EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 01979L0869-20030605

Consolidated text: Direktiva Sveta z dne 9. oktobra 1979 o merilnih metodah ter pogostnosti vzorčenja in analize površinske vode, namenjene za oskrbo s pitno vodo v državah članicah (79/869/EGS)

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1979/869/2003-06-05

1979L0869 — SL — 05.06.2003 — 002.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

DIREKTIVA SVETA

z dne 9. oktobra 1979

o merilnih metodah ter pogostnosti vzorčenja in analize površinske vode, namenjene za oskrbo s pitno vodo v državah članicah

(79/869/EGS)

(UL L 271, 29.10.1979, p.44)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  No

page

date

 M1

DIREKTIVA SVETA 81/855/EGS z dne 19. oktobra 1981

  L 319

16

7.11.1981

►M2

DIREKTIVA SVETA 91/692/EGS z dne 23. decembra 1991

  L 377

48

31.12.1991

►M3

UREDBA SVETA (ES) št. 807/2003 z dne 14. aprila 2003

  L 122

36

16.5.2003


spremenjena z:

 A1

  L 302

23

15.11.1985

 A2

Akt o pristopu Avstrije, Finske in Švedske

  C 241

21

29.8.1994




▼B

DIREKTIVA SVETA

z dne 9. oktobra 1979

o merilnih metodah ter pogostnosti vzorčenja in analize površinske vode, namenjene za oskrbo s pitno vodo v državah članicah

(79/869/EGS)



SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 100 in 235 te pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 3 ),

ker akcijski program Evropskih skupnosti o okolju ( 4 ) predvideva standardizacijo ali harmonizacijo merilnih metod, ki so v uporabi, z namenom, da bi bili rezultati meritev onesnaženja v Skupnosti primerljivi;

ker Direktiva Sveta 75/440/EGS z dne 16. junija 1975 o zahtevah glede kakovosti površinske vode, namenjene za odvzem pitne vode v državah članicah ( 5 ), in zlasti člen 5(2) Direktive, predvideva sprejem politike Skupnosti glede pogostnosti vzorčenja in analiz parametrov, skupaj z merilnimi metodami;

ker lahko razlike med predpisi o merilnih metodah in pogostnosti vzorčenja za posamezen parameter pri določanju kakovosti površinske vode, ki se v različnih državah članicah že uporabljajo ali so v pripravi, privedejo do neenakih pogojev konkurence in s tem neposredno vplivajo na delovanje skupnega trga; ker je potrebno približati zakonodajo na tem področju v skladu s členom 100 Pogodbe;

ker je tako približevanje zakonodaje potrebno dopolniti preko dejavnosti Skupnosti, da bi preko vseobsežne zakonodaje dosegli enega od ciljev Skupnosti na področju varstva okolja in izboljšanja kvalitete življenja; ker je zato treba v tem smislu predvideti posebne določbe; ker se je potrebno sklicevati na člen 235 Pogodbe, saj Pogodba ne predvideva za ta namen potrebnih pooblastil;

ker je potrebno za analize, izvedene v državah članicah, določiti skupne referenčne merilne metode za določitev vrednosti parametrov, ki opredeljujejo fizikalne, kemijske in mikrobiološke lastnosti površinske vode, namenjene za odvzem pitne vode;

ker je za zagotovitev spremljanja zahtevane kakovosti potrebno redno odvzemanje najmanjšega števila vzorcev površinske vode, da bi lahko merili parametre, določene v Prilogi II k Direktivi 75/440/EGS;

ker bi se morala najnižja pogostost vzorčenja in analiz posameznega parametra povečati sorazmerno z večanjem količine odvzete vode in z večanjem števila prebivalcev, ki so z vodo oskrbljeni; ker bi se morala pogostnost povečati glede na raven tveganja, ki je posledica slabšanja kvalitete vode;

ker bi bilo zaradi tehničnega in znanstvenega napredka potrebno hitro prilagoditi nekatere zahteve, opredeljene v Prilogi I k tej direktivi, da bi se še zlasti upoštevale spremembe vrednosti parametrov, določenih v Prilogi II k Direktivi 75/440/EGS; ker je treba za lažje izvajanje za to potrebnih ukrepov predvideti postopek za tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo znotraj Odboraza prilagajanje tehničnemu in znanstvenemu napredku;

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:



Člen 1

Ta direktiva zadeva referenčne merilne metode ter pogostnost vzorčenja in analiz parametrov, navedenih v Prilogi II k Direktivi 75/440/EGS.

