9.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 185/1

—

sporočila Evropske komisije o njenem delovnem programu za leto 2017 z dne 25. oktobra 2016;

—

resolucij OR z dne 4. junija 2015 o njegovih prednostnih nalogah za obdobje 2015–2020 in z dne 15. junija 2016 o njegovem prispevku k delovnemu programu Evropske komisije za leto 2017;

—

Protokola o sodelovanju z Evropsko komisijo iz februarja 2012;

1.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Evropska unija 60 let po ustanovitvi v globoki krizi, saj evropski projekt še vedno ne uživa veliko zaupanja, zato je potrebna reforma; hkrati poudarja, da državljani EU vsako leto znova potrjujejo, da imajo lokalno in regionalno raven za najbolj zaupanja vredno raven upravljanja v EU. OR zato sodeluje v dialogih z državljani, v katerih so dejavno udeleženi lokalni in regionalni voditelji, o lokalnih potrebah in značilnostih, ter s tem prispeva k razmisleku o Evropi;

2.

se strinja s Komisijo, da so splošni izzivi, s katerimi se sooča EU, naslednji:

3.

se sicer strinja s Komisijo, da je za te izzive potreben pristop upravljanja na več ravneh, ki ga od spodaj navzgor usmerjajo državljani, vendar poudarja, da morajo biti ukrepi EU osredotočeni na krepitev vloge državljanov;

4.

poudarja, da je treba v pripravo bele knjige o prihodnosti Evrope vključiti lokalne in regionalne oblasti, ter poziva Komisijo, naj preuči mnenja OR na to temo ter ga povabi k posvetovanju;

5.

izraža obžalovanje, da v delovnem programu ni veliko pozornosti posvečene bistveni vlogi evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) pri vključevanju vseh državljanov in regij v Evropi, krepitvi kohezije, spodbujanju inovacij in izražanju resnične evropske solidarnosti za usklajen razvoj EU kot celote. Poziva Komisijo, naj zasnuje prihodnjo kohezijsko politiko za obdobje po letu 2020, saj je to glavna naložbena politika EU, ki mora temeljiti na lokalnem pristopu in posodobljeni teritorialni viziji; hkrati jo spodbuja, naj si še naprej prizadeva za izboljšanje in poenostavitev postopkov za uporabo skladov ESI, da bi omejili birokracijo in pripomogli k boljšemu črpanju sredstev;

6.

ponavlja svojo zahtevo, naj javna poraba držav članic ter lokalnih in državnih oblasti za sofinanciranje ESI skladov ne šteje med strukturne izdatke, opredeljene v Paktu za stabilnost in rast, saj takšne naložbe prispevajo k evropskim prednostnim nalogam ter učinkujejo kot vzvod za evropsko gospodarsko rast;

7.

pozdravlja predlagano podaljšanje Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) tako z vidika trajanja kot finančne zmogljivosti, vendar ugotavlja, da je bila ta napoved objavljena brez celovite ocene učinka oziroma neodvisne ocene pred objavo predloga Komisije; opozarja, da se je treba še naprej opirati na sinergije med skladi in poenostavljati postopke, s tem pa omejiti birokracijo in prispevati k boljšemu črpanju sredstev iz skladov EU; poudarja, da bi bilo treba okrepiti tudi tretji steber naložbenega načrta; poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj si še bolj prizadevata za ozaveščanje na terenu, odpravo geografskih neravnovesij EFSI, da bi dosegli kar največjo povezanost in sinergijo naložb pri enotnem načrtovanju ukrepov, ki izhajajo iz kohezijske politike, ter objavo podrobnejših informacij o projektih, financiranih s sredstvi EFSI, pri čemer bi bilo treba poudariti njihovo dodatnost;

8.

se zavezuje, da se bo čim prej vključil v razpravo o predlogu za prihodnji večletni finančni okvir po letu 2020, vključno z reformo lastnih sredstev;

9.

poziva k hitremu sprejetju „uredbe omnibus“, da bi tako že v sedanjem programskem obdobju povečali učinek programov v okviru skladov ESI in zagotovili njihovo boljšo uporabo;

10.

poudarja, da je treba spremljati izvajanje agende EU za mesta ter mestno razsežnost vključevati tudi v druge politike EU; v zvezi s tem ponovno poziva k sprejetju bele knjige o tej agendi;

11.

