20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/185

(1)

Okoljska in podnebna politika in zakonodaja Unije sta precej prispevali k izboljšanju stanja okolja. Kljub temu še vedno obstajajo veliki okoljski in podnebni izzivi, ki bodo imeli precejšnje posledice za Unijo, če jih ne bomo obravnavali.

(2)

Zaradi obsega in celovitosti bi moralo biti spopadanje z navedenimi okoljskimi in podnebnimi izzivi financirano predvsem iz glavnih programov financiranja Unije. Komisija je v sporočilu z dne 29. junija 2011 z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“, v katerem se zaveda izzivov zaradi podnebnih sprememb, navedla, da namerava povečati delež proračuna, namenjenega podnebju, za vsaj 20 %, in sicer s prispevki iz različnih politik. Ta uredba bi morala prispevati k uresničitvi navedenega cilja.

(3)

S temi programi financiranja Unije ni mogoče obravnavati vseh posebnih potreb okolja in podnebnih ukrepov. Za okolje in podnebne ukrepe so potrebni posebni pristopi, ki odpravljajo neenako vključevanje njihovih ciljev v prakse držav članic, neenakomerno in nezadostno izvajanje zakonodaje v državah članicah ter nezadostno razširjanje informacij o ciljih politike in spodbujanje navedenih ciljev. Primerno je poskrbeti za nadaljnje ukrepe v zvezi s programom, vzpostavljenim z Uredbo (ES) št. 614/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (4), in sprejeti novo uredbo. Zato bi morala ta uredba vzpostaviti namenski program financiranja za okolje in podnebne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: program LIFE). Da bi imelo financiranje Unije znaten učinek, bi bilo treba ustvariti tesne sinergije in dopolnjevanje med programom LIFE in drugimi programi Unije za financiranje.

(4)

Okoljske dobrine so v Uniji neenakomerno porazdeljene, vendar so njihove prednosti pomembne za celotno Unijo in jih ta tudi čuti. Zaradi dolžnosti Unije, da te dobrine ohrani, je potrebno dosledno izvajanje načel solidarnosti in skupnega prevzemanja odgovornosti, kar pomeni, da je nekatere okoljske in podnebne težave Unije bolje obravnavati na regionalni ali lokalni ravni. Programi LIFE imajo že od leta 1992 ključno vlogo pri boljši solidarnosti in skupnem prevzemanju odgovornosti pri ohranjanju okoljskega in podnebnega javnega dobrega Unije. To vlogo bi moral program LIFE igrati tudi v prihodnje.

(5)

Program LIFE glede na značilnosti in obseg ne more rešiti vseh okoljskih in podnebnih težav. Namenjen bi moral biti spodbujanju sprememb v razvoju in izvajanju politik s tem, ko zagotavlja in razširja rešitve in najboljšo prakso za uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev ter promovira inovativne okoljske in podnebne tehnologije. Pri teh prizadevanjih bi moral program LIFE podpreti izvajanje splošnega okoljskega akcijskega programa Unije do leta 2020 "Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta", vzpostavljenega s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: sedmi okoljski akcijski program).

(6)

Ta uredba določa finančna sredstva v višini 3 456 655 milijonov EUR po trenutnih cenah, kar je 0,318 % skupnega zneska odobrenih sredstev za prevzem obveznosti iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (6) za celotno obdobje programa LIFE, kar pomeni za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (7).

(7)

V skladu s sklepi zasedanj Evropskega sveta v Luxembourgu decembra 1997 in v Solunu junija 2003 bi morale biti države kandidatke in države zahodnega Balkana, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces, ter države, za katere se uporablja evropska sosedska politika, upravičene do sodelovanja v programih Unije v skladu s pogoji iz ustreznih dvostranskih in večstranskih sporazumov, sklenjenih s temi državami.

(8)

V skladu s Sklepom Sveta št. 2001/822/ES (8) (v nadaljnjem besedilu: Sklep o pridružitvi čezmorskih držav) so posamezniki iz čezmorskih držav in ozemelj (v nadaljnjem besedilu: ČDO) ter ustrezni javni in/ali zasebni organi in institucije v ČDO, kjer je to primerno, upravičeni sodelovati v programih Unije ob upoštevanju pravil in pogojev teh programov, pa tudi ureditve, ki se uporablja v državi članici, s katero so ČDO povezani.

(9)

Če želimo, da bodo naložbe, povezane z okoljem in podnebnimi ukrepi v Uniji, učinkovite, je nekatere ukrepe treba izvesti zunaj njenih meja. Ni nujno, da so te naložbe vedno financirane s finančnimi instrumenti Unije za zunanje delovanje. Ukrepi v državah, ki ne sodelujejo neposredno v programu LIFE, in sodelovanje zadevnih pravnih oseb v dejavnostih, ki so financirane s programom LIFE, bi morali izjemoma biti mogoči, če so izpolnjeni posebni pogoji iz te uredbe.

(10)

Ta uredba bi morala tudi zagotavljati okvir za podporo ustreznim mednarodnim organizacijam in za sodelovanje z njimi, da se zadosti potrebam okoljske in podnebne politike, ki ne sodijo v sklop finančnih instrumentov zunanjega delovanja, kot so nekatere študije.

(11)

Okoljske in podnebne potrebe bi morale biti vključene v politike in dejavnosti Unije. Program LIFE bi moral torej dopolnjevati druge programe financiranja Unije, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj (9), Evropskim socialnim skladom (10), Kohezijskim skladom (11), Evropskim kmetijskim usmerjevalnim in jamstvenim skladom (12), Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (13), Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo in Obzorjem 2020 - Okvirnim programom za raziskave in inovacije (14).

Komisija in države članice bi morale to dopolnjevanje zagotoviti na vseh ravneh. Na ravni Unije bi bilo treba dopolnjevanje zagotoviti z vzpostavitvijo strukturnega sodelovanja med programom LIFE in deljenim upravljanjem programov financiranja Unije v skupnem strateškem okviru, ustanovljenim z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. /2013 (15) (uredba o skupnih določbah), zlasti da se spodbudi financiranje ukrepov, ki dopolnjujejo integrirane projekte ali podpirajo uporabo rešitev, metod in pristopov, razvitih s programom LIFE. S programom LIFE bi bilo prav tako treba spodbujati uporabo rezultatov okoljskih in podnebnih raziskav ter inovacij pobude Obzorje 2020. V sklopu tega bi moral zagotavljati možnosti sofinanciranja projektov z jasnimi okoljskimi in podnebnimi koristmi, da bi bilo tako mogoče zagotoviti sinergije med programoma LIFE in Obzorje 2020. Za preprečevanje podvajanja financiranja je potrebno usklajevanje. Komisija bi morala ukrepati, da bi preprečila prekrivanje in dodatno upravno breme za upravičence projektov zaradi obveznosti poročanja iz različnih finančnih instrumentov. Že v začetni fazi bi morala opredeliti možne ureditve za sodelovanje ter tako zagotoviti jasnost in praktično izvedljivost integriranih projektov v okviru programa LIFE. Države članice bi morale predvideti navedbo teh ureditev v sporazumih o partnerstvu, saj bodo tako zagotovile, da bodo prednosti integriranih projektov upoštevane pri pripravi operativnih programov in programov podeželskega razvoja.