Člen 2

Za namene te direktive pomeni izraz:

 „referenčna merilna metoda“ določitev principa merjenja ali kratek opis postopka za določanje vrednosti parametrov, naštetih v Prilogi I k tej direktivi,

 „meja zaznavnosti“ najnižjo vrednost preskušenega parametra, ki jo je še mogoče zaznati,

 „natančnost“ območje, znotraj katerega je 95 % rezultatov meritev enega in istega vzorca z uporabo iste metode,

 „točnost“ razliko med dejansko vrednostjo preskušenega parametra in povprečno vrednostjo preskusa.

Člen 3

1.  Pri analizi vzetih vzorcev vode je treba upoštevati parametre, določene v Prilogi II k Direktivi 75/440/EEC in za katere so bile dodeljene vrednosti I in/ali G.

2.  Države članice morajo v največji možni meri uporabljati referenčne merilne metode iz Priloge I k tej direktivi.

3.  Upoštevati je treba vrednosti za meje zaznavnosti ter vrednosti točnosti in natančnosti merilnih metod za preverjanje parametrov, navedenih v Prilogi I k tej direktivi.

Člen 4

1.  Najnižje letne pogostnosti vzorčenja in analiz za vsak parameter so določene v Prilogi II k tej direktivi. Vzorčenje mora biti kolikor mogoče porazdeljeno skozi celo leto tako, da čimbolj reprezentativno prikažejo kakovost vode.

2.  Vzorci površinske vode morajo prikazovati kakovost vode na točki vzorčenja, kot je opredeljeno v členu 5(4) Direktive 75/440/EGS.

Člen 5

Posode, ki se uporabljajo za vzorce, reagenti ali metode, ki se uporabljajo za shranjevanje dela vzorca za analizo enega ali več parametrov, prenašanje in shranjevanje vzorcev in priprava vzorcev za analizo ne smejo biti takšni, da bi povzročili pomembno spremembo rezultatov analize.

Člen 6

1.  Pristojni organi držav članic določijo pogostnost vzorčenja in analiz za vsak parameter in vsako merilno mesto.

2.  Pogostnost vzorčenja in analiz ne sme biti manjša od najnižje letne pogostnosti, določene v Prilogi II k tej direktivi.

Člen 7

1.  Kadar pristojni organ na podlagi raziskave površinske vode, namenjene za odvzem pitne vode, ugotovi, da so vrednosti pri meritvah določenih parametrov bistveno boljše od vrednosti, ki so jih določile države članice po Prilogi II k Direktivi 75/440/EGS, lahko ta država članica zmanjša pogostnost vzorčenja in analiz za te parametre.

2.  Če v primerih iz odstavka 1 ni ugotovljeno onesnaženje in ne obstaja nevarnost za poslabšanje kakovosti vode ter če je vrednost te vode nad vrednostjo, podano v stolpcu A1 v Prilogi II k Direktivi 75/440/EGS, lahko zadevni organi odločijo, da redna analiza ni potrebna.

Člen 8

▼M2

Države članice vsaka tri leta pošljejo Komisiji informacije o izvajanju te direktive v obliki področnega poročila, ki zajema tudi druge ustrezne direktive Skupnosti. To poročilo se pripravi na podlagi vprašalnika ali predlogov, ki jo pripravi Komisija v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 6 Direktive 91/692/EGS ( 6 ). Vprašalnik ali predlogi se pošljejo državam članicam šest mesecev pred začetkom obdobja, ki ga zajema poročilo. Poročilo se pošlje Komisiji v devetih mesecih po koncu triletnega obdobja, ki je zajeto v poročilu.

Prvo poročilo zajema obdobje od leta 1993 do vključno leta 1995.

Komisija objavi poročilo Skupnosti o izvajanju direktive v devetih mesecih po prejemu poročil držav članic.

▼B

Člen 9

Ob upoštevanju zlasti sprememb vrednosti parametrov, določenih v Prilogi II k Direktivi 75/440/EGS, se za prilagoditev tehničnemu napredku sprejmejo spremembe glede:

 referenčnih merilnih metod, določenih v Prilogi I k tej direktivi,

 meja zaznavnosti, točnosti in natančnosti teh metod,

 priporočljivih snovi, iz katerih so izdelane posode,

in sicer po postopku člena 11 te direktive.

