22012A1013(01)

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 22012A1013(01) - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 22012A1013(01)

Help

Monetarni sporazum med Evropsko unijo in Kneževino Monako

UL C 310, 13.10.2012, p. 1–11 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 13/03/2023

Related Council decision

HTML

PDF

Official Journal

13.10.2012

Uradni list Evropske unije

C 310/1

MONETARNI SPORAZUM

med Evropsko unijo in Kneževino Monako

2012/C 310/01

EVROPSKA UNIJA, ki jo zastopata Francoska republika in Evropska komisija,

KNEŽEVINA MONAKO,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Dne 1. januarja 1999 je euro nadomestil valute posameznih držav članic, ki so sodelovale v tretji fazi ekonomske in monetarne unije, med njimi tudi Francije, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998.

(2)

Francija in Kneževina Monako sta bili že pred nastankom eura povezani z dvostranskimi sporazumi na monetarnem in bančnem področju, zlasti s francosko-monaškim sporazumom o deviznem nadzoru: (Convention franco-monégasque relative au contrôle des changes) z dne 14. aprila 1945 in sporazumom o dobrih sosedskih odnosih (Convention de voisinage) z dne 18. maja 1963.

(3)	Kneževini Monako je bilo dovoljeno uporabljati euro kot svojo uradno valuto od 1. januarja 1999 na podlagi Sklepa Sveta z dne 31. decembra 1998 (1).

(4)	Evropska unija, ki jo je zastopala Francoska republika v povezavi s Komisijo in Evropsko centralno banko, je dne 24. decembra 2001 sklenila monetarni sporazum s Kneževino Monako. Sporazum o dobrih sosedskih odnosih med Francosko republiko in Kneževino Monako je bil zato posodobljen.

(5)

Na podlagi sedanjega monetarnega sporazuma ima Kneževina Monako pravico še naprej uporabljati euro kot svojo uradno valuto ter eurobankovcem in eurokovancem podeliti status zakonitega plačilnega sredstva. Predpisi Evropske unije, navedeni v Prilogi tega sporazuma, se uporabljajo na ozemlju Kneževine Monako pod pogoji in z omejitvami, predvidenimi v tem sporazumu.

(6)

Kneževina Monako mora zagotavljati, da se lahko predpisi Skupnosti o bankovcih in kovancih, denominiranih v eurih, uporabljajo na njenem ozemlju; ti bankovci in kovanci morajo biti ustrezno zaščiteni pred ponarejanjem; pomembno je, da Kneževina Monako ukrene vse potrebno za preprečevanje ponarejanja in za sodelovanje s Komisijo, Evropsko centralno banko (ECB), Francijo in Evropskim policijskim uradom (Europol) na tem področju.

(7)

Ta monetarni sporazum ne daje nobenih pravic kreditnim institucijam oziroma morebitnim ostalim finančnim institucijam s sedežem na ozemlju Kneževine Monako glede svobode ustanavljanja in opravljanja storitev v Evropski uniji. Ne daje tudi nobenih pravic kreditnim institucijam oziroma morebitnim ostalim finančnim institucijam s sedežem na ozemlju Evropske unije glede svobode ustanavljanja in opravljanja storitev v Kneževini Monako.

(8)	Ta monetarni sporazum nikakor ne zavezuje ECB in nacionalnih centralnih bank, da vključijo finančne instrumente Kneževine Monako na sezname vrednostnih papirjev, s katerimi je možno izvajati ukrepe monetarne politike evropskega sistema centralnih bank.

(9)

Na ozemlju Kneževine Monako obstajajo nekatere družbe za upravljanje, ki se ukvarjajo z upravljanjem portfelja za račun tretjih ali prenosom nalogov, in za njihove storitve velja izključno monaška zakonodaja, brez poseganja v obveznosti iz člena 11(6) tega sporazuma. Te družbe ne bodo imele dostopa do plačilnih sistemov ter sistemov poravnave ter dostave vrednostnih papirjev.

(10)

V okviru neprekinjenih zgodovinskih povezav med Francijo in Kneževino Monako ter na podlagi načel iz monetarnega sporazuma z dne 24. decembra 2001 se Evropska unija in Kneževina Monako zavezujeta sodelovati v dobri veri za zagotovitev učinkovite uporabe sporazuma, ki se zdaj sklepa, v njegovi celoti.

