EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 01968L0151-20040501
First Council Directive of 9 March 1968 on co-ordination of safeguards which, for the protection of the interests of members and others, are required by Member States of companies within the meaning of the second paragraph of Article 58 of the Treaty, with a view to making such safeguards equivalent throughout the Community (68/151/EEC)
Consolidated text: Prva direktiva Sveta z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (68/151/EGS)
Prva direktiva Sveta z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (68/151/EGS)
1968L0151 — SL — 01.05.2004 — 003.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
PRVA DIREKTIVA SVETA z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L 065, 14.3.1968, p.8) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
DIREKTIVA 2003/58/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. julija 2003 |
L 221 |
13 |
4.9.2003 |
|
spremenjena z:
|
Akt o pristopu Danske, Irske ter Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska |
L 73 |
14 |
27.3.1972 |
|
|
L 291 |
17 |
19.11.1979 |
||
|
L 302 |
23 |
15.11.1985 |
||
|
C 241 |
21 |
29.8.1994 |
||
|
L 236 |
33 |
23.9.2003 |
PRVA DIREKTIVA SVETA
z dne 9. marca 1968
o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti
(68/151/EGS)
SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti člena 54(3)(g),
ob upoštevanju Splošnega programa za odpravo omejitev svobode ustanavljanja podjetij ( 1 ), zlasti naslova VI,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 3 ),
ker je usklajevanje, predvideno v členu 54(3)(g) in v Splošnem programu za odpravo omejitev svobode ustanavljanja podjetij, nujna zadeva, zlasti v zvezi z delniškimi družbami in drugimi družbami z omejeno odgovornostjo, ker dejavnost takih družb pogosto presega meje nacionalnega ozemlja;
ker je uskladitev nacionalnih določb v zvezi z objavo, veljavnostjo sprejetih obveznosti in ničnostjo takih družb še posebej pomembna, zlasti glede varstva interesov tretjih oseb;
ker morajo biti zato določbe Skupnosti v zvezi s temi družbami sprejete sočasno, saj je njihovo edino jamstvo nasproti tretjim osebam njihovo premoženje;
ker morajo biti osnovni dokumenti družbe objavljeni, zato da se lahko tretje osebe seznanijo z njihovo vsebino in drugimi informacijami v zvezi z družbo, zlasti s podatki o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje in sprejemanje obveznosti v imenu družbe;
ker mora biti varstvo tretjih oseb zagotovljeno z določbami, ki kar najbolj omejujejo vzroke, zaradi katerih niso veljavne obveznosti, sklenjene v imenu družbe;
ker je zaradi zagotovitve pravne varnosti glede odnosov med družbo in tretjimi osebami, pa tudi med družbeniki, treba omejiti možne primere ničnosti in povratni učinki ugotovljene ničnosti, in določiti kratek rok, v katerem lahko tretje osebe nasprotujejo vsaki takšni ugotovitvi,
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Usklajevalni ukrepi, predpisani s to direktivo, se uporabljajo za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z naslednjimi tipi družb:
— v Nemčiji:
— die Aktiengesellschaft, die Kommanditgesellschaft auf Aktien, die Gesellschaft mit beschränkter Haftung,
— v Belgiji:
—
|
de naamloze vennootschap, |
la société anonyme, |
|
de commanditaire vennootschap op aandelen |
la société en commandite par actions, |
|
de personenvennootschap met beperkte aansprakelijkheid, |
la société de personnes à responsabilité limitée, |
— v Franciji:
— la société anonyme, la société en commandite par actions, la société à responsabilité limitée, la société par actions simplifiée,
— v Italiji:
— società per azioni, società in accomandita per azioni, società a responsabilità limitata,
— v Luksemburgu:
— la société anonyme, la société en commandite par actions, la société à responsabilité limitée,
— na Nizozemskem:
— de naamloze vennootschap, de besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid,
— pre Spojené kráľovstvo:
