EUR-Lex - 01970L0156-20060704 - EN

Člen 1

Področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za homologacije tipov motornih in priklopnih vozil, izdelanih v eni ali več stopnjah, ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za uporabo na takih vozilih.

Ne uporablja se za:

— homologacije posameznih vozil, razen če država članica, ki podeljuje tako homologacijo, upošteva veljavno homologacijo sistema vozila, sestavnega dela, samostojne tehnične enote ali nedodelanega vozila, podeljeno po tej direktivi, namesto ustreznih nacionalnih zahtev,

— „štiricikle“, v smislu člena 1(3) Direktive Sveta 92/61/EGS o homologaciji dvo- ali trikolesnih motornih vozil ( 3 ).

Člen 2

Opredelitve

V tej direktivi:

— izraz „homologacija“ pomeni postopek, po katerem država članica potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve te direktive ali posamične direktive s seznama, navedenega v Prilogi IV ali XI,

— izraz „večstopenjska homologacija“ pomeni postopek, po katerem ena ali več držav članic potrdi, da, odvisno od stanja dodelave, tip nedodelanega ali dodelanega vozila izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve te direktive,

— izraz „vozilo“ pomeni vsako motorno vozilo, namenjeno uporabi na cesti, dokončano, dodelano ali nedodelano, z vsaj štirimi kolesi in največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, večjo od 25 km/h, ter njegova priklopna vozila, razen tirnih vozil ter kmetijskih in gozdarskih traktorjev ter mobilnih strojev,

— izraz „osnovno vozilo“ pomeni vsako nedodelano vozilo, katerega identifikacijska številka se ohrani med zaporednimi stopnjami večstopenjskega homologacijskega postopka,

— izraz „nedodelano vozilo“ pomeni vozilo, ki potrebuje dodelavo v vsaj eni nadaljnji stopnji, da bi izpolnilo vse ustrezne zahteve te direktive,

— izraz „dodelano vozilo“ pomeni vozilo ob koncu postopka večstopenjske homologacije, ki izpolnjuje vse ustrezne zahteve te direktive,

— izraz „tip vozila“ označuje vozila določene kategorije, ki se ne razlikujejo vsaj v bistvenih pogledih, navedenih v Prilogi II.B. Tip vozila lahko vsebuje variante in izvedenke (glej Prilogo II.B),

— izraz „sistem“ pomeni katerikoli sistem v vozilu, kot na primer zavore, opremo za uravnavanje emisije, notranjo opremo itd., za katerega veljajo zahteve ustrezne posamične direktive,

— izraz „sestavni del“ pomeni napravo, kot na primer svetilko, za katero veljajo zahteve ustrezne posamične direktive, ki naj bi postala del vozila in ki je lahko homologirana neodvisno od vozila, kadar posamična direktiva to možnost izrecno določa,

— izraz „samostojna tehnična enota“ pomeni napravo, kot na primer zadnji odbijač, za katero veljajo zahteve ustrezne posamične direktive, ki naj bi postala del vozila in ki je lahko homologirana ločeno, toda samo v povezavi z določenimi deli vozila, kadar posamična direktiva to možnost izrecno določa,

— izraz „proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je homologacijskemu organu odgovorna za vse vidike postopka homologacije in za skladnost proizvodnje. Ta fizična ali pravna oseba ni nujno neposredno vključena v vse stopnje gradnje vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je predmet homologacijskega postopka,

— izraz „homologacijski organ“ pomeni pristojni organ države članice, odgovoren za vse vidike homologacije vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, za izdajanje in (po potrebi) preklic certifikatov o homologaciji tipa, za delovanje kot kontaktna točka s homologacijskimi organi drugih držav članic in za preverjanje skladnosti proizvodnih postopkov proizvajalca,

— izraz „tehnična služba“ pomeni organizacijo ali organ, določen kot preskuševalni laboratorij za izvajanje preskusov ali kontrol v imenu homologacijskega organa države članice. To delo lahko opravlja homologacijski organ tudi sam,

— izraz „opisni list“ pomeni dokument, določen v Prilogi I ali III k tej direktivi ali v ustrezni prilogi k posamični direktivi, v katerem so predpisani podatki, ki jih mora navesti vlagatelj,

— izraz „opisna mapa“ pomeni celoten sklop podatkov, risb, fotografij itd., ki jih tehnični službi ali homologacijskemu organu predloži vlagatelj, kot je to predpisano v opisnem listu,

— izraz „opisna dokumentacija“ pomeni opisno mapo z dodanimi rezultati preskusov ali drugimi dokumenti, ki jih je tehnična služba ali homologacijski organ dodal opisni mapi pri opravljanju svojega dela,

— izraz „seznam opisne dokumentacije“ pomeni dokument, v katerem je našteta vsebina opisne dokumentacije z ustrezno oštevilčenimi ali tako označenimi stranmi, da je mogoča enoznačna identifikacija posameznih strani.

Člen 3

Vloga za homologacijo

1. Vlogo za podelitev homologacije za vozilo proizvajalec vloži pri homologacijskem organu v državi članici. Vlogi je treba priložiti opisno mapo, ki vsebuje podatke, predpisane v Prilogi III, in certifikate o homologaciji za vsako posamično direktivo, ki se uporablja, kot je predpisano v Prilogi IV oziroma XI; poleg tega mora biti homologacijskemu organu na voljo opisna dokumentacija homologacije sistema in samostojne tehnične enote glede na vsako posamično direktivo vse do datuma, ko se homologacija podeli ali zavrne.

2. Kot odstopanje od odstavka 1 morajo v primeru, ko ni na voljo certifikata o homologaciji za katero od ustreznih posamičnih direktiv, vlogi priloženi dokumenti vsebovati opisno mapo z ustreznimi podatki, ki so v Prilogi I zahtevani glede na posamične direktive, navedene v Prilogi IV ali XI, oziroma kjer to pride v poštev, v Delu II Priloge III.

3. Pri večstopenjski homologaciji morajo priloženi podatki vsebovati:

— na prvi stopnji: tiste dele opisne mape in certifikate o homologaciji, potrebne za dodelano vozilo, ki so pomembni za stopnjo izdelave osnovnega vozila,

— na drugi in naslednjih stopnjah: tiste dele opisne mape in certifikate o homologaciji, ki so pomembni za trenutno stopnjo dodelave, in kopijo certifikata o homologaciji nedodelanega vozila, izdanega za prejšnjo stopnjo dodelave. Dodatno mora proizvajalec podrobno navesti, kaj vse je na nedodelanem vozilu spremenil ali dodal.

4. Vlogo za homologacijo sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote mora proizvajalec vložiti pri homologacijskem organu države članice. Vlogi mora biti priložena opisna mapa, katere vsebina je navedena v opisnem listu v ustrezni posamični direktivi.

5. Vloge za homologacijo določenega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ni mogoče vložiti v več kot eni državi članici. Za vsak tip, ki ga je treba homologirati, je treba vložiti ločeno vlogo.

Člen 4

Homologacijski postopek

1. Država članica podeli:

(a) homologacijo vozila:

— tipom vozil, ki so skladni s podatki v opisni mapi in izpolnjujejo tehnične zahteve vseh ustreznih posamičnih direktiv, kot je to predpisano v Prilogi IV;

— tipom vozil za posebne namene, navedenim v Prilogi XI, ki so skladni s podatki v opisni mapi in izpolnjujejo tehnične zahteve vseh ustreznih posamičnih direktiv, kot je to navedeno v ustreznem stolpcu v Prilogi XI.

Postopek se opravi na podlagi posameznih postopkov, opisanih v Prilogi V;

(b) večstopenjsko homologacijo tipom osnovnih, nedodelanih ali dodelanih vozil, ki so skladni s podatki v opisni mapi in izpolnjujejo tehnične zahteve vseh ustreznih posamičnih direktiv, kot je to predpisano v Prilogi IV ali XI, upoštevajoč stopnjo dodelave tipa vozila.

Postopek se opravi na podlagi posameznih postopkov, opisanih v Prilogi XIV;

(c) homologacijo sistema tipom vozil, ki so skladni s podatki v opisni mapi in izpolnjujejo tehnične zahteve ►M12 ustrezna posamična direktiva, kot je omenjena v Prilogi IV ali XI ◄ ;

(d) če ustrezna posamična direktiva to možnost izrecno določa, tudi homologacijo sestavnega dela ali posamične tehnične enote vsem tipom sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so skladni s podatki v opisni mapi in izpolnjujejo tehnične zahteve ►M12 ustrezna posamična direktiva, kot je omenjena v Prilogi IV ali XI ◄ .

Pri homologaciji vozila na podlagi Priloge XI ali točke (c) člena 8(2) ali pri homologaciji sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote na podlagi Priloge XI ali točke (c) člena 8(2), ki vsebuje omejitve ali izjeme od določil zadevne posamične direktive, mora certifikat o homologaciji vključevati omejitve veljavnosti in odobrene izjeme ►M17 ————— ◄ .

Če podatki v opisnih mapah, ki so omenjeni v točkah (a), (b), (c) in (d), vsebujejo določila za vozila za posebne namene, kot je navedeno v posebnih rubrikah Priloge XI in njenih dodatkov, morajo biti ta določila in izjeme navedeni tudi v certifikatu o homologaciji.

2. Kadar država članica ugotovi, da je vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota skladen z določbami odstavka 1, a kljub temu predstavlja resno tveganje za varnost na cesti, lahko zavrne podelitev homologacije tipa. O tem mora nemudoma obvestiti druge države članice in Komisijo ter pri tem navesti razloge za svojo odločitev.

3. Država članica izpolni vse ustrezne dele certifikata o homologaciji (vzorci so prikazani v Prilogi VI k tej direktivi in v eni od prilog k vsaki od posamičnih direktiv) za vsak tip vozila, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, ki mu podeli homologacijo, poleg tega pa izpolni tudi ustrezne dele priloge z rezultati preskusov, ki je del certifikata o homologaciji vozila (vzorec je prikazan v Prilogi VIII), ter dopolni oziroma preveri seznam opisne dokumentacije. Certifikat o homologaciji se oštevilči po metodi, opisani v Prilogi VII. Izpolnjen certifikat in njegove priloge se dostavijo vlagatelju.

4. Kadar sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki jo je treba homologirati, opravlja svojo funkcijo ali ima določeno lastnost le v povezavi z drugimi deli vozila in je zato skladnost z eno ali več zahtevami mogoče preverjati le takrat, ko sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki jo je treba homologirati, deluje v povezavi z drugimi deli vozila, lahko realnimi ali simuliranimi, je treba obseg homologacije sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ustrezno omejiti. Certifikat o homologaciji sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v takem primeru vključuje omejitve pri uporabi in pogoje za pravilno vgradnjo. Upoštevanje teh omejitev in pogojev se preverja ob homologaciji tipa vozila.

5. Homologacijski organ vsake države članice v enem mesecu pošlje homologacijskim organom drugih držav članic kopijo certifikata o homologaciji vozila (skupaj s prilogami) za vsak tip vozila, za katerega je bila homologacija podeljena, zavrnjena ali preklicana.

6. Homologacijski organ vsake države članice mesečno pošilja homologacijskim organom držav članic seznam (s podatki iz Priloge XIII) sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, katerim je v preteklem mesecu dodelil, zavrnil ali preklical homologacijo; poleg tega ob prejemu prošnje homologacijskega organa druge države članice nemudoma pošlje kopijo certifikata o homologaciji sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote in/ali opisne dokumentacije za vsak tip sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, za katerega je bila homologacija podeljena, zavrnjena ali preklicana.

Člen 5

Spremembe homologacij

1. Država članica, ki je podelila homologacijo, mora sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da bo obveščena o vsaki spremembi podatkov v opisni dokumentaciji.

2. Vlogo za spremembo homologacije je treba posredovati izključno državam članicam, ki so podelile prvotno homologacijo.

3. Če se spremenijo podatki v opisnih dokumentih k homologaciji sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, homologacijski organ v zadevni državi članici po potrebi izda popravljeno(-e) stran(-i) iz opisne dokumentacije; pri tem označi vsako popravljeno stran tako, da sta jasno razvidna vrsta spremembe in datum ponovne izdaje; tej zahtevi ustreza tudi izdaja konsolidirane ažurirane različice opisne dokumentacije z izčrpnim opisom spremembe.

Ob izdaji popravljenih strani ali konsolidirane ažurirane različice je vedno treba spremeniti tudi seznam opisne dokumentacije (ki je priložen certifikatu o homologaciji) in ga dopolniti z najnovejšimi datumi popravljenih strani ali z datumom konsolidirane ažurirane različice.

Če je bil poleg opisanih sprememb spremenjen tudi kateri koli podatek v certifikatu o homologaciji (razen njegovih prilog) ali pa so bile po datumu homologacije spremenjene zahteve direktive, je treba spremembo označiti kot ’razširitev‘, homologacijski organ države članice pa izda popravljen certifikat o homologaciji (označen s številko razširitve), iz katerega sta jasno razvidna razlog za razširitev in datum ponovne izdaje.

Če homologacijski organ zadevne države članice ugotovi, da so zaradi spremembe opisne dokumentacije upravičeni dodatni preskusi ali preverjanja, o tem obvesti proizvajalca in izda dokumente, navedene v prvem, drugem in tretjem pododstavku, šele po uspešno opravljenih dodatnih preskusih ali preverjanjih.