(11)

Ustanovljen je skupni odbor iz zastopnikov Kneževine Monako, Francoske republike, Evropske komisije in ECB, da bi preverjal izvajanje tega sporazuma, določal v okviru pogojev iz člena 3 letno zgornjo mejo za izdajo kovancev, preverjal primernost minimalnega deleža kovancev, ki se izdajo v nominalni vrednosti, ter ocenjeval ukrepe, ki jih Kneževina Monako sprejme za izvajanje zadevne zakonodaje Evropske unije.

(12)	Sodišče Evropske unije bi moralo biti organ, zadolžen za poravnavo sporov, ki bi bili posledica neizvajanja obveznosti ali neupoštevanja katere od določb iz tega sporazuma in za katere bi bilo ugotovljeno, da se pogodbenici prej o njih sami nista mogli sporazumeti,

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Kneževina Monako ima pravico uporabljati euro kot svojo uradno valuto v skladu s spremenjenima uredbama (ES) št. 1103/97 in (ES) št. 974/98. Kneževina Monako eurobankovcem in eurokovancem podeli status zakonitega plačilnega sredstva.

Člen 2

Kneževina Monako ne izdaja niti bankovcev niti kovancev, razen če so bili pogoji za izdajo prej opredeljeni sporazumno z Evropsko unijo. Pogoji za izdajo eurokovancev od 1. januarja 2011 naprej so določeni v naslednjih členih.

Člen 3

1. Letna zgornja meja, izražena v vrednosti, za izdajo eurokovancev s strani Kneževine Monako je sestavljena iz:

fiksnega dela, katerega začetni znesek za leto 2011 znaša 2 340 000 EUR;

spremenljivega dela, katerega vrednost ustreza povprečni izdaji kovancev na prebivalca Francoske republike v letu n-1, pomnoženi s številom prebivalcev Kneževine Monako.

Skupni odbor lahko letno revidira fiksni del z namenom upoštevati inflacijo – na podlagi indeksa cen življenjskih potrebščin v Franciji v letu n-1 – in morebitnih pomembnih dogajanj, ki vplivajo na trg zbirateljskih eurokovancev.

2. Kneževina Monako lahko izda tudi en poseben priložnostni kovanec in/ali zbirateljske kovance ob dogodkih, pomembnih za kneževino. Če bi zaradi te posebne izdaje skupna izdaja presegla zgornjo mejo iz odstavka 1, se vrednost te izdaje upošteva v smislu izkoriščanja možnosti pod še nedoseženo zgornjo mejo za prejšnje leto in/ali se za zadevno vrednost zmanjša zgornja meja za naslednje leto.

Člen 4

1. Glede nominalne vrednosti, statusa zakonitega plačilnega sredstva, tehničnih značilnosti, umetniških značilnosti skupne strani in skupnih umetniških značilnosti nacionalne strani so eurokovanci, ki jih izda Kneževina Monako, enaki tistim, ki jih izdajo države članice Evropske unije, ki so uvedle euro.

2. Kneževina Monako o osnutkih nacionalne strani svojih eurokovancev vnaprej uradno obvesti Komisijo, ki preveri njihovo skladnost s predpisi Evropske unije.

Člen 5

V skladu s členom 18 Sporazuma o dobrih sosedskih odnosih med Francijo in Kneževino Monako z dne 18. maja 1963 da Francija Kneževini Monako na razpolago pariško kovnico kovancev (Hôtel de la Monnaie) za kovanje njenih kovancev.

Člen 6

1. Za namene odobritve s strani Evropske centralne banke glede celotnega volumna izdaje eurokovancev Francije se volumen eurokovancev, ki jih izda Kneževina Monako, doda volumnu eurokovancev, ki jih izda Francija, v skladu s členom 128(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2. Vsako leto najpozneje 1. septembra Kneževina Monako obvesti Francosko republiko o volumnu in nominalni vrednosti eurokovancev, ki jih namerava izdati v naslednjem letu. Komisijo obvesti tudi o pogojih, pod katerimi namerava izdati te kovance.