— companies incorporated with limited liability,
— pre Írsko:
— compamies incorporated with limited liability,
— na Danskem:
— aktieselskab, kommanditaktieselskab, anpartsselskab,
— v Grčiji:
— άνώνυμη έταιρία, έταιρία περιωρισμένης εύθύνης, έτερόρρυθμη κατά μετοχές έταιρία,
— v Španiji:
— la sociedad anónima, la sociedad comanditaria por acciones, la sociedad de responsabilidad limitada,
— na Portugalskem:
— a sociedade anónima de responsabilidade limitada, a sociedade em comandita por acções, a sociedade por quotas de responsabilidade limitada,
— v Avstriji:
— die Aktiengesellschaft, die Gesellschaft mit beschränkter Haftung,
— na Finskem:
— yksityinen osakeyhtiöprivat aktiebolag,julkinen osakeyhtiöpublikt aktiebolag,
— na Švedskem:
— aktiebolag,
— na Češkem:
— společnost s ručením omezeným, akciová společnost,
— v Estoniji:
— aktsiaselts, osaühing,
— na Cipru:
— δημόσιες εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή με εγγύηση, ιδιωτικές εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή με εγγύηση,
— v Latviji:
— akciju sabiedrība, sabiedrība ar ierobežotu atbildību, komanditsabiedrība,
— v Litvi:
— akcinė bendrovė, uždaroji akcinė bendrovė,
— na Madžarskem:
— részvénytársaság, korlátolt felelősségű társaság,
— na Malti:
— kumpanija pubblika/public limited liability company,kumpanija privata/private limited liability company,
— na Poljskem:
— spółka z ograniczoną odpowiedzialnością, spółka komandytowo-akcyjna, spółka akcyjna,
— v Sloveniji:
— delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komaditna delniška družba,
— na Slovaškem:
— akciová spoločnosť, spoločnosť s ručením obmedzeným'.
ODDELEK I
Objava
Člen 2
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev obveznosti družb, da objavijo najmanj naslednje dokumente in podatke:
(a) akt o ustanovitvi in statut, če imata obliko posebnega dokumenta;
(b) vse spremembe dokumentov navedenih v (a), skupaj z vsakim podaljšanjem časa trajanja družbe;
(c) po vsaki spremembi akta o ustanovitvi ali statuta, celotno besedilo akta ali statuta, kakor je bilo spremenjeno do tega datuma;
(d) imenovanje, odpoklic in podatke o osebah, ki so ali kot v zakonu predvideni organ ali kot članice takega organa:
(i) pooblaščene, da zastopajo družbo v poslih s tretjimi osebami in v sodnih postopkih;
(ii) udeležene pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju družbe.
Iz objave mora biti razvidno, ali so za zastopanje družbe pooblaščene osebe posamično ali morajo delovati skupno;
(e) najmanj enkrat na leto znesek vpisanega kapitala, kadar akt o ustanovitvi ali statut navaja odobreni kapital, razen če je zaradi povečanja vpisanega kapitala potrebna sprememba statuta;
(f) računovodske listine za vsako poslovno leto, ki morajo biti objavljene v skladu z direktivami Sveta 78/660/EGS ( 4 ), 83/349/EGS ( 5 ), 86/635/EGS ( 6 ) in 91/674/EGS ( 7 );
(g) vsako premestitev sedeža družbe;
(h) prenehanje družbe;
(i) vsako izjavo sodišča o ničnosti družbe;
(j) imenovanje likvidacijskih upraviteljev, podrobne podatke o njih in njihova pooblastila, razen če ta pooblastila izhajajo izrecno in izključno iz zakona ali statuta družbe;
(k) ustavitev postopka likvidacije in v državah članicah, kjer ima izbris družbe iz registra pravne posledice, podatke o vsakem takem izbrisu.
▼M1 —————
Člen 3
1. V vsaki državi članici se v centralnem registru, trgovinskem registru ali registru podjetij odpre spis za vsako registrirano družbo.
2. Vsi dokumenti in podatki, ki se morajo objaviti v skladu s členom 2, se shranijo v spisu ali vpišejo v register; vsebina vpisa v register mora biti v vsakem primeru razvidna iz spisa.
Države članice zagotovijo, da bo do 1. januarja 2007 vpis vseh dokumentov in podatkov, ki se morajo objaviti v skladu s členom 2, za družbe ter druge osebe in organe, ki so zavezani k uradnim prijavam ali pri tem pomagajo, možen v elektronski obliki. Poleg tega lahko države članice zahtevajo, da vse ali nekatere kategorije družb vse ali nekatere vrste takih dokumentov in podatkov vpišejo v elektronski obliki.
