EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.7.2021

COM(2021) 358 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

v skladu s členom 14(3) Uredbe (EU) 2019/880 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o vnosu in uvozu predmetov kulturne dediščine

Kazalo vsebine

1.    UVOD    

2.    CILJI, KI JIH JE TREBA DOSEČI    

3.    STRUKTURA PROJEKTA IN PRISTOP K NAČRTOVANJU    

4.    Pregled NAPREDKA    

Sprejetje izvedbenih določb    

Razvoj projekta – Delo s projektno skupino    

Konceptualizacija – poslovni model    

Opredelitev projekta – dokument o viziji    

5.    TVEGANJA ZA ZAMUDE    

6.    SKLEPNE UGOTOVITVE    

Priloga I: Večletno strateško načrtovanje    

Priloga II: Časovnica z glavnimi fazami projekta in ključnimi mejniki    

GLOSAR

1.UVOD

Cilj Uredbe (EU) 2019/880 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 1 o vnosu in uvozu predmetov kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: Uredba) je preprečiti nezakonito trgovino s predmeti kulturne dediščine, zlasti kadar prispeva k financiranju terorističnih dejavnosti, in prepovedati uvoz predmetov kulturne dediščine, ki so bili nezakonito izvoženi iz tretjih držav, na carinsko območje Unije.

Z Uredbo je določeno, da so za uvoz nekaterih predmetov kulturne dediščine, za katere se šteje, da so posebno ogroženi predmeti kulturne dediščine, potrebna uvozna dovoljenja, za druge predmete kulturne dediščine, ki se štejejo za manj ogrožene, pa izjave uvoznikov, ter zagotovljeno, da se za predmete kulturne dediščine ob njihovem uvozu v Unijo izvajajo enotne kontrole. Za uvoz določenih predmetov kulturne dediščine, ki so namenjeni posebni uporabi (povezani z izobraževanjem, znanostjo ali raziskavami), te zahteve po dokazilih ne veljajo.

Obveznost, da morajo uvozniki pridobiti uvozno dovoljenje ali pripraviti izjavo uvoznika in jo predložiti carinskim organom, bo veljala šele od trenutka, ko bo začel delovati centralizirani elektronski sistem (sistem ICG). Komisija bo sistem ICG razvila najpozneje do 28. junija 2025.

Sistem se bo uporabljal kot sredstvo za opravljanje formalnosti subjektov, omogočal pa bo tudi shranjevanje in izmenjavo informacij med upravami držav članic, ki so pristojne za izvajanje Uredbe (carinski organi in organi za kulturo).

Razvoj in delovanje sistema ICG sta tesno povezana tudi s še eno pomembno pobudo Komisije na področju carine: sistemom enotnega okenca EU za izmenjavo potrdil (v nadaljnjem besedilu: sistem EU CSW-CERTEX) 2 .

Sistem EU CSW-CERTEX medsebojno povezuje centralizirane sisteme EU za necarinske formalnosti Unije z nacionalnimi carinskimi sistemi, da se omogoči digitalna izmenjava dokazilnih listin, rezultatov kontrol ter izidov carinskih in necarinskih postopkov.

Komisija mora od začetka veljavnosti Uredbe do trenutka, ko bo sistem ICG začel delovati, vsakih 12 mesecev predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri vzpostavljanju tega elektronskega sistema.

Komisija je svoje prvo letno poročilo o napredku predložila lani 3 . V poročilu je poudarila ukrepe, ki jih je Komisija sprejela v prvem letu po začetku veljavnosti Uredbe, in sicer: (a) pripravljalno delo, potrebno za sprejetje potrebnih izvedbenih določb, in (b) posvetovanja z državami članicami prek strokovne skupine za carinska vprašanja v zvezi s predmeti kulturne dediščine in projektne skupine za uvoz predmetov kulturne dediščine. Glede morebitnih tveganj za zamudo pri izvedbi sistema ICG v določenem roku je bila v poročilu opredeljena negotovost glede osebja, dodeljenega projektu, in financiranja projekta iz večletnega finančnega okvira.

