam, ki se nahajajo na njenem območju in tržijo enote svojega premoženja izključno na eni ali več borzah, na katerih kotirajo njihove enote, ni treba imeti depozitarjev v smislu te direktive.

Za takšne družbe se členi 34, 37 in 38 ne uporabljajo. Vendar morajo biti pravila vrednotenja sredstev teh družb določena z zakonom ali v njihovih ustanovnih listinah.

5.  Država članica lahko odloči, da investicijskim družbam, ki se nahajajo na njenem območju in tržijo najmanj 80 % enot svojega premoženja na eni ali več borzah, določenih v svojih ustanovnih listinah, ni treba imeti depozitarjev v smislu te direktive, pod pogojem, da enote njihovega premoženja kotirajo na borzah v tistih državah članicah, kjer se tržijo, in da se vse transakcije, ki jih lahko ta družba izvede izven teh borz, izvršijo le po tržnih cenah na borzi. V ustanovnih listinah družbe mora biti navedena borza države trženja, po cenah katere bo družba izvrševala transakcije izven organiziranega trga te države.

Država članica si vzame možnost, predvideno v prejšnjem pododstavku le, če meni, da imajo imetniki enot premoženja zaščito, ki je enakovredna zaščiti imetnikov enot premoženja v KNPVP, ki imajo depozitarje v smislu te direktive.

Take družbe in družbe iz odstavka 4 morajo zlasti:

Najmanj dvakrat na mesec mora neodvisni revizor zagotoviti, da je izračun vrednosti enot premoženja izveden v skladu z zakoni in ustanovnimi listinami družbe. Ob tem se mora revizor prepričati, da se sredstva družbe vlagajo v skladu s pravili, določenimi v zakonu in ustanovnih listinah družbe.

6.  Države članice obveščajo Komisijo o družbah, ki izkoristijo izjeme iz odstavkov 4 in 5.

▼M7 —————

▼B

Člen 15

1.  Depozitar mora imeti registrirani sedež v isti državi članici, kot ga ima investicijska družba, ali pa mora biti ustanovljen v tej državi članici, če ima registrirani sedež v drugi državi članici.

2.  Depozitar mora biti institucija, ki je podrejena javnemu nadzoru. Predložiti mora tudi zadostna finančna in strokovna jamstva, da je sposoben učinkovito izvajati posle kot depozitar in izpolnjevati obveznosti, ki jih vključuje ta funkcija.

3.  Države članice določijo, katere vrste institucij iz odstavka 2 izpolnjujejo pogoje za depozitarja.

Člen 16

Depozitar je v skladu z nacionalno zakonodajo države, v kateri je registrirani sedež investicijske družbe, odgovoren investicijski družbi in imetnikom enot premoženja za škodo, ki jo ti utrpijo zaradi neupravičene neizpolnitve ali nepravilne izvedbe njegovih obveznosti.

Člen 17

1.  Nobena posamezna družba ne more delovati v obeh vlogah, kot investicijska družba in kot depozitar.

2.  Depozitar mora pri opravljanju svoje vloge delovati izključno v korist imetnikov enot premoženja.

Člen 18

Pogoji za zamenjavo depozitarja in pravila, ki zagotavljajo zaščito imetnikov enot premoženja v primeru take zamenjave, se določijo z zakonom ali ustanovnimi listinami investicijske družbe.

ODDELEK V

Obveznosti v zvezi z naložbenimi politikami KNPVP

Člen 19

1.  Naložbe vzajemnega sklada ali investicijske družbe smejo predstavljati samo:

▼M5

▼B

▼M5

▼B

2.  Vendar:

▼M5 —————

▼B

▼M5 —————

▼B

4.  Vzajemni skladi in investicijske družbe imajo lahko dodatna likvidna sredstva.

▼M5 —————

▼M5

Člen 21

1.  Družba za upravljanje ali investicijska družba mora uporabljati postopek obvladovanja tveganj, ki ji omogoča, da spremlja in kadarkoli meri tveganja postavk in njihov delež v celotnem profilu tveganj portfelja; uporabljati mora postopek za natančno in neodvisno oceno vrednosti izvedenih finančnih instrumentov OTC. Družba za upravljanje ali investicijska družba mora pristojne organe nadzora redno in v skladu s podrobnimi pravili, ki jih ti določijo, obveščati o vrstah izvedenih finančnih instrumentov, z njimi povezanih tveganjih, količinskih omejitvah in izbranih metodah za oceno tveganj, povezanih s transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti za vsak KNPVP, ki ga upravlja.

2.  Države članice lahko dovolijo KNPVP uporabo tehnike in instrumentov v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga pod pogoji in znotraj omejitev, ki jih določijo, pod pogojem, da se te tehnike in instrumenti uporabijo za učinkovito upravljanje portfelja. Kadar se te dejavnosti nanašajo na uporabo izvedenih finančnih instrumentov, so ti pogoji in omejitve usklajeni z določbami te direktive.

Te dejavnosti nikakor ne smejo odvrniti KNPVP od njihovih naložbenih ciljev, ki so predpisani v pravilih upravljanja, ustanovnih listinah ali prospektu KNPVP.

3.  KNPVP zagotovi, da njegova celotna izpostavljenost v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti ne presega skupne čiste vrednosti njegovega portfelja.

Pri izračunu izpostavljenosti upoštevamo trenutno vrednost primarnih sredstev, tveganje izpostavljenosti do nasprotne stranke, prihodnja tržna gibanja in razpoložljiv čas za likvidacijo postavk. To velja tudi za naslednje pododstavke.