(12)

Ključni izzivi Unije so še naprej ustavitev in zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti ter izboljšanje učinkovitosti sredstev, skupaj s pomisleki glede okolja in zdravja. Zaradi teh izzivov so potrebna okrepljena prizadevanja na ravni Unije, da bo mogoče zagotoviti rešitve in najboljše prakse, ki bodo pomagale pri uresničevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020). Poleg tega je za uresničevanje okoljskih ciljev bistveno tudi izboljšano upravljanje, predvsem s krepitvijo ozaveščenosti in vključevanjem zainteresiranih strani. Zato bi moral imeti podprogram za okolje pri ukrepih tri prednostna področja: okolje in učinkovita raba virov, narava in biotska raznovrstnost ter okoljsko upravljanje in informacije. Moralo bi biti mogoče, da bodo lahko projekti, financirani s programom LIFE, prispevali k uresničevanju posebnih ciljev na več kot enem izmed teh prednostnih področij in da bo v njih sodelovala več kot ena država članica.

(13)

V sporočilu Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ so predlagani mejniki in ukrepi, ki jih Unija potrebuje za prehod k trajnostni rasti z učinkovito rabo virov. Prednostno področje okolje in učinkovita raba virov bi moralo zato podpirati učinkovito izvajanje okoljske politike Unije v javnih in zasebnih sektorjih, zlasti v okoljskih sektorjih, vključenih v časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, in sicer z omogočanjem razvoja in izmenjave novih rešitev in najboljše prakse. V tem smislu bi morala Komisija poskrbeti za doslednost in preprečiti prekrivanje s programom Obzorje 2020.

(14)

V sporočilu Komisije z dne 3. maja 2011 z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“ (v nadaljevanju: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020) so določeni cilji za ustavitev in odpravo izgube biotske raznovrstnosti. Ti cilji med drugim vključujejo popolno izvajanje Direktive Sveta 92/43/EGS (16) in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17), kot tudi ohranjanje in obnavljanje ekosistemov in njihove funkcije. Program LIFE bi moral prispevati k uresničevanju teh ciljev. Prednostno področje narava in biotska raznovrstnost bi moralo biti zato osredotočeno na izvajanje in vodenje mreže Natura 2000, določene v Direktivi Sveta 92/43/EGS, zlasti v zvezi z okvirom prednostnih ukrepov, pripravljenim na osnovi člena 8 navedene direktive, na razvoj in razširjanje najboljše prakse v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES ter na širše izzive biotske raznovrstnosti, navedene v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020.

(15)

Prispevek programa LIFE k letnim potrebam po financiranju mreže Natura 2000 bi bilo treba obravnavati v povezavi z odhodki za biotsko raznovrstnost iz drugih skladov Unije. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti integriranim projektom v okviru programa LIFE kot usklajenim mehanizmom financiranja za mrežo Natura 2000, saj lahko ustvarijo učinek finančnega vzvoda in povečajo zmogljivost črpanja sredstev za naravo in biotsko raznovrstnost iz drugih skladov Unije.

(16)

Gozdovi imajo pomembno vlogo za okolje in podnebje, na primer v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, vodo, tlemi ter prilagoditvijo podnebnim spremembam in njihovo ublažitvijo. Gozdovi in tla pomagajo urejati podnebje, saj iz ozračja črpajo ogljikov dioksid (CO2) in hranijo ogromne količine ogljika. Za optimizacijo te vloge so potrebni podatki in informacije. Zaradi tega bi morala biti uredba tudi okvir za podporo sinergij med okoljskimi in podnebnimi ukrepi, povezanimi z gozdovi in tlemi, vključno z njihovim spremljanjem. Druga področja, kjer so mogoče večje sinergije, so pomanjkanje vode in suša ter obvladovanje poplavne ogroženosti.

(17)

Za optimalno izrabo sredstev iz programa LIFE bi bilo treba spodbujati sinergije med dejavnostmi podprograma za okolje, zlasti za zaščito biotske raznovrstnosti, in ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam in njihovo ublažitev v podprogramu za podnebne ukrepe.

(18)

V sporočilu Komisije z dne 15. decembra 2011 z naslovom „Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050“ (v nadaljnjem besedilu: časovni načrt 2050) je navedeno, da bo preskušanje novih pristopov k ublažitvi podnebnih sprememb tudi v prihodnje ključnega pomena za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. Hkrati je treba kot medsektorsko prednostno nalogo Unije zagotoviti prilagoditev podnebnim spremembam. Spodbujanje upravljanja in ozaveščanje sta ključnega pomena za doseganje konstruktivnih rezultatov in vključenost zainteresiranih strani. Zato bi moral podprogram za podnebne ukrepe podpreti prizadevanja na treh prednostnih področjih: omejevanje podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam ter upravljanje podnebja in informacije. Za projekte, financirane iz programa LIFE, bi moralo biti omogočeno, da prispevajo k uresničevanju posebnih ciljev na več kot enem od teh prednostnih področij in da bo v njih sodelovala več kot ena država članica.

(19)

Prednostno področje blažitev podnebnih sprememb bi moralo prispevati k razvoju ter izvajanju politike in zakonodaje Unije, povezane s podnebjem, zlasti v zvezi s spremljanjem in poročanjem o toplogrednih plinih, s politikami rabe zemljišč, spremembo namembnosti zemljišč in gozdarstvom, ohranjanjem naravnih ponorov ogljika, sistemom za trgovanje z emisijami, prizadevanji držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zajemanjem in shranjevanjem ogljika, obnovljivo energijo, energetsko učinkovitostjo, prometom in gorivom, varovanjem ozonskega plašča in fluoriranimi plini. Smatra se, da gradnja infrastrukture za zajem in shranjevanje ogljika ne sodi na področje programa LIFE, zato se naj je ne bi podprlo.

(20)

V Evropi in svetu je že mogoče opaziti prve posledice podnebnih sprememb, kot so skrajne vremenske razmere, ki povzročajo poplave in suše, ter dvigovanje temperatur in morske gladine. Prednostno področje prilagajanje podnebnim spremembam bi moralo zato pomagati prebivalstvu, gospodarskim sektorjem in regijam, da se prilagodijo takim vplivom, da bi tako s sprejetjem posebnih prilagoditvenih ukrepov in strategij zagotovili odpornejšo Unijo. Ukrepi na tem področju bi morali dopolnjevati ukrepe, ki so upravičeni do financiranja v skladu s finančnim instrumentom za civilno zaščito, vzpostavljenim s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18). Smatra se, da gradnja velike infrastrukture ne sodi na področje programa LIFE, zato se je naj ne bi podprlo.

