EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 01966L0402-20121130
Council Directive of 14 June 1966 on the marketing of cereal seed (66/402/EEC)
Consolidated text: Direktiva Sveta z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (66/402/EGS)
Direktiva Sveta z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (66/402/EGS)
1966L0402 — SL — 30.11.2012 — 015.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
DIREKTIVA SVETA z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (UL P 125, 11.7.1966, p.2309) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 48 |
1 |
26.2.1969 |
||
|
L 87 |
24 |
17.4.1971 |
||
|
L 171 |
37 |
29.7.1972 |
||
|
L 287 |
22 |
26.12.1972 |
||
|
L 356 |
79 |
27.12.1973 |
||
|
L 196 |
6 |
26.7.1975 |
||
|
L 16 |
23 |
20.1.1978 |
||
|
L 113 |
13 |
25.4.1978 |
||
|
L 236 |
13 |
26.8.1978 |
||
|
L 350 |
27 |
14.12.1978 |
||
|
L 183 |
13 |
19.7.1979 |
||
|
L 205 |
1 |
13.8.1979 |
||
|
L 67 |
36 |
12.3.1981 |
||
|
L 203 |
52 |
23.7.1981 |
||
|
L 362 |
8 |
31.12.1985 |
||
|
L 118 |
23 |
7.5.1986 |
||
|
L 200 |
38 |
23.7.1986 |
||
|
L 49 |
39 |
18.2.1987 |
||
|
L 151 |
82 |
17.6.1988 |
||
|
L 187 |
31 |
16.7.1988 |
||
|
L 274 |
44 |
6.10.1988 |
||
|
L 5 |
31 |
7.1.1989 |
||
|
L 333 |
65 |
30.11.1990 |
||
|
L 353 |
48 |
17.12.1990 |
||
|
L 54 |
20 |
5.3.1993 |
||
|
L 67 |
30 |
25.3.1995 |
||
|
L 304 |
10 |
27.11.1996 |
||
|
L 25 |
1 |
1.2.1999 |
||
|
L 25 |
27 |
1.2.1999 |
||
|
L 50 |
26 |
26.2.1999 |
||
|
L 142 |
30 |
5.6.1999 |
||
|
L 234 |
60 |
1.9.2001 |
||
|
L 165 |
23 |
3.7.2003 |
||
|
L 14 |
18 |
18.1.2005 |
||
|
DIREKTIVA KOMISIJE 2006/55/ES Besedilo velja za EGP z dne 12. junija 2006 |
L 159 |
13 |
13.6.2006 |
|
|
DIREKTIVA KOMISIJE 2009/74/ES Besedilo velja za EGP z dne 26. junija 2009 |
L 166 |
40 |
27.6.2009 |
|
|
IZVEDBENA DIREKTIVA KOMISIJE 2012/1/EU Besedilo velja za EGP z dne 6. januarja 2012 |
L 4 |
8 |
7.1.2012 |
|
|
IZVEDBENA DIREKTIVA KOMISIJE 2012/37/EU Besedilo velja za EGP z dne 22. novembra 2012 |
L 325 |
13 |
23.11.2012 |
|
spremenjena z:
|
L 73 |
14 |
27.3.1972 |
||
|
L 291 |
17 |
19.11.1979 |
||
|
C 241 |
21 |
29.8.1994 |
popravljena z:
|
(*) |
Ta akt ni bil nikoli objavljen v slovenščini. |
DIREKTIVA SVETA
z dne 14. junija 1966
o trženju semena žit
(66/402/EGS)
SVET EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 43 in 100 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora,
ker proizvodnja žit zavzema pomembno mesto v kmetijstvu Evropske gospodarske skupnosti;
ker so zadovoljivi rezultati pri proizvodnji žit v veliki meri odvisni od uporabe ustreznega semena; ker nekatere države članice v ta namen že nekaj časa omejujejo trženje semena žit na seme visoke kakovosti; ker so lahko izkoristile sistematično selekcijo rastlin, ki se izvaja že več desetletij in je pripeljala do razvoja dovolj nespremenljivih in izenačenih sort žit, ki s svojimi lastnostmi obetajo, da bodo zelo koristne za predvidene namene;
ker bo pri proizvodnji žit v Skupnosti mogoče doseči večjo produktivnost, če bodo države članice pri izbiri sort za trženje uporabljale enotna pravila, ki so kar najbolj stroga;
ker pa je upravičeno omejiti trženje na določene sorte, le če je pridelovalcu dejansko zagotovljen dostop do semena teh sort;
ker nekatere države članice v ta namen uporabljajo sheme potrjevanja semena, ki so namenjene temu, da se z uradnim nadzorom zagotovita pristnost in sortna čistost;
ker take sheme že obstajajo na mednarodni ravni; ker je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo priporočila minimalne standarde za potrjevanje semena koruze v evropskih in sredozemskih državah; ker je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj vpeljala shemo za potrjevanje semena krmnih rastlin, s katerimi se trguje na mednarodni ravni;
ker je zaželeno uvesti enotno shemo potrjevanja v Skupnosti, ki bi temeljila na izkušnjah, pridobljenih pri uporabi navedenih shem;
ker bi se shema morala uporabljati tako v drugih državah članicah kot na domačih trgih;
ker bi moralo biti praviloma določeno, da se dovoli trženje semena žit le, če je bilo skladno s pravili za potrjevanje uradno pregledano in potrjeno kot osnovno seme ali certificirano seme; ker izbira strokovnih izrazov „osnovno seme“ in „certificirano seme“ temelji na že obstoječi mednarodni terminologiji;
ker za seme žit, ki se ne daje na trg, ne bi bilo treba upoštevati pravil Skupnosti, saj ima tako seme manjši gospodarski pomen; ker morajo države članice ohraniti pravico, da za tako seme uporabljajo posebne določbe;
ker ne bi bilo treba uporabljati pravil Skupnosti za seme, za katero je dokazano, da je namenjeno za izvoz v tretje države;
ker je za izboljšanje ne le genske kakovosti semena žit v Skupnosti, ampak tudi njegovih zunanjih lastnosti, treba določiti nekatere pogoje v zvezi s tehnično čistoto, kalivostjo in zdravstvenim stanjem semena;
ker je za zagotovitev pristnosti semena treba oblikovati pravila Skupnosti za pakiranje, vzorčenje, pečatenje in označevanje; ker morajo zato biti na etiketah navedeni podatki, potrebni za uradni nadzor in podatki v vednost pridelovalca, ki morajo jasno navajati, da je bilo seme potrjeno z veljavnostjo v celi Skupnosti;
ker nekatere države članice potrebujejo mešanice žit raznih vrst za posebne namene; ker je za upoštevanje takih potreb treba državam članicam dovoliti, da pod določenimi pogoji odobrijo take mešanice;
ker morajo države članice za zagotovitev tega, da se pri trženju spoštujejo zahteve glede kakovosti semena in ukrepi za zagotovitev pristnosti, sprejeti ukrepe za ustrezno ureditev nadzora;
ker za seme, ki izpolnjuje te zahteve, ne smejo veljati druge tržne omejitve, kot so predvidene s pravili Skupnosti, razen v primerih, če pravila Skupnosti predpisujejo dovoljena odstopanja glede škodljivih organizmov;
ker bi morale omejitve v prvi fazi, do oblikovanja skupnega kataloga sort, vključevati zlasti pravico držav članic, da omejijo trženje certificiranega semena na tiste sorte, ki imajo določeno vrednost za proizvodnjo in uporabo na njihovem ozemlju;
ker bi pod določenimi pogoji seme, razmnoženo v drugi državi iz osnovnega semena, potrjenega v državi članici, morali priznati kot enakovredno semenu, razmnoženemu v tej državi članici;
ker je po drugi strani treba v Skupnosti poskrbeti za odobritev trženja semena žita, požetega v tretjih državah, le če ima tako seme enaka zagotovila kot seme, ki je potrjeno v Skupnosti in je skladno s pravili Skupnosti;
ker bi v obdobjih, ko obstajajo težave pri oskrbi s certificiranim semenom različnih kategorij, morali začasno dovoliti trženje semena, ki izpolnjuje manj stroge zahteve;
ker bi za uskladitev tehničnih metod potrjevanja, ki se uporabljajo v različnih državah članicah, in za lažje prihodnje primerjanje semena, potrjenega v Skupnosti, ter semena iz tretjih držav v državah članicah morali uvesti poskusna polja Skupnosti, kar bi omogočalo vsakoletno naknadno kontrolo različnih kategorij „certificiranega semena“;
ker bi Komisiji morali zaupati sprejem določenih ukrepov za izvajanje te direktive; ker bi za lažje izvajanje predlaganih ukrepov morali določiti postopek za vzpostavitev tesnega sodelovanja med državami članicami in Komisijo v okviru Stalnega odbora za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo,
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Ta direktiva se uporablja za pridelavo z namenom trženja in za trženje semena žit v Skupnosti.
Člen 1a
V tej direktivi izraz „trženje“ pomeni prodajo, skladiščenje z namenom prodaje, ponujanje v prodajo ter odpremo, dobavo ali prenos semena za komercialno uporabo tretji osebi, odplačno ali neodplačno.
