25.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 294/7

1.1.1

Sodelovalno raziskovanje Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) se je končalo z iztekom Pogodbe o ustanovitvi ESPJ 23. julija 2002. Presežek kapitala, ki sta ga prispevali industriji jekla in premoga med obdobjem veljavnosti Pogodbe, zdaj omogoča ohranitev te vrste skupnega raziskovanja. Odločitev za prenos tega kapitala na Skupnosti in odreditev za raziskovanje je bila sprejeta s Pogodbo iz Nice. Vsota kapitala znaša 1,6 milijarde eurov (ocenjena vrednost kapitala v času sprostitve obveznic ESPJ). Raziskovalni sklad za premog in jeklo je bil ustanovljen februarja 2003. Pravna osnova je bila določena v prilogi k Pogodbi iz Nice, ki se je nanašala na iztek ESPJ, in s sklepom Sveta z dne 1. februarja 2003 (2003/76/ES, 2003/77/ES, 2003/78/ES), objavljenem v UL 5. februarja 2003.

1.1.2

Tehnične in finančne smernice določajo pogoje za delovanje programa.

1.1.3

Po treh letih delovanja novega sistema je cilj tega dokumenta poudariti določene razlike, ki so se pojavile v delovanju sklada, in predvsem ugotoviti pričakovanja.

1.1.4

Duh skupnega raziskovanja ESPJ se je ohranil, ne nazadnje tudi zaradi dokazane visoke stopnje učinkovitosti sofinanciranja raziskovanj ESPJ, poleg nekaterih drugih točk, h katerim se bomo vrnili pozneje. In to je razlog za zadovoljstvo.

1.2.1

Raziskovalni sklad za premog in jeklo upravlja enota za premog in jeklo pri generalnem direktoratu za raziskave. Gledano z vidika proračuna, se raziskovanje financira z obrestmi zgoraj omenjenega kapitala, ki izhajajo iz dolgoročne vloge. Letni proračun, ki je na voljo, je zato odvisen od dohodka od naložbe. Ključ za razdelitev določa deleža za področji jekla in premoga, ki znašata 72,8 % in 27,2 %. V zadnjih dveh letih delovanja je to v praksi pomenilo proračun okrog 43 milijonov eurov (43,68 v letu 2003; 43,68 milijona v letu 2004 in 41,20 milijona v letu 2005) za raziskovanje jekla. Ta finančna pomoč se uporabi za približno 50 projektov letno. Za področje premoga je raven financiranja, namenjenega iz proračuna raziskovalnega sklada za premog in jeklo, v zadnjih treh letih znašala 16,13 milijona v letu 2003, 15,27 milijona v letu 2004 in 16,13 milijona za leto 2005.

1.2.2

Omeniti je treba znatno zmanjšanje skupne vsote subvencij, ki je ob koncu devetdesetih let in v začetku tega desetletja znašala okrog 55 do 56 milijonov eurov za jeklo in 28 do 31 milijonov za premog. Prav tako je treba omeniti, da bo višina povprečne subvencije, ki je na voljo na udeleženca, v prihodnjih nekaj letih občutno zmanjšana, z ozirom na širitev in večje število udeležencev v programu. Nove države članice bodo prispevale kot doslej, toda postopoma in le med letoma 2006 in 2009. Njihovi prispevki h kapitalu bodo v obliki zaporednih obrokov (do skupnega zneska 169 milijonov eurov), toda polnega učinka ne bo čutiti do leta 2011.

1.2.3

Stroškovna učinkovitost raziskovanja področja jekla ESPJ je že bila dokazana (donos naložb v razmerju 1:13). Precejšnja učinkovitost se je pokazala pri izvajanju industrijskega raziskovanja, ki je bilo osredotočeno na osnovne potrebe jeklarske industrije, v sodelovanju z neposredno vpletenimi stranmi, to so industrialci in — kjer je potrebno — drugi partnerji, kot so proizvajalci sestavnih delov ali glavne stranke. Trenutno še vedno obstaja velika potreba po tej vrsti raziskovanja, prav tako po vzdrževanju konkurenčnosti evropske jeklarske industrije na sedanji ravni, to je med najboljšimi na svetu. Pilotni in predstavitveni projekti, ki so predstavljali izvirnost programov ESPJ, so se v zadnjih nekaj letih znatno zmanjšali; ostati morajo instrument izbire in nosilci hitrega prenosa tehnološkega razvoja do operativnih enot (tovarn).