(21)

Celovito izvajanje okoljske in podnebne politike in zakonodaje je neločljivo povezano z doseganjem boljšega upravljanja, večje vključenosti zainteresiranih strani in razširjanjem informacij. Zato bi morali prednostni področji upravljanje in informacije v obeh podprogramih podpirati razvoj platform in izmenjavo najboljše prakse za večjo skladnost in izvajanje, vključno s programi usposabljanja za sodnike in državne tožilce, ter pridobivati podporo javnosti in zainteresiranih strani pri prizadevanjih za pripravo politike Unije na področju okolja in podnebja. Zlasti bi morali podpreti izboljšave pri širjenju baze znanja in najboljše prakse, izvajanju zakonodaje Unije, ozaveščanju, udeležbi javnosti, dostopu do informacij in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

(22)

V okviru te uredbe mora biti zagotovljena podpora v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (19). Projekti, financirani na podlagi programa LIFE, bi morali izpolnjevati merila upravičenosti in razpisna merila, da bo mogoče zagotoviti najboljšo izrabo sredstev Unije in dodano vrednost Unije. Komisija bi morala pri ocenjevanju evropske dodane vrednosti glede na posamezno prednostno področje posebno pozornost posvetiti možnostim za ponovno uporabo in prenosljivosti projektov, trajnosti njihovih rezultatov, njihovemu prispevku k doseganju splošnih in posebnih ciljev na prednostnih področjih, pa tudi tematskim prednostnim nalogam, ki se uresničujejo prek teh projektov. Spodbujati bi bilo treba projekte, ki imajo medsektorske vplive. Komisija bi morala spodbujati in zagovarjati tudi uporabo zelenih javnih naročil, zlasti pri izvajanju projektov.

(23)

Za ohranjanje enakih pogojev za vse subjekte, ki delujejo na notranjem trgu, in da bi se bilo mogoče izogniti neupravičenemu izkrivljanju konkurence, bi moralo biti financiranje v skladu s programom LIFE po potrebi namenjeno tržnim neuspehom. Če financiranje pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), bi moralo biti oblikovano skladno s pravili glede državne pomoči, da bi bilo tako mogoče preprečiti izkrivljanje trga, kot je izrivanje zasebnega financiranja, ustvarjanje neučinkovitih tržnih struktur ali ohranjanje neučinkovitih podjetij, in ne sme biti uveljavljeno, dokler tega ne odobri Komisija v skladu s členom 108(3) PDEU, če ni v skladu z uredbo, sprejeto v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 994/98 (20).

(24)

Da bi bilo mogoče izboljšati izvajanje okoljske in podnebne politike ter okrepiti vključevanje podnebnih in okoljskih ciljev v druge politike, bi moral program LIFE spodbujati projekte, ki podpirajo celostne pristope k izvajanju podnebne in okoljske zakonodaje in politike. Taki integrirani projekti bi se morali uporabljati kot konkretno orodje za boljše vključevanje okoljskih in podnebnih ciljev v druge politike Unije in splošne odhodke Unije v skladu s strategijo Evropa 2020. Služiti bi morali kot primeri dobre prakse za učinkovito in dobro usklajeno izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje Unije v državah članicah in regijah. Pri podprogramu za okolje bi se morali integrirani projekti osredotočiti predvsem na izvajanje strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 s posebnim poudarkom na učinkovitem vodenju in utrjevanju mreže Natura 2000, vzpostavljene z Direktivo Sveta 92/43/EGS, in sicer z izvajanjem okvirov prednostnih ukrepov, oblikovanih na podlagi člena 8 navedene direktive, Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (21) ter zakonodaje o odpadkih in zraku.

(25)

Čeprav so integrirani projekti osredotočeni na omenjene teme, bi morali biti večnamenski mehanizmi za izvajanje (npr. za okoljske prednosti in povečanje zmogljivosti), ki omogočajo doseganje rezultatov na drugih področjih politik, zlasti morskega okolja v skladu s cilji Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22). Integrirane projekte bi moralo biti mogoče predvideti tudi na drugih okoljskih področjih. Pri podprogramu podnebnih ukrepov bi morali biti ti projekti predvsem usmerjeni v strategije in akcijske načrte za prilagoditev podnebnim spremembam in njihovo ublažitev.

(26)

Integrirani projekti bi morali biti namenjeni le določenim dejavnostim in ukrepom, medtem ko se druge dejavnosti, ki dopolnjujejo v projekt vključene dejavnosti, financirajo iz drugih programov za financiranje Unije, pa tudi iz nacionalnih in regionalnih sredstev ter sredstev zasebnega sektorja. Financiranje iz programa LIFE bi moralo izrabljati sinergije in zagotavljati skladnost med različnimi viri financiranja Unije s strateško osredotočenostjo na podnebje in okolje, hkrati pa zagotoviti poenostavitev postopkov.

(27)

Integrirani projekti, ki so močno osredotočeni na izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje in politike Unije z integriranimi pristopi, zahtevajo ukrepanje v celotni Uniji in v vseh sektorjih, na katere se nanaša ta uredba. Zaradi tega je treba v izbirni postopek uvesti razporeditveni element, da se omogoči geografsko ravnovesje, države članice pa bi si morale prizadevati, da bi v programskem obdobju pripravile in predlagale vsaj en integrirani projekt, če ne gre drugače, s tehnično pomočjo programa LIFE.

(28)

Ker so integrirani projekti nov pristop, bi bilo treba zainteresiranim stranem po potrebi ponuditi tehnično pomoč. Fazo uporabe pa bi bilo mogoče poenostaviti s postopkom v dveh korakih. Najprej bi bilo treba pripraviti finančni načrt, ki bi opredeljeval, kateri drugi viri Unije ter državni ali zasebni viri financiranja se bodo uporabili in v kakšnem obsegu. Šele zatem bi bilo treba zahtevati pismo o nameri od najmanj enega izmed teh drugih virov, da bo izpolnjena zahteva za uporabo dodatnih virov financiranja. Obseg, v katerem bodo uporabljeni drugi skladi Unije, bi bilo treba upoštevati pri izbiri projektov, ki bodo prejeli sredstva.

(29)

Uspeh integriranih projektov je odvisen od tesnega sodelovanja med državnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter nedržavnimi akterji, ki so vključeni v uresničevanje ciljev programa LIFE. Zato bi bilo treba uporabiti načela preglednosti in objavljanja odločitev glede oblikovanja, izvajanja, ocenjevanja in spremljanja projektov.

(30)

Projektom v podprogramu za okolje, ki niso integrirani, bi morale vse države članice v obdobju prvega večletnega delovnega programa v skladu z načeloma solidarnosti in delitvijo odgovornosti dodeliti sorazmerni delež sredstev, izračunan na osnovi okvirnih nacionalnih dodelitev.