KNPVP lahko vlaga v izvedene finančne instrumente kot del svoje naložbene politike in v omejitvah, ki jih določa člen 22(5), če izpostavljenost do primarnih sredstev, iz katerih so izvedeni finančni instrumenti, skupaj ne presega naložbenih omejitev iz člena 22. Države članice lahko dovolijo, da teh naložb ni potrebno vključiti v omejitve iz člena 22, če vlaga KNPVP v izvedene finančne instrumente na indeksni osnovi.

Če prenosljivi vrednostni papir ali instrument denarnega trga vključuje izvedeni finančni instrument, je treba slednjega upoštevati pri izpolnjevanju zahtev iz tega člena.

4.  Države članice najkasneje do 13. februarja 2004 pošljejo Komisiji popolne informacije in vse poznejše spremembe svojih predpisov o metodah, ki se uporabljajo za izračun izpostavljenosti tveganju iz tretjega odstavka, vključno z izpostavljenostjo tveganju do nasprotne stranke pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC. Komisija informacije posreduje drugim državam članicam. ►M7  Te informacije so predmet izmenjave mnenj v okviru Evropskega odbora za vrednostne papirje. ◄

Člen 22

1.  KNPVP lahko naloži največ 5 % svojih sredstev v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga istega izdajatelja. KNPVP ne sme naložiti več kakor 20 % svojih sredstev v depozite pri isti instituciji.

Izpostavljenost KNPVP tveganju do nasprotnih strank v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti ne sme presegati:

2.  Države članice lahko 5 % mejo iz prvega stavka odstavka 1 dvignejo na največ 10 %. Vendar skupna vrednost prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga, ki jih ima KNPVP v tistih izdajateljih, v katere je vložil, v vsakega od njih, več kakor 5 % svojih sredstev, ne sme presegati 40 % vrednosti njegovega premoženja. Omejitev ne velja za depozite in posle z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, sklenjene s finančnimi institucijami, ki so predmet skrbnega nadzora.

Ne glede na posamezne omejitve iz odstavka 1, KNPVP ne sme kombinirati:

sklenjenih z isto organizacijo v znesku, ki presega 20 % njegovega premoženja.

3.  Države članice lahko dvignejo 5 % mejo iz prvega stavka odstavka 1 na največ 35 %, če prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga izda ali zanje jamči posamezna država članica, njeni lokalni organi, posamezna država nečlanica ali javna mednarodna telesa, v katera je včlanjena ena ali več držav članic.

4.  Države članice lahko dvignejo 5 % mejo iz prvega stavka odstavka 1 na največ 25 % pri nekaterih obveznicah, če jih izda kreditna institucija z registriranim sedežem v državi članici, ki je zakonsko predmet posebnega javnega nadzora za varstvo imetnikov obveznic. Zlasti zneske, ki jih prejme izdajatelj od izdaje teh obveznic, mora v skladu z zakonom vložiti v sredstva, s katerimi je v celotnem obdobju veljavnosti obveznic sposoben kriti terjatve iz obveznic in ki bi bila ob nezmožnosti izpolnitve obveznosti izdajatelja prioritetno uporabljena za odkup glavnice in izplačilo natečenih obresti.

Če KNPVP več kakor 5 % svojih sredstev naloži v obveznice posameznega izdajatelja, ki so navedene v prvem pododstavku, skupna vrednost teh naložb ne sme presegati 80 % vrednosti sredstev KNPVP.

Države članice Komisiji pošljejo seznam prej omenjenih kategorij obveznic skupaj s kategorijami izdajateljev, ki jim je bilo v skladu z zakoni in sporazumi o nadzoru iz prvega pododstavka izdano dovoljenje za izdajo obveznic, ki izpolnjujejo zgoraj navedene kriterije. Obvestilo, ki podrobno določa status ponujenih jamstev, se priloži seznamu. Komisija te informacije nemudoma predloži drugim državam članicam skupaj s komentarji, ki jih šteje za primerne, in da informacije na razpolago javnosti. ►M7  Ta obvestila so lahko predmet izmenjave mnenj v okviru Evropskega odbora za vrednostne papirje ◄

5.  Prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga iz odstavkov 3 in 4 se ne upoštevajo pri uporabi 40 % omejitve iz odstavka 2.

Omejitve, določene v odstavkih 1, 2, 3 in 4, se ne morejo kombinirati, zato vlaganja v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga, ki jih izda isti izdatelj, ali v depozite ali izvedene finančne instrumente, nastale pri tem izdajatelju, izvedene v skladu z odstavki 1, 2, 3 in 4, nikakor ne smejo presegati skupno 35 % sredstev KNPVP.

Gospodarske družbe, ki so vključene v isto skupino za namene konsolidiranih računovodskih izkazov, kakor določa Direktiva 83/349/EGS ( 14 ), ali v skladu s priznanimi mednarodnimi računovodskimi pravili, se za izračunavanje omejitev iz tega člena obravnavajo kot ena oseba.

Države članice lahko dovolijo kumulativno vlaganje v prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga znotraj iste skupine do omejitve 20 %.

▼M5

Člen 22a

1.  Brez poseganja v omejitve, določene v členu 25, lahko države članice dvignejo meje iz člena 22 na največ 20 % za naložbe v delnice in/ali dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda isti izdajatelj, če je v skladu s pravili upravljanja sklada in ustanovnimi listinami cilj naložbene politike KNPVP natančno posnemati sestavo določenega borznega indeksa ali indeksa dolžniških vrednostnih papirjev, ki ga priznavajo pristojni organi na podlagi naslednjega:

2.  Države članice lahko dvignejo mejo iz odstavka 1 na največ 35 %, če se to dokaže za utemeljeno zaradi izrednih tržnih razmer, zlasti na zakonsko urejenih trgih, na katerih prevladujoč položaj pripada določenim prenosljivim vrednostnim papirjem ali instrumentom denarnega trga. Naložbe do te meje so dovoljene za samo enega izdajatelja.