1.2.4

Evropsko raziskovanje področja premoga, ki ga je financirala ESPJ, je bilo izredno učinkovito. Ocena (1) kaže povprečne dejavnike koristi, ki se gibljejo med 7 in 25. Poleg tega imajo raziskave in tehnološki razvoj pogosto za posledico velike stranske koristi za druge industrije, na primer za zemljemerstvo, gradnjo predorov in metode testiranja materiala.

1.3.1

Pri izbiranju letnih projektov za odobritev je prišlo do velikih sprememb. Po eni strani je Komisiji pomagal Odbor za premog in jeklo (COSCO), v katerem sodelujejo predstavniki držav članic, pa tudi jeklarske svetovalne skupine in svetovalne skupine za premog s predstavniki industrije in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Po drugi strani pa so ocene pripravili neodvisni strokovnjaki. Komisija je zagotovila, da ocenjevanje poteka pravilno, odkar je bil sistem ustvarjen, in pod pogoji, ki so vsako leto izpopolnjeni.

1.3.2

Kakovost izbranih projektov in zato tudi programa raziskovalnega sklada za premog in jeklo je odvisna od kakovosti ocen. Ker se ocenjuje programe industrijskega raziskovanja, je zelo pomembno, da to opravijo strokovnjaki, specialisti za potrebe in prednosti industrije, pretekla raziskovanja in rezultate teh raziskovanj ter strokovno znanje vključenih partnerjev. Strokovnjaki tehničnih skupin na primer izpolnjujejo te pogoje, toda Komisija in skupine jeklarske industrije morajo še izpopolniti praktične pogoje za sodelovanje teh strokovnjakov.

1.3.3

Na področju jeklarstva bo, kar se tiče spremljanja projektov in prenosa tehnoloških informacij, devet tehničnih skupin odslej zamenjalo prejšnjih 17 izvršnih odborov, poleg tega pa bo prišlo do precejšnjega zmanjšanja števila sodelujočih strokovnjakov. Ta razvoj bo delno nadomestilo povečano vključevanje strokovnjakov iz 10 novih držav članic. Uvedba skrbniškega sistema (dodelitev spremljanja enega projekta ali omejenega števila projektov enemu strokovnjaku) se zdi učinkovita zaradi zagotavljanja bolj neposrednega spremljanja projektov; razprava o spremljanju je tako lažja in natančnejša. Spomladi 2005 bodo izvedli vmesno oceno novih projektov raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ki bo prispevala več informacij v tem pogledu.

1.3.4

Na področju premoga so tri tehnične skupine začele nadomeščati pet izvršnih odborov, ki so delovali v okviru raziskovalnega programa za premog pri ESPJ. Njihova področja delovanja so rudarske tehnologije (TS1), pretvorbene tehnologije (TS2) in tehnologije čistega premoga (TS3).

1.3.5

Stopnja odziva podjetij in institucij iz 10 držav pristopnic na predloge ESPJ v letu 2000 je bila skoraj nična, za razliko od 4,2 % in 14,16 % predlogov za jeklo in premog v času razpisa RFCS leta 2004. Skupno število predstavnikov iz 10 novih držav članic v različnih odborih in svetovalnih ter tehničnih skupinah je 25 (11 COSCO, 5 SAG, 4 CAG, 3 TS za jeklo in 2 TS za premog).

2.1.1

Z znižanjem rasti svetovnega gospodarstva, ki se pričakuje to leto, in počasnim razvojem ponovnega vzpona v osrednji Evropi se pričakuje, da se bo rast porabe večala počasneje, kot v letu 2004. Vendar ker so zaloge nekaterih izdelkov v določenih državah prevelike, lahko pričakujemo tudi ublažitev rasti vidne porabe.

2.2.2.1

Ustanovljenih je bilo šest delovnih skupin, v katere je vključenih več kot sto ljudi in ustrezajo štirim stebrom trajnostnega razvoja: dobiček, partnerji (vključno z avtomobilskim in gradbenim sektorjem), „planet in ljudje“ ter energija. Te delovne skupine so pripravile tri velike in komplementarne programe za raziskave in razvoj industrije z obsežnimi družbenimi vplivi. Vsak vsebuje nekaj razvojno-raziskovalnih tem in raziskovalnih področij.