4. Če se spremenijo podatki v opisnih dokumentih k homologaciji vozila, homologacijski organ v zadevni državi članici po potrebi izda popravljeno(-e) stran(-i) opisne dokumentacije; pri tem označi vsako popravljeno stran tako, da sta jasno razvidna vrsta spremembe in datum ponovne izdaje; tej zahtevi ustreza tudi izdaja konsolidirane, ažurirane različice opisne dokumentacije s priloženim izčrpnim opisom spremembe.

Ob izdaji popravljenih strani ali pa konsolidirane ažurirane različice je vedno treba spremeniti in dopolniti tudi seznam opisne dokumentacije (ki je priložen certifikatu o homologaciji) tako, da so razvidni najnovejši datumi popravljenih strani oziroma datum konsolidirane ažurirane različice.

Če so poleg tega potrebna dodatna preverjanja ali pa so bili spremenjeni podatki v certifikatu o homologaciji (razen prilog) ali pa so bile po datumu prvotne homologacije vozila spremenjene zahteve katere koli posamične direktive glede na datum prepovedi začetka uporabe vozila, je treba spremembo označiti kot ‚razširitev‘ in homologacijski organ zadevne države članice izda popravljen certifikat o homologaciji (označen s številko razširitve), iz katerega sta jasno razvidna razlog za razširitev in datum ponovne izdaje.

Če homologacijski organ zadevne države članice ugotovi, da so zaradi spremembe opisne dokumentacije upravičena dodatna preverjanja, o tem obvesti proizvajalca in izda dokumente, omenjene v prvem, drugem in tretjem pododstavku, šele po uspešno opravljenih dodatnih preverjanjih. Homologacijski organ v enem mesecu pošlje vse spremenjene dokumente vsem ostalim homologacijskim organom.

5. Če postane očitno, da bo homologacija nekega vozila postala neveljavna, ker bodo postale neveljavne ena ali več homologacij, podeljenih na podlagi posamične direktive, na katere se sklicuje opisna dokumentacija, ali zaradi uvajanja nove posamične direktive v Delu I Priloge IV, homologacijski organ države članice, ki je podelil to homologacijo, najmanj en mesec pred potekom veljavnosti homologacije vozila o tem obvesti homologacijske organe v drugih državah članicah, pri tem pa navede zadevni datum ali identifikacijsko številko zadnjega vozila, ki je bilo proizvedeno skladno s starim certifikatom.

6. Za kategorije vozil, na katere sprememba zahtev posamičnih direktiv ali te direktive ne vpliva, ni potrebna sprememba homologacije.

Člen 6

Potrdilo o skladnosti

1. Proizvajalec kot imetnik homologacije vozila izda potrdilo o skladnosti (vzorci so prikazani v Prilogi IX), ki mora spremljati vsako vozilo, tudi nedodelano, izdelano skladno s homologiranim tipom vozila. Za nedodelano ali dodelano vozilo proizvajalec na drugi strani potrdila o skladnosti izpolni samo tiste podatke, ki so bili dodani ali spremenjeni na trenutni homologacijski stopnji, in temu potrdilu priloži vsa morebitna potrdila o skladnosti, izdana na prejšnjih stopnjah.

Potrdilo o skladnosti mora biti izdelano tako, da ga ni mogoče ponarediti. Zato je treba za tiskanje uporabiti papir, ki je zaščiten bodisi z barvnimi grafikami ali pa ima kot vodni znak oznako proizvajalca.

2. Zaradi obdavčenja in registracije vozil lahko države članice, potem ko tri mesece vnaprej obvestijo Komisijo in druge države članice, zahtevajo, da se podatki, ki niso omenjeni v Prilogi IX, dodajo potrdilu, če so ti podatki izrecno navedeni v opisni dokumentaciji oziroma jih je mogoče iz nje preprosto izračunati.

Države članice lahko poleg tega zahtevajo, da se potrdilo o skladnosti iz Priloge IX izpolni tako, da so poudarjeni podatki, ki so potrebni in zadostni za nacionalne organe, pristojne za obdavčenje in registracijo.

3. Proizvajalec kot imetnik homologacije za sestavni del ali samostojno tehnično enoto mora vsak sestavni del ali enoto, proizvedeno skladno s homologiranim tipom, označiti z tovarniškim imenom ali znamko ter oznako tipa in/ali homologacijskim znakom ali številko, če posamična direktiva to zahteva. V zadnjem primeru proizvajalcu ni treba označiti izdelka z imenom firme ali tovarniškim znakom ter oznako tipa.

4. Proizvajalec kot imetnik homologacije sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki po določbah člena 4(4) vključuje omejitve o uporabi, dostavi skupaj z vsakim izdelanim sestavnim delom ali enoto podatke o teh omejitvah in navede pogoje za vgradnjo sestavnega dela ali enote.

Člen 7

Registracija in začetek uporabe vozila

1. Vsaka država članica registrira ter dovoli prodajo in začetek uporabe novih vozil glede na njihovo konstrukcijo in delovanje izključno samo, kadar jih spremlja veljavno potrdilo o skladnosti. Prodajo nedodelanih vozil lahko države članice dovolijo, lahko pa zavrnejo njihovo trajno registracijo in začetek uporabe, dokler niso dodelana.

2. Države članice dovolijo prodajo ali začetek uporabe sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot izključno samo, kadar so skladni z zahtevami ustrezne posamične direktive in zahtevami, navedenimi v členu 6(3), pri čemer to ne velja za sestavne dele in samostojne tehnične enote, namenjene uporabi na vozilih, ki so popolnoma ali deloma izvzeta iz te direktive oziroma ta direktiva zanje ne velja.

3. Če država članica meni, da so vozila, sestavni deli ali samostojne tehnične enote določenega tipa, kljub temu da jih spremlja veljavno potrdilo o skladnosti oziroma so pravilno označeni, nevarni za prometno varnost, lahko za največ šest mesecev zavrne registracijo takih vozil ali prepove prodajo ali začetek uporabe takih vozil, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na svojem ozemlju. O tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice ter pri tem navede razlog za svojo odločitev. Če se država članica, ki je podelila homologacijo, ne strinja z ugotovljeno nevarnostjo za prometno varnost, morata državi članici skušati rešiti spor. O tem obveščata Komisijo, ki po potrebi organizira posvetovanja za rešitev spora.

Člen 8

Izjeme in alternativni postopki

1. Zahteve člena 7(1) ne veljajo za:

— vozila, namenjena uporabi v vojaških enotah, civilni zaščiti, gasilskih enotah in enotah za ohranjanje javnega reda in miru,

— vozila, homologirana po odstavku 2.

2. Na prošnjo proizvajalca lahko države članice od ene ali več določb ene ali več posamičnih direktiv oprostijo:

(a) vozila, izdelana v majhnih serijah

V tem primeru število vozil takega tipa, registriranih, prodanih ali vključenih v uporabo na leto v določeni državi članici, ne sme presegati števila enot, navedenega v Prilogi XII. Vsako leto države članice pošljejo Komisiji seznam takih homologacij. Država članica, ki podeli tako homologacijo, pošlje homologacijskim organom držav članic, ki jih določi proizvajalec, kopijo certifikata o homologaciji in prilog, pri tem pa navede naravo izjem. V treh mesecih te države članice odločijo, ali sprejmejo homologacijo za vozila, ki bodo registrirana na njenem ozemlju, in za kolikšno število enot. Za homologacije, podeljene po tej točki (a), veljajo zahteve člena 3, 4, 5, 6, 10 in 11 samo v primeru, da jih homologacijski organ šteje za pomembne. Če je izjema po tej točki dovoljena, lahko država članica zahteva izpolnitev ustrezne alternativne zahteve;

(b) vozila zaključka serije

1. V okviru ►M12 ————— ◄ omejitev iz Dela B Priloge XII lahko države članice v omejenem obdobju registrirajo in dovolijo prodajo ter začetek uporabe novih vozil, skladnih tipu vozila, katerega homologacija po členu 5(5) ni več veljavna.

Ta določba velja samo za vozila, ki:

— so bila na ozemlju Evropske skupnosti in

— jih je spremljalo veljavno potrdilo o skladnosti, ki je bilo izdano,

ko je homologacija zadevnega tipa vozila še veljala, a niso bila registrirana ali dana v uporabo do poteka veljavnosti homologacije.

Ta možnost je omejena na obdobje 12 mesecev za dokončana vozila in na 18 mesecev za vozila, dodelana po datumu prenehanja veljavnosti homologacije tipa.

2. Zaradi uporabe točke 1 za enega ali več tipov vozil določene kategorije mora proizvajalec posredovati zahtevo pristojnemu organu vsake države članice, ki jo zadeva začetek uporabe takšnih tipov vozil. V zahtevi je treba opredeliti tehnične in/ali gospodarske razloge, na katerih le-ta temelji.

V treh mesecih se te države članice odločijo o tem, ali in koliko vozil zadevnega tipa bodo sprejele za registracijo na svojem ozemlju.

Vsaka država članica, ki jo zadeva začetek uporabe takšnih tipov vozil, mora zagotoviti, da proizvajalec upošteva določila Priloge XII.B.

Države članice vsako leto Komisiji posredujejo seznam odobrenih izjem.

(c) Vozila, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, v katerih so vgrajene tehnologije ali tehnične rešitve, ki zaradi svoje narave ne morejo biti skladne z eno ali več zahtevami ene ali več posamičnih direktiv

V takem primeru država članica lahko podeli homologacijo z omejitvijo veljavnosti na svoje ozemlje, vendar v enem mesecu pošlje kopijo certifikata o homologaciji in njegovih prilog homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji. Hkrati pošlje Komisiji zahtevo za odobritev podelitve homologacije po tej direktivi. Zahtevi mora priložiti dokumente, ki vsebujejo:

— razlog, zaradi katerega zadevne tehnologije ali tehnične rešitve preprečujejo vozilu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti, da bi bila skladna z zahtevami ene ali več ustreznih posamičnih direktiv,

— opis področij varnosti in varovanja okolja, ki jih to odstopanje zadeva, ter sprejete ukrepe,

— opis preskusov in njihove rezultate, ki kažejo vsaj enako raven varnosti in varovanja okolja, kot ju določajo zahteve ene ali več ustreznih posamičnih direktiv,

— po potrebi predloge sprememb ustreznih posamičnih direktiv oziroma predloge novih posamičnih direktiv.

Komisija v treh mesecih od prejema celotne dokumentacije posreduje osnutek odločbe Odboru, ki je naveden v členu 13. Komisija po postopku, določenem v členu 13, odloči, ali bo državi članici odobrila podelitev homologacije skladno s to direktivo.

Državam članicam bosta posredovani v njihovem nacionalnem jeziku samo zahteva za podelitev homologacije in osnutek odločbe, vendar države članice lahko zahtevajo vso dokumentacijo v izvirniku kot pogoj za odločbo, ki jo bodo sprejele po postopku, določenem v členu 13.

Če se z odločbo zahtevi ugodi, lahko država članica podeli homologacijo po tej direktivi. V takih primerih se v odločbi hkrati določi, ali je treba omejiti veljavnost homologacije (npr. časovno). Veljavnost nikakor ne more biti krajša od 36 mesecev.

Po prilagoditvi ustreznih posamičnih direktiv tehničnemu napredku tako, da vozila, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, za katere so bile podeljene homologacije po določilih tega pododstavka (c), ustrezajo direktivam, s katerimi se določajo spremembe, države članice spremenijo takšne homologacije v običajne, pri tem pa priznajo potrebno prehodno obdobje, npr. da bi proizvajalci lahko spremenili homologacijske oznake na sestavnih delih. To vključuje tudi brisanje morebitnega sklicevanja na omejitve ali izjeme ►M17 ————— ◄ .

Če potrebni ukrepi za prilagajanje posamične(-ih) direktive (direktiv) niso bili sprejeti, se lahko na zahtevo države članice, ki je podelila homologacijo, veljavnost homologacij, podeljenih na podlagi določil iz te točke, podaljša z dodatno odločbo, sprejeto po postopku, opredeljenem v členu 13.

3. Certifikati o homologaciji, izdani po odstavku 2, katerih vzorci so prikazani v Prilogi VI, ne smejo imeti naslova „certifikat o EGS-homologaciji vozila“, razen v primeru, omenjenem v točki c) drugega odstavka, ko je Komisija poročilo odobrila.

Člen 9

Priznavanje enakovrednih homologacij

1. Svet lahko v okviru večstranskih ali dvostranskih sporazumov med Skupnostjo in tretjimi državami na predlog Komisije s kvalificirano večino prizna enakovrednost pogojev ali določb za homologacije sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki jih določa ta direktiva, ter postopkov, ki jih določajo mednarodni predpisi ali predpisi tretjih držav.

2. Prizna se enakovrednost mednarodnih predpisov, naštetih v Delu II Priloge IV, z ustreznimi posamičnimi direktivami. Homologacijski organi držav članic sprejmejo homologacije v skladu s temi predpisi in po možnosti nanje se nanašajoče homologacijske oznake namesto ustreznih homologacij in/ali homologacijskih oznak v skladu z enakovrednimi posamičnimi direktivami. Našteti mednarodni predpisi bodo objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 10

Skladnost proizvodnje

1. Država članica, ki podeli homologacijo, sprejme potrebne ukrepe po Prilogi X, po potrebi tudi v sodelovanju s homologacijskimi organi drugih držav članic, da zagotovi, da proizvodni postopki za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote zagotavljajo njihovo skladnost s homologiranim tipom.