ponovno poziva, da je treba oblikovati evropski program za zagotavljanje stanovanj, v katerem bi horizontalno obravnavali doslej razdrobljen pristop k reševanju vprašanja stanovanj s sektorskimi politikami, kot so agenda za mesta, trajnostni razvoj, kohezijska politika in politika konkurence, ali socialne pobude, kot je evropski steber socialnih pravic;

12.

opozarja, da bi bilo treba oblikovati kodeks ravnanja pri vključevanju lokalnih in regionalnih oblasti v evropski semester v letu 2017, ter poziva k dopolnitvi letnega pregleda rasti s teritorialno analizo, vključno s posebnim teritorialnim poglavjem v poročilih za posamezne države. Poleg tega bi bilo treba za države članice oblikovati tudi smernice glede vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti v nacionalne programe reform;

13.

izraža podporo Komisiji, ki je še vedno usmerjena v naložbe, zlasti z opredelitvijo ukrepov za spodbuditev naložb v evropskem semestru; v zvezi s tem opozarja na izjavo OR iz Bratislave o naložbah in povezovanju, v kateri je izpostavljeno, da mora lokalna in regionalna rast, ki jo poganjajo naložbe, temeljiti na strategijah teritorialnega razvoja, ter poudarja, da morajo javni proračuni, iz katerih se financirajo kakovostne naložbe, delovati v sinergiji z drugimi finančnimi viri na regionalni, lokalni, nacionalni in evropski ravni;

14.

pozdravlja namero Komisije, da si še naprej prizadeva za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, ter poudarja, da potrebuje Evropa dolgoročno strategijo za zagotavljanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, s katerim bo usmerjala evropski semester; takšna strategija bi morala temeljiti na vmesnem pregledu strategije Evropa 2020;

15.

izraža zadovoljstvo, da se Komisija s krepitvijo jamstva EU za mlade in pobude za zaposlovanje mladih ter ustanovitvijo evropske enote za solidarnost posveča vprašanju brezposelnosti mladih, k čemur bi bilo treba čim prej in ustrezno proaktivno vključiti tudi lokalne in regionalne oblasti, organizacije mladih ter na splošno civilno družbo;

16.

izraža razočaranje nad pomanjkanjem pobud za odpravljanje dolgotrajne brezposelnosti, vključno s presojo oblik evropskega zavarovanja za brezposelnost, ki bi v primeru gospodarske recesije dopolnilo nacionalne sisteme in preprečilo, da bi asimetrični šok postal strukturna ovira za celo Evropo;

17.

se zavzema, da bi v novem programu znanj in spretnosti za Evropo upoštevali lokalne in regionalne prednosti in izzive, vključno z različnimi potrebami na lokalnih in regionalnih trgih dela, ter se veseli sodelovanja pri oblikovanju okvira za kakovost pripravništev in pripravi predloga za večjo mobilnost vajencev;

18.

od Komisije pričakuje, da bo pripravila predlog za boljše reševanje izzivov pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, zlasti v zvezi z udeležbo žensk na trgu dela;

19.

se namerava v pripravah na evropsko leto kulturne dediščine 2018 osredotočiti na kulturo in kulturno dediščino ter na mednarodne kulturne povezave EU, ki so bistvenega pomena za krepitev evropske identitete in promoviranje temeljnih evropskih vrednot, socialne vključenosti, inovacij in medkulturnega dialoga, pa tudi kulturnega turizma in turizma, povezanega s kulturno dediščino;

20.

poudarja, da bi morala biti vmesni pregled programa Obzorje 2020 in prihodnje posvetovanje o naslednjem okvirnem programu za raziskave in inovacije del organskega procesa za odpravo inovacijskega prepada v Evropi; napoveduje, da bo OR pravočasno pripravil svoj prispevek k reviziji akcijskega načrta o biogospodarstvu, ki je predvidena za 2017;

21.

ugotavlja, da bodo v belo knjigo o prihodnosti Evrope vključeni tudi predlogi o prihodnosti EMU, in se zavzema za reforme, s katerimi bi povečali demokratično legitimnost upravljanja EMU;

22.

poudarja, da je za okrepitev socialne razsežnosti EMU bistvenega pomena odpravljanje socialnih in regionalnih razlik; pozdravlja namero Komisije, da bo predlagala evropski steber socialnih pravic, v katerem bodo določena načela za unijo, ki temelji na socialni pravičnosti in načelih subsidiarnosti in sorazmernosti;

23.

pozitivno ocenjuje predlagani pregled Pakta za stabilnost in rast, vendar opozarja Komisijo, naj ga preoblikuje, da bo bolj spodbujal rast, zlasti s temu ustreznimi naložbami; ponovno poudarja, da je potrebna celovita ocena teritorialnega učinka evropskih statističnih pravil glede javnih naložb;

