Združeni zadevi C-646/23, [Lita,] in C-661/23, [Jeszek] ( i )

Kazenska postopka

proti

P.B. in drugim

(Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ju je vložilo Wojskowy Sąd Okręgowy w Warszawie)

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 3. julija 2025

„Predhodno odločanje – Pravna država – Neodvisnost sodstva – Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU – Učinkovito sodno varstvo na področjih, ki so zajeta s pravom Unije – Načelo neodstavljivosti sodnikov – Vojaški sodnik, glede katerega je bilo ugotovljeno, da ni zmožen opravljanja poklicne vojaške službe – Nacionalna ureditev, ki nalaga predčasno upokojitev tega sodnika“

1. Države članice – Obveznosti – Vzpostavitev pravnih sredstev, potrebnih za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva – Načeli neodstavljivosti in neodvisnosti sodnikov – Pravica do neodvisnega in nepristranskega ter z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča – Vojaška sodišča – Vojaški sodnik, glede katerega je bilo ugotovljeno, da ni zmožen opravljanja poklicne vojaške službe – Nacionalna ureditev, ki nalaga predčasno upokojitev tega sodnika – Nacionalna ureditev, ki se ne uporablja za vojaške državne tožilce, ki so tudi bili razrešeni obveznosti poklicne vojaške službe, vendar so lahko ohranjeni na položaju – Ukrep, ki ima naravo sankcije zoper določenega sodnika – Neobstoj pravnega sredstva pred sodiščem – Nedopustnost

   (člen 19(1), drugi pododstavek, PEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47, drugi odstavek)

   (Glej točke od 57 do 80 in točko 1 izreka.)

2. Države članice – Obveznosti – Vzpostavitev pravnih sredstev, potrebnih za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva – Načeli neodstavljivosti in neodvisnosti sodnikov – Primarnost in neposredni učinek prava Unije – Obveznost nacionalnih sodišč in drugih organov zadevne države članice – Obveznost, da se ne uporabi nacionalni predpis, ki je v nasprotju z določbo prava Unije z neposrednim učinkom – Vojaška sodišča – Nacionalna ureditev, ki nalaga predčasno upokojitev tega sodnika – Obveznost predložitvenega sodišča, da tega predpisa ne uporabi – Obveznost pristojnih sodnih organov, da vrnejo zadevnega sodnika na sodniško funkcijo

   (člen 19(1), drugi pododstavek, PEU; člen 267 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)

   (Glej točke od 82 do 89 in točko 2 izreka.)

3. Države članice – Obveznosti – Vzpostavitev pravnih sredstev, potrebnih za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva – Nacionalna ureditev, ki nalaga predčasno upokojitev tega sodnika – Pristojnost predložitvenega sodišča, da začasno odloži uporabo te ureditve – Dopustnost

   (Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU; člen 267 PDEU)

   (Glej točke od 91 do 94 in točko 3 izreka.)

Povzetek

Sodišče, pri katerem je Wojskowy Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno vojaško sodišče v Varšavi, Poljska) vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, se je izreklo o razlagi člena 19(1), drugi pododstavek, PEU ( 1 ) in načela primarnosti prava Unije v povezavi z nacionalno ureditvijo, ki od začetka njene veljavnosti določa obvezno predčasno upokojitev vojaškega sodnika, za katerega je bilo ugotovljeno, da ni zmožen opravljanja poklicne vojaške službe, ne da bi bilo mogoče ta ukrep izpodbijati s pravnim sredstvom pred sodiščem.

Wojskowy Sąd Garnizonowy w Warszawie (prvostopenjsko vojaško sodišče v Varšavi, Poljska) je dva poklicna vojaka P. B. in R. S. spoznalo za kriva storitve kaznivih dejanj. Ta sta vložila pritožbo pri predložitvenem sodišču. Zadevi sta bili dodeljeni sodniku posamezniku tega sodišča, in sicer sodniku P. R. Obravnavi sta potekali oktobra oziroma novembra 2023.

Glede sodnika P. R. je bilo julija 2017 ugotovljeno, da ni zmožen opravljanja poklicne vojaške službe, ob tem pa je bilo ugotovljeno, da je sposoben še naprej opravljati sodniško funkcijo. Po tej odločitvi je zaprosil ( 2 ) za premestitev na sodniško mesto na splošnem sodišču. Predsednik Republike Poljske je 27. decembra 2021 zavrnil to prošnjo kljub temu, da je Krajowa Rada Sądownictwa (nacionalni sodni svet, Poljska) predlagal, naj ugodi tej prošnji.