2. Država članica, ki je podelila homologacijo, sprejme potrebne ukrepe po Prilogi X v zvezi s podeljeno homologacijo, po potrebi tudi v sodelovanju s homologacijskimi organi drugih držav članic, da zagotovi, da ukrepi iz prvega odstavka ostajajo ustrezni in je proizvodnja vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot še vedno skladna s homologiranim tipom. P ►M12 Preverjanje skladnosti izdelkov s homologiranim tipom je omejeno na postopke, določene v oddelku 2 in 3 Priloge X in v tistih posamičnih direktivah, ki vsebujejo posebne zahteve. ◄

Člen 11

Neskladnost s homologiranim tipom

1. Neskladnost s homologiranim tipom obstaja v primeru, kadar so ugotovljeni odkloni od podatkov v certifikatu o homologaciji in/ali opisni dokumentaciji in kadar teh razlik ni po členu 5(3) ali (4) odobrila država članica, ki je podelila homologacijo. Vozilo ni v neskladju s homologiranim tipom, kadar so odstopanja v mejah dovoljenih, če posamične direktive taka odstopanja sploh dovoljujejo.

2. Če država članica, ki je podelila homologacijo, meni, da vozila, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jih spremlja potrdilo o skladnosti ali nosijo homologacijsko oznako, niso skladni s homologiranim tipom, mora sprejeti potrebne ukrepe, da se proizvodnja vozil, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ponovno uskladi s homologiranim tipom. Homologacijski organ te države članice obvesti homologacijske organe drugih držav članic o sprejetih ukrepih, ki lahko po potrebi vključujejo tudi preklic homologacije.

3. Če država članica dokaže, da vozila, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jih spremlja potrdilo o skladnosti ali nosijo homologacijsko oznako, niso skladni s homologiranim tipom, lahko od države članice, ki je podelila homologacijo, zahteva, da preveri, ali so vozila, sestavni deli ali samostojne tehnične enote v proizvodnji skladni s homologiranim tipom. To preverjanje je treba opraviti takoj oziroma najpozneje v šestih mesecih od datuma zahteve.

4. Pri:

— homologaciji vozila, kjer do neskladnosti vozila pride izključno zaradi neskladnosti sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ali pri

— večstopenjski homologaciji, kjer do neskladnosti vozila pride izključno zaradi neskladnosti sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je del nedodelanega vozila, ali neskladnosti nedodelanega vozila samega,

homologacijski organ, ki homologira vozilo, zahteva od držav članic, ki so zadevnemu sistemu, sestavnemu delu, samostojni tehnični enoti ali nedodelanemu vozilu podelile homologacijo, da sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da bodo vozila v proizvodnji ponovno skladna s homologiranim tipom. To je treba storiti takoj oziroma najpozneje v šestih mesecih od datuma zahteve, po potrebi tudi v sodelovanju z državo članico, ki je ukrepe zahtevala. Ko je neskladnost ugotovljena, homologacijski organ države članice, ki je sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti oziroma nedodelanemu vozilu podelila homologacijo, sprejme ukrepe iz odstavka 2.

5. Homologacijski organi držav članic se med seboj v enem mesecu obvestijo o preklicu homologacije in razlogih zanj.

6. Če se država članica, ki je podelila homologacijo, ne strinja z ugotovljeno neskladnostjo, ki ji je bila sporočena, morata državi članici skušati rešiti spor. O tem obveščata Komisijo, ki po potrebi organizira posvetovanja za rešitev spora.

Člen 12

Obveščanje o odločitvah in možnih pravnih sredstvih

Ob vseh odločitvah na podlagi določb, sprejetih ob izvajanju te direktive, ki zavračajo ali preklicujejo homologacijo oziroma zavračajo registracijo vozila ali prepovedujejo prodajo, morajo biti podrobno navedeni razlogi zanje. Vse odločitve morajo biti sporočene zadevnim strankam, ki morajo biti hkrati obveščene o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo po veljavnih zakonih držav članic, in o časovnih omejitvah, ki veljajo za ta pravna sredstva.

Člen 13

Prilagoditev prilog direktive

▼M19

1. Komisiji pomaga odbor, v nadaljevanju „Odbor za prilagajanje tehničnemu napredku“.

2. Vse spremembe, potrebne za prilagoditev:

— prilog k tej direktivi ali

— določb posamičnih direktiv, če ni v njih določeno drugače,

se sprejmejo po postopku, določenem v odstavku 3. Ta postopek velja tudi za uvedbo določb o homologaciji samostojnih tehničnih enot v posamične direktive.

▼M19

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ( 4 ).

Obdobje iz člena 5 (6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

4. Če Svet na predlog Komisije sprejme novo posamično direktivo, potem na podlagi istega predloga sprejme ustrezna dopolnila in spremembe ustreznih prilog k tej direktivi.

5. Če Komisija sprejme spremembe posamične direktive, mora na njihovi podlagi sprejeti primerne spremembe ustreznih prilog k tej direktivi.

▼M19

6. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 14

Priglasitev homologacijskih organov in tehničnih služb

1. Države članice priglasijo Komisiji in drugim državam imena in naslove:

— homologacijskih organov, in kjer je to potrebno, tudi strokovna področja, za katera so odgovorni, ter

— tehničnih služb, ki so jih imenovale, z navedbo strokovnih področij preskušanja, za katere so bile posamezne službe imenovane. Priglašene službe morajo izpolnjevati zahteve harmoniziranih standardov o delovanju preskuševalnih laboratorijev (EN 45001) pod naslednjimi pogoji:

—

(i) proizvajalec ne more biti imenovan kot tehnična služba, razen če je tako izrecno dovoljeno v posamični direktivi;

(ii) za to direktivo se ne šteje za neobičajno, če tehnična služba uporablja tujo opremo, če se s tem strinja homologacijski organ.

2. Šteje se, da priglašena tehnična služba izpolnjuje zahteve usklajenih standardov, vendar lahko Komisija po potrebi od države članice zahteva dokazila.

Službe v tretjih državah je mogoče priglasiti kot imenovane tehnične službe samo v okviru dvostranskih ali večstranskih sporazumov med Skupnostjo in tretjo državo.

SEZNAM PRILOG

Priloga I	Popoln seznam opisnih podatkov za ES-homologacijo vozil
Priloga II	Opredelitev kategorij vozila in tipov vozila
Priloga III	Opisni list za ES-homologacijo vozila
Priloga IV	Seznam zahtev za ES-homologacijo vozila
Priloga V	Postopki za ES-homologacijo vozila
Priloga VI	Certifikat o ES-homologaciji vozila
Priloga VII	Sistem številčnega označevanja certifikatov o ES-homologaciji
Priloga VIII	Rezultati preskusov
Priloga IX	ES-potrdilo o skladnosti
Priloga X	Skladnost proizvodnje
Priloga XI	Lastnosti vozil za posebne namene in določbe zanje
Priloga XII	Omejitve števila vozil za majhne serije in za zaključek serije
Priloga XIII	Seznam podeljenih ES-homologacij po posamičnih direktivah
Priloga XIV	Postopki za večstopenjsko ES-homologacijo
Priloga XV	Certifikat o poreklu vozila - Izjava proizvajalca osnovnih/nedodelanih vozil drugih kategorij, razen M1.

PRILOGA I (a)

►(1) M24

►(2) M18

►(1) M21

►(2) M23

►(2) M20

►(2) M27

PRILOGA II

OPREDELITEV KATEGORIJ IN TIPOV VOZIL

A. KATEGORIJE VOZIL

Kategorije vozil so določene po naslednji klasifikaciji:

(V naslednjih opredelitvah je treba izraz „največja masa“ razumeti kot „največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila“, kakor je določeno v točki 2.8 Priloge I.)

Kategorija M

Motorna vozila z vsaj štirimi kolesi za prevoz potnikov.

Kategorija M1

Vozila za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg vozniškega sedeža.

Kategorija M2

Vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži poleg vozniškega sedeža in največjo maso do vključno 5 ton.

Kategorija M3

Vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži poleg vozniškega sedeža in največjo maso večjo od 5 ton.

Tipi nadgradnje in kodiranje, ki veljajo za vozila kategorije M1, so določeni v delu C, prvi odstavek (vozila kategorije M1) in odstavek 2 (vozila kategorije M2 in M3), te priloge in se uporabljajo za namene tega dela.

Kategorija N

Motorna vozila z vsaj štirimi kolesi za prevoz blaga.

Kategorija N1

Vozila za prevoz blaga z največjo maso do vključno 3,5 tone.

Kategorija N2

Vozila za prevoz blaga z največjo maso večjo od 3,5 tone, vendar do vključno 12 ton.

Kategorija N3

Vozila za prevoz blaga z največjo maso večjo od 12 ton.

Pri vlečnem vozilu, namenjenem za vleko polpriklopnika ali priklopnika s centralno osjo, je masa, ki se upošteva za klasifikacijo vozila, masa vlečnega vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, povečana za maso, ustrezno največji statični navpični obremenitvi, preneseni na vlečno vozilo s polpriklopnika ali priklopnika s centralno osjo, in največjo maso tovora vlečnega vozila, kjer pride v poštev.

Tipi nadgradnje in kodiranje, ki veljajo za vozila kategorije N, so določeni v delu C, tretji odstavek, te priloge in se uporabljajo za namene tega dela.

Kategorija O

Priklopna vozila (vključno s polpriklopniki).

Kategorija O1

Priklopna vozila z največjo maso do vključno 0,75 tone.

Kategorija O2

Priklopna vozila z največjo maso večjo od 0,75 tone, vendar do vključno 3,5 tone.

Kategorija O3

Priklopna vozila z največjo maso večjo od 3,5 tone, vendar do vključno 10 ton.

Kategorija O4

Priklopna vozila z največjo maso večjo od 10 ton.

Pri polpriklopnikih ali priklopnikih s centralno osjo je največja masa, ki se šteje za kvalifikacijo priklopnega vozila, statična navpična obremenitev, prenesena na tla z osjo ali osmi polpriklopnika ali priklopnika s centralno osjo, ko je ta povezan z vlečnim vozilom in nosi svoj največji tovor.

Tipi nadgradnje in kodiranje, ki veljajo za vozila kategorije O, so določeni v delu C, odstavek 4, te priloge in se uporabljajo za namene tega dela.

TERENSKA VOZILA (simbol G)

4.1

Vozila kategorije N1 z največjo maso do 2 toni in vozila kategorije M1 štejejo za terenska vozila, če izpolnjujejo naslednji zahtevi:

— vozilo ima najmanj eno sprednjo os in najmanj eno zadnjo os, ki sta konstruirani tako, da sta gnani sočasno, vključno z vozili, pri katerih se lahko pogon ene od osi tudi izklopi,

— vozilo ima najmanj eno zaporo diferenciala ali najmanj en mehanizem s podobnim učinkom delovanja in mora samo (brez priklopnega vozila) premagati 30-odstotni vzpon, kar se lahko dokaže z izračunom.

Vozilo mora poleg tega izpolnjevati najmanj pet od šestih spodaj naštetih dodatnih zahtev:

— prednji pristopni kot mora biti najmanj 25°,

— zadnji pristopni kot mora biti najmanj 20°,

— kot rampe mora biti najmanj 20°,

— najmanjša razdalja od tal pod prednjo osjo mora biti najmanj 180 mm,

— najmanjša razdalja od tal pod zadnjo osjo mora biti najmanj 180 mm,

— najmanjša razdalja od tal med osema mora biti najmanj 200 mm.

4.2

Vozila kategorije N1 z največjo maso nad 2 toni in tudi vozila kategorij N2 in M2 ter kategorije M3, katerih največja masa ne presega 12 ton, štejejo za terenska vozila, če so konstruirana tako, da so gnana vsa kolesa, vključno z vozili, pri katerih se lahko pogon ene osi izklopi, ali če izpolnjujejo vse tri naslednje zahteve:

— vozilo ima najmanj eno sprednjo os in najmanj eno zadnjo os, ki sta konstruirani tako, da sta gnani sočasno, vključno z vozili, pri katerih se lahko pogon ene osi izklopi,

— vozilo ima najmanj eno zaporo diferenciala ali najmanj en mehanizem s podobnim učinkom delovanja,

— vozilo mora samo (brez priklopnega vozila) premagati 25-odstotni vzpon, kar se lahko dokaže z izračunom.