Vsi dokumenti in podatki iz člena 2, ki so vpisani najpozneje od 1. januarja 2007 v papirni ali elektronski obliki, se morajo hraniti v spisu ali vpisati v register v elektronski obliki. V ta namen države članice zagotovijo, da vse take dokumente in podatke, ki so vpisani v papirni obliki, najpozneje do 1. januarja 2007 register pretvori v elektronsko obliko.
Dokumentov in podatkov iz člena 2, ki so bili vpisani v papirni obliki do 31. decembra 2006, registru ne bo treba avtomatično pretvoriti v elektronsko obliko. Države članice kljub temu zagotovijo, da jih register pretvori v elektronsko obliko po prejetju zahtevka za objavo v elektronski obliki, vloženega v skladu s pravili, sprejetimi za uveljavljanje odstavka 3.
3. Prepis celote ali katerega koli dela dokumentov ali podatkov iz člena 2 mora biti dostopen na zahtevo. Najpozneje od 1. januarja 2007 se lahko vloge registru predložijo v papirni ali elektronski obliki, kakor se odloči vlagatelj.
Od datuma, ki ga določi vsaka država članica, ki pa ne sme biti poznejši od 1. januarja 2007, morajo biti prepisi iz prvega pododstavka na voljo iz registra v papirni ali elektronski obliki, kakor se odloči vlagatelj. To velja za vse dokumente in podatke, ne glede na to, ali so bili vpisani pred določenim datumom ali po njem. Vendar pa lahko države članice odločijo, da vsi dokumenti in podatki ali pa nekatere vrste dokumentov in podatkov, vpisanih v papirni obliki na dan ali pred datumom, ki ne sme biti poznejši od 31. decembra 2006, iz registra niso dostopni v elektronski obliki, če je med datumom vpisa in datumom vloge registru preteklo določeno časovno obdobje. Tako določeno obdobje ne sme biti krajše od 10 let.
Cena prepisa celote ali katerega koli dela dokumentov ali podatkov iz člena 2, bodisi v papirni bodisi v elektronski obliki, ne sme presegati upravnih stroškov.
Dostavljeni prepis na papirju je overjen kot točen prepis, „razen če se vlagatelj odpove taki overitvi. Dostavljeni prepisi v elektronski obliki niso overjeni kot ,točen prepis“, razen če vlagatelj take overitve izrecno ne zahteva.
Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da certificiranje elektronskih prepisov jamči pristnost njihovega izvora ter celovitost njihove vsebine, vsaj z naprednim elektronskim podpisom v smislu člena 2(2) Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis ( 8 );
4. Dokumenti in podatki iz odstavka 2 se objavijo v nacionalnem uradnem listu, ki ga za ta namen določi država članica, v celotnem besedilu ali njegovem delu ali z navedbo napotila k dokumentu, ki je shranjen v spisu ali vpisan v register. Uradni list, določen v ta namen, lahko izhaja v elektronski obliki.
Države članice se lahko odločijo, da objave v uradnem listu zamenjajo z enako učinkovitim načinom objave, ki vključuje vsaj uporabo sistema, s katerim je mogoč dostop do objavljenih informacij v kronološkem zaporedju prek osrednjega elektronskega vmesnika.
5. Družba se lahko sklicuje na dokumente in podatke proti tretjim osebam šele potem, ko so objavljeni v skladu z odstavkom 4, razen če družba dokaže, da so bile tretje osebe z njimi seznanjene.
Kljub temu se družba pri transakcijah, ki so opravljene v šestnajstih dneh od objave, ne sme sklicevati na dokumente in podatke proti tretjim osebam, ki dokažejo, da z njimi niso mogle biti seznanjene.
6. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo neskladje med tem, kar je objavljeno v skladu z odstavkom 4, in tem, kar je vneseno v register ali spis.
Vendar ob morebitnem neskladju objava besedila v skladu z odstavkom 4 ne sme biti podlaga za sklicevanje proti tretjim osebam, te pa se lahko kljub temu sklicujejo nanjo, razen če družba dokaže, da so poznale besedila, shranjena v spisu ali vpisana v register.
7. Tretje stranke se lahko vedno sklicujejo na vse dokumente in podatke, za katere še niso končane formalnosti v zvezi z objavo, razen če je objava pogoj za njihovo pravno učinkovanje.
8. V tem členu „v elektronski obliki“ pomeni, da so informacije izvirno poslane in na cilju prejete z uporabo elektronske opreme za shranjevanje in obdelavo podatkov (skupaj z digitalnim stiskanjem) ter v celoti prenesene, posredovane in prejete na način, ki ga določijo države članice, prek elektronskih vodov, radia, optičnih sredstev ali drugih elektromagnetnih sredstev.