(31)

Vsem državam članicam, ki izpolnjujejo ustrezne zahteve iz te uredbe, bi bilo treba zagotoviti sredstva za projekte za povečanje zmogljivosti, da se izboljša njihova sposobnost udeležbe v programu LIFE. Ta sredstva bi morala biti na voljo na osnovi dogovorjenega načrta za povečanje zmogljivosti, ki bi opredeljeval potrebne ukrepe in financiranje.

(32)

Kakovost bi morala biti glavno merilo pri ocenjevanju projektov in dodeljevanju sredstev v programu LIFE. Razporeditveni elementi, s katerimi naj bi bilo doseženo geografsko ravnovesje, so le okvirnega značaja in ne bi smeli pomeniti, da so sredstva zagotovljena oziroma da je vsaka država članica upravičena do dodelitve sredstev.

(33)

Unija je podpisnica Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: aarhuška konvencija) Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (ECE). Zato bi bilo treba podpreti delo nevladnih organizacij in mrež nepridobitnih subjektov, ki si prizadevajo za cilje v splošnem interesu Unije, saj učinkovito podpirajo cilje aarhuške konvencije, ko zagovarjajo pomisleke in stališča državljanov Unije kot del procesa pri razvoju politike, prav tako pa podpirajo njegovo izvajanje in ozaveščanje o težavah, povezanih s podnebjem in okoljem, ter odzive politike. Primerno je, da program LIFE podpira najrazličnejše nevladne organizacije in mreže nepridobitnih subjektov, ki si prizadevajo za cilje v splošnem interesu Unije in so predvsem dejavne na področju okolja ali podnebnih ukrepov, in sicer s konkurenčnim in preglednim dodeljevanjem pomoči za delovanje, da bi tako lahko učinkovito prispevale k politiki Unije ter spodbujale in krepile izvajanje in uveljavljanje okoljskih in podnebnih ciljev Unije, hkrati pa razširile in okrepile svoje zmožnosti, da postanejo učinkovitejše partnerice.

(34)

Da bi lahko Komisija opravljala svojo vlogo pri začetku razvoja in izvajanju okoljske in podnebne politike, bi morala sredstva iz programa LIFE porabiti za podporo zagonu, izvedbi in vključevanju okoljske in podnebne politike in zakonodaje Unije, vključno z nakupom blaga in storitev. Finančna sredstva, ki so v skladu s to uredbo dodeljena komunikacijskim dejavnostim, bi morala prav tako zajemati korporativno komuniciranje o političnih prednostnih nalogah Unije, pa tudi o izvajanju in stanju prenosa pomembnejše okoljske in podnebne zakonodaje Unije.

(35)

Zaradi finančne krize se vrzel na trgu med ponudbo kreditov, lastniškega in tveganega kapitala ter povpraševanjem po njih verjetno ne bo zmanjšala, zato je prav, da je mogoče s finančnimi instrumenti podpreti projekte, ki lahko ustvarijo prihodke na področju okolja in podnebja. Finančni instrumenti, ki jih podpira program LIFE, bi se morali stroškovno učinkovito uporabljati za obravnavo posebnih potreb trga, in sicer skladno s cilji programa, pri tem pa ne smejo izriniti zasebnega financiranja. Finančne instrumente bi moralo biti mogoče združiti z nepovratnimi sredstvi iz proračuna Unije, tudi v skladu s to uredbo.

(36)

Izkušnje pri preteklih programih LIFE so pokazale, da se je treba osredotočiti na dejanske prednostne naloge okoljske in podnebne politike in področja ukrepanja. Te tematske prednostne naloge ne bi smele biti izčrpne, da bodo lahko prosilci pripravili predloge na drugih področjih, vključili nove ideje in se odzvali na nove izzive. Večletni delovni programi bi morali biti tudi prožni, da bo z njimi mogoče uresničiti cilje in načrte, hkrati pa bi morali zagotoviti potrebno stabilnost projektnih tem, s katerimi se uresničujejo tematske prednostne naloge, da bodo lahko morebitni prosilci načrtovali, pripravili in predložili predloge. Prvi večletni delovni program bi moral biti veljaven vsaj štiri leta, slediti pa bi mu moral drugi, triletni delovni program. Oba delovna programa bi morala vsebovati vzorčni seznam projektnih tem za izvajanje tematskih prednostnih nalog.

(37)

Izkušnje z dosedanjimi programi LIFE so pokazale, kako pomembne so nacionalne kontaktne točke LIFE, zlasti za zagotavljanje podpore prosilcem in upravičencem, s čimer tudi prispevajo k uspešnemu izvajanju programov. Zato bi bilo treba sistem nacionalnih in regionalnih kontaktnih točk LIFE ohraniti in po možnosti okrepiti, zlasti v državah članicah, kjer projekti črpajo malo sredstev, poglobiti pa bi bilo treba tudi sodelovanje med Komisijo in nacionalnimi kontaktnimi točkami LIFE ter med nacionalnimi in regionalnimi kontaktnimi točkami LIFE. Izkušnje z dosedanjimi programi LIFE so prav tako pokazale, da je treba poskrbeti za učinkovito razširjanje projektnih rezultatov in dejavnosti mrež, da se povečata učinek vzvoda in evropska dodana vrednost v programu LIFE, zlasti z organizacijo seminarjev, delavnic in drugih dejavnosti za izmenjavo izkušenj, znanja in dobre prakse v Uniji. Komisija bi morala zato nadaljevati in krepiti dejavnosti usmerjenega razširjanja, vključno tiste, ki so posebej osredotočene na integrirane projekte, zlasti v državah članicah, ki črpajo malo sredstev, in v zvezi z nekaterimi sektorji, prav tako pa bi morala omogočiti sodelovanje in izmenjavo izkušenj med upravičenci programa LIFE in drugimi. Prek ustreznih medijev in z ustrezno tehnologijo bi morala še naprej redno objavljati sezname projektov, financiranih iz programa LIFE, vključno s kratkim opisom ciljev in doseženih rezultatov ter povzetkom dodeljenih sredstev.

(38)

Za poenostavitev programa LIFE ter zmanjšanje upravnega bremena za prosilce in upravičence bi bilo treba pogosteje uporabljati pavšalne zneske, ne da bi s tem ogrozili upravičenost stroškov za DDV in stroškov za zaposlene za nedoločen čas v skladu s pogoji iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. V skladu s trenutno prakso bi morala vsota prispevkov javnih organizacij (kot upravičencev, ki usklajujejo, in/ali pridruženih upravičencev) k projektu za najmanj 2 % presegati stroške plač državnih javnih uslužbencev, odgovornih za projekt. Sredstva Unije se ne bi smela uporabljati za subvencioniranje državnih proračunov, na primer za kritje stroškov DDV. O zneskih sredstev Unije, porabljenih za kritje DDV, so na voljo samo omejene informacije. Komisija bi morala zato pri vmesni in naknadni oceni programa LIFE pripraviti pregled nadomestil DDV po posameznih državah članicah, ki so jih upravičenci v projektih LIFE zahtevali v fazi končnih plačil.