24.

pozdravlja zavzemanje Komisije za spodbujanje energetske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov v okviru celostne politike za energetsko unijo ter v povezavi z dobrimi pravili upravljanja, ustreznimi ukrepi v podporo inovacijam ter pregledom zasnove trga z električno energijo in nadaljnjim izboljšanjem energetske infrastrukture. S tem bi poskrbeli za medregionalne in čezmejne povezave ter omogočili podporo za decentralizacijo energetskih sistemov, kar bi bil korak naprej pri oblikovanju trajnostnega in prožnega notranjega trga za energijo;

25.

posebej priporoča, da bi morale biti politike EU na področju zasnove trga z električno energijo in energije iz obnovljivih virov usklajene in uravnotežene, v njih pa bi bilo treba ustrezno upoštevati tudi lokalna in regionalna vprašanja, kot je dostop malih ponudnikov energije do distribucijskega omrežja;

26.

podpira izvajanje Pariškega sporazuma in poudarja, da bo za premostitev vrzeli med nacionalnimi zavezami in prizadevanji, ki so potrebna za omejitev globalnega segrevanja na precej pod 2 oC, treba vključiti prizadevanja mest in regij v nacionalne zaveze, potrebno pa bo tudi tako horizontalno kot vertikalno usklajevanje, med drugim tudi na ravni EU in Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). Zato poziva Komisijo, naj podpre njegov zahtevek, da se ta vidik vključi v nacionalno določene obveznosti, saj bi s tem izboljšali institucionalizacijo platforme nedržavnih akterjev za podnebne ukrepe (NAZCA) ter podprli delo t. i. podnebnih prvakov (angl. Climate Champions) v sekretariatu UNFCCC, hkrati pa omogočili izmenjavo izkušenj na lokalni in regionalni ravni. Poleg tega Komisijo poziva, naj spodbuja raziskovalne projekte o mestih, regijah in podnebnih spremembah ter s tem prispeva k prihodnjemu delu Medvladnega odbora za podnebne spremembe;

27.

poziva Evropsko komisijo, naj skupaj z OR razvije koncept lokalno in regionalno določenih prispevkov, s tem pa spodbudi prizadevanja na lokalni in regionalni ravni za doseganje ciljev, ki so bili sprejeti na konferenci COP 21 v Parizu;

28.

poziva Komisijo, naj posodobi svoje podnebne in energetske cilje, da bi se do leta 2030 emisije toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 zmanjšale za 50 %, ter prilagajanje vključi v politike in financiranje na vseh ravneh. Komisija bi morala podpreti prostovoljne pobude za prožen prehod z nizkimi emisijami CO2 v mestih in regijah. V ocenjevalno poročilo Komisije o strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam bi bilo treba dodati pojasnilo glede krepitve vloge mest in regij;

29.

spodbuja Komisijo, naj podpre izvajanje strategij za zmanjševanje tveganja nesreč v mestih in regijah, zlasti na čezmejnih območjih, ter poskrbi, da bodo pri naložbah EU upoštevani standardi za zmanjševanje tveganja nesreč;

30.

pozdravlja vzpostavitev platforme EU o izgubah in zavržkih hrane ter poziva Komisijo, naj ukrepa v zvezi z izgubami hrane in določi ambiciozen cilj za njihovo zmanjšanje; to bi bilo treba vključiti v vseevropsko strategijo za trajnostne prehranske sisteme, skupaj z zaščito biotske raznovrstnosti ter okoljskimi, zdravstvenimi in trgovinskimi vidiki in vidiki upravljanja virov in gospodarjenja z zemljišči, vključiti pa bi bilo treba tudi socialne in kulturne vrednote hrane;

31.

poziva Komisijo, naj pri izvajanju akcijskega načrta za krožno gospodarstvo preuči priporočila OR ter v začetku leta 2017 predstavi načrtovano revizijo direktive o pitni vodi, predlog uredbe o minimalnih zahtevah za kakovost ponovno uporabljene vode ter strategijo o uporabi, ponovni uporabi in recikliranju plastike, v kateri bi morali biti določeni jasni in ambiciozni cilji glede smetenja s plastičnimi odpadki in luženja plastike; poleg tega poziva Komisijo, naj predlaga dodatne pobude v zvezi z gradnjo in rušenjem objektov, določbami o okolju prijaznem oblikovanju ter uporabo sekundarnih surovin, materialov in sestavnih delov;