Trgovina s semeni, katere cilj ni komercialna uporaba sorte, kakor so naslednji postopki, se ne šteje kot trženje:
— dobava semena organom za uradno preizkušanje in inšpekcijski nadzor;
— dobava semena ponudnikom storitev dodelave ali pakiranja, če ponudnik storitev ne pridobi lastninske pravice na tako dobavljenem semenu.
Dobava semena ponudnikom storitev pod nekaterimi pogoji za pridelavo nekaterih kmetijskih surovin, namenjenih industriji, ali razmnoževanje semena v ta namen, se ne šteje kot trženje, če ponudnik storitev ne pridobi lastninske pravice na tako dobavljenem semenu ali pridelku. Dobavitelj semena organu za potrjevanje predloži izvod ustreznih delov pogodbe, sklenjene s ponudnikom storitev, v katerih so navedeni standardi in pogoji, ki jih trenutno izpolnjuje dobavljeno seme.
Pogoji za uporabo te določbe se določijo v skladu s postopkom iz člena 21.
Člen 2
1. V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:
A. Žita: rastline naslednjih vrst, namenjene za kmetijsko ali vrtnarsko pridelavo, razen pridelave v okrasne namene:
|
Avena nuda L. |
Goli oves |
|
Avena sativa L. (vključno z A. byzantina K. Koch) |
Navadni oves in bizantinski oves. |
|
Avena strigosa Schreb. |
Peščeni oves |
|
Hordeum vulgare L. |
Navadni ječmen |
|
Oryza sativa L. |
Riž |
|
Phalaris canariensis L. |
Kanarska čužka |
|
Secale cereale L. |
Rž |
|
Sorghum bicolor (L.) Moench |
Navadni sirek |
|
►M36 Sorghum sudanense (Piper) Stapf ◄ |
Sudanski sirek |
|
Triticosecale Wittm. ex A. Camus |
hibridi, ki izhajajo iz križanja vrst iz rodu Triticum z vrstami iz rodu Secale |
|
►M36 Triticum aestivum L. ◄ |
Navadna pšenica |
|
Triticum durum Desf. |
Trda pšenica |
|
Triticum spelta L. |
Sevka (pira) |
|
Zea mays L. ►M18 (partim) ◄ |
koruza, razen koruze pokovke in sladke koruze. |
Ta opredelitev zajema tudi naslednje hibride, ki izhajajo iz križanja zgoraj navedenih vrst.
|
Sorghum bicolor (L.) Moench × Sorghum sudanense (Piper) Stapf. |
Hibridi, ki izhajajo iz križanja Sorghum bicolor s Sorghum sudanense |
Za semena navedenih hibridov veljajo standardi ali drugi pogoji, ki veljajo za semena vsake od vrst, iz katerih so pridobljeni, razen če ni določeno drugače.
B. Sorte, hibridi in samooplodne linije koruze ►M16 in Sorghum spp. ◄ :
(a) tujeprašna sorta: dovolj izenačena in nespremenljiva sorta;
(b) samooplodna linija: dovolj izenačena in nespremenljiva linija, pridobljena z umetno samooplodnjo, združeno s selekcijo v več zaporednih generacijah ali z enakovrednimi metodami;
(c) dvolinijski hibrid: prva generacija križanja dveh samooplodnih linij, kakor ga je opredelil žlahtnitelj;
(d) štirilinijski hibrid: prva generacija križanja, kakor ga je opredelil žlahtnitelj, dveh dvolinijskih hibridov;
(e) trilinijski hibrid: prva generacija križanja, kakor ga je opredelil žlahtnitelj, med somooplodno linijo in dvolinijskim hibridom;
(f) „top cross“ hibrid: prva generacija križanja, kakor ga je opredelil žlahtnitelj, med samooplodno linijo ali dvolinijskim hibridom in med tujeprašno sorto;
(g) znotrajsortni hibrid je prva generacija križanja, kakor ga je opredelil žlahtnitelj, med rastlinami, proizvedenimi iz osnovnega semena dveh tujeprašnih sort.
C. Osnovno seme (oves, ječmen, riž, kanarska čužka, tritikala, rž, pšenica, trda pšenica in sevka, razen njihovih hibridov): seme
(a) ki je bilo proizvedeno pod nadzorom žlahtnitelja skladno s priznanimi postopki za vzdrževanje sorte;
(b) ki je namenjeno proizvodnji semena kategorije „certificirano seme“ ali kategorij „certificirano seme prve množitve“ ali „certificirano seme druge množitve“;
(c) ki skladno z določbami člena 4(1)(a) izpolnjuje pogoje, predpisane v Prilogah I in II za osnovno seme; in
(d) pri katerem je bilo z uradnim pregledom ali, ob pogojih, določenih v Prilogi II, z uradnim pregledom ali pregledom, opravljenim pod uradnim nadzorom, ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje iz točk (a), (b) in (c).
Ca. Osnovno seme (hibridi navadnega ovsa, navadnega ječmena, riža, rži, navadne pšenice, trde pšenice, sevke in samooprašne tritikale):
(a) ki je namenjeno pridobivanju hibridov;
(b) ki na podlagi določb člena 4 izpolnjuje pogoje, predpisane v Prilogah I in II za osnovno seme; in
(c) pri katerem je bilo z uradnim pregledom ali, ob pogojih, določenih v Prilogi II, z uradnim pregledom ali pregledom, opravljenim pod uradnim nadzorom, ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje iz točk (a) in (b).
D. Osnovno seme (koruza) ►M16 Sorghum spp. ◄ :
1. Osnovno seme tujeprašnih sort: seme
(a) ki je bilo proizvedeno pod nadzorom žlahtnitelja skladno s priznanimi postopki za vzdrževanje sorte;
(b) ki je namenjeno proizvodnji semena te sorte kategorije „certificirano seme“ ali „top cross“ hibridov ali večsortnih hibridov;
(c) ki skladno z določbami člena 4 izpolnjuje pogoje, predpisane v Prilogah I in II za osnovno seme; in
(d) pri katerem je bilo z uradnim pregledom ali, ob pogojih, določenih v Prilogi II, z uradnim pregledom ali pregledom, opravljenim pod uradnim nadzorom, ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje iz točk (a), (b) in (c);
2. Osnovno seme samooplodnih linij: seme
(a) ki skladno z določbami člena 4 izpolnjuje pogoje, predpisane v Prilogah I in II za osnovno seme; in
(b) pri katerem je bilo z uradnim pregledom ali, ob pogojih, določenih v Prilogi II, z uradnim pregledom ali pregledom, opravljenim pod uradnim nadzorom, ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje iz točke (a);
3. Osnovno seme dvolinijskih hibridov: seme
(a) ki je namenjeno proizvodnji štirilinijskih hibridov, trilinijskih hibridov ali „top cross“ hibridov;
(b) ki skladno z določbami člena 4 izpolnjuje pogoje, predpisane v Prilogah I in II za osnovno seme; in
(c) pri katerem je bilo z uradnim pregledom ali, ob pogojih, določenih v Prilogi II, z uradnim pregledom ali pregledom, opravljenim pod uradnim nadzorom, ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje iz točk (a) in (b).
E. Certificirano seme (kanarska čužka, razen hibridov, rž, navadni sirek, sudanski sirek, koruza in hibridi navadnega ovsa, navadnega ječmena, riža, navadne pšenice, trde pšenice, sevke in samooprašne tritikale): seme
(a) ki izhaja neposredno iz osnovnega semena, ali če tako zahteva žlahtnitelj, iz semena množitve pred osnovnim semenom, ki lahko izpolnjuje, in za katerega je bilo z uradnim pregledom ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje iz Prilog I in II za osnovno seme;
(b) ki je namenjeno za druge namene kot za proizvodnjo semena žit;
(c) ki skladno z določbami člena 4(1)(b) in (2) izpolnjuje pogoje, predpisane v Prilogah I in II za certificirano seme; in
(d) pri katerem je bilo z uradnim pregledom ali pregledom, opravljenim pod uradnim nadzorom, ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje iz točk (a), (b) in (c).
F. Certificirano seme prve generacije (oves, ječmen, riž, tritikala, pšenica, trda pšenica in sevka, razen njihovih hibridov): seme
(a) ki izhaja neposredno iz osnovnega semena, ali če tako zahteva žlahtnitelj, iz semena množitve pred osnovnim semenom, za katerega je bilo z uradnim pregledom ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje iz Prilog I in II za osnovno seme;
(b) ki je namenjeno za proizvodnjo semena kategorije „certificirano seme druge množitve“ ali za druge namene kot za proizvodnjo semena žit;
(c) ki izpolnjuje pogoje, predpisane v prilogah I in II za certificirano seme prve množitve; in
(d) pri katerem je bilo z uradnim pregledom ali pregledom, opravljenim pod uradnim nadzorom, ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje iz točk (a), (b) in (c).
G. Certificirano seme druge generacije (oves, ječmen, riž, tritikala, pšenica, trda pšenica in sevka, razen njihovih hibridov): seme
(a) ki izhaja neposredno iz osnovnega semena, iz certificiranega semena prve množitve, ali če tako zahteva žlahtnitelj, iz semena množitve pred osnovnim semenom, za katerega je bilo z uradnim pregledom ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje iz Prilog I in II za osnovno seme;
(b) ki je namenjeno za druge namene kot za proizvodnjo semena žit;
(c) ki izpolnjuje pogoje, predpisane v prilogah I in II za certificirano seme druge množitve; in
(d) pri katerem je bilo z uradnim pregledom ali pregledom, opravljenim pod uradnim nadzorom, ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje iz točk (a), (b) in (c).