4.3

Vozila kategorije M3 z največjo maso več kot 12 ton ali vozila kategorije N3 štejejo za terenska vozila, če so lahko vsa kolesa gnana sočasno, vključno z vozili, pri katerih se lahko pogon ene osi izklopi, oziroma če so izpolnjene naslednje zahteve:

— najmanj 50 % koles je gnanih,

— vozilo ima najmanj eno zaporo diferenciala ali najmanj en mehanizem s podobnim učinkom delovanja,

— vozilo mora samo (brez priklopnega vozila) premagati 25-odstotni vzpon, kar se lahko dokaže z izračunom,

poleg tega mora vozilo izpolnjevati najmanj štiri od šestih spodaj naštetih dodatnih zahtev:

— prednji pristopni kot mora biti najmanj 25°,

— zadnji pristopni kot mora biti najmanj 25°,

— kot rampe mora biti najmanj 25°,

— najmanjša razdalja od tal pod prednjo osjo mora biti najmanj 250 mm,

— najmanjša razdalja od tal med osema mora biti najmanj 300 mm,

— najmanjša razdalja od tal pod zadnjo osjo mora biti najmanj 250 mm.

4.4

Pogoji preskušanja in obremenitve

4.4.1

Vozila kategorije N1, katerih največja masa ni večja od 2 ton, in vozila kategorije M1 morajo biti v stanju, pripravljenem za vožnjo, to pomeni s hladilno tekočino, mazivom, gorivom, orodjem in rezervnim kolesom ter voznikom (glej opombo° v Prilogi I).

4.4.2

Druga vozila, ki niso zajeta v točki 4.4.1, morajo biti obremenjena do največje tehnično dovoljene mase po navedbi proizvajalca.

4.4.3

Preskus sposobnosti premagovanja vzpona (25 % in 30 %) se opravi z enostavnim izračunom. Na mejnih področjih lahko preskuševalni laboratorij zahteva izvedbo praktičnega preskusa.

4.4.4

Pri merjenju prednjega in zadnjega pristopnega kota in kota rampe se ne upoštevajo naprave za preprečevanje podleta.

4.5

Definicije in skice razdalje od tal (definicije prednjega in zadnjega pristopnega kota ter kota rampe so podane v opombah (na), (nb) in (nc) v Prilogi I).

4.5.1

„Razdalja od tal med osema“ pomeni najkrajšo razdaljo med ravnino tal in najnižjo trdno točko vozila. Sklop več osi se šteje za eno os.

4.5.2.

„Razdalja od tal pod osjo“ pomeni razdaljo med najvišjo točko loka kroga, ki poteka skozi središče kolesne sledi koles na isti osi (pri dvojnih kolesih je to notranje kolo) in se dotika najnižje trdne točke na vozilu med kolesi.

Noben nepremični del vozila se ne sme pojaviti v osenčenem prostoru risbe. Kadar je na vozilu več osi, se vrednosti navedejo za vsako posebej v pravem vrstnem redu, npr. 280/250/250.

4.6	Kombinirano označevanje Simbol „G“ se kombinira s simbolom „M“ oziroma „N“. Na primer, vozilo kategorije N1, ki se lahko uporabi kot terensko vozilo, se označi kot N1G.

„Vozila za posebne namene“ so vozila kategorije M, N ali O za prevoz potnikov ali blaga in za opravljanje posebnih opravil, ki zahtevajo posebno prilagoditev nadgradnje in/ali opremo.

5.1

„Bivalno vozilo“ je vozilo kategorije M za posebne namene, konstruirano tako, da vključuje bivalni prostor z vsaj naslednjo opremo:

— sedeži in mizo,

— ležišči, ki se lahko sestavijo iz sedežev,

— opremo za kuhanje in

— opremo za hrambo.

Ta oprema mora biti togo pritrjena v bivalnem prostoru, vendar sme biti mogoče mizo na enostaven način odstraniti.

5.2	„Neprebojna vozila“ so vozila, namenjena zaščiti potnikov in/ali blaga, ki ustrezajo zahtevam oklepne zaščite pred izstrelki.

5.3	„Reševalna vozila“ so motorna vozila kategorije M, namenjena za prevoz bolnih ali poškodovanih oseb, ki so posebej opremljena za ta namen.

5.4	„Pogrebna vozila“ so vozila kategorije M, namenjena za prevoz umrlih oseb, ki so posebej opremljena za ta namen.

5.5	„Bivalne prikolice“, glej standard ISO 3833 – 1977, definicija št. 3.2.1.3.

5.6	„Avto-dvigala“ so vozila za posebne namene kategorije N3, ki niso opremljena za prevoz blaga, opremljena z dvigalom, katerega dvižni moment je enak ali večji od 400 kNm.

5.7	„Druga vozila za posebne namene“ so vozila, opredeljena v točki 5, z izjemo tistih, ki so navedena v točkah 5.1 do 5.6.

Kodiranje, ki velja za „vozila za posebne namene“, je določeno v delu C, peti odstavek, te priloge in se uporablja za namene tega dela.

B. OPREDELITEV TIPA VOZILA

Za namene kategorije M1:

„Tip“ zajema vozila, ki se ne razlikujejo v vsaj naslednjih značilnostih:

— proizvajalec,

— proizvajalčeva oznaka tipa,

— bistvene lastnosti izdelave in konstrukcije:

—

— šasija/podvozje (očitne in bistvene razlike),

— motor (z notranjim zgorevanjem/električni/hibrid).

„Varianta“ tipa označuje vozila istega tipa, ki se ne razlikujejo vsaj v naslednjih bistvenih značilnostih:

— oblika karoserije (npr. limuzina, vozilo z dvižnimi vrati zadaj, kupe, kabriolet, karavan, večnamensko vozilo),

— pogonski motor:

—

— način delovanja (kot v točki 3.2.1.1 Priloge III),

— število in namestitev valjev,

— razlike v moči več kot 30 % (največja je več kot 1,3-krat večja od najmanjše),

— razlike v delovni prostornini večje kot 20 % (največja je več kot 1,2-krat večja od najmanjše),

— gnane osi (število, položaj, medsebojne povezave),

— krmiljene osi (število in položaj).

„Izvedenka“ variante označuje vozila, sestavljena iz kombinacij lastnosti, navedenih v opisni dokumentaciji skladno z zahtevami Priloge VIII.

Večkraten vpis naslednjih parametrov v okviru ene izvedenke ni dovoljen:

— največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila,

— delovna prostornina motorja,

— največja nazivna moč motorja,

— vrsta menjalnika in število prestav,

— največje število sedežev, kakor je določeno v Prilogi II C.

Za namene kategorij M2 in M3:

„Tip“ zajema vozila, ki se ne razlikujejo v vsaj naslednjih značilnostih:

— proizvajalec,

— proizvajalčeva oznaka tipa,

— kategorija,

— bistvene lastnosti izdelave in konstrukcije:

—

— šasija/samonosna karoserija, eno- ali večnivojska, toga/zgibna konstrukcija (očitne in bistvene razlike),

— število osi,

— motor (z notranjim zgorevanjem/električni/hibrid).

„Varianta“ tipa označuje vozila istega tipa, ki se ne razlikujejo vsaj v naslednjih bistvenih značilnostih:

— razred, kakor je opredeljen v Direktivi 2001/…/ES „Avtobusi“ (samo za dokončana vozila),

— stanje dodelanosti (npr. dokončano/nedokončano),

— pogonski motor:

—

— način delovanja (kakor v točki 3.2.1.1 Priloge III),

— število in namestitev valjev,

— razlike v moči več kot 50 % (največja je več kot 1,5-krat večja od najmanjše),

— razlike v delovni prostornini večje kot 50 % (največja je več kot 1,5-krat večja od najmanjše),

— namestitev (spredaj, v sredini, zadaj),

— razlike v največji tehnično dovoljeni masi obremenjenega vozila več kot 20 % (največja je več kot 1,2-krat večja od najmanjše),

— gnane osi (število, položaj, medsebojne povezave),

— krmiljene osi (število in položaj).

„Izvedenka“ variante označuje vozila, sestavljena iz kombinacij lastnosti, navedenih v opisni dokumentaciji skladno z zahtevami Priloge VIII.

Za namene kategorij N1, N2 in N3:

„Tip“ zajema vozila, ki se ne razlikujejo vsaj v naslednjih značilnostih:

— proizvajalec,

— proizvajalčeva oznaka tipa,

— kategorija,

— bistvene lastnosti izdelave in konstrukcije:

—

— šasija/podvozje (očitne in bistvene razlike),

— število osi,

— motor (z notranjim zgorevanjem/električni/hibrid),

„Varianta“ tipa označuje vozila istega tipa, ki se ne razlikujejo vsaj v naslednjih bistvenih značilnostih:

— konstrukcija karoserije (npr. tovorno vozilo s kesonom/prekucna karoserija/cisterna/sedlasti vlačilec) (samo za dokončana vozila),

— stanje dodelanosti (npr. dokončano/nedokončano),

— pogonski motor:

—

— način delovanja (kot v točki 3.2.1.1 Priloge III),

— število in namestitev valjev,

— razlike v moči več kot 50 % (največja je več kot 1,5-krat večja od najmanjše),

— razlike v delovni prostornini večje kot 50 % (največja je več kot 1,5-krat večja od najmanjše),

— razlike v največji tehnično dovoljeni masi obremenjenega vozila več kot 20 % (največja je več kot 1,2-krat večja od najmanjše),

— gnane osi (število, položaj, medsebojne povezave),

— krmiljene osi (število in položaj).

„Izvedenka“ variante označuje vozila, sestavljena iz kombinacij lastnosti, navedenih v opisni dokumentaciji skladno z zahtevami Priloge VIII.

Za namene kategorij O1, O2, O3 in O4:

„Tip“ zajema vozila, ki se ne razlikujejo vsaj v naslednjih bistvenih značilnostih:

— proizvajalec,

— proizvajalčeva oznaka tipa,

— kategorija,

— bistvene lastnosti izdelave in konstrukcije:

—

— šasija/samonosna karoserija (očitne in bistvene razlike),

— število osi,

— priklopniki z vrtljivim ojesom/polpriklopniki/priklopniki s centralno osjo,

— tip zavornega sistema (npr. nezavirani/z naletno zavoro/z običajno zavoro.

„Varianta“ tipa označuje vozila istega tipa, ki se ne razlikujejo vsaj v naslednjih bistvenih značilnostih:

— stanje dodelanosti (npr. dokončano/nedokončano),

— oblika karoserije (npr. bivalna vozila/keson/cisterna) (samo za dokončana/dodelana vozila),

— razlike v največji tehnično dovoljeni masi obremenjenega vozila več kot 20 % (največja je več kot 1,2-krat večja od najmanjše),

— krmiljene osi (število in položaj).

„Izvedenka“ variante označuje vozila, sestavljena iz kombinacij lastnosti, navedenih v opisni dokumentaciji.

5.	Za vse kategorije: Popolna identifikacija vozila samo z označbo tipa, variante in izvedenke mora biti skladna s točno in enoznačno definicijo vseh tehničnih lastnosti, zahtevanih za začetek uporabe vozila.

C. OPREDELITEV TIPA NADGRADNJE

(samo za dokončana/dodelana vozila)

Tip nadgradnje je treba v Prilogi I, Prilogi III, del 1, točka 9.1, in v Prilogi IX, točka 37, označiti z naslednjimi kodami:

Osebni avtomobili (M1)

AA Limuzina

Standard ISO 3833 – 1977, definicija številka 3.1.1.1, vendar vključno z vozili z več kot štirimi bočnimi okni.

AB Vozilo z dvižnimi vrati zadaj

Limuzina (AA) z dvižnimi vrati zadaj na vozilu.

AC Karavan

Standard ISO 3833 – 1977, definicija številka 3.1.1.4.

AD Kupe

Standard ISO 3833 – 1977, definicija številka 3.1.1.5.

AE Kabriolet

Standard ISO 3833 – 1977, definicija številka 3.1.1.6.

AF Večnamensko vozilo

Motorno vozilo, ki je drugačno od navedenih v AA do AE in je namenjeno za prevoz potnikov in njihove prtljage ali blaga v enem samem prostoru. Če takšno vozilo izpolnjuje oba naslednja pogoja:

(a) število sedežev, poleg vozniškega, ni večje od šest,

šteje se, da „sedež“ obstaja, če je vozilo opremljeno z „dostopnimi“ pritrdišči sedežev,

izraz „dostopna“ označuje pritrdišča, ki se lahko uporabljajo. Da bi proizvajalec preprečil „dostopnost“ pritrdišč, mora fizično preprečiti njihovo uporabo tako, da npr. nanje zavari ploščice ali pa vgradi podobno trajno opremo, ki je ni mogoče odstraniti z običajnim orodjem; in

(b) P – (M + N x 68) > N × 68

kjer je:

največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila v kg,

masa v stanju, pripravljenem za vožnjo, v kg,

število sedežev, razen vozniškega.

Takšno vozilo ne šteje za vozilo kategorije M1.

