►B

DIREKTIVA SVETA

z dne 17. septembra 1974

o približevanju zakonodaje držav članic o zunanjih štrlečih delih motornih vozil

(74/483/EGS)

(UL L 266, 2.10.1974, p.4)

Uradni list

  No

page

date

►M1

DIREKTIVA KOMISIJE 79/488/EGS z dne 18. aprila 1979

  L 128

1

26.5.1979

►M2

DIREKTIVA SVETA 87/354/EGS z dne 25. junija 1987

  L 192

43

11.7.1987

►M3

DIREKTIVA SVETA 2006/96/ES z dne 20. novembra 2006

  L 363

81

20.12.2006

►M4

DIREKTIVA KOMISIJE 2007/15/ES Besedilo velja za EGP z dne 14. marca 2007

  L 75

21

15.3.2007

►A1

  L 302

23

15.11.1985

►A2

Akt o pristopu Avstrije, Finske in Švedske

  C 241

21

29.8.1994

►A3

Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija

  L 236

33

23.9.2003

1.1

Določbe te priloge se ne uporabljajo za zunanja vzvratna ogledala ali za vlečne krogle naprav za spenjanje vozil.

1.2

Namen teh določb je zmanjšati nevarnost ali resnost telesnih poškodb oseb, ki pri trku naletijo na nadgradnjo vozila ali pa jih le-ta oplazi. ►M1  To velja pri mirujočem in tudi pri premikajočem se vozilu. ◄

2.1

izraz „homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na zunanje štrleče dele;

2.2

izraz „tip vozila glede na zunanje štrleče dele“ označuje kategorijo motornih vozil, ki se ne razlikujejo v takih bistvenih značilnostih, kakršna je oblika ali material zunanje površine;

2.3

„zunanja površina“ pomeni zunanje dele vozila in vključuje pokrov motorja, pokrov prtljažnika, vrata, blatnike, streho, svetlobne in svetlobno-signalne naprave ter vidne dele ojačitve;

2.4

„talna črta“ pomeni črto, določeno, kakor sledi:

navpičen stožec z nedoločeno višino in s polovičnim kotom 30° se pomika ob obremenjenem vozilu tako, da se vedno in čim nižje dotika zunanje površine vozila. Talna črta je geometrijska sled teh dotikališč. Pri določanju talne črte se ne upoštevajo nastavki za dvigalke, izpušne cevi ali kolesa. Pri odprtinah na zunanji strani kolotekov se predpostavlja zamišljena površina, ki zvezno povezuje najbližje sosednje trdne dele. Odvisno od posameznega vozila je talna črta lahko na zunanjem delu odbijača ali pa na karoseriji pod odbijačem. Če se hkrati pojavljata dve ali več dotikališč, se za določanje talne črte uporabi nižje dotikališče;

2.5

„polmer zaobljenja“ pomeni polmer loka kroga, ki je najbližji zaobljeni obliki obravnavanega dela;

2.6

„obremenjeno vozilo“ pomeni vozilo, obremenjeno do največje tehnično dovoljene mase. Vozila, opremljena s hidropnevmatskim, hidravličnim ali pnevmatskim vzmetenjem ali z napravo za avtomatsko izravnavanje višine odvisno od obremenitve, se preskušajo v najneugodnejših običajnih pogojih za vožnjo po navedbi proizvajalca;

2.7

„skrajni zunanji rob“ vozila pomeni glede na bočne strani vozila ravnino, ki je vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino vozila in poteka skozi skrajni bočni rob vozila, in glede na prednji in zadnji del vozila ravnino, ki je pravokotna na ravnino in poteka skozi prednje in zadnje robove vozila, pri tem pa se ne upoštevajo:

2.8

„višina štrlenja“ dela, vgrajenega na steno vozila, pomeni mero, določeno po metodi iz Priloge II, točka 2;

2.9

„nazivna črta stene“ pomeni črto skozi dve točki, ki ju predstavlja središče krogle v trenutku prvega in zadnjega stika s štrlečim delom med merilnim postopkom, opisanim v Prilogi II, točka 2.2.