H. Uradni ukrepi: ukrepi, ki jih sprejmejo:
(a) državni organi ali
(b) pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki deluje pod odgovornostjo države; ali
(c) zaprisežena fizična oseba v primeru pomožnih dejavnosti, ki so tudi pod nadzorom države, pod pogojem, da osebe iz (b) in (c) iz teh ukrepov ne pridobijo osebne koristi.
1a. Spremembe, ki jih je treba vnesti v seznam vrst iz odstavka 1(A), se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21.
1b. Spremembe odstavkov 1(C)(Ca), (E), (F) in (G) z namenom vključitve hibridov kanarske čužke, rži in tritikale, ki jih obsega ta direktiva, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21.
1c. Različne tipe sort, vključno s komponentami, primerne za potrditev v skladu s to direktivo, se lahko določi in opredeli v skladu s postopkom iz člena 21. V skladu z istim postopkom se prilagodijo opredelitve pojmov iz odstavka 1(B).
▼M28 —————
►M20 1e. ◄ Do ►M20 30. junija 1987 ◄ imajo države članice v skladu s postopkom iz člena 21, pravico, da dovoljujejo trženje semen posebnih sort rži, namenjenih predvsem za krmo, ki ne ustrezajo pogojem iz
— Priloge II v zvezi s kalitvijo.
▼M20 —————
2. Države članice lahko:
(a) vključijo več generacij v kategorijo osnovnega semena in to kategorijo razdelijo po množitvah;
(b) določijo, da se uradni preglede kalivosti in tehnične čistote pri potrjevanju semena ne opravljajo na vseh partijah, razen če obstaja sum, da v zvezi s tem niso bili izpolnjeni pogoji, predpisani v Prilogi II;
(c) v prehodnem obdobju največ treh let po začetku veljavnosti zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev s to direktivo, in z odstopanjem od odstavka 1 (E), (F) in (G), kot certificirano seme potrdijo seme, ki izhaja neposredno iz semena, ki je bilo uradno pregledano v državi članici v okviru takrat veljavnega sistema in ki nudi enaka jamstva kot osnovno seme, potrjeno v skladu z načeli te direktive; ta določba se smiselno uporablja tudi za certificirano seme prve množitve iz odstavka 1(G);
(d) na zahtevo in v skladu s postopkom, predpisanim v členu 21, so najpozneje do ►M20 30. junija 1989 ◄ pooblaščeni za uradno potrjevanje semen samooprašilnih vrst za kategorije, certificirano seme prve množitve „ali, certificirano seme druge množitve“:
— če se namesto uradnih poljskih pregledov, predpisanih v Prilogi I, opravijo poljski pregledi pod uradnim nadzorom, v katerem se na kraju samem uradno pregleda najmanj 20 odstotkov posevkov vsake vrste,
— pod pogojem, da je bilo poleg osnovnega semena najmanj za dve množitvi pred-osnovnega semena, neposredno pred to kategorijo, z uradnim preizkušanjem, izvedenim v tej državi članici, ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji, predpisani v Prilogah I in II glede sortne pristnosti in čistosti osnovnega semena.
3. Ob izvajanju pregleda pod uradnim nadzorom iz odstavkov (1)(C)(d), (1)(Ca)(c), (1)(D)(1)(d), (1)(D)(2)(b), (1)(D)(3)(c), (1)(E)(d), (1)(F)(d) in (1)(G)(d), morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
A. Poljski pregled
(a) Pregledniki:
(i) imajo potrebno strokovno usposobljenost;
(ii) nimajo nobene osebne koristi od opravljanja pregledov;
(iii) imajo uradno licenco organa za potrjevanje semena zadevne države članice in ta licenca vključuje zaprisego preglednikov ali pisno izjavo, ki jo pregledniki podpišejo kot zavezanost pravilom, ki urejajo uradne preglede;
(iv) izvajajo preglede pod uradnim nadzorom v skladu s pravili, ki veljajo za uradne preglede.
(b) Semenski posevek, ki ga je treba pregledati, je zasnovan iz semena, ki je bilo uradno naknadno kontrolirano, rezultati take kontrole pa so bili zadovoljivi.
(c) Delež semenskih posevkov preverijo uradni pregledniki. Navedeni delež je vsaj 5 %.
(d) Delež vzorcev iz partij semena, požetega iz semenskih posevkov, se odvzame za uradno naknadno kontrolo in, kjer je to primerno, za uradno laboratorijsko testiranje semena glede sortne pristnosti in čistosti.
(e) Države članice določijo kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb državne zakonodaje, ki urejajo pregled pod uradnim nadzorom, sprejetih v skladu s to direktivo. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Kazni lahko vključujejo razveljavitev licence, opredeljene v točki (a)(iii), uradno pooblaščenih preglednikov, ki so krivi naklepne ali malomarne kršitve pravil za urejanje uradnih pregledov. Države članice zagotovijo, da se vse potrditve pregledanega semena pri takem kršenju prekličejo, razen če se lahko dokaže, da tako seme kljub temu izpolnjuje vse predpisane zahteve.
B. Testiranje semena
(a) Testiranje semena opravljajo laboratoriji za testiranje semena, ki jih je za to pooblastil organ za potrjevanje semena države članice, v skladu s pogoji iz točk (b) do (d).
(b) Laboratorij za testiranje semena vodi glavni analitik kakovosti semena, ki je neposredno odgovoren za strokovne dejavnosti laboratorija in je ustrezno usposobljen za strokovno vodenje laboratorija za testiranje semena.
Analitiki kakovosti semena v laboratoriju imajo ustrezno strokovno usposobljenost, pridobljeno na tečajih usposabljanja, pripravljenih pod pogoji, ki veljajo za uradne analitike kakovosti semena, in potrjeno z uradnim izpitom.
Laboratorij mora biti v takih prostorih in opremljen s tako opremo, ki jih organ za potrjevanje semena uradno oceni kot zadovoljive za namen testiranja semena v okviru pooblastil.
V laboratoriju se testiranje semena izvaja skladno s sodobnimi mednarodnimi metodami.
(c) Laboratorij za testiranje semena je:
(i) neodvisen laboratorij;
ali
(ii) laboratorij, ki pripada semenarskemu podjetju.
V primeru iz točke (ii) sme laboratorij opravljati testiranje semena le na partijah semena, ki so bile pridelane v imenu semenarskega podjetja, v katero spada laboratorij, če ni bilo drugače dogovorjeno med tem semenarskim podjetjem, vlagateljem zahtevka za potrditev semena in pristojnim organom za potrjevanje semena.
(d) Testiranje semena, ki ga opravlja laboratorij za testiranje semena, je pod ustreznim nadzorom organa za potrjevanje semena.
(e) Za izvajanje nadzora iz točke (d) del partij semena, ki se predložijo v postopek uradnega potrjevanja semena, kontrolno testirajo z uradnim testiranjem semena. Ta delež je načeloma enakomerno porazdeljen med fizične in pravne osebe, ki predložijo seme v potrditev, in predložene vrste, kontrolno testiranje pa je lahko usmerjeno tudi k odpravi morebitnih posebnih dvomov. Delež usmerjenega kontrolnega vzorčenja je vsaj 5 %.
(f) Države članice določijo kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb državne zakonodaje, ki urejajo pregled pod uradnim nadzorom, sprejetih v skladu s to direktivo. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Kazni lahko vključujejo razveljavitev pooblastila, opredeljenega v točki (a), uradno pooblaščenih laboratorijev za testiranje semena, ki so krivi naklepne ali malomarne kršitve pravil za urejanje uradnih pregledov. Države članice zagotovijo, da se vse potrditve pregledanega semena pri takem kršenju prekličejo, razen če se lahko dokaže, da tako seme kljub temu izpolnjuje vse predpisane zahteve.
4. V skladu s postopkom iz člena 21 se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi za opravljanje pregledov pod uradnim nadzorom.
▼M34 —————
Člen 3
1. Države članice določijo, da se seme žit ne sme dajati na trg, če ni uradno potrjeno kot „osnovno seme“, „certificirano seme“, „certificirano seme, prva množitev“ ali „certificirano seme, druga množitev“.
2. Države članice za namen potrjevanja ►M28 ————— ◄ določijo največjo vsebnost vlage v osnovnem semenu in certificiranem semenu vseh vrst.
3. Države članice zagotovijo, da se uradni pregledi semena opravljajo skladno z veljavnimi mednarodnimi metodami, če take metode obstajajo.
▼M28 —————
Člen 3a
Ne glede na člen 3(1), države članice določijo, da se:
— žlahtniteljevo seme množitve pred osnovnim semenom, in
— nedodelano seme, ki se trži za dodelavo, če je istovetnost semena zagotovljena,
lahko daje na trg.