Člen 10

1.  Ustanovi se Odbor za prilagajanje tehničnemu in znanstvenemu napredku (v nadaljevanju odbor), ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in kateremu predseduje predstavnik Komisije. Ta odbor izpolnjuje naloge v skladu s členom 9.

▼M3 —————

▼M3

Člen 11

1.  Komisiji pomaga Odbor za prilagajanje znanstvenemu in tehničnemu napredku.

2.  Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ( 7 )

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

3.  Odbor sprejme svoj poslovnik.

▼B

Člen 12

1.  Direktiva 75/440/EGS se s tem spremeni, kot sledi:

(a) črta se člen 5(2);

(b) v členu 5(3) se besede „vrednosti, navedene v odstavku 2“ nadomestijo z besedami „vrednosti parametrov za zadevne kakovosti vode“.

2.  Člen 1 začne veljati v dveh letih od notifikacije te direktive.

Člen 13

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, v dveh letih od njene notifikacije. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 14

Ta direktiva je naslovljena na države članice.




PRILOGA I

Referenčne merilne metode za določitev vrednosti I in/ali G parametrov v skladu z Direktivo Sveta 75/440/EGS



(A)

(B)

(C)

(D)

(E)

(F)

(G)

 

Parameter

Meja zaznavnosti

Natančnost

±

Točnost

±

Referenčna merilna metoda

Priporočeni materiali za posode

1

pH

pH enote

0,1

0,2

—  Elektrometrija

Merjena in situ v času vzorčenja brez predhodne obdelave vzorca

 

2

Obarvanje

(po filtraciji vzorca)

mg Pt/l

5

10 %

20 %

—  Filtriranje skozi stekleno membrano

Fotometrijska metoda z uporabo platina-kobaltove lestvice

3

Suspendirane snovi po sušenju

mg/l

5 %

10 %

—  Filtriranje skozi 0,45 μm membranski filter, sušenje pri 105 °C in tehtanje

—  Centrifugiranje (najmanj 5 min pri poprečnem pospešku 2 800 do 3 200 g), sušenje pri 105 °C in tehtanje

 

4

Temperatura

°C

0,5

1

—  Termometrija

Merjena in situ v času vzorčenja brez predhodne obdelave vzorca

 

5

Električna prevodnost pri 20 °C

μS/cm

5 %

10 %

—  Elektrometrija

 

6

Vonj

Faktor razredčenja pri 25 °C

—  Z zaporednimi redčenji

Steklo

7

Nitrati

mg/l NO3

2

10 %

20 %

—  Molekulska absorpcijska spektrofotometrija

 

8

Fluoridi

mg/l F

0,05

10 %

20 %

—  Molekulska absorpcijska spektrofotometrija po destilaciji, če je ta potrebna

—  Ionsko selektivne elektrode

 

9

Skupni organsko vezan klor, ki ga je mogoče ekstrahirati

mg/l Cl

 
 
 
 
 

10

Raztopljeno železo

mg/l Fe

0,02

10 %

20 %

—  Atomska absorpcijska spektrofotometrija, po filtriranju skozi membranski filter (0,45 μm)

—  Molekulska absorpcijska spektrofotometrija po filtriranju skozi 0,45 μm membranski filter

 

11

Mangan

mg/l Mn

0,01 (1)

10 %

20 %

—  Atomska absorpcijska spektrofotometrija

 

0,02 (2)

10 %

20 %

—  Atomska absorpcijska spektrofotometrija

—  Molekulska absorpcijska spektrofotometrija

 

12

Baker (5)

mg/l Cu

0,005

10 %

20 %

—  Atomska absorpcijska spektrofotometrija

—  Polarografija

 

0,02 (3)

10 %

20 %

—  Atomska absorpcijska spektrofotometrija

—  Molekulska absorpcijska spektrofotometrija

—  Polarografija

 

13

Cink (5)

mg/l Zn

0,01 (1)

10 %

20 %

—  Atomska absorpcijska spektrofotometrija

 

0,02

10 %

20 %

—  Atomska absorpcijska spektrofotometrija

—  Molekulska absorpcijska spektrofotometrija

 