32.

je pripravljen, da prek tehnične platforme za sodelovanje na področju okolja še poglobi sodelovanje s Komisijo pri dolgo pričakovanih ukrepih v zvezi s prednostnim ciljem št. 4 iz sedmega okoljskega akcijskega programa Evropske unije za obdobje 2014–2020; izraža obžalovanje, da so načrtovane pobude za leto 2017 nezakonodajne, ter ponovno poziva k oblikovanju predloga direktive, ki bi vsebovala določbe o zagotavljanju skladnosti za celoten pravni red Unije, in sprejetju nove direktive o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah;

33.

v skladu z nedavno izjavo s konference Cork 2.0 znova poziva k pripravi bele knjige o podeželskih območjih, ki bi bila izhodišče za politiko razvoja podeželja po letu 2020, ter se zavzema za sprejetje praktičnih ukrepov, s katerimi bi politike EU preverjali z vidika njihovega učinka na podeželje (angl. rural proofing), saj so ta območja pogosto zapostavljena in odrezana od glavnih političnih dogodkov;

34.

v okviru priprav na skupno kmetijsko politiko za obdobju po letu 2020 opozarja na močno medsebojno povezavo med razvojem podeželja in kmetijstvom, zato poziva k sprejetju podpornih ukrepov za družinske kmetije, zlasti zaradi obvladovanja nestanovitnosti cen kmetijskih proizvodov;

35.

si bo še naprej prizadeval za trajnostno upravljanje oceanov v korist evropskih obalnih in pomorskih regij ter njihovih morskih in pomorskih gospodarstev; da bi spodbudil modro rast in delovna mesta, bo tesno sodeloval z regijami in vsemi deležniki na področju upravljanja in krepitve zmogljivosti, pri reševanju izzivov v verigi proizvodnje hrane, zmanjševanju pritiska na okolje zaradi nezakonitih ribolovnih praks in onesnaževanja ter na področju pomorskega znanja, raziskav in inovacij;

36.

izraža obžalovanje, da v delovnem programu Komisije za leto 2017 ni dovolj pozornosti posvečene zdravju, saj bi morala Komisija podpreti države članice in njihove regije pri prizadevanjih za boljšo preventivo ter reformo in optimizacijo njihovih zdravstvenih sistemov, zlasti z rešitvami na področju e-zdravja, pa tudi pri razvoju celovitih demografskih strategij;

37.

pozdravlja namero Komisije, da predlaga ukrepe za okrepitev enotnega trga blaga, zlasti v zvezi z medsebojnim priznavanjem in neskladnimi proizvodi, in poudarja, da je treba nadaljevati prizadevanja za dokončno vzpostavitev enotnega trga za storitve, ki je povsem ustrezno v središču strategije za enotni trg;

38.

ponavlja svoj poziv, da se steber enotnega trga vključi v evropski semester in da se sprejme sistem rednega spremljanja in ocenjevanja;

39.

je seznanjen z namero Komisije, da se zavzame za evropsko industrijo, in poudarja, da je konkurenčnost evropske industrije odvisna tudi od konkurenčne dobavne verige, in da ima pri tem trgovinska politika pomembno vlogo;

40.

poudarja pomen priprave pametne pravne ureditve in zmanjšanja upravnega bremena za mala in srednja podjetja, predvsem z nadaljnjo krepitvijo programa REFIT in zagotavljanjem, da se učinek na mala in srednja podjetja sistematično upošteva pri oblikovanju novih pravil;

41.

izraža svojo podporo vzpostavitvi foruma mest sodelovalnega gospodarstva, v katerem bo sam glavni akter; hkrati pa izraža obžalovanje, ker ni nobenega predloga za zagotovitev pravic pri novih oblikah dela, ki so rezultat digitalizacije;

42.

poudarja, da je potrebna revizija sklepa in okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena, in poziva Komisijo, naj leta 2017 sproži javno posvetovanje, da bi lahko lokalne in regionalne oblasti predstavile svoja stališča o težavah, s katerimi se srečujejo v zvezi z nadzorom državne pomoči pri financiranju storitev splošnega gospodarskega pomena;

43.

poudarja ključno vlogo učinkovitega sistema javnih naročil v smislu zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti za izpolnitev naložbenih ciljev EU in poziva Komisijo, naj zagotovi pomoč za dosledno izvajanje direktiv o javnih naročilih, da bi ocenili težave, s katerimi se lokalne in regionalne oblasti srečujejo pri uporabi direktiv o javnih naročilih;