Člen 4
1. Države članice lahko z odstopanjem od določb člena 3:
(a) odobrijo uradno potrditev in trženje osnovnega semena, ki ne izpolnjuje pogojev iz Priloge II glede kalivosti; za to se sprejmejo vsi potrebni ukrepi, ki zagotovijo, da dobavitelj zagotovi določeno kalivost, ki jo za tržne namene navede na posebni etiketi, na kateri so njegovo ime, naslov in referenčna številka partije semena;
(b) da bi bilo seme ►M1 ————— ◄ hitro na voljo, ne glede na to, da uradni pregledi za preverjanje skladnosti s pogoji iz Priloge II glede kalivosti še niso dokončani, odobrijo uradno potrditev in trženje za prvega kupca semena kategorij „osnovno seme“ ali „certificirano seme“. Potrditev se odobri samo ob predložitvi poročila o predhodni analizi semena in pod pogojem, da sta navedena ime in naslov prvega prejemnika; sprejmejo se vsi potrebni ukrepi za zagotovitev, da dobavitelj jamči za kalivost, ugotovljeno v predhodni analizi; ta kalivost se pri trženju navede na posebni etiketi, na kateri sta ime in naslov dobavitelja ter referenčna številka partije semena.
Te določbe se ne uporabljajo za seme, uvoženo iz tretjih držav, razen če ni v členu 15 drugače določeno glede razmnoževanja semena izven Skupnosti.
▼M28 —————
4. Države članice, ki uporabljajo odstopanje iz pododstavka 1(a) ali 1(b) druga drugi pomagajo pri upravnih zadevah v zvezi s pregledi.
Člen 4a
1. Ne glede na člen 3(1), lahko države članice pridelovalce na svojem ozemlju pooblastijo, da dajejo na trg:
(a) majhne količine semena za znanstvene namene ali za selekcijo;
(b) primerne količine semena za druge teste ali poskusne namene, če pripada sortam, za katere je bila v obravnavani državi članici predložena prijava za vpis v sortno listo.
V primeru gensko spremenjenega materiala se lahko takšno pooblastilo dodeli le, če so sprejeti vsi primerni ukrepi, da se preprečijo škodljivi vplivi na zdravje ljudi in okolje. Za ocenjevanje tveganja za okolje, ki ga je treba izvesti s tem v zvezi, se ustrezno uporabljajo določbe člena 7(4) Direktive 70/457/EGS.
2. Nameni, za katere se lahko izdajo pooblastila iz odstavka 1(b), določbe, ki se nanašajo na označevanje pakiranj ter količine in pogoji, pod katerimi lahko države članice dodelijo takšna pooblastila, se določijo v skladu s postopkom iz člena 21.
3. Pooblastila, ki so jih države članice dodelile pridelovalcem na svojem ozemlju pred datumom sprejema te direktive za namene iz odstavka 1, ostanejo veljavna do določitve določb iz odstavka 2. Po tem datumu vsa takšna pooblastila upoštevajo določbe, določene v skladu z odstavkom 2.
Člen 5
Države članice lahko pri pogojih, predpisanih v prilogah I in II, uvedejo dodatne ali strožje zahteve za potrjevanje semena, ki se proizvaja na njihovem ozemlju.
Člen 5a
Države članice lahko omejijo potrjevanje semena ovsa, ječmena, riža in pšenice na certificirano seme prve množitve.
Člen 6
Države članice zagotovijo, da se opis genealoških sestavin, ki se morda zahteva, na zahtevo žlahtnitelja obravnava kot tajnost.
Člen 7
1. Države članice zahtevajo, da se v postopku nadzorovanja sort in pri pregledu semena za potrjevanje vzorci odvzamejo pod uradnim nadzorom v skladu s ustreznimi metodami. Vendar se vzorčenje semena zaradi kontrol iz člena 19 izvaja pod uradnim nadzorom.
1a. Kadar se izvaja vzorčenje semena pod uradnim nadzorom iz odstavka (1), morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
(a) vzorčenje semena opravljajo vzorčevalci semena, ki jih je za to pooblastil organ za potrjevanje semena zadevne države članice, v skladu s pogoji iz točk (b), (c) in (d);
(b) vzorčevalci semena imajo ustrezno strokovno usposobljenost, pridobljeno na tečajih usposabljanja, pripravljenih pod pogoji, ki veljajo za uradne vzorčevalce semena, in potrjeno z uradnim izpitom.
Seme vzorčijo skladno s sodobnimi mednarodnimi metodami.
(c) vzorčevalci semena so:
(i) neodvisne fizične osebe;
(ii) osebe, ki so zaposlene pri fizičnih ali pravnih osebah, katerih dejavnosti ne vključujejo pridelave semena, gojenja semena, predelave semena ali trgovine s semenom;
ali
(iii) ki so zaposlene pri fizičnih ali pravnih osebah, katerih dejavnosti vključujejo pridelavo semena, gojenja semena, predelavo semena ali trgovino s semenom.
V primeru iz točke (iii) sme vzorčevalec semena izvajati vzorčenje semena le na partijah semena, ki so bile pridelane v imenu njegovega delodajalca, če ni bilo drugače dogovorjeno med delodajalcem, vlagateljem zahtevka za potrditev semena in organom za potrjevanje semena.
(d) Vzorčenje, ki ga opravljajo vzorčevalci semena, je pod ustreznim nadzorom organa za potrjevanje semena. Ko vzorčenje poteka avtomatsko, se je treba držati ustreznih postopkov in jih uradno nadzirati.
(e) Za izvajanje nadzora iz točke (d) del partij semena, ki se predložijo v postopek uradnega potrjevanja semena, kontrolno vzorčijo uradni vzorčevalci semena. Ta delež je načeloma čim bolj enakomerno porazdeljen med fizične in pravne osebe, ki predložijo seme v potrditev, in predložene vrste, kontrolno testiranje pa je lahko usmerjeno tudi k odpravi morebitnih posebnih dvomov. Delež usmerjenega kontrolnega vzorčenja je vsaj 5 %. To kontrolno vzorčenje ne velja za avtomatsko vzorčenje.
Države članice primerjajo uradno odvzete vzorce semena z vzorci iz iste partije, ki so bili odvzeti pod uradnim nadzorom.
(f) Države članice določijo kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb državne zakonodaje, ki urejajo pregled pod uradnim nadzorom, sprejetih v skladu s to direktivo. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Kazni lahko vključujejo razveljavitev pooblastila iz točke (a) uradno pooblaščenih vzorčevalcev semena, ki so krivi naklepne ali malomarne kršitve pravil za urejanje uradnih pregledov. Države članice zagotovijo, da se vse potrditve pregledanega semena pri takem kršenju prekličejo, razen če se lahko dokaže, da tako seme kljub temu izpolnjuje vse predpisane zahteve.
1b. V skladu s postopkom iz člena 21(2) se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi za opravljanje vzorčenja semena pod uradnim nadzorom.
2. Vzorci za pregled semena za potrjevanje se odvzamejo iz homogenih partij; največja masa partije in najmanjša masa vzorca sta navedeni v Prilogi III.
Člen 8
1. Države članice zahtevajo, da se osnovno seme in certificirano seme vseh vrst trži le v dovolj homogenih ►M1 partije ◄ in v zapečatenih pakiranjih, ki so skladno s členoma 9 in 10 opremljeni s plombo in oznakami.
2. Države članice lahko za prodajo majhnih količin končnemu porabniku dovolijo odstopanja od določb odstavka 1 glede pakiranja, pečatenja in označevanja.
Člen 9
1. Države članice zahtevajo, da so pakiranja osnovnega in certificiranega semena vseh kategorij zapečatena uradno ali pod uradnim nadzorom tako, da jih ni mogoče odpreti, ne da bi pri tem poškodovali sistem zapiranja ali pustili sledi poškodb na uradni nalepki iz člena 10(1) ali na pakiranju.
Da se zagotovi zapečatenje, mora sistem zapiranja vključiti vsaj zgoraj navedene nalepke ali pritrditev uradne plombe.
Ukrepi iz drugega pododstavka zgoraj niso potrebni, če se uporablja sistem zapiranja za enkratno uporabo.
V skladu s postopkom iz člena 21 se lahko ugotovi, ali določen sistem zapiranja ustreza določbam tega odstavka.
2. Pakiranja, ki so bila uradno ►M9 ali pod uradnim nadzorom ◄ zapečatena, se ne sme ponovno zapečatiti, bodisi enkrat ali večkrat, drugače kot uradno. Če so pakiranja ponovno zapečatena, se na etiketi iz člena 10(1) navede dejstvo, da so ponovno zapečatena, datum ponovnega zapečatenja in organ, ki je za to odgovoren.
3. Države članice lahko pri majhnih pakiranjih ►M28 zaprti na njihovem ozemlju. Pogoji v zvezi s temi izjemami se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 21 ◄ določijo izjeme za odstavek 1.
