Zadeva T‑309/21

TC

proti

Evropskemu parlamentu

Sodba Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 7. junija 2023

„Pravo institucij – Pravilnik o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem Parlamenta – Nadomestilo za parlamentarno pomoč – Izterjava neupravičeno izplačanih zneskov – Razumni rok – Dokazno breme – Pravica do izjave – Varstvo osebnih podatkov – Člen 9 Uredbe (EU) 2018/1725 – Člen 26 Kadrovskih predpisov“

1. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Nujnost obstoječega in dejanskega interesa – Sklep o delnem umiku oziroma nadomestitvi izpodbijanega akta v postopku – Delna ustavitev postopka

   (člen 263 PDEU)

   (Glej točki 38 in 39.)

2. Evropski parlament – Poslanci – Stroški in nadomestila – Nadomestilo za parlamentarno pomoč – Nadzor v zvezi z uporabo stroškov za parlamentarno pomoč – Dokazno breme

   (Sklep predsedstva Evropskega parlamenta o izvedbenih ukrepih v zvezi s Statutom poslancev Evropskega parlamenta, člena 33(1), drugi stavek, in 68)

   (Glej točke od 49 do 53 in 89.)

3. Proračun Evropske unije – Finančna uredba – Izterjava terjatev Unije do tretjih oseb – Rok za vročitev obvestila o dolgovanem znesku – Regulativna določba glede roka za pošiljanje obvestila o dolgovanem znesku – Načelo razumnega roka – Uporabnost – Neobstoj

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2018/1046, člen 98(2), drugi pododstavek)

   (Glej točki 61 in 62.)

4. Evropski parlament – Poslanci – Stroški in nadomestila – Izterjava neupravičeno izplačanih zneskov – Pravica do izjave pred sprejetjem vsake odločbe, ki bi lahko negativno vplivala na poslanca – Zahteva za posredovanje elementov, potrebnih za predložitev pripomb – Vključitev

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2))

   (Glej točki 89 in 90.)

5. Evropski parlament – Poslanci – Stroški in nadomestila – Izterjava neupravičeno izplačanih zneskov – Pravica do izjave pred sprejetjem vsake odločbe, ki bi lahko negativno vplivala na poslanca – Zahteva institucije za posredovanje pripomb v zvezi z elementi, ki so za poslanca nerazpoložljivi – Zagotavljanje polnega učinka in učinkovitosti pravice do izjave – Obseg – Pravica seznaniti poslanca z elementi – Vključitev – Zahteva – Tehtanje med pravico do varstva osebnih podatkov in pravico do izjave

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2); Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2018/1725, člen 9)

   (Glej točke od 112 do 117.)

Povzetek

Splošno sodišče je s sodbo z dne 7. marca 2019, L/Parlament ( 1 ), razglasilo ničnost sklepa Evropskega parlamenta o odpovedi pogodbe o zaposlitvi akreditiranega parlamentarnega pomočnika L (v nadaljevanju: APP), akreditiranega za pomoč TC, tožeče stranke, ki je evropski poslanec, zaradi izgube zaupanja, ker ni upošteval pravil o dovoljenjih za opravljanje zunanjih dejavnosti. Splošno sodišče je namreč ugotovilo, da iz elementov v spisu ni razvidno le to, da je bila tožeča stranka seznanjena z zunanjimi dejavnostmi APP, temveč je bila poleg tega tudi neposredna pobudnica teh dejavnosti.

Generalni sekretar Parlamenta je po tej sodbi tožečo stranko obvestil o začetku postopka za izterjave neupravičeno izplačanih zneskov ( 2 ), v zvezi s parlamentarno pomočjo, ki jo je tožeči stranki zagotovil APP. Ob tej priložnosti je tožečo stranko pozval, naj v roku dveh mesecev predloži pripombe in dokaze, s katerimi želi ovreči predhodne ugotovitve Parlamenta v zvezi z zunanjimi dejavnostmi, ki jih je APP izvedel, in dokaže, da je slednji dejansko opravljal naloge akreditiranega parlamentarnega pomočnika. Tožeča stranka je Parlamentu v odgovor poslala dodatne pripombe in dokaze, pri čemer je od Parlamenta zahtevala več dokumentov in informacij v zvezi z osebnim spisom APP, kopije dopisov, ki jih je APP izmenjal s predstavniki Parlamenta v zvezi z njegovim delom, in celoten spis zadeve, v kateri je bila izdana sodba z dne 7. marca 2019. Parlament je delno ugodil zahtevam tožeče stranke v zvezi z dokumenti in informacijami.

Generalni sekretar Parlamenta je v sklepu z dne 16. marca 2021 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) menil, da je ta institucija v okviru zaposlitve APP neupravičeno plačala znesek denarja, in da ga je treba izterjati od tožeče stranke ( 3 ). Generalni direktor Parlamenta za finance je posledično 31. marca 2021 izdal obvestilo o dolgovanem znesku, s katerim je odredil izterjavo tega zneska.

Splošno sodišče, pri katerem je bila vložena ničnostna tožba zoper izpodbijani sklep, ki ji je ugodilo, se je izreklo o pravici dolžnika, da se sklicuje na kršitev načela razumnega roka, kadar mu institucija v roku petih let, določenem s finančno uredbo, pošlje obvestilo o dolgovanem znesku, kar ponovno potrjuje pomen spoštovanja načela pravice do izjave v postopkih izterjave stroškov za parlamentarno pomoč, ki jih je Parlament začel proti svojim poslancem, nazadnje pa je odgovorilo na novo vprašanje glede pravice do sklicevanja na razloge v javnem interesu za pridobitev posredovanja osebnih podatkov iz naslova jamstva pravice do izjave.

Presoja Splošnega sodišča

Prvič, Splošno sodišče je zavrnilo tožbeni razlog, ki se je nanašal na kršitev načela spoštovanja razumnega roka, ker naj bi Parlament izpodbijani sklep oprl na podatke iz zadeve L/Parlament, za katero je bila tožba vložena aprila 2017.

V zvezi s tem opozarja, da člen 41(1) Listine Unije o temeljnih pravicah določa načelo spoštovanja razumnega roka, ki je sestavni del pravice do dobrega upravljanja, in da se spoštovanje razumnega roka zahteva v vseh primerih, v katerih predpisi ne določajo ničesar, načeli pravne varnosti oziroma varstva zaupanja v pravo pa preprečujeta, da bi institucije Unije ter fizične ali pravne osebe delovali brez časovnih omejitev. Kadar pa uprava ukrepa v roku, ki je zanjo posebej predpisan z besedilom, ni mogoče utemeljeno trditi, da zahteve, ki izhajajo iz pravice, da se zadeve obravnavajo v razumnem roku, niso upoštevane.

V nasprotju s preteklimi predpisi ( 4 ) ureditev, ki se uporablja v obravnavani zadevi, ( 5 ) določa, da odredbodajalec pošlje zaznamek o nastanku terjatve takoj po ugotovitvi terjatve in najpozneje v petih letih od trenutka, ko bi lahko institucija Unije v običajnih razmerah uveljavila svojo terjatev.

V obravnavani zadevi torej ni treba uporabiti načela spoštovanja razumnega roka za presojo roka, v katerem je bilo obvestilo o dolgovanem znesku poslano. Poleg tega Splošno sodišče poudarja, na eni strani, da je bilo obvestilo o dolgovanem znesku tožeči stranki v izpodbijanem sklepu poslano takoj po ugotovitvi terjatve in, na drugi strani, da trenutek, ko je Parlament lahko uveljavljal svojo terjatev, sovpada z vložitvijo tožbe v zadevi L/Parlament oziroma razglasitvijo sodbe v zadnjenavedeni zadevi, tako da je Parlament spoštoval petletni rok, določen z veljavno finančno uredbo.

Drugič, Splošno sodišče je ugodilo tožbenemu razlogu, ki se nanaša na kršitev pravice do izjave. Najprej opozarja, da je pravica vsake osebe, da poda izjavo pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene, posebej zagotovljena z izvedbenimi ukrepi ( 6 ), na podlagi katerih zadevni poslanec poda izjavo pred sprejetjem kakršne koli odločitve v zvezi s tem. S to pravico je zagotovljeno, da ima vsaka oseba možnost, da koristno in učinkovito poda svoje stališče v upravnem postopku, in to pred sprejetjem vsake odločbe, ki bi lahko negativno vplivala na njene interese.

V obravnavani zadevi je Splošno sodišče ugotovilo, da je bilo zavrnjenih več zahtev za dokumente in informacije, ki jih je tožeča stranka vložila pri Parlamentu, razen dokumentov v zvezi s prenehanjem pogodbe APP.