▼B

Člen 23

1.  Z odstopanjem od člena 22 in brez vpliva na člen 68(3) Pogodbe, lahko države članice odobrijo KNPVP, da vložijo v skladu z načelom razpršitve tveganja do 100 % svojih sredstev v različne prenosljive vrednostne papirje ►M5   in instrumenti denarnega trga  ◄ , ki jih izda ali zanje jamči katera koli država članica, njeni lokalni organi, država nečlanica ali javna mednarodna združenja, v katera so včlanjene ena ali več držav članic.

Pristojni organi dovolijo tako odstopanje le, če menijo, da imajo imetniki enot premoženja v KNPVP zaščito, ki je enakovredna zaščiti imetnikov enot premoženja v KNPVP, ki izpolnjujejo omejitve iz člena 22.

Takšni KNPVP morajo imeti vrednostne papirje najmanj šestih različnih izdaj, vendar vrednostni papirji posamezne izdaje ne smejo predstavljati več kot 30 % skupnega premoženja KNPVP.

2.  KNPVP, navedeni v odstavku 1, morajo v pravilih upravljanja sklada ali ustanovnih listinah investicijske družbe izrecno navesti države, lokalne organe ali javna mednarodna združenja, v katere nameravajo vlagati več kot 35 % svojih sredstev; ta pravila upravljanja sklada ali ustanovne listine pa morajo odobriti pristojni organi.

3.  Poleg tega mora prospekt in promocijska literatura vsakega KNPVP, navedenega v odstavku 1, vsebovati vidno navedbo, ki opozarja na to dovoljenje in imenovati države, lokalne organe in/ali javna mednarodna združenja, v vrednostne papirje katerih namerava vložiti ali je vložil več kot 35 % svojih sredstev.

▼M5

Člen 24

1.  KNPVP lahko pridobi enote premoženja KNPVP in/ali drugih kolektivnih naložbenih podjemov, kakor je navedeno v členu 19(1)(e), če v enote premoženja posameznega KNPVP ali drugega kolektivnega naložbenega podjema ni naloženih več kakor 10 % njegovih sredstev. Države članice lahko to mejo dvignejo na največ 20 %.

2.  Naložbe v enote premoženja kolektivnih naložbenih podjemov, ki niso KNPVP, ne smejo presegati skupno 30 % sredstev KNPVP.

Države članice lahko dovolijo, da sredstev zadevnega KNPVP ali drugega kolektivnega naložbenega podjema ni treba združevati zaradi uveljavljanja omejitev iz člena 22, če KNPVP pridobi enote premoženja KNPVP in/ali drugih kolektivnih naložbenih podjemov.

3.  Če KNPVP vlaga v enote premoženja drugih KNPVP in/ali drugih kolektivnih naložbenih podjemov, ki jih neposredno ali po pogodbi o prenosu upravljanja upravlja ista družba za upravljanje ali druga družba, s katero je družba za upravljanje povezana s skupnim upravljanjem ali nadzorom ali z znatnim neposrednim ali posrednim lastništvom, ta družba za upravljanje ali druga družba ne sme za račun KNPVP zaračunavati provizij od vplačila in izplačila pri vlaganju v enote drugih KNPVP in/ali drugih kolektivnih naložbenih podjemov.

KNPVP, ki znaten del svojih sredstev vlaga v druge KNPVP in/ali druge kolektivne naložbene podjeme, naj razkrije v svojem prospektu najvišji nivo provizij za upravljanje, ki se lahko zaračunajo samemu KNPVP in drugim KNPVP in/ali drugim kolektivnim naložbenim podjemom, v katere namerava vlagati. V svojem letnem poročilu prikaže najvišji delež provizij za upravljanje, ki jih zaračuna samemu KNPVP in drugim KNPVP in/ali drugim kolektivnim naložbenim podjemom, v katere vlaga.

▼M5

Člen 24a

1.  V prospektu se navede, v katere kategorije sredstev je KNPVP dovoljeno vlagati. V prospektu se tudi navede, ali je za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti izdano dovoljenje; v tem primeru vsebuje poudarjeno izjavo, ki kaže, ali se te dejavnosti lahko opravljajo za upravljanje s tveganji ali za doseganje naložbenih ciljev, in mogoče posledice uporabe izvedenih finančnih instrumentov za profil tveganj.

2.  Če KNPVP predvsem vlaga v katero koli kategorijo sredstev iz člena 19, ki niso prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga ali v skladu s členom 22a, natančno posnema sestavo borznega indeksa ali indeksa dolžniških vrednostnih papirjev, mora njegov prospekt in, če je to potrebno, vse promocijsko gradivo vsebovati poudarjeno izjavo, ki opozori na njegovo naložbeno politiko.

3.  Če je verjetno, da bo čista vrednost sredstev KNPVP znatno nihala zaradi naložbene strukture ali tehnik upravljanja s portfeljem, ki bodo morda uporabljene, mora prospekt in, če je potrebno, vse promocijsko gradivo vsebovati poudarjeno izjavo, ki opozori na to lastnost.

4.  Na zahtevo vlagatelja mora družba za upravljanje predložiti dodatne informacije o količinskih omejitvah, ki jih uporablja pri obvladovanju tveganj KNPVP, o metodah, izbranih v ta namen, ter o zadnjih spremembah v tveganjih in donosih glavnih kategorij instrumentov.

▼B

Člen 25

1.  Investicijska družba ali družba za upravljanje, v povezavi z vsemi vzajemnimi skladi, ki jih upravlja in spadajo v področje uporabe te direktive, ne more pridobiti delnic z glasovalnimi pravicami, ki bi ji omogočile, da bi bistveno vplivala na upravljanje izdajatelja.