(39)

Določiti bi morali najvišje stopnje sofinanciranja, kakršne so potrebne za ohranitev učinkovite ravni pomoči v programu LIFE.

(40)

Program LIFE in njegove podprograme bi bilo treba redno spremljati in ocenjevati na podlagi ustreznih kazalnikov uspešnosti, da se omogoči izvajanje prilagoditev, vključno z revizijo tematskih prednostnih nalog, če je potrebna. Komisija bi morala pri podrobnejši opredelitvi kazalnikov uspešnosti za oceno programov in projektov dati poudarek spremljanju kakovosti na podlagi kazalnikov uspešnosti ter pričakovanih rezultatov in učinkov. Predlagati bi morala tudi način spremljanja dolgoročne uspešnosti projektov, zlasti na prednostnem področju narava in biotska raznovrstnost. Da bi bilo mogoče zagotoviti dokaze o vzporednih koristih, ki jih lahko imata podprograma za podnebne ukrepe in biotsko raznovrstnost, hkrati pa zagotoviti informacije na ravni porabe, bi bilo treba v nadzor programa LIFE vključiti tudi spremljanje izdatkov, povezanih s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo, kakor je navedeno v sporočilu o proračunu za Evropo 2020. Takšno spremljanje temelji na enostavni metodologiji z razvrščanjem odhodkov v eno izmed treh kategorij: odhodki, povezani le s podnebjem/biotsko raznovrstnostjo (upoštevani 100-odstotno), odhodki, pomembno povezani s podnebjem/biotsko raznovrstnostjo (upoštevani 40-odstotno), in odhodki, nepovezani s podnebjem/biotsko raznovrstnostjo (upoštevani 0-odstotno). Ta metodologija ne izključuje uporabe natančnejših metodologij, kjer je to ustrezno.

(41)

Program LIFE in projekte bi morala tudi v prihodnje upravljati Komisija, saj ima s tem dolgoletne izkušnje, upravičenci programa LIFE pa imajo pozitivne izkušnje z zunanjimi skupinami za spremljanje. Za vse morebitne spremembe v upravljavski strukturi programa LIFE in projektov bi bilo treba opraviti vnaprejšnjo analizo stroškov in koristi, pri tem pa posebno pozornost nameniti ustreznemu in celovitemu strokovnemu znanju, zlasti na prednostnem področju narava in biotska raznovrstnost.

(42)

Finančni interesi Unije so zaščiteni s sorazmernimi ukrepi v ciklu odhodkov, vključno s preprečevanjem, zaznavanjem in raziskovanjem nepravilnosti, vračanjem nepravilno plačanih ali uporabljenih in izgubljenih sredstev ter kaznimi, kjer je to primerno.

(43)

Da bo mogoče zagotoviti čim boljšo uporabo sredstev Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s kazalniki uspešnosti za tematske prednostne naloge podprograma za okolje in prednostnimi področji podprograma za podnebne ukrepe, spremembami tematskih prednostnih nalog iz Priloge III in povečanja odstotka proračunskih sredstev, ki se kot nepovratna sredstva dodelijo projektom za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(44)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, ki je povezano s sprejetjem večletnih delovnih programov, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (23).

(45)

Če odbor za program LIFE za okolje in podnebne ukrepe ne poda mnenja o osnutku izvedbenega akta, bi morala Komisija ravnati v skladu z drugim pododstavkom člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011 in osnutka ne bi smela sprejeti. Uporabo tega postopka bi bilo treba med drugim upravičiti s tem, da je treba oceniti sorazmerno porazdelitev sredstev med integrirane projekte, zlasti najvišji znesek, ki ga lahko prejme posamezni integrirani projekt.

(46)

Za zagotavljanje učinkovitega prehoda med ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 614/2007, in programom LIFE, je treba tudi v prihodnje spremljati, revidirati in kvalitativno ocenjevati dejavnosti, financirane v skladu z navedeno uredbo, potem ko ta preneha veljati.

(47)

Dodana vrednost programa LIFE je v posebnosti njegovega pristopa in osredotočenosti, zaradi česar so njegovi ukrepi zlasti prilagojeni okoljskim in podnebnim potrebam. Program LIFE lahko prispeva k izvajanju okoljskih politik, ki je učinkovitejše od posameznih ukrepov držav članic, saj krepi združevanje virov in strokovnega znanja. Prav tako zagotavlja platformo za razvoj in izmenjavo najboljših praks in znanja za izboljšanje, prečiščevanje in pospeševanje sprememb pri izvajanju pravnega reda ter za krepitev zmogljivosti ob pomoči zasebnim akterjem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, pri preskušanju tehnologij in rešitev majhnega obsega, državam članicam in zainteresiranim stranem pa zagotavlja, da se učijo drug od drugega. Program LIFE ustvarja sinergije pri nacionalnih sredstvih in sredstvih Unije, hkrati pa krepi dodatna sredstva zasebnega sektorja ter s tem povečuje skladnost ukrepov Unije in spodbuja bolj homogeno izvajanje pravnega reda.

(48)

Ker ciljev te uredbe, in sicer krepitve izvajanja in razvoja okoljske in podnebne politike in zakonodaje Unije, med drugim z vključevanjem okoljskih in podnebnih ciljev v druge politike, in spodbujanja boljšega upravljanja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se te cilje zaradi obsega ali učinkov te uredbe lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(49)

Uredbo (ES) št. 614/2007 bi bilo zato treba razveljaviti –

(a)

„pilotni projekti“ pomeni projekte, pri katerih se uporablja tehnika ali metoda, ki pred tem še ni bila uporabljena ali preskušena, ki prinaša morebitne okoljske in podnebne prednosti v primerjavi s trenutno najboljšo prakso in ki jo je pozneje v podobnih razmerah mogoče uporabiti v večjem obsegu;

(b)

„predstavitveni projekti“ pomeni projekte, ki vpeljejo v prakso, preizkusijo, ocenjujejo in razširjajo ukrepe, metodologije ali pristope, so novi ali neznani v posebnem sklopu projekta, kot so geografski, ekološki in socialno-ekonomski sklop, in ki bi jih bilo mogoče v podobnih okoliščinah uporabiti tudi drugje;

(c)

„projekti najboljše prakse“ pomeni projekte, pri katerih se uporabljajo ustrezne, stroškovno učinkovite in najsodobnejše tehnike, metode in pristopi, hkrati pa se upošteva poseben sklop projekta;

(d)

„integrirani projekti“ pomeni projekte, pri katerih se na velikem ozemeljskem območju, zlasti na regionalni, medregionalni, nacionalni ali nadnacionalni ravni, izvajajo okoljske ali podnebne strategije ali načrti, ki so potrebni v skladu s posebno okoljsko ali podnebno zakonodajo Unije in na podlagi drugih aktov Unije ali ki so jih razvili organi držav članic, zlasti na področju narave, vključno z upravljanjem mreže Natura 2000, vode, odpadkov, zraka ter prilagajanja posledicam podnebnih sprememb in njihove blažitve, pri čemer se zagotovi udeležba zainteresiranih strani in spodbuja uporaba vsaj enega ustreznega dodatnega vira financiranja Unije ali nacionalnega ali zasebnega vira financiranja;