To drugo letno poročilo o napredku zajema obdobje od julija 2020 do junija 2021 in predstavlja napredek, dosežen na področju sprejetja potrebnih izvedbenih določb ter uvajanja prve faze – „konceptualizacija“ – projekta ICG. Zaradi celovitosti so na tem mestu na kratko navedeni cilji, ki jih je treba doseči, struktura projekta in pristop k načrtovanju, ki so podrobno predstavljeni v prvem letnem poročilu o napredku. V sklepnem oddelku tega poročila so povzeti splošna ocena doseženega napredka in opredeljena tveganja za zamude.

2.CILJI, KI JIH JE TREBA DOSEČI

Sistem ICG mora začeti delovati najpozneje do 28. junija 2025, saj bo takrat postal obvezen za vse subjekte, ki bodo prek tega elektronskega sistema pridobivali uvozna dovoljenja ali carinskim organom pošiljali izjave uvoznikov, da bodo lahko zakonito uvažali 4 predmete kulturne dediščine v Unijo.

V Uredbi je tudi določen rok 28. junij 2021 za sprejetje izvedbenih določb, ki določajo podrobna pravila za elektronski sistem.

Po sprejetju izvedbenih določb in odobritvi dokumenta o viziji se bo začela faza razvoja elektronskega sistema. V tretji fazi se bo sistem ICG medsebojno povezal s sistemom EU CSW-CERTEX, da se bo omogočila izmenjava listin s carinskimi sistemi držav članic. Vzporedno bodo organizirana usposabljanja, da se bodo uprave držav članic seznanile z operativnimi funkcijami sistema ICG.

Poleg drugih dejavnosti Komisije na področju carine je v revidiranem večletnem strateškem načrtu za elektronsko carinjenje iz leta 2019 5 (načrt MASP-C rev. 2019) podrobno načrtovan tudi projekt uvoza predmetov kulturne dediščine. Izvleček načrtovanja projekta uvoza predmetov kulturne dediščine iz načrta MASP-C rev. 2019 je v Prilogi I k temu poročilu. Treba je opomniti, da bo tehnični list posodobljen v naslednji reviziji načrta MASP-C, da bo odražal dejanski napredek pri projektu.

Del projekta uvoza predmetov kulturne dediščine se pripravlja tudi v okviru okolja enotnega okenca EU za carino (načrt MASP-C rev. 2019, tehnični list 1.13), katerega ključni informacijski sistem je EU CSW-CERTEX. Izvleček načrtovanja sistema EU CSW-CERTEX iz načrta MASP-C, tehnični list 1.13, je v Prilogi I k temu poročilu.

3.STRUKTURA PROJEKTA IN PRISTOP K NAČRTOVANJU

Kot je bilo že pojasnjeno v prvem letnem poročilu o napredku, struktura projekta temelji na metodologiji, določeni v načrtu MASP-C rev. 2019 in prilogah k temu načrtu, vključno s shemo upravljanja 6 , politiko modeliranja carinskih poslovnih procesov EU 7 in informacijsko strategijo 8 . Podroben in celovit časovni načrt z glavnimi fazami projekta in ključnimi mejniki je v Prilogi II.

Čeprav projekt napreduje na več ravneh hkrati, ga je mogoče za ponazoritev razdeliti na tri faze.

Prva faza – konceptualizacija: najprej se pripravi poslovni model, s katerim se zagotovi upravičenosti projekta in opredelijo proračunske zahteve. Nato se s pomočjo modeliranja poslovnih procesov (Business Process Modelling, BPM) pripravi dokument o viziji, ki vsebuje podrobnejše informacije v zvezi z opredelitvijo projekta v smislu strukture, stroškov, časa in tveganja ter informacije, kot so mejniki, rezultati in organizacija projekta. Ta dokumenta odražata razprave in vsebino izvedbenega akta, ki ga bo pripravila Komisija.

Druga faza – razvoj sistema: v skladu z določbami izvedbenega akta in po pripravi uporabniških zahtev ter funkcionalnih specifikacij za sistem se izdelajo tehnične specifikacije o tem, kako bo sistem zgrajen. Te tehnične specifikacije vključujejo: strukturo, ki jo je treba uporabiti, sporočila, ki jih morajo pošiljati gospodarski subjekti, vmesnike z drugimi sistemi, načrte testov itd.