Motorna vozila kategorije M2 ali M3

Vozila razreda I (glej Direktivo 2001/…/ES „Avtobusi“)

CA	Enonivojski

CB	Dvonivojski

CC	Zgibni enonivojski

CD	Zgibni dvonivojski

CE	Nizkopodni enonivojski

CF	Nizkopodni dvonivojski

CG	Zgibni nizkopodni enonivojski

CH	Zgibni nizkopodni dvonivojski

Vozila razreda II (glej Direktivo 2001/…/ES „Avtobusi“)

CI	Enonivojski

CJ	Dvonivojski

CK	Zgibni enonivojski

CL	Zgibni dvonivojski

CM	Nizkopodni enonivojski

CN	Nizkopodni dvonivojski

CO	Zgibni nizkopodni enonivojski

CP	Zgibni nizkopodni dvonivojski

Vozila razreda III (glej Direktivo 2001/…/ES „Avtobusi“)

CQ	Enonivojski

CR	Dvonivojski

CS	Zgibni enonivojski

CT	Zgibni dvonivojski

Vozila razreda A (glej Direktivo 2001/…/ES „Avtobusi“)

CU	Enonivojski

CV	Nizkopodni enonivojski

Vozila razreda B (glej Direktivo 2001/…/ES „Avtobusi“)

CWEnonivojski

Motorna vozila kategorije N

BA	Tovorno vozilo s kesonom	Glej Direktivo 1997/27/ES „Mase in mere določenih kategorij motornih in priklopnih vozil“, Priloga I, točka 2.1.1
BB	Furgon	Tovorno vozilo z zaprto nadgradnjo, katerega kabina je integrirana v nadgradnjo.
BC	Sedlasti vlačilec	Glej Direktivo 1997/27/ES „Mase in mere določenih kategorij motornih in priklopnih vozil“, Priloga I, točka 2.1.1
BD	Cestni vlačilec	Glej Direktivo 1997/27/ES „Mase in mere določenih kategorij motornih in priklopnih vozil“, Priloga I, točka 2.1.1

— Vendar, če vozilo, opredeljeno kot BB, z največjo tehnično dovoljeno maso, ki ni večja od 3 500 kg:

—

— ima več kot šest sedežev poleg vozniškega sedeža

— ali

— izpolnjuje oba naslednja pogoja:

—

(a) število sedežev, poleg vozniškega sedeža, ni večje od šest in

(b) P - (M + N × 68) ≤ N × 68

— ne šteje za vozilo kategorije N.

— Vendar, če vozilo, opredeljeno kot BA, BB z največjo tehnično dovoljeno maso večjo od 3 500 kg, BC ali BD, ustreza vsaj eni izmed naslednjih zahtev:

—

(a) število sedežev, poleg vozniškega, je večje od osem ali

(b) P - (M + N × 68) ≤ N × 68

— ne šteje za vozilo kategorije N.

Glej del C, točka 1 v tej prilogi, ki opredeljuje „sedeže“, P, M in N.

Vozila kategorije O

DA	Polpriklopnik	Glej Direktivo 1997/27/ES „Mase in mere določenih kategorij motornih in priklopnih vozil“, Priloga I, točka 2.1.2
DB	Priklopnik z vrtljivim ojesom	Glej Direktivo 1997/27/ES „Mase in mere določenih kategorij motornih in priklopnih vozil“, Priloga I, točka 2.2.3
DC	Priklopnik s centralno osjo	Glej Direktivo 1997/27/ES „Mase in mere določenih kategorij motornih in priklopnih vozil“, Priloga I, točka 2.2.4

Vozila za posebne namene

SA	Bivalna vozila	(Glej Prilogo II.A, točka 5.1)
SB	Neprebojna vozila	(Glej Prilogo II.A, točka 5.2)
SC	Reševalna vozila	(Glej Prilogo IIA, točka 5.3)
SD	Pogrebna vozila	(Glej Prilogo IIA, točka 5.4)
SE	Bivalne prikolice	(Glej Prilogo IIA, točka 5.5)
SF	Avto-dvigala	(Glej Prilogo IIA, točka 5.6)
SG	Druga vozila za posebne namene	(Glej Prilogo IIA, točka 5.7)

PRILOGA III

►(1) M24

PRILOGA IV

SEZNAM ZAHTEV ZA ES-HOMOLOGACIJO VOZILA

DEL I

Predmet homologacije

Številka direktive

Uradni list

Velja za kategorijo vozila

1. Nivo hrupa

70/157/EGS

L 42, 23.2.1970, str. 16

2. Emisije

70/220/EGS

L 76, 6.4.1970, str. 1

3. Posode za gorivo/zaščita pred podletom od zadaj

70/221/EGS

L 76, 6.4.1970, str. 23

x (1)

4. Namestitev zadnje registrske tablice

70/222/EGS

L 76, 6.4.1970, str. 25

5. Krmilje

70/311/EGS

L 133, 18.6.1970, str. 10

6. Ključavnice in tečaji vrat

70/387/EGS

L 176, 10.8.1970, str. 5

7. Zvočni signal

70/388/EGS

L 176, 10.8.1970, str. 12

▼M21

8. Naprave za posredno gledanje

2003/97/ES

L 25 z dne 29.1.2004

9. Zavore

71/320/EGS

L 202, 6.9.1971, str. 37

10. Odprava radijskih motenj

72/245/EGS

L 152, 6.7.1972, str. 15

11. Dimljenje dizelskih motorjev

72/306/EGS

L 190, 20.8.1972, str. 1

12. Notranja oprema

74/60/EGS

L 38, 11.2.1974, str. 2

13. Zaščita pred nedovoljeno uporabo in imobilizacija vozila

74/61/EGS

L 38, 11.2.1974, str. 22

14. Zaščita voznika pred volanom pri trčenju

74/297/EGS

L 165, 20.6.1974, str. 16

15. Trdnost sedežev

74/408/EGS

L 221, 12.8.1974, str. 1

16. Zunanji štrleči deli

74/483/EGS

L 256, 2.10.1974, str. 4

17. Merilnik hitrosti in vzvratna prestava

75/443/EGS

L 196, 26.7.1975, str. 1

18. Tablica proizvajalca

76/114/EGS

L 24, 30.1.1976, str. 1

19. Pritrdišča varnostnih pasov

76/115/EGS

L 24, 30.1.1976, str. 6

20. Namestitev svetil in svetlobno-signalne opreme

76/756/EGS

L 262, 27.9.1976, str. 1

21. Odsevniki

76/757/EGS

L 262, 27.9.1976, str. 32

22. Gabaritne, pozicijske, zavorne, bočne svetilke, svetilke za dnevno vožnjo

76/758/EGS

L 262, 27.9.1976, str. 54

23. Smerne svetilke

76/759/EGS

L 262, 27.9.1976, str. 71

24. Osvetlitev zadnje registrske tablice

76/760/EGS

L 262, 27.9.1976, str. 85

25. Žarometi (vključno z žarnicami)

76/761/EGS

L 262, 27.9.1976, str. 96

26. Žarometi za meglo

76/762/EGS

L 262, 27.9.1976, str. 122

27. Naprava za vleko vozila

77/389/EGS

L 145, 13.6.1977, str. 41

28. Zadnje svetilke za meglo

77/538/EGS

L 220, 29.8.1977, str. 60

29. Žaromet za vzvratno vožnjo

77/539/EGS

L 220, 29.8.1977, str. 72

30. Parkirne svetilke

77/540/EGS

L 220, 29.8.1977, str. 83

31. Varnostni pasovi

77/541/EGS

L 220, 29.8.1977, str. 95

32. Vidno polje voznika

77/649/EGS

L 267, 19.10.1977, str. 1

33. Označevanje stikal, kontrol in upravljal

78/316/EGS

L 81, 28.3.1978, str. 3

34. Odleditev in sušenje

78/317/EGS

L 81, 28.3.1978, str. 27

(2)

35. Pranje/brisanje

78/318/EGS

L 81, 28.3.1978, str. 49

(3)

36. Grelni sistemi

2001/56/EGS

L 292, 9.11.2001, str. 21

37. Okrovi koles

78/549/EGS

L 168, 26.6.1978, str. 45

38. Nasloni za glavo

78/932/EGS

L 325, 20.11.1978, str. 1

▼M22

39. Emisije CO2 poraba goriva

80/1268/EGS

L 375, 31.12.1980, str. 36

40. Moč motorja

80/1269/EGS

L 375, 31.12.1980, str. 46

41. Emisije dizelskih motorjev

88/77/EGS

L 36, 9.2.1988, str. 33

42. Bočna zaščita

89/297/EGS

L 124, 5.5.1989, str. 1

43. Zaščita pred škropljenjem vode izpod koles

91/226/EGS

L 103, 23.4.1991, str. 5

44. Mase in mere (osebna vozila)

92/21/EGS

L 129, 14.5.1992, str. 1

45. Varnostna stekla

92/22/EGS

L 129, 14.5.1992, str. 11

46. Pnevmatike

92/23/EGS

L 129, 14.5.1992, str. 95

47. Omejilnik hitrosti

92/24/EGS

L 129, 14.5.1992, str. 154

48. Mase in mere (druga vozila od navedenih v točki 44)

97/ 27/ES

L 233, 28.8.1997, str. 1

49. Zunanji štrleči deli kabin tovornih vozil

92/114/EGS

L 409, 31.12.1992, str. 17

50. Naprave za spenjanje vozil

94/20/ES

L 195, 29.7.1994, str. 1

x (4)

51. Vnetljivost materialov

95/28/ES

L 281, 23.11.1995, str. 1

▼M18

52. Avtobusi

…/…/ES

M2X

M3X

53. Čelni trk

96/79/ES

L 18, 21.1.1997, str. 7

54. Bočni trk

96/27/ES

L 169, 8.7.1996, str. 1

55.

56. Vozila za prevoz nevarnega blaga

98/91/ES

L 11, 16.1.1999, str. 25

x (5)

57. Zaščita pred podletom od spredaj

2000/40/ES

L 203, 10.8.2000, str. 9

▼M20

58. Zaščita pešcev

2003/102/ES

UL L 321, 6.12.2003, str. 15.

X (6)

X (6) (7)

▼M26

59. Možnost recikliranja

2005/64/ES

L 310, 25. november 2005, str. 10

—

▼M27

60. Prednji zaščitni sistem

2005/66/ES

L 309, 25.11.2005, str. 37.

X (8)

—

▼M29

61. Klimatska naprava

2006/40/ES

L 161, 14.6.2006 str. 12

x ()

(1) Pri vozilih na tekoči naftni plin ali zemeljski plin do sprejema ustreznih sprememb Direktive 70/221/EGS, ki bodo zajemale tudi posode za tekoči naftni plin in zemeljski plin, je potrebna homologacija vozila po Pravilniku UN/ECE R 67-01 ali 110.

(2) Vozila te kategorije morajo biti opremljena s primerno napravo za odleditev in sušenje vetrobrana.

(3) Vozila te kategorije morajo biti opremljena s primerno napravo za pranje in brisanje vetrobrana.

(4) Zahteve Direktive 94/20/ES se uporabljajo samo za vozila, opremljena z napravami za spenjanje vozil.

(5) Zahteve Direktive 98/91/ES se uporabljajo samo v primeru, da proizvajalec zahteva ES-homologacijo za vozilo za prevoz nevarnih snovi.

(6) največja masa ne presega 2,5 tone.

(7) izvedeno iz vozil kategorije M1.

(8) Največja dovoljena masa 3,5 ton.

(9) Samo za vozila razreda I kategorije N1, kot so opisana v prvi tabeli pod točko 5.3.1.4. Priloge I k Direktivi 70/220/EGS, ki je bila vstavljena z Direktivo 98/69ES.

X Veljavna direktiva.

DEL II

Predmet homologacije	Št. pravilnika ECE	Št. spremembe
1. Nivo hrupa	51	02
1. Nadomestne naprave za dušenje zvoka	59	00
2. Emisije	83	03
2. Nadomestni katalizatorji	103	00
3. Zaščita pred podletom od zadaj	58	01
3. Posode za gorivo	34	01
3. Posode za gorivo	67	01
3. Posode za gorivo	110	00
5. Krmilje	79	01
6. Ključavnice in tečaji vrat	11	02
7. Zvočni signal	28	00
8. ►M21 Naprave za posredno gledanje ◄	46	01
9. Zavore	13	09
9. Zavore	13H	00
10. Odprava radijskih motenj	10	02
11. Dimljenje dizelskih motorjev	24	03
12. Notranja oprema	21	01
13. Zaščita pred nedovoljeno uporabo	18	02
13. Naprava za imobilizacijo vozila	97	00
13. Alarmni sistemi	97	00
14. Obnašanje krmilne naprave pri trku	12	03
15. Trdnost sedežev	17	06
15. Trdnost sedežev (avtobusi)	80	01
16. Zunanji štrleči deli	26	02
17. Merilnik hitrosti	39	00
19. Pritrdišča varnostnih pasov	14	04
20. Namestitev svetil in svetlobno-signalne opreme	48	01
21. Odsevniki	3	02
22. Gabaritne, pozicijske, prednje in zadnje, zavorne svetilke	7	02
22. Svetilke za dnevno vožnjo	87	00
22. Bočne svetilke	91	00
23. Smerne svetilke	6	01
24. Osvetlitev zadnje registrske tablice	4	00
25. Žarometi (R2 in HS1)	1	01
25. Žarometi (sealed beam)	5	02
25. Žarometi (H1, H2, H3, HB3, HB4, H7, in/ali H8)	8	04
25. Žarometi (H4)	20	02
25. Žarometi (halogeni sealed beam)	31	02
25. Žarnice za uporabo v homologiranih svetilkah	37	03
25. Žarometi s svetlobnimi viri z električnim praznjenjem v plinu	98	00
25. Svetlobni viri z električnim praznjenjem v plinu za uporabo v žarometih z električnim praznjenjem v plinu	99	00
26. Žarometi za meglo	19	02
28. Zadnje svetilke za meglo	38	00
29. Žaromet za vzvratno vožnjo	23	00
30. Parkirne svetilke	77	00
31. Varnostni pasovi	16	04
31. Sistemi za zadrževanje otrok	44	03
38. Nasloni za glavo (združeni s sedeži)	17	06
38. Nasloni za glavo	25	04
39. Poraba goriva	101	00
40. Moč motorja	85	00
41. Emisije dizelskega motorja	49	02
42. Bočna zaščita	73	00
45. Varnostna stekla	43	00
46. Pnevmatike, motorna in priklopna vozila	30	02
46. Pnevmatike, gospodarska vozila in priklopna vozila	54	00
46. Pnevmatike za zasilna rezervna kolesa	64	00
47. Omejilniki hitrosti	89	00
52. Trdnost nadgradnje (avtobusi)	66	00
▼M18
52. trdnost nadgradnje (avtobusi)	66	—
▼M17
57. Zaščita pred podletom od spredaj	93	00
(1) Če posamične direktive vsebujejo tudi zahteve za vgradnjo, veljajo te tudi za sestavne dele in samostojne tehnične enote, ki so bile homologirane po pravilnikih Gospodarske komisije za Evropo ZN. (2) Za naknadne spremembe glej zadnjo spremembo dokumenta UN/ECE TRANS7WP.29/343.