2.2.2.2

Predlagali so tri industrijske programe z zelo obsežnimi družbenimi vplivi:

2.2.2.3

Glede na prvi veliki program, je potrebna precejšnja okretnost v celotni proizvodni verigi jeklarske industrije, da bi lahko obvladali vedno večji razpon izdelkov, ki jih je treba dobaviti po nizki ceni. Jeklarski sektor bi potreboval bolj trdne linije z zelo kratkim odzivnim časom in širokim razponom zmožnosti. Po drugi strani pa bi morala pametna proizvodna tehnologija, tam kjer so konvencionalne tehnologije dobro razvite in dovolj vzdržljive, da zagotavljajo stabilno delovanje, prispevati k razvoju bolj prilagodljivih postopkov. Novi proizvodni koncepti, kot so pametni proizvodni procesi in učinkovita organizacija proizvodnje, se morajo oblikovati in razvijati na osnovi udarnih organizacijskih tehnologij, da bi se zagotovil razvoj novih postopkov, izdelkov in uslug.

2.2.2.4

V prvem velikem programu so predstavili tri glavne teme:

2.2.2.5

Drugi veliki program je prav tako osredotočen na tri glavne teme raziskav in razvoja:

2.2.2.6

Tretji veliki program je usmerjen v izpolnjevanje zahtev potrošnikov po širokem izboru vedno bolj visoko razvitih materialov, predvsem za avtomobilski in gradbeni sektor. Tretjega (energija) bodo preučili to leto.

2.2.2.7

Cilj vseh treh programov je igrati glavno vlogo pri dvigovanju konkurenčnosti, gospodarske rasti in s tem povezanega vpliva na zaposlovanje v Evropi. Ustrezne teme raziskav in razvoja ter področja, ki so jih programi predstavili, pomembno prispevajo k pristopu trajnostnega razvoja. Varstvo okolja (emisije toplogrednih plinov, še posebej emisije CO2) in vedno večja energetska učinkovitost tvorita glavni večpodročni vprašanji v okviru predlaganih programov za raziskave in tehnološki razvoj (RTR). Zaščita in varnost predstavljata tretji zelo pomemben cilj, na katerega se je treba osredotočiti, ne le v ustreznih industrijah, ampak tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov, uporabnikov jeklarskih izdelkov (avtomobilov, zgradb, proizvodnje energije, transporta itd.), z razvojem novih domiselnih in varnih jeklarskih izdelkov.

2.2.2.8

Prav tako je bila upoštevana druga pomembna večpodročna tema, ki vključuje vidike človeških virov (privabiti in zagotoviti kvalificirane ljudi, ki bodo pomagali izpolniti cilje jeklarskega sektorja).

2.2.2.9

Vizija prihodnosti, opisana v agendi strateškega raziskovanja, ki jo je sprejel usmerjevalni odbor platforme 15. decembra 2004, orisuje pričakovanja na področju raziskovanja jeklarstva v prihodnjih letih in desetletjih.

2.2.2.10

Druga različica agende strateškega raziskovanja bo določila prednosti in podala predloge, glede na umestitev tem in raziskovalnih področij v različne evropske programe: raziskovalni sklad za premog in jeklo, okvirni program za raziskovanje in razvoj, Eureka, nacionalni in regionalni programi itd. Tako bo vključila soglasno sprejete glavne teme za raziskovanje, ki mu sledi Raziskovalni sklad za premog in jeklo.

2.2.2.11

Narava raziskovalnih tem, opisanih v agendi strateškega raziskovanja, mora skupaj s strokovnim znanjem potrebnih partnerjev voditi k izbiri ustreznega evropskega programa. Na primer raziskovalni sklad za premog in jeklo posebej za raziskovanja jekla (čeprav ne izključno) in okvirni program za raziskovanje s partnerji iz več kot enega industrijskega sektorja (na primer dobavitelji in proizvajalci sestavnih delov, v primerih, ko gre za razvoj novih tehnologij; potrošniki in uporabniki avtomobilske in gradbene industrije, kadar gre za razvoj novih jeklarskih izdelkov itd.). Podobne smernice bi morale obstajati pri skupni tehnološki dejavnosti za velike, dolgoročne programe, ki zahtevajo velike naložbe in so osredotočeni na skupne evropske teme.

2.2.2.12

Za polno učinkovitost zgoraj predlagani načrt seveda zahteva, da so različni programi usklajeni. Tako mora biti agenda strateškega raziskovanja dokument izbire za bližajočo se revizijo jeklarskih smernic. Poleg tega bi uskladitev programov morala vsem projektom omogočiti enake možnosti, ne glede na to, v kateri evropski program spadajo.