14

Bor (5)

mg/l B

0,1

10 %

20 %

—  Atomska absorpcijska spektrofotometrija

—  Molekulska absorpcijska spektrofotometrija

Materiali, ki ne vsebujejo pomembnih količin bora

15

Berilij

mg/l Be

 
 
 
 
 

16

Kobalt

mg/l Co

 
 
 
 
 

17

Nikelj

mg/l Ni

 
 
 
 
 

18

Vanadij

mg/l V

 
 
 
 
 

19

Arzen (5)

mg/l As

0,002 (1)

20 %

20 %

—  Atomska absorpcijska spektrofotometrija

 

0,01 (4)

 
 

—  Atomska absorpcijska spektrofotometrija

—  Molekulska absorpcijska spektrofotometrija

 

20

Kadmij (9)

mg/l Cd

0,0002

30 %

30 %

—  Atomska absorpcijska spektrofotometrija

 

0,001 (7)

 
 

—  Polarografija

21

Celotni krom (9)

mg/l Cr

0,01

20 %

30 %

—  Atomska absorpcijska spektrofotometrija

—  Molekulska absorpcijska spektrofotometrija

 

22

Svinec (9)

mg/l Pb

0,01

20 %

30 %

—  Atomska absorpcijska spektrofotometrija

—  Polarografija

 

23

Selen (9)

mg/l Se

0,005

 
 

—  Atomska absorpcijska spektrofotometrija

 

24

Živo srebro (9)

mg/l Hg

0,0001

0,0002 (7)

30 %

30 %

—  Neplamenska atomska absorpcijska spektrofotometrija (tehnika hladnih par)

 

25

Barij (9)

mg/l Ba

0,02

15 %

30 %

—  Atomska absorpcijska spektrofotometrija

 

26

Cianid

mg/l CN

0,01

20 %

30 %

—  Molekulska absorpcijska spektrofotometrija

 

27

Sulfati

mg/l SO4

10

10 %

10 %

—  Gravimetrična analiza

—  EDTA kompleksometrija

—  Molekulska absorpcijska spektrofotometrija

 

28

Kloridi

mg/l Cl

10

10 %

10 %

—  Titracija (Mohrova metoda)

—  Molekulska absorpcijska spektrofotometrija

 

29

Površinsko aktivne snovi (ki reagirajo z metilensko modrim)

mg/l (lauril sulfat)

0,05

20 %

 

—  Molekulska absorpcijska spektrofotometrija

 

30

Fosfati

mg/l P2O5

0,02

10 %

20 %

—  Molekulska absorpcijska spektrofotometrija

 

31

Fenoli (fenolni indeks)

mg/l C6H5OH

0,0005

0,0005

0,0005

—  Molekulska absorpcijska spektrofotometrija, metoda s 4- aminoantipirinom

Steklo

0,001 (8)

30 %

50 %

—  Paranitralinska metoda

32

Raztopljeni ali emulgirani ogljikovodiki

mg/l

0,01

20 %

30 %

—  Infrardeča spektrometrija po ekstrakciji z ogljikovim tetrakloridom

Steklo

0,04 (6)

 
 

—  Gravimetrija po ekstrakciji s petroletrom

33

Policiklični aromatski ogljikovodiki (5)

mg/l

0,00004

50 %

50 %

—  Meritve fluorescence v UV območju po tankoplastni kromatografiji

Primerjalna meritev glede na mešanico šestih kontrolnih substanc enake koncentracije (10)

Steklo ali aluminij

34

Skupna vsebnost pesticidov (parathion, heksaklorocikloheksan, dieldrin) (5)

mg/l

0,0001

50 %

50 %

—  Plinska ali tekočinska kromatografija po ekstrakciji z ustreznimi topili in čiščenjem

Identifikacija posameznih spojin v zmesi

Kvantitativna analiza (11)

Steklo

35

Kemijska potreba po kisiku (KPK)

mg/l O2

15

20 %

20 %

—  Metoda s kalijevim dikromatom

 

36

Nasičenost s kisikom

%

5

10 %

10 %

—  Winklerjeva metoda

Steklo

 
 
 

—  Elektrokemijska metoda

 

37

Biokemijska potreba po kisiku (BPK5) pri 20 °C brez nitrifikacije

mg/l O2

2

1,5

2

—  Določitev raztopljenega kisika pred in po petdnevni inkubaciji pri 20 °C ± 1° C, v popolni temi