PRILOGA V

POSTOPKI ZA ES-HOMOLOGACIJO VOZILA

Pri vlogi za homologacijo celotnega vozila mora organ za podelitev ES-homologacije:

(a) preveriti, ali so vse ES-homologacije po posamičnih direktivah skladne z vsakokratnimi veljavnimi zahtevami posamične direktive;

(b) na podlagi predložene dokumentacije preveriti, ali so značilnosti vozila s podatki, vsebovanimi v delu I opisnega dokumenta vozila, navedene tudi v opisni dokumentaciji in/ali certifikatih o homologaciji po posamičnih direktivah; kadar neki podatek iz dela I opisne dokumentacije vozila ni naveden v nobeni od opisnih dokumentacij po posamičnih direktivah, je treba preveriti, ali ta sestavni del ali značilnost ustreza podatkom iz opisne mape vozila;

(c) na izbranem vzorcu vozil tipa, za katerega je zahtevana homologacija, pregledati ali organizirati izvedbo pregleda delov in sistemov vozila za potrditev, da je (so) vozilo(-a) zgrajeno(-a) v skladu s podatki v opisni dokumentaciji za vsako od ES-homologacij na podlagi posamičnih direktiv;

(d) preveriti ali organizirati preverjanje vgradnje samostojnih tehničnih enot, kjer je to potrebno;

(e) preveriti ali organizirati preverjanje prisotnosti naprav, predvidenih v opombah (1) in (2) dela I Priloge IV, kjer je to potrebno.

Število pregledanih vozil za namene točke (c) prvega odstavka mora omogočiti zadostno preverjanje različnih kombinacij za homologacijo po naslednjih merilih:

Kategorija vozila	M1	M2	M3	N1	N2	N3	O1	O2	O3	O4
merilo
motor	x	x	x	x	x	x	–	–	–	–
menjalnik	x	x	x	x	x	x	–	–	–	–
število osi	–	x	x	x	x	x	x	x	x	x
pogonske osi (število, položaj, medsebojne povezave)	x	x	x	x	x	x	–	–	–	–
krmiljene osi (število in položaj)	x	x	x	x	x	x	x	x	x	x
vrsta nadgradnje	x	x	x	x	x	x	x	x	x	x
število vrat	x	x	x	x	x	x	x	x	x	x
stran vožnje	x	x	x	x	x	x	–	–	–	–
število sedežev	x	x	x	x	x	x	–	–	–	–
stopnja opremljenosti	x	x	x	x	x	x	–	–	–	–

Če ne obstajajo homologacijski certifikati po nobeni od posamičnih direktiv, mora organ za podelitev ES-homologacije:

(a) poskrbeti za potrebna preskušanja in preglede, kakor je to zahtevano v vsaki od posamičnih direktiv;

(b) preveriti, ali je vozilo skladno s posameznimi podatki v opisni mapi vozila in ali izpolnjuje tehnične zahteve vsake posamične direktive;

(d) preveriti ali organizirati preverjanje prisotnosti naprav, predvidenih v opombah (1) in (2) dela I Priloge IV, kjer je to potrebno.

PRILOGA VI

PRILOGA VII

SISTEM ŠTEVILČNEGA OZNAČEVANJA CERTIFIKATOV O ES-HOMOLOGACIJI ( 5 )

Pri homologaciji celotnega vozila je številka ES-homologacije sestavljena iz štirih delov, pri homologaciji sistema, sestavnega dela ali posamezne tehnične enote pa iz petih delov, kakor je navedeno spodaj. V vseh primerih so deli ločeni z znakom „*“:

Del 1

Mala črka „e“, za njo pa karakteristična številka države članice, ki je podelila homologacijo:

▼A5

1 za Nemčijo;

2 za Francijo;

3 za Italijo;

4 za Nizozemsko;

5 za Švedsko;

6 za Belgijo;

7 za Madžarsko;

8 za Češko;

9 za Španijo;

11 za Združeno kraljestvo;

12 za Avstrijo;

13 za Luksemburg;

17 za Finsko;

18 za Dansko;

20 za Poljsko;

21 za Portugalsko;

23 za Grčijo;

24 za Irsko;

26 za Slovenijo;

27 za Slovaško;

29 za Estonijo;

32 za Latvijo;

36 za Litvo;

CY za Ciper;

MT za Malto.

Del 2

Številka osnovne direktive.

Del 3

Številka zadnje direktive, ki je spremenila osnovno direktivo in je bila uporabljena za ES-homologacijo.

— Pri ES-homologacijah celotnih vozil to pomeni zadnjo direktivo, ki je spremenila neki člen (ali člene) Direktive 70/156/EGS.

— To pomeni zadnjo direktivo, ki vsebuje določbe, s katerimi je skladen sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota.

— Če direktiva vsebuje različne datume začetka izvajanja, ki veljajo za različne tehnične zahteve, je treba dodati črko, ki točno določa tehnično zahtevo, na podlagi katere je bila homologacija podeljena.

Del 4

Štirimestna zaporedna številka (po potrebi z ničlami na začetku) za označitev ES- homologacije celotnega vozila ali štiri- ali petmestna številka za ES-homologacije, podeljene na podlagi posamične direktive za označitev osnovne številke homologacije. Zaporedje se začne od 0001 za vsako osnovno direktivo.

Del 5

Dvomestna zaporedna številka (po potrebi z ničlo na začetku) za označitev razširitve. Zaporedje se začne od 00 za vsako osnovno številko homologacije.

2.	Pri ES-homologaciji celotnega vozila se del 2 izpusti.

3.	Samo na predpisanih tablicah proizvajalca na vozilu se del 5 izpusti.

4.	Primer za tretjo homologacijo sistema (še brez razširitve), ki jo je izdala Francija za homologacijo po direktivi v zvezi z zaviranjem: e271/32098/12000300 ali e288/7791/542A000300 pri direktivi z dvema stopnjama uporabe A in B.

5.	Primer za drugo razširitev četrte homologacije vozila, ki jo je izdalo Združeno kraljestvo: e1198/140004*02 Direktiva 98/14/ES je do sedaj zadnja direktiva, ki spreminja člene Direktive 70/156/EGS.

6.	Primer za številko ES-homologacije, ki je vtisnjena na predpisani ploščici proizvajalca vozila: e1198/140004

PRILOGA VIII

PRILOGA IX

PRILOGA X

SKLADNOST PROIZVODNJE

0. SKLADNOST PROIZVODNJE

Skladnost proizvodnje zaradi zagotavljanja skladnosti homologiranega tipa, vključno s presojo sistemov vodenja kakovosti v smislu spodaj opisane začetne presoje ( 6 ), ter preverjanje kontrole predmeta homologacije in proizvodnje v smislu spodaj opisanih ukrepov za skladnost proizvodnje.

1. ZAČETNA PRESOJA

1.1	Homologacijski organ države članice mora pred podelitvijo ES-homologacije preveriti obstoj mehanizmov in postopkov za zagotovitev učinkovite kontrole skladnosti sestavnih delov, sistemov, samostojnih tehničnih enot ali vozil v proizvodnji s homologiranim tipom.

1.2

Zahteve iz točke 1.1 je treba preveriti na zadovoljstvo organa, ki podeli ES-homologacijo. Ta organ se zadovolji z začetno presojo in z začetnimi ukrepi za skladnost proizvodnje, navedenimi v točki 2, ob upoštevanju, po potrebi, enega od ukrepov, navedenih v točkah 1.2.1 do 1.2.3, ali pa kombinacije teh ukrepov v celoti ali delno.

1.2.1

Začetno presojo in/ali preverjanje ukrepov za skladnost proizvodnje lahko opravi homologacijski organ, ki podeli ES-homologacijo, ali pa tehnična služba po pooblastilu homologacijskega organa.

1.2.1.1

Pri določanju obsega začetne presoje, ki jo je treba opraviti, lahko homologacijski organ upošteva razpoložljive podatke v zvezi s:

potrditvijo proizvajalca, navedeno v točki 1.2.3, ki pa v tej točki ni podrobneje obravnavana,

pri ES-homologaciji sestavnega dela ali samostojne tehnične enote: presojami sistemov zagotavljanja kakovosti, ki jih izvaja(-jo) proizvajalec(-ci) vozila v prostorih proizvajalca sestavnega dela ali samostojne tehnične enote skladno z enim ali več predpisi za področje industrije, ustreznimi zahtevami iz usklajenega standarda EN ISO 9002 – 1994 ali EN ISO 9001 – 2000, z dovoljenim neupoštevanjem zahtev za načrtovanje konstrukcije in razvoja, točka 7.3 „Zadovoljstvo potrošnikov in stalne izboljšave“.

1.2.2

Začetno presojo in/ali preverjanje ukrepov za skladnost proizvodnje lahko opravi tudi homologacijski organ druge države članice ali tehnična služba, ki jo določi homologacijski organ. V tem primeru homologacijski organ druge države članice izda izjavo o skladnosti, v kateri navede področja in proizvodne obrate, pomembne za proizvod(-e), ki ga (jih) je treba homologirati, in tudi direktivo, na podlagi katere bodo ti proizvodi homologirani ( 7 ). Po prejemu zahteve za izjavo o skladnosti od homologacijskega organa države članice, ki podeljuje ES-homologacijo, homologacijski organ druge države članice nemudoma pošlje izjavo o skladnosti ali pa sporoči, da te izjave ne more izdati. Izjava o skladnosti mora vsebovati vsaj naslednje:

Grupacija ali podjetje:	(npr. XYZ Automotive)
Določena organizacija:	(npr. enota za Evropo)
Obrati/lokacije	(npr. Obrat 1 motorji (Združeno kraljestvo) Obrat 2 vozila (Nemčija))
Vozila/sestavni deli:	(npr. vsi modeli kategorije M1)
Ocenjena področja:	(npr. sklop motorja, izdelava nadgradnje, izdelava vozila)
Pregledani dokumenti:	(npr. Poslovnik za kakovost in postopki, tako za celotno podjetje kot tudi za proizvodni obrat)
Presoja:	(npr. Opravljena: 18–30.9.2001) (npr. Načrtovan kontrolni obisk: marca 2002)

1.2.3

Homologacijski organ mora upoštevati tudi ustrezen certifikat, ki si ga je proizvajalec pridobil po usklajenem standardu EN ISO 9002 – 1994 (katerega področje zajema tudi lokacije tovarn in proizvode, ki jih je treba homologirati) ali EN ISO 9001 – 2000, z dovoljenim neupoštevanjem zahtev za načrtovanje konstrukcije in razvoja, točka 7.3 „Zadovoljstvo potrošnikov in stalne izboljšave“, ali po enakovrednem usklajenem standardu za izpolnitev zahtev začetne presoje iz točke 1.2. Proizvajalec mora dostaviti podrobne podatke o certifikatu in se obvezati, da bo ob spremembi veljavnosti ali področja obvestil homologacijski organ.

„Ustrezen“ pomeni, da ga je podelil certifikacijski organ, ki izpolnjuje zahteve usklajenega standarda EN 45012 in ga je kot takega kvalificiral homologacijski organ države članice ali pa ga je akreditirala nacionalna organizacija države članice in ga je priznal homologacijski organ te države članice.

Homologacijski organi držav članic se med seboj obveščajo o certifikacijskih organih, ki so jih kvalificirali ali priznali, ter o vsaki spremembi trajanja veljavnosti in področju delovanja teh organov.

1.3

Za ES-homologacijo celotnega vozila ni treba ponavljati začetnih presoj, opravljenih zaradi podelitve homologacije sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot vozila, vendar jih je treba dopolniti z ocenitvijo, ki velja za lokacijo in dejavnost v zvezi s proizvodnjo celotnega vozila, ki ni bila zajeta v prejšnjih presojah.

2. UKREPI ZA SKLADNOST PROIZVODNJE

2.1

Vsako vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, homologirana skladno s to direktivo ali z neko posamično direktivo, mora biti izdelana tako, da je skladna s homologiranim tipom, to je, da izpolnjuje vse zahteve te direktive ali neke posamične direktive, navedene v seznamu v prilogi IV ali XI.