3. Kneževina Monako sporoči informacije, navedene v odstavku 2, za leto 2011 ob podpisu tega sporazuma.

4. Ne glede na izdajo zbirateljskih kovancev da Kneževina Monako najmanj 80 % eurokovancev, ki jih izda vsako leto, v nominalni vrednosti v obtok. Skupni odbor vsakih pet let preveri primernost minimalnega deleža kovancev, ki se dajo v obtok v nominalni vrednosti, in lahko odloči, da se ta spremeni.

Člen 7

1. Kneževina Monako lahko izda zbirateljske eurokovance. Ti so upoštevani v zgornji meji, navedeni v členu 3. Izdaja zbirateljskih eurokovancev s strani Kneževine Monako mora upoštevati smernice Evropske unije glede zbirateljskih kovancev, ki zlasti določajo, da morajo tehnične in umetniške značilnosti ter denominacije zbirateljskih kovancev omogočati njihovo razlikovanje od kovancev, namenjenih obtoku.

2. Zbirateljski kovanci, ki jih izdaja Kneževina Monako, niso zakonito plačilno sredstvo v Evropski uniji.

Člen 8

Kneževina Monako ukrene vse potrebno za preprečevanje ponarejanja in za sodelovanje s Komisijo, Evropsko centralno banko (ECB), Francijo in Evropskim policijskim uradom (Europol) na tem področju.

Člen 9

Kneževina Monako se zavezuje:

(a)

da bo uporabljala pravne akte in predpise Evropske unije, naštete v Prilogi A, ki spadajo v področje uporabe člena 11(2) in ki jih neposredno uporablja Francija, oziroma določbe, ki jih je Francija sprejela za prenos teh pravnih aktov in teh predpisov v skladu z modalitetami iz členov 11(2) in 11(3);

(b)

da bo sprejela ukrepe, enakovredne pravnim aktom in predpisom Evropske unije, naštetim v Prilogi B, ki jih neposredno uporabljajo države članice, oziroma tiste, ki jih slednje prenesejo, v skladu z modalitetami iz členov 11(4), 11(5), in 11(6), na naslednjih področjih:

—	bančno in finančno pravo ter preprečevanje pranja denarja na področjih iz člena 11 in v skladu z modalitetami, predvidenimi v slednjem,

—	preprečevanja goljufij ter ponarejanja gotovine in negotovinskih plačilnih sredstev, medalj in žetonov;

(c)

da bo na svojem ozemlju neposredno uporabljala pravne akte in predpise Evropske unije, povezane z eurobankovci in eurokovanci, ter ukrepe, potrebne za uporabo eura kot enotne valute, sprejete na podlagi člena 133 Pogodbe o delovanju Evropske unije, razen če ta sporazum izrecno določa drugače. Komisija prek skupnega odbora redno obvešča monaške organe o seznamu zadevnih aktov in predpisov.

Člen 10

1. Kreditne institucije in, če je ustrezno, tudi druge finančne institucije z dovoljenjem za izvajanje svoje dejavnosti na ozemlju Kneževine Monako lahko pod pogoji iz člena 11 sodelujejo v sistemih medbančnih poravnav ter plačil in poravnav vrednostnih papirjev Evropske unije v skladu z istimi modalitetami kot kreditne institucije in, če je ustrezno, druge finančne institucije s sedežem na ozemlju Francije, če izpolnjujejo pogoje, določene za dostop do teh sistemov.

2. Za kreditne institucije in, če je ustrezno, tudi druge finančne institucije s sedežem na ozemlju Kneževine Monako uporablja Banque de France pod pogoji iz člena 11 enake modalitete izvajanja določb, ki jih je določila ECB glede instrumentov in postopkov monetarne politike, kot kreditne institucije in, če je ustrezno, druge finančne institucije s sedežem na ozemlju Francije.

Člen 11

1. Pravni akti, ki jih sprejme Svet pri izvajanju člena 129(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije v povezavi s členom 5(4) ali 19(1) ali 34(3) Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: statut), ali ki jih sprejme ECB pri izvajanju prej navedenih pravnih aktov, ki jih je sprejel Svet, ali členov 5, 16, 18, 19, 20, 22 ali 34(3) statuta, ali ki jih sprejme Banque de France pri izvajanju pravnih aktov, ki jih je sprejela ECB, se uporabljajo na ozemlju Kneževine Monako. To velja tudi za morebitne spremembe teh aktov.