Dodatek inhibitorja nitrifikacije

 

38

Dušik po Kjeldahlovi metodi (razen dušika v NO2 inNO3)

mg/l N

0,3

0,5

0,5

—  Mineralizacija, destilacija po Kjeldahlovi metodi in določitev amoniaka z molekulsko absorpcijsko spektrofotometrijo ali titracijo

 

39

Amonij

mg/l NH4

0,01 (1)

0,03 (1)

0,03 (1)

—  Molekulska absorpcijska spektrofotometrija

 

0,1 (2)

10 % (2)

20 % (2)

 

40

Substance, ki jih je mogoče ekstrahirati s kloroformom

mg/l

 (12)

—  Ekstrakcija pri nevtralni vrednosti pH z očiščenim kloroformom, izparevanje v vakuumu pri sobni temperaturi, tehtanje ostanka

 

41

Celotni organski ogljik

mg/l C

 
 
 
 
 

42

Rezidualni organski ogljik po flokulaciji in membranski filtraciji (5 μm)

mg/l C

 
 
 
 
 

43

Skupne koliformne bakterije

/100 ml

(1)

500 (13)

 
 

—  Gojenje pri 37 °C na ustreznem specifičnem trdnem gojišču (kot je npr. Tergitol laktozni agar, Endo agar, 0,4 % juha Teepol) s filtracijo (1)ali brez filtracije (13)in štetje kolonij. Vzorce je potrebno razredčiti ali, kjer je to ustrezno, koncentrirati tako, da vsebujejo 10 do 100 kolonij. Če je potrebno, identificirati z gazifikacijo.

Sterilizirano steklo

(1)

500 (13)

 
 

—  Metoda redčenja s fermentacijo v tekočih substratih v najmanj treh epruvetah in v treh razredčenjih. Precepljanje pozitivnih epruvet na potrditveno gojišče. Štetje po MPN (najbolj verjetno število). Temperatura inkubacije: 37 °C ± 1 °C

44

Fekalne koliformne bakterije

/100 ml

(1)

200 (13)

 
 

—  Gojenje pri 44 °C na ustreznem specifičnem trdnem gojišču (kot je npr. Tergitol laktozni agar, Endo agar, 0,4 % juha Teepol) s filtracijo (1)ali brez filtracije (13)in štetje kolonij. Vzorce je potrebno razredčiti ali, kjer je to ustrezno, koncentrirati tako, da vsebujejo 10 do 100 kolonij. Če je potrebno, identificirati z gazifikacijo.

Sterilizirano steklo

(1)

200 (13)

 
 

—  Metoda redčenja s fermentacijo v tekočih substratih v najmanj treh epruvetah in v treh razredčenjih. Precepljanje pozitivnih epruvet na potrditveno gojišče. Štetje po MPN (najbolj verjetno število). Temperatura inkubacije: 44 °C ± 0, 5 °C

45

Fekalni streptokoki

/100 ml

(1)

200 (13)

 
 

—  Gojenje pri 37 °C na ustreznem specifičnem trdnem gojišču (kot je npr. natrijev azid) s filtracijo (1)ali brez filtracije (13)in štetje kolonij. Vzorce je potrebno razredčiti ali, kjer je to ustrezno, koncentrirati tako, da vsebujejo 10 do 100 kolonij

Sterilizirano steklo

(1)

200 (13)

 
 

—  Metoda redčenja v juhi natrijevega azida s fermentacijo v tekočih substratih v najmanj treh epruvetah in v treh razredčenjih. Štetje po MPN (najbolj verjetno število).

46

Salmonela (14)

 

1/5 000 ml

1/1 000 ml

 
 

—  Koncentriranje s filtracijo (na membrani ali ustreznem filtru)

—  Inokulacija v predobogatitveno gojišče. Obogatitev in prenos na izolacijsko trdo gojišče — Identifikacija.

Sterilizirano steklo

(1)   Za vode kategorije A1, vrednost G.

(2)   Za vode kategorije A2 in A3.

(3)   Za vode kategorije A3.

(4)   Za vode kategorije A1, A2 in A3, vrednost I.

(5)   Če je v vzorcu toliko suspendiranih snovi, da je potrebna posebna predhodna obdelava, so lahko vrednosti za točnost v koloni E te priloge izjemoma presežene in se upoštevajo kot ciljne. Te vzorce je potrebno obdelati tako, da se zagotovi, da analiza zajame največjo količino spojin, ki jih merimo.