Člen 10
1. Države članice zahtevajo, da vse vrste pakiranj osnovnega in certificiranega semena:
(a) so na zunanji strani označene s prvič uporabljeno uradno etiketo, ki izpolnjuje pogoje, določene v Prilogi IV, in na kateri so podatki navedeni v enem izmed uradnih jezikov Skupnosti. Barva etikete je bela za osnovno seme, modra za certificirano seme in certificirano seme prve množitve ter rdeča za certificirano seme druge množitve. Če se uporabi etiketa z luknjo za vrvico, je treba njeno pritrditev v vseh primerih zavarovati z uradno plombo. Če v primerih, določenih v členu 4(1)(a) in (2), osnovno seme ali seme koruze glede kalivosti ne izpolnjujeta pogojev, določenih v Prilogi II, mora biti to na etiketi navedeno. Uporaba uradnih samolepilnih etiket mora biti odobrena. V skladu s postopkom iz člena 21 se lahko odobri, pod uradnim nadzorom, neizbrisno tiskanje predpisanih podatkov po vzorcu etikete neposredno na embalažo;
(b) vsebujejo uradni dokument v barvi etikete, ki navaja vsaj podatke iz Priloge IV(A)(a)(3), (4) in (5). Ta dokument se sestavi tako, da ga ni mogoče zamenjati z uradno etiketo iz (a). Ta dokument ni potreben, če so podatki neizbrisno natisnjeni na embalažo ali če se v skladu z določbami iz (a) uporabi samolepilna etiketa ali etiketa iz materiala, ki ga ni mogoče raztrgati.
2. Države članice lahko predvidijo izjeme od odstavka 1 v primeru majhnih pakiranj, zaprtih na njihovem ozemlju. Pogoji v zvezi s temi izjemami se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 21.
3. V skladu s postopkom iz člena 21 se lahko države članice pooblasti, da do 30. junija 1980 obdržijo določbe, ki dovoljujejo trženje semena žit, katerih embalaža vsebuje predpisane podatke, a v drugačni obliki od tiste, ki jo določa šesti stavek odstavka 1(a).
Člen 10a
1. Države članice lahko z odstopanjem od členov 8, 9 in 10 predvidijo poenostavitev določb, ki se nanašajo na zapiranje in označevanje embalaže pri trženju semena iz kategorije „certificirano seme“ v razsutem stanju končnemu uporabniku.
2. Pogoji za uporabo odstopanja iz gornjega odstavka 1 se določijo v skladu z postopkom, navedenim v členu 21(2).
Dokler ti ukrepi niso sprejeti, se uporabljajo pogoji, določeni v členu 2 v Odločbi Komisije 94/650/ES ( 2 ).
Člen 11
1. V skladu s postopkom iz člena 21 se lahko določi, da imajo v primerih, razen tistih, ki so že predvideni s to direktivo, pakiranja kakršnega koli osnovnega ali certificiranega semena nalepko dobavitelja (ki je lahko nalepka, ločena od uradne nalepke, ali pa so podatki o dobavitelju natisnjeni na samo pakiranje). Podrobni podatki, ki se navedejo na takšnih nalepkah, se tudi določijo v skladu s postopkom iz člena 21.
2. Ta direktiva ne posega v pravice držav članic, da zahtevajo, da partije semena, ki so skladne s posebnimi pogoji glede prisotnosti Avena fatua, določenimi v skladu s postopkom iz člena 21, spremlja uradno potrdilo, ki potrjuje skladnost z navedenimi pogoji.
Člen 11a
V primeru semen gensko spremenjene sorte, je na nalepkah ali dokumentih, uradnih ali drugih, ki so priloženi partiji semena ali jo spremljajo na podlagi določb iz te direktive, jasno navedeno, da je sorta gensko spremenjena.
Člen 12
Države članice zahtevajo, da se vsako kemično obdelavo osnovnega semena ali certificiranega semena vseh vrst s kemičnimi sredstvi navede na uradni etiketi ali na etiketi dobavitelja in na pakiranju ali v njem.
Člen 13
1. Države članice ►M28 se ◄ dovoljujejo trženje semena žita v obliki posebnih mešanic semen različnih sort, če je znanstveno in tehnološko dokazano, da so te mešanice še posebej odporne proti nekaterim škodljivcem, in če posamezne sestavine te mešanice pred mešanjem ustrezajo tržnim pravilom, ki se zanje uporabljajo.
►M12 2. ◄ Države članice ►M28 se ◄ dovolijo trženje semena žit v obliki mešanic različnih vrst, če so sestavine mešanic pred mešanjem izpolnjevale pravila za trženje, ki se zanje uporabljajo.
2a. Posebni pogoji, pod katerimi se lahko tržijo takšne mešanice, se določijo v skladu s postopkom iz člena 21.
►M12 3. ◄ Uporabljajo se določbe členov 8, 9 in 11 ter tudi določbe člena 10, razen da je etiketa za mešanico semena zelene barve.
Člen 13a
Za iskanje boljših rešitev za nekatere določbe iz te direktive se lahko sklene, da se organizirajo začasni poskusi pod točno določenimi pogoji na ravni Skupnosti v skladu z določbami iz člena 21.
V okviru teh poskusov se lahko države članice izvzame iz nekaterih obveznosti, predpisanih s to direktivo. Obseg izvzetja se določi s sklicevanjem na določbe, za katere velja. Poskus ne sme trajati več kot sedem let.
Člen 14
1. Države članice zagotovijo, da se za seme, ki se da na trg na podlagi določb te direktive, najsi bodo prisilne ali dispozitivne, ne uporabljajo tržne omejitve glede njegovih lastnosti, zahtev za preskušanje, označevanje ali zapiranje, razen tistih, ki so določene v tej ali katerikoli drugi direktivi.
1a. Komisija v skladu s postopkom iz člena 21 za trženje semen žit za celotno ozemlje ali dele ozemlja ene ali več držav članic odobri določbe, ki so strožje od določb Priloge II o prisotnosti divjega ovsa (Avena fatua) v teh semenih, če se podobne določbe izvajajo za domačo proizvodnjo teh semen in če obstaja kampanja za izkoreninjenje divjega ovsa (Avena fatua) iz krme, pridelane na zadevnem območju.
▼M28 —————
Člen 14a
Pogoji, pod katerimi se žahtniteljevo seme množitev pred osnovnim semenom lahko daje na trg na podlagi prve alinee člena 3a, so naslednji:
(a) pristojni organ za potrjevanje ga mora uradno pregledati v skladu z določbami, ki se uporabljajo za potrjevanje osnovnega semena;
(b) mora biti pakirano v skladu z določbami te direktive; in
(c) na pakiranju mora biti uradna nalepka, ki navaja vsaj naslednje podatke:
— organ za potrjevanje in državo članico ali njuno okrajšavo,
— referenčno številko partije,
— mesec in leto zapiranja, ali
— mesec in leto zadnjega uradnega vzorčenja zaradi potrjevanja,
— vrsto, navedeno vsaj z botaničnim imenom, ki se lahko navede v skrajšani obliki in brez imen avtorjev, v latinici,
— sorto, navedeno vsaj v latinici,
— opis „predosnovno seme“,
— število množitev pred semenom kategorije „certificirano seme“ ali „certificirano seme prve množitve“.
Nalepka je bela z vijoličasto poševno črto.
Člen 15
1. Države članice predvidijo, da se seme žit,
— ki je bilo proizvedeno neposredno iz osnovnega semena, uradno potrjenega v eni ali več državah članicah ali v tretji državi, ki ji je bila priznana enakovrednost v skladu s členom 16 (1)(b), ali ki je bilo proizvedeno neposredno s križanjem osnovnega semena, uradno potrjenega v državi članici, z osnovnim semenom, uradno potrjenim v taki tretji državi, in
— ki je bilo pridelano v drugi državi članici,
na zahtevo in brez poseganja v določbe Direktive 70/457/EGS uradno potrdi kot certificirano seme v katerikoli državi članici, če je bilo to seme poljsko pregledano in so bili izpolnjeni pogoji, predpisani za ustrezno kategorijo v Prilogi I, in če je uradni pregled pokazal, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za isto kategorijo v Prilogi II.
Če je bilo v teh primerih seme proizvedeno neposredno iz uradno potrjenega semena ene od generacij pred osnovnim semenom, lahko države članice dovolijo uradno potrditev tega semena kot osnovno seme, če so izpolnjeni pogoji, predpisani za to kategorijo.
2. Seme žit, pridelano v Skupnosti in namenjeno potrjevanju v skladu z odstavkom 1:
— se pakira in označi z uradno nalepko, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge V(A) in (B), v skladu s členom 9(1), in
— spremlja uradni dokument, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge V(C).
Določbe iz prvega pododstavka o pakiranju in označevanju se lahko ne upoštevajo, če so organi, pristojni za poljske preglede, organi, ki pripravljajo dokumente za potrjevanje semena, ki še ni bilo dokončno potrjeno, in organi, pristojni za potrjevanje, isti, ali če se strinjajo glede izjeme.
3. Države članice predpišejo tudi, da bodo semena žit, požeta v tretjih državah, na zahtevo uradno potrjena, če:
(a) so bila pridelana neposredno iz:
(i) osnovnega semena ali certificiranega semena prve množitve, uradno potrjenega v eni ali več državah članicah ali v tretji državi, ki ji je bila priznana enakovrednost v skladu s členom 16(1)(b),
ali
(ii) križanja osnovnega semena, uradno potrjenega v državi članici, z osnovnim semenom, uradno potrjenim v tretji državi iz točke (i);
(b) je bilo to seme pregledano na polju in izpolnjuje pogoje, določene v odločbi o enakovrednosti iz člena 16(1)(a) za ustrezno kategorijo;
(c) če je uradni pregled pokazal, da so pogoji iz Priloge II za isto kategorijo izpolnjeni.