3.1.1

Vlogo za podelitev EGS-homologacije za tip vozila glede na zunanje štrleče dele vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.1.2

Vlogi se priložijo naslednji dokumenti v trojniku:

3.1.3

Vozilo, predstavnik tipa, ki ga je treba homologirati, se predloži tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov. Na zahtevo tehnične službe se predložijo tudi določeni deli ali vzorci uporabljenih materialov.

3.2.1

Vloge za podelitev EGS-homologacije za prtljažnike, nosilce za smuči ali radijske antene kot samostojne tehnične enote po členu 9a Direktive 70/156/EGS vloži proizvajalec vozila ali proizvajalec navedenih samostojnih tehničnih enot ali njun pooblaščeni zastopnik.

3.2.2

Za vsak tip vsake izmed naprav, navedenih v točki 3.2.1 zgoraj, se vlogi priložijo:

(4.1)

(4.2)

(4.3)

(4.4)

(4.5)

4.6

Certifikatu o EGS-homologaciji je treba priložiti obrazec, ki ustreza vzorcu v Prilogi III.

▼M1

▼B

5.1

Določbe te priloge se ne uporabljajo za tiste dele zunanje površine vozila, ki so pri obremenjenem vozilu z zaprtimi vrati, okni, pokrovi itd. bodisi:

▼M1

▼B

5.2

Na zunanji površini vozil ne sme biti navzven usmerjenih koničastih ali ostrih delov ali navzven štrlečih delov, katerih oblika, mere, usmeritev ali trdota bi lahko povečala nevarnost ali resnost poškodb oseb, ki pri trku naletijo na zunanjo površino ali pa jih le-ta oplazi.

5.3

Na zunanji površini vozil ne sme biti navzven usmerjenih delov, ob katere bi se pešec, kolesar ali motorist lahko zataknil.

5.4

Polmer zaobljenja pri nobenem štrlečem delu zunanje površine vozila ne sme biti manjši od 2,5 mm. Ta zahteva ne velja za dele zunanje površine s štrlino, manjšo od 5 mm, vendar morajo biti navzven usmerjeni robovi takšnih delov posneti, razen če so štrline teh delov manjše od 1,5 mm.

5.5

Štrleči deli zunanje površine, izdelani iz materiala s trdoto največ 60 po Shoru A, imajo lahko polmer zaobljenja manjši od 2,5 mm. ►M1  Meritev trdote se opravi, ko je preskušani del vgrajen na vozilu. Če meritve trdote ni mogoče opraviti po Shoru A, se za vrednotenje uporabijo primerjalne meritve. ◄

5.6

Določbe gornjih točk 5.1 do 5.5 se uporabljajo poleg posebnih zahtev iz točke 6, razen kadar je v teh posebnih zahtevah predvideno drugače.

6.1.1

Okraski, ki štrlijo več kakor 10 mm nad površino, ki jih obdaja, se morajo pri sili 10 daN, ki deluje v njihovi najbolj izpostavljeni točki v poljubni smeri, v ravnini, ki poteka približno vzporedno s površino, na katero so pritrjeni, bodisi podati, sneti ali pa se ukriviti. Te določbe se ne uporabljajo za okraske na rešetkah pred hladilnikom, na katere se nanašajo samo splošne zahteve iz točke 5. ►M1  Za delovanje s silo 10 daN se uporabi okroglo udarno telo s ploskim dnom s premerom največ 50 mm. Če to ni mogoče, se uporabi enakovredni postopek. Ko se okraski podajo, snamejo ali ukrivijo, štrline preostalih štrlečih delov ne smejo biti večje od 10 mm. V vsakem primeru morajo ti štrleči deli izpolnjevati določbe točke 5.2. Če je okrasek vgrajen na podlagi, se ta podlaga šteje za del okraska in ne kot del nosilne površine. ◄

6.1.2

Zahteve iz gornje točke 6.1.1 se ne nanašajo na zaščitne trakove ali ščitnik na zunanji površini; morajo pa biti trdno pritrjeni na vozilo.