Ko je pripravljena konceptualna zasnova sistema in so doseženi rezultati, navedeni v preglednici 1, ter mejnika 1 in 3 (glej Prilogo I), se začne bolj poglobljeno delo, v specifikacijah aplikacije in storitev ter dokumentih s tehničnimi specifikacijami sistema, ki so konkretni rezultati poslovnega modela in dokumenta o viziji, pa se upoštevajo bolj tehnični vidiki.

Tretja faza – vzpostavitev in delovanje: začne se dejanska faza razvoja IT (faza izgradnje), ki ji sledi prehodna faza, v kateri se prve različice sistema ICG postopno izdajo različnim skupinam uporabnikov in se izvedejo testi za zagotovitev, da bodo do 28. junija 2025 subjekti in pristojni organi sposobni uporabljati sistem in da bodo za takšno uporabo tudi dobro usposobljeni. Tej fazi bo sledilo šestmesečno obdobje posebnega spremljanja, v katerem bo sistem izpopolnjen, da bo ustrezal morebitnim operativnim potrebam, ki se bodo morda pokazale šele potem, ko bo informacijski sistem postal obvezen, in da se zagotovi njegovo nemoteno delovanje.

Treba je poudariti, da bo sistem ICG do 3. marca 2025 medsebojno povezan s carinskimi upravami držav članic prek sistema EU CSW-CERTEX na podlagi predloga Komisije o vzpostavitvi okolja enotnega okenca EU za carino 9 , da bodo omogočene samodejne carinske kontrole listin, izdanih za uvoz predmetov kulturne dediščine. Za to dejavnost bo potrebno testiranje skladnosti.

4.Pregled NAPREDKA 

Sprejetje izvedbenih določb

V prvi fazi je Komisija sprejela 10 potrebne izvedbene določbe za vzpostavitev elektronskega sistema. Da bi dobila boljši vpogled z vidika praktičnega izvajanja, se je obširno posvetovala s predstavniki držav članic v strokovni skupini za carinska vprašanja v zvezi s predmeti kulturne dediščine in odboru za kulturno dediščino.

Strokovna skupina je forum za razpravo o vprašanjih izvajanja zakonodaje Unije o predmetih kulturne dediščine, ki se nanašajo na carino, in zlasti Uredbe (EU) 2019/880 o vnosu in uvozu predmetov kulturne dediščine ter Uredbe (ES) št. 116/2009 o izvozu predmetov kulturne dediščine 11 . Slednja vsebuje sklop pravil EU, ki prav tako določajo sistem dovoljenj – pri izvozu – in ki veljajo od leta 1993 12 .

Komisija je ob vsaki priložnosti obvestila združenja trga umetnin o napredku pri delu, da bi zagotovila, da bo praktično izvajanje Uredbe dobro prilagojeno dejanskemu stanju na trgu. Kot formalni korak postopka sprejetja je bil osnutek izvedbenega akta štiri tedne (od 24. marca 2021 do 21. aprila 2021) na voljo tudi na spletu, kjer so si ga lahko ogledali deležniki.

Izvedbeni akt vsebuje pet oddelkov, od katerih se zadnji nanaša na podrobne ureditve za vzpostavitev in delovanje sistema ICG.

Sistem ICG bo razvit kot neodvisni modul obstoječega sistema TRACES, ki ga upravlja Generalni direktorat Komisije za zdravje in varnost hrane (GD za zdravje in varnost hrane). Komisija mora zagotoviti njegovo delovanje, vzdrževanje, podporo in morebitne potrebne posodobitve ali razvoj.

Za pripravo zahtevanih rednih poročil ter zagotavljanje razvoja, delovanja in vzdrževanja sistema mora imeti Komisija dostop do vseh podatkov, informacij in dokumentov v sistemu ICG. S pomočjo sistema EU CSW-CERTEX bo zagotovila tudi medsebojno povezanost med sistemom ICG in nacionalnimi carinskimi sistemi.

Za upravljanje in razvoj sistema ICG, opredeljevanje prednostnih nalog v zvezi z njim in spremljanje pravilnega izvajanja sistema bodo morale države članice in Komisija določiti kontaktne točke.