24. aprila 2022 je začel veljati člen 233 zakona o obrambi domovine, ( 3 ) s katerim je bilo vsem vojaškim sodnikom, ki so bili razrešeni dolžnosti poklicne vojaške službe, dovoljeno, da še naprej opravljajo svojo funkcijo. P. R. je zato od marca 2023 ponovno zasedal na regionalnem vojaškem sodišču v Varšavi.

Vendar je bilo to pravilo o ohranitvi na položaju ukinjeno za vojaške sodnike z zakonom o spremembah z dne 28. julija 2023 ( 4 ), je pa ta možnost ostala v veljavi za vojaške državne tožilce ( 5 ). V skladu s tem zakonom ( 6 ) se je sodnik, ki je na dan 15. novembra 2023 ostal na položaju na vojaškem sodišču, potem ko je bil razrešen obveznosti poklicne vojaške službe, upokojil na ta dan po samem zakonu.

Predložitveno sodišče je navedlo, da je bila določba zakona o spremembah, s katero je bila odpravljena možnost sodnika vojaškega sodišča, da ostane na svojem položaju po tem, ko je bil razrešen obveznosti poklicne vojaške službe, pri čemer je bila ta možnost ohranjena za vojaške tožilce, ki so v podobnem položaju, sprejeta brez kakršne koli utemeljitve ( 7 ). Določba istega zakona, ki določa obvezno predčasno upokojitev, naj bi vplivala le na enega sodnika in naj bi spadala v niz ukrepov, ki so bili sprejeti v zvezi s tem sodnikom in ki imajo naravo sankcije. Določeno naj ne bi bilo nobeno pravno sredstvo za sodno izpodbijanje tega ukrepa obvezne predčasne upokojitve.

Predložitveno sodišče se sprašuje, ali pravo Unije nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa obvezno predčasno upokojitev v zgoraj navedenih okoliščinah. Želi izvedeti, ali je treba opustiti uporabo te ureditve, kar pomeni, da je treba sodnika, ki je bil upokojen na podlagi navedene ureditve, vrniti na njegovo funkcijo, in ali lahko začasno zadrži uporabo te ureditve.

Presoja Sodišča

Sodišče je v zvezi s svojo pristojnostjo opozorilo, da se člen 19(1), drugi pododstavek, PEU, uporablja za vsako nacionalno sodišče, ki lahko odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na razlago ali uporabo prava Unije. Ker je predložitveno sodišče kot vojaško sodišče lahko pozvano, da odloča o vprašanjih v zvezi z uporabo ali razlago prava Unije, se člen 19(1), drugi pododstavek, PEU uporablja. Pri razlagi te določbe je treba ustrezno upoštevati člen 47 Listine.

V vsebinskem smislu Sodišče najprej poudarja, da zahteva po neodvisnosti sodišča terja obstoj pravil, ki se nanašajo zlasti na sestavo organa ter na imenovanje, trajanje funkcij in razloge za samoizločitev, izločitev in razrešitev njegovih članov, ter na podlagi katerih je mogoče odpraviti vsak legitimen dvom pravnih subjektov o zaščitenosti navedenega organa pred zunanjimi dejavniki in o njegovi nevtralnosti glede nasprotujočih si interesov.

Sodišče je v zvezi s tem navedlo, da načelo neodstavljivosti zlasti zahteva, da lahko sodniki ostanejo na položaju, dokler ne dopolnijo obvezne upokojitvene starosti ali dokler jim ne poteče mandat, če je ta začasen. V zvezi s tem načelom je izjeme mogoče določiti le, če to upravičujejo legitimni in nujni razlogi, pri čemer je treba spoštovati načelo sorazmernosti. Tako je priznano, da je sodnike mogoče razrešiti, če niso več primerni za opravljanje svoje funkcije zaradi nezmožnosti ali hude kršitve, pri tem pa je treba spoštovati ustrezne postopke.

Poleg tega se z jamstvom neodstavljivosti članov sodišča zahteva, da so primeri razrešitve članov sodišča določeni s posebnimi predpisi, in sicer z izrecnimi zakonskimi določbami, ki zagotavljajo jamstva, ki presegajo tista, ki so določena s splošnimi pravili upravnega prava in delovnega prava, ki se uporabljajo za nezakonito razrešitev.

Sodišče je po tem, ko je pojasnilo, da je predložitveno sodišče pristojno, da presodi, ali nacionalna ureditev, s katero je bil v zgoraj navedenih okoliščinah določen ukrep predčasne upokojitve vojaških sodnikov, ki so bili razrešeni obveznosti poklicne vojaške službe, krši zahteve, ki izhajajo iz načela neodvisnosti sodnikov, kot izhaja iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, ker člen 267 PDEU Sodišču ne daje pristojnosti, da uporabi pravila Unije v določenem primeru, navedlo, da kljub temu lahko na podlagi elementov v spisu, s katerimi razpolaga, nacionalnemu sodišču poda elemente razlage prava Unije, ki bi mu lahko koristili.

V obravnavanem primeru ni mogoče najti nobenega razloga, ki bi upravičil zakon o spremembah, ki določa obvezno predčasno upokojitev vojaških sodnikov, ki so, čeprav so bili razrešeni obveznosti poklicne vojaške službe, ostali na položaju vojaškega sodnika. Poleg tega je videti, da se ta zakon uporablja le za vojaške sodnike, ne pa za vojaške tožilce, čeprav so za ti kategoriji sodnih funkcionarjev pred tem veljala ista pravila o ohranitvi funkcije, potem ko so bili razrešeni obveznosti poklicne vojaške službe. To različno obravnavanje pa ni upravičeno z objektivno razliko v položajih teh dveh kategorij sodnih funkcionarjev. V teh okoliščinah in s pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče, nacionalna ureditev, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, krši zahtevo, v skladu s katero morajo biti izjeme od načela neodstavljivosti sodnikov utemeljene z legitimnimi in nujnimi razlogi.

Poleg tega je Sodišče navedlo, da predčasna upokojitev sodnika P. R. ni bila sprejeta zaradi nezmožnosti tega sodnika za nadaljnje opravljanje njegove funkcije, temveč zaradi kritik, ki jih je javno izrazil glede reforme pravosodja na Poljskem. Zato se zdi, da ta ukrep spada v niz ukrepov, sprejetih glede tega sodnika, ki imajo naravo sankcije. Sodišče je tudi poudarilo, da zakon o spremembah ne določa nobenega pravnega sredstva, ki bi bil na voljo temu sodniku, na katerega se nanaša ukrep predčasne upokojitve zaradi njegove nezmožnosti opravljanja poklicne vojaške službe.

Zato nacionalna ureditev, ki v takih okoliščinah od začetka njene veljavnosti določa obvezno predčasno upokojitev vojaškega sodnika, za katerega je bilo ugotovljeno, da ni zmožen opravljanja poklicne vojaške službe, krši člen 19(1), drugi pododstavek, PEU.

Sodišče je nato navedlo, da načelo primarnosti prava Unije nacionalnemu sodišču in vsem drugim organom zadevne države članice nalaga, da ne uporabijo take ureditve, če je bila ta ureditev sprejeta v nasprotju s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU, kar vključuje, da je treba sodnika, upokojenega na podlagi navedene ureditve, vrniti na njegovo funkcijo ( 8 ).

Nazadnje je Sodišče v zvezi z možnostjo zadržanja uporabe take nacionalne ureditve poudarilo, da polni učinek prava Unije zahteva, da lahko sodišče, ki odloča o sporu, izda začasne odredbe, ki zagotavljajo polni učinek sodne odločbe, ki bo izdana. Poleg tega nacionalno sodišče ne sme uporabiti pravil nacionalnega prava, ki bi ovirala to pristojnost za izdajo začasnih ukrepov.

Iz tega zlasti sledi, da mora imeti predložitveno sodišče možnost, da zadrži uporabo določb zakona o spremembah, na podlagi katerih mu je odrejen ukrep obvezne upokojitve, dokler ne odloči o kazenskih postopkih v glavni stvari po prejetju odgovora Sodišča.

( i ) Imeni teh zadev sta izmišljeni. Ne ustrezata resničnim imenom nobene od strank v postopkih.

( 1 ) Ta določba vsem državam članicam nalaga, da vzpostavijo pravna sredstva, potrebna za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije.

( 2 ) V skladu s takrat veljavnim nacionalnim pravom.

( 3 ) Ustawa o obronie Ojczyzny (zakon o obrambi domovine) z dne 11. marca 2022 (Dz. U., pozicija 655).

( 4 ) Ustawa o zmianie ustawy - Kodeks cywilny oraz niektórych innych ustaw (zakon o spremembi civilnega zakonika ter nekaterih drugih zakonov) z dne 28. julija 2023 (Dz. U., pozicija 1615, v nadaljevanju: zakon o spremembi). Ta zakon je začel veljati 15. novembra 2023.

( 5 ) člen 10 zakona o spremembah.

( 6 ) Člen 13 zakona o spremembah.

( 7 ) Kot tudi s kršitvijo člena 180(3) Konstytucja Rzeczypospolitej Polskiej (ustava Republike Poljske), ki določa predčasno upokojitev sodnika le v primeru bolezni ali invalidnosti, zaradi katere ne more opravljati svoje funkcije.

( 8 ) Sodni organi, pristojni za imenovanje in spremembo sestave senatov, morajo zagotoviti to vrnitev na funkcijo.