Do prihodnje uskladitve države članice upoštevajo obstoječa pravila v zakonodaji drugih držav članic, ki opredeljujejo načelo iz prvega pododstavka.

2.  Poleg tega lahko investicijska družba ali vzajemni sklad pridobita največ:

▼M5

▼M5

▼M5

Omejitve iz druge, tretje in četrte alinee se lahko zanemarijo med pridobivanjem, če se v tem času ne da izračunati kosmati znesek dolžniških vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga ali čisti znesek vrednostnih papirjev, katerih prvi postopek prodaje še ni zaključen.

▼B

3.  Država članica lahko opusti uporabo odstavkov 1 in 2 v zvezi:

▼M5

▼B

Člen 26

▼M5

1.  KNPVP ni treba upoštevati omejitev, navedenih v tem oddelku, kadar uveljavljajo pravico do vpisa, izhajajočo iz prenosljivih vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga, ki so sestavni del njihovih sredstev.

Pri zagotavljanju izpolnjevanja načela razpršitve tveganj lahko države članice dovolijo KNPVP, ki jim je bilo nedavno izdano dovoljenje, odstopanje od členov 22, 22a, 23 in 24 za šest mesecev od datuma izdaje dovoljenja.

▼B

2.  Če so omejitve iz odstavka 1 presežene iz razlogov zunaj nadzora KNPVP ali kot posledica uveljavljanja pravice do vpisa, morajo ti KNPVP sprejeti kot prednostni cilj svojih prodajnih transakcij odpravo tega stanja z upoštevanjem interesov imetnikov enot premoženja.

ODDELEK VI

Obveznosti v zvezi s podatki, s katerimi je treba preskrbovati imetnike enot premoženja

A.

Objava prospekta in periodičnih poročil

Člen 27

▼M4

1.  Investicijska družba in, za vsakega od vzajemnih skladov in skupnih sredstev, ki jih upravlja, družba za upravljanje morata objaviti:

▼B

2.  Letna in polletna poročila morajo biti objavljena v naslednjih rokih z veljavnostjo za zaključek obdobja, na katerega se nanašajo:

▼M4

Člen 28

1.  Izvleček prospekta in popolni prospekt morata vsebovati informacije, ki jih vlagatelji potrebujejo za informirano presojo o predlagani naložbi ter predvsem z njo povezanih tveganjih. Slednje vključuje, ne glede na instrumente v katere se vlaga, jasno in lahko razumljivo razlago profila tveganj sklada.

2.  Popolni prospekt mora vsebovati vsaj podatke, predvidene v seznamu A, Priloge I k tej direktivi, če se ti podatki ne pojavijo že v pravilih upravljanja sklada ali v ustanovnih listinah, ki so priložene popolnemu prospektu v skladu s členom 29(1).

3.  Izvleček prospekta mora vsebovati v skrajšani obliki podane ključne informacije, predvidene v seznamu C, Priloge I k tej direktivi. Strukturiran in napisan je tako, da je povprečnemu vlagatelju lahko razumljiv. Države članice lahko dovolijo, da se izvleček prospekta priloži popolnemu prospektu kot njegov odstranljivi del. Izvleček prospekta se lahko uporablja kot trženjsko orodje oblikovano za uporabo v vseh državah članicah, razen sprememb, ki jih zahteva prevajanje. Države članice zato ne smejo zahtevati nobenih nadaljnjih dokumentov ali dodatnih informacij.

4.  Popolni prospekt in izvleček prospekta imata lahko obliko pisnega dokumenta ali pa sta zapisana na katerem koli trajnem mediju, ki ima enak pravni status odobren s strani pristojnih organov.

5.  Letno poročilo mora vsebovati bilanco stanja ali izkaz sredstev in obveznosti, podroben izkaz prihodkov in izdatkov za poslovno leto, poročilo o aktivnostih v poslovnem letu in druge informacije, predvidene v seznamu B, Priloge I k tej direktivi, kot tudi vse pomembne informacije, ki vlagateljem omogočajo informirano presojo o razvoju aktivnosti KNPVP in o njenih rezultatih.

6.  Polletno poročilo mora vsebovati vsaj informacije, predvidene v poglavjih I do IV seznama B, Priloge I k tej direktivi; če KNPVP izplača ali predlaga izplačilo vmesnih dividend, morajo številke odražati izid za to polletje po odbitju davka in vmesne dividende, ki so izplačane ali predlagane.

Člen 29

1.  Pravila upravljanja sklada ali ustanovne listine investicijske družbe tvorijo sestavni del popolnega prospekta in mu morajo biti priložene.

2.  Listin iz odstavka 1 pa ni treba priložiti k popolnemu prospektu, če so imetniki enot premoženja obveščeni, da se jim lahko ti dokumenti na zahtevo pošljejo, ali če so obveščeni o mestu v vsaki državi članici, v kateri se enote premoženja dajo na trg, kjer se lahko o njih posvetujejo.

Člen 30

Bistvene sestavine izvlečka prospekta in popolnega prospekta se morajo sproti dopolnjevati.

▼B

Člen 31

Računovodske informacije v letnem poročilu morajo revidirati ena ali več oseb, zakonsko pooblaščenih za revidiranje izkazov v skladu z Direktivo Sveta 84/253/EGS z dne 10. aprila 1984 na podlagi člena 54(3)(g) Pogodbe EGS o izdaji dovoljenj osebam, odgovornim za opravljanje obveznih revizij računovodskih listin ( 15 ). Revizorsko poročilo, vključno z morebitnimi kvalifikacijami, se v celoti objavi v letnem poročilu.

▼M4

Člen 32

KNPVP mora poslati pristojnim organom svoj izvleček prospekta in popolni prospekt in vse njune spremembe, pa tudi letno in polletno poročilo.