2. Kneževina Monako uporablja določbe, ki jih je sprejela Francija za namen prenosa aktov Unije, povezanih z dejavnostjo kreditnih institucij in nadzorom slednjih ter s preprečevanjem sistemskih tveganj v plačilnih sistemih in sistemih poravnave in dostave vrednostnih papirjev iz Priloge A. V ta namen Kneževina Monako uporablja na prvem mestu določbe francoskega monetarnega in finančnega zakonika (Code monétaire et financier), povezane z dejavnostjo kreditnih institucij in nadzorom slednjih, ter ustrezne predpise, sprejete za izvajanje navedenih določb v skladu s francosko-monaškim sporazumom o deviznem nadzoru (Convention franco-monégasque relative au contrôle des changes) z dne 14. aprila 1945 in v skladu s pojasnjevalnimi pismi, izmenjanimi po sklenitvi navedenega sporazuma med vlado Francoske republike in vlado njegove presvetle visokosti monaškega kneza 18. maja 1963, 10. maja 2001, 8. novembra 2005 in 20. oktobra 2010 o bančnih predpisih, na drugem mestu pa tudi določbe francoskega monetarnega in finančnega zakonika o preprečevanju sistemskih tveganj v plačilnih sistemih in sistemih poravnave in dostave vrednostih papirjev.

3. Komisija bo seznam iz Priloge A spremenila ob vsaki spremembi zadevnih besedil in vsakič, ko bo Evropska unija sprejela novo besedilo, ob upoštevanju datuma začetka veljavnosti in prenosa besedil. Pravne akte in predpise iz Priloge A uporablja Kneževina Monako od njihove vključitve v francosko pravo v skladu z določbami, navedenimi v odstavku 2. Ob vsaki spremembi se posodobljen seznam objavi v Uradnem listu Evropske unije (ULEU).

4. Kneževina Monako sprejme ukrepe, enakovredne tistim, ki jih sprejmejo države članice pri uporabi aktov Unije, ki so potrebni za izvajanje tega sporazuma in so navedeni v Prilogi B. Skupni odbor iz člena 13 preveri enakovrednost med ukrepi, ki jih sprejme Kneževina Monako, in tistimi, ki jih sprejmejo države članice pri izvajanju prej navedenih aktov Unije v skladu s postopkom, ki ga določi navedeni odbor.

5. Brez poseganja v postopek iz odstavka 9 tega člena se seznam iz Priloge B spremeni na podlagi odločitve skupnega odbora. V ta namen Komisija po tem, ko pripravi novo zakonodajo na področju, na katero se nanaša ta sporazum, in ko oceni, da je treba to zakonodajo vključiti na seznam iz Priloge B, o tem obvesti Kneževino Monako. Kneževina Monako prejme kopijo dokumentov, ki jih pripravijo institucije in organi Evropske unije v različnih fazah zakonodajnega postopka. Komisija objavi tako spremenjeno Prilogo B v Uradnem listu Evropske unije.

Skupni odbor odloča tudi o primernih in smiselnih rokih za izvedbo novih pravnih aktov in predpisov, dodanih v Prilogo B, s strani Kneževine Monako.

6. Kneževina Monako v zvezi z bojem proti pranju denarja sprejme ukrepe, ki imajo enakovredne učinke kot direktive Evropske unije iz Priloge B, in sicer v skladu s priporočili skupine za mednarodno finančno ukrepanje proti pranju denarja (Financial Action Task Force – FATF). Glede vključitve uredb Evropske unije, povezanih z bojem proti pranju denarja, v Prilogo B za vsak primer posebej odloča skupni odbor. Finančna obveščevalna enota Kneževine Monako in finančne obveščevalne enote držav članic Evropske unije dejavno sodelujejo v boju proti pranju denarja.

7. Za kreditne institucije in, če je ustrezno, ostale finančne institucije ter ostale poročevalske enote s sedežem na ozemlju Kneževine Monako se uporabijo sankcije in disciplinski postopki, ki se izvajajo v primeru neupoštevanja pravnih aktov iz prejšnjih odstavkov. Kneževina Monako skrbi za izvajanje sankcij, ki jih naložijo pristojni organi v skladu z določbami tega člena.