2.2

Homologacijski organ države članice mora ob podelitvi ES-homologacije preveriti, ali obstajajo primerni ukrepi in pisno določeni postopki kontrole, ki morajo biti dogovorjeni s proizvajalcem za vsako ES-homologacijo, po katerih je mogoče v določenih časovnih presledkih opraviti preskuse ali ustrezne kontrole, potrebne za zagotovitev stalne skladnosti s homologiranim tipom. Ti postopki po potrebi vključujejo tudi preskuse, opredeljene v posamičnih direktivah.

2.3

Imetnik ES-homologacije mora še posebej:

2.3.1

zagotoviti, da obstajajo in da se uporabljajo postopki za učinkovito kontrolo skladnosti proizvodov (vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot) s homologiranim tipom;

2.3.2

imeti dostop do preskusne ali druge ustrezne opreme, potrebne za preverjanje skladnosti z vsakim homologiranim tipom;

2.3.3

poskrbeti za zapis rezultatov preskusov ali preverjanj in za to, da ti zapiski s potrebnimi prilogami ostanejo na voljo za obdobje, dogovorjeno s homologacijskim organom. To obdobje ne sme biti daljše od 10 let;

2.3.4

analizirati rezultate vseh vrst preskusov in preverjanj zaradi potrditve in zagotovitve stabilnosti lastnosti proizvoda ob upoštevanju običajnih odstopanj pri serijski proizvodnji;

2.3.5

zagotoviti, da so za vsak tip proizvoda opravljena vsaj tista preverjanja, ki so predpisana v tej direktivi, in tudi preskusi, predpisani v posamičnih direktivah, ki so naštete v seznamu, navedenem v prilogi IV ali XI;

2.3.6

zagotoviti, da se po vsaki seriji vzorcev ali preskušancev, ki je pri določenem preskusu dala neustrezne rezultate, preskusijo novi vzorci. Pri tem je treba uporabiti vse potrebne ukrepe, da se proizvodnja teh izdelkov vrne v meje skladnosti;

2.3.7

za ES-homologacijo celotnega vozila se preverjanja, navedena v točki 2.3.5, omejijo na tista, ki potrjujejo pravilno proizvodno specifikacijo glede na homologacijsko dokumentacijo, zlasti na opisni list, določen v Prilogi III, ter na podatke, potrebne za potrdila o skladnosti, kakor je navedeno v Prilogi IX k tej direktivi.

3. DOLOČBE ZA STALNO PREVERJANJE

3.1

Organ, ki je podelil ES-homologacijo, lahko vedno preveri postopke kontrole skladnosti, uporabljane v vsakem proizvodnem obratu.

3.1.1

Med običajne ukrepe se šteje spremljanje nespremenjene učinkovitosti postopkov, določenih v točki 1.2 te Priloge (začetna presoja in skladnost proizvodnje).

3.1.1.1

Nadzor, ki ga izvaja certifikacijski organ (kvalificiran ali priznan, kakor je predpisano v točki 1.2.3 te Priloge), je treba upoštevati kot izpolnjevanje zahtev točke 3.1.1 glede na postopke, uvedene pri začetni presoji (točka 1.2.3).

3.1.1.2

Običajna pogostnost preverjanj, ki jih opravi homologacijski organ (razen tistih iz točke 3.1.1.1), mora zagotoviti, da se ustrezno preverjanje, skladno s točkama 1 in 2 te priloge, ponavlja v presledkih, kakor jih določi homologacijski organ na podlagi pridobljenih izkušenj.

3.2	Pri vsaki kontroli se kontrolorju dajo na voljo zapiski o preskusih ali preverjanjih ter dokumenti o proizvodnji, zlasti zapisi tistih preskusov ali preverjanj, ki so bili na podlagi točke 2.2 te priloge označeni kot potrebni.

3.3	Če to ustreza vrsti preskusov, lahko kontrolor izbere naključne vzorce za preskus v laboratoriju proizvajalca (ali pri tehnični službi, če je tako določeno v posamični direktivi). Najmanjše število vzorcev se lahko določi na podlagi rezultatov preverjanj pri proizvajalcu.

3.4	Če se kakovost kontrole pokaže za nezadovoljivo ali če se zdi, da je treba preveriti veljavnost preskusov, opravljenih na podlagi točke 3.2, mora kontrolor izbrati vzorce, ki jih je treba poslati tehnični službi, izvajalki preskusov za ES-homologacijo.

3.5	Homologacijski organ lahko opravi vsa preverjanja ali preskuse, predpisane v tej direktivi ali v ustreznih posamičnih direktivah, ki so vključene v seznam Priloge IV ali Priloge XI.

3.6	Če so rezultati nadzora oziroma kontrole nezadovoljivi, mora homologacijski organ zagotoviti, da bodo sprejeti vsi potrebni ukrepi za čim prejšnjo vzpostavitev skladnosti proizvodnje.

PRILOGA XI

LASTNOSTI VOZIL ZA POSEBNE NAMENE IN DOLOČBE ZANJE

Dodatek 1

Bivalna vozila, reševalna vozila in pogrebna vozila

Zap. št.	Predmet homologacije	Direktiva št.	M1 ≤ 2 500 (1) kg	M1>2 500 (1) kg	M2	M3
1.	Nivo hrupa	70/157/EGS	H	G + H	G + H	G + H
2.	Emisije	70/220/EGS	Q	G + Q	G + Q	G + Q
3.	Posode za gorivo/zaščita pred podletom od zadaj	70/221/EGS	F	F	F	F
4.	Namestitev zadnje registrske tablice	70/222/EGS	X	X	X	X
5.	Krmilje	70/331/EGS	X	G	G	G
6.	Ključavnice in tečaji vrat	70/387/EGS	B	G + B
7.	Zvočni signal	70/388/EGS	X	X	X	X
8.	►M21 Naprave za posredno gledanje ◄	71/127/EGS	X	G	G	G
9.	Zavore	71/320/EGS	X	G	G	G
10.	Odprava radijskih motenj	72/245/EGS	X	X	X	X
11.	Dimljenje dizelskih motorjev	72/306/EGS	H	H	H	H
12.	Notranja oprema	74/60/EGS	C	G + C
13.	Zaščita pred nedovoljeno uporabo in imobilizacija vozila	74/61/EGS	X	G	G	G
14.	Zaščita voznika pred volanom pri trčenju	74/297/EGS	X	G
15.	Trdnost sedežev	74/408/EGS	D	G + D	G + D	G + D
16.	Zunanji štrleči deli	74/483/EGS	X za kabino; A za ostali del	G za kabino; A za ostali del
17.	Merilnik hitrosti in vzvratna prestava	75/443/EGS	X	X	X	X
18.	Tablice proizvajalca	76/114/EGS	X	X	X	X
19.	Pritrdišča varnostnih pasov	76/115/EGS	D	G + L	G + L	G + L
20.	Namestitev svetil in svetlobno-signalne opreme	76/756/EGS	A + N	A+G+N za kabino; A+N za ostali del	A+G+N za kabino; A+N za ostali del	A+G+N za kabino; A + N za ostali del
21.	Odsevniki	76/757/EGS	X	X	X	X
22.	Svetilke: gabaritne, pozicijske, prednje in zadnje, zavorne, za dnevno vožnjo, bočne	76/758/EGS	X	X	X	X
23.	Smerne svetilke	76/759/EGS	X	X	X	X
24.	Svetilka zadnje registrske tablice	76/760/EGS	X	X	X	X
25.	Žarometi (vključno z žarnicami)	76/761/EGS	X	X	X	X
26.	Žarometi za meglo	76/762/EGS	X	X	X	X
27.	Naprava za vleko vozila	77/389/EGS	E	E	E	E
28.	Zadnje svetilke za meglo	77/538/EGS	X	X	X	X
29.	Žaromet za vzvratno vožnjo	77/539/EGS	X	X	X	X
30.	Parkirne svetilke	77/540/EGS	X	X	X	X
31.	Varnostni pasovi	77/541/EGS	D	G + M	G + M	G + M
32.	Vidno polje voznika	77/649/EGS	X	G
33.	Označevanje stikal, kontrol in upravljal	78/316/EGS	X	X	X	X
34.	Odleditev in sušenje	78/317/EGS	X	G + O	O	O
35.	Pranje/brisanje	78/318/EGS	X	G + O	O	O
▼M23
36.	Ogrevalni sistemi	2001/56/ES	X	X	X	X
▼M17
37.	Okrovi koles	78/549/EGS	X	G
38.	Nasloni za glavo	78/932/EGS	D	G + D
39.	Emisije CO2/poraba goriva	80/1268/EGS	N/A	N/A
40.	Moč motorja	80/1269/EGS	X	X	X	X
41.	Emisije dizelskih motorjev	88/77/EGS	H	G + H	G + H	G + H
44.	Mase in mere (osebna vozila)	92/21/EGS	X	X
45	Varnostna stekla	92/22/EGS	J	G + J	G + J	G + J
46.	Pnevmatike	92/23/EGS	X	G	G	G
47.	Omejilniki hitrosti	92/24/EGS				X
48.	Mase in mere (drugih vozil od navedenih v točki 44)	97/27/ES			X	X
50.	Naprave za spenjanje vozil	94/20/ES	X	G	G	G
51.	Vnetljivost	95/28/ES				G za kabino; X za ostali del
52.	Avtobusi	…/…/ES			A	A
53.	Čelni trk	96/79/ES	N/A	N/A
54.	Bočni trk	96/27/ES	N/A	N/A
▼M20
58.	Zaščita pešcev	2003/102/ES	X
▼M26
59.	Možnost recikliranja	2005/64/ES	N/A	N/A	—	—
▼M27
60.	Prednji zaščitni sistemi	2005/66/ES	X	X (2)	—	—
▼M29
61.	Klimatska naprava	2006/40/ES	X	X
▼M17
(1) Največja tehnično dovoljena masa. (2) Največja dovoljena masa 3,5 ton.

Dodatek 2

Neprebojna vozila

Zap. št.

Predmet homologacije

Direktiva št.

Nivo hrupa

70/157/EGS

Emisije

70/220/EGS

Posode za gorivo/zaščita pred podletom od zadaj

70/221/EGS

Namestitev zadnje registrske tablice

70/222/EGS

Krmilje

70/311/EGS

Ključavnice in tečaji vrat

70/387/EGS

Zvočni signal

70/388/EGS

A+K

►M21 Naprave za posredno gledanje ◄

71/127/EGS

Zavore

71/320/EGS

10.

Odprava radijskih motenj

72/245/EGS

11.

Dimljenje dizelskih motorjev

72/306/EGS

12.

Notranja oprema

74/60/EGS

13.

Zaščita pred nedovoljeno uporabo in imobilizacija vozila

74/61/EGS

14.

Zaščita voznika pred volanom pri trčenju

74/297/EGS

N/A

15.

Trdnost sedežev

74/408/EGS

16.

Zunanji štrleči deli

74/483/EGS

17.

Merilnik hitrosti in vzvratna prestava

75/443/EGS

18.

Tablice proizvajalca

76/114/EGS

19.

Pritrdišča varnostnih pasov

76/115/EGS

20.

Namestitev svetil in svetlobno-signalne opreme

76/756/EGS

A+N

21.

Odsevniki

76/757/EGS

22.

Svetilke: gabaritne, pozicijske, prednje in zadnje, zavorne, za dnevno vožnjo, bočne

76/758/EGS

23.

Smerne svetilke

76/759/EGS

24.

Svetilke zadnje registrske tablice

76/760/EGS

25.

Žarometi (vključno z žarnicami)

76/761/EGS

26.

Žarometi za meglo

76/762/EGS

27.

Naprave za vleko vozila

77/389/EGS

28.

Zadnje svetilke za meglo

77/538/EGS

29.

Žaromet za vzvratno vožnjo

77/539/EGS

30.

Parkirne svetilke

77/540/EGS

31.

Varnostni pasovi

77/541/EGS

32.

Vidno polje voznika

77/649/EGS

33.

Označevanje stikal, kontrol in upravljal

78/316/EGS

34.

Odleditev in sušenje

78/317/EGS

35.

Pranje/brisanje

78/318/EGS

▼M23

36.

Ogrevalni sistemi

2001/56/ES

37.

Blatniki

78/549/EGS

38.

Nasloni za glavo

78/932/EGS

39.

Emisije CO2/poraba goriva

80/1268/EGS

N/A

40.

Moč motorja

80/1269/EGS

41.

Emisije dizelskih motorjev

88/77/EGS

42.

Bočna zaščita

89/297/EGS

43.

Zaščita pred škropljenjem vode izpod koles

91/226/EGS

44.

Mase in mere (osebna vozila)

92/21/EGS

45.

Varnostna stekla

92/22/EGS

N/A

46.

Pnevmatike

92/23/EGS

47.

Omejilniki hitrosti

92/24/EGS

48.

Mase in mere (druga vozila od navedenih v točki 44)

97/27/ES

49.

Zunanji štrleči deli kabin tovornih vozil

92/114/EGS

50.

Naprave za spenjanje vozil

94/20/ES

51.

Vnetljivost

95/28/ES

52.

Avtobusi

…/…/ES

53.

Čelni trk

96/79/ES

N/A

54.

Bočni trk

96/27/ES

N/A

56.