Člen 3a
1. Dokumenti in podatki, ki morajo biti objavljeni na podlagi člena 2, so sestavljeni in vpisani v enem od jezikov, ki jih dopuščajo jezikovni predpisi v državi članici, v kateri se odpre spis iz člena 3(1).
2. Poleg obvezne objave iz člena 3 države članice dovolijo prostovoljno objavo dokumentov in podatkov iz člena 2 v skladu s členom 3 v katerem koli uradnem jeziku Skupnosti.
Države članice lahko določijo, da mora biti prevod takih dokumentov in podatkov uraden.
Države članice z ustreznimi ukrepi tretjim osebam olajšajo dostop do prostovoljno objavljenih prevodov.
3. Poleg obvezne objave iz člena 3 in prostovoljne objave iz odstavka 2 tega člena lahko države članice v skladu s členom 3 dovolijo objavo dokumentov in podatkov v katerem koli drugem jeziku.
Države članice lahko določijo, da mora biti prevod takih dokumentov in podatkov uraden.
4. V primeru neskladja med dokumenti in podatki, objavljenimi v uradnih jezikih registra, in prostovoljno objavljenim prevodom se na slednjega ni mogoče sklicevati proti tretjim osebam. Tretje osebe se lahko kljub temu sklicujejo na prostovoljno objavljene prevode, razen če družba ne dokaže, da so poznale različico, za katero je veljala obvezna objava.
Člen 4
Države članice določijo, da so na dopisih in naročilnicah, bodisi na papirju bodisi v drugi obliki, navedeni naslednji podatki:
(a) informacije, potrebne za opredelitev registra, v katerem je shranjen spis iz člena 3, skupaj s številko družbe v tem registru;
(b) pravna oblika družbe, kraj njenega registriranega sedeža, in če je to primerno, navedba, da poteka postopek likvidacije družbe.
Kadar je v teh listinah naveden kapital družbe, se navede osnovni kapital in vplačani kapital.
Države članice določijo, da spletne strani družb vsebujejo vsaj podatke iz prvega odstavka in po potrebi osnovni kapital in vplačani kapital.
Člen 5
Vsaka država članica določi, katere osebe morajo izpeljati formalnosti v zvezi z objavo.
Člen 6
Države članice predvidijo ustrezne kazni vsaj v primeru:
(a) neobjave računovodskih listin, kakor zahteva člen 2(1)(f);
(b) če ne navedejo obveznih podatkov iz člena 4 v komercialnih dokumentih ali na spletnih straneh družbe.
ODDELEK II
Veljavnost obveznosti, ki jih sprejme družba
Člen 7
Če je bilo v imenu družbe, ki je še v postopku ustanavljanja in preden je pridobila pravno sposobnost opravljeno dejanje in družba ne prevzame obveznosti, ki izhajajo iz takega dejanja, so osebe, ki so opravile to dejanje, zanj neomejeno solidarno in skupno odgovorne, razen če ni dogovorjeno drugače.
Člen 8
Če so bile formalnosti objave podatkov o osebah, ki so kot organ pooblaščene za zastopanje družbe že izpolnjene, se lahko na kakršne koli nepravilnosti pri njihovem imenovanju proti tretjim osebam sklicuje le v primeru, če družba dokaže, da so tretje osebe za nepravilnosti vedele.
Člen 9
1. V razmerjih do tretjih oseb zavezuje družbo vsako dejanje, ki ga opravi organ družbe, tudi če ne sodi v okvir dejavnosti družbe, razen če taka dejanja presegajo pooblastila, ki so ali bi lahko bila tem organom dodeljena po zakonu.
Vendar lahko države članice določijo, da dejanja, ki ne sodijo v okvir dejavnosti družbe ne zavezujejo, če družba dokaže, da so tretje osebe vedele ali bi glede na okoliščine morale vedeti, da ta dejanja ne sodijo v okvir dejavnosti družbe, pri čemer samo objava statuta ne zadostuje kot dokaz za to.
2. Na omejitve pooblastil organov družbe, ki izhajajo iz statuta ali odločitve pristojnih organov, se kljub objavi ni mogoče sklicevati proti tretjim osebam.