8. Pravni akti iz prvega odstavka tega člena začnejo veljati v Kneževini Monako istega dne kot v Evropski uniji, če so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije (ULEU), oziroma istega dne kot v Franciji, če so objavljeni v Uradnem listu Francoske republike (JORF – Journal officiel de la République française). Pravni akti s splošno veljavnostjo iz prvega odstavka tega člena, ki niso objavljeni v Uradnem listu Evropske unije ali v Uradnem listu Francoske republike, začnejo veljati, ko se o njih obvestijo monaški organi. Pravni akti z individualno veljavnostjo iz prvega odstavka tega člena začnejo veljati, ko se o njih obvesti subjekt, na katerega se nanašajo.

9. Pred izdajo dovoljenja investicijskim podjetjem, ki želijo vzpostaviti svoje podružnice na ozemlju Kneževine Monako in ki bi lahko tam ponujala investicijske storitve, ki niso dejavnosti upravljanja za račun tretjih ali prenos nalogov, in brez poseganja v obveznosti, navedene v odstavku 6 tega člena, se Kneževina Monako zavezuje, da bo sprejela ukrepe z enakim učinkom kot ga imajo veljavni pravni akti Unije, ki se nanašajo na te storitve. Z odstopanjem od postopka iz odstavka 5 tega člena Komisija navedene akte vključi v Prilogo B.

Člen 12

1. Sodišče Evropske unije ima izključno pristojnost za reševanje vseh sporov med pogodbenicami, ki bi bili posledica neizvajanja obveznosti ali neupoštevanja katere od določb iz tega sporazuma in ki ne bi mogli biti rešeni v okviru skupnega odbora. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta izvedli vse možne ukrepe za sporazumno rešitev sporov v okviru skupnega odbora.

2. Če v tem okviru ni možno najti sporazumne rešitve, lahko Evropska unija – na podlagi priporočila Komisije ter na podlagi mnenj Francije in ECB, slednje pri zadevah, za katere je pristojna – ali Kneževina Monako predloži zadevo Sodišču Evropske unije, če skupni odbor odloči, da ena od pogodbenic ni izpolnila obveznosti ali ni upoštevala določb iz tega sporazuma. Sodba Sodišča je zavezujoča za pogodbenice, ki bodo sprejele potrebne ukrepe za upoštevanje sodbe v roku, ki ga določi Sodišče v svoji sodbi.

3. Če Evropska unija ali Kneževina Monako ne sprejme potrebnih ukrepov za upoštevanje sodbe v določenem roku, lahko druga pogodbenica nemudoma prekine sporazum.

4. Za vsa vprašanja glede veljavnosti odločitev institucij ali organov Evropske unije, sprejetih pri izvajanju tega sporazuma, je pristojno izključno Sodišče Evropske unije. Predvsem lahko vsaka fizična ali pravna oseba s sedežem na ozemlju Kneževine Monako uporablja pravna sredstva, ki jih imajo na voljo fizične in pravne osebe s sedežem na ozemlju Francije proti pravnim aktom katere koli oblike ali vrste, ki so nanje naslovljene.

Člen 13

1. Skupni odbor je sestavljen iz zastopnikov Kneževine Monako in Evropske unije. Skupni odbor izmenjuje stališča in informacije ter sprejema odločitve, navedene v členih 3, 6 in 11. Proučuje ukrepe, ki jih sprejema Kneževina Monako, in poskuša rešiti morebitne spore, ki so posledica izvajanja tega sporazuma. Skupni odbor sprejme tudi svoj poslovnik.

2. Zastopstvo Evropske unije je sestavljeno iz zastopnikov Francoske republike, ki mu predseduje, Evropske komisije in Evropske centralne banke. Zastopstvo Evropske unije sprejema svoja pravila in postopke s soglasjem.

3. Monaško zastopstvo je sestavljeno iz zastopnikov, ki jih imenuje državni minister (Ministre d’Etat), predseduje pa jim svetnik vlade (Conseiller de Gouvernement) za finance in gospodarstvo ali njegov namestnik.

4. Skupni odbor se sestane najmanj enkrat letno in vsakič, ko eden od članov oceni, da je to potrebno, da bi odbor lahko izpolnil naloge, za katere je zadolžen v skladu s tem sporazumom, zlasti v zvezi z razvojem zakonodaje na evropski, francoski in monaški ravni. Odboru izmenoma predsedujeta, vsakič za eno leto, predsednik zastopstva Evropske unije in predsednik zastopstva Monaka. Skupni odbor sprejema svoje odločitve soglasno.