2.2.2.13

Naslednji okvirni program (FP7) in drugi evropski programi (Eureka itd.), nacionalni in celo regionalni programi bi morali dati možnost za izvajanje agende strateškega raziskovanja. Vendar bodo skupne tehnološke pobude, skupaj s posojili Evropske investicijske banke, omogočile razvoj nastajajočih udarnih tehnologij in njihovega izvajanja na obsežni industrijski lestvici v prihodnjih desetletjih.

2.2.2.14

Poleg tega bi soglasna izbira posebnih prednostnih tem za jeklarski program v platformini agendi strateškega raziskovanja morala ustvariti rezervo prednostnih tem (kar zahteva precejšnja finančna in tehnična sredstva), ki bi jih predložili kot odziv na letni razpis za raziskave jekla v okviru raziskovalnega sklada za premog in jeklo. Tako bi se ponudila tudi priložnost izogniti se drobitvi subvencij, upravni stroški bi se zmanjšali z zmanjšanjem števila predlogov, predvsem pa bi dosegli večjo učinkovitost s koncentracijo virov o temah, ki so pomembne za konkurenčnost jeklarske industrije.

2.2.2.15

Eden od projektov (ULCOS, izdelava jekla z ultra nizko vsebnostjo CO2) iz drugega programa jeklarske platforme ima za cilj drastično znižanje emisij CO2 pri izdelavi jekla. Ima naslednje značilnosti:

Njihove zaveze so zapisane v konzorcijski pogodbi. Upoštevaje značilnosti tega projekta so panoge industrije februarja 2005 sporočile Komisiji interes, ki ga ima platforma za ustanovitev skupne tehnološke pobude. Vendar ESTEP v predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu 6. aprila 2005 ni bil izbran za skupno tehnološko pobudo.

2.2.2.16

Redna nadgradnja programov bi morala omogočiti odlično usklajenost programov s potrebami industrije.

3.1.1

Evropa je tretja največja porabnica premoga na svetu. Glede na preskrbo z energijo v EU je premog eden od osrednjih stebrov, ki podpirajo uravnoteženo mešanico energetskih virov, in njegova vloga se je s širitvijo EU očitno povečala. Je bistvena osnovna surovina goriva za izdelavo železa in jekla, medtem ko v sektorju elektrike z 32 % ostaja gorivo izbire, ker se odlikuje po konkurenčnosti in zajamčeni dobavi.

3.1.2

Evropsko premogovništvo je visoko razvit industrijski sektor. V primerjavi s čezmorskimi zalogami so geološki pogoji za črni premog v Evropi zahtevni. Izziv za izkoriščanje teh globlje ležečih zalog je imel za posledico vodilni položaj evropske rudarske tehnologije. Danes evropska rudarska tehnologija obvladuje več kot polovico vedno večjega svetovnega trga — tudi kot rezultat financiranja raziskav in tehnološkega razvoja, ki ga je omogočala ESPJ (2).

3.1.3

Obveznost ohraniti vodilni položaj v Evropi zahteva ustrezno financiranje raziskovanja, ki bo naklonjeno ne le zaposlovanju v tem sektorju, ampak tudi ravnovesju plačil Skupnosti in s tem povezanimi multiplikativnimi učinki. To velja tako za rudarstvo kot za uporabo čistega premoga, saj se mora tehnološki napredek osredotočiti na vse kritične vidike verige premoga.

3.2.1

Sektor ima odlično raziskovalno infrastrukturo, ki dobro sodeluje na evropski ravni. Več let so bili v skupne raziskovalne projekte vključeni partnerji iz nekdanjih držav pristopnic (zdaj novih držav članic). V mrežo za evropske trajnostne nekovinske industrije (NESMI), ki obstaja od leta 2002 in jo financira 5. okvirni program (FP5), je vključenih okrog 100 zainteresiranih strani iz evropske rudarske industrije in znanosti. Pomemben rezultat, ki ga je dosegla mreža NESMI, je evropska tehnološka platforma za trajnostna rudna bogastva (ETPSMR), ki so jo napovedali na konferenci mreže NESMI 15. marca 2005 in se bo začela septembra 2005.

3.2.2

Strateški cilji za raziskave in tehnološki razvoj premoga so naslednji:

3.3.1

Raziskave in tehnološki razvoj morajo dati prednost produktivnosti in zmanjševanju stroškov skozi celoten proizvodni postopek.