(e)

„projekti tehnične pomoči“ pomeni projekte, ki z nepovratnimi sredstvi za ukrepe ponujajo finančno podporo za pomoč prosilcem pri pripravi integriranih projektov, zlasti pa zagotavljajo, da ti projekti izpolnjujejo zahteve glede rokov ter tehnične in finančne zahteve programa LIFE v povezavi s skladi iz člena 8(3);

(f)

„projekti za povečanje zmogljivosti“ pomeni projekte, ki z nepovratnimi sredstvi za ukrepe ponujajo finančno podporo za dejavnosti, potrebne za gradnjo zmogljivosti držav članic, vključno z nacionalnimi in regionalnimi kontaktnimi točkami LIFE, da se državam članicam omogoči učinkovitejše sodelovanje v programu LIFE;

(g)

„pripravljalni projekti“ pomeni projekte v podporo posebnih potreb za razvoj in izvajanje okoljske ali podnebne politike in zakonodaje Unije, ki jih zlasti opredeli Komisija v sodelovanju z državami članicami;

(h)

„projekti za informiranje, ozaveščenost, in razširjanje“ pomeni projekte, namenjene podpori za komuniciranje, razširjanje informacij in ozaveščanje na področjih podprogramov za okolje in za podnebne ukrepe.

(a)

prispevati k prehodu na trajnejše nizkoogljično gospodarstvo, ki bo učinkovito uporabljalo vire, k varovanju in izboljševanju kakovosti okolja in k ustavitvi ali zmanjševanju izgube biotske raznovrstnosti, vključno s podporo za mrežo Natura 2000 in za boj proti propadanju ekosistemov;

(b)

izboljšati razvoj, izvajanje in uveljavljanje okoljske in podnebne politike in zakonodaje Unije, spodbuditi in zagovarjati vključevanje in postavljanje v ospredje okoljskih in podnebnih ciljev v drugih politikah Unije ter v javni in zasebni praksi, tudi s povečevanjem zmogljivosti javnega in zasebnega sektorja;

(c)

podpreti boljše okoljsko in podnebno upravljanje na vseh ravneh, vključno s tesnejšo udeležbo civilne družbe, nevladnih organizacij in lokalnih akterjev;

(d)

podpreti izvajanje sedmega okoljskega akcijskega programa.

(a)

podprogram za okolje,

(b)

podprogram za podnebne ukrepe.

(a)

okoljske in podnebne izboljšave v zvezi s splošnim ciljem, navedenim v točki (a) odstavka 1. Okoljske izboljšave se v zvezi s ciljem ustavitve ali zmanjševanja izgube biotske raznovrstnosti merijo z odstotkom obnovitve ali zagotovitve ustreznega vodenja mreže Natura 2000, površino in vrsto obnovljenih ekosistemov ter številom in vrsto habitatov in vrst, katerih varstveno stanje se je izboljšalo;

(b)

število razvitih in izvedenih ukrepov za izvajanje načrtov, programov ali strategij v skladu z okoljsko ali podnebno politiko in zakonodajo Unije ter število ukrepov, ki so primerni za ponavljanje ali prenos v zvezi s splošnimi cilji iz točke (b) odstavka 1, povezanimi z razvojem in izvajanjem;

(c)

število ukrepov, s katerimi so bile dosežene sinergije ali vključenost v druge programe financiranja Unije oziroma vključenost v prakse javnega ali zasebnega sektorja v zvezi s splošnimi cilji iz točke (b) odstavka 1, povezanimi z izvajanjem in vključevanjem;

(d)

število ukrepov za zagotavljanje boljšega upravljanja, razširjanja informacij in ozaveščenosti o okoljskih in podnebnih vidikih v zvezi s splošnim ciljem iz točke (c) odstavka 1.

(a)

2 592 491 250 EUR celotnih finančnih sredstev iz odstavka 1 se dodeli podprogramu za okolje;

(b)

864 163 750 EUR celotnih finančnih sredstev iz odstavka 1 se dodeli podprogramu za podnebne ukrepe.

(a)

države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EEA);

(b)

države kandidatke, morebitne kandidatke in države pristopnice k Uniji;

(c)

države, za katere se uporablja evropska sosedska politika;

(d)

države, ki so postale članice Evropske agencije za okolje v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 933/1999 (24).

(a)

okolje in učinkovita raba virov,

(b)

narava in biotska raznovrstnost,

(c)

okoljsko upravljanje in informacije.

(a)

prednostne naloge iz sedmega okoljskega akcijskega programa;

(b)

posebni cilji za posamezna prednostna področja iz členov 10, 11 in 12;

(c)

izkušnje, pridobljene pri izvajanju večletnega delovnega programa iz člena 24;

(d)

izkušnje, pridobljene pri izvajanju integriranih projektov;

(e)

prednostne naloge iz nove okoljske zakonodaje Unije, sprejete po 23 decembra 2013, ali

(f)

izkušnje, pridobljene pri izvajanju obstoječe okoljske zakonodaje in politike Unije.

(a)

razvoj, preskus in predstavitev politik ali pristopov vodenja, najboljše prakse in rešitev za okoljske izzive, vključno z razvojem in predstavitvijo inovativnih tehnologij, ki so primerni za ponavljanje, prenos ali vključevanje v druga področja, med drugim v zvezi s povezavo med okoljem in zdravjem, in ki podpirajo politike in zakonodajo, povezane z učinkovito rabo virov, vključno s časovnim okvirom za Evropo, gospodarno z viri;

(b)

podpora uporabe, razvoja, preskušanja in predstavitve integriranih pristopov k izvajanju načrtov in programov v skladu z okoljsko politiko in zakonodajo Unije, predvsem na področjih vode, odpadkov in zraka;

(c)

izboljšanje baze znanja za razvoj, izvajanje, ocenjevanje, spremljanje in vrednotenje okoljske politike in zakonodaje Unije ter za ocenjevanje in spremljanje dejavnikov, pritiskov in odzivov, ki vplivajo na okolje v Uniji in zunaj nje.

(a)

prispevati k razvoju in izvajanju politike in zakonodaje Unije na področju narava in biotska raznovrstnost, vključno s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 ter direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES, zlasti z uporabo, razvojem, preskušanjem in predstavitvijo pristopov, najboljših praks in rešitev;

(b)

podpora nadaljnjega razvoja, izvajanja in vodenja mreže Natura 2000 iz člena 3 Direktive 92/43/EGS, predvsem uporaba, razvoj, preskušanje in predstavitev integriranih pristopov za izvajanje prednostnih okvirov ukrepanja, vzpostavljenih na podlagi člena 8 navedene direktive;

(c)

izboljšanje baze znanja za razvoj, izvajanje, ocenjevanje, spremljanje in vrednotenje politike in zakonodaje Unije na področju narava in biotska raznovrstnost ter za ocenjevanje in spremljanje dejavnikov, pritiskov in odzivov, ki vplivajo na naravo in biotsko raznovrstnost v Uniji in zunaj nje.

(a)

spodbujanje ozaveščenosti o okoljskih zadevah, vključno s podporo javnosti in zainteresiranih strani za oblikovanje politik Unije na področju okolja, ter spodbujanje znanja o trajnostnem razvoju in novih vzorcev za trajnostno potrošnjo;

(b)

podpora komunikacijam, vodenju in razširjanju informacij na področju okolja ter pospeševanje izmenjave znanja o uspešnih okoljskih rešitvah in praksi, vključno z razvojem platform za sodelovanje med zainteresiranimi stranmi in z usposabljanjem;

(c)

spodbujanje in krepitev učinkovitejše skladnosti in uveljavljanje okoljske zakonodaje Unije, predvsem s spodbujanjem razvoja in razširjanja najboljših praks in pristopov k politiki;

(d)

spodbujanje boljšega okoljskega upravljanja s krepitvijo vključevanja zainteresiranih strani, vključno nevladnih organizacij, pri posvetovanjih o politikah in njihovem izvajanju.

(a)

blažitev podnebnih sprememb,

(b)

prilagajanje podnebnim spremembam,

(c)

podnebno upravljanje in informacije.

(a)

prispevati k izvajanju in razvoju politike in zakonodaje Unije o blažitvi podnebnih sprememb, med drugim z vključevanjem v politike na vseh področjih, zlasti pa z razvojem, preskušanjem in predstavljanjem pristopov politike ali vodenja, najboljše prakse in rešitev za ublažitev podnebnih sprememb;

(b)

izboljšati bazo znanja za razvoj, ocenjevanje, spremljanje, vrednotenje in izvajanje učinkovitih ukrepov za blažitev podnebnih sprememb ter za krepitev zmogljivosti pri uporabi tega znanja v praksi;

(c)

omogočiti razvoj in izvajanje integriranih pristopov, kot so strategije za ublažitev podnebnih sprememb in akcijski načrti na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;

(d)

prispevati k razvoju in predstavitvi inovativnih tehnologij, sistemov, metod in instrumentov za blažitev podnebnih sprememb, ki jih je mogoče ponoviti, prenašati ali vključiti v druga področja.

(a)

prispevati k razvoju in izvajanju politike Unije o prilagajanju podnebnim spremembam, med drugim z vključevanjem v politike na vseh področjih, zlasti pa z razvojem, preskušanjem in predstavljanjem pristopov politike ali vodenja, najboljših praks in rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam, vključno z ekosistemskim pristopom, kjer je to primerno;

(b)

izboljšati bazo znanja za razvoj, ocenjevanje, spremljanje, vrednotenje in izvajanje učinkovitih ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam, pri čemer imajo tam, kjer je to primerno, prednost ukrepi na osnovi ekosistemskega pristopa, ter za krepitev zmogljivosti pri uporabi tega znanja v praksi;

(c)

omogočiti razvoj in izvajanje integriranih pristopov, kot so strategije za prilagajanje podnebnim spremembam in akcijski načrti na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, pri čemer ima tam, kjer je to primerno, prednost ekosistemski pristop;

(d)

prispevati k razvoju in predstavitvi inovativnih tehnologij, sistemov, metod in instrumentov za prilagajanje podnebnim spremembam, ki jih je mogoče ponoviti, prenašati ali vključiti v druga področja.

(a)

spodbujanje ozaveščenosti o okoljskih zadevah, vključno s podporo javnosti in zainteresiranih strani za oblikovanje politik Unije na področju okolja, in spodbujanje znanja o trajnostnem razvoju;

(b)

podpora komunikacij, vodenje in razširjanje informacij na področju okolja ter omogočanje izmenjave znanja o uspešnih okoljskih rešitvah in praksi, vključno z razvojem platform za sodelovanje med zainteresiranimi stranmi in z usposabljanjem;

(c)

spodbujanje in krepitev učinkovitejše skladnosti in uveljavljanje podnebne zakonodaje Unije, predvsem s spodbujanjem razvoja in razširjanja najboljše prakse in pristopov k politiki;

(d)

spodbujanje boljšega podnebnega upravljanja s krepitvijo sodelovanja zainteresiranih strani, tudi nevladnih organizacij, pri posvetovanju o politikah in njihovem izvajanju.

(a)

nepovratna sredstva;

(b)

javna naročila;

(c)

prispevki v finančne instrumente v skladu z določbami o finančnih instrumentih iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, zlasti členov 139 in 140, ter z operativnimi zahtevami, določenimi v posebnih aktih Unije;

(d)

vsi drugi ukrepi, potrebni za namene uresničevanja splošnih ciljev iz člena 3.

(a)

pilotne projekte;

(b)

predstavitvene projekte;

(c)

projekte najboljše prakse;

(d)

integrirane projekte;

(e)

projekte tehnične pomoči;

(f)

projekte za povečanje zmogljivosti;

(g)

pripravljalne projekte;

(h)

projekte za informiranje, ozaveščenost in razširjanje;

(i)

vse druge projekte, potrebne za uresničevanje splošnih ciljev iz člena 3.

(a)

so v interesu Unije, ker znatno prispevajo k uresničevanju enega izmed splošnih ciljev programa LIFE iz člena 3, pa tudi posebnih ciljev za prednostna področja iz člena 9, tematskih prednostnih nalog iz Priloge III oziroma posebnih ciljev za prednostna področja iz člena 13;

(b)

zagotavljajo stroškovno učinkovit pristop ter so tehnično in finančno usklajeni ter

(c)

jih je mogoče razumno izvesti.

(a)

v prvi fazi postopka za oddajo vlog finančni načrt; in

(b)

v drugi fazi postopka za oddajo vlog vsaj eno pismo o nameri, v katerem je pojasnjeno, kateri drugi ustrezni viri financiranja Unije ali nacionalni ali zasebni viri financiranja bodo uporabljeni in v kakšnem obsegu.

(a)

povprečna raven črpanja okvirne nacionalne dodelitve države članice, kakor jo določa člen 6 Uredbe (ES) št. 614/2007, v letih 2010, 2011 in 2012 znaša manj kot 70 %;

(b)

BDP na prebivalca države članice v letu 2012 ni dosegel 90 % povprečja Unije ali

(c)

država članica je k Uniji pristopila po 1. januarju 2013.

(a)

povprečna raven črpanja okvirne nacionalne dodelitve države članice v letih 2014, 2015 in 2016 iz odstavka 5, znaša manj kot 70 % in

(b)

povprečna raven črpanja okvirne nacionalne dodelitve države članice v letih 2014, 2015 in 2016 se je povečala v primerjavi s povprečnimi ravnmi črpanja v letih 2010, 2011 in 2012.

(a)

zaposlitev novih uslužbencev ter usposabljanje za nacionalne ali regionalne kontaktne točke LIFE;

(b)

omogočanje izmenjave izkušenj in najboljših praks ter spodbujanje širjenja in uporabe rezultatov projektov v okviru programa LIFE;

(c)

pristope usposabljanja za izvajalce usposabljanja;

(d)

programe izmenjave in napotitev med javnimi organi v državah članicah, zlasti izmenjave najboljših strokovnjakov.

(a)

v obdobju prvega večletnega delovnega programa do 60 % upravičenih stroškov za vse projekte, ki se financirajo iz podprogramov za okolje in podnebne ukrepe, razen za projekte iz točke (c);

(b)

v obdobju drugega večletnega delovnega programa do 55 % upravičenih stroškov za vse projekte, ki se financirajo iz podprogramov za okolje in podnebne ukrepe, razen za projekte iz točke (c);

(c)

v celotnem obdobju programa LIFE:

(a)

se bo z nakupom izboljšala, ohranila in obnovila celovitost mreže Natura 2000, vzpostavljene v skladu s členom 3 Direktive 92/43/EGS, vključno prek boljše povezljivosti z ustvarjanjem neprekinjenih koridorjev, prekinjenih povezav ali drugih delov zelene infrastrukture;

(b)

je nakup zemljišča edini ali stroškovno najučinkovitejši način za uresničevanje želenega cilja ohranjanja;

(c)

je nakup zemljišča dolgoročno namenjen za uporabo, skladno s cilji iz členov 11, 14 ali 15, in

(d)

zadevne države članice s prenosom ali kakor koli drugače zagotovijo dolgoročno dodelitev takega zemljišča za namene ohranjanja narave.

(a)

informacije in obveščanje, vključno z akcijami ozaveščanja. Finančna sredstva, ki so v skladu s to uredbo dodeljena komunikacijskim dejavnostim, krijejo tudi korporativno komuniciranje o političnih prednostnih nalogah Unije, pa tudi o izvajanju in stanju prenosa pomembnejše okoljske in podnebne zakonodaje Unije;

(b)

študije, pregledne študije, izdelavo in pripravo scenarijev;

(c)

pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in ocenjevanje projektov, politik, programov in zakonodaje;

(d)

delavnice, konference in sestanke;

(e)

platforme za povezovanje v mreže in najboljše prakse;

(f)

vse druge dejavnosti, potrebne za uresničevanje splošnih ciljev, določenih v členu 3.

(a)

razporeditev sredstev med posameznimi prednostnimi področji in med različnimi vrstami financiranja v vsakem podprogramu v skladu s členom 9(3) in členom 17(4) in (5). Nadaljnje vnaprejšnje razporejanje nepovratnih sredstev za projektne dejavnosti med prednostnimi področji ali v okviru posameznega prednostnega področja ni dovoljeno, z izjemo projektov tehnične pomoči in projektov za povečanje zmogljivosti;

(b)

projektne teme za izvajanje tematskih prednostnih nalog iz Priloge III za projekte, ki bodo financirani v obdobju večletnega delovnega programa;

(c)

kakovostne in količinske rezultate, kazalnike in cilje za vsako prednostno področje in vrsto projekta za obdobje večletnega delovnega programa v skladu s kazalniki uspešnosti iz člena 3(3) in posebnimi cilji za posamezna prednostna področja iz členov 10, 11, 12, 14, 15 in 16;

(d)

tehnično metodologijo za izbirne postopke ter merila za izbiro in dodelitev nepovratnih sredstev projektom v skladu s členoma 2 in 19 te uredbe ter ustreznimi določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(e)

okvirne časovne razporede za javne razpise v obdobju večletnega delovnega programa.

(a)

najpozneje do 30. junija 2017 zunanje in neodvisno poročilo o vmesni oceni programa LIFE in njegovih podprogramov, vključno s kakovostnimi in količinskimi vidiki izvajanja, zneskom izdatkov, povezanih s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo, obsegom, v katerem so bile dosežene sinergije med cilji, ter njegovim dopolnjevanjem z drugimi ustreznimi programi Unije, uresničevanjem ciljev pri vseh ukrepih (na ravni rezultatov in vplivov, kjer je to mogoče), učinkovitostjo izrabe virov in dodano vrednostjo programa za Unijo, da bi bilo s tem mogoče podaljšati, spremeniti ali prekiniti izvajanje ukrepov. Navedeno poročilo o vmesni oceni vsebuje tudi količinsko in kakovostno analizo prispevka programa LIFE k varstvenemu stanju habitatov in vrst, ki so na seznamu v direktivah 92/43/EGS in 2009/147/ES. Ocena dodatno obravnava možnosti za poenostavitev, interno in zunanjo skladnost programa LIFE, ustreznost vseh ciljev, pa tudi za prispevek njegovih ukrepov k ciljem strategije Evropa 2020 in trajnostnemu razvoju. Upošteva tudi oceno rezultatov dolgoročnih vplivov LIFE+. Poročilu o vmesni oceni so priložene pripombe Komisije, vključno z načinom, na katerega naj bodo upoštevane ugotovitve vmesne ocene pri izvajanju programa LIFE, zlasti pa obsegom, v katerem je treba spremeniti tematske prednostne naloge iz Priloge III.

Poročilo o vmesni oceni vsebuje ali ima priloženo podrobno oceno obsega in kakovosti povpraševanja po integriranih projektih ter njihovega načrtovanja in izvajanja. Posebna pozornost je namenjena njihovi doseženi ali pričakovani uspešnosti v vlogi finančnega vzvoda za druga sredstva Unije, zlasti ob upoštevanju koristi zaradi večje usklajenosti z drugimi instrumenti Unije za financiranje, pa tudi temu, v kolikšni meri so bile vključene zainteresirane strani in v kolikšni meri so ali bodo integrirani projekti nadomestili prejšnje projekte v okviru LIFE+.

(b)

najpozneje do 31. decembra 2023 zunanje in neodvisno naknadno poročilo o oceni, ki vključuje izvajanje in rezultate programa LIFE in njegovih podprogramov, vključno z zneskom izdatkov za podnebje in biotsko raznovrstnost, obsegom, v katerem so bili uresničeni cilji celotnega programa LIFE in njegovih podprogramov, obsegom, v katerem so bile dosežene sinergije med različnimi cilji, ter prispevkom programa LIFE k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. V naknadnem poročilu o oceni je treba tudi preučiti, v kolikšnem obsegu so bili okoljski in podnebni cilji vključeni v druge politike Unije, in – kolikor je le mogoče– kakšne so bile ekonomske koristi, dosežene s programom LIFE, ter kolikšna sta bila učinek in dodana vrednost za udeležene skupnosti.