Zelo pomembno je, da so vložniki zahtevka za dovoljenje/imetniki dovoljenj ali deklaranti, navedeni na izjavah uvoznikov, v sistemu ICG pravilno opredeljeni. Zato izvedbeni akt od subjektov zahteva, da se identificirajo s številko EORI 13 .

Za izpolnjevanje zahtevkov za uvozna dovoljenja in izjav uvoznikov je v prilogi k izvedbenemu aktu naveden podatkovni slovar, tj. vrste informacij, ki jih bodo morali vložniki in deklaranti vnesti v sistem ICG, da bodo izpolnili in predložili zadevne obrazce.

Čeprav se osnovni akt sklicuje na „format“, se tega ne sme jemati dobesedno, saj bodo obrazci, ki jih bo treba izpolniti, v elektronski obliki in ne v obliki običajnih papirnatih dokumentov. Mogoče bo natisniti dovoljenje, izjavo ali splošni opis, v nasprotju s specifikacijami iz Uredbe o izvozu predmetov kulturne dediščine pa bo te dokumente mogoče natisniti na kakršno koli vrsto papirja (kar pomeni, da ni predpisanih obveznih dimenzij strani, debeline papirja ali povezanih varnostnih vzorcev). Vsekakor pa bodo carinski ali pristojni organi dovoljenje ali izjavo elektronsko pridobili iz sistema ICG, če ju bodo morali preveriti. Poleg tega bodo tako pridobljeni dokumenti samostojni, kar pomeni, da se bosta v skladu s standardom eIDAS 14 veljavnost elektronskega podpisa in celovitost dokumenta preverili vsakič, ko se bo dostopalo do dokumenta (ali njegove kopije).

Ker bo dokumentacija obstajala v sistemu ICG in bo carinskim organom na voljo elektronsko prek sistema EU CSW-CERTEX, ne bo nevarnosti ponarejanja, ki obstaja pri papirnatih dokumentih. Poleg tega izvedbeni akt določa sklop jamstev v obliki elektronskih pečatov in podpisov, s katerimi bo preprečeno kakršno koli nezakonito spreminjanje vsebine ter bosta potrjena točna uro in datum, ko je bil obrazec oddan ali ko ga je prejel pristojni organ.

Natančneje bo elektronska uvozna dovoljenja podpisal odredbodajalec pristojnega organa z elektronskim podpisom, ožigosana bodo z naprednim ali kvalificiranim elektronskim žigom pristojnega organa izdajatelja, nato pa jih bo sistem ICG ožigosal še z naprednim ali kvalificiranim elektronskim žigom.

Poleg tega bodo vložitev zahtevka za dovoljenje, zahteva pristojnega organa po predložitvi dodatnih informacij, predložitev dodatnih informacij ali dokumenta s strani vložnika, odločba pristojnega organa in potek 90 dni brez odločbe pristojnega organa označeni v sistemu ICG z elektronsko kvalificiranim časovnim žigom.

Glede dostopa do dokumentov v sistemu ICG izvedbeni akt določa, da bodo imeli carinski in pristojni organi dostop do uvoznih dovoljenj, za katere je bila sprejeta odločba, in do izjav uvoznikov ter splošnih opisov, ki so bili predloženi carinskim organom. Subjekti bodo imeli dostop do lastnih licenc, izjav in splošnih opisov. Z namenom poenostavitve trgovanja lahko dostop do teh dokumentov v sistemu ICG omogočijo tudi drugim osebam (npr. morebitnim strankam, strokovnjakom itd.).

Komisija in države članice bodo upravljavci podatkov v postopkih obdelave, potrebnih za vzpostavitev sistema ICG. V ta namen bodo morale skleniti sporazum o skupnem upravljanju najpozneje do 28. junija 2022.

Za določanje praktičnih zahtev glede dostopnosti in izvrševanja sistema ICG ter za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja izvedbeni akt določa sklenitev obratovalnih sporazumov med Komisijo in državami članicami.