5. Sekretariat odbora je sestavljen iz dveh oseb, od katerih eno imenuje predsednik monaškega zastopstva in eno predsednik zastopstva Evropske unije. Sekretariat sodeluje tudi na sestankih odbora.

Člen 14

Vsaka pogodbenica lahko prekine ta sporazum z enoletnim odpovednim rokom.

Člen 15

Ta sporazum je napisan v francoskem jeziku in se lahko po potrebi prevede v ostale jezike Evropske unije. Vendar je pravno zavezujoča le francoska različica.

Člen 16

Ta sporazum začne veljati 1. decembra 2011.

Člen 17

Monetarni sporazum z dne 24. decembra 2001 se razveljavi na dan začetka veljavnosti tega sporazuma. Sklicevanja na sporazum z dne 24. decembra 2001 se razumejo kot sklicevanja na ta sporazum.

V Bruslju, v treh izvirnikih v francoskem jeziku.

Za Evropsko unijo

Olli REHN

Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za ekonomske in monetarne zadeve

François BAROIN

Minister za gospodarstvo, finance in industrijo Francoske republike

Za kneževino Monako

Michel ROGER

Državni minister

(1) UL L 30, 4.2.1999, str. 31.

PRILOGA A

Bančna in finančna zakonodaja

Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij: glede določb, ki se nanašajo na kreditne institucije (UL L 372, 31.12.1986, str. 1)

spremenjena z naslednjimi akti:

Direktiva 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spremembah direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS in 86/635/EGS glede pravil vrednotenja za letne in konsolidirane računovodske izkaze nekaterih oblik družb kakor tudi bank in drugih finančnih institucij (UL L 283, 27.10.2001, str. 28)

Direktiva 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2003 o spremembah direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS, 86/635/EGS in 91/674/EGS o letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, bank in drugih finančnih institucij ter zavarovalnic (UL L 178, 17.7.2003, str. 16)

Direktiva 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ter 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L 224, 16.8.2006, str. 1)

Direktiva Sveta 89/117/EGS z dne 13. februarja 1989 o obveznostih podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim institucijam, s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih računovodskih izkazov (UL L 44, 16.2.1989, str. 40)

Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovano): glede določb, ki se nanašajo na kreditne institucije (UL L 177, 30.6.2006, str. 201)

spremenjena z naslednjimi akti:

Direktiva 2008/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembi Direktive 2006/49/ES o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij, kar zadeva Komisiji podeljena izvedbena pooblastila (UL L 76, 19.3.2008, str. 54)

Direktiva Komisije 2009/27/ES z dne 7. aprila 2009 o spremembi nekaterih prilog k Direktivi 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s tehničnimi določbami glede upravljanja s tveganji (UL L 94, 8.4.2009, str. 97)

Direktiva 2009/111/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o spremembi direktiv 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2007/64/ES glede bank, ki so odvisne od centralnih institucij, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja (UL L 302, 17.11.2009, str. 97)

Direktiva 2010/76/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za relistinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov (UL L 329, 14.12.2010, str. 3)

Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L 331, 15.12.2010, str. 120)

Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL L 135, 31.5.1994, str. 5)

spremenjena z naslednjima aktoma:

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (UL L 79, 24.3.2005, str. 9)

Direktiva 2009/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o spremembah Direktive 94/19/ES o sistemih zajamčenih vlog glede stopnje kritja in rokov za izplačilo (UL L 68, 13.3.2009, str. 3)

Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45)

spremenjena z naslednjima aktoma:

Direktiva 2009/44/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil (UL L 146, 10.6.2009, str. 37)

Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano): razen naslovov III in IV (UL L 177, 30.6.2006, str. 1)

spremenjena z naslednjimi akti:

Direktiva Komisije 2007/18/ES z dne 27. marca 2007 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja nekaterih institucij iz področje njene uporabe ali njihove vključitve v področje njene uporabe ter glede obravnave izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank (UL L 87, 28.3.2007, str. 9)

Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju (UL L 247, 21.9.2007, str. 1)

Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1) v zvezi z določbami naslovov I in II Direktive 2007/64/ES.

Direktiva 2008/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Direktive 2006/48/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 81, 20.3.2008, str. 38)

Direktiva Komisije 2009/83/ES z dne 27. julija 2009 o spremembah nekaterih prilog k Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede tehničnih določb o upravljanju s tveganji (UL L 196, 28.7.2009, str. 14)

Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7), razen naslova III Direktive 2009/110/ES.