Člen 33

1.  Vpisnikom se mora pred sklenitvijo pogodbe brezplačno ponuditi izvleček prospekta.

Poleg tega se vpisnikom na zahtevo brezplačno dostavi tudi popolni prospekt in zadnje objavljeno letno in polletno poročilo.

2.  Letno in polletno poročilo se na zahtevo brezplačno dostavita imetnikom enot premoženja.

3.  Letno in polletno poročilo morata biti javnosti na razpolago na mestih, ali preko drugih sredstev, odobrenih s strani pristojnih organov, ki so navedena v popolnem prospektu in izvlečku prospekta.

▼B

B.

Objava drugih podatkov

Člen 34

KNPVP mora na primeren način obveščati javnost o vrednosti enote premoženja ob izdaji, prodaji, ponovnega odkupa ali izplačilu vsakokrat, ko jih izda, prodaja, ponovno odkupuje ali izplačuje in najmanj dvakrat na mesec. Vendar lahko pristojni organi dovolijo KNPVP, da zmanjša pogostost na enkrat mesečno, pod pogojem, da to odstopanje ne posega v interese imetnikov enot premoženja.

▼M4

Člen 35

Vsa literatura oziroma obvestila namenjena javnosti, ki vključuje vabilo k nakupu enot premoženja KNPVP, mora navajati obstoj prospektov ter mesta kjer jih javnost lahko pridobi ali načine, ki zagotavljajo javnosti dostop do prospektov.

▼B

ODDELEK VII

Splošne obveznosti investicijskih skladov

Člen 36

1.  Zadolževati se ne smejo:

Vendar lahko KNPVP pridobi tuje valute s pomočjo kritnega posojila v domači valuti.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko država članica dovoli KNPVP, da se zadolži:

Člen 37

1.  KNPVP mora ponovno odkupiti ali izplačati svoje enote na zahtevo katerega koli imetnika enot premoženja.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1:

3.  V primerih iz odstavka 2(a) mora KNPVP nemudoma sporočiti svojo odločitev pristojnim organom in organom vseh držav članic, v katerih trži svoje enote.

Člen 38

Pravila vrednotenja sredstev in pravila za izračun vrednosti enot ob izdaji ter prodajne in nakupne vrednosti enot premoženja KNPVP morajo biti določena v zakonu, v pravilih upravljanja sklada ali v ustanovnih listinah investicijske družbe.

Člen 39

Razdelitev ali ponovno vlaganje prihodka vzajemnega sklada ali investicijske družbe se izvede v skladu z zakonom in pravili upravljanja sklada ali ustanovnimi listinami investicijske družbe.

Člen 40

Enota premoženja KNPVP se ne sme izdati, če ni v običajnem roku v sredstva KNPVP vplačana protivrednost čiste vrednosti enote ob izdaji. Ta določba ne izključuje razdelitve premijskih enot.

Člen 41

1.  Brez vpliva na uporabo členov 19 in 21, ne morejo odobravati posojil ali biti porok za tretje osebe niti:

▼M5

2.  Odstavek 1 tem podjetjem ne preprečuje, da bi pridobila prenosljive vrednostne papirje, instrumente denarnega trga ali druge finančne instrumente, navedene v členu 19(1)(e), (g) in (h), ki niso v celoti plačani.

Člen 42

Niti:

ne smejo brez kritja prodajati prenosljivih vrednostnih papirjev, instrumentov denarnega trga ali drugih finančnih instrumentov, navedenih v členu 19(1)(e), (g) in (h).

▼B

Člen 43

Zakon ali pravila upravljanja sklada morajo določiti plačilo in stroške, ki jih je družba za upravljanje upravičena zaračunati vzajemnemu skladu, in metodo izračuna tega plačila.

Zakon ali ustanovne listine investicijske družbe morajo določiti naravo stroškov, ki jih nosi družba.

ODDELEK VIII

Posebne določbe, ki se uporabljajo za KNPVP pri trženju enot svojega premoženja v drugih državah članicah

Člen 44

1.  KNPVP, ki trži enote svojega premoženja v drugi državi članici, mora upoštevati veljavne zakone in druge predpise v tej državi, ki ne spadajo na področje, ki ga ureja ta direktiva.

2.  Vsak KNPVP lahko reklamira svoje enote v državi članici, v kateri se tržijo. Upoštevati mora določbe, ki urejajo reklamo v tej državi.

3.  Določbe iz odstavkov 1 in 2 se morajo uporabljati brez diskriminacije.

Člen 45

V primeru iz člena 44 morajo KNPVP v skladu z zakoni in drugimi veljavnimi predpisi v državi članici, kjer tržijo, med drugim sprejeti ukrepe, ki so nujni za zagotovitev, da so v tej državi na razpolago zmogljivosti za izplačila imetnikom enot premoženja, ponovni odkup ali izplačilo enot premoženja in objavo podatkov, ki so jih KNPVP dolžni zagotoviti.

▼M4

Člen 46

Če KNPVP predlaga, da bi tržil svoje enote v drugi državi članici kot ima svoj sedež, mora o tem najprej obvestiti pristojne organe te druge države članice. Hkrati mora slednjim poslati:

Investicijska družba ali družba za upravljanje lahko začne tržiti svoje enote premoženja v tej drugi državi članici dva meseca po tem obvestilu, razen če organi te države članice v utemeljenem sklepu, ki ga sprejmejo pred iztekom dvomesečnega roka, ugotovijo, da sklenjeni dogovori o trženju enot niso v skladu z določbami v členu 44(1) in člena 45.

Člen 47

Če KNPVP trži svoje enote v drugi državi članici kot ima svoj sedež, mora v tej drugi državi članici razpošiljati popolne prospekte in izvlečke prospektov ter letna in polletna poročila in druge informacije, ki so predvidene v členih 29 in 30, v skladu z istimi postopki kot veljajo v matični državi članici.