Čeprav ni pričakovati, da bi do tega prišlo, so bili vzpostavljeni določeni predpisani postopki ob nepredvidenih dogodkih, če sistem ICG dlje kot osem ur ne bi bil na voljo. Natančneje morajo kontaktne točke za sistem ICG v državah članicah voditi javno spletno odložišče z zapisljivo elektronsko predlogo vseh dokumentov, ki se jih lahko izda v sistemu ICG. Ko je sistem ICG ali predhodno nerazpoložljiva funkcija ponovno na voljo, operatorji lahko uporabijo dokumente, ustvarjene v spletnem odložišču, za zapis istih informacij v sistem.

Nazadnje pa izvedbeni akt vsebuje nekatere določbe glede varnosti sistema, da se tako zagotovi zanesljivo in varno delovanje, še posebej z namenom preverjanja vira podatkov in za zaščito podatkov pred nepooblaščenim dostopom, izgubo, spremembo ali uničenjem. Vsak vnos, sprememba in izbris podatkov se zabeleži, pri čemer se navedejo razlogi za to obdelavo, točen čas in oseba, ki je postopek izvedla. Nadalje se države članice med seboj obveščajo o vseh dejanskih ali domnevnih kršitvah varnosti sistema ICG; o tem pa obveščajo tudi Komisijo in po potrebi zadevni subjekt.

Razvoj projekta – Delo s projektno skupino

Komisija je ustanovila „carinsko projektno skupino za uvoz predmetov kulturne dediščine“ (v nadaljnjem besedilu: PGICG), ki služi kot forum za razpravo strokovnjakov iz nacionalnih carinskih uprav držav članic in pristojnih (kulturnih) organov z izkušnjami pri izvajanju formalnosti v zvezi z dovoljenji na področju kulturne dediščine, še zlasti digitalno. Skupina je nudila podporo pri pripravi izvedbenega akta, službam Komisije pa bo pomagala tudi pri opredeljevanju parametrov in določitvi meril za funkcionalne specifikacije sistema ICG.

Projektno skupino 15 sestavlja 18 delegatov iz enajstih držav članic (AT, BE, BG, ES, LV, PT, RO, DE, NL, IT, FR), do zdaj pa se je sestala šestkrat (štirikrat v poročevalskem obdobju od 29. 6. 2020 do 28. 6. 2021).

V tem poročevalskem obdobju se je projektna skupina ukvarjala večinoma z opredelitvijo obsega sistema IT, minimalnimi funkcijami in uporabniškimi zahtevami. Rezultat teh razprav je bil najprej vključen v poslovni model, nato pa še dodatno izpopolnjen v dokumentu o viziji.

Konceptualizacija – poslovni model

Poslovni model je odbor ITCB 16 brez pripomb odobril 23. septembra 2020, skupina za usklajevanje elektronskega carinjenja pa 16. oktobra 2020. Poslovni model preučuje različne alternative in potrjuje, da je sistem TRACES, ki ga gosti GD za zdravje in varnost hrane, najprimernejša platforma za razvoj sistema ICG, saj je večina funkcij, ki so potrebne za sheme potrjevanja in izdajanja dovoljenj, na tej platformi že dobro razvitih.

Opredelitev projekta – dokument o viziji

V dokumentu o viziji je začetna ocena iz poslovnega modela nadalje izpopolnjena in podrobno so opisani metodološki pristop, projektno vodenje in sinergije z drugimi projekti. Posledično bo sistem ICG razvit v partnerstvu med Generalnim direktoratom Komisije za obdavčenje in carinsko unijo (GD za obdavčenje in carinsko unijo) in GD za zdravje in varnost hrane, pri čemer se bosta za sodelovanje med carinskimi organi in partnerskimi pristojnimi organi izkoristila dolgotrajno sodelovanje in sinergija med tema dvema generalnima direktoratoma, kar se je do sedaj izkazalo za izjemno uspešno strategijo na področju nadzora nad uvozom živali, hrane in krme. Dokument o viziji je trenutno v fazi dokončanja, skupina za usklajevanje elektronskega carinjenja pa naj bi ga odobrila do konca junija 2021.

5.TVEGANJA ZA ZAMUDE

Povzetek projekta

Komisija mora razviti centraliziran elektronski sistem za izdajo dovoljenj in ga povezati z nacionalnimi carinskimi organi v šestih letih po začetku veljavnosti Uredbe. Za uresničitev te pobude sta potrebni dve delovni mesti administratorja (AD) v GD za obdavčenje in carinsko unijo, kot je navedeno v zadevni oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

Naziv in opis tveganja

Izvedba sistema ICG je odvisna od odobritve ustreznega financiranja in dodelitve virov v GD za obdavčenje in carinsko unijo ob upoštevanju različnih prednostnih nalog tega generalnega direktorata.