Člen 16
1. Svet, ki odloča s kvalificirano večino na predlog Komisije, ugotovi:
(a) ali v primeru iz člena 15 poljski pregledi v tretji državi izpolnjujejo pogoje, določene v Prilogi I;
(b) ali je seme žit, ki je bilo požeto v tretji državi in nudi enaka zagotovila glede lastnosti in ukrepov za pregled, zagotavljanje pristnosti, označevanje in kontrolo, enakovredno semenu, ki je bilo požeto v Skupnosti in ki ustreza določbam te direktive.
Države članice lahko na podlagi odstavka 1 same sprejemajo odločitve glede tretje države, če Svet v okviru te direktive še ni sprejel nobene odločitve v zvezi s to državo. Ta pravica preneha veljati 1. julija 1975.
◄
3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata tudi za katero koli novo državo članico od datuma njenega pristopa do datuma, ko ta sprejme zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo.
4. Paragraph 1 shall also apply to the territory of the former German Democratic Republic until 31 December 1991. Detailed rules may be adopted in accordance with the procedure laid down in Article 21.
Člen 17
1. Da bi odstranili morebitne začasne težave pri splošni oskrbi z osnovnim ali certificiranim semenom, ki se pojavljajo v Skupnosti in jih drugače ni mogoče odpraviti, se lahko v skladu s postopkom iz člena 21 sklene, da države članice za določeno obdobje na celotnem ozemlju Skupnosti dovolijo, da se v količinah, potrebnih za rešitev težav pri oskrbi s semenom, trži seme kategorij, za katere veljajo manj stroge zahteve, ali seme sort, ki niso vključene v Skupni katalog sort poljščin ali v nacionalne sortne liste držav članic.
2. Za kategorijo semena katere koli sorte je uradna nalepka tista, ki je določena za ustrezno kategorijo; za seme sort, ki niso vključene v zgoraj navedene sezname sort, je uradna nalepka rjava. Na nalepki je vedno navedeno, da je obravnavano seme kategorije, ki izpolnjuje manj stroge zahteve.
3. Pravila za uporabo odstavka 1 se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21.
Člen 18
Ta direktiva se ne uporablja za seme žit, za katera se dokaže, da je namenjeno izvozu v tretje države.
Člen 19
1. Države članice zagotovijo, da se v zvezi s trženjem opravljajo uradni nadzori, vsaj z naključnimi kontrolami, da se preverja skladnost z zahtevami iz te direktive.
2. Ne glede na prost pretok semena v Skupnosti, države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da so jim med trženjem semena, uvoženega iz tretjih držav v količinah, ki presegajo dva kilograma, na voljo naslednji podatki:
(a) vrsta;
(b) sorta;
(c) kategorija;
(d) država pridelave in uradni organ za potrjevanje;
(e) država izvoza;
(f) uvoznik;
(g) količina semena.
Način, kako se predložijo takšni podatki, se lahko določi v skladu s postopkom iz člena 21.
Člen 20
1. V Skupnosti se primerjalni testi in poskusi Skupnosti izvajajo za naknadno kontrolo vzorcev semena žit, ki je dano v promet v okviru določb te direktive, ne glede na to, ali so določbe obvezne ali neobvezne, in je odvzeto med vzorčenjem. Primerjalni testi in poskusi lahko obsegajo:
— seme, požeto v tretjih državah,
— seme, primerno za ekološko kmetovanje,
— seme, ki se trži v povezavi z ohranitvijo in situ in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov.
2. Ti primerjalni testi in poskusi se uporabijo za uskladitev tehničnih metod pri potrjevanju in za preverjanje zadovoljitve pogojev, ki jih mora seme izpolnjevati.
3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 21 določi podrobne določbe za izvajanje primerjalnih testov in poskusov. Komisija obvesti odbor iz člena 21 o tehničnih ureditvah za izvajanje testov in poskusov ter o njihovih rezultatih.
4. Skupnost lahko nameni finančne prispevke za izvajanje testov in poskusov, predvidenih v odstavkih 1 in 2.
Finančni prispevki ne presegajo proračunskih sredstev, ki jih proračunski organ odobri za zadevno proračunsko leto.
5. Testi in poskusi, za katere se lahko namenijo finančni prispevki Skupnosti, ter podrobna pravila za zagotavljanje finančnih prispevkov se določijo v skladu s postopkom iz člena 21.
6. Teste in poskuse, predvidene v odstavkih 1 in 2, lahko izvajajo samo državni organi ali pravne osebe, ki delujejo pod pristojnostjo države.
Člen 21
1. Komisiji pomaga Stalni odbor za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo, ki je bil ustanovljen s členom 1 Sklepa Sveta 66/399/EGS (v nadaljevanju „Odbor“).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 3 ).
Obdobje, določeno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 21a
Spremembe k vsebini prilog, ki jih je treba sprejeti zaradi znanstvenega in tehničnega razvoja, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 21.
Člen 21b
Spremembe, ki jih je treba izvesti v prilogah zaradi določitve pogojev, ki jih morata izpolnjevati posevek in seme hibridov ovsa, ječmena, riža, pšenice, trde pšenice, sevke in preostalih vrst, katerih hibride vključuje ta direktiva na podlagi člena 2(1b), ter pogojev, ki jih morata izpolnjevati posevek in seme tujeprašnih sort tritikale, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21.
Člen 22
Če v ►M20 Prilogi II(3) ◄ ni drugače določeno v zvezi z dovoljenimi odstopanji glede škodljivih organizmov, ta direktiva ne posega v določbe nacionalnih zakonodaj, utemeljene na varovanju zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin ali zaščiti industrijske in poslovne lastnine.
Člen 22a
1. V skladu s postopkom iz člena 21 se lahko določijo posebni pogoji, da se upošteva razvoj na področju:
(a) pogojev, pod katerimi se lahko trži kemično tretirano seme;
(b) pogojev, pod katerimi se lahko trži seme v zvezi z ohranjanjem in situ in trajnostno uporabo genskih virov rastlin, vključno s semenskimi mešanicami vrst, ki vključujejo tudi vrste iz člena 1 Direktive Sveta 70/457/EGS in so povezane s posebnimi naravnimi in polnaravnimi habitati ter jih ogroža genska erozija;
(c) pogojev, pod katerimi se lahko trži seme, primerno za ekološko pridelavo.
2. Posebni pogoji iz odstavka 1 vključujejo zlasti naslednje točke:
(i) v primeru pod (b), seme teh vrst je znanega porekla, odobril pa ga je ustrezni organ v vsaki državi članici za trženje semena na določenih območjih;
(ii) v primeru pod (b), ustrezne količinske omejitve.
Člen 23
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z določbami člena 14(1), najpozneje do 1. julija 1968 in tiste, potrebne za uskladitev z drugimi določbami te direktive in njenih prilog, najpozneje do 1. julija 1969. O tem takoj obvestijo Komisijo.
The Federal Republic of Germany is hereby authorized to comply, in respect of the territory of the former German Democratic Republic, with the following:
— Article 3 (1), in the case of:
—— seed harvested prior to German unification or after unification insofar as the seed production fields had been sown before that date,
— other seed if it is certified in accordance with Article 2 (2) (c);
— Article 8 (2), in the case of the restriction to ‘small quantities’;
— Article 13 (1), in the case of seed of ‘Hordeum vulgare L.’;
— Article 16, within the limits of the traditional trade flows and in response to the production needs of undertakings in the former German Democratic Republic,
at a date later than referred to above, but not later than 31 December 1992 in respect of the first and fourth indents and not later than 31 December 1994 in respect of the second and third indents.
The Federal Republic of Germany shall ensure that seed in respect of which it applies this authorization, other than seed specified in the second sub-indent of the first indent, is not introduced into parts of the Community other than the territory of the former German Democratic Republic unless it is established that the provisions of this Directive are complied with.
Člen 23a
Na podlagi prošnje države članice, ki bo obravnavana v skladu z določbami člena 21, se lahko ta država delno ali v celoti oprosti uporabe določb te direktive, z izjemo člena 14(1):
(a) glede naslednjih vrst:
— kanarska čužka,
— navadni sirek,
— sudanski sirek;
(b) glede drugih vrst, ki se navadno ne razmnožujejo ali tržijo na njenem ozemlju.