Ti dokumenti morajo biti v najmanj enem od uradnih jezikov države članice gostiteljice ali v jeziku, ki ga odobrijo pristojni organi države članice gostiteljice.

▼B

Člen 48

Za izvajanje svojih dejavnosti lahko KNPVP uporablja v Skupnosti isto splošno ime (npr. investicijska družba ali vzajemni sklad), kot ga uporablja v državi članici, kjer ima sedež. V primeru nevarnosti zamenjave lahko država članica gostiteljica v namen razjasnitve zahteva, da se temu imenu doda pojasnilo.

ODDELEK IX

Določbe v zvezi z organi, odgovornimi za izdajo dovoljenj in nadzor

Člen 49

1.  Države članice določijo organe, ki naj opravljajo obveznosti, predvidene v tej direktivi. O tem takoj obvestijo Komisijo in navedejo morebitno razdelitev obveznosti.

2.  Organi iz odstavka 1 morajo biti javni organi ali telesa, ki jih imenujejo javni organi.

3.  Organi države, v kateri ima KNPVP sedež, so pristojni za nadzor nad tem KNPVP. Seveda pa so organi države, v kateri KNPVP trži svoje enote v skladu s členom 44, pristojni za nadzor skladnosti z oddelkom VIII.

4.  Ti organi morajo dobiti vsa pooblastila, ki so potrebna za izvajanje njihove naloge.

Člen 50

1.  Organi države članice iz člena 49 pri izvajanju svoje naloge tesno sodelujejo in morajo v ta namen drug drugemu sami sporočati vse potrebne podatke.

▼M2

2.  Države članice zagotovijo, da so vse osebe, ki delajo ali so delale za pristojne organe, kot tudi revizorji in strokovnjaki, ki dobijo navodila pristojnih organov, dolžni varovati poklicno skrivnost. Ta skrivnost pomeni, da se ne sme noben zaupen podatek, ki ga dobijo pri opravljanju svojih dolžnosti, izdati nobeni osebi, tudi ne organu, razen v obliki povzetka ali skupnih podatkov, tako da se KNPVP in družbe za upravljanje ter depozitarji (v nadaljevanju imenovani podjetja, ki prispevajo k poslovni dejavnosti) ne morejo posamično prepoznati, kar pa ne vpliva na primere, ki jih pokriva kazensko pravo.

Vendar se lahko zaupni podatki, ki ne zadevajo tretjih strank, vključenih v poskuse reševanja, razkrijejo v civilnih ali gospodarskih postopkih, kadar gre KNPVP ali podjetje, ki prispeva k poslovni dejavnosti, v stečaj ali obvezno likvidacijo.

3.  Odstavek 2 ne preprečuje pristojnim organom različnih držav članic, da izmenjujejo podatke v skladu s to direktivo ali drugimi direktivami, ki se uporabljajo za KNPVP ali podjetja, ki prispevajo k poslovni dejavnosti. Za te podatke veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz odstavka 2.

▼M3

4.  Države članice lahko sklepajo sporazume o sodelovanju, ki zagotavljajo izmenjavo podatkov s pristojnimi organi tretjih držav ali z organi ali telesi tretjih držav, kot je opredeljeno v odstavkih 6 in 7 le, če za razkrite podatke velja jamstvo poslovne skrivnosti, ki je vsaj enakovredno tistemu, navedenemu v tem členu. Takšna izmenjava podatkov mora biti namenjena izvedbi nadzorne naloge omenjenih organov ali teles.

Če podatki izvirajo iz druge države članice, se ne smejo razkriti brez izrecnega soglasja pristojnih organov, ki so jih razkrili in, kadar je primerno, le za namen, za katerega so ti organi dali svoje soglasje.

▼M2

5.  Pristojni organi, ki prejmejo zaupne podatke po odstavku 2 ali 3, jih lahko uporabijo le pri svojih dolžnostnih:

6.  Odstavka 2 in 5 ne izključujeta izmenjave podatkov:

7.  Ne glede na odstavke 2 do 5, lahko države članice dovolijo izmenjavo podatkov med pristojnimi organi in:

Države članice, ki dovoljujejo možnost iz prvega pododstavka, zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

Države članice sporočijo Komisiji in drugim državam članicam imena organov, ki smejo prejemati podatke na podlagi tega odstavka.

8.  Ne glede na odstavke 2 do 5 lahko države članice z namenom okrepitve stabilnosti in celovitosti finančnega sistema odobrijo izmenjavo podatkov med pristojnimi organi in organi ali subjekti, ki so po zakonu odgovorni za odkrivanje in raziskovanje kršitev zakona o družbah.

Države članice, ki dovoljujejo možnost iz prvega pododstavka, zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

Če država članica, organi ali subjekti iz prvega pododstavka izvajajo svojo nalogo odkrivanja ali raziskovanja glede na posebne pristojnosti s pomočjo oseb, imenovanih za ta namen, ki niso zaposlene v javnem sektorju, se lahko možnost izmenjave podatkov iz prvega pododstavka razširi na te osebe pod pogoji iz drugega pododstavka.

Da bi izpolnili zadnjo alineo drugega pododstavka, organi ali subjekti iz prvega pododstavka sporočijo pristojnim organom, ki so razkrili podatke, imena in natančne odgovornosti oseb, ki so jim bili poslani.

Države članice sporočijo Komisiji in drugim državam članicam imena organov ali subjektov, ki smejo prejemati podatke na podlagi tega odstavka.

Do 31. decembra 2000 Komisija sestavi poročilo o uporabi določb tega odstavka.