Prvo tveganje – dodelitev osebja

Prvotni predlog Komisije ni predvideval vzpostavitve informacijskega sistema. Zato viri niso bili ustrezno dodeljeni. Vendar je bila med pogajanji in na zahtevo sozakonodajalcev vzpostavitev sistema ICG vključena v Uredbo, kar je zahtevalo dodatne vire, ki v tistem trenutku niso bili predvideni. V končnem političnem trialogu decembra 2018 so bile potrebe za ta šestletni projekt v smislu osebja za razvoj IT v GD za obdavčenje in carinsko unijo ocenjene na dve delovni mesti administratorja za polni delovni čas. Vendar je bil od sredine julija 2020 temu projektu lahko dodeljen le en administrator za polni delovni čas.

Drugo tveganje – pandemija COVID-19

Poleg zgoraj opredeljenih tveganj na sposobnost skupine za doseganje rezultatov ter zlasti na projektne dejavnosti in srečanja s strokovno skupino ter na srečanja projektne skupine z državami članicami v določeni meri vpliva javnozdravstvena kriza zaradi COVID-19. Sestanki so potekali virtualno, s krajšimi dnevnimi redi in omejeno interakcijo. Poleg tega so bile države članice zaradi javnozdravstvene krize prisiljene na novo razporediti prednostne naloge, zaradi česar so njihove zmožnosti zagotavljanja prispevkov in povratnih informacij v zvezi z dosjejem omejene. Ta vpliv bo odvisen od trajanja javnozdravstvene krize.

Tretje tveganje – predlog za okolje enotnega okenca EU za carino

Dobro delovanje sistema ICG je povezano z uspehom predloga Komisije za okolje enotnega okenca EU za carino, katerega namen je zagotoviti pravno podlago za delovanje sistema EU CSW-CERTEX. Medvladni (G2G) steber tega predloga odraža način, kako si bodo carinski organi in partnerski pristojni organi elektronsko izmenjevali podatke. Če bosta sozakonodajalca nazadnje dosegla sporazum, ki se bo bistveno razlikoval od pristopa G2G, kot je določen v predlogu, bo to torej vplivalo na način medsebojne povezanosti sistema ICG in sistema EU CSW-CERTEX, kar bo vplivalo tudi na zgoraj opisano izvedbeno določbo za sistem ICG.

Četrto tveganje – razpoložljiv proračun

Zaradi proračunske negotovosti zaradi pogajanj o novem večletnem finančnem okviru je bilo napredek zelo težko doseči. Treba pa je opozoriti, da je ugoden izid pogajanj o večletnem finančnem okviru ublažil tveganje s konca leta 2020 in da je, kar zadeva proračun, ta pobuda v celoti zajeta v novi program „Carina“.

Blažilni ukrepi

Tveganja so bila dokumentirana v GD za obdavčenje in carinsko unijo.

6.SKLEPNE UGOTOVITVE

V obdobju, ki ga zajema to drugo poročilo o napredku, so bili izvedeni naslednji ukrepi, namenjeni razvoju centraliziranega elektronskega sistema za uvoz predmetov kulturne dediščine (sistema ICG): (1) sprejetje izvedbenih določb za namene Uredbe (EU) 2019/880; (2) delo, ki ga je opravila projektna skupina, ustanovljena v ta namen, in (3) napredek na področju poslovnega modela in dokumenta o viziji za projekt ICG.

Do zdaj je delo Komisije potekalo po načrtu, kljub temu pa so bila opredeljena nekatera morebitna tveganja za zamude pri izvedbi sistema ICG v določenem roku. Eno od tveganj se nanaša na negotovost glede osebja, dodeljenega projektu, saj je to odvisno od sedanjih razpoložljivih proračunskih sredstev in splošnih prednostnih nalog pri razvoju informacijske tehnologije na področju carine 17 . Tudi za javnozdravstveno krizo COVID-19 je bilo ugotovljeno, da nekoliko ovira napredek projekta ICG. Celoten vpliv bo odvisen od trajanja javnozdravstvene krize.