Izkoriščanje z nizkimi stroški, istočasno pa izogibanje izpadu v proizvodnji, zahteva najboljše poznavanje naložbe, pridobljene v prejšnjih raziskavah. Nove podzemne raziskovalne metode bi zato morali razvijati multidisciplinarno. Z namenom da bi pri načrtovanju, razvoju in nadzoru delovanja dosegli nadaljnje prihranke stroškov, je treba nadaljevati z razvojem modernih raziskovalnih sistemov, vključno s satelitsko tehnologijo.

3.3.2

Varen in gospodaren razvoj zalog zahteva inteligentne in prilagodljive proizvodne sisteme, kot so nove metode vrtanja predorov in uspešne, z roboti vodene metode, napredna avtomatika in umetna inteligenca. Ključne besede so nadaljnja avtomatizacija, izboljšano krmiljenje proizvodnje in vgrajeni sistemi za delovanje in vzdrževanje.

3.3.3

Razvojni cilji v avtomatiki se nanašajo na inteligentne avtonomne senzorje in sprožilne mehanizme, brezžična senzorska omrežja, nove fizikalne merilne postopke, lokalizacijske in navigacijske sisteme in inteligentne sisteme za obdelavo slik.

3.3.4

Izpopolnjene in visoko racionalizirane tehnike nadzora geoloških plasti (med drugim vbrizganje betona in podporni sistemi, ki se jih da preprosto namestiti) imajo prednost, ker zagotavljajo bolj gospodarno in varno izkoriščanje premogovnikov, še posebej v večji globini. Kot pomoč načrtovanju je še posebej pomemben nadaljnji razvoj mehanskega oblikovanja kamnin.

3.3.5

Izpopolnjena informacijska tehnologija, vključno s sondiranjem, spremljanjem in analitičnimi tehnikami, je nujno potrebna v vseh fazah proizvodnega postopka. Podrobneje vključuje komunikacijo, še posebej mobilno podzemno komunikacijo, in z njo povezane terminale IT. Navidezna resničnost, ki se je uspešno razvila v skupnem projektu raziskovalnega sklada za premog in jeklo, lahko nadaljnje izpopolni tehnologijo kontrolnih postaj v premogovniku. Vedno več računalniško podprtega vodenja postopka bo izboljšalo tako učinkovitost kot varnost na delovnem mestu.

3.3.6

Zaradi pomanjkanja prostora pri vedno večjih dimenzijah in naraščajoči teži na enoto je sestavljanje in razstavljanje ovira za nadaljnji napredek produktivnosti. Eden od glavnih ciljev je zato skrajšati čas za sestavljanje in razstavljanje, s tem da se uporabijo nove tehnike sestavljanja in razstavljanja in sestavni deli omejijo na manjše število standardiziranih, kompaktnih sestavnih delov. Tudi tukaj se lahko uporabi sodobna tehnologija IT. Podobno velja tudi za prevoz materiala iz podzemlja. Glavna cilja sta avtomatizacija prevoza z uporabo sodobnih senzorskih sistemov in izboljšano pretovarjanje materiala.

3.3.7

Zaradi stroškov varstva okolja in vprašanja javnega sprejemanja rudarstva v gosto poseljenih območjih morajo prihodnja raziskovanja posebno pozornost posvetiti varstvu okolja, in sicer zmanjšanju raznih nevarnih vplivov premogovnikov ali koksarn na okolje. Vsak metodološki napredek, dosežen v teh območjih, bo imel velik izvozni potencial in izreden vpliv na druge industrije. Družba kot celota ga zelo potrebuje. To se nanaša na dejavne premogovnike in tudi na ukrepe za zaprtje in uporabo po zaprtju.

3.3.8

Primeri potreb po raziskavah in razvoju so natančnejši postopki za napovedovanje ponavljajočih se dvigov ravni vode v rudniku in emisij plina po zaprtju. Poleg tega bi morali splošni tehnični napredek v drugih sektorjih industrije izrabiti v največjem možnem obsegu in podpirati njihove spremembe v zvezi s podzemnim izkoriščanjem rudnikov. Pomembne besede v zvezi s tem so nanotehnologija, bionika, senzorji letalske in vesoljske tehnologije in robotika.

3.4.1

Glavni cilji predstavljajo dve stopnji za izrabo čistega premoga:

3.4.2

Prednostna možnost za izkoriščanje čistega premoga je trenutno povečanje učinkovitosti, ker se s tem zmanjšajo emisije in izpolnjuje cilj ohranitve virov. Ta strategija ima prednost zaradi dejstva, da je napovedana potreba po zamenjavi in gradnji novih elektrarn z zmogljivostjo več kot 200 GW (EU15) v Evropi v obdobju 2010 do 2020. Za elektrarne na fosilna goriva se pričakuje približno 60-odstotni delež, samo premog bo prispeval 23 %. To predstavlja veliko priložnost za uporabo tehnologij z največjo učinkovitostjo.