Člen 24
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
POGOJI ZA SEMENSKI POSEVEK
|
1. |
Predhodni posevek na zemljišču ni bil nezdružljiv s proizvodnjo semena vrste in sorte posevka, zemljišče pa je dovolj čisto brez samosevcev iz predhodnega posevka. |
|
2. |
Posevek izpolnjuje naslednje standarde glede razdalje od sosednjih virov cvetnega prahu, ki bi lahko povzročili nezaželeno tujo oprašitev, zlasti pri Sorghum spp. od virov Sorghum halepense:
Teh razdalj ni treba upoštevati, če obstaja zadostna zaščita pred kakršno koli nezaželeno tujo oprašitvijo. |
||||||||||||||||||
|
3. |
Posevek ima zadostno sortno pristnost in čistost, semenski posevek samooplodne linije pa zadostno pristnost in čistost glede svojih lastnosti. Pri proizvodnji semena hibridnih sort se prej navedene določbe uporabljajo tudi za lastnosti komponent, vključno z moško sterilnostjo in obnovo fertilnosti. Zlasti posevki Oryza sativa, Phalaris canariensis, Secale cereale, razen hibridov, Sorghum spp. in Zea mays izpolnjujejo naslednje druge standarde ali pogoje: A. Oryza sativa : Število rastlin, ki so očitno okužene s Fusarium fujikuroi, ne presega: — 2 na 200 m2 pri proizvodnji osnovnega semena, — 4 na 200 m2 pri proizvodnji certificiranega semena prve množitve, — 8 na 200 m2 pri proizvodnji certificiranega semena druge množitve. Število rastlin, ki so očitno divje rastline ali rastline z rdečimi zrni, ne presega: — 0 pri proizvodnji osnovnega semena, — 1 na 100 m2 pri proizvodnji certificiranega semena prve in druge množitve. B. Phalaris canariensis, Secale cereale razen hibridov: Število rastlin v posevku, ki očitno ne pripadajo sorti, ne presega: — ena na 30 m2 pri proizvodnji osnovnega semena, — ena na 10 m2 pri proizvodnji certificiranega semena. C. Sorghum spp. (a) Odstotek po številu rastlin drugih vrst Sorghum ali rastlin, ki očitno ne pripadajo samooplodni liniji ali komponenti, ne presega: (aa) pri proizvodnji osnovnega semena (i) ob cvetenju: 0,1 %; (ii) pri dozorelosti: 0,1 %; (bb) pri proizvodnji certificiranega semena (i) rastline moške komponente, ki oddajajo cvetni prah, ko imajo rastline ženske komponente sprejemljive brazde: 0,1 %; (ii) rastline ženske komponente — ob cvetenju: 0,3 %, — pri dozorelosti: 0,1 %; (b) proizvodnja certificiranega semena hibridnih sort izpolnjuje tudi naslednje standarde ali pogoje: (aa) rastline moške komponente prašijo dovolj cvetnega prahu, ko imajo rastline ženske komponente sprejemljive brazde; (bb) kadar imajo rastline ženske komponente sprejemljive brazde, odstotek rastlin, ki so prašile ali prašijo cvetni prah, ne preseže 0,1 %; (c) posevki prosto oprašenih ali sintetičnih sort Sorghum spp. izpolnjujejo naslednje standarde: število rastlin vrste posevka, ki očitno ne pripadajo sorti, ne sme presegati: — ena na 30 m2 pri proizvodnji osnovnega semena, — ena na 10 m2 pri proizvodnji certificiranega semena. D. Zea mays : (a) Odstotek po številu rastlin, ki očitno ne pripadajo sorti, samooplodni liniji ali komponenti, ne presega: (aa) pri proizvodnji osnovnega semena: (i) samooplodne linije 0,1 %; (ii) vsake komponente dvolinijskega hibrida 0,1 %; (iii) tujeprašne sorte 0,5 %; (bb) pri proizvodnji certificiranega semena: (i) komponente hibridnih sort: — samooplodne linije 0,2 %, — dvolinijskega hibrida 0,2 % — tujeprašne sorte 1,0 %; (ii) tujeprašne sorte 1,0 %; (b) Proizvodnja semena hibridnih sort izpolnjuje naslednje druge standarde ali pogoje: (aa) rastline moške komponente prašijo dovolj cvetnega prahu, ko cvetijo rastline ženske komponente; (bb) po potrebi se opravi sterilizacija; (cc) kadar ima 5 % ali več rastlin ženske komponente sprejemljive brazde, odstotek rastlin ženske komponente, ki so prašile ali prašijo cvetni prah, ne presega: — 1 % pri posameznem uradnem poljskem pregledu in — 2 % pri vseh uradnih poljskih pregledih skupaj. Za rastline, ki so prašile ali prašijo cvetni prah, se štejejo tiste, pri katerih se na 50 mm ali več centralne veje metlic ali na stranskih vejah metlice na zalistnikih pojavijo odprti prašniki in prašijo cvetni prah. |
|
4. |
Hibridi Secale cereale
(a) Posevek izpolnjuje naslednje standarde glede razdalje od sosednjih virov cvetnega prahu, ki bi lahko povzročili nezaželeno tujo oprašitev.
(b) Posevek ima zadostno pristnost in čistost glede lastnosti komponent, vključno z moško sterilnostjo rastlin. Posevek zlasti izpolnjuje naslednje druge standarde ali pogoje: (i) število rastlin vrste posevka, ki očitno ne pripadajo komponenti, ne presega, — ene rastline na 30 m2 pri proizvodnji osnovnega semena, — ene rastline na 10 m2 pri proizvodnji certificiranega semena, ta standard se uporablja samo pri uradnih poljskih pregledih ženske komponente; (ii) pri uporabi moške sterilnosti rastlin za osnovno seme mora biti stopnja moške sterilnosti komponente najmanj 98 %. (c) Kadar je primerno, se certificirano seme proizvaja v mešanih pridelavah moško sterilne ženske komponente in moške komponente, ki obnavlja moško fertilnost. |
|
5. |
Posevki pri proizvodnji certificiranega semena hibridov Avena nuda, Avena sativa, Avena strigosa, Hordeum vulgare, Oryza sativa, Triticum aestivum, Triticum durum, Triticum spelta in samoprašne xTriticosecale. (a) Posevek izpolnjuje naslednje standarde glede razdalje od sosednjih virov cvetnega prahu, ki bi lahko povzročili nezaželeno tujo oprašitev: — najmanjša razdalja ženske komponente je 25 m od katere koli druge sorte iste vrste, razen od posevka moške komponente, — te razdalje ni treba upoštevati, če obstaja zadostna zaščita pred kakršno koli nezaželeno tujo oprašitvijo. (b) Posevek ima zadostno pristnost in čistost glede lastnosti komponent. Pri proizvodnji semena z uporabo kemijskega sredstva za hibridizacijo izpolnjuje posevek naslednje druge standarde ali pogoje: (i) najmanjša sortna čistost vsake komponente je: — Avena nuda, Avena sativa, Avena strigosa, Hordeum vulgare, Oryza sativa, Triticum aestivum, Triticum durum in Triticum spelta: 99,7 %, — samoprašna xTriticosecale: 99,0 %; (ii) najmanjši delež hibridnosti mora biti 95 %. Odstotek hibridnosti se oceni po veljavnih mednarodnih metodah, če take metode obstajajo. Če se delež hibridnosti določi med testiranjem semena pred certificiranjem, ugotavljanje deleža hibridnosti med poljskim pregledom ni potrebno. |
|
6. |
Škodljivih organizmov, ki zmanjšajo uporabnost semena, predvsem Ustilaginaceae, je čim manj. |
|
7. |
Izpolnjevanje prej navedenih drugih standardov ali pogojev se pri osnovnem semenu preverja z uradnimi poljskimi pregledi, pri certificiranem semenu pa bodisi z uradnimi poljskimi pregledi bodisi s pregledi, ki se opravljajo pod uradnim nadzorom. Ti poljski pregledi se opravijo v skladu z naslednjimi pogoji: A. Stanje in stopnja razvoja posevka morata omogočati primeren pregled. B. Število poljskih pregledov je vsaj: (a) pri vrstah Avena nuda, Avena sativa, Avena strigosa, Hordeum vulgare, Oryza sativa, Phalaris canariensis, xTriticosecale, Triticum aestivum, Triticum durum, Triticum spelta, Secale cereale: eden; (b) pri Sorghum spp. in Zea mays v času cvetenja: (aa) tujeprašne sorte: eden; (bb) samooplodne linije ali hibridi: tri. Kadar posevek sledi posevku Sorghum spp. in Zea mays iz prejšnjega ali tekočega leta, se opravi vsaj en dodatni poljski pregled, da se preveri skladnost z določbami iz točke 1 te priloge. C. Z ustreznimi metodami se določijo velikost, število in razvrstitev kontrolnih enot zemljišča, na katerih se opravi pregled, da se preveri skladnost z določbami iz te priloge. |
PRILOGA II
POGOJI ZA SEME
|
1. |
Seme ima zadostno sortno pristnost in čistost, pri semenu samooplodne linije pa ima zadostno pristnost in čistost glede svojih lastnosti. Za seme hibridnih sort se prej navedene določbe uporabljajo tudi za lastnosti komponent. Zlasti seme spodaj naštetih vrst izpolnjuje naslednje druge standarde ali pogoje: A. Avena nuda, Avena sativa, Avena strigosa, Hordeum vulgare, Oryza sativa, Triticum aestivum, Triticum durum, Triticum spelta, razen hibridov v vsakem primeru:
Najmanjša sortna čistost se preverja predvsem s poljskimi pregledi, ki se opravljajo pod pogoji iz Priloge I. B. Samoprašne sorte xTriticosecale, razen hibridov:
Najmanjša sortna čistost se preverja predvsem s poljskimi pregledi, ki se opravljajo pod pogoji iz Priloge I. C. Hybrids of Avena nuda, Avena sativa, Avena strigosa, Hordeum vulgare, Oryza sativa, Triticum aestivum, Triticum durum, Triticum spelta, in samoprašne xTriticosecale Najmanjša sortna čistost semena za kategorijo certificirano seme je 90 %. Preverja se v uradni naknadni kontroli na ustreznem deležu vzorcev. D. Sorghum spp. in Zea mays Kadar se pri proizvodnji certificiranega semena hibridnih sort uporabi moško sterilna ženska komponenta in moška komponenta, ki ne obnavlja moške fertilnosti, se seme proizvede: — ali z mešanjem partij semena v razmerju, ki ustreza sorti in pri katerem je bila na eni strani uporabljena moško sterilna ženska komponenta, na drugi pa moško fertilna ženska komponenta, — ali z gojenjem moško sterilne ženske komponente in moško fertilne ženske komponente v razmerju, ki ustreza sorti. Razmerje med temi komponentami se preveri s poljskimi pregledi, ki se opravljajo pod pogoji iz Priloge I. E. Hibridi Secale cereale Seme se ne potrdi kot certificirano seme, razen če so se upoštevali rezultati uradnih naknadnih kontrol vzorcev osnovnega semena, ki so bili uradno odvzeti in pregledani v rastni dobi semena, prijavljenega za potrditev kot certificirano seme, da se ugotovi, ali osnovno seme izpolnjuje zahteve za osnovno seme iz te direktive glede pristnosti in čistosti pri lastnostih komponent, vključno z moško sterilnostjo. |
|
2. |
Seme izpolnjuje naslednje druge standarde ali pogoje za kalivost, tehnično čistoto in vsebnost semena drugih vrst rastlin: A. Preglednica:
B. Drugi standardi ali pogoji, ki se uporabljajo, kadar se nanje sklicuje preglednica iz oddelka 2(A) te priloge: (a) Največja vsebnost semen iz stolpca 4 vključuje tudi semena vrst iz stolpcev 5 do 10. (b) Drugo seme se ne šteje za nečistoto, če v drugem vzorcu enake mase ni semen drugih vrst žita. (c) Prisotnost enega semena vrste Avena fatua, Avena sterilis ali Lolium temulentum v vzorcu predpisane mase se ne šteje za nečistoto, kadar v drugem vzorcu iste mase ni semen teh vrst. (d) Pri sortah vrste Hordeum vulgare (goli ječmen) se najmanjša zahtevana kalivost zmanjša na 75 % čistega semena. Na uradni etiketi se navedejo besede „Najmanjša kalivost 75 %“. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
3. |
Škodljivih organizmov, ki zmanjšujejo uporabnost semena, je čim manj. Seme izpolnjuje zlasti naslednje standarde za Claviceps purpurea (največje število sklerocijev ali delcev sklerocijev v vzorcu mase iz stolpca 3 Priloge III).