44.

ponavlja svoj poziv za prenovitev evropske strategije za turizem v okviru posebne proračunske postavke za turizem v EU in poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo dostop do financiranja za mala in srednja podjetja v turističnem sektorju;

45.

pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi zaključila izvajanje strategije za enotni digitalni trg, tudi prek e-javnih naročil, sam pa bo prispeval prek novoustanovljene skupne sodelovalne platforme za širokopasovni dostop; poudarja, da morajo imeti vse evropske regije korist od enotnega digitalnega trga in dostop do visokohitrostne širokopasovne povezave;

46.

poudarja, da so migracije kompleksen proces na več ravneh, v katerem imajo regije in mesta v državah gostiteljicah in izvora pomembno vlogo. Pomembno je spodbujati okrepljeni dialog in tesnejše sodelovanje med državami članicami in institucijami tako v EU kot v državah izvora in tranzita migrantov in njihovih lokalnih in regionalnih skupnostih;

47.

zato poziva Komisijo, naj upošteva priporočila OR za zaščito beguncev v njihovih državah izvora in priporočila v zvezi z novim okvirom za partnerske sporazume;

48.

poziva k podpori lokalnih in regionalnih oblasti, saj jim je treba pomagati pri izvajanju reforme skupnega evropskega azilnega sistema in drugih instrumentov EU, oblikovanih na podlagi evropske agende o migracijah, kot so spremenjene določbe o zakonitih migracijah in akcijski načrt o vključevanju; poziva Komisijo, naj v vmesni pregled evropske agende o migracijah vključi priporočila OR o vključevanju migrantov; opozarja, da je vključevanje proces, ki temelji tako na pravicah kot dolžnostih;

49.

je zaskrbljen zaradi težav pri spremljanju prisotnosti mladoletnikov brez spremstva in tveganja, da postanejo žrtve trgovine z ljudmi in spolnega nasilja; odločno poziva k izvajanju vključevanja in programov usposabljanja, tako za mladoletnike kot za lokalne in regionalne uprave, pristojne za njihov sprejem, in matične skupnosti mladoletnikov, ki že delujejo v državi gostiteljici, da bi pripomogle k temu, da bi mladoletniki lahko začasno živeli pri gostiteljskih družinah ali v ustrezno opremljenih prostorih, kjer je mogoče podpreti njihov družbeni, emocionalni in kognitivni razvoj;

50.

poziva Komisijo, naj lokalnim in regionalnim oblastem zagotovi specifične in praktične informacije o možnostih financiranja za sprejemanje in vključevanje migrantov ter ponovno poziva k spodbujanju neposrednega dostopa lokalnih in regionalnih oblasti do ustreznih finančnih instrumentov EU;

51.

poziva Komisijo, naj lokalne in regionalne oblasti podpre pri razvoju strategij za preprečevanje radikalizacije, še naprej zbira in objavlja najboljše prakse o načinih preprečevanja radikalizacije z oblikovanjem ukrepov na lokalni in regionalni ravni ter podpre sodelovanje med mesti pri reševanju problema radikalizacije;

52.

ugotavlja, da namerava Komisija nadaljevati pogajanja na področju trgovine z ZDA, Japonsko, Mercosurjem, Mehiko, Tunizijo in državami ASEAN ter pridobiti nove mandate za začetek pogajanj s Turčijo, Avstralijo, Novo Zelandijo in Čilom, vendar meni, da bi si morala bolj prizadevati za dokazovanje njihove dodane vrednosti;

53.

ponovno poudarja, predvsem glede na ambiciozno prihodnjo trgovinsko agendo, da bi morala Komisija za vse pomembne pobude na področju trgovinske politike pripraviti ocene teritorialnega učinka;

54.

pozdravlja, da je v globalni strategiji EU za zunanjo in varnostno politiko izrecno pozvano k prenovi zunanjih partnerstev, in ugotavlja, da bo EU podpirala različne poti za vzpostavljanje odpornosti v svojem sosedstvu, pri čemer bo usmerjena v najhujše primere vladne, gospodarske, družbene in podnebne oziroma energetske ranljivosti, ter razvijala bolj učinkovite migracijske politike za Evropo in njene partnerje;

55.

poudarja prispevek OR prek skupnih posvetovalnih odborov in delovnih skupin ter organizacije dnevov širitve s partnerji iz držav pristopnic k cilju širitvene politike Komisije o spodbujanju skupne stabilnosti in blaginje z državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami;

56.