Spomnilo je, da mora v primeru dvoma o pravilnosti uporabe stroškov za parlamentarno pomoč, plačanih v korist APP, poslanec dokazati, da je ta APP v zvezi z njegovim parlamentarnim mandatom zanj delal v celotnem obdobju, v katerem so bili ti stroški plačani. Poleg tega, kadar je poslanec pozvan, naj predloži ta dokaz, mora Parlamentu v predpisanem roku predložiti dokaze, s katerimi razpolaga. Če se zdi, da so upoštevni drugi elementi, lahko na podlagi pravice do izjave zahteva, da mu jih posredujejo institucije, organi in agencije Unije, ki z njimi razpolagajo, če se nanašajo na podatke, ki so potrebni za to, da lahko koristno in učinkovito poda pripombe v zvezi s predvidenim ukrepom izterjave. Parlament, ki prejme tako zahtevo, ne more zavrniti posredovanja zahtevanih podatkov, ne da bi kršil pravico do izjave, razen če v utemeljitev te zavrnitve ne navede razlogov, ki jih je mogoče šteti za upravičene, na eni strani, glede na okoliščine primera in, na drugi strani, pravil, ki se uporabljajo.

Splošno sodišče je torej preučilo, ali so razlogi, ki jih je Parlament navedel za neposredovanje podatkov, ki jih je zahtevala tožeča stranka, utemeljeni.

Prvič, Splošno sodišče je zavrnilo razloge, ki jih je Parlament navedel za zavrnitev zahteve tožeče stranke v zvezi s posredovanjem „vseh elektronskih sporočil za leta 2015, 2016 in 2019“ in korespondenco, ki jo je tožeča stranka izmenjala s pristojnimi službami Parlamenta v zvezi z delom APP. Opozarja, da vsaka institucija svoje delo organizira v skladu s pravili, ki se uporabljajo zanjo, in ki jih lahko določi, ter meni, da je v obravnavanem primeru Parlament lahko omejil obdobje hrambe elektronskih sporočil poslancev, ob tem pa jim je omogočil, da jih shranijo v osebnih spisih. Vendar se ugotovi, ali se je v obravnavani zadevi ta politika izvajala tako, da je zagotovljeno spoštovanje pravice do izjave.

Ugotavlja, da je bil Parlament od začetka leta 2016 seznanjen s konfliktnim položajem med tožečo stranko in APP glede tega, ali je slednji delo za tožečo stranko opravljal v skladu s pravili, ki urejajo parlamentarno pomoč. Zato je bilo od tega trenutka potrebno, da Parlament zagotavlja hrambo elektronskih sporočil, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti natančno naravo dejavnosti APP med postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitve, in če bi ta postopek privedel do drugih sodnih ali upravnih postopkov, kot je postopek izterjave, tako dolgo, dokler ti drugi postopki še vedno trajajo.

Poleg tega, možnost osebnega arhiviranja Parlamenta ne more razbremeniti obveznosti, da zagotovi hrambo vseh elektronskih sporočil, ki so upoštevna za ugotovitev, da je APP v skladu s pravili, ki jih je določila institucija, svoje dejavnosti za poslanca, ki mu je bil dodeljen, dejansko in izključno opravljal v neposredni povezavi z njegovim mandatom. Splošno sodišče je dodalo, da ta možnost tudi ne more razbremeniti Parlamenta obveznosti, da posreduje tako shranjena elektronska sporočila, kadar ga na podlagi pravice do izjave, ki je v pravnem redu Unije temeljna, v tem smislu zaprosi zadevni poslanec, na katerega se – kot v obravnavani zadevi – nanaša postopek izterjave zaradi nezakonite uporabe stroškov za parlamentarno pomoč.

Drugič, Splošno sodišče je zavrnilo razloge, ki jih je Parlament navedel za zavrnitev zahteve v zvezi z „osebnim spisom“ APP (vsi dokumenti, povezani z njegovo zaposlitvijo in njegovim delom), vključno z informacijami o tem, kolikokrat je bil Parlament zaprošen za zaščito APP, in podatke o njegovi navzočnosti, ki jih je mogoče pridobiti z njegove izkaznice, ki omogoča vstop v Parlament.

V zvezi z razlogom, da je bilo posredovanje teh podatkov v nasprotju z Uredbo o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ( 7 ), je Splošno sodišče sicer priznalo, da podatkov, ki jih je zahtevala tožeča stranka, ker so bili namenjeni uporabi za njeno obrambo v okviru postopka izterjave, ni bilo mogoče šteti za „potrebne za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene uporabniku“ ( 8 ). Iz istega razloga ni mogoče šteti, da je posredovanje navedenih podatkov tožeči stranki ustrezalo „konkretnemu namenu v javnem interesu“ ( 9 ).

Vendar je Splošno sodišče navedlo, da zahteva za predložitev pripomb, ki jo je Parlament naslovil na tožečo stranko, da bi ji omogočil izvajanje njene pravice do izjave, v obravnavani zadevi temelji na elementih, ki jih je ta institucija imela na voljo, ne da bi bili, če je to ustrezno, tožeči stranki poznani, oziroma na elementih, s katerimi je bila tožeča stranka seznanjena, ko je bila neposredno nadrejena APP, vendar z njimi ne razpolaga več.

