Този документ е извадка от уебсайта EUR-Lex.
Документ C2007/082/25
Case C-16/07 P: Appeal brought on 22 January 2007 by Marguerite Chetcuti against the judgment of the Court of First Instance (Fourth Chamber) delivered on 8 November 2006 in Case T-357/04: Chetcuti v Commission
Zadeva C-16/07 P: Pritožba, ki jo je Marguerite Chetcuti 22. januarja 2007 vložila zoper sodbo Sodišča prve stopnje (četrti senat) z dne 8. novembra 2006 v zadevi T-357/04, Chetcuti proti Komisiji
Zadeva C-16/07 P: Pritožba, ki jo je Marguerite Chetcuti 22. januarja 2007 vložila zoper sodbo Sodišča prve stopnje (četrti senat) z dne 8. novembra 2006 v zadevi T-357/04, Chetcuti proti Komisiji
UL C 82, 14.4.2007г., стр. 13—14
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
14.4.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 82/13 |
Pritožba, ki jo je Marguerite Chetcuti 22. januarja 2007 vložila zoper sodbo Sodišča prve stopnje (četrti senat) z dne 8. novembra 2006 v zadevi T-357/04, Chetcuti proti Komisiji
(Zadeva C-16/07 P)
(2007/C 82/25)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Pritožnica: Marguerite Chetcuti (zastopnik: M.-A. Lucas, avocat)
Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi pritožnice
— |
naj se razveljavi sodba Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (četrti senat) z dne 8. novembra 2006 v zadevi T-357/04, Chetcuti proti Komisiji; |
— |
naj se ugodi predlogom, ki jih pritožnica podala pred Sodiščem prve stopnje, in zato:
|
— |
naj se Komisiji naloži stroške postopka pred Sodiščem. |
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnik svojo pritožbo opira na en sam razlog, in sicer naj bi Sodišče prve stopnje kršilo pojem notranji natečaj v smislu členov 4 in 29(1)(b) Kadrovskih predpisov v različici, ki je veljala ob objavi obvestila o javnem natečaju, cilj, ki ga je pri zaposlovanju treba zasledovati v skladu z členoma 27 in 4(1) Kadrovskih predpisov, in načelo enakega obravnavanja ali vsaj kršilo obveznost obrazložitve.
V okviru tega razloga pritožnik v bistvu zatrjuje, da iz ustaljene sodne prakse Sodišča in Sodišča prve stopnje izhaja, da izraz,„notranji natečaj v instituciji “zadeva vse osebe, ki so v njej zaposlene na podlagi javnopravnega razmerja, med katerimi so pomožni uslužbenci, in da Sodišče prve stopnje ni upoštevalo te sodne prakse in pomena izraza, „notranji natečaj “s tem, da se je bolj posvetilo bistvenemu smotru natečaja, ki je opredeljen na podlagi subjektivnih kvalifikacij, namest na naravi, opredeljeni glede na objektivne pogoje udeleže na natečaju, določenih v onvestilu o javnem natečaju.
Pritožnica dalje zatrjuje, da sicer ni mogoče zanikati, da ima OPI široko polje presoje, ko v obvestilu o javnem natečaju določa pogoje udeležbe na natečaju, vendar je treba to presojo vedno izvajati glede na zahteve delovnih mest, ki jih je treba zapolniti, in interesa službe, tako da ni mogoče sprejeti trditve o izključitvi pomožnih uslužbencev, ki naj bi jo utemeljevalo dejstvo, da jim za razliko od uradnikov in začasnih uslužbencev ob zaposlitvi ni bilo treba dokazati, da glede sposobnosti, učinkovitosti in neoporečnosti ustrezajo najvišjim zahtevam. Dokaz teh sposobnosti bi moral namreč izhajati le iz uspeha pri predhodnih preverjanjih in preverjanjih, ki jih predvideva obvestilo o javnem natečaju. To sicer enako velja za dokaz sposobnosti opravljati naloge delovnih mest, ki jih je treba zapolniti.
Podredno pritožnica zatrjuje, da naj izpodbijana sodba ne bi bila zadosti obrazložena, ker naj Sodišče prve stopnje ne bi odgovorilo na njeno trditev, da je v obvestilu o javnem natečaju protislovje, saj se je zdelo, da je to izključevalo kandidaturo pomožnih uslužbencev, vendar dopustilo, da se za izračun delovnih izkušenj štejejo tiste, ki so jih pridobili kot pomožni uslužbenci v določenih funkcionalnih skupinah.