poudarja, da ima lahko evropska sosedska politika (ESP) trajen učinek samo, če bodo od tega imeli vsi upravičenci dejansko korist, in poudarja, da je treba ohraniti ravnovesje med vzhodnim in južnim sosedstvom; poudarja vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri utrjevanju demokracije in pravne države v družbi in poziva, naj se uvede več podpore za reforme na področju decentralizacije v državah, ki mejijo na EU;

57.

poudarja, da regionalno sodelovanje veliko prispeva k svetovni stabilnosti, in poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z Evro-sredozemsko skupščino lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM), Konferenco regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo (CORLEAP) in projektno skupino za Ukrajino, zlasti pri izvajanju regionalnih programov in novih pobud;

58.

poudarja, da je treba pri izvajanju prenovljene evropske sosedske politike namenjati prednost pobudam za spodbujanje procesov decentralizacije, tesnega medinstitucionalnega sodelovanja in krepitve upravnih zmogljivosti na podnacionalni ravni; opozarja na pobudo iz Nikozije, ki jo je OR sprožil v podporo libijskim mestom in ki je pripomogla k uskladitvi potreb libijskih občin s tehnično podporo za ponovno vzpostavitev njihovih zmogljivosti kot ponudnic storitev; poziva Komisijo, naj tudi v prihodnje podpira takšne oblike sodelovanja od spodaj navzgor ter zagotovi zadostne upravne in finančne vire; ponovno poudarja, da je treba uvesti nove instrumente za krepitev zmogljivosti v državah pristopnicah in državah evropske sosedske politike, ki bodo nadomestili nekdanji instrument za lokalno upravo;

59.

podpira nedavne dogodke po združitvi evropske Konvencije županov za podnebje in energijo in Koalicije županov, s čimer je nastala največja koalicija mest, zavezanih k podnebnim ukrepom, in je pripravljen uporabiti svoje mednarodne kanale, stike in partnerstva (ARLEM za konvencijo županov v južnem Sredozemlju in Afriki, CORLEAP za konvencijo županov na Vzhodu, ICLEI in forum o urbanizaciji EU-Kitajska za Severno Ameriko in jugovzhodno Azijo itd.), da bi dodatno okrepili prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb ter prilagajanje in odpornost nanje, pa tudi izzive, povezane s trajnostnim razvojem;

60.

poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z OR pri predstavljanju specifičnih pomislekov, izkušenj in prispevkov evropskih mest v novi strukturi upravljanja svetovne Konvencije;

61.

pozdravlja predlagani novi okvir za partnerstvo s tretjimi državami in novi evropski načrt za zunanje naložbe ter poziva k vključitvi lokalnih in regionalnih organov v ta proces;

62.

poziva Komisijo, naj spodbuja aktivno udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti pri razvojnem sodelovanju med pogajanji o revidiranem evropskem soglasju o razvoju in izvajanju ciljev ZN za trajnostni razvoj ter o novem sporazumu, nasledniku sporazuma iz Cotonouja, ki bo glavna tema konference OR o decentraliziranem sodelovanju marca 2017;

63.

poziva Komisijo, naj revidira uredbo o evropski državljanski pobudi, da bi poenostavili in izboljšali pravni okvir tega instrumenta;

64.

pozdravlja pobudo Komisije REFIT, zlasti predlog, da se oceni transparentnost in demokratični nadzor nad postopki za delegirane in izvedbene akte ter nekatere sekundarne akte;

65.

ponovno poziva k vključitvi ocen teritorialnega učinka v oceno učinka za novo zakonodajo EU, kjer je to primerno; predlaga tesnejše sodelovanje med OR in ravno ustanovljenim strokovnim središčem Skupnega raziskovalnega središča za teritorialne politike pri ocenjevanju izvajanja zakonodaje EU;

66.

poziva k večji transparentnosti, sodelovanju in učinkovitosti institucij EU in pozdravlja njihovo zavezanost v skladu z medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje, da skupaj določajo širše cilje in prednostne naloge, zlasti za zakonodajne predloge; poleg tega poziva k vključitvi OR v vse faze zakonodajnega postopka, da bi v celoti izkoristili njegov potencial v okviru priprave zakonodaje;

67.

pričakuje vse tesnejše sodelovanje z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom pri spremljanju subsidiarnosti in pri pripravi konference o subsidiarnosti, ki bo organizirana leta 2017;

68.

pooblašča predsednika, da to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, slovaškemu predsedstvu Sveta EU in predsedniku Evropskega sveta.