Direktiva Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja določene institucije iz področja uporabe (UL L 60, 10.3.2010, str. 15)

Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L 125, 5.5.2001, str. 15)

Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43)

spremenjena z naslednjim aktom:

Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1)

spremenjena z naslednjimi akti:

Direktiva 2008/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Direktive 2002/87/ES o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 81, 20.3.2008, str. 40)

Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS: glede določb, ki se nanašajo na kreditne ustanove, razen členov 15, 31–33 in naslova III (UL L 145, 30.4.2004, str. 1)

Popravek Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004) (UL L 45, 16.2.2005, str. 18)

spremenjena z naslednjimi akti:

Direktiva 2006/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o spremembi Direktive 2004/39/ES o trgih finančnih instrumentov glede nekaterih rokov (UL L 114, 27.4.2006, str. 60)

Direktiva 2008/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Direktive 2004/39/ES o trgih finančnih instrumentov, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 76, 19.3.2008, str. 33)

in dopolnjena z naslednjima aktoma:

Uredba Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi (UL L 241, 2.9.2006, str. 1)

Direktiva Komisije 2006/73/ES z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih družb ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive (UL L 241, 2.9.2006, str. 26)

Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES: glede določb naslovov I in II Direktive 2007/64/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1)

Popravek Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007) (UL L 187, 18.7.2009, str. 5)

spremenjena z naslednjim aktom:

Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12)

PRILOGA B

Preprečevanje pranja denarja

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15)

spremenjena z naslednjimi akti:

Direktiva 2008/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Direktive 2005/60/ES o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 76, 19.3.2008, str. 46)

in dopolnjena z naslednjimi akti:

Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu (UL L 214, 4.8.2006, str. 29)

Uredba (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev (UL L 345, 8.12.2006, str. 1)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/2005 z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje (UL L 309, 25.11.2005, str. 9, str. 1)

Preprečevanje goljufij in ponarejanja

Okvirni sklep Sveta 2001/413/PNZ z dne 28. maja 2001 o boju proti goljufiji in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi (UL L 149, 2.6.2001, str. 1)

Uredba Sveta (ES) št. 2182/2004 z dne 6. decembra 2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem (UL L 373, 21.12.2004, str. 1)

spremenjena z naslednjim aktom:

Uredba Sveta (ES) št. 46/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem (UL L 17, 22.1.2009, str. 5)

Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001 z dne 28. junija 2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem (UL L 181, 4.7.2001, str. 6)

spremenjena z naslednjim aktom:

Uredba Sveta (ES) št. 44/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1338/2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem (UL L 17, 22.1.2009, str. 1)

Okvirni sklep Sveta 2000/383/PNZ z dne 29. maja 2000 o povečanju zaščite s kaznimi in drugimi sankcijami za ponarejanje v zvezi z uvedbo eura (UL L 140, 14.6.2000, str. 1)

spremenjena z naslednjim aktom:

Okvirni sklep Sveta 2001/888/PNZ z dne 6. decembra 2001 o spremembi Okvirnega sklepa 2000/383/PNZ o povečanju zaščite s kaznimi in drugimi ukrepi proti ponarejanju v zvezi z uvedbo eura (UL L 329, 14.12.2001, str. 3)

Sklep Sveta 2001/887/PNZ z dne 6. decembra 2001 o zaščiti eura pred ponarejanjem (UL L 329, 14.12.2001, str. 1)

Sklep Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (UL L 121, 15.5.2009, str. 37)

Sklep Sveta 2001/923/ES z dne 17. decembra 2001 o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Pericles“), (UL L 339, 21.12.2001, str. 50)

spremenjen z naslednjima aktoma:

Sklep Sveta 2006/75/ES z dne 30. januarja 2006 o spremembah in podaljšanju Sklepa 2001/923/ES o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Pericles“) (UL L 36, 8.2.2006, str. 40)

Sklep Sveta 2006/849/ES z dne 20. novembra 2006 o spremembah in podaljšanju Sklepa 2001/923/ES o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Pericles“) (UL L 330, 28.11.2006, str. 28)

Bančna in finančna zakonodaja

Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22)

Top

Choose the experimental features you want to try