Zato glede na pomen, ki se priznava pravici do izjave, okoliščina, da so taki elementi lahko v „osebnem spisu“ APP, sama po sebi ne more preprečiti, da bi se ti elementi posredovali tožeči stranki, da bi lahko koristno in učinkovito podala svoja stališča, v okviru izvrševanja navedene pravice.

Pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna pravica, ampak jo je treba obravnavati glede na njeno vlogo, ki jo ima v družbi, in jo kot tako uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami v okviru pristopa, ki vsaki od zadevnih pravic daje mesto, ki ga ima glede na dejansko stanje v obravnavani zadevi v pravnem redu Unije, v skladu z načelom sorazmernosti. Nujnost zagotovitve takega tehtanja med pravico do varstva osebnih podatkov in drugimi temeljnimi pravicami, priznanimi v tem pravnem redu, je zakonodajalec Unije poudaril v Uredbi o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku teh podatkov ( 10 ), kateri je enakovredna Uredba glede varstva osebnih podatkov v institucijah, organih in uradih Unije.

Splošno sodišče je sklenilo, da ni mogoče sprejeti, da bi Parlament tožečo stranko lahko pozval, naj se koristno in učinkovito izreče o elementih, ki so morebiti navedeni v spisu APP, ne da bi ji – kot v obravnavani zadevi – omogočil dostop do teh elementov, potem ko je pretehtal, na eni strani, interes tega APP, da se podatki, ki se nanašajo nanj, ne posredujejo tretjim osebam, in, na drugi strani, interes tožeče stranke, da koristno in učinkovito predstavi svoja stališča v okviru postopka izterjave, ki je bil uveden proti njej.

Glede razloga, da je bilo posredovanje teh podatkov v nasprotju z določbami Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije v zvezi z osebnimi spisi uradnikov in uslužbencev ( 11 ), ki se uporabljajo za parlamentarne pomočnike, je Splošno sodišče ugotovilo, da zaupnosti zadevnih dokumentov ni mogoče uveljavljati zoper tožečo stranko, ki je poleg tega – kot neposredno nadrejena APP – avtorica nekaterih zadevnih dokumentov, kadar je to potrebno za izvrševanje pravice tožeče stranke do izjave.

Nazadnje, tretjič, Splošno sodišče je zavrnilo razloge, ki jih je Parlament navedel za zavrnitev predloga tožeče stranke v zvezi s spisom v zvezi z zadevo, v kateri je bila izdana sodba z dne 7. marca 2019. Namreč, v zvezi z dejstvom, da je Splošno sodišče APP zagotovilo anonimnost v postopku, v kateri je bila izdana ta sodba, je Splošno sodišče spomnilo, da je namen anonimnosti, da se izpusti ime stranke v sporu ali imena drugih oseb, navedenih v zadevnem postopku, oziroma drugih podatkov v dokumentih v zvezi z zadevo, do katerih ima javnost dostop. Anonimnost, ki jo je priznalo Splošno sodišče, pa se ne nanaša na zaupnost elementov iz spisa navedenega postopka, zunaj tega postopka, v okviru razmerij med strankami in tretjimi osebami. Zato odločitev Splošnega sodišča glede anonimnosti Parlamentu ni preprečevala, da bi tožeči stranki posredoval dokumente, izmenjane v sodbi z dne 7. marca 2019, ki bi lahko bili upoštevni za uveljavljanje pravice tožeče stranke do izjave.

( 1 ) Sodba z dne 7. marca 2019, L/Parlament (T‑59/17, EU:T:2019:140).

( 2 ) Na podlagi člena 68 Sklepa predsedstva Parlamenta z dne 19. maja in 9. julija 2008 o izvedbenih ukrepih v zvezi s statutom poslancev Evropskega parlamenta (UL 2009, C 159, str. 1, v nadaljevanju: izvedbeni ukrepi).

( 3 ) V skladu s členom 68(1) izvedbenih ukrepov.

( 4 ) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta št. 1605/2002 (UL 2012, L 298, str. 1) ter Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe št. 966/2012 (UL 2012, L 362, str. 1).

( 5 ) Člen 98(2), drugi pododstavek, Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL 2018, L 193, str. 1).

( 6 ) Člen 68(2) izvedbenih ukrepov.

( 7 ) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL 2018, L 295, str. 39).

( 8 ) V smislu člena 9(1)(a) Uredbe 2018/1725.

( 9 ) V smislu člena 9(1)(b) Uredbe 2018/1725.

( 10 ) Uvodna izjava 4 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1).

( 11 ) Člen 26 Uredbe št. 31 (EGS), 11 (ESAE) o določitvi kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo, kakor je bila spremenjena.