3. Če se lahko po nacionalnem zakonu pooblastilo za zastopanje družbe ob odstopanju od zakonskih pravil, ki urejajo to področje, s statutom prenese na posamezno osebo ali več oseb, ki delujejo skupno, lahko ta zakon določi možnost sklicevanja proti tretjim osebam na določbo v statutu, ki se nanaša na splošna pooblastila za zastopanje; člen 3 ureja možnost sklicevanja proti tretjim osebam na tako določbo v statutu.
ODDELEK III
Ničnost družbe
Člen 10
V vseh državah članicah, v katerih zakon ob ustanovitvi družbe ne predvideva preventivnega upravnega ali sodnega nadzora, je treba akt o ustanovitvi in statut družbe ter vse spremembe teh dokumentov sestaviti in overiti v zakonsko določeni obliki.
Člen 11
Zakonodaja držav članic lahko določi ničnosti družb samo ob upoštevanju naslednjih pogojev:
1. ničnost mora biti ugotovljena s sodno odločbo;
2. ničnost je lahko ugotovljena le na podlagi naslednjih razlogov:
(a) da ni bil sestavljen akt o ustanovitvi ali da niso bila upoštevana pravila o preventivnem nadzoru ali pravila o overitvi v zakonsko določeni obliki;
(b) da je resnična dejavnost družbe nezakonita ali v nasprotju z javnim redom;
(c) da akt o ustanovitvi ali statut ne navaja firme oziroma imena družbe, zneskov posameznih vpisanih vložkov, celotnega zneska vpisanega kapitala ali dejavnosti družbe;
(d) neupoštevanje določb nacionalne zakonodaje o najnižjem znesku kapitala družbe, ki ga je treba vplačati;
(e) poslovna nesposobnost vseh ustanoviteljev;
(f) da je v nasprotju z nacionalno zakonodajo, ki velja za družbo, število ustanoviteljev manjše od dveh.
Poleg naštetih ničnostnih razlogov, za družbo ne veljajo nikakršni drugi razlogi za neobstoj, absolutno ali relativno ničnost ali razglasitev o ničnosti.
Člen 12
1. Člen 3 ureja možnost sklicevanja proti tretjim osebam na sodno odločbo, ki jo je sodišče izreklo o ničnosti. Če daje nacionalna zakonodaja tretjim osebam pravico, da izpodbijajo to odločbo, začne za to teči šestmesečni rok od dneva javne objave sodne odločbe.
2. Posledica ničnosti je začetek likvidacije družbe, enako kakor v primeru prenehanja družbe.
3. Ničnost ne vpliva na veljavnost katerih koli obveznosti, ki jih je prevzela družba, ne glede na posledice likvidacije družbe.
4. Zakonodaja vsake države članice uredi učinke ničnosti na pravna razmerja med družbeniki.
5. Imetniki deležev kapitala ali delnic ostanejo obvezani vplačati vpisani, a še ne vplačani kapital do višine, ki je potrebna za poplačilo obveznosti do upnikov.
ODDELEK IV
Splošne določbe
Člen 13
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v osemnajstih mesecih odobjave te direktive. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Obveznost objave iz člena 2(1)(f) ne začne veljati prej kakor trideset mesecev po objavi te direktive za naamloze vennootschappen po nizozemskem pravu, razen za tiste članice, ki so navedene v sedanjem členu 42(c) nizozemskega trgovinskega zakonika.
Države članice lahko določijo, da ni potrebna prva objava celotnega besedila statuta s spremembami od ustanovitve družbe, dokler statut ni znova spremenjen, ali do 31. decembra 1970, glede na to, kar nastopi prej.
Države članice zagotovijo, da se Komisiji sporoči besedilo glavnih določb nacionalnega zakona, ki ga sprejmejo na področju iz te direktive.
Člen 14
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
( 1 ) UL 2, 15.1.1962, str. 36/62
( 2 ) UL 96, 28.5.1966, str. 1519/66
( 3 ) UL 194, 27.11.1964, str. 3248/64
( 4 ) UL L 222, 14.8.1978, str. 11. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2003/38/ES (UL L 120, 15.5.2003, str. 22).
( 5 ) UL L 193, 18.7.1983, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES (UL L 178, 17.7.2003, str. 16).
( 6 ) UL L 372, 31.12.1986, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES.
( 7 ) UL L 374, 31.12.1991, str. 7.
( 8 ) UL L 13, 19.1.2000, str. 12.