(6)   Za vode kategorije A2 in A3.

(7)   Za vode kategorije A1, A2 in A3, vrednost I.

(8)   Za vode kategorije A2, vrednost I, in A3.

(9)   Če je v vzorcu toliko suspendiranih snovi, da je potrebna posebna predhodna obdelava, so lahko vrednosti za točnost v koloni E te priloge izjemoma presežene in se upoštevajo kot ciljne. Te vzorce je potrebno obdelati tako, da se zagotovi, da analiza zajame največjo količino spojin, ki jih merimo.

(10)   Potrebno je vzeti mešanico šestih standardnih substanc z enako koncentracijo: fluoranten; 3, 4-benzofluoranten; 11, 12-benzofluoranten; 3, 4-benzopiren; 1, 12- benzoperilen; indeno /1, 2, 3 — cd/piren.

(11)   Potrebno je vzeti zmes treh spojin z enako koncentracijo: parathion, heksaklorocikloheksan, dieldrin.

(12)   Ker se ta metoda v državah članicah trenutno ne uporablja, ni gotovo, če je mogoče doseči zahtevane meje zaznavnosti za preverjanje vrednosti v Direktivi 75/440/EGS.

(13)   Za vode kategorije A2 in A3, vrednost G.

(14)   Odsotnost v 5 000 ml (A1, G) in odsotnost v 1 000 ml (A2, G).




PRILOGA II

Najnižja letna pogostnost vzorčenja in analize v zvezi s posameznimi parametri v skladu z Direktivo 75/440/EGS



Število prebivalcev

A1 (1)

A2 (1)

A3 (1)

(2)

II (2)

III (2)

(2)

II (2)

III (2)

(2)

II (2)

III (2)

≤10 000

 (3)

 (3)

 (3)

 (3)

 (3)

 (3)

2

1

 (3) (4)

>10 000 ≤30 000

1

1

 (3)

2

1

 (3)

3

1

1

>30 000 ≤100 000

2

1

 (3)

4

2

1

6

2

1

>100 000

3

2

 (3)

8

4

1

12

4

1

(1)   Kakovost površinskih voda, Priloga II Direktive 75/440/EGS.

(2)   Razvrstitev parametrov glede na pogostost.

(3)   Pogostost določijo pristojni nacionalni organi.

(4)   Ob predpostavki, da je taka površinska voda namenjena za oskrbo s pitno vodo, je državam članicam predloženo, da izvedejo najmanj enkrat letno vzorčenje te kategorije vode (A3, III, ≤ 10 000)



KATEGORIJE

I

II

III

Parameter

Parameter

Parameter

1

pH

10

Raztopljeno železo

8

Fluoridi

2

Obarvanje

11

Mangan

14

Bor

3

Suspendirane snovi po sušenju

12

Baker

19

Arzen

4

Temperatura

13

Cink

20

Kadmij

5

Električna prevodnost

27

Sulfati

21

Celotni krom

6

Vonj

29

Površinsko aktivne snovi

22

Svinec

7

Nitrati

31

Fenoli

23

Selen

28

Kloridi

38

Dušik po Kjeldahlovi metodi

24

Živo srebro

30

Fosfati

43

Skupne koliformne bakterije

25

Barij

35

Kemijska potreba po kisiku (KPK)

44

Fekalne koliformne bakterije

26

Cianid

36

Nasičenost s kisikom

 
 

32

Raztopljeni ali emulgirani ogljikovodiki

37

Biokemijska potreba po kisiku (BPK5)

 
 

33

Policiklični aromatski ogljikovodiki

39

Amonij

 
 

34

Skupna vsebnost pesticidov

 
 
 
 

40

Substance, ki jih je mogoče ekstrahirati s kloroformom

 
 
 
 

45

Fekalni streptokoki

 
 
 
 

46

Salmonela



( 1 ) UL C 208, 1.9.1978, p. 2.

( 2 ) UL C 67, 12.3.1979, p. 48.

( 3 ) UL C 128, 21.5.1979, p. 4.

( 4 ) UL C 112, 20.12.1973, p. 1.

( 5 ) UL L 194, 25.7.1975, p. 34.

( 6 ) UL L 377, 31. 12. 1991, str. 48.

( 7 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

Top