9.  Ta člen ne preprečuje pristojnim organom, da posredujejo centralnim bankam in drugim organom s podobno funkcijo, kot jo imajo monetarni organi, podatke, namenjene za izvajanje njihove naloge, niti ne preprečuje tem organom ali subjektom, da sporočijo pristojnim organom tiste podatke, ki jih ti potrebujejo za namene odstavka 5. Za podatke, prejete v tem kontekstu, veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz tega člena.

10.  Ta člen ne preprečuje pristojnim organom, da sporočijo podatke iz odstavkov 2 do 5 klirinški hiši ali podobnemu organu, ki je po notranji zakonodaji pooblaščen za izvajanje obračunskih storitev ali poravnav za enega od trgov njihovih držav članic, če menijo, da je podatke potrebno posredovati zaradi pravilnega delovanja teh organov v zvezi z neizpolnjevanjem ali potencialnim neizpolnjevanjem udeležencev na trgu. Za podatke, prejete v tem kontekstu, veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz odstavka 2. Države članice vsekakor zagotovijo, da se podatkov, prejetih po odstavku 3, v okoliščinah iz tega odstavka ne sme razkriti brez izrecnega soglasja pristojnih organov, ki so jih razkrili.

11.  Poleg tega lahko ne glede na določbe iz odstavkov 2 in 5 države članice glede na določbe, predpisane z zakonom, odobrijo razkritje nekaterih podatkov drugim oddelkom v državni upravi, odgovornim za zakonodajo o nadzoru KNPVP in podjetij, ki prispevajo k poslovni dejavnosti, kreditnih institucij, finančnih institucij, investicijskih podjemov in zavarovalnic, ter inšpektorjem, ki so dobili navodila teh oddelkov.

Takšna razkritja so seveda mogoča le, kadar so potrebna zaradi nadzora varnega in skrbnega poslovanja.

Države članice lahko seveda predpišejo, da se podatki, prejeti po odstavkih 3 in 6, ne smejo nikoli razkriti v okoliščinah iz tega odstavka, razen z izrecnim soglasjem pristojnih organov, ki so razkrili te podatke.

▼M2

Člen 50a

1.  Države članice zagotovijo najmanj, da:

2.  Razkritje dejstva ali sklepa iz odstavka 1 v dobri veri pristojnim organom s strani oseb, pooblaščenih v smislu Direktive 84/253/EGS, ne predstavlja bistvene kršitve katere koli omejitve razkritja podatkov, določene po pogodbi, z zakonom ali drugim predpisom in tem osebam ne nalaga nikakršne obveznosti.

▼B

Člen 51

1.  Organi iz člena 49 morajo podati razloge za vsak sklep o zavrnitvi dovoljenja in vsak negativen sklep pri izvajanju splošnih ukrepov, sprejetih pri uporabi te direktive, in ga sporočiti apli kantu.

2.  Države članice zagotovijo, da je proti sklepom, sprejetim v zvezi z KNPVP, na podlagi zakonov in drugih predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo, mogoča pravica do pritožbe na sodišče; enako velja, če ni sprejet noben sklep v šestih mesecih od predložitve vloge KNPVP za dovoljenje, ki vključuje vse podatke, potrebne po veljavnih določbah.

Člen 52

1.  Le organi države članice, v kateri ima KNPVP svoj sedež, imajo pravico, da ukrepajo proti njemu, če prekrši kak zakon ali drug predpis, določen v pravilih upravljanja sklada ali ustanovnih listinah investicijske družbe.

2.  Kljub temu lahko organi države članice, v kateri se tržijo enote premoženja KNPVP, ukrepajo proti njemu, če prekrši določbe, navedene v oddelku VIII.

3.  Vsak sklep o odvzemu dovoljenja ali katerikoli drug resen ukrep, sprejet proti KNPVP, ali začasno prekinitev ponovnega odkupa ali izplačevanja, sprejeto proti njemu, morajo organi države članice, v kateri ima KNPVP svoj sedež, nemudoma sporočiti organom drugih držav članic, v katerih se tržijo njegove enote.

▼M4

Člen 52a

1.  Če na podlagi prostega opravljanja storitev ali z ustanovitvijo podružnic, družba za upravljanje deluje v eni ali več držav članic gostiteljic, morajo pristojni organi vseh zadevnih držav članic tesno sodelovati.

Na prošnjo morajo ti organi drug drugemu dajati informacije o upravljanju in lastništvu teh družb za upravljanje, s čimer lahko olajšajo njihov nadzor, ter vse informacije, ki lahko olajšajo spremljanje teh družb. Organi matične države članice s sodelovanjem zlasti zagotavljajo, da organi države članice gostiteljice pridobijo podrobne informacije, navedene v členu 6c(2).

2.  Če izvajanje pooblastil za nadzor to zahteva, pristojni organi države članice gostiteljice obvestijo pristojne organe matične države članice o vseh ukrepih, ki jih država članica gostiteljica izvede v skladu s členom 6c(6) in ki vključujejo sankcije izrečene družbam za upravljanje, ali omejitve dejavnosti družb za upravljanje.

Člen 52b

1.  Vsaka država članica gostiteljica zagotovi, da v primerih, ko družba za upravljanje, ki je dovoljenje pridobila v drugi državi članici, opravlja dejavnosti na njenem ozemlju preko podružnice, pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje lahko, potem ko so obvestili pristojne organe države članice gostiteljice, bodisi sami bodisi s posredovanjem oseb, ki jim dajo navodila za ta namen, na samem mestu preverijo informacije, predpisane v členu 52a.

2.  Pristojni organi v matični državi članici družbe za upravljanje lahko zaprosijo pristojne organe v državi članici gostiteljici družbe za upravljanje, da opravijo to preverjanje. Organi, ki prejmejo tako zahtevo, morajo ravnati v okviru svojih pooblastil, tako da preverjanje opravijo sami, dovolijo izvedbo preverjanja organom, ki so vložili zahtevo, ali dovolijo izvedbo preverjanja revizorjem ali strokovnjakom.