3.4.3

Z današnjo tehnologijo za naprave za uparjevanje je mogoča največja učinkovitost 45–47 % z uporabo črnega premoga. Pričakujemo lahko povečanje za več kot 50 %, v glavnem zaradi nadaljnjega dviga parametrov za tlak in temperaturo (na več kot 700 °C). Razvoj in testiranje novih materialov, odpornih na visoko temperaturo, igra ključno vlogo. V primerjavi s tehnologijo, ki trenutno obstaja v Nemčiji, bi to pomenilo zmanjšanje emisij CO2 za okrog 30 %.

3.4.4

Zato je mogoče znatno prispevati k zmanjšanju emisij CO2, medtem pa istočasno ohranjati vire, kratkoročno v glavnem z razvojem teh konvencionalnih postopkov za naprave za uparjevanje. Financiranje prihodnjih raziskav bi moralo v glavnem biti osredotočeno na to.

3.4.5

Poleg bolj visoko razvitih konvencionalnih postopkov za naprave za uparjevanje, bi lahko tudi kombinirani postopki srednje- in dolgoročno predstavljali alternativo. Glavni možnosti sta postopek integriranega uplinjanja premoga (IGCC) in sežiganje premoga v prahu z nadtlakom. S tem je mogoče doseči več kot 50-odstotno učinkovitost. Okrepiti je treba raziskave, ki trenutno potekajo na to temo.

3.4.6

Nadalje raziskave so pomembne pri razvoju elektrarn brez emisij, to pa je tudi v interesu politike. Namestitev opreme, potrebne za ločitev ogljikovega dioksida, pa vendar ustvarja izgubo 6–14 odstotnih točk v učinkovitosti obrata. To povečuje strošek končnega izdelka pa tudi nasprotuje cilju o ohranjanju virov. Izboljšane oblike elektrarn z največjo možno učinkovitostjo oblikujejo osnovne tehnologije, ki računajo na dolgoročni cilj elektrarn brez CO2.

3.4.7

Dolgoročna vizija je elektrarna brez emisij CO2. Preventivna zaščita podnebja zahteva pravočasen razvoj postopkov za tehnično in gospodarsko ločitev sledi plinov, ki so pomembni za okolje, iz emisij elektrarn, da bi preprečili izpust CO2 v ozračje.

3.4.8

Trenutno izgleda preprosteje doseči razvoj tehnologij za ločevanje CO2 (prvi del postopka) kot zanesljivo in dolgoročno skladiščenje ogljikovega dioksida po ločitvi (drugi del postopka), ker je le malo znanega o dolgoročnem obnašanju velikih količin CO2 v zaprtih skladiščnih hrambah. Trenutno je razprava v glavnem osredotočena na sekvestracijo v izčrpanih zalogah nafte in premoga ali globokoležečih rudnikih soli. Zavzemanje za to zahteva precej logističnega vlaganja.

3.4.9

Glede na trenutno strokovno znanje ni nobenih nepremostljivih tehničnih ovir za tak razvoj, čeprav je v zasnovi precej gospodarskega in ekološkega tveganja. Zmanjšanje tveganja na najmanjšo možno stopnjo je ena od glavnih nalog industrije in vlad v naslednjih letih.

4.1

Čeprav zaradi upravnih razlogov raziskovalni programi raziskovalnega sklada za premog in jeklo vključujejo področja premoga in jekla, imata oba sektorja svoje posebne značilnosti in potrebe, s katerimi je treba ravnati tako, da se dosežejo tehnični in znanstveni cilji za izboljšanje njune konkurenčnosti. EESO podpira ustanovitev evropskih platform za tehnologijo, v katerih lahko jeklarski in premogovniški sektor najdeta primerno okolje za razvoj in usklajevanje svojih politik za raziskave in tehnološki razvoj ter dejavnosti, ki uporabljajo vse razpoložljive evropske vire.

4.2

EESO močno zagovarja hitro in precejšnjo vključitev podjetij, raziskovalnih centrov in univerz iz novih držav članic v program raziskovalnega sklada za premog in jeklo in v dejavnosti, povezane z ustreznimi evropskimi tehnološkimi platformami za jeklarski in premogovniški sektor.

4.3.1

EESO izpostavlja naslednja glavna vprašanja: