Zadeva C‑261/22

GN

proti

Procuratore generale presso la Corte di appello di Bologna

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione)

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 21. decembra 2023

„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Evropski nalog za prijetje – Okvirni sklep 2002/584/PNZ – Člen 1(3) – Člen 15(2) – Postopek predaje med državami članicami – Razlogi za neizvršitev – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Člen 7 – Spoštovanje zasebnega in družinskega življenja – Člen 24(2) in (3) – Upoštevanje koristi otrok – Pravica vsakega otroka do rednih osebnih odnosov in neposrednih stikov z obema staršema – Mati, ki ima majhne otroke, ki živijo z njo“

1. Vprašanji za predhodno odločanje – Hitri postopek predhodnega odločanja – Pogoji – Okoliščine, ki upravičujejo hitro obravnavanje – Neobstoj – Veliko število oseb ali pravnih položajev, na katere se postavljeni vprašanji potencialno nanašata – Negotovost glede posledic odločbe, s katero se postopek v glavni stvari konča, za varstvo in vzgojo otrok tožeče stranke

   (Statut Sodišča, člen 23a; Poslovnik Sodišča, člen 105(1))

   (Glej točke od 28 do 30.)

2. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Predaja obsojenih ali osumljenih oseb odreditvenim pravosodnim organom – Obveznost spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel – Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja – Obveznost upoštevanja koristi otroka – Sistemske ali splošne pomanjkljivosti v zvezi s pogoji prestajanja zapora mater majhnih otrok in pogoji za oskrbo teh otrok v odreditveni državi članici – Dejanska nevarnost kršitve temeljnih pravic zadevnih oseb zaradi takih pogojev – Domneva spoštovanja navedenih pravic – Preveritev s strani izvršitvenega pravosodnega organa – Obseg

   (člen 4(3), prvi pododstavek, PEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 7 ter 24(2) in (3); Okvirni Sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299, člen 1(2) in (3))

   (Glej točke od 38 do 46, 52, 53, 55 in 57 ter izrek.)

Povzetek

Belgijski organi so junija 2020 zoper GN izdali evropski nalog za prijetje (ENP) zaradi izvršitve zaporne kazni, izrečene zaradi kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in omogočanja nezakonitega priseljevanja, storjenih v letih 2016 in 2017.

GN so 2. septembra 2021 prijeli v Bologni (Italija). Ob prijetju je bila noseča in je bila skupaj s sinom, mlajšim od treh let, s katerim je živela. Corte d’appello di Bologna (pritožbeno sodišče v Bologni, Italija) je glede na njen položaj od belgijskih organov neuspešno zahtevalo, naj predložijo informacije med drugim o tem, kako se v Belgiji izvršujejo kazni, izrečene materam, ki živijo s svojimi mladoletnimi otroki, in o ukrepih, ki bi bili sprejeti v zvezi s temi otroki.

To sodišče je s sodbo z dne 15. oktobra 2021 zavrnilo predajo GN, ker ob neobstoju zadovoljivega odgovora na to prošnjo za informacije ni bilo nobene gotovosti, da belgijski pravni red pozna ureditev pridržanja, primerljivo s tisto v izvršitveni državi članici, ki varuje pravice mater in njihovih majhnih otrok.

Corte suprema di cassazione (vrhovno kasacijsko sodišče, Italija), pri katerem je bila vložena pritožba zoper to zavrnilno odločbo, navaja, da niti določbe veljavnega italijanskega zakona ( 1 ) niti Okvirni sklep 2002/584 ( 2 ) kot razlog za zavrnitev izvršitve ENP ne določajo primera, v katerem je zahtevana oseba mati majhnih otrok, ki živijo z njo. Vendar se sprašuje, ali lahko zavrne izvršitev ENP, ker bi predaja matere majhnih otrok odreditveni državi članici lahko ogrozila pravico te matere do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter koristi njenih otrok, kot so zaščitene s členoma 7 oziroma 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) ( 3 ).

Sodišče, ki je odločalo v velikem senatu, je v sodbi razsodilo, da Okvirni sklep 2002/584 ( 4 ) v povezavi z Listino ( 5 ) nasprotuje temu, da izvršitveni pravosodni organ zavrne predajo osebe, za katero je izdan ENP, ker je ta oseba mati majhnih otrok, ki živijo z njo, razen, prvič, če ima ta organ na voljo elemente, ki dokazujejo obstoj resnične nevarnosti kršitve temeljne pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja te osebe in koristi njenih otrok zaradi sistemskih ali splošnih pomanjkljivosti v zvezi s pogoji prestajanja zapora mater majhnih otrok in oskrbe teh otrok v odreditveni državi članici, in drugič, če obstajajo resni in utemeljeni razlogi za prepričanje, da bodo zadevne osebe zaradi takih pogojev glede na svoje osebne okoliščine tej nevarnosti izpostavljene.

Presoja Sodišča

Sodišče je najprej navedlo, da Okvirni sklep 2002/584 ne določa možnosti zavrnitve izvršitve ENP zgolj zato, ker je zahtevana oseba mati majhnih otrok, ki živijo z njo. Glede na načelo vzajemnega zaupanja med državami članicami namreč obstaja domneva, da so pogoji prestajanja zapora matere takih otrok in oskrba navedenih otrok v državi članici, ki je izdala ENP, prilagojeni takemu položaju.

Vendar Okvirni sklep 2002/584 ( 6 ) ne spreminja obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja temeljnih pravic, zagotovljenih z Listino, in – v obravnavanem primeru – natančneje, tistih iz členov 7 ter 24(2) in (3). Tako na eni strani obveznost upoštevanja otrokove koristi velja tudi v okviru ENP, izdanega zoper mater majhnih otrok, ki – čeprav ni naslovljen na te otroke – ima zanje pomembne posledice. Na drugi strani ima vsak otrok pravico do rednih osebnih odnosov in neposrednih stikov z obema staršema, če to ni v nasprotju z njegovimi koristmi, pri čemer je treba te koristi presojati ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega primera. Možnost, da eden od staršev in njegov otrok živita skupaj, je temeljni element družinskega življenja.

Iz tega sledi, da lahko izvršitveni pravosodni organ izjemoma opusti izvršitev ENP, če obstaja resnična nevarnost, da bi izvršitev ENP povzročila kršitev zgoraj navedenih temeljnih pravic. Vendar če ta organ ni prepričan, ali v odreditveni državi članici obstajajo pogoji, primerljivi s pogoji, ki v izvršitveni državi članici obstajajo glede prestajanja zapora mater majhnih otrok in oskrbe teh otrok, ni mogoče šteti, da je ta nevarnost dokazana. Navedeni organ mora v okviru preučitve v dveh fazah presojati, prvič, ali obstajajo bodisi sistemske ali splošne pomanjkljivosti v zvezi s temi pogoji v odreditveni državi članici bodisi pomanjkljivosti v zvezi z navedenimi pogoji, ki zadevajo, natančneje, objektivno opredeljivo skupino oseb, in drugič, ali obstajajo resni in utemeljeni razlogi za prepričanje, da bo za osebe, na katere se nanaša ENP, zaradi takih pogojev in glede na njihove osebne okoliščine obstajala resnična nevarnost kršitve njihovih temeljnih pravic.

Če izvršitveni pravosodni organ meni, da nima na voljo vseh informacij, potrebnih za odločitev o predaji, mora od odreditvenega pravosodnega organa zahtevati dodatne informacije, ki mu jih mora zadnjenavedeni predložiti. Da se namreč delovanje ENP ne bi ohromilo, morajo ti organi lojalno sodelovati. ( 7 )

Zato samo kadar izvršitveni pravosodni organ glede na vse informacije, ki jih ima na voljo, vključno z morebitnim neobstojem jamstev, ki jih zagotovi odreditveni pravosodni organ, meni, da lahko izvršitev ENP povzroči resnično nevarnost kršitve zadevnih temeljnih pravic zadevnih oseb, se mora ta organ vzdržati izvršitve tega ENP.

( 1 ) Legge n. 69 – Disposizioni per conformare il diritto interno alla decisione quadro 2002/584/GAI del Consiglio, del 13 giugno 2002, relativa al mandato d’arresto europeo e alle procedure di consegna tra Stati membri (zakon št. 69 o določbah za uskladitev nacionalnega prava z Okvirnim sklepom Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami) z dne 22. aprila 2005 (GURI št. 98 z dne 29. aprila 2005, str. 6), v različici, ki izhaja iz decreto legislativo n. 10 (zakonska uredba št. 10) z dne 2. februarja 2021 (GURI št. 30 z dne 5. februarja 2021), ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari.

( 2 ) Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 34), kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 (UL 2009, L 81, str. 24) (v nadaljevanju: Okvirni sklep 2002/584).

( 3 ) Člen 7 Listine se nanaša na pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, medtem ko člen 24(2) določa, da se morajo „[p]ri vseh ukrepih […], ki se nanašajo na otroke, upoštevati predvsem koristi otroka“. Odstavek 3 istega člena določa, da ima „[v]sak otrok […] pravico do rednih osebnih odnosov in neposrednih stikov z obema staršema, če to ni v nasprotju z njegovimi koristmi“.

( 4 ) Člen 1(2) in (3) tega okvirnega sklepa.

( 5 ) Člen 7 ter člen 24(2) in (3) Listine.

( 6 ) Člen 1(3) tega okvirnega sklepa.

( 7 ) Načelo lojalnega sodelovanja je določeno v členu 4(3), prvi pododstavek, PEU.