(1)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/1/ES (3) zagotavlja minimalno raven odpiranja trga za uporabo vozil, najetih brez voznikov, za cestni prevoz blaga.

(2)

Z uporabo najetih vozil se lahko zmanjšajo stroški podjetij, ki prevažajo blago za lastne potrebe, ali njihovi stroški najema in plačila, hkrati pa se lahko poveča njihova operativna prožnost. Tako se Uporaba najetih vozil lahko torej prispeva k povečanju produktivnosti in konkurenčnosti zadevnih podjetij. Poleg tega so lahko najeta vozila tudi pogosto varnejša in manj onesnažujejo, saj so običajno novejša od povprečne flote. [Sprememba 1]

(3)

Direktiva 2006/1/ES podjetjem ne omogoča, da bi v celoti izkoristila prednosti uporabe najetih vozil. Navedena direktiva državam članicam dovoljuje, da podjetjem , ki imajo sedež na njihovem ozemlju, omejijo uporabo najetih vozil z največjo dovoljeno maso vozila več kot šest ton za lastne potrebe. Poleg tega se od držav članic ne zahteva, da na svojem ozemlju dovolijo uporabo najetega vozila na svojem ozemlju, če ki je bilo vozilo registrirano ali dano v promet v skladu s predpisi države članice, ki ni država, v kateri ima sedež podjetje, ki je vozilo najelo. [Sprememba 2]

(4)

Da bi podjetjem omogočili, da bolje izkoristijo prednosti uporabe najetih vozil, bi jim bilo treba omogočiti uporabo vozil, najetih v kateri koli državi članici, ne le v državi, v kateri imajo sedež. Tako bi podjetja lažje nemoteno delovala v času kratkotrajne, sezonske ali začasne konične obremenitve in/ali zamenjala okvarjena ali poškodovana vozila.

(4a)

Državam članicam ne bi smelo biti dovoljeno, da na svojem ozemlju omejijo uporabo vozila, ki ga najame podjetje s sedežem na ozemlju druge države članice, pod pogojem, da je vozilo registrirano in skladno z veljavnimi standardi delovanja in varnostnimi zahtevami ali da je dano v promet v skladu s predpisi katere koli države članice in ima dovoljenje za uporabo, ki ga izda država članica, v kateri ima odgovorno podjetje sedež. [Sprememba 3]

(5)

Ravni obdavčitve cestnega prevoza se v Uniji še vedno precej razlikujejo. Zato so nekatere omejitve, ki posredno vplivajo tudi na svobodo zagotavljanja storitev najema vozil, še vedno upravičene, da bi preprečili fiskalno izkrivljanje zaradi preprečevanja fiskalnega izkrivljanja . Posledično bi morale imeti države članice možnost omejiti obdobje, v katerem se lahko , da v skladu s pogoji iz te direktive na svojem ozemlju omejijo , koliko časa sme podjetje uporabljati najeto vozilo, najeto ki je registrirano ali dano v promet v  drugi državi članici, ki ni država sedeža podjetja, ki ga je najelo, uporablja . Prav tako bi morale imeti možnost omejiti, koliko takšnih vozil sme najeti podjetje, ki ima sedež na njihovem ozemlju. [Sprememba 4]

(5a)

Da bi se lahko ti ukrepi izvrševali, bi morale biti informacije o registraciji najetega vozila vnesene v nacionalne elektronske registre držav članic, kakor določa Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in sveta  (4) . Pristojni organi države članice, v kateri ima odgovorno podjetje sedež, ki so obveščeni o tem, da prevoznik uporablja najeto vozilo, ki je registrirano ali dano v promet v skladu s predpisi druge države članice, bi morali o tem obvestiti pristojne organe te druge države članice. Države članice bi morale za ta namen uporabljati informacijski sistem za notranji trg (IMI). [Sprememba 5]

(6)

Da bi omogočili učinkovitejše izvajanje prevozov za lastne potrebe, države članice ne bi več smele omejevati možnosti, da se za take dejavnosti uporabljajo najeta vozila.

(6a

) Zaradi ohranjanja standardov delovanja, izpolnjevanja varnostnih zahtev in zagotavljanja dostojnih delovnih razmer za voznike je pomembno, da imajo prevozniki zagotovljen dostop do premoženja in infrastrukture za neposredno podporo v državi, v kateri opravljajo prevozne dejavnosti. [Sprememba 6]

(7)

Izvajanje in učinke te direktive bi morala Komisija spremljati ter dokumentirati v poročilu. Vse prihodnje ukrepe najpozneje tri leta po datumu prenosa direktive . Pri pripravi poročila bi morala ustrezno upoštevati učinek na varnost v cestnem prometu, prihodke od davkov in okolje. V poročilu bi morala oceniti tudi vse kršitve te direktive, vključno s čezmejnimi kršitvami. Potrebo po prihodnjih ukrepih na tem področju bi bilo treba obravnavati presojati ob upoštevanju zadevnega tega poročila. [Sprememba 7]

(8)

Ker države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive, ampak jih je zaradi čezmejne narave cestnega prevoza in čezmejne narave vprašanj, ki naj bi jih ta direktiva obravnavala, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev teh ciljev.

(9)

Direktivo 2006/1/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –