Celinska plovba: dostop do trga

 

POVZETEK:

Uredba (ES) št. 169/2009 o uporabi konkurenčnih pravil za železniški in cestni promet ter promet po celinskih plovnih poteh

Uredba (ES) št. 718/1999 o ukrepih glede zmogljivosti ladjevja EU za pospeševanje prevoza po celinskih plovnih poteh

Direktiva 96/75/ES o sistemih najemanja ladijskega prostora in določanja cen v nacionalnem in mednarodnem prevozu po celinskih plovnih poteh v EU

Uredba (ES) št. 1356/96 o skupnih pravilih, ki se uporabljajo za prevoz blaga ali potnikov po celinskih plovnih poteh med državami EU z namenom vzpostavitve svobode opravljanja teh prevoznih storitev

Uredba (EGS) št. 3921/91 o določitvi pogojev, pod katerimi lahko tuji prevozniki prevažajo blago ali potnike po celinskih plovnih poteh znotraj države EU

Direktiva 87/540/EGS o dostopu do opravljanja dejavnosti prevoznika blaga po plovnih poteh v notranjem in mednarodnem prometu ter o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi za to dejavnost

Uredba (EGS) št. 2919/85 o določitvi pogojev za dostop do ureditve po Revidirani konvenciji o plovbi po Renu za plovila, pooblaščena za opravljanje prevozov po Renu

Uredba št. 11 o odpravi diskriminacije pri prevozninah in pogojih izvajanja člena 79(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti

KAJ JE NAMEN TEH UREDB IN TEH DIREKTIV?

• Uredba (ES) št. 169/2009 določa konkurenčna pravila EU, ki se uporabljajo za železniški in cestni promet ter promet po celinskih plovnih poteh.
• Uredba (ES) št. 718/1999 skupaj z Uredbo (EU) št. 546/2014 o spremembi določa pravila o ukrepih glede zmogljivosti ladjevja EU.
• Direktiva 96/75/ES opisuje korake za doseganje pogodb o najemu in določanje cen v EU s prostim pogajanjem.
• Cilj Uredbe (ES) št. 1356/96 je zagotoviti, da bi imeli prevozniki, ki prevažajo blago ali potnike po celinskih plovnih poteh, svobodo pri opravljanju teh storitev med državami EU.
• Uredba (EGS) št. 3921/91 določa pogoje, pod katerimi lahko prevozniki zunaj EU svobodno izvajajo prevozne storitve po celinskih plovnih poteh v EU.
• Cilj Direktive 87/540/EGS je vzpostaviti enotne pogoje za dostop do dejavnosti prevoznika s spodbujanjem vzajemnega priznavanja diplom in drugih kvalifikacij.
• Uredba (EGS) št. 2919/85 določa pogoje za dostop do ureditev po Revidirani konvenciji o plovbi po Renu za plovila, pooblaščena za opravljanje prevozov po Renu.
• Cilj Uredbe Sveta EGS št. 11 je odpraviti diskriminacijo pri prevozninah in pogojih.

KLJUČNE TOČKE

Zakonodajni okvir za prevoz po celinskih plovnih poteh EU vključuje zakonodajo, ki zajema različne cilje, katerih skupen cilj je liberalizacija prevoznega trga celinskih plovnih poti z:

• zagotavljanjem, da imajo prevozniki po celinskih plovnih poteh prost dostop do vseh evropskih celinskih plovnih poti;
• odpravljanjem diskriminatornih in nepoštenih tržnih praks, zlasti v zvezi s cenami in tarifami, in
• ustvarjanjem poštenih pogojev konkurence s skupnimi pogoji, vključno z dostopom do opravljanja poklica prevoznika na celinskih plovnih poteh.

Cilj Uredbe (ES) št. 169/2009 je uskladitev pravil konkurence EU o železniškem in cestnem prometu ter prometu po celinskih plovnih poteh z opredelitvijo izvzetij iz prepovedi omejevalnih sporazumov, sklepov ali usklajenih ravnanj, katerih cilj je doseči tehnične izboljšave ali tehnično sodelovanje z:

• uvedbo standardov za opremo;
• izmenjavo ali združevanjem osebja, opreme, vozil ali nepremičnih instalacij;
• določanjem in uporabo pavšalnih tarif za zaporedne, dopolnilne, nadomestne ali kombinirane prevoze, vključno s posebnimi konkurenčnimi tarifami;
• uporabo najbolj smotrnih prog;
• usklajevanjem voznih redov za povezane proge;
• združevanjem posamičnih pošiljk;
• vzpostavljanjem enotnih tarifnih struktur, pod pogojem, da ta pravila ne določajo cen in pogojev.

Uredba tudi izvzema nekatera mala in srednje velika podjetja.

Cilj Uredbe (ES) št. 718/1999 je določitev ukrepov glede ladjevja skupnosti za celinske plovne poti v EU.

• Zajema plovila, ki blago prevažajo komercialno, z nekaterimi izjemami, med drugim za plovila, ki plujejo izključno po Donavi ali za plovila, ki se uporabljajo za shranjevanje blaga ali za izkopavanje.
• Zahteva, da države EU, katerih flota presega nosilnost 100 000 ton in katerih celinske plovne poti so povezane s potmi v drugih državah EU, ustanovijo sklad za celinske plovne poti. Vsak sklad ima rezervni sklad z ločenimi računi za plovila za prevoz suhega tovora*, tankerje* in remorkerje*. Te sklade upravljajo nacionalni organi.
• Rezervni sklad se lahko uporablja:
  • ob „resnih motnjah trga“ na trgu prevoza po celinskih plovnih poteh (v smislu Direktive 96/75/ES, glej spodaj) na zahtevo države EU ali
  • ob soglasni zahtevi organizacij, ki zastopajo prevoz po celinskih plovnih poteh.

Uredba (ES) št. 181/2008 določa praktične režime za izvajanje usmeritve glede zmogljivosti ladjevja EU, vključno z višino prispevkov v sklad.

Z Uredbo (EU) št. 546/2014 o spremembi se je obseg ukrepov, ki so na voljo v okviru Uredbe (ES) št. 718/1999, razširil.

Direktiva 96/75/ES vključuje dva niza ukrepov politike:

• za doseganje prostega pogajanja o ladijskem prostoru in določanje cen v EU s prehodom iz prejšnjega sistema „rotacijskega najemanja ladijskega prostora“ za prevoze (po predhodno določenih cenah na osnovi vrstnega reda, po katerem so plovila na voljo po razkladanju);
• tiste, ki Evropski komisiji omogočajo, da v primeru resnih motenj na trgu prevoza po celinskih plovnih poteh sprejme ukrepe, vključno zlasti z ukrepi, namenjenimi preprečevanju morebitnega novega povečanja prevozne zmogljivosti.

Cilj Uredbe (ES) št. 1356/96 je zagotoviti prevoznikom, ki prevažajo blago ali potnike po celinskih plovnih poteh, da lahko opravljajo prevozne storitve med državami EU in v tranzitu skoznje brez diskriminacije zaradi svojega državljanstva ali sedeža, pod pogojem da:

• imajo sedež v državi EU in imajo v tej državi pravico opravljati mednarodni prevoz blaga ali potnikov po celinskih plovnih poteh in uporabljajo plovila, ki so registrirana v državi EU;
• izpolnjujejo pogoje iz Uredbe (EGS) št. 3921/91.

Posebna pravila o pravicah prevoznikov iz držav zunaj EU obstajajo na podlagi Revidirane konvencije za plovbo po Renu (Mannheimska konvencija) in Konvencije o režimu plovbe po Donavi (Beograjska konvencija), lahko pa izhajajo iz drugih mednarodnih sporazumov ali pogodb, katerih pogodbenica je EU.

Uredba (EGS) št. 3921/91 gradi na splošnih načelih enakega obravnavanja in svobode opravljanja storitev, po katerih je treba tujim prevoznikom dovoliti opravljanje nacionalnih prevoznih storitev („kabotaža“) po celinskih plovnih poteh v EU. Določa naslednje pogoje:

• prevozniki lahko začasno izvajajo kabotažne storitve, ne da bi morali ustanoviti registrirani sedež, če so ustanovljeni v državi EU v skladu z njeno zakonodajo in so upravičeni, da opravljajo mednarodni prevoz blaga ali oseb po celinskih plovnih poteh;
• prevozniki lahko uporabljajo samo plovila, ki so v lasti:
  • rezidentov EU ali državljanov države EU ali
  • pravnih oseb, ki imajo registrirani sedež v državi EU in v kateri večinski delež ali katerih večina pripada državljanom države EU.

Direktiva 87/540/EGS zahteva usposobljenost posameznikov in podjetij, ki jo priznava organ ali telo, določen v ta namen s strani vsake države EU, na naslednjih področjih:

• pravo,
• poslovno in finančno vodenje podjetja,
• dostop do trga,
• tehnični standardi in tehnični vidiki delovanja,
• varnost in
• operativna vprašanja mednarodnih prevozov.

Organ bo izdal potrdilo na podlagi diplome, udeležbe na tečaju ali dokazanih praktičnih izkušenj. Če prevoznik ne izpolnjuje več pogojev, se potrdilo lahko prekliče.

Uredba (EGS) št. 2919/85. Revidirana konvencija za plovbo po Renu (spremenjena z Dodatnim protokolom št. 2) določa, da so samo plovila, ki so pooblaščena za opravljanje prevozov po Renu, pooblaščena za prevoze po Renu.

Plovilo je pooblaščeno za opravljanje prevozov po Renu, če ima dokument, ki ga je izdal pristojni organ porenske države (to so Belgija, Francija, Nemčija, Nizozemska in Švica). Uredba razširja uporabo konvencije na vse države EU, s čimer zagotavlja enako obravnavo plovil iz vse EU.

Cilj Uredbe Sveta EGS št. 11/1960 je izvajanje člena 79(3) Rimske pogodbe (zdaj člen 95 Pogodbe o delovanju Evropske unije). Uredba:

• prepoveduje vsako diskriminacijo prevoznikov – v obliki zaračunavanja različnih prevoznin in nalaganja različnih pogojev za prevoz enakega blaga na istih prometnih povezavah – glede na državo porekla tega blaga ali namembno državo;
• pokriva prevoz vsega blaga z več načini prevoza, po železnici, cesti ali celinskih plovnih poteh;
• določa pravila o zahtevah glede dokumentacije za prevozne dokumente;
• zahteva, da države EU preverijo izpolnjevanje obveznosti.

OD KDAJ SE TA ZAKONODAJA UPORABLJA?

• Uredba (ES) št. 169/2009 se uporablja od 25. marca 2009.
• Uredba (ES) št. 718/1999 se uporablja od 29. aprila 1999.
• Direktiva 96/75/ES se uporablja od 30. novembra 1996, države EU pa so jo morale v nacionalno pravo prenesti do 1. januarja 1997.
• Uredba (ES) št. 1356/96 se uporablja od 2. avgusta 1996.
• Uredba (EGS) št. 3921/91 se uporablja od 5. januarja 1992.
• Direktiva 87/540/EGS se uporablja od 12. novembra 1987, države EU pa so jo morale v nacionalno pravo prenesti do 30. junija 1988.
• Uredba (EGS) št. 2919/85 se uporablja od 22. oktobra 1985.
• Uredba št. 11/1960 se uporablja od 5. septembra 1960.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Celinske plovne poti (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENTI

Uredba Sveta (ES) št. 169/2009 z dne 26. februarja 2009 o uporabi konkurenčnih pravil za železniški in cestni promet ter promet po celinskih plovnih poteh (Kodificirana različica) (UL L 61, 5.3.2009, str. 1–5).

Uredba Sveta (ES) št. 718/1999 z dne 29. marca 1999 o ukrepih glede zmogljivosti ladjevja Skupnosti za pospeševanje prevoza po celinskih plovnih poteh (UL L 90, 2.4.1999, str. 1–5).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 718/1999 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Direktiva Sveta 96/75/ES z dne 19. novembra 1996 o sistemih najemanja ladijskega prostora in določanja cen v nacionalnem in mednarodnem prevozu po celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL L 304, 27.11.1996, str. 12–14).

Glej prečiščeno različico.

Uredba Sveta (ES) št. 1356/96 z dne 8. julija 1996 o skupnih pravilih, ki se uporabljajo za prevoz blaga ali potnikov po celinskih plovnih poteh med državami članicami z namenom vzpostavitve svobode opravljanja teh prevoznih storitev (UL L 175, 13.7.1996, str. 7–8).

Uredba Sveta (EGS) št. 3921/91 z dne 16. decembra 1991 o določitvi pogojev, pod katerimi lahko tuji prevozniki prevažajo blago ali potnike po celinskih plovnih poteh znotraj države članice (UL L 373, 31.12.1991, str. 1–3).

Direktiva Sveta 87/540/EGS z dne 9. novembra 1987 o dostopu do opravljanja dejavnosti prevoznika blaga po plovnih poteh v notranjem in mednarodnem prometu ter o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi za to dejavnost (UL L 322, 12.11.1987, str. 20–24).

Uredba Sveta (EGS) št. 2919/85 z dne 17. oktobra 1985 o določitvi pogojev za dostop do ureditve po Revidirani konvenciji o plovbi po Renu za plovila, pooblaščena za opravljanje prevozov po Renu (UL L 280, 22.10.1985, str. 4–7).

Svet EGS: Uredba št. 11 o odpravi diskriminacije pri prevozninah in pogojih izvajanja člena 79(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (UL 52, 16.8.1960, str. 1121–1126).

POVEZANI DOKUMENTI

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Tretji del – Notranje politike in ukrepi Unije – Naslov VI – Prevoz – Člen 95 (prejšnji člen 75 PES) (UL C 202, 7.6.2016, str. 86).

Uredba Komisije (ES) št. 181/2008 z dne 28. februarja 2008 o določitvi nekaterih ukrepov za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 718/1999 o ukrepih glede zmogljivosti ladjevja Skupnosti za pospeševanje prevoza po celinskih plovnih poteh (Kodificirana različica) (UL L 56, 29.2.2008, str. 8–12).

Zadnja posodobitev 22.12.2020