3.  Ta člen ne vpliva na pravico pristojnih organov države članice gostiteljice, da izvedejo pregled na samem mestu, podružnic ustanovljenih na svojem ozemlju, tudi če so razrešeni odgovornosti po tej direktivi.

▼B

ODDELEK X

▼M7

Evropski odbor za vrednostne papirje

▼M7 —————

▼M8

Člen 53a

Komisija sprejme tehnične spremembe te direktive na naslednjih področjih:

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 53b(2).

Člen 53b

1.  Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen v skladu s Sklepom Komisije 2001/528/E ( 18 ) (v nadaljevanju „Odbor“).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

▼B

ODDELEK XI

Prehodne določbe, odstopanja in končne določbe

Člen 54

Samo za namen danskih KNPVP se pantebreve, izdani na Danskem, štejejo za enakovredne prenosljivim vrednostnim papirjem iz člena 19(1)(b).

Člen 55

Z odstopanjem od členov 7(1) in 14(1) lahko pristojni organi dovolijo KNPVP, ki imajo na dan sprejema te direktive dva ali več depozitarjev v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, da ohranijo to število depozitarjev, če imajo ti organi jamstva, da bodo funkcije, ki se izvajajo po členih 7(3) in 14(3), izvedene v praksi.

Člen 56

1.  Z odstopanjem od člena 6 lahko države članice dovolijo družbam za upravljanje, da izdajo prinosniška potrdila, ki predstavljajo imenske vrednostne papirje drugih družb.

2.  Države članice lahko dovolijo družbam za upravljanje, ki izvajajo na dan sprejema te direktive tudi dejavnosti, ki niso predvidene v členu 6, da nadaljujejo te dejavnosti še pet let po tem datumu.

Člen 57

1.  Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. oktobra 1989. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2.  Države članice lahko odobrijo KNPVP, ki obstajajo na dan začetka izvajanja te direktive, največ 12 mesecev od tega datuma za uskladitev z novo nacionalno zakonodajo.

3.  Helenski republiki in Portugalski republiki se dovoli, da odložita začetek izvajanja te direktive najpozneje do 1. aprila 1992.

Eno leto pred tem datumom Komisija poroča Svetu o napredku pri izvajanju Direktive in vseh težavah, ki jih utegneta imeti Helenska republika ali Portugalska republika pri začetku izvajanja Direktive do datuma iz prvega pododstavka.

Komisija, če je potrebno, predlaga Svetu, da podaljša odlog do štirih let.

Člen 58

Države članice poskrbijo, da je Komisija obveščena o besedilih temeljnih zakonov in drugih predpisov, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 59

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

PRILOGA ►M4   I ◄

SEZNAM A

▼M4

▼B

SEZNAM B

Podatki, ki naj jih vključujejo periodična poročila

I.   Bilanca stanja

II.   Število enot v obtoku

III.   Čista vrednost sredstev na enoto

IV.   Portfelj, z razlikovanjem med:

in analiziran v skladu z najprimernejšimi kriteriji z vidika naložbene politike KNPVP (npr. v skladu z ekonomskim, zemljepisnim in valutnim kriterijem) kot odstotek čistega premoženja; za vsako od zgornjih naložb se navede razmerje do skupnega premoženja KNPVP.

Izkaz sprememb v sestavi portfelja v referenčnem obdobju.

V.   Poročilo o razvoju sredstev KNPVP v referenčnem obdobju, ki vključuje:

VI.   Primerjalna tabela, ki zajema zadnja tri finančna leta in vključuje za vsako finančno leto ob koncu finančnega leta:

VII.   Podrobnosti o končnem znesku obveznosti, po vrstah transakcij v smislu člena 21, ki jih je izvedel KNPVP v referenčnem obdobju.

▼M4

SEZNAM C

Vsebina izvlečka prospekta

Kratka predstavitev KNPVP

Informacije o naložbah

Ekonomske informacije

Informacije o trženju

Dodatne informacije

---

PRILOGA II

Naloge, zajete v dejavnost upravljanja skupnega premoženja:

---

( 1 ) UL C 171, 26.7.1976, str. 1.

( 2 ) UL C 57, 7.3.1977, str. 31.

( 3 ) UL C 75, 26.3.1977, str. 10.

( 4 ) UL L 168, 18.7.1995, str. 7.

( 5 ) UL L 348, 17.12.1988, str. 62.

( 6 ) UL L 141, 11.6.1993, str. 27. Nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/64/ES (UL L 290, 17.11.2000, str. 27).

( 7 ) UL L 193, 18.7.1983, str. 1. Nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

( 8 ) UL L 126, 26.5.2000, str. 1. Direktiva spremenjena z Direktivo 2000/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 275, 27.10.2000, str. 37).

( 9 ) UL L 141, 11.6.1993, str. 1. Nazadnje spremenjena z Direktivo 98/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 204, 21.7.1998, str. 29).

( 10 ) OPOCE vstavi referenčne podatke te direktive.

( 11 ) UL L

( 12 ) UL L 84, 26.3.1997, str. 22.

( 13 ) Četrta Direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb (UL L 222, 14.8.1978, str. 11). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 1999/60/ES (UL L 162, 26.6.1999, str. 65).

( 14 ) Sedma Direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe o konsolidiranih računovodskih izkazih (UL L 193, 18.7.1983, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

( 15 ) UL L 126, 12.5.1984, str. 20

( 16 ) UL L 126, 12.5.1984, str. 20.

( 17 ) UL L 222, 14.8.1978, str. 11. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 90/605/EGS (UL L 317, 16.11.1990, str. 60.).

( 18 ) UL L 191, 13.7.2001, str. 45. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2004/8/ES (UL L 3, 7.1.2004, str. 33).