Priloga I: Večletno strateško načrtovanje

Načrt MASP-C zagotavlja učinkovito in usklajeno upravljanje projektov IT z določitvijo strateškega okvira in mejnikov. Dokončno ga potrdijo države članice v skupini za carinsko politiko (Customs Policy Group – CPG) na podlagi strokovnih nasvetov skupine za usklajevanje elektronskega carinjenja (Electronic Customs Coordination Group – ECCG) in posvetovanja s trgovino v kontaktni skupini za trgovino (Trade Contact Group – TCG).

O načrtovanju elektronskega sistema so razpravljale in ga odobrile države članice, podrobno pa je opisano na tehničnem listu 1.18 načrta MASP-C rev. 2019.

Spodnja preglednica 1 vsebuje izvleček načrtovanja projekta uvoza predmetov kulturne dediščine iz načrta MASP-C rev. 2019, tehnični list 1.18.

*Sedanje določbe se nanašajo na Uredbo (EU) 2019/880.

**Prihodnje določbe se nanašajo na izvedbene določbe, ki jih je treba sprejeti v skladu z Uredbo (EU) 2019/880.

Preglednica 2 vsebuje izvleček projekta EU CSW-CERTEX s poudarkom na komponenti 2 projekta EU CSW-CERTEX, to je povezovanje s sistemom ICG.

*Sedanje določbe se nanašajo na Uredbo (EU) 2019/880.

**Prihodnje določbe se nanašajo na izvedbene določbe, ki jih je treba sprejeti v skladu z Uredbo (EU) 2019/880.

Priloga II: Časovnica z glavnimi fazami projekta in ključnimi mejniki

(1)

UL L 151, 7.6.2019, str. 1.

(2)

  https://ec.europa.eu/taxation_customs/general-information-customs/electronic-customs/eu-single-window-environment-for-customs_en .

(3)

  COM(2020) 342 final .

(4)

Kot „uvoz“ je v Uredbi opredeljeno dajanje predmetov v naslednje carinske postopke: sprostitev v prosti promet; hramba v carinskih skladiščih ali prostih conah; začasni uvoz; posebna raba, vključno z aktivnim oplemenitenjem.

(5)

Glej https://ec.europa.eu/taxation_customs/general-information-customs/electronic-customs_en .

(6)

  https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/2019_masp_annex3_en.pdf .

(7)

  https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/2019_masp_annex4_en.pdf .

(8)

  https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/2019_masp_annex5_en.pdf .

(9)

Glej Prilogo k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okolja enotnega okenca Evropske unije za carino in spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013, COM(2020) 673 final.

(10)

V času priprave osnutka tega poročila je odbor pozitivno glasoval za osnutek uredbe, ki naj bi jo kolegij predvidoma sprejel junija 2021.

(11)

Uredba Sveta (ES) št. 116/2009 z dne 18. decembra 2008 o izvozu predmetov kulturne dediščine (UL L 39, 10.2.2009, str. 1).

(12)

Pred ustanovitvijo strokovnih skupin za namene Lizbonske pogodbe so te razprave potekale v odboru iz Uredbe (ES) št. 116/2009. Člani strokovne skupine so večinoma isti organi, ki se sestajajo v okviru odbora iz navedene Uredbe.

(13)

Številka EORI je registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta, kot je opredeljena v členu 1(18) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446.

(14)

Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(15)

Za več podrobnosti o mandatu in delu projektne skupine glej prvo poročilo o napredku Komisije COM(2020) 342  final .

(16)

Odbor za informacijsko tehnologijo in kibernetsko varnost (ITCB) Evropske komisije je stalna podskupina internega upravnega odbora. Skrbi za to, da se viri in naložbe v informacijsko tehnologijo uporabljajo učinkovito ter da poslovne potrebe podpirajo učinkoviti, varni in odporni komunikacijski in informacijski sistemi v skladu z načeli za varstvo osebnih podatkov. Nadzoruje izvajanje digitalne strategije Evropske komisije.

(17)

Kot je digitalizacija carinskega zakonika Unije.