6.2.1

Štrleče zaslonke in obrobe žarometov so dovoljene, če njihova izbočina, merjena od zunanje prozorne površine žarometa, ni večja od 30 mm in če je njihov polmer zaobljenja najmanj 2,5 mm. ►M1  Če je žaromet vgrajen za dodatno prozorno površino, se meri štrlenje od zunanje prozorne površine. Določanje štrlečih delov se opravi po postopku iz točke 3 Priloge II. ◄

6.2.2

Pogrezljivi žarometi morajo ustrezati zahtevam iz točke 6.2.1 zgoraj v delovni in pogreznjeni legi.

6.2.3

Določbe točke 6.2.1 zgoraj se ne uporabljajo za žaromete, pogreznjene v karoserijo ali ‚nadkrite‘ z deli karoserije, če ta izpolnjuje zahteve točke 6.9.1.

6.3.1

Zahteve iz točke 5.4 se ne uporabljajo za reže med fiksnimi ali gibljivimi elementi, vključno s tistimi, ki so deli rešetk za vstop ali izstop zraka in rešetk pred hladilnikom, če razdalja med sosednjimi elementi ne presega 40 mm in so te rešetke in reže potrebne za normalno delovanje vozila. Pri režah med 40 in 25 mm mora biti polmer zaobljenja najmanj 1 mm. Vendar, če je razdalja med dvema sosednjima elementoma enaka ali manjša od 25 mm, polmeri zaobljenja zunanjih površin elementov ne smejo biti manjši od 0,5 mm. Razdalja med dvema sosednjima elementoma rešetk in rež se določi po postopku iz točke 4 Priloge II.

6.3.2

Spoj prednje in bočne površine vsakega elementa, ki oblikuje rešetko ali režo, mora biti zaobljen.

6.4.1

Brisalci vetrobranskega stekla morajo biti nameščeni tako, da je os brisalca prekrita z zaščitnim ohišjem, katerega polmer zaobljenja ustreza zahtevam točke 5.4 zgoraj in njegova zgornja površina ni manjša od 150 mm2. Zaobljena ohišja morajo pri meritvi na oddaljenosti največ 6,5 mm od najbolj štrleče točke imeti štrlečo površino najmanj 150 mm2. Te zahteve morajo izpolnjevati tudi brisalci zadnjega stekla in brisalci žarometov.

6.4.2

Točka 5.4 se ne uporablja za metlice brisalcev in njihove nosilce. Ti deli ne smejo imeti ostrih kotov niti koničastih delov ali ostrih robov.

6.5.1

Konci odbijačev morajo biti zaviti navznoter proti zunanji površini vozila, da ne bi kaj obviselo na njih. Da je ta zahteva izpolnjena, se šteje, če so odbijači utopljeni v karoserijo ali pa vgrajeni vanjo ali če so konci odbijačev tako zakrivljeni, da se jih ni mogoče dotakniti s kroglo s premerom 100 mm, in reža med koncem odbijača in okoliškim delom karoserije ni večja od 20 mm.

6.5.2

Če je linija sprednjega ali zadnjega odbijača, ki se ujema z navpično projekcijo linije obrisa vozila, na trdni površini, mora ta površina imeti polmer najmanj 5 mm na vseh točkah, ki so od linije obrisa odmaknjene za 20 mm v notranjost, merjeno pravokotno na linijo obrisa na kateri koli točki. V vseh drugih primerih ima površina polmer najmanj 2,5 mm.

Ta predpis se uporablja za del odbijača, ki se nahaja med tangentnimi točkami linije obrisa na dveh vzdolžnih ravninah, ki z navpično sredinsko ravnino vozila tvorita kot 15 stopinj (glej sliko 1).

Slika 1

6.5.3

Zahteva iz točke 6.5.2 se ne uporablja za izbokline na odbijačih, za dele odbijačev ali za vdolbine, ki štrlijo iz površine manj kakor 5 mm, kot so zlasti pokrovi stikov odbijačev in šobe naprav za pranje žarometov; vendar morajo biti navzven štrleči robovi takih delov posneti, razen če ne štrlijo iz površine več kakor 1,5 mm.

6.6.1

Ti deli lahko pri ročajih na vratih ali prtljažnikih štrlijo največ 40 mm, v vseh drugih primerih pa največ 30 mm.

6.6.2

Če so ročaji na bočnih vratih vrtljivi, morajo izpolnjevati eno izmed dveh naslednjih zahtev:

6.7.1

Zahteve točke 5.4 se ne uporabljajo.

6.7.2

Kolesa, kolesne matice, pokrovi pest in kolesni pokrovi ne smejo imeti koničastih ali ostrih delov, ki štrlijo prek zunanje površine kolesnega obroča. Krilne matice niso dovoljene.

6.7.3

Noben del kolesa, razen pnevmatike, ki je pri vožnji naravnost nad vodoravno ravnino, potekajočo skozi os kolesa, ne sme štrleti prek navpične projekcije zunanje površine ali nadgradnje v vodoravno ravnino. Če je zaradi funkcionalnosti upravičeno, lahko kolesni pokrovi, ki pokrivajo kolesne matice in pokrove pest, štrlijo prek zunanje površine oziroma nadgradnje, če polmer zaobljenja štrlečega dela ni manjši od 30 mm in če je štrlina iz navpične projekcije manjša od 30 mm.

6.8.1

Ostri robovi pločevine, na primer žlebovi za vodo in vodila pomičnih vrat, so dovoljeni samo, če so zaviti ali prekriti s ščitnikom, ki ustreza zahtevam te priloge, ki se nanj nanašajo. ►M1  Nezaščiteni rob se šteje za primerno zavihanega, če je zakrivljen nazaj za približno 180° ali pa je zakrivljen proti karoseriji tako, da se ga ni mogoče dotakniti s kroglo s premerom 100 mm. ◄

6.9.1

Polmer zaobljenja gub in robov v stenah nadgradnje je lahko manjši od 2,5 mm, če ni manjši od ene desetine višine štrline „H“, zmerjene po postopku iz ►M1  Prilogi II, točka 1. ◄

6.10.1

Robovi bočnih deflektorjev, ki so obrnjeni navzven, morajo imeti polmer zaobljenja najmanj 1 mm.

6.11.1

Nastavki za dvigalko in konci izpušne(-ih) cevi ne smejo štrleti več kakor 10 mm prek navpične projekcije talne linije vozila navpično nad njimi. Kot izjema tej zahtevi lahko izpušna cev štrli več kakor 10 mm prek navpične projekcije talne linije, če se konča z zaokroženimi robovi in je polmer zaobljenja najmanj 2,5 mm.

6.12.1

Vstopne in izstopne lopute za zrak morajo izpolnjevati zahteve točk 5.2, 5.3 in 5.4 v vseh legah uporabe.

6.13.1

Strehe, ki se odpirajo, se preverjajo samo v zaprti legi.

6.13.2

Kabrioleti se preverjajo z dvignjeno in spuščeno streho.

6.14.1

Okna, ki se odpirajo navzven prek zunanje površine vozila, morajo v vseh legah uporabe ustrezati naslednjim določbam:

6.15.1

Podporni nastavki, ki jih je proizvajalec vozila predvidel za pritrjevanje registrskih tablic, morajo ustrezati zahtevam točke 5.4 te priloge, če se jih je mogoče dotakniti s kroglo s premerom 100 mm, ko je registrska tablica pritrjena po navodilih proizvajalca vozila.

6.16.1

Prtljažniki in nosilci za smuči morajo biti pritrjeni na vozilo tako trdno, da povezava lahko prenaša vodoravne sile, vzdolžne in tudi prečne, ki so po svoji velikosti najmanj enake dovoljeni navpični obremenitvi prtljažnika, kakor je to določil njegov proizvajalec. Za preskus prtljažnika ali nosilca za smuči, pritrjenega na vozilo po navodilu proizvajalca, preskusna obremenitev ne sme biti točkovna.

6.16.2

Površine, ki se jih je po montaži prtljažnika ali nosilca za smuči mogoče dotakniti s kroglo s premerom 165 mm, ne smejo imeti delov, katerih polmer zaobljenja je manjši od 2,5 mm, razen če se lahko uporabijo določbe iz 6.3.

6.16.3

Pritrdilni elementi, kot so vijaki, ki jih je mogoče pritrditi ali popustiti brez uporabe orodja, ne smejo štrleti za več kakor 40 mm nad površine, obravnavane v 6.16.2; velikost štrline se določi po metodi, opisani v Prilogi II, točka 2, s tem da se uporabi krogla s premerom 165 mm v vseh tistih primerih, kjer se uporablja metoda po točki 2.2 navedene priloge.

6.17.1

Radijske sprejemne in oddajne antene morajo biti pritrjene na vozilo tako, da so njihovi prosti deli v vsaki legi uporabe po določilih proizvajalca manj kakor 2& m nad površino cestišča. Biti morajo tudi znotraj prostora, ki ga omejujejo navpične ravnine, ki so 10 cm znotraj najbolj izpostavljenih delov vozila, kakor je to določeno v točki 2.7.

6.17.2

Antene morajo biti pritrjene na vozilo, po potrebi pa tudi njihovi prosti konci omejeni v gibanju, tako, da noben del antene ne more prodreti prek skrajnih zunanjih robov vozila, kakor je določeno v točki 2.7.

6.17.3

Stebla antene imajo lahko polmer zaobljenja manjši od 2,5 mm, vendar mora biti prosti konec opremljen s trdno kapo, katere polmer zaobljenja ne sme biti manjši od 2,5 mm.

6.17.4

Podnožja anten ne smejo štrleti iz površine več kakor 30 mm, merjeno skladno s postopkom iz Priloge II, točka 2. Pri antenah, ki imajo v podnožju vgrajen ojačevalec, pa lahko podnožje štrli iz površine do 40 mm.

6.18.1

Prtljažnikov, nosilcev za smuči in radijskih anten, homologiranih kot samostojne tehnične enote, ni dovoljeno dati v prodajo, prodati ali kupiti, če niso opremljene z navodilom za vgradnjo. Navodilo za vgradnjo mora vsebovati dovolj informacij, da je mogoče homologirane sestavne dele vgraditi na vozilo tako, da to ustreza zahtevam iz točk 5 in 6. Zlasti mora biti navedena pravilna lega teleskopskih anten.

(7.)

8.

(9.)

(10.)

►M1  1.1 ◄

Višina H štrlečega dela se določi grafično glede na obod kroga s premerom 165 mm, ki je z notranje strani tangencialen na zunanji obris zunanje površine na delu, ki se preverja.

►M1  1.2 ◄

H je največja vrednost razdalje, merjene vzdolž ravne črte, ki poteka skozi središče kroga s premerom 165 mm med obodom tega kroga in zunanjim obrisom štrlečega dela (glej sliko 1).

►M1  1.3 ◄

Če se s krogom s premerom 100 mm ni mogoče z zunanje strani dela zunanjega obrisa dotakniti zunanje površine v delu, ki se preverja, se kot obris te površine upošteva obod kroga s premerom 100 mm med njegovimi dotikališči z zunanjim obrisom (glej sliko 2).

►M1  1.4 ◄

Proizvajalec mora predložiti risbe potrebnih prerezov zunanje površine, da se lahko izmeri višina navedenih štrlečih delov.

2.1

Mera štrline nekega dela, vgrajenega na konveksni površini, se lahko določi neposredno ali pa s pomočjo risbe ustreznega prereza tega dela, ko je vgrajen.

2.2

Če mere štrline dela, vgrajenega na površini, ki ni konveksna, ni mogoče določiti z merjenjem, se določi s pomočjo največjega odstopanja oddaljenosti središča krogle s premerom 100 mm od nazivne črte površine, ko se krogla premika po površini tako, da se nepretrgoma dotika tega dela. Na sliki 3 je prikazan primer uporabe tega postopka.

3.1

Štrlina prek zunanje površine žarometa se meri vodoravno od točke dotika krogle s premerom 100 mm, kakor je prikazano na sliki 4.

4.1

Mera reže ali prostora med sosednjima elementoma rešetke se določi s pomočjo razdalje med dvema ravninama, ki potekata skozi točke dotika krogle in navpično na črto, povezujočo te točke dotika. Na slikah 5 in 6 so podani primeri uporabe tega postopka.