Vozila za prevoz nevarnega blaga

98/91/ES

X (1)

57.

Zaščita pred podletom od spredaj

2000/40/ES

▼M20

58.

Zaščita pešcev

2003/102/ES

▼M26

59.

Možnost recikliranja

2005/64/ES

N/A

—

N/A

—

▼M27

60.

Prednji zaščitni sistemi

2005/66/ES

—

▼M29

61.

Klimatska naprava

2006/40/ES

(1) Zahteve Direktive 1998/91/ES se uporabljajo samo, če proizvajalec zahteva ES-homologacijo za vozilo za prevoz nevarnega blaga.

Dodatek 3

Druga vozila za posebne namene (vključno z bivalnimi prikolicami)

Zap. št.	Predmet homologacije	Direktiva št.	M2	M3	N1	N2	N3	O1	O2	O3	O4
1.	Nivo hrupa	70/157/EGS	H	H	H	H	H
2.	Emisije	70/220/EGS	Q	Q	Q	Q	Q
3.	Posode za gorivo/zaščita pred podletom od zadaj	70/221/EGS	F	F	F	F	F	X	X	X	X
4.	Namestitev zadnje registrske tablice	70/222/EGS	A+R	A+R	A+R	A+R	A+R	A+R	A+R	A+R	A+R
5.	Krmilje	70/311/EGS	X	X	X	X	X	X	X	X	X
6.	Ključavnice in tečaji vrat	70/387/EGS			B	B	B
7.	Zvočni signal	70/388/EGS	X	X	X	X	X
8.	Vzvratna ogledala	71/127/EGS	X	X	X	X	X
9.	Zavore	71/320/EGS	X	X	X	X	X	X	X	X	X
10.	Odprava radijskih motenj	72/245/EGS	X	X	X	X	X	X	X	X	X
11.	Dimljenje dizelskih motorjev	72/306/EGS	H	H	H	H	H
13.	Zaščita pred nedovoljeno uporabo in imobilizacija vozila	74/61/EGS	X	X	X	X	X
14.	Zaščita voznika pred volanom pri trčenju	74/297/EGS			X
15.	Trdnost sedežev	74/408/EGS	D	D	D	D	D
17.	Merilnik hitrosti in vzvratna prestava	75/443/EGS	X	X	X	X	X
18.	Tablice proizvajalca	76/114/EGS	X	X	X	X	X	X	X	X	X
19.	Pritrdišča varnostnih pasov	76/115/EGS	D	D	D	D	D
20.	Namestitev svetil in svetlobno-signalne opreme	76/756/EGS	A+N	A+N	A+N	A+N	A+N	A+N	A+N	A+N	A+N
21.	Odsevniki	76/757/EGS	X	X	X	X	X	X	X	X	X
22.	Svetilke: gabaritne, pozicijske, prednje in zadnje, zavorne, za dnevno vožnjo, bočne	76/758/EGS	X	X	X	X	X	X	X	X	X
23.	Smerne svetilke	76/759/EGS	X	X	X	X	X	X	X	X	X
24.	Svetilke zadnje registrske tablice	76/760/EGS	X	X	X	X	X	X	X	X	X
25.	Žarometi (vključno z žarnicami)	76/761/EGS	X	X	X	X	X
26.	Žarometi za meglo	76/762/EGS	X	X	X	X	X
27.	Naprave za vleko vozila	77/389/EGS	A	A	A	A	A
28.	Zadnje svetilke za meglo	77/538/EGS	X	X	X	X	X	X	X	X	X
29.	Žaromet za vzvratno vožnjo	77/539/EGS	X	X	X	X	X	X	X	X	X
30.	Parkirne svetilke	77/540/EGS	X	X	X	X	X
31.	Varnostni pasovi	77/541/EGS	D	D	D	D	D
33.	Označevanje stikal, kontrol in upravljal	78/316/EGS	X	X	X	X	X
34.	Odleditev in sušenje	78/317/EGS	O	O	O	O	O
35.	Pranje/brisanje	78/318/EGS	O	O	O	O	O
▼M23
36.	Ogrevalni sistemi	2001/56/ES	X	X	X	X	X	X	X	X	X
▼M17
40.	Moč motorja	80/1269/EGS	X	X	X	X	X
41.	Emisije dizelskih motorjev	88/77/EGS	H	H	H	H	H
42.	Bočna zaščita	89/297/EGS				X	X			X	X
43.	Zaščita pred škropljenjem vode izpod koles	91/226/EGS				X	X			X	X
45.	Varnostna stekla	92/22/EGS	J	J	J	J	J	J	J	J	J
46.	Pnevmatike	92/23/EGS	X	X	X	X	X	X	X	X	X
47.	Omejilniki hitrosti	92/24/EGS		X		X	X
48.	Mase in mere	97/27/ES	X	X	X	X	X	X	X	X	X
49.	Zunanji štrleči deli kabin tovornih vozil	92/114/EGS			X	X	X
50.	Naprave za spenjanje vozil	94/20/ES	X	X	X	X	X	X	X	X	X
51.	Vnetljivost	95/28/ES		X
52.	Avtobusi	…/…/ES	X	X
54.	Bočni trk	96/27/ES			A
56.	Vozila za prevoz nevarnega blaga	98/91/ES				X	X	X	X	X	X
57.	Zaščita pred podletom od spredaj	2000/40/ES				X	X
▼M20
58.	Zaščita pešcev	2003/102/ES
▼M26
59.	Možnost recikliranja	2005/64/ES	—	—	N/A	—	—	—	—	—	—
▼M27
60.	Prednji zaščitni sistemi	2005/66/ES	—	—	—	—	—	—	—	—	—
▼M29
61.	Klimatska naprava	2006/40/ES			W
▼M17

Dodatek 4

Avto-dvigala

Zap. št.	Predmet homologacije	Direktiva	Avto-dvigala kategorije N
1.	Nivo hrupa	70/157/EGS	T
2.	Emisije	70/220/EGS	X
3.	Posode za gorivo/zaščita pred podletom od zadaj	70/221/EGS	X
4.	Namestitev zadnje registrske tablice	70/222/EGS	X
5.	Krmilje	70/311/EGS	X poševno krmiljenje dovoljeno
6.	Ključavnice in tečaji vrat	70/387/EGS	A
7.	Zvočni signal	70/388/EGS	X
8.	Vzvratna ogledala	71/127/EGS	X
9.	Zavore	71/320/EGS	U
10.	Odprava radijskih motenj	72/245/EGS	X
11.	Dimljenje dizelskih motorjev	72/306/EGS	X
12.	Notranja oprema	74/60/EGS	X
13.	Zaščita pred nedovoljeno uporabo in imobilizacija vozila	74/61/EGS	X
15.	Trdnost sedežev	74/408/EGS	D
17.	Merilnik hitrosti in vzvratna prestava	75/443/EGS	X
18.	Tablice proizvajalca	76/114/EGS	X
19.	Pritrdišča varnostnih pasov	76/115/EGS	D
20.	Namestitev svetil in svetlobno-signalne opreme	76/756/EGS	A + Y
21.	Odsevniki	76/757/EGS	X
22.	Svetilke: gabaritne, pozicijske, prednje in zadnje, zavorne, za dnevno vožnjo, bočne	76/758/EGS	X
23.	Smerne svetilke	76/759/EGS	X
24.	Svetilke zadnje registrske tablice	76/760/EGS	X
25.	Žarometi (vključno z žarnicami)	76/761/EGS	X
26.	Žarometi za meglo	76/762/EGS	X
27.	Naprave za vleko vozila	77/389/EGS	A
28.	Zadnje svetilke za meglo	77/538/EGS	X
29.	Žaromet za vzvratno vožnjo	77/539/EGS	X
30.	Parkirne svetilke	77/540/EGS	X
31.	Varnostni pasovi	77/541/EGS	D
33.	Označevanje stikal, kontrol in upravljal	78/316/EGS	X
34.	Odleditev in sušenje	78/317/EGS	O
35.	Pranje/brisanje	78/318/EGS	O
▼M23
36.	Ogrevalni sistemi	(2001/56/ES)	X
▼M17
40.	Moč motorja	80/1269/EGS	X
41.	Emisije dizelskih motorjev	88/77/EGS	V
42.	Bočna zaščita	89/297/EGS	X
43.	Zaščita pred škropljenjem vode izpod koles	91/226/EGS	X
45.	Varnostna stekla	92/22/EGS	J
46.	Pnevmatike	92/23/EGS	A, če so izpolnjene zahteve standarda ISO 10571 – 1995 (E) ali Standardizacijski priročnik ETRTO 1998.
47.	Omejilniki hitrosti	92/24/EGS	X
48.	Mase in mere	97/27/ES	X
49.	Zunanji štrleči deli kabin tovornih vozil	92/114/EGS	X
50.	Naprave za spenjanje vozil	94/20/ES	X
57.	Zaščita pred podletom od spredaj	2000/40/ES	X

Pomen črk

X	Ni izjem, razen določenih v posamični direktivi.

N/A	Ta direktiva ne velja za to vozilo (ni zahtev).

A	Izjeme so dovoljene, kjer teh zahtev zaradi posebnega namena vozila ni mogoče izpolniti v celoti. Proizvajalec mora homologacijskemu organu zadovoljivo dokazati, da zahtev zaradi posebnega namena vozila ni mogoče izpolniti.

B	Uporaba je omejena samo na vrata za dostop do sedežev, namenjenih normalni uporabi med vožnjo, in če razdalja med točko R sedeža in ravnino povprečne površine vrat, merjena pravokotno na vzdolžno srednjico vozila, ni daljša od 500 mm.

C	Uporaba je omejena samo na tisti del vozila pred skrajnim zadnjim sedežem, namenjenem normalni uporabi med vožnjo; omejena je tudi na cono trčenja glave, kakor je določeno v Direktivi 74/60/EGS.

D	Uporaba je omejena na sedeže za normalno uporabo med vožnjo.

E	Samo spredaj.

F	Dovoljeni sta sprememba položitve in dolžine cevi za oskrbo z gorivom in tudi prestavljanje posode za gorivo znotraj vozila.

G	Zahteve skladno s kategorijo osnovnega/nedodelanega vozila (katerega šasija je bila uporabljena za izdelavo vozila za posebne namene). Pri nedodelanih/dodelanih vozilih je sprejemljivo, če so izpolnjene zahteve za vozila ustrezne kategorije N (na osnovi največje mase).

H	Brez dodatnih preskusov je dovoljena sprememba dolžine izpušnega sistema za zadnjim dušilnikom zvoka, ki ne presega 2 m.

▼M23 —————

J	Za vsa okenska stekla razen stekel vozniške kabine (vetrobransko steklo in bočna stekla) je lahko material bodisi varnostno steklo ali toga plastika.

K	Dovoljene so dodatne alarmne naprave za priklic pomoči v sili.

L	Uporaba je omejena samo na sedeže za normalno uporabo med vožnjo. Na zadnjih sedežih so predpisana vsaj pritrdišča trebušnih pasov.

M	Uporaba je omejena samo na sedeže za normalno uporabo med vožnjo. Na vseh zadnjih sedežih so predpisani vsaj trebušni varnostni pasovi.

N	Če so vgrajene vse obvezne svetlobne naprave in če ne vpliva na geometrijsko vidnost.

O	Vozilo mora biti spredaj opremljeno z ustreznim sistemom.

▼M23 —————

Q	Brez dodatnega preskusa je dovoljena sprememba dolžine izpušnega sistema za zadnjim dušilnikom zvoka, ki ne presega 2 m. ES-homologacija, izdana za najznačilnejše vzorčno osnovno vozilo, ostane veljavna ne glede na spremenjeno referenčno težo.

R	Če se lahko namestijo in ostanejo vidne registrske tablice vseh držav članic.

S	Faktor prepuščanja svetlobe je vsaj 60 %, kot zaslanjanja stebrička „A“ ne presega 10 stopinj.

Preskus je treba opraviti samo pri dokončanem/dodelanem vozilu. Vozilo se lahko preskuša po Direktivi 70/157/EGS, nazadnje spremenjeni z Direktivo 99/101/ES. Ob upoštevanju točke 5.2.2.1 Priloge I k Direktivi 70/157/EGS se uporabljajo naslednje mejne vrednosti:

81 dB(A) za vozila z močjo motorja manjšo od 75 kW

83 dB(A) za vozila z močjo motorja ne manjšo od 75 kW, vendar manjšo od 150 kW

84 dB(A) za vozila z močjo motorja ne manjšo od 150 kW

Preskušati je treba samo dokončana/dodelana vozila. Vozila z največ štirimi osmi morajo ustrezati zahtevam, opredeljenim v Direktivi 1971/320/EGS. Odstopanja so dovoljena pri vozilih z več kot štirimi osmi, če:

tako zahteva posebna konstrukcija

če so izpolnjene vse učinkovitosti zavornega sistema, ki veljajo za parkirno, delovno in pomožno zavoro, kakor je opredeljeno v Direktivi 1971/320/EGS.

V	Sprejemljivo je izpolnjevanje zahtev Direktive 1997/68/ES.

▼M29

W	Samo za vozila razreda I kategorije N1, kakor so opisana v prvi tabeli pod točko 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS, ki je bila vstavljena z Direktivo 98/69/ES