|
||||||||||||||||
PRILOGA III
MASA PARTIJE IN VZORCA
|
Vrsta |
Največja masa partije (v tonah) |
Najmanjša masa vzorca iz partije (v gramih) |
Masa vzorcev za določitev po številu iz stolpcev 4 do 10 Priloge II(2)(A) in Priloge II(3) (v gramih) |
|
1 |
2 |
3 |
4 |
|
Avena nuda, Avena sativa, Avena strigosa, Hordeum vulgare, Triticum aestivum, Triticum durum, Triticum spelta, Secale cereale, xTriticosecale |
30 |
1 000 |
500 |
|
Phalaris canariensis |
10 |
400 |
200 |
|
Oryza sativa |
30 |
500 |
500 |
|
Sorghum bicolor (L.) Moench |
30 |
900 |
900 |
|
Sorghum sudanense (Piper) Stapf |
10 |
250 |
250 |
|
Hibridi Sorghum bicolor (L.) Moench x Sorghum sudanense (Piper) Stapf |
30 |
300 |
300 |
|
Zea mays, osnovno seme samooplodnih linij |
40 |
250 |
250 |
|
Zea mays, osnovno seme razen samooplodnih linij; certificirano seme |
40 |
1 000 |
1 000 |
Največja masa partije se ne sme preseči za več kot 5 %.
PRILOGA IV
Etiketa
A. Obvezni podatki
(a) Za osnovno seme in certificirano seme:
1. „Pravila in standardi ►M27 ES ◄ “
2. Certifikacijski organ in država članica ali njune začetnice
3. Referenčna številka partije
3a. mesec in leto zapečatenja, ki se izrazi z: „zapečateno…“ (mesec in leto),
ali
mesec in leto zadnjega uradnega vzorčenja za namenpotrjevanja, ki se izrazi z: „vzorčeno …“ (mesec inleto)
4. Vrsta ►M20 navedena vsaj z njenim botaničnim imenom, ki je lahko vskrajšani obliki in brez imen avtorjev, v latinici ◄
5. ►M20 Sorta, navedena vsaj v latinici ◄
6. Katergorija
7. Država proizvodnje
8. Deklarirana neto ali bruto teža ali deklarirano število zrn
8a. Če je teža navedena teža in so uporabljeni zrnati pesticidi,snovi za oblaganje ali drugi trdi dodatki, vrsta dodatka in tudipribližno razmerje med težo čistih semen in skupno težo
9. V primeru sort, ki so hibridi ali samooplodne linije:
— za osnovno seme, če sta bila hibrid ali samooplodna linija, ki jima pripada seme, uradno sprejeta v skladu z Direktivo 70/457/EGS:
— ime te komponente, pod katerim je bila uradno sprejeta, z navedbo končne sorte ali brez nje, ki mu je v primeru hibridov ali samooplodnih linij, ki so namenjene izključno kot komponente končne sorte, dodana beseda „komponenta“,
— za osnovno seme v preostalih primerih:
— ime komponente, ki ji pripada osnovno seme, ki je lahko podano v obliki kode, z navedbo končne sorte ter funkcije komponente (moška ali ženska) ali brez te navedbe in z dodano besedo „komponenta“,
— za certificirano seme:
— ime sorte, ki ji seme pripada, z dodano besedo „hibrid“
10. Če je bila ponovno preskušena vsaj kalivost, se lahkonavede: „ponovno preskušeno … (mesec in leto)“ inslužbo, odgovorno za ponovno preskušanje. Tapodatek se lahko navede na uradni nalepki, ki se jonalepi na uradno etiketo
V skladu s postopkom iz člena 21 se lahko države članice za posamezne vrste oprosti zahteve glede navajanja botaničnega imena vrste, in če je to primerno, za določen čas, če je bilo ugotovljeno, da so zaradi izvajanja te določbe pri trženju semena pomanjkljivosti večje od pričakovanih prednosti
(b) Za mešanice semena
1. „Mešanica …“ (vrsta) ►M20 ali sorte ◄
2. Organ, odgovoren za pečatenje, in država članica
3. Referenčna številka partije
3a. mesec in leto zapečatenja, ki se izrazi z: „zapečateno…“ (mesec in leto)
4. Vrsta, kategorija, sorta, država proizvodnje in utežni delež vsake sestavine ►M20 imena vrst in sort se navede vsaj v latinici ◄
5. Deklarirana neto ali bruto teža ali deklarirano številozrn
6. Če je teža navedena teža in so uporabljeni zrnati pesticidi, snovi za oblaganje ali drugi trdi dodatki, vrsta dodatka in tudi približno razmerje med težo čistih semen in skupno težo
7. Če je bila ponovno preskušena vsaj kalivost vseh sestavin mešanice, se lahko navede: „ponovno preskušeno … (mesec in leto)“ in službo, odgovorno za preskušanje. Ta podatek se lahko navede na uradni nalepki, ki se jo nalepi na uradno etiketo
8. „Trženje dovoljeno izključno v…“ (določena država članica)
B. Minimalne dimenzije
110 mm × 67 mm
PRILOGA V
Etiketa in dokument, predvidena v primeru ne dokončno potrjenega semena, pridelanega v drugi državi članici
A. Podatki, ki jih mora vsebovati etiketa
— organ, pristojen za poljski pregled, in država članica ali njune začetnice,
— vrsta, navedena vsaj z njenim botaničnim imenom, ki je lahko v skrajšani obliki in brez imen avtorjev, v latinici,
— sorta, navedena vsaj v latinici; v primeru sort (samooplodne linije, hibridi), namenjenih izključno za komponente hibridnih sort, se doda beseda „komponenta“,
— kategorija,
— v primeru hibridnih sort beseda „hibrid“,
— deklarirana neto ali bruto teža,
— besedilo: „seme ni dokončno potrjeno“.
V skladu s postopkom iz člena 21 se lahko države članice za posamezne vrste oprosti zahteve glede navajanja botaničnega imena vrste, in če je to primerno, za določen čas, če je bilo ugotovljeno, da so zaradi izvajanja te določbe pri trženju semena pomanjkljivosti večje od pričakovanih prednosti.
B. Barva etikete
Etiketa mora biti sive barve.
C. Podatki, ki jih mora vsebovati dokument
— organ, ki je dokument izdal,
— vrsta, navedena vsaj z njenim botaničnim imenom, ki je lahko v skrajšani obliki in brez imen avtorjev, v latinici,
— kategorija,
— referenčna številka semena, uporabljenega za setev, in ime države ali držav, ki so potrdile to seme,
— referenčna številka polja ali partije,
— površina, na kateri se prideluje partija, navedena v dokumentu,
— količina pridelanega semena in število pakiranj,
— število generacij po osnovnem semenu, v primeru certificiranega semena,
— izjava, da so bili izpolnjeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati posevek, iz katerega je pridelano seme,
— kjer je to primerno, rezultat predhodne analize semena.
( 1 ) UL 109, 9.7.1964, str. 1760/64.
( 2 ) UL L 252, 28.9.1994, str. 15. Odločba, nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2000/441/ES (UL L 176, 15.7.2000, str. 50).
( 3 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.